SteV. 154. (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdniitvo: Ulic« Sv. Frančiika Asifkega §t. 20, L nadstr. — Vsi dop'sl naj te pošiljajo uredništvu Usta. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. InJajatelj In odgovorni urednik Štefan Godlaa Lastnik konsorcij U? a .Edinostv — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t on- ejenl« poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiika AgiSkega Št. 30. Telefon urednlitva In uprave itev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto . I.....K 31-20 Za pol leta...................... 15*60 za tri mesece.............. • . 7 80 sa nedeljsko Izdajo sa celo lal* • • « • • . , 6-30 ca pol leta................. V Trst«, v torek, 5. iifn]ia1917 KUK Posamezne itevllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vhb Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-* vsaka nadaljna vrsta.............X-* Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnin* In reklamacije ae poSiljaJo upravi lista. Plačuje se Izključno lt upravi .Edinosti" — Plača In to« se v Trstu. Upravata Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asilkega It 20. — PoHnohranllnlčnl račun it. '11.652. Zvozim armndna porotno. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 4. (Kot.) Uradno se razglaša: i. junija 1917. Vzhodno bojišče. — V Karpatih so bili sov raini poizvedovalni oddelki odbiti. Italijansko bojišče. — Vzhodno Gorice Je sovražnik večkrat poizkušal, ha bi zopet osvojil predvčerajšnjim izgubljene jarke. Vsi napadi so bili zaman. Na olen se ie zvišal na U oficirjev, 600 mož in 9 strojnic. Na Fajtem nribu smo .»ri vedli iz sovražnih postojank .150 Italijanov. V območju Jamelj je postalo bojno delovanje bistveno živahnejše. Pri Arcu na južnem Tirolskem je bilo sestreljeno eno italijansko povodno letalo. Kakor iz-haia iz zelo previdne cenitve, presegajo izgube Italijanov v deseti soški bitki vse, kar je žrtvoval sovražnik v prejšnjih navalih človeškega življenja in narodne sile. Hognali smo tekom 19 dnevne borbe najmanj 35 kali jonskih divizij v prvi črti. Napadala je torej na fronti 40 km najmanj polovica cele italijanske armade. Izgube gotovo presedajo 160.W>0 mrtvih in ranjenih. Vrh tega smo odvzeli Sovražniku 16.000 ujetnikov, tako znašajo italijanske izgube -- cenjeno ugodne* za sovražnika — 180.000 mož. italiiani so kljub tem ogromnim žrtvam zaseili le Kuk in razbito vas Jamlje, kar je \eliko premalo za zmagoslavje ob drugi obletnici vojne. Uspeh je nedvomno na naši strani! Cesar in kralj je sredi Svojih hrabrih in zmagovitih bojevnikov izdal tozadevno povelje. jugovzhodno bojišče. — Ne-i/premenjeno. Na£eln;k generalnega štaba. NEMŠKO. BEROL1N, 4. (Kor.) Veliki glavni stan. 4. junija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V kolenu Wytschaete je dosegel topovski boj včeraj skrajno srditost. TrajaJ je do v ečera. Ob obali, ob prekopu La Bassee in na obeh straneh Scar-pe je popokine bojno delovanje narastlo. Ponoči so sledili močnemu ognju napadi Angležev pri Hulluchu. Lensu, Monchv in Cerlsy, ki so bili oibitL Ob potoku Souche-zu so bila od prejšnjega dne ostala angleška gnezda večjidel očiščena. — Armada nemškega cesarjeviča: Zapadnopruskj in poreoski polki so izvršili na zimski gori pri Craonnu nasilno poizvedovanje, pri čemeč so po srditih bojih iz bližine ujeli nad 150 Francozov in uplenili IS strojnic. Na zapadnem pobočju gore zavzeti francoski jarki so bili obdržani proti močnim protinapa-i)om. Danes ponoči so napadne stotnije slezifskih polkov severozapadno Braye prot' le v francosko postojanko In ujele nad *to mož. Tudi tu je bilo uplenjenih 15 strojnic Oba izvirna sunka sta nam prinesla dr;'4«>cenfc konstatacije o zastavitvi so-vrai;:3 site. V Šampanji ie bil vzhodno višine Pochl Izvršeni napad več sovražnih stot ij odbit s protinapadom. — Armada voivoie Albrehta: Nobenih posebnih dogodkov. Vzhodno bojišče. — Nobenih vetjih bujnih dejanj. M a c e d o n * k a fronta. — Pred-stražai boji zapadno Vardarja. ob Dojran-sketu jezeru in v nižini Strume so bili ugodni za Bolgare. BEROLIN. 4. (Kor.) Wolitov urad poroča4. Veliki glavni stan, 4. junija 1917„ zvečer. V kolenu \Vytschaete je po mirnem jutru artiljerijski boj popoldne zopet na-rasul do znatne sile. Z drugih front do-sedaj ni poročila o kakih posebnih dogodkih. Prvi generalni Kvartirmojster; pl. LudenJorff. TURSKO. CARIGRAD. 3. (Kor.) Iz glavnega stana sc poroča: Raz ven nekoliko živahnejšega patruljnega delovanja na kavkaski fronti nikjer nobenih posebnih dogodkov. P O D L I S T E K. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročflo. 3. /unija. — Ob vsej fronti predvsem topovski boji. posebno živalim proti našim postojankam vzhoOno Plav, v okolišu Vodic in v severnem odseku Krasa; manjši poizvedovalni boji v Valarsi, koncem pontebske doline, severno Tolmina in na Krasu, kjer so zasedle naše drzne čete neko soviažno sprednjo postojanko. Lepo vreme je pospeševalo včeraj letalsko delovanje. Sovražna letala, ki so poizvedovala za našimi Črtami v Trenti, so .bila pregnana. Danes zjutraj je b;1 v zračnem boju nad Gorico sestreljen en sovražen ararat. ki je padel na tla vzhodno Vrtojbe. Cesarska Hvalica na stiki fronti. Cesarjev ict v Pult Prihod cesarice v Trst PULA, 3. (Kor.) Cesarska dvojica se je podala ob 7 zjutraj z avtomobilom iz Ljubljane v Postojno. Svetovnoznano mesto je bilo za sprejem bogato okrašeno. Cesar in cesarica sta se ustavila pred cerkvijo, kjer so jima bili izročeni krasni šopki. Naravnost in neprisiljenost, s katero sta se vlalJar in njegova presvetla soproga gibala sredi prebivalstva, je izzvala vedno znova navdušene vzklike. Cesarska dvojica je nato prisostvovala maši. Med tem je ljubezen prebivalstva okrasila avtomobil cesarice z rožami in hrastovim listjem. Iz Postojne se je podala cesarica v bolnišnice za soško fronto, cesar pa se je odpeljal preko St. Petra, Matulj, Pazina in Dinjana v Pulo. Vožnja je bila triumfator-ski pohod cesarja. Matulje so nudile bajno krasoto juga. Hrvatsko prebivalstvo, mlado in staro, je na vsej poti vzklikalo mlademu vladarju. Prav ljubezniv sprejem je bil pripravljen cesarju v Pazinu. V Puli so pričakovali vladarja oficirji brcOovnega in pristaniškega poveljstva, potem oddelki vojne mornarice, pehote in trdnjavskega topništva. Po pozdravu se je odpeljal cesar z motornim čolnom k »Novari«, ki si je priborila v Otrantskem zalivu novo slavo. Viharni hura! klici so pozdravljali čoln, ki je imel cesarsko zastavo. Tu se je na v Nov ari dvignila zastava. Vladar je stopil med svoje pomorščake. Dan bo za našo hrabro mornarico nepozaben. Cesar je odlikoval skoro vse oficirje. Pet zlatih hra-brostnlh kolajn je podelil cesar-admrral, ki se }e natančno informiral o vseh eogodkih pomorskega boja, ki se je kljub sovražni premoči končal ugoJno za našo mornarico, in si nato natančno ogledal rapidno kri-žarko. Na krovu dreadnoughta »Viribus Unitis« je bil zajutrk. Ob 4 popoldne se je mladi vladar preko Dinjana, Lovrane, Opatije, §t. Petra in Postojne vrnil v Ljubljano. V Postojni se je odglastl tržaški namestnik, ki je spremljal cesarja; cesarica je pričakovala tu svojega visokega soproga. Cesarska dvojica >e prispela v Ljubljano ob 11 zvečer. TRST, 3. (Kor.) Cesarica je posedla danes več vojnih bolnišnic soške armade. Peljala se je v to svrho preko Senožeč, Sežane in (Ji čin v Trst in nato preko ko-Jienske planote in po Vipavski dolini zopet v Postojno. V teh bolnišnicah se nahajajo le težko ranjeni, za prevoz nesposobni vojaki iz desete soške bitke in oni, ki se po kratkem zdravljenju zopet vrnejo na fronto. Sočutje, ki je je pokazala cesarica ranjenim junakom, je napravilo na vse globok vtis. S Solzami v očeh so se končno posleviii od nje. V eni bojnih bofi usnic je dobila cesarica tudi svojo teto, naJvojvo-dinjo Marijo Terezijo, ki deluje že od pri-četka vojne kot bolniška sestra. Vladarica je mnogo ranjencev nagovorila, jih obdarila in sprejela njihove prošnje. Prihod cesarice v Trst je izzval bre^prnnerno navdušenje med prebivalstvom. Na stotine in stotine ljudstva je spremljalo avtomobil deželne matere proti namestništvu, kjer ji je bilo predstavljenih več za vojno oskrbo zaslužnih dam. Pri soprogi namestnika baiona Friesa je bil zajuiik. Cesarico so spremljali armadni poveljnik gen. polk. boroević, načelnik generalnega štaba, uvorna dama baronica Kallay in krilni pobočnik major grof Hunyady. V večer-, Zltft V TrSftlfl. nih u-rah je prispela cesarica v Postojno,'^mmm v uummimm odkoder se je vrnila s cesarjem v Ljubljano. LJUBLJANA, 4. (Kor.) Cesarska dvojica je danes zjutraj odpotovala iz Ljubljane. Milijonar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisai Ev gen Chavette. — In ali so truplo dobili na razkrižju? — Priznati moram, da se tedaj nisem doi r-lil, da hi bil vprašal, kje so je dobili. Vvj. kar sem izvede!, je bilo, da Je bil človek, ki & bil umorjen ponoči. Da storili svojo zdravniško dolžnost, sem tedaj, ko sem zagledal truplo na pobrežju, stopil tja doli, da se prepričam, ali je morda še jitr»goča rešitev. Toda zaradi strahovite rane na vratu je bil mož že mrtev. Med vojaki se je nahajal tudi neki nižji policijski uardnik, ki je napravil nekak za-prsnik. — Potemtakem je brezd voinno ugotovil tudi, kdo je bil umorjencc? — ie vprašal Colard, ki je posiušal vse z največjo napetostjo. — V tem pogldJu ie bil njegov trud za- man. kajti umorjeuec ni imel pri sebi nikakršnih listin. V onem času se je v ostalem nahajalo vse mesto v strahu pred Cartouchem in njegovo tolpo, in policija, da bi prebivalstvo le preveč ne opažalo njene onemoglosti, je skušala kolikor mogoče hitro spraviti s poti dokaze nekaznovane roparske drznosti. Tako je tudi oni policijski uradnik, kakor hitro sem izjavil, da je mož v resnici mrtev, nemudoma ukazal vojakom: »Odpravimo truplo hitro na saijjjpaulsko pokopališče.« Colard je po teh Mauricovih besedah živahno dvignil glavo, ki jo je prej žalostno povesil. — Potemtakem bi bilo danes nemogoče spoznati ono truplo? — je vprašal. — Kaj si veri Jar mislite, Colard?____ med stotinami mrtvecev, Id so pokopani v skupnem grobu.... ne da bi upošteval sirohnjcnje, ki je pač morak) v dveh letih popolnoma razdejali truplo. — Nikakega sledu, nikjer nikakega sledu! Potemtakem se moram odpovedati upanju, da bi našel svojega nesrečnega Reforma poslovnika avstrijske poslanske zbornice. DUNAJ, 4. (Kor.) Bistvena (ktfočila reforme poslovnika so: Zahtevo po tajni seji zbornice mora pre. ložiti 50 članov; za vprašanja na ministu zadostuj 10 podpisov; odškodnina za člane poslanske zbornice se določi na t:*>c kron mesečno; izplačevanje se izvršuje tekom vse volilne peri jede; predsednik dobi vrh tega mesečno pristojbino v zicsku tisoč kron, podpredsedniki po 500 K; prvo čitanje vladnih predlog ali sklepov gosposke zbornice se ima vršiti le na sklep zbornice. Nadaljni paragraf se tiče uvedbe govorniške tribune, omejitve govorniškega časa v zbornici, glasovanja z glasovnicami pri i>o-imenskem glasovanja. Vladne predloge gleje trgovinskih in državnih pogodb, o skupnih zadevah, državni proračun in re-krutne predloge z določenim rokom zahtevajo posebne razprave. Ogrska kabinetna kriza. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Skupni finančni minister baron Burian je tekom včerajšnjega dne konferiral z nekdanjim ministrskim predsednikom dr. \Veckerlom, grofom Aladarjem Zichy, podpredsednikom ljudske stranke dr. Molnarjem, potem z grofom Karolyjemt dr. Foldesom, podprti Jsednikom poslanske zbornice Karlom Szaszom in predsednikom delovne stranke groiom Khuenom. Razne politične vesti. O izjavi »CeSke zveze« piše praška »Union« — itn je s ^tem podkrepljen naš nazor, kakor ga pod a jemo v današnjem uvodni-ku: Mesto? da bi Nemci izjave Cehov, južnih Slovanov, Poljakov in Malo-rusov sprejeti kot emamicije naravne pravice, se kažejo silno iritirani. Obsojajo iz globine svojega — uverjenja, da se ta vpraš.>nia ravno sedaj snrožato. ter menijo, ria se parlament nI sklical za to, da bi preoblikoval Avstrijo. Ko čitamo tako argumentacijo, se prijemi jejo za glavo: kje na božjem svetu nai se ustavne reforme sprožijo, ako ne v parlamentu? V tem ravno se tako ugodno razlikuje postopanje slovanskih narodov ol-i onega Nemcev: prvi hočejo lojalno pred pristojnim forumom izražati svoje želje po reformah ter jih hočejo izvesti po strogo legalnem potu. Neme* pa hočejo s silo in preko glav drugih narodov uveljaviti svoje cilje. Izjava Slov umov ne vsebuje nikaske agresivne, druge narode ogrožujoče tendence. Češka izjava hoče Avstrijo preobraziti v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodnih držav, nudi torej rskreno vsem drugim narodom vse, po čemer streme za svoj nand-L Jeli možna poštenoj a in iskre-neja volja za sporazum, nego je ta, ki se izraža v češki izjavi?! Ali se je kdaj tako lojalno nudila roka drugemu narodu? Ali mislijo naši Nemci odkritosrčno z Novo Avstrijo in se morajo potem zavedati, da ta nova uredba mora biti delo vseh narodov! Ati pa izrabljajo le geslo o novi uredbi kot krinko za svoje hegemoitijske cilje. Potem pa se šele prav ne smejo čuditi, če se drugi narodi pripravljajo za obrambo proti gospa 'ovalnim požel je njem in da tudi na svoji strani ukrepajo potrebno, da se zavaruje njihova narodna ekzi-stenca. Vsekakor kAže način, kakor so sprejeli izjave slovanskih narodov, da se njihova hegemonijska pohlepnost ni zmanjšala in da slovanskim narodom monarhije nikakor ne prlvoščajo samostojnega življenja, osvobojen od vsakega tujega narodnega gospodstva. Da si pa j>ri tem državni interes nadevajo kot figovo pero za svojo gospodstvaželjnost — je to že star izrabljen trik, ki vzbuja le veselost in ne vara nikogar, ko je \ ertJiar daues uver-jen ves svet, da so zadovoljni narodi naj-trdneia opora države! gospoda! — je vzdihnil obupovaje odhajajoči Colard. Met j tem pogovorim se je popolnoma znočilo. Ko se je Colard vračal skozi vrt, je bila že popolna tema. in prišel je ravno do stopnjic. ko }e Hanrbal prišel po njih nizdol. Kapitan je zelo slabe volje prišel mimo Colarda, ki se je skrival v senci, in je mrmral mimogrede sam zase: — O, mojster Lozeril, vmešal si se v stvari drugih lju,di in nisi pomislil, da se more pri taki stvari izgubiti življenje! — Ali je morda pobi! barona? — si je mislil Colard, ko je čul kapitanove besede. Kakor smo že povedali, je Colard takoj natošel vkapitanovo sobo, v kateri je našel »Je Loze rila zaprtega. Nadaljni dogodki so našim bralcem znani. Maurice Je po Colardovem odhodu ostal dolgo časa globoko zamišljen. Ali je morda še vedno mislil na ono ljubko prikazen, ki mu je bilo dano samo, da jo je gledal pet minut. ^Ko je zope* inirno začel razmišljevati, Današnji mlajši rod Tržačanov se pač ne more spominjati, da bi bil videl kedaj v našem mestu svojo cesarico. Dolgi časi so že minili, odkar je morilčeva roka zadela blagopokojno našo cesarico Elizabeto, In niti cesar Fran Josip niti njegova soproga nista stopila več na tržaški mestni tlak, odkar je bil zasnovan proti vladarjevi osebi oni po sreči preprečeni zločin, čigar določenega izvršitelja slave dandanes tam na oni strani kot narodnega mučenika in svetnika. Mlajši tržaški rod« ni videl v svojem domovinskem mestu cesarice. Bilo pa je sedaj, ob grmenju topov tam-le na nekoliko kilometrov oddaljeni fronti, ob pokanju sovražnih letalskih boinb, ki so prav tisto noč prej zahtevale na tako-rekoč najnedolžnejšem mestu svojo grozovito žrtev — mamico z nedolžnim otro-čBčem — sedaj je prišla med svoje Trža-čane po tako dolgem času zopet žena, v kateri vidimo avstrijski državljani sliko in priliko matere, ki mlada po letih, a najzrelejša po svojem plemenitenn človekoljubnem dejanju in nehanju objema v najiskrenejši materinski ljubezni vsa ljudstva, ki so jih stoletja združevala in združila pod žezlo; ki ga z mladostno krepr kostjo in starčevsko modrostjo oklepa trdna pest njenega soproga. Prvikrat je imel naš Trst v svoM sredi svojo Žito. Videli smo njeno sliko, videli smo jo v cesaričini opremi, a videli smo jo tudi v krogu njene družinice, vil^eli smo jo kot soprogo vladarja in videli smo jo kot mater. Ustvarili smo si o njej podobo, za katero pa moramo reči odkrito, da nas je varala, kajti sedaj, ko smo >o videli na lastne oči, ko smo videli vso ono resnično žensko milobo, ki odseva iz vsega njenega bitja, ko smo videli, da je slika proti resnici res Ie mrtva stvar, in da imamo preli seboj poosebljeno pohlevno dobroto in ob vsem veličanstvu najprisrčnejšo ljubkost — sedaj so srca tržaškega prebivalstva vzkipela tja do Nje v oni najiskrenejši ljubezni, ki je je vredna v nai-polnejši meri od vseh, ki Jo smejo imenovati svojo najvzvišer.ejšo mater. Tako prisrčno kot cesarico Zitc, Trst ni nik dar pozdravljal svoje cesarice. Cesarica Žita si je ogledala vojno bolnišnico v Sežani in je potem v spremstvu namestnikove soproge baronice Lucy Fries-Skenejeve, armadnega, poveljnika generalnega polkovnika pl. Boroeviča in njegovega štaba približno okoli 11. ure dopoldne dospela v Trst, kjer si je želela predvsem ogledati pomožno in kontumač-no bojišnico RlJiečega križa v ulici Fabio Severo, katera bi bila pred kratkim tudi skoraj postala žrtev italijanskih letalskih bomb. Pred vrati v bolnišnico >o ie sprejel izvrševalui odsek združenega deželnega pomožnega društva Rdečega križa za Trst in Istro s podpredsednikom dvornim svetnikom pl. Celebrini>em na čelu. Cesarica si je najprej dala prestaviti bolnišnici dodeljene zdravnike in je posetila nato bolniške sobe, v katerih se nahajajo ranjenci iz zadnjih soških bitek. Naravnost gin 1 j ivo je bilo, kako je najvišja gospa sočutno govorila z vsakim ranjencem, jih tolažila in jim delila darove. Preden je zapustila bolnišnico, je cesarica premilostiko nagovorila še posamezne člane izvrševalnega odbora Rdečega križa, od katerih so ji bili predstavljeni gospe Ada Escherjeva, Penelope pl. Deinetfijeva in Enia pl. Krekicheva ter go&poUje primani dr. Teodor Escher, ravnatelj bolnišnice profesor dr. Oattorno, Marij Morpurgo, Henr?k Jasbitz in računski svetnik Rudolf Urizio. Od bolnišnice Rdečega križa se je cesarica v družbi namestnikove soproge — namestnik je spremljal cesarja na njegovem potovanju po Istri — odpeljala po ulicah Fabio Severo, Torrente. Lesnem trgu in Korzu na namestništvo. Tekom vse vožnje je občinstvo, ki je stalo v gostih vrstah na cestah, z viharno navdušenostjo pozdravljalo cesarico in jo naravnost obsipalo s cvetlicami. Na Franc Josipovem je bila njegova ura ravno polnoči, in sve-tiljka mu je že začela ugašati. Odprl je okno in je skušal s pogledom prodreti Jo strehe, pod katero je bivalo ono bitje, ki je neomejeno obvladovalo njegovo srce. — Kaj se neki godi v palači? — je vprašal sam sebe. In res se je videlo, kako se je v .drugem nadstropju palače premikala luč sennter-tja, da jo je bilo vide'ti sedaj pri tem, sedaj pri Orugem oknu, poleg tega p«T je bilo čuti jezen kričav glas in kletev. - — To je kapitanova soba, — si je mislil ^fliiricc Obenem pa se je tudi veliko bližje, neposredno pod njegovimi okni pojavil hipen svetlobni žarek, ki je kot blisk švignil preko ulice. Takoj nato se je čul zamolkel šum. — Človek bi mislil, da- je kdo iz paviljona gospe Brichetove skočil skozi okno, ki se je zopet tako! zaprlo, — si je dejal Maurice, začuden, da bi bil bito porabil za izhod vedno zaprto okno. Kaki dve minuti se je začul v tihi noči grozen krik. trgu in pred name>.-ištvom je bila tu Ji šolska mladina zbrana posebno mnogoštevilno. V veži namestništvenega poslopja je pozdravil cesarico predstojnik namestništvenega preiJsedništvenega urada, na-mestništveni svetnik Fabiani, z okrajnim glavarjem Huberjenn in namestništveainia koncepistoma dr. Mazellejem in grofom Ledochovvskitn. Obenem je poveljnik pomorskega okraja, baron Koudelka, v imenu častniškega zbora, ki se je v svrho poklonitve zbral v namestilištvehem poslopju, izročil cesarici'šopek cvetlic. Ko so Šo poklonile cesarici štiri majhne deklice šopke, ki jih je sprejela očivfdno ginjena, jo je nainest-nikova soproga baronica Fries-Skenejeva odpeljala v svečanostne namestuištvene prostore, kjer so ji bili predstavljeni tržaški škof motistgnor dr. K ari in, vladni komisar sekcijski načelnik pl. Hirsch, ki ji je v imenu mesta izročil krasen šopek vrtnic, in člani damskega vojno preskrbne-ga odbora. Predstavljene so bile cesarici: baronica Nina Morpurgova, ekscelenca Klotilda Berghoferjeva, baronica L_a Al-borijeva, soproga dvornega svetnika Kam-ierja, dr. Slavikova, dr. Zahovska. soproga okrajnega glavarja Huberja, baronica Aleksandra Morpurgova, Gizela Luciclu-va, Lotte Mollova, Irina Schulhofova in gospica pl. Fabrizijeva. Po predstavitvi je stopila cesarica na namestništvene pomole, in jo je tisočera množica pozdravljala z brezkončnimi viharnimi vzkliki in mahajoč z robci. Po zajtrku pri namestnici je cesarica popoldne ob dveh zapustila Trst v spremstvu baronice Fries-$kenej©ve, armadne-ga i>ove4jnika generalnega polkovnika pl. Boroeviča in spremstva. Cesaričin avtomobil je oddrčal po nabrežju in potem na Kras, kjer je cesarica posetila več vojn-h bolnišnic na fronti. Trstu, ki je z vlhrajočiini zastavami in burnimi vzkliki in vendar tako prisrčno domače pozdravljal svojo cesarico prvikrat na svojih tleh, ostane ta dan v neizbrisnem spominu. TI Pozivni razglas Avstrijski in ogrski črnovoinl zavezanci rcjstvenia letniKo; 1893. do vitevši 18; 7, ki so bili na prebiranju spoznani, da so sposobni za Črnovojito službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili na službo z orožjem ali niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe lia določen ali nedoločen čas, in morajo priti k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (cesarskih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihovi črn ovojni izkaznic, in sicer: do vštetega 31. dne majnika 1917. I. odbrani 14. dne junija 1917. 1., po 31. dnevu majnika 1917. 1. o -brani 28. dne junija 1917. 1. Tisti izmed zgoraj oznamenjenih rojstve-nih letnikov, ki bodo spoznani za sposobno na dodatnem prebiranju po nazadnje omenjenem roku za odhod v službovanje, morajo odriniti v službovanje takoj, ko bodo odbrani: v ozira vrednih okolnostfh pa jim more komisija za prebiranje dovoliti še kratek vojaški dopust, da uredć svoje zasebne reči. Za tiste, ki morajo zaradi začasne obolelosti odriniti v službovanje Šele ob poznejšem roku, nego velja zanje po gorenjih Uoločilih, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojne izkaznice. Potrjenci gorenjih rojstvenlh letnikov, ki so bili potrjeni potom prostovoljnega vstopa v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno hrambo na podstavi vojnega zakona, morajo tudi odriniti v službovanje, in sicer, če so se že prebirali, po dnevu njihovega i rebiranja, sicer pa po dnevu njihove potrditve 14. dne, oziroma 28. dne Junija 1917. I. Tisti, ki so dolžni odriniti v službovanje, morajo priti na dan, ki jim je določen za prihod v službovanje, vobče najkasneje do II. ure dopoldne. Kake manjše zamude to ure so dopustne le tedaj, če se morejo utemeljiti s prometnimi razmerami. Ako bi bilo v črnovojni izkaznici oznamenjeno c. in kr. dopolnilno okrajno poveljstvo, oziroma c. kr. dcželnohrambov-sko (cesarskih strelcev) dopolnilno okrajno povelistvo med tem časom menjalo svoje sto'ališče, morejo njemu odkazani črnovojni zavezanci odriniti v službovanje tudi k c. in kr. dopolnilnemu okrjijnemu poveljstvu, oziroma c. kr. deželnobrambov-skemu (cesarskih strelcev) dopolnilnemu okrainenni poveljstvu, ki je najbližje njihovemu bivališču. V interesu vsakega črnovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, 'Ja prinese s seboj par močnih, v vojni po-rabnih čevljev, volneno perilo, po možnosti krpe za noge (obojke) iz ovčje volne, najmanj dve rabni garnituri perila (vsaka obstoječa iz srajce, spodnjih hla£, enega para krp za noge (obojkov) ali kratkih nogavic, brisače in žepnega robca), potem žlico nož in vilice ter posodo za jed, kakor tudi orodje za snaženje. Za seboj prinesene čevlje, iKJtem za perilo se bo dala StTftfl |f. EDINOST" itev. 154. v Trstu, dne 5. junij« 1917. odškodnina po cenah, običajnih v kraju — ako se spozna, da so te stvari pripravne za vojaške namene. Stvari, ki jtti prevzame vojaška uprava za plačilo, preidejo v last erarja. Dobro je tudi prinesti s seboj živila za dan prihoia; za to se bo dala določena odškodnina. Crnovojna izkaznica daje pravico do brezi JaZne vožnje po železnici, kadar se od *ine v službovanje — izvzeinsi brzovla-ie — in pred nastopom te vožnje io je dati k okovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. Kdor ne siuša tega pozivnega povelja, K' strogo kaznuje po obstoječih zakonih. Ces. kr. namestništveni svetnik V Trstu, dne 31. majnika 1917. Domače vesti« Zahvala cesarja tržaškemu prebivalstvu. Povodom bivanja cesarja v Trstu je izdaJ namestnik na Najvišji ukaz sledeči raz-g'as: Njegovo c. in kr. apostolsko Veliča istvo mi »e povodom Svojega prihoda v Trst naj milostne je naročilo, da izrazim prebivalstvu Trsta in okolice za izredno IKiŽrtvoVfalno in patriiotično zadržanje v tem težkem času Najvišje toplo priznanje hi prisrčno zahvalo za čustva zvestobe in vdanosti, dokazana vnovič ob tej priliki. Obisk namestnika pri svojcih nesrečnih irtev. Včeraj popoldne Je namestnik baron FrJes Skene v spremstvu voditelja ix>-licijskega ravnateljstva, dvor. svet. Mah-1 ovca, posetH svojce in žrtve zadnjega sovražnega metanja bomb. Podal se je najprej k rodbini Herniann v ul. Carrado-ri 1 in je izrazil očetu s svojim otrokom tako tragično preminule gospe Menzel najiskrenejse sožalje. Njegov naslednji obkk le velfai svoicem žrtv e letalskega i s L- ^ e dne 31. majnika, delavske žene Amonije Rigutti, in drugim ob isti priliki oškodovanim prebivalcem Sv. Jakoba. Namestnik je Izrazi vsem prizadetim toplo ©očiirj« in jim obljubil v vsakem oziru uspešiK) pomoč. Proce*Tr3 Sv. Rešnjega telesa. V četrtek, dne 7. lunij«, ob 7 zjutraj, se bo vr-lila v stolni cerkvi Sv. Justa slovesna služba božja ki nato običajna slovesna proces Ha. t Jakob Ladovac. Dne 30. m. m. je preminul v Boliuneu v Istri umirovljeni župnik in dekan Jakob Ladovac v 77. letu svojega življenja. Rodom iz Pazina, je največji de! »voiih službenih let preživel v Krkavcili, v občmi Potnjanski poleg Kopra. ko so naši rodoljubi odločno zastavili sv^e sile, da bi ^tenili tamošnji zanemari«.! in po biižniem Kopru silno korumpira-1 n: narod. S p«-nosom je pok. Ladovac pripo- j vedovat kako je lota 1SK2 nagovoril šol-j ske?a nadzornika Spinčića. naj kandidira za deželni zbor v Poreču. Sam praktičen gospodar, je pokojnik z zgledom kazal svofim župlianom, kako morejo zboljšati svoje zemljišče. 2iva želja se mu je izpolnila: svojega nečaka je vzgojil za duhovnika, Čim je njegov ljubljeni Ivan postal župnik v Boljuucu, je šel k njemu. — Mlajšim inteligentcun je peljal sličice o bednem kulturnem stanju našega narcxia v Istri v proslili desetletjih. Oče njegov, zapuščen kme-t, ga K1 silil, nai pase živino, orie. kosi. V šolo je moral bežati, ker oče ga je puščal le tedaj, ko ni bHo dela pri kmetiji. Na bivši gimnaziji v Pazinu je bil jezik zavoda in pouka — nemški, profesor ndijanskega jezika je silil italijanščino, a jezik, ki ga Je Imenoval -ilirski«, je po-j znal i nanje, nego dijaki. Da-si so sedaj, v j času vojne, komunikacije neugodne in' mora delati staro in mlado, je prihitelo na pogreb lepo število učiteljev, duhovnikov Lii naroda. J. Ladovcu, rodoljubu na delu, naj Bug podeli pokol večni, a med nami mu bodi ohranren trajen spomin. Tako nam pi-šeio iz Ic:re. Na nas je napravila vest o Ladovčevi smrti globok vtJs. Poznali smo ga osebno, sodelovali žnjim v težkih bor- j bah na raznih volitvah in poznali smo nje-j govo — mnčeništvo. Kdor je poznal ne-; kdanje strašne razmere v pornian>ki ob-] čini, ta nas razume. Največji del svojih službenih le: ie pokojnik preživel v Kr-kovcih. na meji pomjanske občine proti Bajičifii, kjer so diviali —jlllfili 0 nasprotnik; našega naroda. Nevedno ljudstvo je s^gnoria sfanatizirala, podivjala, demoralizirala, da je vsakega poštenega rodo-Faba. posebno pa duhovnika in učitelja, sov r«ižt!:> l:i tc-.iO preganjalo. Stdaj pokojni nadučKelj Kuret, nekdaj učitelj vi Šmarjah na Pogamičlni. se je moral n. pr.1 v viharnih časih volitev, v svojem stano- : vaaja po cele noči tresti za svoje in svoj- i cev življenje, ko je podivjana aruhal na-bi-ala na vrata, iioteč s silo udreti v hišo. lake strašne noči je mora! tudi pisec teh vrsrc preživeti žnjun. A nikjer ni bilo i e. nego v Krkavcih. Tam ni bil sloven- j čuteč čiovek niti pri belem dnevu va-, ivu pruJ dejanskimi napadi. Kruta žaljenja in zasran: ivanja na javnih poteh so bila YSa dogodUL Med tako podivjanost-jo iii <»b takih razmerah je živel pokojiii dekat Ladovac — delal neustrašeno in st:.'. k-.' hrasi! Mn go je pretrpel, ali doživel je k >;ičr.o vendar-le, da so se razmere počasi jele boljšati; toda !tali]anaško gospodstvo je trajalo dalje in so je — v oblici, ki je najmanje po 95 oJstotkih slove :;>I.a — zrušili šele sedanji dogodki. Ue!- an Ladovac je torej doživel polom Strašne tiranije. In sedaj je legel k večnemu počitku — junak iz herojskih bojev, kakršnjih je vide'a le redkokatera občina na ljutili bojJi toli bogate Istre. Z ganotjem v srcu se spominjamo moža koščene postave, a blagega iica in oči, ki so z vso miitiio plemenitega srca zrle va - te. Spominjamo se vse njegove neomajne zvestobe do svojega naroda, vsega njegovega dela in nesirašene požrtvovalnosti za narodno vstajenje zanemarjenega na- roda v potnjanski občini. Neminljiva slava spominu kremen-značaja, poštenjaka in junaka Jakoba Ladovca! Avtonomija narodov. Pod tem naslovom prinaša »Učiteljski Tovariš« akttrvelen članek z ozirom na pripravljajočo se pre-uredbo in pomlajenje države v smislu svobodnega razvoja vseh narodov. Izvaja med drugim: Na roda-gospoda, in naroda-služabnika in smemo več poznati! Kar je bilo temu enakega, je zapadlo zgodovini minolosti, ki je toliko temnejša, kolikor bolj je čutil katerikoli narod na svojem telesu težo tujčeve pete in pekočo bolečino njegovega biča. V kateri kategoriji narodov je stal naš slovenski narod, tega tnkaj ne bomo razlagali; vsak otrok to dobro ve m ve to tudi tisti, ki bi se upiral uvedbi avtonomije narodov, ker bi ravno naš narod žnjo rridobil vsaj tisto, kar je nemški narod brez take avtonomije že davno imel. Dovolj značilno za naše dosedanje razmere je dejstvo, da uradno naštetih 70.000 tržaških Slovencev nima niti ene državne ljudske šole, ko ie .izginjajoča nemška manjšina istomestnih Nemcev lahko dobila na šolskem polhi, kar ie — hotela! Mi smo se borili za napis na vsakem pečatu in na vsakem kažipotu, a drugim so sipali dobrote preko potreb — na našo škodo! Z zmago demokracije pride narodna avtonomija. To mora biti naša politična vera in to mora biti začetek in konec našemu političnemu prizadevanju! In že z ozirom na neizmerno važnost našega šolstva pri giadbi bodoče kulturne veličine našega naroda ter z ozirom na svoj lastni stan se moramo slovenski učitelji za ta svoj raeijonalni in državni itteal neprenehoma vnemati z vsem plamenom navdušenja in vztrajnosti! Veliki Časi — veliki ljudje. Z Dunaja se poroča, da se jfc pred otvoritvijo državnega zbora pripetil nasledtoji dogodek, ki jasno kaiže, kako je današnji veliki, resni čas našel med nami Jugoslovani res može, ki ume vajo ta čas in njegov veHki pomen za naš narod in tudi svoja dejanja uravna^ vajo po pomenu tega časa. Velikanske naloge, ki čakajo naše zastopnike v državnem zboru, da zagotove našemu narodu ono mesto v državi, ki mu gre po zakonu in njegovem odličnem sodelovanju^ v obrambi skupne domovine, so združile, kar je edino le bilo mogoče in kar je tuli* moralo biti, v enotno obrambno in bojno črto vse zastopnike našega naroda. Iznad vsa medsebojna nasprotstva se Je dvignila skupna zavest, da je treba posvetiti vse moči naroda nerazdeljene naroiJu. Ni ga bilo huišega nasprotstva morda nikjer, kot je bilo nasprotstvo med dalmatinskimi pravaši. katerim je voditelj državni poslanec duhovnik Perič, in naprednjaki, ki imajo svojega zastopnika v poslancu dr. Smodlakl. Pa sta se srečala sedaj v parlamentu poslanca Perič in dr. Smodlaka, m leta >e pohitel naproti prvemu, mu ponudil desnico ki ga prosil, da naj bodo v blagor naroda pozabljena vsa prej nepremostljiva nasprotstva m da bodi vse skupno delo posvečeno naroOu. Starina Perič je radostno stisnil desnico svojega bivšega najhujšega nasprotnika, rekši: Da, sinko, bodi pozabljeno vse! — in objela in poljubila sta se. kot se moreta objeti in poljubiti le oče m sin, ki imata pred seboj en sam skupni ciij — srečo naroda. Da, velik čas je našel velike ljudi! Nai bi ves naš jugoslovanski narod sedaj in vedno posnemaj ta divni zgled bratske spravijivosti in edinosti! Tega pač ni treba! Prejeli smo: Tržaško občinstvo se je že tako navadilo »fil«, da brez njih pravzaprav nfti živeti ne more več, in se postavlja v vrsto — seveda ženske — tudi za stvari, katere se nikakor ne morejo smatrati za neobhoL'mo potrebne za preživljanje. Nihče se ne bo čudil, če se postavljajo Ženske v vrste za kruh, za meso, za grah in take stvari, toda da se postavljajo v vrsto - za — čre£nje, je pa vendar preveč m prene umri o. Crešnje niso sadje, ki bi nasicevalo, ki bi rabilo za prehrano, temveč so posebno v manjši meri. kot jih ponavadi kupujejo ženske — po četrt ali pol kilograma, ali tudi manj — v resnici samo poslastica. Neumljivo nam je torej, kako je potem mogoče, da se ženske, ki bi okoli enajste ure pravzaprav morale biti doma v kuhinji, prerivajo in prepirajo v »filah« za Češnje, in da celo c. kr. redarstvo, kakor je bilo n. pr. včeraj dopoldne na Lesnem tf£*. z vso mogočo odločnostjo goni Iju^i, ki si hočejo kupiti Črešenj, v vrsto! Taka nepotrebna pretiravanja se nikakor ne smejo dopuščati. Kako prihaja človek, ki si hoče r*> svojem delu kot osvežilo privoščiti nekoliko svežih črešenj, do tega, J a se bo prepiral in prerival v vrsti z jezičnimi ženskami, ki ravno s svojo »f$Lo« za črešnje kažejo, da imajo vse preveč časa in vse premalo dela, kaiti Če bi imele kaj dela, bi sc ravno v takem času, kot zgoraj rečeno, ne šopirile po trgih. Prosimo torej varnostno oblast, da odločno nastopi proti tej zlorabi na živilskem trgu. »V kraljestvu palčkov« v Ljubljani. O nastopu naših otročičev v Ljubljani piše Zorko Prelovec v Učiteljskem Tovarišu*: Prijetno so nas presenetili s svojim gostovanjem ljubki otroci Ciril Metodovih šol iz Trsta. V ponedeljek in torek zvečer so igrali v gledišču trodeianko bajko »V kraljestvu palčkov* iz peresa mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča. Pisatelj je delo iako spretno zamislil. Ideja: mati je zakla j, sreča in ljubezen. Otroška duša vzkipi, ko zasliši ime mati, ker čuti, da je to najdragocenejši zaklad na svetu. Srečen, kdor ima mater, ker najlepša ljubezen je materina. Neprave pojme o njej je pisatelj naslikal s sarkazmom, da tem lepše odseva hrepenenje Anice po zlati mamici. Igra ."e pisana v lepem jeziku in jo bdio mladinski odri gotovo radi uprizarjali. Pevske in glasbene točke je napisal Ivan Grbec. Skromna in priprosta glasba je to, brez posebnih novih domislekov, brez hudega razmaha. Manj dolgočasna, bolj ljubeznjiva in prisrčna'bi morala biti. O uprizoritvi moram izreči skoro le hvalo. Otroke tako imenitno priučiti nastopa na odru, dobrega memoriranja vlog, plesov, pomeni mnogo. Vloge kralja, prve vile, kraljevih svetovalcev so bila v rokah res nadarjenih otrok. Paljček - norček ima igralski talent. Da bi ne bil zbor včasih ušel iz tira in hi bil orkester za spoznanje boljši, (da so ljudi ušesa bolela, pa ni bila krivda g. dirigenta), bi laliko rekel; izvrstna predstava! Vsa Čast aranžerjem, ki se niso strašili truda! Učltelistvo Ciril-Metodovih šol lahko zre s ponosom na svoje delo! Uspeh predstav ob nabito polnem gledališča velikanski! Neverjetno, toda resnično! Prejeli smo: Kralj Ivan iz Trebč št. 5 hna vpoklicanih vseh pet sinov, a ne dobiva niti vinarja podpore. Vložil je nešteto proženj zanjo, toda vse zaman. V začetku vojne mu je bila zavrnjena prva p?ošnja z opombo, da njegovo premoženje ne trpi nič. Tako se je izrekel njegov »prijatelj«, prosluli pokojni StOckler, in tega argumenta se drži podporna komisija tud^tianes, ko ima mož vseh pet sinov pod orožjem. Človek bi mislit: To je pa res kak veleposestnik ta Kralj, dane potrebuje podpore! In kaj premore? Kmetsko pohištvo, par kamenitih njiv, par travnikov in nekaj »gmajne« — vrednost 10.000 K. To je vse njegovo bogastvo! Piscu ni da bi delal za imenovan-ca, ampak, da pokaže, po kakšni meri se meri podpora našim ljudem! Čas bi bil, da bi b-Io takih »pravic* konec! Odškodnina za oddane kovine. Ana-grafični urad v ul. SaniU št. 25/III., vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do štev. 7250. Vojna razstava. Glavni odbor se vabi k seji, ki se bo vršila idianes, v torek, 5. t. m., ob 6 zvečer v Lloydovi palači, v drugem nadstropju, vhod z ulice Mercato vecchio Št. 4. Našla je mala Ksenija pri ljudslkem vrtu denarnico z manjšo vsoto denarja. Denarnica se nahaja v uredništvu, kjer je na razpolago lastniku. Prvo vojaško veteransko društvo za Trst in okolico, ki nasm je svoje dopise do-pošiljalo doslej vedno v slovenskem jeziku — kako tudi drugače* ko »o člani menda sami Slovenci — nam )e sedaj dopo-slalo naslednje vetezanimivo spisano sporočilo: »der Obige Verein nimt bei der Trohn lechnams Procession mit Mess;k und Fahne teli Versamlung vla Gelsi 12 urr. f> Uhr FrUh« — Take »tvari potem nastajajo, če hočejo ljudje zatajevati svoj jezik! i Voiaški pogreb. V tukajšnji pomožni in k on tnmačni bolnišnici l&tečega križa je 3. t. m. umrl desetnik #t. oetovodja 68. pešpolka, Josip Szabo. Pogreb se bo vršil ob 4. popokkie iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokod&liščet Mestna zastavljalnica. V sredo 6. t. m., se bodo od 9Vi dop. do 1 pop. prodajale na javni draibi dra^eocenosti, zastavljene na svetlomodre listke serije 137 raznih številk. od 3Vs do 6Vb. pop. pa nenlragoceni predmeti, zastavljeni meseca junija leta 1916 na rumene listke serije 139 in sicer od št. 56001 do št. 58.100. V četrtek, 7. t. m., se dra-žba ne bo vršila. Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter ca one v okonih. PošUeio naj se v Narodni dom. _ _ Podpisi na VL vojno posojilo. - 5. Izkaz. Tržaška podružnica Kreditnega za\oda K 6,000.000: Tržaška trgovska delniška družba K 200.000; špeddcijska družba »Adrlntica« 100.000 K; Dalmatinski zem-Ijiško-kreditni *avod, Zader 50.000 K; J. Daniel Salom 40.000 K; Julij Gregor 30.000 K; Nakupna zadruga tržaških rmporterjev 25.000 K; baronica Pavlina Sartorio K 20.000; Marija Ebnef pl. Ebenthal 15.000 K; tvrdka Zhnok) Colanelk) & Kanz, Herman NVinterhalter, Hugon W'eisz, Alojz Reja, dr. Oskar Piok, otroška bolnica ustanove Burlo-Carofolo, Samuel Oblarh, Cesar Moravia, Antonija Malenšek po K 10.000; O. Klein, Ivan Novakovlc, Henrik Pardo, Jakob Perhauc, R. Vlahov, Zader, Josip Zai, dr. Avgust Hausenbichler po K 5.000; evangeJjska občina avstr. ve-roizp. K 3.300; Angelj Trombetta, Rudiger Rodrigues, Lina Riosa, dr. Edmuncl Ri-mini, Marij Horvath po K 3.000; C. Avgust Gallo, Katarina Lutta, Anton Luciolli, Roman Karis, Ivan Giadrossich po K 2.000; Angelj Piazza & Co. K 1.500; dr. Edvard Loser (II. podpis), Josipina Facci, občinski kuratorij za ohranitev grobov na jugozapadni fronti padlih vojakov, po-stajenačelnik Avgust Krainz, Ljubljana, J. Ivancich, M. Hofstadtpr, Marko Morpur-go, Ed. Giov. Giov. Muhaleskul, dr. Jakob Lius, Motovun, Alojz Paolazzl, Andrej Zel len, Klementina Tuzzi, dr. Emil Tomi-cicli, c. in kr. nadporočnik Emil Teucslil, Jakob Taučer, Josip Sucich po K 1.000; Jurii Rosmann, sedaj v Ljubljani, Artur Tinzi, L. Chiaruttini po K 500; Fric Bod-roghi 400 K; dr. Edmund Zum'n 300 K; Gcrtruda Moritsch 300 K; Karoline Ko-smerlj, c. kr. učitelj Franc Kos po K 200; in nadaljni podpisi v skupnem znesku K 220.900. Junaki na bolnem polju 2rtvu]e]o kri m 2I«Ijenie.T! pa posoluj samo denar. — Podpisi vojno posojilo! MALI OGLASI. QmI0 prazne, stare in nore kupuje tvrdka Jakob Vatovec mL Carintia 19. 1173 Kupuje se pobištvo, kubinj-k' predmeti in tvoj«. Ul. Ictria 18.Cap^neck. (11' 2 Hi prodni ste dve mlađi kozi. Uiiea Lio t d St. 24. 1162 DfflfflVVIl hiSo * * sobami, sobico, kuhinjo m z rlUUUIll kletjo, pred hišo Trt z vodnjakom — Produ m tuli na obroke ilarija Zaduik, Scorcola bv. Peter 140. 1167 rfvffln ** Revije prodaja na drobno in na de-UslUU belo prodajalna drobnarij Osmo Benzion T Trstu, Corso 30. J158 Gospod h saspice LS si lahko zagotove stalni postranski zaslužek s priporočanjem vojno posojilnega zavarovanja. Ponudbe osebno ali pismeno ulica Lazzaretto vecchio št. 9. 1174 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem,'da je n?$a ljubljena hčerka SLAVICA včeraj ob 3*/4 pop. Izdihnila svojo blago du£o. Pogreb se bo višil jutri, 6. t. m., ob 5 pop. iz hiše žalosti Scorcola-Coroneo 707. TRST, 5. junija 1917. Žaluje*! roditelji Ruiit. ZDRAVNIK Med. Dr. Koral Perničič stanuje v Trstu, tal. Glulia 76IU. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 38, I. od 3 do 4 pop. za ■•tranj«. Mrvom« In otroik« bo* lesni (blizo cerkve sv. Antona novega.) + Peter Bložina c. kr. poštni poduradnlk je včeraj, po dolgi bolezni, mimo v Gospodu zaspal. Žalujoča soproga Katarina, otroci Mafcsl-miljan, Vladimir, Ivan. Rudolf, Marija in Plerina, v imenu tudi ostalih sorodnikov, naznanjajo to žalostno vest vsem prijateljem In znr n:em Pogreb dragega pokojnika se vrši danes, ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST, 5. junija 1917. Pivo pogr bno podjetje Zimolo, Corso 41. Žalosti potrtim srcem naznanjamo prijateljem in fnancem pretužno vest, da je naš preljnbljeni soprog, oče, tast in stari oče Kristijan Kopačin danes ob l®/4 zjutraj po kratki in mučni bolezni mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v sredo, ob 10 zjutraj. TRST, L junija 1917. Viktorija in Franjo Zelen v imenu ostale družine. llato, sreUrs in pMin V «:I;! obliki kupuje »• nnivišfih cenah i d savo< R. Dussich & C. ul. Tlntore 2 Ima v zalogi zIelg v ploščah in vsakovrstnih Dvtfči&in za zohoiehcike. VJ IBS Vsaka krona pomaga uničiti sovražnikov up! Vsaka krona ]e stavbni kamen za mir. Vsaka krona pospeit povraiek naših Junakov z bojlifa! ViSed tega nai stori vsakdo svojo dolin a st In naj podplie vojno posolilo! \\l\-mm iiiHAH! Trst - Ula Stadion 18-Trst Odprt od 8'2 zvefemapre] Centu I. vrste K 2. II. ursie R1. Srbel — Znoj — Šolnini llial — Lupani« kola — Kraste In pege — Kožne boEesni-me-HurJI — OteKllne in rene. Gotovo sredstvo proti tem je JANTROVA MAST, ki ne maže in je brez duha. — Mal lonček K 3, veliki K5t ob'feljskl K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bariulič, Zagreb, Jelacičev trg 19. Izdelovatelj: Oero Šandor, lekarnar v Nagykor6s-u St. 83. I Trst, Via Cassa di R'jparrfilo S (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,893.030.— FILIJALKE : Dun tj Tegtthofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zai'a VLOGE NA KNJIŽICE - 9 1 01 -—_ iS od dneva vloge do dneva vzdlga. Itentni »lavek p'ačoje banka svojega Obrestovan)« vlog na t-.-kočem in žiroračunu po dogovoru - Akre