Pričevanje Paole Pison, Škedenjke, ki je 10. junija 1944 na svojem domu edina preživela letalski bombni napad /.7 Ovrednotenje zaslužijo tudi sledi avstroogrskih vojakov cappeüa unghvrese madžarska kapelica magyar kápglna Primorski Anketa brez pomena in smisla SandorTence Zadnja dogajanja v Reziji niso skregana le z zakoni, temveč tudi z zdravo pametjo. Najprej povsem nepotrebna polemika o dvojezični osebni izkaznici, sedaj pa še ta nesrečna anketa o narodni in jezikovni pripadnosti Rezijanov ter o njihovih domovinskih čustvih. V obeh primerih je protagonist domača občinska uprava. Vsi vemo, da je Rezija neka jezikovna posebnost, s katero so se ukvarjali in se še danes ukvarjajo jezikoslovci iz Italije, Slovenije in iz raznih evropskih držav. Te posebnosti ne bodo spremenila nagajanja na koži občana, ki si je »upal« zaprositi za dvojezično osebno izkaznico, ter tudi ne ta nemoralna in nezakonita anketa, ki jo Občina Rezija ponuja svojim občanom. In naj pobudniki te ankete ne govorijo o anonimnosti in neobveznosti vprašalnika v kraju, kjer se vsi poznajo. Občina Rezija, ki ima v svojem uradnem nazivu dvojezični napis, njen župan je tudi šindik, bi morala enako skrbeti za vse svoje občane. Ne vidimo razlogov zakaj takšna (negativna) pozornost po italijanskem zakonu predvideni dvojezični izkaznici in zakaj takšna skrb, če so Rezijani Italijani, Slovenci, Furlani (po novem tudi Latinci), in kakšna so njihova domovinska čustva. Da ne govorimo o njihovem verskem prepričanju in o nedavnih »genetskih odkritjih«, ki najbrž Rezijane kar malo zanimajo. rusija Gori tudi na »radioaktivnih« območjih MOSKVA - Obsežni gozdni požari v Rusiji pustošijo tudi v radioaktivno onesnaženih delih države. Samo v okolici mesta Brjansk blizu meje z Belorusijo in Ukrajino so pred dnevi našteli 28 požarov. Ta regija po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 velja za eno najnevarnejših na svetu. Požari so divjali ali pa še gorijo tudi v drugih radioaktivno onesnaženih območjih Rusije, med drugim v okolici Čeljabinska na Uralu, kjer je več jedrskih objektov, poročajo tuje tiskovne agencije. Na 11. strani dnevnik ČETRTEK, 12. AVGUSTA 2010 Št. 189 (19.896) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € gospodarstvo - Negativno poslovanje na finančnih trgih v Evropi in ZDA Borze v rdečem, evro znova navzdol Ameriško gospodarstvo okreva počasi, kitajsko upočasnilo rast videmska pokrajina - Zelo vprašljiva pobuda občinske uprave V Reziji vprašalnik o jezikovni pripadnosti in domovinskih čustvih VIDEM - Občina Rezija je poslala občanom vprašalnik, s katerim želi izvedeti o njihovi narodni in jezikovni pripadnosti ter domovinskih čustvih. Gre za zakonsko zelo sporno pobudo, ki jo župan Sergio Chinese predstavlja kot korak naprej na poti krepitve rezijanske identitete. Drugače razmišljajo v kulturnem društvu Ta Rozajanski dum, pobudo desnosredinske občinske uprave pa ostro obsoja Slo- venska kulturno-gospodarska zveza. Anketa naj bi bila na papirju anonimna, kar je v majhnem okolju, kot je Rezija, zelo relativen pojem. Na 3. strani LONDON - Trgovanje na osrednjih evropskih borzah se je včeraj zaključilo močno v rdečih številkah. Pesimizmu je botrovala predvsem zaskrbljenost nad obeti za okrevanje svetovnega gospodarstva v luči opozoril ameriške centralne banke Federal Reserve. Trgi so zaskrbljeni tudi zaradi novic o upočasnjevanju rasti kitajske industrijske proizvodnje, ki je ob vladnih ukrepih za preprečitev pregrevanja gospodarstva julija dosegla najnižjo raven letos. Zaradi krepitve negotovosti se je izrazito znižal tudi tečaj evra. Tudi cene nafte so se pod bremenom borznega pesimizma izrazito znižale. Na 11. strani KB 1909 prodala delež v Primorskih novicah Na 2. strani Pisana druščina uživa s Pikapolonico Na 6. strani v V . V I • • •• Tržiški primarij v registru osumljenih Na 12. strani Trojica mladoletnih slovenskih državljanov kradla parfume Na 12. strani Konzorcij za promocijo obnovljenih ulic Na 13. strani italija - Politika Bersani poziva opozicijske sile k skupni strategiji RIM - Razdor med Berlusconije-vimi in Finijevimi privrženci se poglablja, tako da postaja izbruh vladne krize vse bolj verjeten. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je včeraj prvič pristal na možnost, da bi osnovali prehodno tehnično vlado, za katero se že dalj časa ogrevajo Demokratska stranka in sredinci UDC. Prvi mož demokratov Pier Luigi Bersani se je na Di Pie-trovo približanje takoj odzval s trditvijo, da bi vsa opozicija morala oblikovati skupno strategijo. Poudaril pa je, da bi najprej moral priti premier Berlusconi v parlament, da bi pravzaprav razumeli, pri čem smo. Na 4. strani vzhodni kras - Rajonski predsednik Marko Milkovič in žena Almira Srečno iz poplavljene Indije Za las sta se izognila katastrofalnim poplavam na severu Indije, ki so terjale 177 mrtvih OPČINE - Predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marko Mil-kovič in njegova žena Almira sta se za las izognila katastrofalnim poplavam, ki so te dni prizadele Indijo. Konec preteklega tedna sta se nahajala na območju najbolj severne indijske pokrajina Ladakh, ki jo je prizadel monsun. Z najetim avtomobilom jima je uspelo pravočasno izogniti se deroči vodi, blatu in kamenju na razritih cestah ter se vrniti v Delhi, od koder sta se v nedeljo vrnila domov. Poplave v Indiji so zahtevale 177 žrtev, med katerimi je tudi italijanski študent iz Piemonta. Na 8. strani 2 Četrtek, 12. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Odziv obrambnega ministrstva na pisanje medijev Ministrstvo zavrača trditve, da vojaki odhajajo v vojne operacije Poudarjajo, da gre za prevzem lastne skupine za urjenje afganistanske vojske LJUBLJANA - Slovensko obrambno ministrstvo je včeraj v sporočilu za javnost objavilo več pojasnil v zvezi s spremembo misije v Afganistanu, ko bo Slovenska vojska jeseni prevzela lastno skupino za urjenje afganistanske vojske (OMLT). Poudarjajo, da je Slovenija s tem prisluhnila pozivom mednarodne skupnosti, zavračajo pa tudi trditve, da gredo vojaki v "bojne operacije". Kot prvo so na Morsu v odzivu na pisanja v medijih izpostavili, da mednarodne sile Isaf, v okviru katerih delujejo tudi skupine OMLT, niso "klasične mirovne sile", ampak "mednarodne sile za varnostno pomoč", ki imajo mandat Varnostnega sveta Združenih narodov za pomoč afganistanski vladi pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v Afganistanu. Junija letos je v Afganistanu po podatkih Morsa delovalo skupaj 67 skupin OMLT. V prihodnjih mesecih se pričakuje prihod še 25 dodatnih OMLT, kljub temu pa bo za urjenje skupaj 134.000 pripadnikov afganistanske vojske (ANA) do oktobra 2010 treba zagotoviti še dodatnih 12 ekip OMLT. Pri tem na Morsu še spominjajo na sklepe mednarodne skupnosti v Londona januarja letos, da bi do oktobra pri- hodnje leto moralo število afganistanskih vojakov dosegati 171.600, kar pomeni še večje potrebe po skupinah OMLT. Pri tem na Morsu spominjajo, da je tudi VS ZN oktobra lani v resoluciji, s katero je podaljšal mandat silam Isaf, pozval države, naj okrepijo sodelovanje pri urjenju afganistanskih sil. In slovenska vlada je nato decembra lani sklenila, da bo Slovenska vojska prevzela vodenje lastne skupine OMLT. Sklep velja za obdobje štirih rotacij, po dveh rotacijah pa bo opravljena natančna presoja nadaljnjega sodelovanja v Isafu, še poudarjajo na Morsu. Nadalje pojasnjujejo, da so "glavne naloge OMLT urjenje, učenje in usmerjanje enote ANA, zagotavljanje možnosti za povezavo ter neposredna podpora pri njihovem vodenju in poveljevanju". "Če je potrebno, je OMLT vključena tudi v operativno načrtovanje ter uporabo ANA pri vzpostavljanju samozadostne, usposobljene in profesionalne afganistanske vojske," navajajo. Zagotavljajo, da bodo pripadniki 14. kontingenta Slovenske vojske, ki bo prevzel lasten OMLT, kot doslej delovali na območju Regionalnega poveljstva Zahod in v poveljstvu Isafa v Ka-bulu. V skupini OMLT, ki bo urila 6. bataljon 2. brigade korpusa ANA, bodo sodelovali s pripadniki ameriške nacionalne garde. Urjenje pa bo potekalo v vseh oblikah vojaškega delovanja - ne zgolj za bojno delovanje, kot izpostavljajo nekateri slovenski mediji, poudarjajo na Morsu. Sprememba glede na dosedanje delo je predvsem pri usposabljanju enote ANA v tretji fazi, ki pomeni urjenje na ravni bataljona in tudi izven vojašnic, česar pa slovenski inštruktorji, ki so doslej že delovali v okviru italijanskega OMLT, niso počeli. Na Morsu priznavajo, da je usposabljanje afganistanskih sil povezano s tveganji. Vendar pa zagotavljajo, da so slovenski vojaki "dobro pripravljeni, izurjeni in usposobljeni ter dobro poznajo tamkajšnje razmere". Zagotavljajo še, da bodo tudi ustrezno opremljeni, "seveda v okviru možnosti obrambnega proračuna". Pojasnjujejo še, da so nekateri deli Afganistana varnostno bolj ogroženi kot drugi, vendar pa zahod spada med manj ogrožena območja; na tem območju se namreč zgodi le od dva do tri odstotke incidentov v Afganistanu, navajajo. Toda po drugi strani pa so spremembe varnostnih razmer kjer koli v Afganistanu lahko hitre in nepredvidljive, še priznavajo na Morsu. (STA) sklep sodišča Hrvaška bo Srbiji izročila morilca Dindiča ZAGREB - Sodišče v Zagrebu je včeraj odobrilo izročitev Sretka Kalinica Srbiji, ki ga je zahtevala zaradi sodelovanja pri atentatu na bivšega srbskega premierja Zorana Dindica leta 2003. Kalinic se sicer v roku treh dni lahko še pritoži na včerajšnjo odločitev sodišča, o tem pa bo nato odločalo vrhovno sodišče, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina pojasnil tiskovni predstavnik zagrebškega sodišča Kreši-mir Devčic.Pri tem je spomnil, da sta Srbija in Hrvaška 29. junija podpisali ustrezen sporazum o izročanju osumljencev in obsojencev, zaradi česar ni nobenih preprek več za Kalinicevo izročitev. To bo sicer prva izročitev hrvaškega državljana sodnim oblastem kake druge države, ki jo bo izvedla Hrvaška, saj ima Kalinic tako srbsko kot hrvaško državljanstvo Omenjeni sporazum, ki sta ga 29. junija v Beogradu podpisala pravosodna ministra Srbije in Hrvaške, Snežana Malovic in Ivan Šimonovic, predvideva medsebojno izročanje svojih državljanov, ki so obtoženi in obsojeni kaznivih dejanj organiziranega kriminala in korupcije. Srbsko sodišče je Kalinica že leta 2007 v odsotnosti obsodilo na 30 let zapora zaradi sodelovanja pri umoru Dindica, še 40 let zapora pa si je prislužil za druge umore, ki jih je izvedel kot član zloglasne mafijske združbe Zemunski klan. Zdaj naj bi v Srbiji sodni proces obnovili, saj to predvideva tudi omenjeni sporazum, je pojasnil Devčic. Kalinic se je pred dvema mesecema sam predal policiji, ko je bil ranjen v mafijskem obračunu pri zagrebškemu jezeru v Rakitju. Izročitev Srbiji je zavračal, ker naj ga tam ne bi čakalo pošteno sojenje. V Srbiji so odločitev zagrebškega sodišča že pozdravili. Ta odločitev predstavlja še eno potrditev dobrega sodelovanja med državama, predvsem na področju boja proti organiziranemu kriminala in korupcije, je v Beogradu ocenila ministrica Snežana Malovic. (STA) družbe - Odziv na ponudbo Splošne plovbe Portorož Skupina KB 1909 je prodala poslovni delež v Primorskih novicah GORICA - Skupina KB 1909 oziroma dve njeni družbi sta pred slabim mesecem prodali poslovni delež v koprski družbi Primorske novice d.o.o., ki izdaja dnevnik Primorske novice. Prodajno pogodbo sta sklenili družbi Transmedia spa in Tmedia spa, ki sta imeli 10,82-oziroma 0,8404-odstotni poslovni delež v koprski družbi, kar pomeni skupaj 11,6604 odstotka. Kot nam je včeraj povedal predsednik goriške finančne družbe KB 1909 Boris Peric, so se za prodajo deleža odločili, ker naložba v založniško družbo ni bila strateška in ker se je na trgu pojavil ustrezen kupec. KB 1909 je posel sklenila z zaslužkom, saj je za delež iztržila več, kot je porabila za njegov nakup. Pogodba o prodaji je bila podpisana 14. julija, pravnomočna pa je postala te dni, potem ko je svoje soglasje k prodaji dalo tudi slovensko ministrstvo za kulturo. Po zakonu o medijih mora namreč vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v premoženju splošno informativnega dnevnika, pridobiti predhodno soglasje ministrstva za kulturo. Neuradno smo izvedeli, da je nekaj več kot 11-odstotni poslovni delež v Primorskih novicah od KB 1909 kupila Splošna plovba Portorož, ki je pridobila tudi okrog 10-odstotni delež Intereurope in 17-odstotni delež Banke Koper. Edina slovenska ladjarska družba ima tako trenutno skoraj 40-odstotni delež družbe Primorske novice, zelo verjetno pa jo zanimajo še dodatni odkupi, s katerimi bi si zagotovila večinski 51-odstotni delež. Toda lastništvo založniške hiše je zelo razpršeno, po drugi strani pa bi zadostovalo, da bi se za prodajo odločil le še en od preostalih lastnikov: Primorje Ajdovščina, ki ima 16,9-od-stotni delež, Dnevnik z 12-odstotnim, Luka Koper in Hit Nova Gorica, ki imata po deset odstotkov, Forma (Makro 5 Koper) s sedem- in Barbara Verdnik 3,73-odsto-tnim deležem. V Luki Koper neuradno pravijo, da zaslužek ne bi bil omembe vreden in da so Primorske novice še zmeraj blagovna znamka, ki se ji ne bi radi odpovedali. Nekaj prednosti torej vendarle prinaša, čeprav nikakršnega finančnega dobička. Če bi Splošni plovbi uspelo dobiti kontrolni delež časopisne hiše, bi potrebovala soglasje Urada za varstvo konkurence, če pa bi presegla 50-odstotni delež, bi morala objaviti prevzemno ponudbo za koprski dnevnik. Do kod bo šel predsednik Splošne plovbe Egon Bandelj, ki se ponaša z dobrimi poslovnimi računi, bomo videli v prihodnjih tednih ali mesecih. Počakaj me - nova počitniška poštna storitev TRST - Za tiste, ki se odpravljajo na počitnice, pa tudi za vse, ki jih iz delovnih razlogov čez dan ni doma, so si pri poštni družbi Poste Italiane zamislili novo storitev, in sicer shrambo pošte (razen tiste, za katere prevzem je potreben podpis, torej priporočena pisma, računi, fakture ipd.) do vrnitve naslovnika. Služba se imenuje Aspettami (Počakaj me) in je dobrodošla za številne naslovnike, od družin, ki gredo na počitnice, do tistih, ki iz najrazličnejših razlogov ne želijo dobivati pošto na domač naslov. Še posebno koristen pa bo servis za trgovce, profesionalce in podjetja, ki svojo dejavnost prekinejo za dopuste. Storitev Počakaj me bo sicer trajala vse leto, vsa pošta pa bo naslovniku dostavljena dan potem, ko se bo njen rok iztekel. Storitev je namreč treba naročiti, in sicer v kata-rem koli poštnem uradu ali na spletni strani www.poste.it. Cena storitve je odvisna od vrste naročnika, in sicer 12 evrov za dva tedna in 24 evrov za pet tednov za podjetja, medtem ko zasebnik za ista roka plača 6 oziroma 12 evrov. V FJK stekla operacija proti davčni utaji v diskotekah TRST - Pretekli konec tedna je tudi v Furlaniji-Julijski krajini stekla operacija proti utajevanju davkov v diskotekah, barih in restavracijah, ki jo je izvedla skupina 29 funkcionarjev Agencije za prihodke in 11 inšpektorjev družbe Siae, ki skrbi za zaščito avtorskih pravic. V najbolj znanih turističnih krajih dežele so inšpektorji preverjali morebitno delo na črno, neizdajanje računov, potrdil o prejemu plačila in vstopnic. Posebna pozornost je bila posvečena tudi pridobivanju elementov za sektorske analize, na osnovi katerih avtonomni delavci plačujejo davke. Preverjanje plačevanja skrbstvenih prispevkov je omogočilo ugotoviti neurejen položaj DJ-jev in natakarjev, medtem ko je bilo zanimivo dejstvo, da je velika večina, predvsem pa plesalke lap dance, izjavila, da je svoje delo začela ravno tisti večer, ko je prišla kontrola. Akcija je pokazala še na številne druge nepravilnosti, ne samo davčne, ampak tudi knjigovodske narave. Za enega od kontroliranih subjektov, ki je bil sicer formalno neaktiven, so funkcionarji davčne uprave odredili zaprtje davčne pozicije. Poseben način inšpekcijske akcije in sinergija med Agencijo za prihodke in Siae, ki sta v ta namen podpisali poseben sporazum, sta omogočila tudi odkritje nekaterih nepravilnosti na področju avtorskih pravic. prometna nesreča - Nekaj po polnoči v noči na sredo V predoru Dekani v plamenih avtomobila zgorel voznik KOPER - Nekaj minut po polnoči se je v predoru Dekani, v smeri proti Kopru, zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba. Pri trku je vozilo popolnoma zgorelo, tako da spola in identitete voznika ni bilo moč ugotoviti. Zato je bila odrejena sanitarna obdukcija, so sporočili s Policijske uprave Koper. Na kraju nesreče so posredovali tudi koprski gasilci. Po informacijah generalne policijske uprave naj bi voznik osebnega vozila trčil v prometno hišico, ostale okoliščine prometne nesreče pa policisti še preiskujejo. V popoldanskih urah so policisti še sporočili, da je bil avtomobil, ki je zgorel, znamke fiat punto in da je imel slovenske registrske tablice. Promet po avtocesti v smeri proti Kopru je bil na odcepu za Črni Kal preusmerjen na regionalno cesto do 3.25 ure, ko je bil promet po avtocesti v smeri Kopra ponovno sproščen, so še zapisali v sporočilu za javnost na policijski upravi. Avtomobil je v predoru popolnoma zgorel ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 12. avgusta 2010 3 rezija - Nezakonita in moralno zelo vprašljiva pobuda občinske uprave Občina poziva Rezijane, da se opredelijo o narodnih čustvih in jezikovni pripadnosti Župan Sergio Chinese v anketi ne vidi nič spornega - V društvu Ta Rozajanski dum kritični do Občine REZIJA - Ali se čutite Italijane, Slovence ali Rezijane? Kaj vam pomeni pojem domovina? Si želite šole z italijanskim, slovenskim ali rezijan-skim učnim jezikom? To ni vprašalnik kakega strokovnega podjetja, temveč to so vprašanja iz ankete, ki jo je Občina Rezija (z uradnim dvojezičnim imenom Rosajanske Kumun) v preteklih dneh s priloženim uradnim pismom poslala vsem občanom. Vprašalnik je anonimen in neobvezen, v zelo majhni stvarnosti, kot je rezijanska, pa je anonimnost, ki jo razglaša Občina, zelo relativen pojem. Nobenega preštevanja, temveč le vprašalnik, piše v pismu, ki ima za cilj iskanje trdne rezijanske identitete, ki bo lahko tako boljše vzpostavila dialog s slovansko in latinsko civilizacijo. V desnosredinsko usmerjeni občinski upravi so prepričani, da bo vprašalnik omilil sedanje napetosti v dolini ter da pomeni ta pobuda korak naprej na poti utrditve rezijanske zavesti. Prvo vprašanje zadeva jezik, ki ga občani govorijo v družini, šoli, delovnem mestu, domači vasi in z neznanci (lahko izbirajo med italijanščino, furlanščino, slovenščino in lokalnima govoricama latinskega (?) in rezijanskega izvora), drugo se nanaša na pisavo rezijanščine, tretje pa na uradno rabo tega jezika oziroma narečja. Občani se lahko nato opredelijo o šolskem poučevanju italijanščine, rezijanščine in slovenščine, poslušanju radia in televizije in o tem, če se čutijo Italijane, Slovence ali pripadnike drugih narodnosti. V anketi najdemo tudi vprašanja o tem, kaj občani mislijo o narodno-jezikovni pripadnosti sovaščanov, kaj jim pomeni beseda domovina, če se čutijo Furla-ne in če smatrajo vero (ni navedeno za kakšno vero gre) za pomemben dejavnik osebne identitete. Zadnja vprašanja zadevajo mnenje o nedavnih odkritjih o genetskem izvoru Rezijanov ter predlog-mnenje o tem, kaj bi morala občinska uprava pravzaprav narediti za izboljšanje etnične situacije v dolini pod Kaninom. Župan Sergio Chinese (v pismu Sindaco-Šindik) v tej pobudi ne vidi čisto nič spornega, »tudi zato, ker so zanjo zaprosili sami občani.« Rezija-ni so s to anketo, ki ni nikakršno preštevanje po jezikovni pripadnosti, poklicani, da se sami opredelijo kaj hočejo biti, pravi Chinese, ki je mo- Županstvo v Reziji, spodaj župan Sergio Chinese in pismo, ki ga je občinska uprava priložila vprašalniku ral praktično na ukaz notranjega ministrstva pred kratkim izdati prvo osebno izkaznico v italijanščini in slovenščini. V kulturnem društvu Ta Roza-janski dum so nasprotnega mnenja in očitajo Občini in županu, da umetno napihuje polemike. »Cilj te ankete, ki nima nobene znanstvene veljave, je zelo jasen. Dokazati, da prebivalci Rezije nimajo nič skupnega s Slovenci in da Rezijani ne sodijo v državni zaščitni zakon za slovensko manjšino,« pravi Renato Quaglia. 0» C o IVI U N E D ROŠAJANSKt RESI KUMON HtifthCttDI LCHNE m;t,-,lj vrt-j iirlrr'r. iWtrfvu^vrf+rifr KIL* tmiim WW VHTHRII»- .iMLJ PEELA i-aiHi 'i"""1 M iABO^oV-. h*», t -^■tt.n A TITTTE rAMiGl.lC DEL CMWB Ul * U^nn^rja™ [«nvii.1t. «llWni» Ji Mmpkrt timpf pfi ippmrnfcJ:; riccxc rtb rwhiu t j-.iura, [«tttodV pwi«-1* liibdlninu •¡»ttia quiiuwiinv i0*udjr» KtaTTw^ii-« IMw^ hnpiilk*.*«=cix*nt*>liM » c&TpUr:. n*«un r^sfenme rirailiiii, ^ks» ^uricntriD iidwiituta II MtaftH**!^ * H ftP^^ IPl ™™ ■ I jni, rdiitfejn in nllra rrrtli* 41 Ji: iHiHi. pviirtna utMfl f^1'1 F** ntlrt" «rrJ^ iliviicr>a ».tanumrt li j"* miihtnff™«*! «ti« un ..................................................lultep-HUWNB ^ i mirifnlan-un: Iflfoapiniuw^urtlc-nieriiiiraiaiJww. da^Kfc i jw^uili- fkci Jjr« .i^u * - i » UKitiuln L-nrocdunii* rti «nuni «on piu Uamhfc, uAlitanHiil F«pn * «pirUlMtl JKr Roi.- fl^jJn^^.'.j * JVKV^.0 J nt* Ji Mf.t ^.nnrfn- J TJ TOf' ■"h,"^ gjgjJX 6 tr ^ ^"■>" '■T J -------' ■ uvrri-if.VJj .1) iJWWMrtt t1"" ' M fttiiafii t i[[u tU He Iff femf * j manjšina SKGZ obsoja novo pobudo Občine Rezija TRST - Dolžnostno izdanje dvojezične izkaznice je spremljalo hrupno demonstriranje kakih petdesetih "Rezijanov", ki so napadali Ga-brieleja Cherubinija in ga osebno žalili. Karabinjerji so mu svetovali, naj za določen čas zapusti Rezijo. Dejanji je Slovenska kulturno-gospodarska zveza označila kot protizakoniti in nedopustni v pravni državi. Sedaj je »v akcijo« stopila še občinska uprava, ki je vsem rezijanskim družinam dostavila vprašalnik, da bi izvedela vrsto podatkov o jezikovnih, verskih in drugih značilnostih posameznika. Vprašalnik zagotavlja prebivalcem Rezije anonimnost z razlago, da gre za željo po čim bolj popolni informaciji o rezi-jansko govorečih občanih. V vprašal-ni poli izstopajo vprašanja o narodni pripadnosti, o predanosti državi, o verski občutljivosti posameznika in podobno, piše v izjavi SKGZ. Po njenem mnenju gre za izrazito tendenciozno in zakonsko skrajno dvomljivo dejanje, ki izkazuje namen, da Občina kot ustanova "okarakterizira" občane, ugotovi morebitna "slovenska" čustva in jih zaznamuje vsaj kot nezaželena. Anonimnost takšnih "anket" je v majhni občini vse prej kot zajamčena. SKGZ obsoja takšna nedemokratična početja in pritiske na občane Rezije. Odvrača metode, ki lahko spominjajo na zloglasne etnične izgone in čistke ter želi o dogajanju seznanjati slovensko in italijansko javnost ter vse pristojne ustanove, ki so zadolžene bodisi za institucionalno korektne odnose bodisi za spoštovanje zakonov in pravnega reda. SKGZ ne bo molčala ne v Italiji ne v Sloveniji ter niti pri pristojnih evropskih organih, saj je za organizacijo spoštovanje italijanske ustave, pravnega reda in manjšinskih pravic statutarna in etična obveza. Dokler se bo v Reziji v zvezi z rezijanščino, slovenščino in manjšinskimi pravicami dogajalo to, kar se, bo SKGZ skrbela za popolno in široko informacijo o dogajanju. koroška - 90. obletnica plebiscita Deželni svetnik Dobernig na skrajnih stališčih brambovcev Dodatne dvojezične table le na osnovi preštevanja manjšine - Proti konsenzni skupini CELOVEC - Prva večja proslava v okviru letošnje 90. obletnice koroškega plebiscita preteklo nedeljo pri mostu čez Krko blizu Celovca je bila vse drugo kot obetaven začetek praznovanj. Skrajnim protimanjšinskim stališčem Zveze koroških brambovcev (KAB) se je namreč kot častni govornik priključil deželni svetnik Harald Dobernig, član koroške deželne vlade in član stranke FPK koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja. Kot KAB je tudi Dobernig poudaril, da je pogoj za rešitev vprašanja dvojezične topografije preštevanje manjšine. Dobernig je na zborovanju tudi ostro kritiziral delovanja t.i. konsenzne skupine in jo označil za absolutno nepotrebno. Ob tem je še posebej ostro napadel predsednika (desničarskega) koroškega Heimatdiensta Josefa Feldnerja, ki v konsenzni skupini sodeluje z dvema predstavnikoma slovenske manjšine, Marjanom Sturmom in Bernardom Sadovnikom. Na nastop Doberniga se je že odzval drugi predsednik koroškega deželnega zbora Rudolf Schober (socialdemokrati - SPO) in dejal, da nima razumevanja za »trmasto in nespravljivo držo« mladega človeka z visoko politično funkcijo. Dobernigu je očital ozko-srčnost in zazrtost v preteklost. Obenem je Schober pozval FPK, naj se ne zapira pred napredno narodnostno politiko - tudi v vprašanju dvojezične topografije. Koroški Heimatdienst (KHD) je po ostrem Dobernigovem nastopu sporočil, da resno razmišlja, ali se bo sploh udeležil letošnje osrednje proslave ob 90-letnici koroškega plebiscita v začetku oktobra v Celovcu. Vzrok za morebitni bojkot naj bi bili prav napadi deželnega kulturnega referenta Doberniga, poudarja KHD v izjavi za Harald Dobernig med govorom na proslavi brambovcev lpd tisk. KHD obenem zahteva resen razgovor s koroškim deželnim glavarjem, ki na eni strani govori o sožitju in dialogu med obema narodoma, na drugi strani pa očitno odobrava netolerantne nastope Doberniga. Ivan Lukan slovenija - Tihotapcem stopili na prste Cariniki zasegli zaščitene korale, vino in kup cigaret MARIBOR-Cariniki so v preteklih dneh na mejnem prehodu Gruškovje našli neprijavljene zaščitene korale in školjke, na mejnem prehodu Zavrč štiri sode vina, v Murski Soboti pa poln avto cigaret. Na vstop mejnega prehoda Gruškovje se je v torek v osebnem avtomobilu pripeljal nizozemski državljan, ki ni ničesar prijavil. Pri pregledu vozila pa so našli sedem zaščitenih koral in školjk. Cariniki so korale in školjke zasegli, potniku pa naložili globo. Murskosoboški policisti so v torek zvečer carinsko mobilno enoto obvestili, da so pri pregledu italijanskega avtomobila na avtocesti Pince-Maribor odkrili večjo količino cigaret. Zložene so bile v prtljažniku, na zadnji klopi (na sliki) in sprednjem sedežu ter pokrite z odejo. Vseh 200.000 cigaret znamk Classic in Chesterfield so zasegli, vozilo zadržali do konca postopka, zoper voznika pa uvedli postopek. Na mejni prehod Zavrč pa je pred dnevi prispelo tovorno vozilo iz Hrvaške. Voznik je prijavil kameni agregat. Ko so cariniki tovor pregledali, so našli tudi štiri sode oz. 200 litrov rdečega vina. Sodi so bilo skriti v vrečah s kamenim agregatom. 4 Četrtek, 12. avgusta 2010 ITALIJA politika - Ob zaostrovanju razdora v dosedanji vladni večini Bersani: Opozicija naj izdela skupno strategijo Di Pietro prvič pristal na možnost oblikovanja tehnične vlade za odobritev novega volilnega zakona RIM - Obračunavanje med Berlusconijevimi in Finijevimi privrženci se stopnjuje in vse pogosteje beleži nizke udarce. Na zahtevo Berlusconi-jevih sodelavcev, pa tudi Berlusconijevih časnikov Il Giornale in Libero, naj Fini pojasni, kako je prodal stanovanje nekdanjega Nacionalnega zavezništva v Monte Carlu, da zdaj v njem živi brat njegove partnerke, je Finijev pristaš Carmelo Brigu-glio včeraj odvrnil, da bi moral prej Berlusconi pojasniti, kako je kupil vilo v Arcorah za majhen denar in z nejasnim posredovanjem odvetnika Ce-sareja Previtija. Na zahtevo Berlusconijevih privržencev in medijev, naj tudi zaradi vpletenosti v stanovanjsko afero Fini odstopi s položaja predsednika poslanske zbornice, pa je Finijeva desna roka Italo Bocchino včeraj odvrnil, da bi moral prej odstopiti Berlusconi z mesta premierja, ko pa je obtoženec na več sodnih procesih. Na dlani je, da bo v takšnem vzdušju napovedano septembrsko preverjanje vladne večine težko uspešno. Kako se odzvati na morebitno vladno krizo, pa je zahtevno vprašanje tudi za opozicijske sile. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je včeraj prvič pristal na možnost, da bi osnovali prehodno tehnično vlado, za katero se že dalj časa ogreva Demokratska stran- ka. V noti za tisk je poudaril, da so po njegovem še vedno najboljša rešitev takojšnje predčasne volitve. Kljub temu pa bi Di Pietro po lastnih navedbah pristal na oblikovanje tehnične vlade, ki bi imela eno samo nalogo, in sicer da odobri nov volilni zakon, ki bi resnično »zagotovil pluralizem in korektno informacijo«. Prvi mož demokratov Pier Luigi Bersani se je na Di Pietrovo približanje takoj odzval s trditvijo, da bi vsa opozicija morala oblikovati skupno strategijo. Sicer pa je v izjavi za tisk podrobneje pojasnil, kako gleda na celotno zadevo. Bersani meni, da bi najprej moral priti premier Berlusconi v parlament in pojasniti, kaj se dogaja. Če bi se odprla vladna kriza, bi besedo imel predsednik republike Giorgio Napolitano, ki bi v skladu z ustavo moral v parlamentu preveriti, ali obstaja kaka druga rešitev pred predčasnimi volitvami. Če bi do predčasnih volitev res prišlo, pa Demokratska stranka namerava pozvati vse politične sile leve sredine in sploh opozicije k oblikovanju skupne strategije. »Pripravljeni smo v ta namen predlagati programske in politične osnove in se sploh o tem pogovarjati,« je še dejal Bersani, ki je sicer poudaril, da bi predčasne volitve vsekakor zapečatile poraz sedanje vladne večine. Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani ansa družinske bilance - Podatki ministrstva za gospodarstvo Lani nadpovprečna rast tarif zlasti za vodo in odvoz odpadkov RIM - Kljub krizi in krčenju osebne porabe, se tarife za javne storitve strmo višajo. Po podatkih iz poročila ministrstva za gospodarstvo o gospodarskem položaju v državi se tarife gibljejo v nasprotni smeri kot splošna inflacija, ki se umirja, tako da so inflacijskemu gibanju prispevale kar zajeten pospešek. Med najbolj izrazitimi podražitvami je zvišanje tarife za vodo (+5,9%) in za odvoz mestnih odpadkov (+4,5%). Če se je inflacijska stopnja v letu 2009 spustila na eno najnižjih ravni v zadnjih štiridesetih letih, opozarja gospodarsko ministrstvo, so se tarife gibale v nasprotni smeri. Nadzorovane tarife (z izjemo energetskih) so namreč vse od začetka lanskega leta začele rasti in se do konca leta povzpele za dva do 3,5 odstotka. Pri tem je rast zadevala tako državno kot lokalno nadzorovane tarife. Če je splošna rast še sprejemljiva (+1,3%), ker jo je omejilo znižanje energetskih tarif, pa so se številne postavke znatno povzpele: od 7,3-od-stotne rasti cen za trajektni prevoz, 4,6-odstotne podražitve železniških vozovnic in 5,6-odstotne podražitve poštnih storitev do 4,4-odstotne podražitve vstopnic za muzeje. »Med najpomembnejšimi postavkami v družinskih bilancah izstopa velika rast stroškov za pitno vodo in za odvoz mestnih odpadkov,« je zapisano v poročilu ministrstva za gospodarstvo. Za vodo smo morali la- ni plačati skoraj šest odstotkov več kot v letu 2008, za odpadke za 4,5 odstotka več. V povprečju so se lani neenergetske tarife zvišale za 2,5 odstotka (leto prej je bila rast 2,1-odstotna) in so bile za poldrugi odstotek višje od gibanja splošnega indeksa življenjskih stroškov. inps - V letu 2010 Zaradi goljufij že sto milijonov evrov škode RIM - Leto še ni končano, pokojninski zavod Inps pa je letos utrpel že približno sto milijonov evrov škode zaradi goljufij tistih, ki nimajo pravice do skrbstvene doklade, ali pa so celo umrli. Tako visoko škodo je ugotovila sodna preiskava, v okviru katere je bilo preiskovanih 5245 ljudi, od katerih jih je bilo 976 ovadenih, 135 jih je moralo v zapor, 42 jih je bilo že obsojenih, za drugih 32 pa javni tožilci zahtevajo obsodbo. Največ goljufij se nanaša na lažno invalidnost, na osebe, ki dvigujejo pokojnine umrlih oseb, na lažne kmetijske težake in na podjetnike, ki zaposlujejo samo na papirju. Sodniki so svojo pozornost usmerili tudi na zdravnike, ki bodo po novem morali za izdajo lažnega dokazila o invalidnosti ali bolezni - poleg kazenske odgovornosti - sami povrniti zavodu Inps utrpelo škodo. Za september pa na zavodu napovedujejo novo zaostritev kontrol po vsej državi. opera - Medtem je našla novo ljubezen Pavarottijeva vdova odprla razstavo v čast tenoristu MANFREDONIA - Nicoletta Mantovani, vdova znamenitega tenorista Luciana Pavarottija, je v torek v Manfredonii v Apuliji odprla veliko razstavo v čast svojemu možu, ki je umrl leta 2007. »V spomin Pavarotti-ju« ponuja fotografije, filme, dokumente in tudi kostume velikega pevca. Mantovanijeva se sicer trenutno posveča tudi pisanju Pavarottijeve biografije. Italijanska televizija Rai pa načrtuje o njem tudi film v dveh delih. V njem sicer ne bo Mantovanijeve, ki se je s 34 let starejšim Pavarottijem poročila leta 2003. Mantovanijeva je bila Pavarottijeva osebna tajnica, ko se je v začetku 90. let ločil od svoje prve žene Adrie. Skupaj sta imela danes osemletno hčerko Alice. Sicer pa se je Mantovanijeva, ki je stara 40 let, v zadnjih mesecih zapletla v novo ljubezensko zgodbo. Njen novi partner je 36-letni Filippo Vernassa, organizacijski direktor bo-lonjskega gledališča Europa auditorium. Njuna zveza je že postala ja- vna. Milanski tednik Chi ji v svoji zadnji številki posveča daljšo reportažo skupno s fotografijami, na katerih je par posnet na plaži v Marini di Massa (na sliki). Cossiga: zdravstveno stanje še vedno kritično RIM - Zdravstveno stanje nekdanjega predsednika italijanske republike Francesca Cossige ostaja kritično, a stabilno. Po zadnjem sporočilu zdravstvenega konzilija rimske bolnišnice Gemelli se bolnikovo stanje ni prav nič izboljšalo. Cossigo so sprejeli v bolnišnico v ponedeljek zaradi hude srčne krize in težavami z dihanjem. O njegovem zdravstvenem stanju se je pozanimal predsednik republike Giorgio Napolitano, včeraj pa ga je obiskal nekdanji vodja tajne službe Sismi Nicolo Pollari. Fiat proti ponovni zaposlitvi treh delavcev POTENZA - Vodstvo Fiata je napovedalo, da bo »v najkrajšem času« vložilo priziv proti sodniku, ki je v torek razveljavil odpustitev treh delavcev tovarne v Melfiju. Do odpustitve je prišlo sredi junija. Podjetje je svojo odločitev utemeljilo, češ da je trojica med protestom blokirala robotiziralo vozilo, ki je dostavljalo material drugim delavcem, tako da ti niso mogli nadaljevati z delom, kljub temu, da se niso pridružili protestu. Proti odpustitvi se je na sodišču pritožil sindikat kovinarjev Fiom-Cgil, saj so bili trije odpuščeni njegovi predstavniki. Sodnik je v torek razsodil, da je podjetje ravnalo protisindikalno, in odredil njihovo ponovno zaposlitev. Toda podjetje zdaj vztraja na svojem stališču, češ da razsodba ni v skladu z rezultati preiskave. Piton stražil mamila RIM - Finančni stražniki so včeraj v Rimu aretirali 12 oseb zaradi razpečevanja mamil, ob tem pa so tudi zasegli 3 metre dolgega belega pitona, ki so ga hudodelci izkoriščali, da jim je stražil drogo. Žival so našli v sobi stanovanja, ki ga je tolpa uporabljala za pripravo doz. Bila je nekoliko sestradana, da bi bila bolj agresivna. Gozdni čuvaji so ji zato najprej ponudili celega piščanca, da se je umirila, potem pa so jo prijeli in prepeljali v rimski zoološki vrt. Kaže, da je tolpa uporabljala belega pitona tudi za zastraševanje »odjemalcev«, ki niso redno plačevali drog. Finančni stražniki so pri njih našli tudi dve pištoli. Tolpa je razpečevala mamila v Laciju. EVRO 1,3016 $ -0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. avgusta 2010 valute evro (povprečni tečaj) 11.8. 10.8. ameriški dolar japonski jen 1,3016 110,56 1,3133 113,23 ruski rubel 39,3685 8,8937 39,4723 60,9400 danska krona 7,4504 7,4501 0,83520 švedska krona 9,4790 7,9665 9,4029 7,8980 češka krona 24,820 1,3695 24,775 1,3895 estonska krona 15,6466 15,6466 279,05 poljski zlot 4,0055 1,3504 3,9841 1,3595 avstralski dolar 1,4401 1,9558 1,4468 romunski lev 4,2380 3,4528 4,2365 3,4528 latvijski lats 0,7083 2,2980 0,7081 2,3077 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2200 7,2205 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,29000 0,40438 0,62750 0,12417 0,17042 0,23917 0,649 0,904 1,155 ZLATO (999,99 %%) za kg 29.947,16 € -117,38 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. avgusta 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,68 INITEDIII IDr»DA 3 7C +0,95 +0 81 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,85 15 83 -0,24 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 137,03 -0,25 -0,81 TELEKOM SLOVENIJE 238,34 91,77 +0,06 -0,84 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 23,76 DELO PRODAJA - ctni -1,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,10 -8,60 ISIRADENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR ft/II IMnTCCT 10,50 +0,29 KOMPAS MTS - - MIWA PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 16,38 -8,95 PROBANKA 26,00 -1,52 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA tcdh/lc r atc7 135,74 -2,34 ŽITO - -ZAVAROVALNICA TRIGLAV - - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. avgusta 2010 -3,20 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,142 87,49 15 01 -1,89 -2,42 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,745 -2,47 -3,90 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,9875 3,8675 0941 -3,66 -4,68 -1 88 EDISON ENEL ENI 3,80 1606 -2,31 FIAT FINMECCANICA 9,585 -2,25 -4,91 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,38 15,06 -2,39 -3,03 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,4225 1093 -6,01 -2 15 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,30 -2,33 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,795 6,73 -3,47 -3,51 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,828 5,30 -0,98 -3,55 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13.14 27.15 -1,13 -2,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,545 5,975 1 034 -1,12 -4,86 TENARIS TERNA 13,78 313 -2,36 -3,03 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1093 -1,18 -2,50 UNICREDIT 7,81 2,0225 -4,64 -3,46 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,53 $ -0,63 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. avgusta 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 815,66 3.223,91 -0,26 -0,56 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.870,34 803,14 -0,83 -0,42 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.365,55 635,41 -0,46 +0,44 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 255,97 1.478,24 +0,36 -0,33 Dir A, Jal ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.376,11 -0,03 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.382,16 2.208,63 -2,46 -3,01 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.089,65 1.145,35 6.154,07 -2,80 -1,11 -2,10 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.245,21 3.628,29 2.438,56 -2,44 -2,74 -1 88 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.173,60 2.724,16 -1,57 -2,71 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.292,85 2.949,26 21.294,54 2.607,50 18.070,19 -2,70 -1,73 -0,83 +0,47 -0,82 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 12. avgusta 2010 APrimorski ~ dnevnik 5 nabrežina - Tradicionalna prireditev na trgu pred cerkvijo Kulturno in kulinarično vabljiv praznik sv. Roka Slovesno odprtje praznika z nabrežinsko godbo na pihala - Na ogled več razstav Dobra volja in veselo vzdušje sta sinoči kraljevala na nabrežinskem trgu pred cerkvijo sv. Roka, kjer se je uradno začel tradicionalni praznik posvečen ravno vaškemu zavetniku sv. Roku. Devin-sko-nabrežinska občinska uprava in domača društva so tudi letos poskrbela, da bi obiskovalcem postregla s čim pristnej-šo in vabljivo ponudbo - tako kulturnega kot enogastronomskega značaja. Sinoči so namreč slovesno odprli več razstav na sedežu SKD Igo Gruden, v Kam-narski oz. Grudnovi rojstni hiši, v Kavarni Gruden, v župnijski dvorani in v Petelinovi kleti, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali vsak dan od 18. do 22. ure. Za veselo vzdušje je poskrbela tudi domača godba na pihala, ki je slovesno prikorakala na trg in poskrbela za prijeten koncert. Občinstvo se je medtem lahko sprehodilo mimo številnih stojnic na trgu, v katerih so krajevni proizvajalci in društva SK Devin, SKD Igo Gruden in ŠD Sokol ponujali domače spe-cialitete in pristno kapljico. Najbolj veseli pa so se v večernih urah še zavrteli ob melodijah skupine Kraški muzikanti. V Nabrežini se je včeraj tudi uradno začel tradicionalni poraznik sv. Roka kroma priznanje Hackova gejevska osebnost leta Astronomka Margherita Hack je bila izvoljena za gejevsko osebnost leta 2010. Naslov ji je podelil spletni portal Igbt Gay.it, ker »se je postavila v bran pravic homoseksualcev«. Priznanje ji bo danes v kraju Torre del Lago pri Lucci izročil direktor Gay.it Alessio De Giorgi. V utemeljitvi nagrade je zapisano,da se je Margherita Hack kulturno in politično prizadevala za laičnost države in proti stališčem Cerkve, ki je zanjo »reakcionarna institucija«, večkrat pa se je zavzela za pravice homoseksualcev. V preteklih letih so priznanje med drugim prejeli režiser Ferzan Ozpetek, pevka Amanda Lear, don Franco Barbero, Moi-ra Orfei, predsednik dežele Apu-lije Niki Vendola, Vladimir Luxuria, Maurizio Costanzo in maroški pisatelj Abdellah Taia. KRAS - Kritično stališče deželnega svetnika Slovenske skupnosti »Pokrajina in Dežela sta glede merjascev popolnoma pustili na cedilu kmetovalce« »Potemtakem naj Prefektura razdeli kmetom puške, da sami branijo svoje kmetije,« pravi Igor Gabrovec Merjasci se »sprehajajo« v okolici Ferlugov kroma občina trst - Racovellijeva resolucija Za zdravje Dokument proti gensko spremenjenim organizmom Tržaški občinski svetnik Zelenih Alfredo Racovelli je vložil nujno vprašanje o gensko spremenjenih organizmih. Povod zanj je bil pohod nasprotnikov uporabe gensko spremenjenih organizmov proti koruznemu polju pri Pordenonu, posejanem z gensko sporno koruzo. Predstavnik Zelenih je pozval župana in njegov odbor, naj uradno poimenujeta Trst kot občino »brez gensko spremenjenih organizmov«. Poleg tega bi se morala župan in njegov odbor skupno z drugimi krajevnimi upravami prizadevati, da ne bi prišlo do rušenja biološkega ravnotežja in obstoječega ekosistema. Nadalje se dokument zavzema za preventivne ukrepe za zagotovitev zdravja občanov in za ovrednotenje tradicionalnih krajevnih proizvodov. Biološkim kmetijskim podjetjem bi morali zagotoviti nadaljevanje delovanja, poleg tega pa bi Alfredo Racovelli kroma morali spodbuditi tiste kmetijske dejavnosti, ki maksimalno spoštujejo okolje. Naposled bi morale javne uprave obvestiti občane o »perverznih učinkih industrijskega kmetijstva.« Racovelli je predstavil resolucijo na tiskovni konferenci, na kateri je izrazil začudenje, ker se ni na Tržaškem nihče odzval na pohod proti gensko spremenjeni koruzi, medtem ko je imel dogodek velik odmev v vsedržavnem merilu. Politično neodgovorno in človeško nevzdržno! Tako je vprašanje škode, ki jo zlasti kmetovalcem na Krasu in v Bregu (na Goriškem so problemi podobni) tudi letos povzročajo divji prašiči, opredelil deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, na katerega se je v teh tednih obrnilo več prizadetih podjetnikov. »Dejstvo je, da so si javne uprave, tako Pokrajina kot Dežela, preprosto umile roke pred katastrofo, ki se že vsako leto ciklično in torej predvidljivo ponavlja in ji ni videti rešitve,« ugotavlja Gabrovec, ki je ponovno posegel pri deželnem odborniku za kmetijstvo Claudiu Violinu. »Podatki so jasni in vsem znani. Kot poročajo lovci je prirastek divjih prašičev 300-odstoten. Julija meseca je Pokrajina sporočila, da je sklad za odškodnine v višini borih dvajset do trideset tisoč evro že izsušen, pa se je sezona, če lahko tako rečemo, šele začela. Škode na poljih, vinogradih in sadovnjakih je za vsaj desetkrat več od kar je bilo razpoložljivih sredstev. Pri tem gre upoštevati tudi dejstvo, da marsikateri kmet škode sploh več ne prijavi, saj se pristojna pokrajinska služba na prošnje za odškodnine niti ne odzove,« našteva Gabrovec. »Če potegnemo črto ugotovimo zelo zaskrbljujočo in po svoje absurdno sliko. Škoda je ogromna, v nekaterih primerih poročajo o 50 in več odstotkih uničenega pridelka. Povzročene škode nihče ne plača in ni javnih prispevkov za primerno zaščito nasadov. Postavitev ograj je predvsem na evropsko zaščitenih območjih dodatno onemogočeno. Pokrajinski lovski čuvaji so spravili puške, pa tudi lovci v danih pogojih ne uspejo uravnovesiti nekontroliranega porasta divjadi. Dežela je pristojnosti na tem področju prenesla na Pokrajine, slednje pa ne razpolagajo z niti približno zadostnimi sredstvi. Kmetje dan za dnem nemočno ugotavljajo vedno novo škodo z občutkom, da jih nihče ne ščiti in prav tako nihče ne bo plačal odškodnine« zaključuje Gabrovec z ugotovitvijo, da tako stanje ne spada v pravno državo. »Potemtakem naj Prefektura razdeli kmetom puške in naj kar ti sami branijo lastna posestva tako kot morejo - zraven pa bomo v osmicah lahko uživali pršut iz divjega prašiča. Pokrajine pa v dani situaciji naj Deželi protestno vrnejo pooblastila, saj so naši ljudje naveličani in upravičeno pričakujejo jasne znake podpore in razumevanja,« se glasi provoka-cija deželnega svetnika Gabrovca. občina trst - Včeraj uradno odprtje Nov vrt v Ul. Mascagni Poseg vreden 400 tisoč evrov - Dipiazza: To je 46. urejeni vrt na občinskem ozemlju Tržaška občina je predala namenu nov mestni vrt. Nahaja se v Ul. Mascagni, v bližini krajevnega sedeža zdravstvenega okrožja in nad policijsko postajo pri Sv. Soboti ter obsega 1.800 kvadratnih metrov površine. Vrt je namenjen tako najmlajšim kot mladim in manj mladim. Občinska uprava je uredila vrsto rekreacijskih območij za posamezne starostne dobe. Tako so bila v novem vrtu nameščena igrala za otroke do tretjega leta starosti, nadalje so na območju namestili večnamenska igrala in gugalnice za otroke v starosti od treh do dvanajstih let, odrasli pa se bodo lahko rekreativno oddahnili na novem balinišču ter se odpočili v senci uti-ce in številnih na novo posajenih dreves (med drugim več lip), grmov (oleander) in cvetja (vrtnice, jasmin) ter di-šavnic (sivka, rožmarin). Vrt je opremljen z namakalnim sistemom in z vodnjakom ter je ograjen. Poleti bo odprt od 8.30 do 20. ure, pozimi pa od 8.30 do 18. ure. Na odprtju je tržaški župan Roberto Dipiazza poudaril, da je to že 46 opremljeni mestni vrt. Poseg je stal nekaj več kot 400 tisoč evrov. 6 Četrtek, 12. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI melanie klein - Poletni center v openskem vrtcu Mala pisana druščina že šest tednov uživa s Pikapolonico Malčke so včeraj v okviru t.i. pet therapy obiskali psički kroma krožek miani - Maurizio Fogar »Železarna je mrtva, politika pa v 12 letih ni predlagala ničesar« Na včerajšnjem zasedanju predstavnikov Krožka Miani, združenj Servola Respira (Škedenj diha), La tua Muggia (Tvoje Milje) ter odborov mestnih četrti Škedenj, Čarbola, Sv. Ana, Sv. Sobota in Sv. Vid je bil Maurizio Fogar med svojim več kot uro dolgim monologom kot običajno brez dlak na jeziku. Po zadnjih novicah, ki kažejo, da je usoda škedenjske železarne skoraj zapečatena, se je znesel nad krajevno politiko, ki v vseh teh letih ni znala predlagati nobene rešitve, pa tudi nad koncer-nom Severstal Alekseja Mordašova, sindikati, krajevnim tiskom in sodstvom. »Železarna je za nas že mrtva. Tega se veselimo, čeprav nam je žal za delavce. Septembra bodo banke zahtevale denar in skupina Severstal, ki v Trstu ni nikoli vložila niti evra, ne bo reševala železarne. Mi pa bomo septembra priredili demonstracijo na Velikem trgu. Zahtevali bomo naše pravice, spremljali bomo dogajanje in pritiskali na institucije, ki morajo dejansko zapreti tovarno,« je napovedal Fogar, ki trdi, da zastopa stališča 74.000 prebivalcev zainteresiranih četrti. Čez nekaj tednov ali mesecev naj bi kra- Maurizio Fogar Razigrana druščina malih obiskovalcev poletnega centra Pikapolonica, ki ga že dvanajst let zapored prireja študijski center Melanie Klein v sodelovanju s Slovensko prosveto in ZSŠDI, se je letos zaradi del v bazov-skem vrtcu Ubalda Vrabca premaknila na Opčine, v otroški vrtec Andreja Čoka. V novih prostorih so otroci od 3. do 10. leta starosti preživeli že šest tednov, do konca poletnega centra pa jih ločita še dobra dva tedna. Povpraševanje je bilo (najbrž tudi zaradi nove lokacije) letos izredno, tako da se povprečno vsak teden v centru Pikapolonica zbere kar 55 malih gostov, nam je zaupala predsednica ŠC Melanie Klein Fran-cesca Simoni. Zanje skrbi 12 vzgojiteljic in vzgojiteljev, katerim se vsak teden pridruži še pomočnica, dijakinja pedagoškega liceja, ki je opravljala v centru prakso. »Omeniti velja tudi, da se je sama skupina vzgojiteljic nekoliko pomladila, saj so se nam pridružile univerzitetne študentke vzgojnih ved in s seboj prinesle seveda veliko svežih in dobrih idej.« Vzgojiteljice posvečajo veliko pozornost predvsem jeziku, saj želijo slovenščino približati tudi otrokom iz mešanih zakonov ali tujcem. Med udeleženci je namreč tudi letos nekaj italijansko govorečih otrok, ki se med letom učijo slovenščino na jezikovnih tečajih, ki jih center prireja, v poletnih mesecih pa to znanje še okrepijo v poletnem centru, nam je povedala Francesca. Spoznavanje jezika skozi igro, ki v centru seveda kraljuje. Malčkom je na Opčinah na voljo večje dvorišče pri vrtcu z igrali in gugalnicami, v vročih dneh pa je najbolj priljubljeno čofotanje v bazenč-kih ob raznoraznih igrah z vodo. Otroci so se izkazali tudi v ročnih delih, predvsem v izdelovanju prisrčnih živalskih lutk in v risanju. Dogajanje pa se v poletnem centru iz tedna v teden spreminja, tako da malim gostom nikoli ni dolgčas. Na voljo so jim motorične, ustvarjalne in glasbene delavnice, skozi katere so na primer spoznavali likovne veščine z Živo Pahor, ali pa glasbo, zvoke in ritem, ko jih je s harfo navdušila Erika Bersenda. En teden je bil posvečen tudi vodi, in sicer kopanju v Sesljanu pa tudi potapljanju v miramarskem morskem rezervatu in spoznavanju lepot morskih globin z Markom Civardijem. Radovednost pa je en teden segla tudi onkraj naših meja, tako da so marsikaj izvedeli o življenju v Aziji, Afriki, na Kitajskem, v Indiji in Rusiji. Med najbolj priljubljene teme spada tudi šport, ki jim ga je predstavila kotal-karica Lisa Piccolo. Včeraj pa so malčke obiskali prisrčni psički združenja, ki se ukvarja s t.i. pet therapy -terapijo s pomočjo živali. (sas) milje - V torek je zaživel Praznik prijateljstva Večkulturna bera Z enogastronomskimi specialitetami in glasbo se predstavljajo Hrvati, Slovenci, Furlani, Avstrijci in Italijani jevni politiki, levi in desni, potrkali na vrata krožka Miani, saj so bili volivci najbolj gosto naseljenih mestnih četrti med Škednjem in Miljami v zadnjih desetih letih vsakič odločilni. »Tokrat bomo jasno naznanili, da praznim obljubam ne nasedamo.« Sram ga je, da je svoj čas podprl kandidaturo župana Roberta Dipiazze, »ki je izjavil, da bo zaprl železarno, pa tudi, da bo v 20 dneh dal porušiti skladišče vin na nabrežju«. Domnevnega kandidata Demokratske stranke Roberta Cosolinija pa prav tako zavrača, še od časov, ko je kot deželni odbornik vodil tehnično omizje o železarni. »Nazadnje je Coso-lini v nekem intervjuju dejal, da so mu bolj pri srcu delovna mesta kot zdravje občanov. Tukaj naj nikar ne nabira glasov, raje naj jih išče v Sankt Peterburgu, pri Alekseju Mor-dašovu ...,« je bil piker Fogar. Medtem ko je bilo ob 16.40 z okna sedeža krožka Miani v Ul. Valmaura videti izbruh črnega dima iz plavža železarne, je Fo-gar kritiziral tržaško pokrajinsko upravo (»morali bi jo ukiniti, saj odborniki, svetniki in uslužbenci porabijo 80% vseh sredstev«), pokrajinskega odbornika Vittoria Zollio, ki je na čelu tehničnega omizja za okolje in predsednika Dežele FJK Renza Tonda. Krajevni tisk naj bi površno obravnaval to temo, med drugim so mediji zamolčali sestanek, ki je bil 13. julija na prefekturi. Fogar je pre-fektu Giacchettiju in predsedniku republike Napolitanu izročil pismo, v katerem piše, da je železarna od leta 1999 kršila pet zakonov. Delavce železarne naj bi po Fogarje-vih napovedih čakala izredna dopolnilna blagajna. Mordašov naj bi s spretno potezo zaslužil več milijonov evrov, ki mu jih dodeljuje ministrstvo za gospodarski razvoj, obenem pa bo zapustil škedenjsko železarno. Banke bodo zahtevale izplačilo več kot 700 milijonov evrov dolgov in zgodba se bo končala na sodišču. Za težek položaj, v katerem so se znašli delavci, nosijo veliko odgovornost sindikati CGIL, CISL in UIL, ki so bili po Fogarjevih besedah vselej zelo prizanesljivi do podjetja Lucchini. »Politiki in krajevne uprave pa v 12 letih niso proizvedli niti ene ideje za prihodnost železarne in Trsta,« je dejal. (af) V Miljah se je v torek začel Praznik prijateljstva, ki ga prirejajo tamkajšnja občinska uprava in društvo miljskih pustnih skupin v okviru pobude Milje pod zvezdami. V središču mesteca so obiskovalcem na voljo eno-gastronomske specialitete iz celotnega evroregijskega območja. Opozoriti velja, da je ob tej priložnosti Mandrač zaprt za promet od 20.30 do 23.30. Obiskovalci se lahko mirno sprehajajo od stojnice do stojnice, sežejo po italijanskem pivu, avstrijskem specku, tipičnih slovenskih sladicah, kozarčku hrvaških vin, furlanski polenti in friku, hrvaškem surovem pršutu in po domačem pečenem pršutu s hrenom. Raznovrstna pa je tudi glasbena ponudba. Za uvodne takte so v torek zvečer poskrbeli člani orkestra trobil italijanske skupnosti iz Buj (na fotografiji KROMA), včeraj pa člani godbenega društva iz Fagagne. Za današnji večer prireditelji pripravljajo skrivnostno presenečenje, medtem ko se bodo jutri predstavili godbeniki iz Marezig, v soboto pa tisti iz avstrijske Zgornje Bele (Obervellach). Za slovesen zaključek bo v nedeljo poskrbela domača skupina Guggenband Muja. Pa še to: poskrbljeno je za brezplačno parkirišče na Trgu Calinterna. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.carnevaldemuja.com. briškovska jama - Danes v sprejemnem centru Razstava o jamskih živalih in predavanje o netopirjih Leto 2010 je bilo proglašeno za »Mednarodno leto Biodiverzitete« z namenom, da bi se javnost seznanilo s pomenom zaščite vseh raznolikih živalskih in rastlinskih vrst prisotnih na našem planetu in da bi se na tak način lahko pripomoglo k ohranjanju okoljskega ravnovesja. Ob tej priložnosti je Societa Alpina delle Giulie (tržaška sekcija Club Alpino Italiano) pripravila pod pokroviteljstvom in v sodelovanju s tržaškimi znanstvenimi muzeji. Del razstave je namenjen netopirjem, ki imajo pomembno vlogo okoljskega urejevalca, ker se vsako noč hranijo z več tisoč žuželkami. Po odprtju razstave bo dr. Nicola Bressi, zoolog Naravoslovnega muzeja v Trstu, spregovoril o netopirjih in obenem razjasnil, kako pravilno uporabljati bat-box-e, to so umetna zatočišča za netopirje, ki jih vsakdo izmed nas lahko kupi in namesti v bližini svoje hiše in tako pripomore k zaščiti teh malih živalic. Odprtje razstave bo danes ob 18.00 medtem, ko se bo predavanje pričelo ob 18.30. V sklopu projekta »Bat-box: izberi netopirja za prijatelja«, ki je nastal v sodelovanju med zoologi Naravoslovnega muzeja v Firencah in Coop Italia, bo posegel tudi Lorenzo Figaia (product manager Coop Italia). Za informacije: info@grottagigante.it ali 040327312 V sprejemnem centru Briškovske jame bodo danes odprli razstavo o značilnih kraških jamskih živalih kroma / TRST Četrtek, 12. avgusta 2010 7 pričevanje - Paola Pison je 10. junija 1944 dopolnila 18 let Čudežno preživela bombardiranje Skednja Seto 1945 Bombe ubile šest članov družine - Tri mesece je bila v komi, trikrat so jo mazilili, tri leta je ležala v bolnišnici Zavijanje siren je 10. junija 1944 zjutraj predramilo okupirani Trst. Tržačani so nekoliko podcenjevali nevarnost letalskega napada, saj so bombe dotlej samo enkrat padle na tržaško ozemlje. Aprila istega leta je pokalo na Opčinah, pri Banih in še v nekaterih kraških vaseh. Tokrat pa so se ameriški bombniki močno znesli nad Trstom: bombardirali so pristanišče in ladjedelnico, ob tem pa uničili več kot sto hiš in jih poškodovali okrog tristo. Najbolj so bili prizadeti Sv. Jakob, Sv. Just in Sv. Andrej, pa tudi Škedenj in druge četrti. Pod bombami je umrlo 378 ljudi, 800 je bilo ranjenih. Med najhuje poškodovanimi je bila Paola Pison, Škedenjka, ki je tistega dne, ko je praznovala svoj 18. rojstni dan, izgubila celo družino. Preživela je samo ona. Tri mesece je bila v komi, zaradi zelo hudih poškodb hrbtenice pa je bila več kot štiri leta v bolnišnici. Pravi čudež je, da se gospa Paola Pison pri 84 letih starosti v svojem stanovanju v Ulici Valmaura živa in zdrava pogovarja z nami, v družbi hčere Carle Flego in prijatelja Aljoše Žerjala. Hišo na začetku Ulice Vigneti, s tedanjo hišno številko 548 (nahajala se je na manjšem klancu nedaleč od pokopališča), so pred 66 leti uničile tri z verigo povezane bombe, ki so ubile šest članov družine. »10. junija 1944sem dopolnila 18 let. Le jaz sem ostala živa,« pravi gospa Pison, ki dobro govori slovensko, pa čeprav trdi, da bolj malo »šraja« (v škedenj-skem narečju: govori). V tistem času je bila zaradi plevritisa v bolnici. Zdravnike je zaprosila, da ji za 18. rojstni dan dovolijo domov: »Dr. Deste je mojo prošnjo sprva zavrnil, nato pa se me je usmilil. Zjutraj sem šla.« Podobno je bilo s 16-letnim bratom Pi-nom, ki je delal v železarni. Redkokdaj je prihajal domov, za sestrin rojstni dan pa ga je mati poklicala, obljubila mu je njoke. Okrog 8.30, ko so bili vsi doma, se je oglasil alarm. Na njivi je bilo zaklonišče, ki ga je zgradil tedaj že pokojni Paolin oče, nekdanji šofer direktorja železarne (pri 29 letih je podlegel tuberkulozi). Cela družina je tekla proti zaklonišču, a je bilo prepozno. Trojica bomb je padla v vodnjak in uničila vse ter ubila šest izmed sedmih članov družine. Skupaj so umrli Paolina mama Albina Brumat, 16-letni brat Giuseppe (Pino) Pison, nona Ančka Brumat, teta Marija Brumat, 20-letna sestrična Favorita (Ita) Brumat in osemletni bratranec Carlo Bru-mat. »Jaz sem živa ležala med njimi. Našli so me, ker so sredi kupa zagledali moje lase.« Prvi so priskočili na pomoč sovaš-čani, mlada Paola pa se ničesar ne spominja, saj je bila v komi. V krajevnem časopisju se je na seznamu umrlih znašlo tudi njeno ime. Ona pa je z enajstimi zlomi vretenc prespala dolge tri mesece. Kar trikrat so jo mazilili, saj so bili prepričani, da umira: »Nihče me ni hotel, ne bog, ne hudič...« V komi je pacientka baje slišala pogovor med zdravniki, ki so predvidevali, da bo živela še največ dve uri. Mnogo pozneje, ko se je prebudila, se je njihovih besed bežno spomnila. Nuno je vprašala, ali so se zdravniki res tako pogovarjali, ona pa ji je odgovorila pritrdilno. Več mesecev je prebila v glavni tržaški bolnišnici, zaradi zelo poškodovane hrbtenice je hrbet začel gniti. Pozneje je kirurg Luigi Štrukelj poskrbel, da so jo preselili v ankaransko bolnišnico Valdoltra. »Grubo (zelo op. av.) mi je pomagal, z mano je bil grubo dober. On je pripravil vse potrebne papirje, brez njega ne bi šla nikamor,« pravi gospa Pison, ki je kontovelskemu zdravniku še danes zelo hvaležna. Rešilec jugoslovanskega Rdečega križa (sedež je bil v Ulici Cicerone) je pacientko prepeljal iz Trsta v Ankaran. Tam jo je operiral dr. Bogdan Brecelj, ki je bil zdravnik v bolnici Fra-nji. Kirurški poseg je bil zelo zahteven, uspeh sploh ni bil zagotovljen. Hrbtenico so ji popravili, ležala pa je še tri leta. »Primarij mi je po posegu ščipal prste na nogah, saj je obstajala nevarnost paralize. Operacija pa je bila k sreči uspešna,« pripoveduje Paola Pison. Med dolgo rehabilitacijo se je kratkočasila z iznajdljivimi ročnimi deli: s plastiko rentgenskih slik je izdelovala škatlice. Eno od teh, okrašeno z rdečo zastavo, je podarila Bogdanu Breclju, on pa jo je obesil na •S Si .2 iE? ^ ^ § JI CU iü £ C % a ^ c c "5 .o i? o c £ Paola Pison v svojem stanovanju v Ulici Valmaura (foto KROMA) in slovita fotografija ameriškega bombnika, ki leti nad Skednjem. V ozadju so potopljene ladje (slika iz zasebne zbirke) oglasno desko. Po treh letih je mlada Pao-la končno vstala in se sprehodila do vrta bolnišnice Valdoltra. Sledilo je še zdravljenje v Rovinju, ki ji ni ostalo v lepem spominu, ker je bilo pacientov v sobah mnogo več. Leta 1949 se je vrnila v rodni Škedenj in se prav kmalu poročila s Carlom Flegom. Zdravniki so jo opomnili, da zaradi poškodb in dolgega zdravljenja ne bo mogla zanositi. Paola Pison pa je poskrbela za še en čudež, po imenu Carla. Gospa Pison, ki kljub vsemu ni jezna na Američane, za porušeno hišo v Ulici Vigneti (danes stoji tam druga hiša) ni prejela odškodnine. Po vojni je stanovala v Ul. Panebianco, nato v Ul. Val-maura. Delala je pri šivilji, nato je bila bla-gajničarka v kinu Roma, pozneje je delala v trgovini Smolars in še kje. Danes preživlja mirno jesen življenja. Posledice bomb v Škednju niso podrobno raziskane. Pisonova pravi, da so bili edini prizadeti, kaže pa, da ni tako. Domačinka Anna Maria Sirza se spominja, da si je 10. junija kmalu po bombardiranju hotela ogledati hišo družine Pison-Brumat. Na poti je srečala družino, ki je stanovala v Ul. Vigneti, pri današnji hišni številki 125. Tedaj je nad Škednjem poletelo še eno ameriško letalo. Razbežali so se, nekaj ur pozneje pa je četrti član omenjene družine za svojo porušeno hišo našel mrtvega očeta, mater in sestro. Smrtnih žrtev je tako že devet, po navedbah nekaterih vaš-čanov jih je bilo skupaj enajst. Aljoša Fonda Plesni film Rize v gledališču Basaglia Na dvorišči gledališča Basaglia v parku nekdanje svetoivanske umobolnice se nadaljuje niz filmskih večerov Gio-vani storie, giovani passioni - Mlade zgodbe, mlade strasti. Drevi bo ob 21. uri na sporedu dokumentarec Rize enega izmed najbolj uspešnih modnih fotografov Davida LaChapella. Film pripoveduje o plesu med revno črnsko mladino v Los Angelesu, ki je po režiserjevem mnenju med boljšimi preventivnimi sredstvi proti naraščanju mladostniškega kriminala. Poskrbel je za avtentičen portret izklesanih teles in neverjetnih koreografij mladih, ki poleg plesa nimajo veliko veselja v življenju. Vstop je prost, v primeru slabega vremena pa bo prireditev v gledališču. Praznik branja pri Joyceu V hotelu James Joyce (Ul. Cavazzeni 7) bo jutri ob 19. uri Praznik branja, ki ga prireja združenje Kruh in vrtnice. Beseda bo tekla o 6 tisočletni kulturi branja in novih tehnologijah, posegli pa bodo Gian Mario Villalta, Pietro Spirito, MArina Silvestri, Ales-sandro Paronuzzi, Marino Vocci, Evelina Umek, Lucinao Comida, Alessandro Rocco in Silva Bon. Morcheeba na Velikem trgu Blood Like Lemonade je naslov zadnjega, sedmega albuma, ki ga bo skupina Morcheeba jutri ob 21. uri med drugim predstavila tržaški publiki. V okviru prireditve Serestate, ki jo prireja tržaška občina, bo namreč skupina nastopila na Velikem trgu. Koncert je brezplačen, jutri pa bo ravno tam nastopil Roy Paci. Razvpiti Klimt V Avditoriju muzeja Revoltella bo jutri ob 20.30 na sporedu film posvečen čutnemu umetniku Klimtu, ki ga je podpisal Raul Ruiz. Film orisuje najplodnejše in najbolj viharno obdobje življenja razvpitega umetnika Gustava Klimta, z Johnom Malko-vichem v glavni vlogi. Film bo v originalu z italijanskimi podnapisi. Orest v Pomorskem muzeju V Pomorskem muzeju (Ul. campo Marzio 5) bo jutri ob 21. uri v okviru srečanj Marestate 2010 nastopila tržaška glasbena skupina Orest, ki izvaja jazz in rock glasbo. Pedočin festival V kopališču Lanterna oz. Pedočin kot mu pravijo Tržačani se nadaljuje tradicionalni Pedočin festival. Jutrišnji večer bo posvečen morju - za glasbeno kuliso bosta od 21. ure dalje poskrbela Sandro in Sandra ter gojenci Glasbene šole. Vstop je prost. trst - Nedovoljena prodaja Mestni redarji zasegli ter uničili sadje in Tržaška občinska policija je pred dnevi med nadzorovanjem mestnih ulic naletela na gospo, ki je na cesti brez dovoljenja prodajala zelenjavo in druge pridelke. Ko je zagledala mestne redarje, je spustila povrtnino na tla in zbežala v bar, kjer se je pomešala med ljudi. Zasegli so pet kilogramov paradižnikov, dva kilograma sliv, tri kilograme krompirja, petsto gramov bučk ter nekaj žajblja in sivke. Ves pridelek so po zasegu uničili. Druga patrulja občinske policije pa je na Drevoredu DAn-nunzio opazila uličnega prodajalca. Prizor se je ponovil: prodajalec je zapustil blago in jo ucvrl po stranski ulici, redarji pa so zasegli zapestnice, vžigalnike, pasove in drugo blago. Aretacija pri Fernetičih Pri Fernetičih so nabrežinski karabinjerji včeraj ob 8.30 odvzeli prostost 26-letnemu zidarju Razvanu Florinu Joci, romunskemu državljanu iz mesta Arad. Sodišče v Trentu je marca letos izdalo priporni nalog, saj je bil Joca obsojen na tri leta zapora zaradi tatvine, ki jo je zakrivil aprila 2008 v San Bovu pri Trentu. Poškodoval telefonsko kabino V torek zvečer se je nek Tržačan brez pravega razloga poškodoval eno zadnjih tržaških telefonskih kabin. 34-letni A. V. je vandalsko dejanje izvedel na Drevoredu D'Annunzio, kjer ga je opazil mimoidoči občan. Le-ta je obvestil policijo, ki je vandala zasačila in ga prijavila sodstvu. v spomin V Boljuncu so se poslovili od Marije Race, vdove Čurman 9. avgusta smo se v Boljuncu poslovili od Marije Race, rojene 28. decembra 1913 kot drugi otrok pri Friščevih v Rodiku, v družini, kjer sta domovala ljubezen, domoljubje, vera in spoštovanje. Njena mlada leta je zaznamovala težka bolezen. Najlepša leta pa je preživela v bolnici. Toda bolj kot so slabela njena pljuča, večje je bilo njeno srce in marsikomu je bila za zgled in navdih. Verjela je, da so ji le vera v boga in življenje in devica Marija pomagali, da je ozdravela. Ker njeno telo v tistih letih ni bilo več za težko kmečko delo, je vezla in vezla. V rodiški cerkvi so še vedno najlepši njeni prti na oltarjih. V zahvalo za ozdravljenje je ob pomoči svoje tete podarila kip device Marije. Rodičani se je z ljubeznijo spominjajo. Bila je zelo lepo, postavno dekle, v katerega se je zagledal Zdravko iz Boljunca, ki je postal njen mož leta 1941 in s katerim je preživela skoraj 70 let dolgo življenjsko skupno pot, ki se je pretrgala 9. januarja letos s smrtjo moža. Imela sta deklico, ki je umrla že kot dojenček in je pokopana na rodiškem pokopališču. Rodila je še sina Maurilja in Pavla in ju z veliko mero odrekanja vzgajala v poštena državljana. Z možem Zdravkom sta postavila lep dom. Marijine roke so velikokrat prale in likale perilo tržaškim gospem. Takrat namreč ni bilo pralnih strojev in parnih likalnikov. Bila je le Glinščica in pridne delovne roke. Poskrbela je, da je imela širša družina lepe obleke, perilo in velikonočne pir-he. Z možem sta rada zahajala v Rodik. Marsikdo bi rekel, da je bilo njeno življenje navadno. Pa ni bilo. Bilo je zelo posebno, polno vere in ljubezni. Pa v življenju ni nobenega naključja. Umrla je prav na dan, ko je pred devetimi leti umrla tudi njena sestra. Sonja Seljan 8 Četrtek, 12. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI vzhodni kras - Rajonski predsednik Marko Milkovič in soproga Almira Zamejski Indiana Jones srečno iz poplavljene Indije Pravočasno in z zvrhano mero sreče se mu je uspelo izogniti katastrofalnim poplavam Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je imel res srečo. Z ženo Almiro se je med popotovanjem po Indiji po neverjetnih peripetijah za las izognil katastrofalnim poplavam ter se pravočasno vrnil domov, medtem ko več italijanskih državljanov še vedno čaka, da jih rešijo iz prizadete in od sveta odrezane himalajske pokrajine Ladakh. Marko in Almira Milkovič sta odpotovala v Indijo 20. julija. To je bilo njuno tretje potovanje v zibelko in-doevropske kulture. Pred tremi leti sta si z najetim avtomobilom (7 tisoč prevoženih kilometrov) ogledala indijski jug, januarja letos je bila na vrsti srednja Indija, tokrat, po tedenskem postanku na območju Delhija, sta se - vedno z najetim suzukijem esteem - odpeljala v Kašmir in v skrajno severno indijsko pokrajino Ladakh. A že s Kašmirom se je kmalu zataknilo. Pet kilometrov pred glavnim mestom Šrinagar ju je ustavila policija in prepovedala vhod v mesto. Pozneje sta izvedela, da so nekaj ur prej muslimanski separatisti napadli in zažgali policijsko postajo, v izgredih, ki so napadu sledili, pa je umrlo 30 ljudi. Svet je pozabil na to neskončno, za tujce tujo, nevidno vojno. Milkovič in soproga sta bila prisiljena - s stotinami romarjev, ki so tudi hoteli v mesto - spremeniti svoj iti-nerar. Odločila sta se za vznožje Himalaje. Pot proti pokrajini Ladakh je bila peklenska. Monsun se je tokrat nepričakovano zagnal proti severu. Deževalo je, vožnja po le delno asfaltirani cesti s 30 centimetri blata je bila polžja. Suzuki esteem je sicer - kljub počeni izpušni cevi - prevozil nad 4 tisoč metrov visok prelaz, ki vodi v pokrajino Ladakh, po nekaj kilometrih pa je moral Milkovič vozilo obrniti, ker so bili vremenske razmere in stanje cestišča nevzdržni. Sledile so ure čakanja v koloni vozil, v dežju, megli, temi. Vzhodnokraški predsednik pa se - kot nekakšen zamejski Indiana Jones - ni vdal. Odločil se je, da poskusi po drugi poti: prispeti v Ladakh preko pokrajine Spiti. Suzuki esteem je bil spet prisiljen prebroditi deroče hudournike, preden se je povzpel na 3.975 metrov visoki vhodni prelaz Rohtang La. Ime je res turobno: v indijskem jeziku pomeni Kopica trupel ... Tudi po tem prelazu pa je moral Milkovič obrniti avtomobil ter se vrniti nazaj, ker makadamska cesta zaradi nalivov ni bila več prevozna. Spet ga je čakalo čakanje, spet kolone vozil v blatu in kamenju. In tu sta imela Marko in Almira Milkovič res srečo. Pravočasno jima je uspelo privoziti iz ozke soteske na višini kakih 3 tisoč metrov. Slabo uro kasneje se je zaradi deževja s pobočja utrgal plaz, ki je povlekel več sto metrov ceste s sabo v dolino, vse do brega reke Beas, ob kateri se je tisočletja Desno: čakanje v koloni na blatni cesti na odhod iz indijske pokrajine Spiti v Himalaji; spodaj: Marko in Almira Milkovič na 3.975 metrov visokem prelazu Rohtang La (Kopica trupel) FOTO MARKO MILKOVIČ prej ustavila armada Aleksandra Velikega. Ko bi zamudila, bi verjetno sedaj še čakala na letalski zračni most, s katerim skušajo indijske oblasti prepeljati več stotin turistov v Delhi. Marko in Almira Milkovič sta se v nedeljo s poletom iz Delhija na Brnik srečno vrnila domov. Spomin na tragedijo, ki ju je - na srečo - komaj oplazila, pa ostaja živ. Deroče reke, polne blata so se s hribov pognale v dolino, da so morale oblasti odpreti jeze akumulacijskih jezer, sicer bi jih moč narave odnesla. S tem pa so povzročili nove poplave, novo razdejanje, nove žrtve. Italijanski vsedržavni časopisi so te dni posvetili vremenski ujmi v Indi- ji kar precej prostora, ker je ostalo v pokrajini Ladakh odrezanih od sveta kakih 200 Italijanov. Do včeraj so jih z zračnim mostom prepeljali v Delhi kakih 150. Eden od italijanskih turistov pa se ne bo vrnil: študenta Riccarda Pittona iz Piemonta je odplavil plaz blata, njegovega trupla niso še našli. Ko je včeraj Marko Milkovič obujal spomin na svojo zadnjo indijsko turo, je priznal, da se je tam, v indijskem gorovju, jezil in bentil, ker mu je trikrat spodletel načrt o obisku Kašmira in Ladakha. Po vrnitvi pa je priznal, da sta naposled imela z ženo eno samo, velikansko srečo. M.K. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. avgusta 2010 KLARA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 13.17 - Luna vzide ob 9.02 in zatone ob 21.08 Jutri, PETEK, 13. avgusta 2010 LILIJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,3 stopinje C, zračni tlak 1016,2 mb ustaljen, veter 9 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,2 stopinje C. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta od 13. do vključno 17. avgusta ter da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. Zaprti bodo tudi v ponedeljek, 16. in torek, 17. avgusta. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. [d Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. Tel.: 040281153. DEAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040-299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040 -229180. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Medja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. V KRIŽU PRI BLJANVH je Silvano odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel.: 040220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec, toplo vabljeni. Tel. št.: 329-1540629. tradicija - Z ladjo ob obali slovenske Istre •w Županje dolinske Majence na poletnem izletu na morje POLETNI FOTOUTRIP '10 NA POČITNICE - S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. V soboto 19. junija se je skupina nadebudnih županj dolinske Majence podala na tradicionalni izlet, ki ga organizirajo na začetku poletja. Tokratna izbira je padla na izlet z ladjo, ki jih je peljala ob obali slovenske Istre. Odhod iz Portoroža je bil sicer deževen, takoj po odhodu iz pristanišča pa se je vreme izboljšalo in ob pristanku v Strunjanskem zalivu je bilo kopanje v morju prav prijetno. Po kosilu v Izoli je naše dobro razpoložene županje spet čakalo kopanje, sončenje in uživanje na imenitni ladji. Ko so se vračale v Portorož, so pa že razmišljale o prihodnjem izletu; izbira bo morda padla celo na večdnevno križarjenje ... / TRST Četrtek, 12. avgusta 2010 9 FESTIVAL TREH TREBUHOV prva izdaja Športno igrišče Primorec - Trebče 12., 14. in 15. avgusta Vsak večer glasba v živo LE MITICHE PIRIE Specialitete na žaru k a Čestitke Luštno in veselo naj bo danes pri nas doma, ker moja mami okroglih 50 ima! Mariagrazia Gruden jih danes v Cerovljah slavi in z vsem srcem ji želim, da bi jo zdravje in radost v srcu objemala za vse bodoče dni. Tvoja Alice [13 Lekarne Do sobote, 14. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino Danes se Abraham po Cerovljah klati, a naši sestri GRAZIJI si ga ni treba bati. Prinaša ji veliko srečnih, zdravih in veselih dni. To ji iz srca voščimo mi vsi. Sestre in brat z družinami. Četrt stoletja si prebila, da bi v sreči, zdravju in veselju nadaljevala tvojo pot in v njej uresničila vse tvoje želje. Vse najboljše ti iz srca vošči mož Dean. Zopet Zajčeva domačija se veseli, saj IVANA svojih 25 let slavi. Vse najboljše, sreče in zdravja ji iz srca želi očka, mama in brat Peter. Neusmiljeno čas hiti in tudi naš MAURO danes 50 let slavi. Naj čas, ki bo prišel bogato obdari te z vsem, kar srce si tvoje želi. Srečnih, zdravih, veselja polnih dni ti kličemo Pečarjevi in Jarcevi vsi. Prijatelj MAURO, ob srečanju z Abrahamom ti želimo vse najboljše. Sandro, Ingrid, Alexander in Katrin Bibc. Danes praznuje okroglih 60 let MILAN MIKUŠ. Trikratni zdravo: zdravo! zdravo! zdravo! mu kličeta oče Pepi in Marta. SORAJA že v zibelki leži, očka Loris nad njo bedi. Stric Devan uspavanko ji igra, Trebenski godci srečni družinici zavpijejo hura!!! AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »Segreti di famiglia«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Splice«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.15, 18.45, 21.30 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15 »L'uomo che verra«; 18.30, 22.15 »Il solista«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occ-hi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basilicata Coast to Coast«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 18.50, 21.00 »Svet igrač 3«; 19.20 »Superžur«; 17.20, 21.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 18.40, 21.40 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 21.10 »Odrasli«; 20.50 »Izvor«; 16.20, 18.40, 21.00 »Kot noč in dan«; 19.20, 21.40 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 21.30 »Superžur«; 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.00 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«; 16.45, 17.00, 19.00 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro.)«; 16.25, 18.50, 21.20 »A-Ekipa«; 16.05, 18.45 »Svet igrač 3 (sinhro.)«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Appuntamen-to con l'amore«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Splice«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; 18.20, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »The box«; 18.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sansone«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. M Izleti KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje zunanjega zavetnika sv. Roka, ki bo v ponedeljek, 16. avgusta, s pričet-kom ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu. RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, bo odprta do 17. avgusta. Ogled je možen vsak dan med 10. in 12. uro ter od 17. do 21. ure. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. S Poslovni oglasi PRODAM MERCEDES B200 CDI SPORT srebrne barve, 2006, 50.000 km, avtomatik, full optional, nove gume, držana v garaži, opravljeni servisi. Telefonirati ob uri obedov na 040-43007 ali 393299334443 SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20. V sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljun-cu. V torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Bo-ljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. IZLET NA FESTIVAL VINA V VRBNIK na otoku Krk in na odkrivanje Narodnega parka Plitvičkih jezer organiziramo 28. in 29. avgusta. Prijave in vse potrebne informacije na tel. št.: 340-2741920 (Mirela - Gabrovec). H Prireditve REPENTABOR VABI v petek, 13. avgusta, ob 21. uri, odprtje razstave Branke Sulčič z naslovom »Krožna pot po naših gradiščih« s kratkim kulturnim programom. V soboto, 14. avgusta, ob 21. uri, klavirski koncert v sodelovanju z občino Repentabor in Med zvoki krajev. V nedeljo, ob 10. uri, osrednje romarsko srečanje s sveto mašo, ki jo bo vodil tržaški škof - nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Popoldanski romarski shod bo začel ob 17. uri s sveto mašo, nato bodo pete litanije v cerkvi in po končani verskih slovesnosti koncert pritrkovalcev o organizaciji ZCPZ Trst. V ponedeljek, 16. avgusta, praznik sv. Roka, župnijskega zavetnika. Svete maše bodo ob 10. uri in ob 19. uri, zvečer ob 20.30 pa nas bo razveseljevala Na-brežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali tudi kioski v organizaciji domače župnije. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IZKUŠENA GOSPA nudi poldnevno pomoč v gospodinjstvu ali pri negi starejših oseb. Tel. 00386-56551450 ali 00386-51852892. IŠČEM stanovanje ali hišo v najem na Opčinah. Tel. št.: 349-6105385. ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje na Proseku. Tel. št.: 3201509155. PRISRČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. št. 334-1384216. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040-200882. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja. Tel. 339-3280638. PRODAM Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154 PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 53 kv. m. Tel. št. 040 - 2024228. Ü3 Obvestila ODSEK ZA ZGODOVINO bo zaprt do 14. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 13. do 20. avgusta zaprti. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom in sicer: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo zaradi dopusta zaprt do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti do 13. avgusta. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi k Sv. maši, ki bo v soboto, 14. avgusta, ob 17. uri v Marijini cerkvici na Pečah v Dolini Glinščice nad Boljuncem. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta za dopust od 16. do vključno 25. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do vključno 16. avgusta. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Boario Terme (BS) za 80 starejših občanov od 5. do 19. septembra. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih z vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 20. avgusta, in sicer na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje sv. Mavra 124 - Sesljan od ponedeljka do petka od 08.30 do 10.30; v tajništvu občine Re-pentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00. Info na Upravni službi za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, tel. 040-299145. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 20. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzeni-ci od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. V BARKOVLJAH bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo v nedeljo, 22. avgusta, ob 19. uri. Pela bosta dva zbora. Sledila bo procesija s svečkami, nato družabnost v župnijski dvorani. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali na info@cheer-dancemillenium.com. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Ga-brjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tom-maso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjencev) bo zaprt do ponedeljka, 23. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Se-sljanskem zalivu; tel./fax 040299858; info@yccupa.org; www.yc-cupa.org. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Seža- na (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologinja-psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 3474437922. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010/11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 27. septembra. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prispevki Namesto cvetja na grob Zdravka Ca-harije daruje Majda Carli z družino 30,00 evrov za SKD Igo Gruden iz Nabrežine. V spomin na Valentina Zaccaria darujeta Magda in Laura z družinama 80,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Namesto cvetja na grob Zdravkota Caharije darujeta Lino in Franja 20,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na prijatelja in soletnika Zdravkota darujejo Alma, Andrej in Vasko 60,00 evrov za Nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na Emila Zobca darujeta Edvin in Marija iz Krmenke 30,00 evrov za AŠD Breg. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in bisnona Karla Guzzi Za njo žalujejo hčerka Nadja z Nikom, vnukinja Katja z Marcom in Lano ter vnuk Alan Pogreb bo v petek, 13. avgusta, ob 11.00 uri pred zgoniško cerkvijo. Ob izgubi drage Karle izreka iskreno sožalje Nadji in Nikotu, Laditu ter vsem svojcem NK Kras 1 0 Četrtek, 12. avgusta 2010 KULTURA / sečoveljske soline - Krajinski park Umetniški rezultati delavnice Genius Loci Lera 2009 Dela bodo na ogled do 5. septembra - Delavnice se je lani udeležilo sedem ustvarjalcev Delo fotografa Jake Jeraše V »Casermi« v Krajinskem parku sečoveljskih solin Lera se tudi letos odvija razstava, ki predstavlja potek ustvarjalne delavnice »Genius Loci«. Tokrat se gre za predstavitev šeste izvedbe kolonije, ki je potekala lansko leto konec avgusta. Na enotedensko bivanje v naravnem laboratoriju parka sečoveljskih solin je bilo povabljenih sedem gostov. Kot običajno so se udeleženci izražali z najrazličnejšimi sredstvi, preko katerih so zaznamovali doživetja, videnja in lastna raziskovanja v okviru krajevnih naravnih in materialnih specifičnosti solin in njihove tradicije. Lanski gostje kolonije so bili filmski ustvarjalec in fotograf Zoran Hochstätter, fotograf Jaka Je-raša, grafični oblikovalec Vojko Tominc, novinar Saša Drinovec, slikar Andraž Šalamun, slikar in kipar Tone Lapajne ter pesnik Tone Pavček. Kipar in slikar Tone Lapajne, se je posluževal avtohtonih naravnih materialov. S soljo in istrsko zemljo je izdelal slike izrazitih materičnih struktur in barvnih tonov. Kompozicije rjavih in belih ploskev, v katere je avtor zarisal črte se predstavijo kot nekakšne poenostavljene arhitektonske podobe solin. Jaka Jeraša, ki sodi v srednjo generacijo uveljavljenih ustvarjalcev na področju umetniške fotografije v Sloveniji, je svojo drugo udeležbo na koloniji zaznamoval s črno-belimi posnetki v podolgovatem formatu. Avtor se je v glavnem osredotočil na urejene svetlikajoče se vodne površine in njihove zamejitve. Zoran Hochstätter je snoval konceptualni projekt. Gre se za tri posnetke na filmskem traku in tri objekte, na katere je prenesel detajl fotografskega posnetka. Te objekte je poimenoval Solne vile -»Solnice«. Avtor je svoje doživetje zabeležil še s Slika Toneta Lapajna pisnim razmišljanjem, objavljenim v katalogu, ki spremlja razstavo. Pesnik Tone Pavček je prispeval pesniški triptih z naslovom Tri s solin, slikar Andraž Šalamun pa je z živimi barvami upodobil na dve platni ogromnega formata čar nočnega morskega obzorja. Novinar Sašo Drinovec pa je v okviru delavnice predstavil idejo o reviji z naslovom Artsol. Pri reviji naj bi sodelovala še oblikovalec Vojko To-minc in že omenjeni fotograf Jaka Je-raša. Vsi trije nameravajo opozoriti na vrzel v periodiki, ki obravnava sredozemsko Slovenijo. V katalogu, ki spremlja razstavo lahko beremo: »Z zgodbami o neponovljivosti in en-kratnosti krajev, življenja in dela ljudi, posebnosti ter izjemnosti bi po na- šem prepričanju nekaj krat letno lahko utrjevali pripadnost svoji deželi, obenem pa goste opozarjali na njene odstrnjene pripovedi iz nje. Prva številka, ki bo posebej naslonjena na so-linske zgodbe, je enkraten projekt, uprt v prihodnost kot izziv mogočnemu izdajatelju in drugim deležnikom, da si sredozemska Slovenija zasluži tudi tovrstno publikacijo, v kateri združuje novinarsko, oblikovalsko in fotografsko delo.« V zvezi z omenjeno revijo si lahko na razstavi ogledamo tudi dvanajst primerkov platnic revije, ki jih je oblikoval Vojko Tominc. Razstavo lanske izvedbe Genius Loci si je mogoče ogledati v »Casermi« parka sečoveljskih solin vsak dan do 5. septembra med 9. in 17. uro. Štefan Turk V Kranju festival Carniola V Kranju se bo 20. avgusta začel mul-tikulturni festival Carniola, ki bo do 26. septembra postregel s številnimi dogodki za vse generacije. Tudi letos bo ponudil pester program s koncerti klasične in popularne glasbe, gledališkimi predstavami, opero, filmom ter spremljevalnim otroškim programom. Odvijal se bo na treh prizoriščih, novost pa bo Lunin vrt pri gradu Khislstein. Festival bo tako na starem vrtu pred gradom Khislstein 20. avgusta ob 20.30 odprl koncert beograjske skupine Darkwood Dub in novomeškega Moveknowledgementa. V nedeljo, 22. avgusta, ob 21. uri bodo tam nastopili člani mehiške skupine Mariachi Internacional Alma de Mexico, v soboto, 28. avgusta, ob isti uri pa še redna gostja slovenskih odrov Josipa Lisac. Program na vrtu Khislsteina 2. septembra nadaljuje Gregor Čušin s predstavo Skopuh, 4. septembra pa bodo za glasbo poskrbeli Terrafolk in Simbolični orkester z dirigentom Izidorjem Leitingerjem. 9. septembra je na sporedu predstava Kok ti men zdej dol visiš, 18. pa koncert skupine Laibach. Pet dni kasneje si bo v sklopu festivala mogoče ogledati kabarejsko predstavo Patty Dip-husa, izpovedi pornodive, 25. pa opero Apotekar. Festival bo 26. septembra zaključil Veliki simfonični orkester pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Na Pungertu se bo odvijal brezplačni del festivala, ki ga bo 27. avgusta odprla skupina Katanija, nadaljevali društvo Krice Krace z otroško animacijo Pika Nogavička, Sambade-bluez Aljoša Kosorja in Primoža Kristana, tradicionalni otroški Živ Žav, stand up večer in predstava Rdeča Kapica. Program bo zaključil koncert klasične glasbe Poljakov Terese Ka-ban in Henryka Blazeja. Brezplačen bo tudi ogled filma Vsega je kriva Nina v dvorani Stor-žič, ki je samevala vse od zaprtja istoimenskega kranjskega kina leta 2005. Festival Carniola običajno beleži okrog 30.000 obiskovalcev, toliko pa jih ob ugodnem vremenu pričakujejo tudi letos. aktualno - Knjiga novinarja Antonia Caiazze Na odprtem morju proti Albaniji Publikacija zaobjema dobrih petnajst let sodobne zgodovine Albanije - Poznavanje države in njenih prebivalcev je Caiazza pridobival neposredno Obteženi s predsodki in ukleščeni v trdožive stereotipe obravnavamo dejstva in ljudi, ne da bi jih poznali, sodimo jih, ne da bi jih razumeli. Do tujih priseljencev (kakor sicer do vseh drugače mislečih ali govorečih) smo na valu sebičnosti, neutemeljenega strahu, ignorance in ustrezne politično usmerjene propagande nezaupljivi, če ne celo sovražno razpoloženi. Do nedavnega je prvo mesto na lestvici nezaželenih pripadalo Albancem, za katere je v začetku devetdesetih let, med nelahkim prehodom iz absolutističnega sistema v demokracijo, potekal množični eksodus v "obljubljeno deželo', ki je bila v tistem času Italija. Pred apulijsko obalo je kot nato pred Lampeduso mrgolelo z ljudmi pre-obteženih plovil vseh vrst. In, kdor ni utonil, ali bil izgnan, se je moral vsekakor spoprijeti z ne-gostoljubjem države, iz katere so se le kakšno desetletje prej prav tako izlivale po svetu trume v boljše življenje upajočih ljudi. Kako iztrebiti predsodke? Kako preseči zavajajoče stereotipe, premagati strahove in pripraviti podlago za medsebojno razumevanje in spoštovanje? Ena od poti, najbrž najkrajša, je informiranost, poznavanje. Če je informacija verodostojna, pozorna in prozorna ter obdelana skrbno in ljubeče, bomo bliže razumevanju in pravičnejši obravnavi dejstev in ljudi. V primeru Albancev in Albanije izpolnjuje vse te pogoje in predstavlja izjemen pripomoček za njihovo poznavanje in razumevanje knjiga novinarja Antonia Caiazze In alto mare -Viaggio nell' Albania dal comunismo al futuro (Na odprtem morju - Potovanje v Albanijo iz komunizma v prihodnost). Izšla je pred par leti pri turinski založbi Instar.libri (232 strani, cena 14 evrov). Avtor nam s pretanjeno novinarsko žilico, ki ji mestoma ni tuj tudi literarni čut, približa Deželo orlov, ki je geografsko tako blizu, a jo poznamo tako malo. Morda, ker je bila (in je še vedno) miselno zelo daleč in ker smo o njej imeli (in še imamo) neko predstavo zavrte, revne in zanemarjene dežele, ki jo urejajo pravila krvne osvete in ki nima ne prave volje, ne moči, da bi se dvignila iz svoje izolacije in zanikrnosti. Caiazza nas povede v to deželo, lahko bi rekli, po prstih, neprisiljeno, s koraki pozornega in prizanesljivega opazovalca, ki ne išče gromkih senzacij in cenenih polemik, temveč želi prodreti čim globlje v bistvo te dežele in njenih ljudi in odkriti resnico. In to s pristopom človeka, ki so mu pri srcu življenje in usoda ljudi, o katerih poroča. Caiaz-za je opazovalec velike občutljivosti. Poglablja se v zgodovino in današnja dogajanja v deželi Dvoglavega črnega orla ter v njena vidna protislovja s čustvenim nabojem, vendar z raziskovalno distanco. Albanija, obrobljena od več stotisoč iglujem podobnih betonskih bunkerjev, ki jih je komunistični režim (namesto da bi raje gradil stanovanja) postavil v strahu pred vdori sosedov in ki ji dajejo nekam zastrašujoči videz, je metaforično v Caiazzevi predstavi otok na odprtem morju, razpet med preteklostjo in prihodnostjo, med tradicijo in modernostjo, med starimi pravili in novimi potrebami, med zaprtostjo in Evropo. Albanija je dejansko bila prototip zaprte, samozadostne države, ki se je za vladavine En-verja Hoxhe ogradila od vseh. Radio Tirana je v osemdesetih letih napadal tako ameriški "imperializem', kot sovjetski "socialimperializem" in nato še kitajski "revizionizem', da o jugoslovanskih ideoloških stranpoteh sploh ne govorimo. Te politične sodbe so leta 1980 prižgale iskrico zanimanja za to nepoznano državo v mladem Caiazzi, ki si je v od potresa takrat opustošeni rodni Kalabriji krajšal čas v zasilnih bivališčih s poslušanjem raznih radijskih postaj, kot opisuje v uvodu svoje knjige. S kom so pravzaprav držali Albanci, se je tedaj spraševal, odgovor pa je bil: bili so enostavno sami s sabo v svojem stalinizmu, daleč od ostalega sveta. In tako ga je zamikalo pokukati čez to ograjo zaprtosti. Leta 1985 se mu je ponudila priložnost, da se je priključil skupini turistov, ki so bili seveda tedaj prava redkost v Albaniji. Temu potovanju v Hox-hevem času je sledila še vrsta potovanj v naslednjih postkomunističnih letih in iz tega neposrednega stika s to hribovito in čudaško, a privlačno deželo se je rodila privlačna knjiga, ki zaobjema dobrih petnajst let sodobne zgodovine Albanije. In to iz prve roke, v slogu najboljše novinarske šole, ki sloni na neposrednem, doživetem poročanju. Iz živih pogovorov tako s prijatelji, ki si jih je pridobil v teku potovanj, in raznimi preprostimi ljudmi, kakor tudi z raznimi vidnimi osebnostmi iz albanskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, je Caiaz-za spletel pripoved, ki nam približa Deželo orlov, del njene zgodovine, njene nenavadne navade, miselnost ljudi in predvsem njihovo željo, da bi se otresli spon preteklosti, zaustavili emigracijske odlive, dokončno opredelili in utrdili svojo identiteto ter zajadrali z "odprtega morja" proti "kopnem", to je proti skupni Evropi. Njegovi opisi so nežni, brez retorike in brez obsojanj. Kaj lahko bi bilo za vsakogar zajadrati v kalne vode opisovanja grdobij komunističnega represivnega režima, vendar se Caiazza, želeč razumeti in spoštljiv do vsakega mnenja, drži na spoštljivi razdalji in skuša najti svetle plati tudi v najbolj temnih dogodkih. Posebno pomenljiv je v tem pogledu pogovor z zadnjim sekretarjem stalinistične Stranke dela in zadnjim predsednikom komunistične Albanije Ramizem Alio, ki ima vsaj to zaslugo, da tistega dne, ko so rušili Hoxhev spomenik, policija in vojska na njegov ukaz nista streljali na množico in je tako preprečil pokol. Zelo zanimivi so tudi pogovori z drugimi osebnostmi, razpetimi med mučno preteklost in obetajočo prihodnost, ki zagovarjajo različna stališča. To so največji sodobni albanski pesnik Dietero Agolli, s katerim je Caiazza kar v dveh različnih zgodovinskih razdobjih kramljal, pisatelj Prec Zogaj, predsednik Sali Berisha, ekonomist Sotiraq Dhamo in filmski režiser Kujtim Cashku, ki je še zlasti kritičen do današnjih razmer v Albaniji. "Kot nori drvimo proti kapitalizmu, pravi, a to, kar imamo je le karikatura kapitalizma, kot je naša demokracija le karikatura demokracije (...) Kdor ima denar, je karikatura za tiste, ki nimajo identitete (... ) Najhujša diktatura v bistvu ni ideološka diktatura, temveč diktatura povprečnosti." Morda se bralca tu pa tam loti občutek, da gre za nekoliko nepovezano, razdrobljeno pripoved, vendar bi tudi ne moglo biti drugače spričo križanja in primerjanja dogodkov in pričevanj iz različnih razdobij in različnih potovanj. Na koncu se le izlušči homogena predstava dežele, ki sta jo oplajala "besa", ali zvestoba dani besedi ter ponos (še izza časa bojevnika proti Turkom Skanderbega in nato iz časa, ko se je albanski narod popolnoma brez tuje pomoči otresel nacifašističnega okupatorja), ki jo še delno hromi "kanun", ali obveznost krvne osvete (zanimiv je opis hiše v Tirani, iz katere se moški predstavniki družine ne premaknejo iz strahu pred krvnim maščevanjem), ki se v gospodarskem pogledu zanaša pretežno na finančni dotok od svojih državljanov, ki so zaposleni v tujini, ki razprodaja svoja bogastva tujim investitorjem in se sooča s hudo korupcijo, a ki kljub vsemu temu vendarle zapušča odprto morje. Naša dolžnost je, da jo bolje spoznamo, preden jo sodimo. To nam predlaga Caiazza s svojim delom. Dušan Kalc / SVET Četrtek, 12. avgusta 2010 1 1 p ^ T atvafld ATS 0* WMtf - 1522.91 = 9529.66 HV«__ ~ 10696.75 GC/fl/85 Pesimizem je zajel tudi tokijsko borzo ansa 2305.69 gospodarstvo - Zaradi počasnega okrevanja ameriškega gospodarstva Rdeč dan na svetovnih borzah, evro močno navzdol Trgi so zaskrbljeni tudi zaradi novic o upočasnjevanju rasti kitajske industrijske proizvodnje LONDON - Trgovanje na osrednjih evropskih borzah se je včeraj zaključilo močno v rdečih številkah. Pesimizmu je botrovala predvsem zaskrbljenost nad obeti za okrevanje svetovnega gospodarstva v luči opozoril ameriške centralne banke Federal Reserve in ohlajanja rasti kitajskega gospodarstva. Zaradi krepitve negotovosti se je izrazito znižal tudi tečaj evra. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je izgubil 2,71 odstotka vrednosti in se ustavil pri 2724,16 točke, pri čemer so se pocenile prav vse delnice v indeksu. V Frankfurtu se je indeks DAX znižal za 2,10 odstotka in se oblikoval pri 6154,07 točke. V Londonu je indeks FTSE izgubil 2,44 odstotka in končal pri 5245,21 točke, indeks CAC v Parizu pa se je znižal za 2,74 odstotka in dan končal pri 3628,29 točke. Znižali so se tudi indeksi v Srednji Evropi. Indeks FTSE Italia All Share v Milanu je tako zdrsnil kar za 3,04 odstotka in se oblikoval pri 21.066,48 točke. Indeks SMI v Zürichu je izgubil 2,02 odstotka in končal pri 6264,85 točke, indeks ATX na dunajski borzi pa se je znižal za 1,89 odstotka na 2438,56 točke. V negativnem območju je zaključil tudi indeks BUX v Budimpešti (-1,29 odstotka na 22.247,24 točke). Glavna indeksa na območju bivše Jugoslavije sta medtem trgovanje zaključila neenotno. Indeks Crobex v Zagrebu je izgubil 0,83 odstotka vrednosti in trgovanje sklenil pri 1870,34 točke. Indeks beograjske borze Belex pa je pridobil 0,44 odstotka in končal pri 635,41 točke. Negativno trgovanje na osrednjih evropskih borzah je predvsem posledica krepitve zaskrbljenosti glede usode svetovnega gospodarskega okrevanja. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve je v torek jasno ugotovil upočasnitev okrevanja ameriškega gospodarstva in sprejel nekatere ukrepe denarne politike za spodbuditev gospodarske dejavnosti. Poleg tega je včeraj trge pretresla novica, da so ZDA junija v trgovini z ostalim svetom ustvarile 49,9 milijarde dolarjev primanjkljaja, kar je najvišja raven v zadnjih 20 mesecih in precej več od pričakovanj analitikov. Podatki kažejo, da se povpraševanje po tujem blagu povečuje, vendar pa bo drugi strani izgublja zagon izvoz, ki je nekaj časa zaradi šibke domače porabe poganjal okrevanje največjega svetovnega gospodarstva. Povečan primanjkljaj v zunanji trgovini je po pisanju analitikov še en znanilec počasnejše rasti ameriškega bruto domačega proizvoda v drugem četrtle- * ■■ [JM J tju v primerjavi s prvimi ocenami, ki govorijo o 2,4-odstotni rasti. Trgi so zaskrbljeni tudi zaradi novic o upočasnjevanju rasti kitajske industrijske proizvodnje, ki je ob vladnih ukrepih za preprečitev pregrevanja gospodarstva julija dosegla najnižjo raven letos. Podatki so nov znak, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja. Nadaljnja upočasnitev gospodarske rasti bi lahko vplivala na svetovno gospodarsko okrevanje, saj se je Kitajska spremenila v motor svetovnega gospodarstva. Novice so izrazito negativno vplivale tudi na trgovanje na newyorškem Wall Streetu. Tudi cene nafte so se pod bremenom borznega pesimizma izrazito znižale. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena septembra, se je v primerjavi s torkovo zaključno ravnjo pocenila za 2,06 dolarja na 78,19 dolarja za 159-litrski sod. Septembrske terminske pogodbe za severno-morsko nafto brent pa so se pocenile za 1,72 dolarja na 77,88 dolarja za sod. Evro je v primerjavi z dolarjem močno izgubil, saj se vlagatelji v luči krepitve negotovosti spet bolj obračajo k dolarju in ameriškim državnim obveznicam, ki veljajo za varno naložbo. Evro je tako trenutno pri 1,29 dolarja, potem ko je bil še v azijskem trgovanju blizu 1,32 dolarja. Spet nekateri drugi analitiki menijo, da gre le za popravek tečaja evra, ki se je v zadnjih tednih preveč okrepil, in da dolar v luči nadaljevanja gospodarskih težav v ZDA ne bo bistveno pridobil na vrednosti. (STA) eowtt IBOVESPA 0730228 * -232.40 rusija - Alarm Greenpeacea Požari tudi v radioaktivno onesnaženih delih draave MOSKVA - Obsežni gozdni požari v Rusiji pustošijo tudi v radioaktivno onesnaženih delih države. Samo v okolici mesta Brjansk blizu meje z Be-lorusijo in Ukrajino so pred dnevi našteli 28 požarov, so sporočile pristojne ruske oblasti. Ta regija po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 velja za eno najnevarnejših na svetu. Požari so po navedbah oblasti divjali ali pa še gorijo tudi v drugih radioaktivno onesnaženih območjih Rusije, med drugim v okolici Čeljabinska na Uralu, kjer je več jedrskih objektov. Oblasti so podatke o požarih na radioaktivno onesnaženih območjih sporočile po pogostih očitkih okolje-varstvene organizacije Greenpeace, češ da prebivalcev ne obveščajo o nevarnosti radioaktivnega sevanja zaradi gozdnih požarov. Greenpeace je tudi opozoril, da bi požari lahko razširili radioaktivne snovi z nekaterih območij, kot je okolica jedrskega centra Majak, kjer med drugim predelujejo jedrske odpadke. Najhujši požari v zgodovini Rusije, ki so večinoma posledica vročinskih valov, se sicer še vedno ne umirjajo. Po vsej državi jih divja še okoli 600. Po navedbah ruskega ministrstva za civilno zaščito je zgolj v zadnjih 24 urah izbruhnilo 290 novih požarov, pogasili pa so jih okoli 300. Z ognjenimi zublji se bori okoli 165.000 ruskih gasilcev in vojakov, pomaga pa jim tudi 550 strokovnjakov iz tujine. V Moskvi, kjer so se zaradi požarov minule dni dušili v smogu, so se včeraj tudi zaradi dežja razmere nekoliko normalizirale in škodljivi dim je zaenkrat zapustil rusko prestolnico. V okolici mesta sicer še vedno gori šota, zato vremenoslovci opozarjajo, da se bodo razmere v prihodnjih dneh najverjetneje znova poslabšale. Zaradi večtedenske hude vročine se je po pisanju ruskega dnevnika Rosijska Gazeta v Rusiji precej podražila hrana, in sicer od 15 do 20 odstotkov. To bo verjetno tudi vplivalo na zvišanje inflacije v Rusiji. (STA) Parlament izglasoval zaupnico novi češki vladi PRAGA - Češki parlament je v torek zvečer v skladu s pričakovanji izglasoval zaupnico novi desnosredinski vladi premiera Petra Nečasa. V 200-član-skem spodnjem domu parlamenta jo je podprlo vseh 118 koalicijskih poslancev, 82 poslancev opozicijskih socialdemokratov in komunistov pa je glasovalo proti. Vlada, ki jo sestavljajo Nečasova Državljanska demokratska stranka (ODS) ter stranki TOP 09 in Javne zadeve, se je oblikovala po majskih parlamentarnih volitvah. Prisegla je že 13. julija, a ji je v skladu z ustavo moral še parlament izglasovati zaupnico. Pri tem ni bilo pričakovati težav, saj ima s 118 poslanci v parlamentu udobno večino. Premier Nečas je med deveturno razpravo poudaril, da se njegova vlada zaveda odgovornosti za globoke strukturne reforme in za vodenje države v času nestabilnega globalnega gospodarstva. Rusija namestila rakete v Abhaziji, Tbilisi protestira MOSKVA - Rusija je včeraj sporočila, da je v gruzijski separatistični pokrajini Abhazija, ki je pred dvema letoma razglasila neodvisnost, namestila rakete za protiletalsko obrambo S-300. Ta korak so v Tbilisiju že obsodili in ocenili, da zadeva tudi zvezo Nato, saj naj bi rušil ravnovesje sil v regiji. Poleg raketne baterije v Abhaziji je Rusija sredstva za protiletalsko obrambo namestila tudi v drugi gruzijski odpadniški pokrajini Južna Osetija, je sporočil poveljnik ruskih letalskih sil Aleksander Zelin. "Cilj teh sredstev protiletalske obrambe ni le zaščita ozemelj Abhazije in Južne Osetije, temveč tudi uničenje vsakršne naprave, ki bi kršila zračni prostor," je poudaril. Dela na rešilni vrtini v Mehiškem zalivu prekinili NEW ORLEANS - Zaradi krepitve tropskega ciklona nad Mehiškim zalivom so delavci britanske naftne družbe BP in ameriške obalne straže v torek začasno prekinili dela na rešilni vrtini, s katero naj bi dokončno zaprli vir iztekanje nafte na naftni ploščadi De-epwater Horizon. Dela so prekinili za dva ali tri dni oziroma do takrat, ko bo tropski ciklon oslabel. Vodja kriznega štaba ameriške vlade, upokojeni admiral obalne straže Thad Allen, je pojasnil, da so rešilno vrtino na dnu morja začasno zaprli, do končanja dela pa imajo samo še devet do 15 metrov. Ta vrtina bo tudi omogočila, da bodo ponesrečeno vrtino, ki so jo v začetku meseca že zamašili od zgoraj s težkim blatom, sedaj dokončno zaprli še s spodnje strani. Pred sedanjo prekinitvijo so napovedovali, da se bo to zgodilo do 15. avgusta. (STA) azija - Poplave prizadele 14 milijonov ljudi ZN: Pakistan potrebuje 460 milijonov dolarjev nujne pomoči ISLAMABAD - Združeni narodi so včeraj na mednarodno skupnost naslovili poziv za zbiranje pomoči za prizadete v katastrofalnih poplavah v Pakistanu. Kot ocenjujejo, bi za zagotovitev najnujnejše humanitarne pomoči žrtvam potrebovali približno 460 milijonov dolarjev, ključna pa je v tem trenutku zagotovitev zatočišč. Po podatkih svetovne organizacije bi samo za najnujnejša zatočišča, kot so šotori in ponjave, potrebovali 105 milijonov dolarjev, dodatnih 150 milijonov dolarjev pa za pomoč v hrani šestim milijonom ljudi po vsej državi. Razmere v poplavljenem Pakistanu sicer še naprej ostajajo kritične, narasle vode pa se medtem pomikajo proti jugu. Kot ocenjujejo ZN, naj bi poplave v Pakistanu doslej zahtevale več kot 1600 smrtnih žrtev, medtem ko so jih pakistanske oblasti doslej potrdile 1243. Skupno naj bi po pakistanskih podatkih ta naravna katastrofa posredno ali neposredno prizadela že 14 milijonov ljudi, med njimi pa je po ocenah ZN šest milijonov otrok. "Število smrtnih žrtev doslej je relativno nizko v primerjavi z drugimi večjimi naravnimi katastrofami, vendar pa je število prizadetih izjemno visoko," je danes poudaril vodja Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) John Holmes. Ob tem je opozoril na nujnost čimprejšnjega ukrepanja, sicer se utegne število smrtnih žrtev zaradi bolezni in pomanjkanja hrane še povečati. (STA) južna amerika - Zbližanje Kolumbija in Venezuela sta premostili krizo BOGOTA - Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in njegov venezuelski kolega Hugo Chavez sta v torek po pogovorih v San-ti Marii na karibski obali Kolumbije napovedala, da bosta njuni državi obnovili diplomatske odnose. Te je Venezuela prekinila konec julija zaradi trditev Kolumbije, da Venezuela daje zatočišče kolumbijskim upornikom. Chavez in Santos sta po srečanju v kraju, kjer je leta 1830 umrl borec za neodvisnost Južne Amerike Simon Bolivar, zatrdila, da se bo v odnosih med latinskoameri-škima sosedama začelo novo obdobje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Novi kolumbijski predsednik Santos je torkove pogovore ocenil kot zelo pozitivne in dodal, da bosta državi pripravili načrt za poglobitev odnosov. Kolumbija in Venezuela bosta v ta namen ustanovili pet delovnih odborov, ki bodo preučili možnosti za izboljšanje odnosov na področjih trgovine, investicij in varnosti. Chavez pa je ocenil, da je bilo srečanje dokaz dobre volje obeh držav. Ob tem je priznal, da je imel legendarni kubanski revolucionarni voditelj Fidel Castro prav, ko je pred dnevi dejal, da vojna med Kolumbijo in Venezuelo ni mogoča. Napetosti med Kolumbijo in Venezuelo so se zaostrile, potem ko je Bogota 20. julija objavila informacije, da Caracas nudi zatočišče pripadnikom uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc). Venezuelski predsednik je v odgovor prekinil diplomatske odnose s Kolumbijo, 31. julija pa je na mejo s Kolumbijo napotil vojsko, ki naj bi odgovorila na morebiten napad. Kolumbijska vlada je sicer dan kasneje sporočila, da ni nikoli nameravala napasti Venezuele. (STA) 1 2 Četrtek, 12. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Projekt Kras 2014+ potrebuje dopolnitev Ovrednotenje zaslužijo tudi sledi avstroogrskih vojakov Delegacija iz Madžarske na zemljevidu pogrešala omembo kapelice pri Vižintinih Goriški Kras mora izkoristiti razvojne priložnosti, ki mu jih nudijo njegove zgodovinske, naravne in kulturne znamenitosti; zaradi tega je seveda treba ovrednotiti ostali-ne in obeležja iz prve svetovne vojne, pri čemer so zlasti lahko turistično zanimive sledi, ki so jih za sabo pustili vojaki iz Madžarske, Slovaške, Romunije, Češke, Hrvaške, Bosne in Slovenije. Daljnosežni načrt bi moral upoštevati vse lokacije, ki so iz tega vidika zanimive, zato pa bi treba izpopolniti delo, ki je bilo doslej opravljeno. Med objekti, ki zaslužijo ovrednotenje in turistično promocijo, je nedvomno madžarska kapelica pri Vižintinih, ki zaenkrat ni bila vključena v projekt za uresničitev kraškega muzeja na prostem Kras 2014+. Zanj bo goriška pokrajina v kratkem dobila štiri milijone evrov za ureditev spominskega območja na Debeli Griži, ki je sicer v državni lasti in je zanj doslej skrbelo obrambno ministrstvo; pokrajina je sicer v okviru projekta doslej že tiskala zgibanko z nekaterimi vojnimi objekti. Na seznamu so se tako znašli kostnica pri Redipulji, »Trincea delle Frasc-he« pri Martinščini, topovske kaverne pri Co-tičih in na Brestovcu, strelski jarki na hribu Kosič, utrjeno območje Nad Logem, gradišče na Gradini, dolina bersaljerjev pri Redi-pulji in spominsko območje na Debeli Griži, kar pomeni, da v glavnem gre za ostali-ne, ki so jih za sabo pustili italijanski vojaki. Zgibanko so pred dnevi izročili tudi romunsko-madžarski delegaciji, ki si je ogledala spomenike prve svetovne vojne na Goriškem in ki nad prejetim gradivom ni bila zadovoljna. Med gosti so bili Simon La-sko, poslanec v Budimpešti in predsednik parlamentarne komisije za kulturo in medije, Gorog Istvan, načelnik madžarske vojske pri ministrstvu za obrambo, Rozalia Ibolya Biro, podžupanja romunskega mesta Oradea, in Zoltan Sarkozi, predsednik sklada za zaščito spomenikov pokrajine Bi-hor, ki so takoj opazili, da v zgibanki, ki so jo prejeli na pokrajini, ni bila omenjena madžarska kapelica. »Gostje iz Madžarske in Romunije so zelo razočarani, da na zemljevidu in zgibanki ni kapelice pri Vižintinih, sploh pa niso omenjeni niti ostali objekti in obeležja, ki se nahajajo v doberdobski občini,« ugotavlja doberdobski župan Paolo Vizintin in opozarja, da so gostje pogrešali tudi boljšo označenost dostopa do kapele pri Vižintinih. »Pred odprtjem prenovljene kapele smo na občinsko cesto pri Devetakih in na Palkišču postavili trojezična smerokaza; dostop do kapele bi seveda treba bolje označiti tudi na ostalih cestah, nad katerimi ni pristojna do-berdobska občina,« pravi Vizintin in napoveduje, da bo septembra obiskala Vižintine še delegacija iz Karlovca, ki bo položila venec pred spomenik, posvečen padlim hrvaškim vojakom. »Škoda, da je pokrajina razpoložljivi denar - skoraj štiri milijone evrov - v glavnem namenila območju na Debeli griži, saj bi z veliko manjšimi stroški lahko obnovili razne objekte v doberdobski občini. Med njimi je na primer tudi italijanska kapelica na vojaškem pokopališču pri Mikolih, poleg nje je na Palkišču vidno avstrijsko stopnišče, da ne govorimo jarkih in kavern s ploščami in napisi, ki so razpršeni po Doberdobu, Dolu in Jamljah,« pravi Vizintin in poudarja, da projekt Kras 2014+ bi moral biti vezan tudi na pobude občine Miren-Kosta-njevica, saj na zemljevidu, ki so ga doslej izdali, zgleda, da so vse bitke potekale na Debeli griži, v Doberdobu in na slovenskem Krasu pa niti ena. Po navedbah Vizintina madžarski zgodovinarji zaključujejo z raziskovanjem do-berdobskega Krasa, nato pa bodo svojo pozornost namenili ostalinam v Sloveniji in v Devinu-Nabrežini. »Madžarsko vlado nameravajo pozvati, naj poseže pri italijanskih ustanovah za ovrednotenje sledi madžarskih vojakov. Naša občina je že zagotovila popolno razpoložljivost k sodelovanju, upam, da se bodo na podoben način odzvale tudi ostale institucije,« zaključuje Vizintin. (dr) Lani je občina Doberdob namestila trijezični smerokaz k.b. Sporni zemljevid, izdan v okviru projekta Kras 2014+ gorica - V marketu in dveh parfumerijah Iščejo dogovor za hišice Pater Novo vodstvo zavoda za javne stanovanjske gradnje Ater se je srečalo z ron-škim županom Robertom Fontanotom in se z njim pogovorilo o hišicah Pater, ki jih nameravajo obnoviti. Pred začetkom posega pa občina in podjetje Ater morata rešiti vozel lastništva zemljišč, na katerih so zgrajene hišice. Zaradi tega se bodo predstavniki podjetja Ater in ronške občine ponovno srečali septembra, saj želijo čim prej zaprositi za državni prispevek za prenovo hišic. V Tržiču popisali rolete Na Trgu Republike in v sosednjih ulicah v Tržiču so v noči s torka na včerajšnji dan neznanci popisali več rolet trgovin. Z raznimi barvami so za sabo pustili nečitljive napise in grafite. Tržiško poletje ponuja film V okviru poletnega niza »Monfalcone estate« bodo drevi ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču predvajali film »Twilight Saga: New Moon«; V soboto, 14. avgusta, ob 20.30 bo v Marini Julii spektakel z naslovom »La febbre degli anni 80«. Praznično zaprtje okenca Okenca podjetij Isogas, Iris in Irisacqua bodo zaprta v soboto in ponedeljek, 14. in 16. avgusta. V torek, 17. avgusta, bodo odprta po običajnem urniku, so včeraj sporočili. Plesne delavnice v Gradežu V Gradežu bo od 21. do 27. avgusta potekala plesna delavnica, ki jo prireja plesna šola Cenacolo Arabesque. Mlade med 9. in 10. letom starosti bo vodila Tania Fair-bain iz plesne šole Royal Ballet School iz Londona. Za informacije je na voljo naslov elektronske pošte cenacoloarabes-que@albamail.it. Trojica mladoletnih slovenskih državljanov kradla parfume Priznanje» redovnici Najprej so se izgovarjali, da jim je parfume podaril prijatelj; nato so trdili, da so izgubili blagajniški odrezek, nazadnje pa so priznali, da so blago ukradli. Zaradi tega so policisti prijavili sodnim oblastem tri mladoletne slovenske državljane, ki so za tatinski podvig poskrbeli v središču Gorice. Mladeniči so prejšnjo soboto popoldne obiskali dve parfumeriji in en market, iz katerih so ukradli več parfumov, ki so skupno vredni okrog 250 evrov. Stekleničke s parfumom so spretno vzeli s polic, ne da bi jih kdo opazil, nato pa so jih skrili v nahrbtnik. Z njim so izstopili iz marketa in obeh parfumerij brez večjih težav, saj uslužbenci niso zaslutili, da si mladeniči niso zgolj ogledovali blaga, pač pa so ga v res- nici kradli. Trije mladoletniki so se v Gorico pripeljali s kolesom. S polnim nahrbtnikom parfumov so kolesarili po Korzu Italia v smeri železniške postaje. Namesto, da bi vozili po cestišču, so pedale vrteli po pasu, ki je namenjen pešcem. Zaradi tega jih je opazila patrulja policistov, ki jim je sledila, jih ustavila in opozorila, da bi se s kolesi morali voziti po cesti, ne pa po pasu za pešce. Policisti so mladoletnike povprašali za dokumente, kar je trojico spravilo v zadrego. Trije mladoletniki dokumentov niso imeli s sabo, zato pa so bili vse bolj napeti. Povedali so, da so slovenski državljani in da so mladoletni, zakaj so v Italiji brez dokumentov, pa niso znali pojasniti. Poli- cisti so medtem prepoznali enega izmed treh fantov, saj je v preteklosti že imel opravka s pravico. Zakrivil je nekaj tatvin, zato pa so ga vprašali, kaj nosi v nahrbtniku. Mladoletnik ga začetno ni hotel odpreti, naposled pa je iz njega potegnil razne parfume. Najprej so se mladoletniki izgovarjali, da jim je blago podaril prijatelj, nato so policiste prepričevali, da so izgubili blagajniški odrezek, nazadnje pa so krajo priznali. Trojico so pospremili na kvesturo, kjer so ugotovili, da mladoletniki so obiskali dve parfumeriji in market v središču Gorice, ukradeno blago pa je bilo skupno vredno okrog 250 evrov. Zvečer so mladoletnike, ki so jih prijavili zaradi kraje, izročili v varstvo njihovim družinam. Prejemnica priznanja, ki ga župnija sv. Lovrenca iz Ronk podeljuje v spomin na msgr. Maria Virgulina, je sestra Scolasti-ca, ki je v redovniški samostan vstopila pred šestdesetimi leti. Priznanje so ji podelili med nedeljsko slovesno mašo, ki jo je daroval msgr. Gašper Rudolf iz Nove Gorice, z njim pa sta somaševala še Mirko Butkovič, Renzo Boscarol in Umberto Bottacin. Srečanje s Fabiom Mianom V gostilni »Al Romano« v Moraru bo drevi ob 21. uri srečanje s košarkarjem Fa-biom Mianom, ki bo prihodnjo sezono igral v A ligi v Vareseju. Športnika je na pogovor povabilo združenje »Par Morar«. Animalisti prekrili plakate ptičjega sejma Člani združenja 100% Animalisti so v noči s torka na včerajšnji dan s svojimi letaki prekrili reklamne plakate 44. ptičjega sejma, ki bo v nedeljo, 15. avgusta, v Gradišču. »Borimo se proti vsakemu izkoriščanju živali,« poudarjajo člani združenja in opozarjajo, da ravno v teh dneh italijanska državna vlada opravlja pomembne korake v smeri več- Lanski ptičji sejem v Gradišču bumbaca je zaščite živali, ki jih še vedno izkoriščajo na anahronističnih prireditvah, kakršen je tudi ptičji sejem v Gradišču. Kljub protestom zagovornikov ptičjih pravic bo po predvidevanjih nedeljski ptičji sejem - velikošmarenska tradicija - priklical vsaj 20 tisoč obiskovalcev. Kot običajno bodo sejem odprli ob zori, poleg ptic pa bodo na ogled še zajci, kokoši, race in druge domače živali. Poleg tega so na pasjem lepotnem tekmovanju, ki bo v soboto, 14. avgusta, od 16. ure dalje našteli že tristo vpisov. tržič - Zaradi smrti 81-letnice Primarij oddelka Rsa v registru osumljenih V register osumljenih zaradi nenamernega umora 81-letne Olge Gia-comello iz Turjaka je bil vpisan 57-letni Gualtiero Scaramella, primarij oddelka Rsa tržiške bolnišnice. Jamstveno obvestilo je zdravniku poslal goriški tožilec Fabrizio Suriano, ki vodi preiskavo o vzrokih smrti priletne ženske. Kot znano je prejšnji ponedeljek Giacomellova izginila iz oddelka Rsa tržaške bolnišnice, kjer so jo sprejeli na zdravljenje v začetku julija. Žensko so iskali šest dni, naposled pa jo je v soboto s pomočjo psa našel prostovoljec civilne zaščite. Primarija brani odvetnik Riccardo Cattarini, ki je pred začetkom sojenja vsekakor optimist. Cattarini namreč poudarja, da je bolnišnica kraj zdravljenja, v katerega ne nikogar zapirajo. Podobnega mnenja je tudi direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, ki pojasnjuje, da so v bolnišnici določeni protipožarni in drugi varnostni izhodi, ki jih ni mogoče zaklepati. V ponedeljek so po drugi strani opravili ob- dukcijo na truplu priletne ženske, s katero bodo ugotovili vzrok njene smrti. Žensko so našli v soboto zjutraj, po vsej verjetnosti pa je umrla že na dan svojega izginotja. Potem ko je izstopila iz bolnišnice, se je napotila proti območju, kjer opravljajo nekaj vzdrževalnih del in je ograjeno z mrežo. Našla je manjšo odprtino in se skozi njo odpravila proti tamkajšnjemu travniku, kjer se je po vsej verjetnosti spotaknila, padla in dobila usodni udarec v glavo. Zdravstvene težave Giacomellije-ve so se začele 18. junija, ko je 81-letni-ca doživela hudo prometno nesrečo. Dva dni se je zdravila na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice, nato pa so jo premestili v Tržič. Ko se je vrnila domov, jo je nekajkrat obšla slabost, zato so jo 1. julija sprejeli v oddelku Rsa. Še isti dan je skušala zapustiti bolnišnico, našli pa so jo na prvem nadstropju. 21. julija je ponovno izginila, tokrat pa je njen »beg« trajal celo noč. Naslednji dan ob 11. uri so priletno žensko opazili v Ronkah. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. avgusta 2010 13 števerjan - Degustacijski večer presegel pričakovanja Zvezdnate čaše na Dvoru sredi bohotno zelenih Brd Po ocenah organizatorjev je pobuda privabila preko dvesto obiskovalcev Naravna terasa s prelepim razgledom, zvezdnato nebo, vrhunska vina, dobra organizacija in sproščeno počitniško vzdušje. Kombinacija teh elementovje bila dovolj za uspeh degustacijskega večera, ki je v torek potekal v Števerjanu v okviru prireditve Zvezdnate čaše (»Calici di stelle«). Za organizacijo pobude, ki je potekala na posestvu grofice Tacco na Dvoru, so se v Števerjanu zavzeli predstavniki Vinoteke števerjanski griči v sodelovanju z občinsko upravo, z združenjem someljejev ONAV in z ustanovo Mo-vimento Turismo del Vino, ki je bila z deželno koordinacijo »Citta del Vino« osrednja pobudnica letošnje, že trinajste izvedbe »zvezdnatih čaš« v Furlaniji-Julijski krajini. Na povabilo prirediteljev torkovega večera se je odzvala deseterica števerjanskih vinarjev, ki so množičnim obiskovalcem - po ocenah prirediteljevjih je bilo čez dvesto - ponudili pestro izbiro belih in rdečih vin. Ob briški kapljici je bil na voljo okusen prigrizek, organizatorji pa so poskrbeli tudi za namestitev mizic in stolov, na katerih so udeleženci lahko mirno uživali v pokušnji, kramljanju, spremljavi mladih domačih glasbenikov in, seveda, opazovanju zvezdnih utrinkov. »Večer v okviru niza Zvezdnate čaše smo v Šte-verjanu prvič organizirali lani, žal pa nismo imeli sreče z vremenom. Letos pa je večer resnično dobro uspel,« je povedal štever-janski podžupan in odbornik Robert Prin-čič in nadaljeval: »Število obiskovalcev je preseglo pričakovanja in upamo, da bomo lahko pobudo ponovili tudi prihodnje leto. Ne nazadnje se moramo zahvaliti družini grofov Tacco, ki nam vedno daje na razpolago svoje posestvo za prirejanje pobud.« V torkov program je bila ob pokuš-nji vina vključena tudi degustacija raznih vrst žganja, ki so jo priredili v sodelovanju s pokrajinskim odborom združenja ANAG. Prisotne je v teku večera pozdravil predsednik Vinoteke števerjanski griči Simon Komjanc, pohvalne besede o pobudi pa sta izrekla tudi števerjanska županja Franka Padovan in predstavnik goriškega združenja someljejev ONAV Bruno Fortunato. (Ale) Udeleženci števerjanskega večera so uživali ob razgledu (levo) in odličnih vinih (desno) bumbaca gorica - Trgovci S konzorcijem bodo promovirali obnovljene ulice Večji del trgovcev iz obnovljenih ulic in trgov goriškega mestnega središča se bo povezal v konzorcij oziroma združenje, ki bo namenjeno promociji mesta v komercialnem, pa tudi v kulturnem, zgodovinskem in turističnem ključu. Sklep o ustanovitvi t.i. »komercialnega centra na prostem«, za katerega se ob trgovcih zavzemajo tudi občinska uprava, goriška Trgovinska zbornica in zveza Ascom, je bil dokončno sprejet na srečanju v palači De Bassa v Ulici Mazzini, ki je potekalo v torek zvečer. »Odločitev o imenu konzorcija oz. združenja, s katerim želimo poživiti mestni center in ki bo odprt tudi gostincem in izvajalcem svobodnih poklicev, zaenkrat ni še padla. V kratkem bomo vsekakor pripravili statut in določili članarino,« je povedal trgovec iz Raštela Benedikt Ko-sič, ki je med najbolj aktivnimi snovalci nove pobude. »Iskali bomo razne oblike financiranja. Občina Gorica ima nekaj namenskih sredstev, stopili pa smo tudi že v stik z banko,« je pristavil Kosič in podčrtal, da bo konzorcij skrbel za olepšanje obnovljenega mestnega središča, npr. z okrasitvijo izložb zaprtih trgovin s panoji. »Med idejami so tudi dogovori z zvezo UPI in občino, s katerimi bi se lahko dogovorili o znižanju najemnin in davka ICI za tiste, ki želijo odpreti nove dejavnosti v obnovljenih ulicah,« je povedal Kosič. Le-ta je izrazil prepričanje, da bo konzorcij med drugim poskrbel za promocijo v slovenščini, saj bodo skušali v Gorico privabiti tudi slovenske obiskovalce. Prihodnje srečanje trgovcev, na katerem se bodo med drugim pogovarjali o vodstvu novega konzorcija, bo na začetku septembra. (Ale) gorica - Nova vsebina za nekdanjo bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto V opuščene prostore naj bi vselili hoste! študentsko menzo ali športne strukture Nekdanja splošna bolnišnica v Gorici Sedež podjetij in institucij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju dizajna in drugih disciplin, športne strukture, prostori za koncerte in prireditve, hosteli, gledališče, vrtec, men-za za študente in zdravniško osebje, dvorane za glasbene vaje ter mreža kolesarskih stez. To so nekatere izmed vsebin, s katerimi bi projekt »Spazio giovani alla frontiera« lahko napolnil kompleks bivše splošne bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto v Gorici, ki od decembra 2008, ko so ga izpraznili, žalostno sameva in razpada. V postopku za uresničitev čez-mejnega projekta, ki ga s prispevkom dežele Furlanije-Julijske krajine koor- dinira goriška občina v sodelovanju s podjetjem Informest, občinama Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, lokalnimi ustanovami z obeh strani meje in goriškim zdravstvenim podjetjem, je v prejšnjih dneh prišlo do pomembnega koraka naprej. Objavljen je namreč bil mednarodni razpis za idejni natečaj, na podlagi katerega bodo izbrali najboljši projekt za ovrednotenje območja bivše goriške bolnišnice. Na razpis, ki je na voljo na spletni strani www.spaziogio-vanigorizia.eu, se lahko prijavijo inženirji in arhitekti, ki so vpisani v zbornico. Projektne predloge bodo zbirali do 27. oktobra. Zmagovalec bo prejel 15.000 evrov, drugouvrščeni 8.000 evrov, tretjeuvrščeni pa 6.000 evrov. Trem projektom bodo dodelili posebno nagrado v višini 2.000 evrov. Komisijo, ki bo ocenjevala projekte, bo sestavljajo pet članov. V njej bodo predstavniki tržaške in ljubljanske arhitekturne fakultete, občine Gorica, goriške zbornice arhitektov in goriške zbornice inženirjev. Svetovalno vlogo bodo imeli predstavniki zdravstvenega podjetja, občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba in državne uprave FJK za okolje ter arhitektonske, kulturne in zgodovinske dobrine. Po izbiri projekta se bo začel postopek za pridobitev finančnih sredstev (tudi zasebnih), s katerimi bodo načrt lahko uresničili. (Ale) ¡Í Drog za razsvetljavo na Travniku Na trgu zrasli drogovi Obnova goriškega Travnika napreduje. Podjetje iz Moruzza namešča drogove za razsvetljavo. Kovinskih drogov z značilnim okrašenim vrhom bo skupno štirinajst. »Sedem izmed teh smo na novo skovali, ker so bili pokvarjeni. Uporabili pa smo star kalup, ki smo ga našli v skladišču družbe IRIS, saj so bili v lasti nekdanjega podjetja AMG,« je pojasnil vodja del Vittorio Ranalletta. nova gorica - V zadnjih dneh avgusta FestivalGo Mesto zasluži močan festival Vsi upajo, da se bo prireditev tokrat prijela - Sosedov še niso vabili k sodelovanju, a so prepričani, da ima festival čezmejno prihodnost »Letos smo zbrali dovolj moči, energije in denarja za realizacijo poletnega festivala. Na tem področju je Nova Gorica, ki si kot turistična destinaci-ja zasluži močan festival, zaostajala za ostalimi mestnimi občinami, pa tudi za precej manjšimi kraji.« S temi besedami je novogoriški podžupan Matej Ar-čon odprl včerajšnjo predstavitev letošnjega novogoriškega poletnega festivala, ki so ga naslovili FestivalGo, potekal pa bo od 27. do 29. avgusta na treh lokacijah v mestu. Arčon je izrazil prepričanje, da bo ta prvi festival - rojeva se sicer na pogorišču številnih neuspelih poskusov, ki so po eni izvedbi ugasnili - prerasel v velik čezmejni festival obeh Goric. »Mislim, da je prihodnost tega festivala v povezavi s sosednjo Gorico,« je pojasnil in dodal, da verjame, da bo čez dve, tri leta tudi Gorica pristopila k soorganizaciji festivala. Pojasnil je še, da je šlo letos vse tako na hitro, da sosedov še niso vabili k sodelovanju. Načelnica občinskega oddelka za gospodarstvo, Tatjana Gregorčič, je pojasnila, da so v proračunu za izvedbo festivala letos namenili 30 tisoč evrov, izvajalca oziroma skupino izvajalcev pa so izbrali preko javnega naročila. »Še lani smo se dogovarjali z javnimi zavodi, letos pa je padla odločitev, da damo priložnost podjetjem in gostincem,« je navedla načelnica. Več o samem dogajanju je povedal predstavnik enega od izvajalcev, Marko Vuksanovič (sicer bolj poznan kot pevec skupine Avtomobili). »Poskušali smo sestaviti program, ki dosega nek kvalitetni nivo, hkrati pa ponuja pester izbor za širši krog poslušalstva,« je poudaril in k temu dodal, da se bo v središču mesta od 27. do 29. avgusta vsak dan odvijalo pet različnih dogodkov. Dogajanje se bo začelo že v popoldanskem času pred Splendid barom z otroškimi ustvarjalnimi delavnicami, glasbenimi pravljicami in plesnimi animacijami. Ob 20.30 oziroma ob 21. uri bo Bevkov trg zapolnila glasba. Tam bo- Marko Vuksanovič (z leve), Tatjana Gregorčič in podžupan Matej Arčon predstavljajo novi festival foton.n. do v petek, 27. avgusta, nastopili Eva Hren in Sladcore ter zasedba Cana Flamenca, dan kasneje bo na vrsti Dalaj Ea-gol (nekoč Alien), v nedeljo pa zasedba LeeLooJamais. Na drugem od treh prizorišč, Poletni sceni KGŠ, bodo vsak dan ob 20. uri na sporedu projekcije glasbenih filmov, ob 23. uri pa bodo v petek tam nastopili Strizzy, v soboto hrvaški Elemental, v nedeljo pa zasedba Elevators. Uro kasneje, ob 24. uri, se bo na tretjem od festivalskih prizorišč, na ploščadi med novogoriško knjižni- co in gledališčem, vsak dan začel še t.i. After party z DJ-i in elektronsko glasbo. Poleg tega bo na Bevkovem trgu vse dni festivala potekal tudi sejem vinilk. V okviru novogoriškega poletnega festivala bo v nedeljo popoldne v občinskih prostorih tudi okrogla miza z naslovom »Nova Gorica: Mesto dogodkov: Kako in kdaj?« Razglabljali bodo tudi o tem, zakaj so se v mestu do sedaj vsi poskusi organizacije festivala sfižili in na podlagi dobrih praks od drugod iskali odgovor na vprašanje, kako naprej. (nn) 1 4 Četrtek, 12. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR / m J : \ Platnica nove zgoščenke p.z. doberdob - 44 svečk za skupino Cobra »Bomba« za zaključek tridnevnega praznika V poznih šestdesetih letih se je na ravni družbeno-političnih odnosov - v Italiji, Evropi in na splošno v zahodnem svetu - nekaj začelo premikati. Neuresničene ustavne svoboščine, prepočasna demokratizacija inštitucij po zmagi nad fašizmom in nacizmom, nazadnjaški in avtoritarni prijemi pri vodenju javnega življenja so privedli do ljudskega odpora. Začela je rasti močna razredna zavest, ki je že leta 1970 obrodila svoj najboljši sad, delavski statut. Začela se je širiti ostra kritika dominantne morale v zasebnem življenju, ki je omogočila napredno debato o poroki, starševstvu, vlogi ženske znotraj družine, razporoki. Začela se je tudi kritika strogo hierarhično urejene družbe, ki je spodjedala temelje miselnim vzorcem, ki so predstavljali hierarhizacijo kakor nujnost vsake družbene ureditve. Od tod antiavtoritarna študentska gibanja z vsemi tistimi oblikami sporočanja in umetniškega udejstvovanja, ki so se na prenovljeni in neposredni način oddaljila od ustaljenih in obrabljenih komunikacijskih norm. Glasba je bila nedvomno ena glavnih oblik novega komuniciranja, sperimentiranje novih rock prijemov pa najljubša dejavnost. V tistem obdobju preporoda in na valu družbene angažiranosti je nastala tudi glasbena skupina I Cobra. Umetniški vodja in duša skupine Silvio Gergolet - Silver iz Doberdoba se še vedno ponosno spominja, da so v tistih letih na glavnem trgu v Tržiču večkrat zaigrali ob zaključku manifestacij proti vietnamski vojni ali pa po-vork v bran delavskih pravic. Skupina je namreč nastala leta 1967, takrat pa so jo sestavljali poleg Silverja še Lucio Carli, bobni in glas, Fabio Carli, kitara in glas, ter Luisa Edgardo, bas kitara in glas. Po prvih nastopih v Tržiču in Ronkah so Cobra dobili več vabil po deželi, v sedemdesetih letih pa so na tržaškem sedežu Rai posneli več svojih skladb. Leta 1974 so se odpravili v London, kjer so v znanem registrskem studiu posneli njihovo prvo ploščo, nakar so več kakor deset let igrali po najznamenitejših glasbenih lokalih in festivalih v Nemčiji, Franciji, Avstriji in Veliki Britaniji. Še vedno se živo spominjajo večera, ko je na neki Luksemburški oder stopil z njimi tudi Ron Wood, ki je takrat komaj pričel igrati z Rolling Stonesi. Letos skupina praznuje štiriinštiri-deset let nepretrganega glasbenega udejstvovanja, kar nedvomno predstavlja zavidljiv dosežek. Danes v skupini sta še le dva člana prvotne zasedbe, kajti sta Maurizio Semprini in Mauro Tesolin nadomestila Fa-bia Carlija in Luiso Edgardo. Visoki glasbeni jubilej bodo Cobra praznovali na tridnevnem slavju v parku ob restavraciji Si-liade v Doberdobu. Jutri bosta na oder stopili skupina Dark Flow s hard rock glasbo in metal skupina Shineresi. V soboto bo na vrsti nastop slavljencev, ki bodo prisotne navdušili s svojimi slavnimi hiti, postregli pa bodo tudi pregled najlepših rock pesmi iz obdobja 1965-1975, ki so jih izvajali Led Zeppelin, Cream, Deep Purple, Black Sabbath, New Trools, Emerson Lake & Palmer in drugi. Po koncertu bo torta s štiriinšti-ridesetimi svečkami. V nedeljo, 15. avgusta, bo Silvio Gergolet - Silver predstavil svoj CD Mondo Bomba, ki vsebuje avtorske skladbe v tržaškem in bezjaškem narečju. Šlo bo za pravi dvourni spektakel, saj bodo pesmi spremljali balet in skeči, ki jih je Silver sam zrežiral. (pz) nova gorica - Uprava Hita včeraj na srečanju s sindikatoma Še 270 odpustov Šele konec meseca bo znano, koliko zaposlenih bo odšlo in koliko jih bo skrajšalo delovni čas Uprava novogoriškega Hita se je včeraj s predstavniki sindikatov sestala na skupnem posvetovanju za oblikovanje končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Dogovorili so se, da uprava posreduje še nekatera dodatna gradiva in da se ponovno sestanejo prihodnji četrtek. Vodstvo novogoriške družbe je na srečanje povabilo predstavnike vseh treh sindikatov v Hitu. Udeležila sta se ga le Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) ter Sindikat gostinstva in turizma (GIT). Sindikati bodo predlagali, da bi bilo število presežnih delavcev čim manjše. Vplivi sindikatov so pri tem precej omejeni, mogoče pa je z dogovorom preprečiti odpustitev vsaj kakšnega izmed zaposlenih, je pojasnila Katja Kogej iz ka- bineta uprave Hita. Doslej je 130 od 400 presežnih delavcev že sporazumno zapustilo podjetje. Vodstvo Hita pa odpravnino za prostovoljni odhod ponuja tudi v avgustu. Po podatkih Kogejeve je med zaposlenimi, ki imajo kakšno drugo priložnost za delo, kar precej interesa za sporazumno prekinitev pogodbe. Koliko jih bo dejansko sprejelo to podaljšano ponudbo, pa še ni jasno, saj zaposleni večinoma še zbirajo informacije. Šele konec meseca bo tako vidno, koliko zaposlenih bo odšlo in koliko jih bo skrajšalo delovni čas ter koliko od še predvidenih 270 presežnih delavcev bo potrebno odpustiti. Tako da bo ob koncu leta v Hitu 1.350 zaposlenih. Temeljni vzrok za zmanjšanje števila zaposlenih je v poglabljanju gospo- darske krize, ki je že v letih 2008 in 2009 prizadela vsa področja igralniško-turisti-čne dejavnosti in se kaže predvsem v zmanjšanem obisku in porabi gostov. Strošek dela pa se kljub podvojenim prodajnim aktivnostim v skupni bruto realizaciji veča in sistem razporejanja delovnega časa v igralnicah je premalo fleksibilen, da bi lahko zaposlene razporejali na delo, kadar je to najbolj potrebno. V Hitu bodo za izboljšanje poslovanja pripravili analizo obratovalnega časa ter razpoložljivosti igral in temeljito racionalizacijo delovnih procesov. Zmanjšati pa bo treba tudi število zaposlenih v igralniško-zabaviščnih centrih in posledično tudi nekaj režijskih delavcev, ki vzdržujejo igralniško opremo, opravljajo video nadzor, vodijo informatiko, skrbijo za finance in podobno. ronke - Cerkev sv. Lovrenca Glasbeni večer z mladimi izvajalci V organizaciji župnije in slovenskega ženskega zbora Orgle, violina in violončelo in štirje mladi glasbeniki so bili protagonisti ponedeljkovega glasbenega večera v Ronkah. V cerkvi sv. Lovrenca je potekal tradicionalni koncert, ki ga na predvečer praznovanja sv. Lovrenca prirejajo tamkajšnja župnija in slovenski ženski pevski zbor iz Ronk. Večer so oblikovali violinistka Ana Cotič, violonče-listka Elisabetta Moretti ter Mirko Butkovič in Eva Dolin-šek, ki sta igrala na orgle. Mlade glasbenike je predstavil župnik Renzo Boscarol, kratkemu uvodu pa je sledil glasbeni program. Z Bachovim Preludijem v c-molu je začela Dolinškova, ki je nato s Cotičevo zaigrala Saint-Saënsovo »Le cygne« in Piazzollovo »Ave Mario«. S tremi Bachovimi skladbami sta nadaljevala Butkovič in Morettijeva, program pa je sklenila Dolinškova s skladbo »Elevazione« (Davide da Bergamo), Guilmantovo »Ave Mario« in skladbo »Festival toccata« Percy-j Fletcherja. V torek je v ronški cerkvi sv. Lovrenca potekala slovesna maša. Maševal je duhovnik Rudolf Gašper iz Nove Gorice, obred pa je deloma potekal tudi v slovenščini. (Ale) Nastopajoči na ponedeljkovem koncertu [13 Lekarne 13 Obvestila DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 17. avgusta. M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja dvodnevni avtobusni izlet »Salzkamergut, Bavarska in lepa modra Donava« 11. in 12. septembra; informacije po tel. 048120678 (Božo med 12. in 14. uro) in tel. 347-9748704 (Vanja). H Mali oglasi PRODAM ALFA ROMEO 156 2000TS letnik 1997, zelo ugodna cena; tel. 348-6572496. PRODAM KNJIGE »Kemija za gimn. 1«, »Slov. književnost«, »Slov. slovnica in jez. vadnica«, »Pregled slov. slovstva«, »Kristjan in sv. pismo«, »Kaj verujemo 3«, »Book and Bookmarks«, »Around and about Britain and the states«; tel. 340-0030154. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na društvenem sedežu na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481-595891, o dovoljenjih za bivanje po tel. 0481-595810 in 0481595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. LAS KRAS: informativno srečanje o razvojnih možnostih in projektih za privatnike, ustanove in javne uprave bo v ponedeljek, 23. avgusta, ob 20. uri v dvorani centra Danica na Vrhu. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta od 16. do 22. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Ul. Cicerone 8 v Trstu zaprti do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra bodo spet delovali s poletnim urnikom od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, fototeka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30, za dopust pa bodo zaprti med 2. in 13. avgustom. V centru zbirajo gradivo o fašističnem režimu na italijanski vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na info@istitutogasparini.it, www.istitutogasparini.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 int. v Gorici bo do 20. avgusta zaprta; od 23. avgusta do 3. septembra bo odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt zaradi dopusta do petka, 13. avgusta; od 16. do 31. avgusta bo urad odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. ZSŠDI obvešča, da bo do 13. avgusta goriški urad zaprt. AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; informacije asdsovodnje@li-bero.it ali po tel. 335-312083 (Aleksij), 328-3674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. avgusta. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 21. avgusta zaprta. Možna je izposoja in vrnitev knjig v prvem in drugem nadstropju palače Werdenberg med 10. in 12.30 od ponedeljka do sobote; informacije na www.isontina.li-brari.beniculturali.it ali na bs-ison@be-niculturali.it. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Ul. Carducci v Gorici zaprti do 22. avgusta. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bosta 22. avgusta v Vuzenici v Sloveniji ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 (Ema-nuela) ali erimic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD bo v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah bo zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se bodo zaključile v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane na informativno srečanje o poteku del za širitev avtoceste Vileš Gorica, ki bo v torek, 24. avgusta, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma v Sovod-njah. Prisotni bodo predstavniki izvajalcev del in odgovorni inž. Luca Vittori. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE prirejajo 9. oktobra celodnevni izlet; informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah po tel. 340-5182969 (Patri-zia), 333-8852535 (Alida), 347-5453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Ul. Don Bosco v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava peto-šolcev na vstop v srednjo šolo; vpisi in informacije po tel. 328-3155040 ali 0481-536455. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgusta v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozi- vajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, euro-pa@provincia.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica namenjena pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481-531445 in 0481-534549 (faks), info@kclbratuz.org, www.kclbratuz.org pod kategorijo »gledališče«. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 13.45, Ivana La-panja por. Gergolet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Rodolfo Silvestri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Renato Zampar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gianpaolo Bal-ducci v kapeli bolnišnice, sledila bo upe-pelitev. DANES V TURJAKU: 10.00, Olga Giaco-mello vd. Serravalle (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 12. avgusta 2010 15 GLOSA Čas je, da stare zdrahe spravimo ad acta Jo2e Pirjevec_ V sobotni prilogi ljubljanskega »Dela« je bilo v zadnjih tednih zaslediti zanimivo polemiko, ki kaže, kako razklano je sodobno slovensko javno mnenje glede vprašanja naše istrske meje s Hrvaško. Na eni strani je gospa Ahačič govorila o zgodovinskih »izgubah«, ki smo jih utrpeli, ker po vojni nismo dobili Savudrijskega zaliva, češ da je šlo za »avtoritarno izsiljeno hrvaško vojaško zasedbo«. Izhajajoč iz teh ugotovitev, se gospa Ahačič ne more sprijazniti z rezultatom nedavnega plebiscita, ki je prižgal zeleno luč arbitrarnemu sporazumu s Hrvaško. Na drugi je Matevž Krivic trdil, da je po toči zvoniti prepozno in da se moramo z mejo, kakor je nastala med republikama tedanje FLRJ, preprosto sprijazniti: »Če bomo točili solze nad nekoč izgubljenim, namesto da bi zbrali vse sile, da sedaj pred arbitražo z resnimi, ne s slabo prikrojenimi in neprepričljivimi argumenti pridobimo arbitre čim bolj za svojo stvar oziroma za čim bolj pravično mejo, lahko izgubimo ali slabše izkoristimo še tiste možnosti, ki nam jih ponuja ta arbitražni sporazum.« S Krivicem se seveda strinjam. Rad pa bi opozoril, da so naši politiki leta 1945 zares morali kloniti hrvaškim pritiskom. To ugotovitev sem najprej zasledil v spominih Sav-ke Dabčevic-Kučar, ki je v njih za- pisala, da se morajo Hrvati zahvaliti Vladimirju Bakaricu za mejo v Istri. Resnico njene trditve pa mi je potrdil zanimiv dokument, ki sem ga v teh dneh našel v ogromnem arhivu Vladimirja Dedijerja, znanega Titovega biografa. Ker je zapis, ki je nastal 8. aprila 1987, relativno kratek, naj ga navedem v celoti. »Razmejitev med Slovenijo in Hrvaško. Edvard Kardelj je septembra 1944 pisal Titu o slučaju Andrije Hebranga (1). Pismo je šele sedaj odprto v arhivu CK ZKJ. Tu Kardelj pravi, da so Stevo Kra-jačic (2) in nekateri drugi člani CK Hrvaške nacionalistično nastroje-ni ne samo proti Srbom temveč tudi proti Slovencem. Vprašal sem Staneta Kavčiča (3), kaj je bilo, in on mi je rekel, da gre za zelo boleče vprašanje. Slovenci so se z vsemi Jugoslovani borili za zahodne meje, za Trst in Gorico, Bakaric in Stevo Krajačic pa sta »jurišala« na vzhodne meje Slovenije. Mejo je bilo treba popraviti na osmih točkah. Bakaricu je Kardelj popustil in je dal vso Savudrijo, ki je bila v stari Avstriji v slovenskih deželah. Isto je bilo pri vasi Rupa itd. Vprašal sem prijatelja Matijo Mačka (4), kaj on ve o tem. Potrdil je Staneta Kavčiča, dodal pa je še naslednje: 'Ustaški prvak Lor-kovic je leta 1940 napisal knjigo o hrvaškem teritoriju. Knjigo je iz- dala Matica Hrvatska v Zagrebu. Hrvaški nacionalisti so menili, da so Slovenci Alpski Hrvati in da so meje Hrvaške na Soči in na Velikih Turah. Organizacijski sekretar Hrvaške Terek je imel predavanje, v katerem je govoril o teh hrvaških mejah. CK Slovenije ga je vprašal, od kod mu te ideje, in on je rekel, da je to govoril Bakaric na neki seji. Slovenci so povabili Bakarica, naj to pojasni, a on je rekel, da se je šalil. V.D. (5) je dodal, da je tudi on slišal polemike med Krležo (6) in Kardeljem, ko je Kardelj obsojal teze o Alpskih Hrvatih, kakor tudi tezo Krleže, da so Slovenci narod vratarjev.« Toliko o »bratsvu in edin-stvu«, ki naj bi ga uveljavili komunisti v Titovi Jugoslaviji. Čas je seveda, da te stare zdrahe spravimo ad acta in da v severnojadran-skem prostoru oblikujemo novo vizijo medsebojnega sodelovanja in spoštovanja. Pa ne samo med Slovenci in Hrvati. 1) Vodilni hrvaški politik v času narodnoosvobodilnega boja. 2) Šef hrvaške OZNE oz. UDBE. 3) Predsednik slovenske vlade med leti 1967-1972. 4) Krajačičev slovenski kolega. 5) Tako je Dedijer označeval samega sebe. 6) Hrvaški intelektualni papež pred vojno in po njej. ODPRTA TRIBUNA Turistični razvoj Sesljanskega zaliva Massimo Veronese* Doma sem iz Sesljana in se že vrsto let zavzemam za turistični razvoj Sesljanskega zaliva in celotnega občinskega območja. To prizadevanje je bilo med mojimi glavnimi cilji že od leta 1993, ko sem prvič vstopil v občinski svet. Takrat smo jaz in ostali svetniki leve sredine Giorgio De-pangher, Ivo Širca, Martin Bre-celj in Giuliano Goat načrtovali nove urbanistične podlage za Sesljanski zaliv. Dosegli smo skupno vizijo in uvedli smo jasne in konkretne pogoje bodočega turističnega razvoja. Takratni projekt bi lahko strnili v dve glavni točki: gradbeni posegi naj bi zadevali najprej Sesljanski zaliv in šele kasneje kamnolom. Na tak način bi po eno strani omejili morebitne špekulacije v kamnolomu, po drugi pa bi ovrednotili že obstoječe zgradbe v zalivu. Turistični apartmaji v kamnolomu naj ne bi razpolagali z lastnim parkiriščem, da bi se tako omejilo "potrebo" po stalnem bivališču. Ugotavljam, da se vse to ni uresničilo. Občinska uprava, deželna in pokrajinska politika so bile preveč šibke v odnosu do lastništva. Najbolj pa me žuli dejstvo, da bi naša občina od tega lahko pridobila veliko več. Bodimo si jasni in iskreni: v kamnolomu so v načrtu stalna bivališča, veljavna zakonodaja namreč to omogoča. Župan Giorgio Ret je izrazil prepričanje, da Sesljanski zaliv ne bo postal kot pristanišče pri Sv. Roku (Porto San Rocco) v Miljah. Tudi bivši hotel Europa v Nabrežinskem bregu ima turistično namembnost, a vemo, da je danes v bistvu stanovanjska hiša, ki nima nič skupnega s turizmom. Od tu torej moja (mislim da utemeljena) zaskrbljenost za bodočnost Se-sljana. Ta projekt »PortoPiccolo« v Sesljanu je sad urbanistične politike. Občinski svet se s tem v zvezi ne bo več izrekel. Omejitve in pogoji so bili že izpostavljeni v podrobnostnem načrtu Se-sljanskega zaliva, politika je že naredila svoje izbire. Izgubili smo občinske volitve in nismo več na čelu Občine od leta 2002. Vseeno se ne nameravam prilagoditi toku dogodkov in ne soglašam z večino, ki vodi Občino Devin-Nabrežina. V levi sredini sem in smo imeli drugačno vizijo, v katero še vedno verjamem. "The show must go on". *Massimo Veronese je vodja leve sredine v devinsko-na-brežinskem občinskem svetu svz dutovlje Jutri v gosteh skupina IZ-HOD V Socialno varstvenem zavodu Dutovlje bodo jutri ves dan gostili skupino IZ-HOD, ki bo k njim prišla iz Trsta že v dopoldanskih urah. Gre za skupino posameznikov, ki je združena v posebno gibanje, ki si prizadeva za odpiranje ustanov kot so posebni zavodi, psihiatrične bolnišnice, zapori, domovi za mladostnike, zavodi za usposabljanje,domovi za stare... (deinstitucionalizacija). Svojo pot je skupina začela v Hrastovcu 18. julija, zaključila pa jo bo v Ljubljani 24. avgusta 2010. Med potjo obiskuje navedene ustanove in vabi stanovalce, uporabnike, zaposlene, domačine in vse ostale podpornike, da se jim pridružijo. V Ljubljani bo vladi in parlamentu predala sporočila in želje ljudi, ki živijo v teh zavodih, in tam zaposlenih, ki jih bo zbrala na tej poti. Pohod temelji na zaupanju v gostoljubje in solidarnost ljudi. Celotna pot skupine je dolga 677 km, do sedaj so prehodili že približno 470 km. Trenutno je v skupini približno 25 ljudi. Celotno pot bodo dokumentirali s filmom, v katerem bodo prikazali potek kampanje, življenje uporabnic in uporabnikov v institucijah, njihove osebne izpovedi, različna strokovna mnenja, primere dobrih praks doma in v tujini ipd. Za jutri popoldne so v Duto-vljah pripravili poseben program, ki se bo ob 15.30 začel z okroglo mizo na temo Odpiranje zavodov in premik v skupnost s poudarkom na spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Sledil bo kulturni program, v katerem bosta nastopili plesno-gledališka skupina zavoda iz Duto-velj in plesne skupine Društva študentov invalidov Slovenije iz Ljubljane, na vrsti pa bodo tudi razne glasbene točke, branje pesmi in predstavitev likovnih del stanovalcev SVZ Dutovlje. Večer bodo zaključili z zabavno-glasbenim programom, ki ga bo vodil DJ Tierass. dutovlje - Konec tega tedna Ze 40. praznik terana in pršuta Osrednji dogodek prireditve bo nedeljska povorka okrašenih kmečkih vozov - Razglasili bodo tudi najboljše vinogradnike DUTOVLJE - Letošnji jubilejni 40. Praznik terana in pršuta bo od 13. do 15. avgusta z nedeljsko povorko okrašenih kmečkih vozov, razglasitvijo najboljših vinarjev ter podelitvijo nagrad desetim najboljšim vinarjem in podelitvijo priznanj na natečaju najlepših kraških kleti. Praznik se bo v soboto ob 9. uri začel s prireditvijo S kolesom na teran in pršut s kolesarjenjem do Velikega Dola in Plilskovice, Kosovelj in skozi Skopo nazaj v Dutovlje. Nedeljski pohod »H nuogm na teran in pršut« pa se bo pričel ob 8.uri. Pot vodi v Skopo, Krajno vas, Kreplje in skozi Godnje nazaj v Dutovlje. Startnina za kolesarjenje znaša 10 evrov, za pohod pa 7 evrov. Ob jubilejnem letu so organizatorji podelili priznanja tudi vsem zaslužnim, ki so pričeli z organizacijo praznika. To so dr. Stanislav Renčelj, Albin Miklavec, Miro Makovec in dutovska osnovna šola. Letošnji praznik bo v mozaiku številnih že ustaljenih razstav, ki bodo odprte v prostorih osnovne šole, spremljala tudi razstava starih fotografij, ki so jih prispevali domači vinogradniki. Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa pa je letos prvič izvedlo tudi natečaj ocenjevanja kleti. Na razpis se je javilo sedem vinarjev in kletarjev. Strokovna komisija je podelila kar tri prva mesta, in sicer Oštir-jevi kmetiji (Voglje 15), Ravbarjevemu hramu (Danilo Ravbar, Križ 67) in Vinom Štoka (Primož in Tadej Štoka, Krajna vas 1 d). Drugo mesto pripada Vinogradništvu in kletarstvu Buntovi (Škrbina 62), tretje mesto pa sta prejela Stane in Bojan Ravbar (Dutovlje 7). Priznanja za sodelovanje prejmejo še Simeon Gulič (Kopriva 10), vinska klet Škabar (Darko Ška-bar, Ponikve 51) in vinska klet Štok Raj-ko in David (Dutovlje 40 c). Stalnica pa je tudi podelitev nagrad najboljšim vinogradnikom in vinarjem. Na ocenjevanje, ki so ga opravili v To-maju 7. julija, je prispelo kar 81 vzorcev. Ocenjevali sta ga dve komisiji, dobitnik prve nagrade Vinakras Sežana pa bo prejel prehodni pokal in plaketo. Izredno kakovosten lanski letnik teranov je prispeval k temu, da je najboljših deset te- ranov (na posnetku O.Knez) izredno izenačenih po kakovosti in sodi v razpon 0,36 točke. Zmagovalni teran PTP Vi-nakrasa je prejel 18,44 točk. Sledijo: Boris Lisjak (Dutovlje), Vina Štoka (Krajna vas), Durcik-Petelin (Pliskovica), Petelin Rogelja (Tomaj), turistična kmetija Škerlj (Tomaj), Darko Škabar (Ponikve), Anton Abram (Tupelče), vinska klet Orel (Av-ber) in Miloš ter Marko Pupis (Tomaj). Nagrade najbolje ocenjenim teranom, ki jih bo mogoče na prireditvi tudi degu-stirati, bodo podelili v nedeljo ob 17.uri, uro prej pa bo povorka kmečkih vozov, v kateri bodo sodelovali tudi lipiška kočija, KD Kraški šopek, kraška pihalna godba in povirske mažoretke. Bogata bo tudi kulinarična ponudba. Za liter terana bo treba odšteti 5 evrov, prav toliko za 10 dekagramov pršuta. Praznik je tudi priložnost za druženje, predstavitev in sodelovanje, saj bodo tokrat na prazniku v Dutovljah sodelovali tudi člani tržaškega vinskega konzorcija Kras. Olga Knez V Pliskovici razstava Milana Bizjaka iz Repna V okviru Poletja pr' Slamčevih, bodo jutri ob 20.30 odprli likovno razstavo z naslovom »Kraški motivi«, avtorja Milana Bizjaka iz Repna. Avtor navdih za svoja dela črpa iz rodne kraške grude. Razstava bo na ogled vsak dan med 8. in 21. uro do 20. septembra v Mladinskem hotelu Pli-skovica. Že danes pa bo na dvorišču Mladinskega hotela Pliskovica ob 20.30 na sporedu komedija KETŠD Alojzij Mihelčič Harije: Internet. 1 2 Četrtek, 16. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu plavanje - Intervju s slovensko plavalko Saro Isakovič, dobitnico srebrne olimpijske kolajne Zdaj je na prvem mestu študij, pred OI pa sem samo plavala Računa, da bo v Londonu spet med favoritinjami - Danes bo nastopila na 100 m delfin Junakinja in rekorderka: tako smo opisovali najuspešnejšo slovensko plavalko Saro Isakovič, ki je leta 2008 zableste-la v svetovni plavalni eliti. Na evropskem prvenstvu v Eindhovnu je v prostem slogu na razdalji200 metrov osvojila evropski naslov, prvega v zgodovini samostojne Slovenije, le štiri mesece kasneje pa je na olimpijskih igrah v Pekingu priplavala do srebrne kolajne. Po dveh sezonah, odkar se je zaradi študija preselila v Berkeley, se na plavalno sceno vrača v drugačni luči:»Zame je trenutno na prvem mestu šola, saj sem spoznala, da slava hitro mine,«pra-vi 22-letna Blejka pred prvim nastopom na Madžarskem. Kolajn v Budimpešti na evropskem prvenstvu ne pričakuje, zato bo zanjo nastop še dodaten izziv. Kljub temu pa šampionka sploh ne razmišlja o nekakšnem mrku. Verjame, da ji bo naskok na vrh ponovno uspel. Če ne prej, v Londonu. Tako nam je potrdila zgovorna in prijazna Sara, ki je na naša vprašanja odgovarjala nekaj dni pred odhodom na evropsko prvenstvo. S kakšnimi občutki boš nastopila v Budimpešti na EP? Nastopila bom brez večjih pričakovanj. Zdaj je na prvem mestu študij. Zelo sem zadovoljna, da sem uspešno zaključila že dva letnika na univerzi v Ber-keleyu, poleg tega pa sem vseskozi vestno trenirala in izpolnila plan, ki si ga je zamislila trenerka iz Berkeleya. Kateri so rezultatski cilji? Vem, da sem sposobna doseči en dober rezultat. Najboljšo uvrstitev pričakujem na 200 delfin, kjer si želim uvrstitve v finale. Nastopila bom tudi na 100 m delfin (danes op. a.), kjer bom ciljala na polfinale. Če bom to izpolnila, bom zelo zadovoljna. Zaslovela si na razdalji 200 metrov prosto. Zakaj boš letos nastopila izključno v delfinu? Letos se ne vračam na EP kot branilka naslova na 200 m prosto. Te discipline ne bom plavala, ker v letošnji sezoni v prostem slogu ni šlo najbolje. Seveda bi si želela braniti naslov, vendar sem se odločila, da se letos posvetim delfinu. Sicer pa sem tudi leta 2007 pred olimpijskimi igrami plavala samo delfina. Imata ti dve disciplini kaj skupnega? Veliko plavalcev kombinira obe disciplini. Če dobro odplavaš 200 m delfin, si lahko zelo dober tudi v prosti tehniki. Verjamem, da bom lahko prek delfina ponovno uspešna tudi v prosti tehniki. Pred kratkim si izjavila, da kvaliteta treningov v ZDA ni vprašljiva. Kako si torej razlagaš, da forma ni več enaka kot pred dvema letoma? Treningi v ZDA so super. Vadim s trenerko, ki je uspešna in priznana po celem svetu. Z nami trenira tudi Natalie Coughlin, zmagovalka dvanajstih olimpijskih kolajn. Od treningih v vodi veliko vadimo tudi na suhem in v fitnesu. Najbrž pa rabim več časa, da se privadim na tak način dela, kjer kombinirano treniram in študiram. Zato forma ni tako šam-pionska kot je bila pred olimpijskimi igrami: takrat sem samo plavala, počivala, jedla in spala. Do olimpijskih iger je bil trener Matjaž Potočnik. Ali imate z njim še kaj stikov? Seveda, vsakič ko se vrnem domov, je on na razpolago. Še vedno imava dober odnos in je v Sloveniji on še vedno moj trener. Pomaga mi pri izvajanju programa trenerke iz Berkeleya. Povedala si, da tačas veliko treniraš tudi na suhem, kar pred OI nisi počela ... Pred OI sem veliko časa preživela v vodi, zdaj pa je tega manj. Kondicijo se da namreč natrenirati tudi drugače. Mislim, da je taka metoda dobra, ampak se pri meni zaenkrat to ne kaže še v vodi. Na olimpijskih igrah v Pekingu je Sara Isakovič (na desni) osvojila srebrno kolajno. Zlata je bila Italijanka Federica Pellegirini (na levi): »Niti za trenutek nisem pomislila, zakaj nisem jaz zmagala. Srebrne kolajne sem bila zelo vesela,« je v intervjuju povedala Isakovičeva ansa Kdaj računaš, da se bo? Na olimpijskih igrah v Londonu 2012. Boš tam ponovno med favoritinjami? Tako je. Koliko na vse vplivajo kopalke? Vedno sem plavala v navadnih kopalkah, tudi na OI, zato nimam nobenih težav. Lani sem sicer poskušala »tehnološko napredne« kopalke, vendar mi niso bile v pomoč in sem zato obdržala navadne. Po srebrni kolajni na OI v Pekingu si odpotovala v ZDA. SI zadovoljna z izbiro? Seveda. Zelo sem srečna, da sem lahko tam. V Berkeleyu si trenutno ustvarjam prihodnost in vedno bolj se zavedam, kako je študij pomemben. To me bo spremljalo celo življenje, tekmovala pa ne bom za vedno. V Berkeleyu so optimalni pogoji za študiranje in treniranje. Kako usklajuješ študij in plavanje? Športniki imamo nekaj privilegijev. Sami si sestavimo urnik in si lahko izbiramo predmete pred vsemi ostalimi. Kaj študiraš? Kombinirano psihologijo in nevro-logijo. Načrtujem, da se bom vpisala tudi na podiplomski študij in se usmerila na področje športa. Rada bi bila raziskovalka: mislim, da je ta del športa še nerazvit. Zdi se mi, da če bi športniki vložili kaj več v psihološko pripravo, bi bili rezultati lahko še boljši. Kako pa poteka tvoj vsakdan? Kolikokrat treniraš? Petnajst čez pet vstanem, tako da sem približno ob 5.40 v bazenu. Od 6.00 do 8.00 imamo jutranji trening v vodi, od 9.00 do 13.00 pa so predavanja. Potem imam trening: popoldanski je dvodelen -vadimo na suhem in v vodi, približno tri ure. Ob 16.00 grem domov, kjer si pripravim obrok. Tri ure se nato učim. Kar naporno je. Med treningi nimam počitka, med vikendi pa se je treba učiti. Kako pa se spominjaš Pekinga? Ponosna sem na to, kar sem dosegla. Spomine spremljajo vselej krasni občutki. Ko se kdo na to spomni, me tudi zelo veseli. Veliko mi pomeni tudi to, ko mi navijači pripovedujejo, da so se tisti dan zbudili že ob 4.00 in me gledali. Lahko sem samo hvaležna, da sem nekaj takega že preizkusila v svoji športni karieri. Hitrejša je bila samo Italijanka Federica Pellegirini. Kakšen je bil vajin odnos? Prijateljski. Niti za trenutek nisem pomislila, zakaj nisem jaz zmagala. Srebrne kolajne sem bila zelo vesela. Kje pa visi srebrna kolajna? Zaenkrat ni še v vitrini, ampak je v lepi škatli. Potuje glede na to, kje so moji starši: kolajna ni sama na Bledu, če mame ni doma. Tako da je včasih v Sloveniji, včasih pa v Dubaju. Veronika Sossa nogomet Primorski gol za krst nove mreže v Stožicah Slovenija - Avstralija 2:0 (0:0) STRELCA: Dedič 79. in Ljubijankič v 91. min. SLOVENIJA: S. Handanovic, Breč-ko, Cesar, Koren, Birsa (od 68. Iličic), No-vakovic, Jokic (od 80. Ilic), Kirm (od 86. Vršič), Radosavljevic, Mavrič Rožič, Ma-tavž (od 46. Dedic). AVSTRALIJA: Schwarzer (od 46. Fe-derici), Neill, North, Wilkshire, Djite (od 54. Vidosic), Carney, Burns (od 71. Ruka-vytsya), Holman, Jedinak (od 88. Holland), Valeri, Garcia. LJUBLJANA - Slovenska nogometna izbrana vrsta je poskrbela za lep krst novega stadiona v Stožicah. Kekovi varovanci so na prijateljski tekmi z 2:0 odpravili Avstralijo, ki je prav tako kot Slovenija letos nastopila na SP v Južnoafriški republiki. Oba zadetka sta padla v drugem polčasu. Prvič je mrežo zatresel primorski nogometaš Dedič, ki je z glavo lepo preusmeril žogo v mrežo. Pred koncem je za popolno slavje poskrbel še Ljubijankič. KVALIFIKACIJE ZA EP - Skupina C: Estonija - Ferski otoki 2:1 (Estonci so oba gola dosegli v sodnikovem podaljšku). Prijateljska tekma, U21: Italija -Danska 2:2. PORAZ »AZZURROV« - Italijanska košarkarska reprezentanca je v Črni gori na kvalifikacijski tekmi za nastop na EP doživela tretji poraz. Črna gora je zmagala z 71:62. Najboljši strelec »azzurrov« je bil Bargnani s 17, pri gostiteljih pa Pekovic z 28 točkami. Finska je Izrael premagala z izidom 84:83. ŽENSKE: Italija - Litva 87:72. TRAPATTONI OPERIRAN - Po natančnih preiskavah v bolnišnici v Dublinu so zdravniki ugotovili, da so bolečine v želodcu nogometnega trenerja Giovannija Trappatonija posledica rane, ki naj bi ostala od prejšnje operacije. Zato je selektor irske izbrane vrste moral na nov operativni poseg, ki je bil uspešen. ORLI - Tabeljski hokejski prvoligaš Aquile FVG je najel 26-letnega slovenskega branilca Andreja Tavželja (187 cm, 97 kg) iz Jesenic. Tavželj, ki igra tudi v slovenski reprezentanci, je v zadnji sezoni igral v Franciji. ODŠLI SO - Slovenski nogometni prvoligaš Primorje iz Ajdovščine je ostal brez trenerja. Vjekoslav Lokica se je odločil zapustiti Ajdovščino, kariero bo bržčas nadaljeval pri hrvaškem Šibeniku. Državnega prvaka Luko Koper pa sta zaradi nesoglasij z vodstvom kluba zapustila izkušena Miran Pavlin in Amir Karič. plavanje - Evropsko prvenstvo v Budimpešti uspešno za Italijo Še enajstič na stopničkah Bron je osvojil »azzurro« Samuel Pizzetti na 1500 m prosto - Biedermann zmagal na 200-metrski razdalji - Federica Pellegrini v finalu BUDIMPEŠTA - Tudi tretji dan evropskega plavalnega prvenstva v Budimpešti je postregel z nekaj poslasticami v boju za najboljše v Evropi. Eno najpomembnejših tekem je dobil Nemec Paul Biedermann, ki se je pobral po porazu na 400 prosto in zmagal na 200-metrski razdalji. Paul Biedermann (1:46,06) je na tekmi,su-vereno osvojil zlato medaljo. Rus Ni-kita Lobincev na drugem mestu je zaostal za 45 stotink, bron si je priboril Nizozemec Sebastiaan Verschuren. Drugi veliki dvoboj dneva je bil poslastica za domače navijače med Avstrijcem Markusom Roganom in Madžarom Laszlom Csehom. Potem, ko je Cseh zanesljivo vodil po stotih metrih, je Rogan vso prednost izničil na tretjih 50 metrih v prsnem slogu, v zanimivem finišu pa je Cseh vendarle zmogel dovolj moči za tesno zmago v obračunu evropskih plavalnih velikanov. Ob odsotnosti olimpijske prvakinje Nemke Britte Steffen je na 100 m prosto zmagala Britanka Francesca Halsall (53,58). Srebro in bron sta osvojili Belorusinja Aleksandra Herasi- menja (53,82) in Nizozemka Femke Hemskerk (54,12). Na 100 m prsno je bila najhtrej-ša Rusinja Julija Jefimova (1:06,32) pred Danko Rikke Moller Pedersen in Švedinjo Jennie Johansson, ki sta si razdelili srebro (obe 1:07,36). V prvi disciplini dneva pa so razdelili medalje na 1500 m prosto. Dobila jih je trojica, ki je zmogla razdaljo preplavati v manj kot 15 minutah. Med njimi je bil tudi 23-letni »azzurro« Samuel Pizzetti, ki je bil bronast. Francoz Sebastien Rouault je bil najhitrejši z izidom sezone (14.55,17), Pal Jonsen s Ferskih otokov pa srebrn (14,56,90). Najdaljšo razdaljo v bazenu je Pizzetti, ki je bil leta 2008 srebrn v Eindhovnu na 800 m prosto, preplaval v času 14:59,76 in osvojil enajsto kolajno za Italijo. Slovenski plavalci tudi včeraj niso uresničili vseh pričakovanj. Danes bosta nastopila slovenska aduta Sara Isakovič in Tanja Šmid. Včeraj je svoj prvi nastop opravila tudi italijanska zvezdnica Federica Pellegrini, ki se je uvrstila v finale na 23-letni »azzurro« Samuel Pizzetti bronast 800 m prosto. V kvalifikacijah je dosegla peti najboljši čas (8:32,96): »Rada bi osvojila bron, saj sta prvi dve tekmovalki razred zase. Lahko pa bom tudi peta, šesta ali osma,« je napovedala 22-letnica, ki jo finale čaka danes ob 17.02. V Budimpešti so včeraj podelili tudi prvi komplet kolajn skakalcem: z metrske deske je zmagal Ukrajinec ansa Iliya Kvasha. »Azzurra« Michele Be-nedetti in Christopher Sacchin sta osvojila 6. oziroma 8. mesto. DANAŠNJE KONČE ODLOČITVE - 15.30 sinhroni skoki v vodo 3 m, moški; 17.00 ženske: 800 m prosto; 200 m mešano; 100 m hrbtno, 4 x 200 m prosto; moški: 200 m prsno; 200 m delfin; 50 m hrbtno; 19.00 skoki s stolpa 10 m, ženske. / ŠPORT Četrtek, 12. avgusta 2010 17 nogomet - Tradicionalna prijateljska tekma v Križu Predvsem odličen trening Triestina zmagala z 8:0 - Kljub temu dober odpor Vesne Vesna - Triestina 0:8 (0:2) STRELCI: Godeas v 4. in 45; Lio-netti v 55., 57. in 75. min., Della Rocca v 59. in v 64. min. iz 11-m, Matute v 77. min. VESNA: Edvin Carli, Bertocchi, Salice, Candotti, Pernorio, Aljoša Čok, Cheber, Pipan, Jan Čok, De Bernardi, Ra-valico; Dedenaro, Gulič, Mastrogiacomo, Peter Carli, Kerpan, Purič, Vascotto, Dalle Aste, Bagatin. Trener: Novica Nik-čevič. TRIESTINA: Viotti, DAmbrosio, Longhi, Filkor, Scurto, Sabato, Bariti, Gerbo, Godeas, Marchi, Testini; Cecchini, Brosco, Ashong, Busetto, Gherardi, Del-la Rocca, Gissi, Lionetti, Villanovich, Matute. Trener: Iaconi. Končni izid nas ne sme varati. Kriška Vesna, ki je priprave na novo sezono začela šele v ponedeljek, se je v prvem polčasu in na začetku drugega dela solidno upirala tržaškemu B-ligašu, ki bo v soboto igral prvo pokalno tekmo proti Crotoneju. Varovanci trenerja Novice Nikčeviča so igrali borbeno in so v glavnem dobro zaustavljali napade Triestine. Pravzaprav tržaška ekipa ni blestela. Navijači Triestine, v Križu se je včeraj zbralo približno 600 gledalcev, niso bili najbolj navdušeni. »Fantinel (predsednik Triestine op. ur.) mora nujno ukrepati in kupiti kakega do- brega igralca, drugače nam bo trda predla,« so se pogovarjali ob robu igrišča, kjer je bil tudi sam Fantinel, ki si je tekmo ogledal skupaj z Vesninim predsednikom Robertom Vidonijem. Prvi gol, čisto slučajno, je padel že v 4. minuti, ko je Vesnina obramba pozabila na samega Godeasa, ki je z glavo premagal Edvina Carlija. Slednji je bil včeraj nedvomno najboljši na igrišču, saj je ubranil številne nevarne strele Triestine. Drugi gol je padel šele tik pred odhodom v slačilnice. Tudi v tem slučaju je bil uspešen Godeas. Dinamika je bila podobna, le da se je akcija razvila na levi strani. Začetek drugega polčasa je bil izenačen in Vesna je prvič streljala proti vratom Triestine. Po četrt ure pa so mišice Vesninih nogometašev začele popuščati in Triestina je izkoristila napake domače obrambe. Najprej je Lionetti trikrat zatresel Dedenarovo mrežo, ki je v drugem delu zamenjal Carlija. Nato sta bila natančna še Della Rocca in Matute, ki se je izkazal na sredini igrišča. Prav on je bil edina svetla točka pri Triestini. IZJAVI PO TEKMI: Novica Nikčevič, trener Vesne: »Zadovoljen sem, ker se nihče ni poškodoval. Tekma proti Triestini je bil predvsem odličen trening. Fantje so šele začeli s treningi in od njih nismo Rokovanje pred začetkom prijateljske tekme v Križu kroma smeli zahtevati ne vem česa.« Ivo Iaconi, trener Triestine: »Za nas je bil dober trening pred sobotno tekmo proti Crotoneju. Počasi prihajamo v pravo formo in zadovoljen sem z igralci, ki so se potrudili. Čaka nas vsekakor še veliko dela.« Jan Grgič rolkanje Mateja Bogatec je tokrat ostala doma Včeraj se je v norveškem Aureju začela tretja etapa svetovnega rolkarskega pokala FIS. Tekmovalke so se pomerile na 20 kilometrov dolgi razgibani progi s skupinskim startom. Tokrat med nastopajočimi pa ni bilo slovenske tekmovalke Mateja Bogatec, ki je ostala doma zaradi službenih obveznosti. Zmagovalka treh svetovnih pokalov tako ne bo nastopila niti na jutrišnji in sobotni sprinterski preizkušnji. »Škoda, ker mi je bil razpored tekem pisan na kožo, saj je vključeval kar dva sprinta, posamičnega in ekipnega, na daljši tekmi pa sem bila lani tudi konkurenčna. Sicer pa sem že na začetku sezone napovedala, da najbrž ne bom prisotna na vseh etapah. Odsotnost se bo seveda kazala tudi na skupni razvrstitvi.« Bogatčeva je po drugi nemški etapi v kraju Bad Peterstel v Nemčiji na skupnem seštevku četrta (229 točk). Prvouvrščena Norvežanka Solli (301 točke) ima 72 točk prednosti pred kriško tekmovalko. Na drugem mestu je Rusinja Elena Rodina (282 točk), tretja pa je Švedinja Hanna Seppas (247 točk). Rolkarka iz Križa se bo po vsej verjetnosti udeležila četrte etape svetovnega pokala v Cuneo, njen nastop v Solunu, na zadnji etapi, pa je še vprašljiv. Državni in deželni pokal: prvi derbi bo v Bazovici Deželna nogometna zveza je sinoči objavila spored državnega in deželnega amaterskega pokala, ki se bo začel 29. avgusta (2. krog bo 1. septembra, 3. pa 5. septembra). V državnem pokalu bo Juventina igrala v skupini M s Pro Gorizio, proti kateri bo igrala v 1. krogu na domačem igrišču v Štandrežu, in z Virtusom Corno (5.9. v gosteh). V 2. krogu bo Juventina prosta. V skupini H bo Vesna v 1. krogu igrala v go-steh proti San Luigiju, v 2. krogu (v sredo, 1.9.) pa doma zvečer (20.30)proti Ponzia-ni. V 3. krogu bo ekipa kriškega društva prosta. V deželnem pokalu za 1. amatersko ligo bodo Sovodenjci v skupini I igrali proti goriški Azzurri, Staranzanu in Ronchiju. Na prvi tekmi jih čaka v gosteh Azzurra, nato bodo na domačem igrišču gostili ekipo iz Ronk, v 3. krogu pa bodo igrali proti Staranzanu. V skupini N bo v 1. krogu prost Primorec, ki bo v drugem krogu igral v gosteh proti Muglii. 5. septembra bodo rdeče-beli v Trebčah gostili San Giovanni. V deželnem pokalu 2. AL bo Breg igral v skupini Q, Primorje in Zarja Gaja pa v skupini R. Breg bo najprej igral v gosteh proti Sistiani, nato doma z Opicino in še v go-steh proti Montebellu Don Boscu.V skupini R bo Zarja Gaja doma najprej igrala ekipi SantAndrea, Primorje pa prav tako doma proti Roianeseju. V drugem krogu bo Zarja Gaja gostovala pri Roianeseju, Primorje pa pri SantAndrei. Derbi bo v zadnjem krogu v Bazovici. V 3. AL bo Mladost v skupini Q igrala proti Beglianu (29.8. v go-steh), proti Campanellam (1.9. v Doberdobu) in v 3. krogu bo prosta. košarka Alen Semec od Jadrana k Bregu Spisek razpoložljivih Jadranovih igralcev se je včeraj dodatno skrčil. Potem ko je Jadranovo člansko ekipo zapustil Francesco Coco (zaradi službenih obveznosti), trener Walter Vatovec ne bo mogel računati niti na Alena Semca. Jadranovo 194 cm visoko krilo se po vsej verjetnosti seli v Dolino k Bregu. Dokončni dogovor bo sklenjen jutri. Semec se je tako odločil, ker želi letos preživeti sezono bolj umirjeno, obenem pa pri Jadranu zaradi osebnih razlogov ne bi mogel zagotoviti 100-odstotne prisotnosti. Spisek Jadranovih košarkarjev šteje ta-čas sedem standardnih igralcev (Ban, Oberdan, Slavec, Tommasini, Malalan, Marusič in Franco) in tri mlajše igralce (Škerl, Del-lisanti in Bernetič). V primerjavi z lansko zasedbo je ekipo zapustilo sedem igralcev, in sicer Sosič, Sem,ec, Coco, Vitez in brata Fer-foglia. Z jadranovci bodo v torek, 17. avgusta, bodo s pripravami začeli tudi mladinci, ki bodo nastopali v prvenstvu U19. Morda se bo članski ekipi med prvenstvom pridružil še kdo izmed mladincev. Bor Radenska bo treninge začel v ponedeljek, 16. avgusta, ob 19.30 na Stadionu 1. maja. Trenerju Bobanu Popoviču bo pomagal povratnik v Borov tabor Boris Vascotto. Ekipo bodo sestavljali: Bocciai, Bole, Burni, Crevatin, Devčič, Fumarola, Krčalič, Madonia, Pertot in Zanini ter nekateri mladinci. Čeprav sta napovedala umik in sezone ne bosta začela, sta bila registrirana tudi Marzio Krizman in Niko Što-kelj, ki bosta del ekipe tudi z drugimi zadolžitvami znotraj društva. Od lanske garniture so moštvo zapustili Roberto Alberti, Marco Pilat in Borut Sila, ki so - vsaj začasno - prenehali z igranjem, medtem ko se Andrej Šušteršič vrača k matičnemu Kontovelu. Kontovelci bodo pod vodstvom Petra Brumna začeli s treningi 23. avgusta. NOGOMET Krasovi mladinci do Veneta Krasovi državni mladinci, ki so priprave na novo sezono začeli v ponedeljek, bodo prvenstvo začeli 18. septembra. Igrali bodo v skupini C. Krasovi nasprotniki bodo: Belluno, Chioggia Sottomarina, Città di Concordia, Montebelluna, Opitergina, San-dona Jesolo Calcio, Treviso, Union Quinto, Unione Venezia, Pordenone, Sanvitese, Tamai in Torviscosa. Prijateljska tekma Divača - Kras 2:5 (Venturini 2, Vigliani 2, Martini) PLANINSKI SVET Na Triglav s SPDT in PD Integral Kot že najavljeno prejšnji teden bomo tokrat obširneje opisali letošnji izlet na Triglav, ki ga SPDT, v sodelovanju s PD Integral, prireja od 20. do 22. avgusta. Odhod za vse različne vzpone je predviden ob 04.30 izpred hotela Danev na Opčinah. Z društvenim kombijem se bomo peljali do Ljubljane, kjer se bomo pridružili ostalim planincem PD Integral. Iz Ljubljane bosta ob 06.00 odpeljala dva avtobusa. Prvi bo peljal skupini ki bosta pričeli izlet pri Aljaževem domu v Vratih (1015 m) S prvo skupino se bomo povzpeli čez Prag in po Triglavskih podih do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m), kjer bo tudi prenočevanje. Če bo dovolj moči in bodo vremenske razmere ugodne, se bomo še isti dan povzpeli brez nahrbtnikov na Triglav (2864 m). Hoje bo prvi dan 6 do 7 ur. Drugi dan bo hoje tudi približno 7 ur. Če nam prvi dan ne uspe priti na vrh, gremo zjutraj na vrh Triglava, se spustimo na Planiko (2401 m) ali pa do Do-liča (2151 m). Pot bomo nadaljevali čez Hribarice (2360 m) do Sedmerih jezer ali mimo Zelnarice (2320 m) naprej na Planino pri Jezeru (1453 m). Druga skupina, ki prav tako začne izlet pri pri Aljaževem domu v Vratih, pa se bo prvi dan povzpela čez Luknjo in Plemenice, po Brambergovi smeri na vrh Triglava in se nato spustila do Doma na Planiki (2401 m), kjer bo tudi prenočila. Naslednje jutro se bo skupina spustila do Vodnikove- ga Doma (1817 m), se nato povzpela na Mišeljski preval (1960 m) in čez La-zovskipreval (1966 m) do Planine Laz (1560 m) ter nato na Planino pri Jezeru, (1453 m). Ta izlet je zelo zahteven, in primeren samo za trenirane in izkušene planince brez vrtoglavic. Drugi avtobus bo peljal ostale planince na Bohinjsko. S tretjo skupino se bomo peljali na Rudno polje (1347 m). Z Rudnega polja, se bomo mimo Planine Konjšči-ca (1438 m) povzpeli čez Studorski preval (1892 m) do Vodnikovega doma (1817 m). Po malo daljšem počitku pa se bomo povzpeli preko Konjskega prevala (2020 m) do Triglavskega doma na Kredarici. Če bomo imeli zadosti moči, in če bo vreme primerno, se bomo še isti dan povzpeli tudi na Triglav in se spet vrnili na Kredarico, kjer bomo tudi prenočili. Naslednji dan se bomo odpravili proti Doliču in nadaljevali do Hri-baric. Tu, se bomo verjetno razdelili v dve skupini, ena bo šla po grebenu mimo Zelnaric (2310 m), Kopice in Ti-čaric (2071 m) čez Planino Ovčarijo (1660 m) na Planino pri Jezeru. Druga skupina pa po brezpotju direktno na Debeli vrh (2390 m). Z Debelega vrha pa preko rdečega peska na La-zovški preval in preko Planine Laz na Planino pri Jezeru. Četrta skupina pa se bo od slapa Savice (653 m) povzpela k domu na Komni (1520 m), in do Koče pod Bogatinom (1513 m) nahrbtnike bo do Komne peljala žičnica. Po zasluženem počitku, bo skupina pot nadaljevala do koče pri Sedmerih jezerih, kjer bo tudi prenočila. Naslednje jutro se bo skupina preko Štapcpovzpela na Malo Ti-čarico (2071 m) in se nato preko Planine Ovčarija spustila na Planino Vi-ševnik (1625 m). Z Viševnika se bodo planinci povzpeli na Pršivec (1761 m)in se zopet mimo Viševnika spustili na Planino pri Jezeru. Drugo noč bomo vsi prespali v koči na Planini pri Jezeru. Naslednje jutro bo običajen krst za tiste ki bodo prvič dosegli vrh Triglava sledil bo golaž, in seveda tudi pristen napitek. V prvih popoldanskih urah pa se bomo napotili proti domu. Tisti ki se nameravate nam pridružit se takoj javite na tel. štev. 040220155 (Livio) ker je zaradi prevoza in prenočevanja na razpolago omejeno število mest. Pohitite, ne bo vam žal! Izlet SPDT na Coglians V nedeljo 8. avgusta je SPDT organiziralo izlet na najvišji vrh naše dežele, goro Coglians, ki leži na meji z Avstrijo zahodno od Passo Monte Croce Carnico. Plastoviti sloji oblakov niso zjutraj napovedovali nič dobrega, vendar nas je ob prihodu v Forni Avoltri pričakalo vedro vreme. V desetih smo začeli vzpon pri koči Tolazzi nad Col-lino (1350m), od koder nas je steza 143 SPDT-ejevci na vrhu gore Coglians pripeljala v dobri poldrugi uri do koče Marinelli na sedlu Morareet (2111m). Dve udeleženki sta se odločili za hojo le do koče, tako da sta ubrali počasnejši korak. Vzpon od koče je potekal v lepem sončnem vremenu, vzhodno stran sedla Morareet pa je zakrivala gosta megla. Po krajšem postanku smo se razdelili v dve supini, hitrejšo in počasnejšo, ter se mimo Pic Chiadina in sedelca Monumenz lotili vzpona po normalni poti na Co-glians. Dve naporni melišči grape Ploto sta marsikomu posrkala veliko energije, vendar smo se po lažji ple-zariji preko vršnih skal obe skupini srečali na 2780 m visokem vrhu. Žal je bil ta v megli, ki se je le parkrat delno razkadila na avstrijski strani. Ker smo opazili nevihtni oblak, smo se hitro odločili za spust. V koči Marinelli smo se odžejali, grozeči oblaki pa so nas kaj kmalu prepričali, da smo jo urno mahnili v dolino. In res, le par minut pred kočo Tolazzi je začelo deževati. V koči smo se srečali tudi z obema planinkama in se okrepčali. V deževnem vremenu, ki nas je spremljalo do Vidma, smo se veseli vrnili na sončni Kras. Izlet je vodil Peter Suhadolc. (5R) Četrtek, 12. avgusta 2010 POTOPIS / Bojan Brezigar Srilanka, kaplja v ocean v Srilanka je bila, kljub nemirom, vsa leta po drugi svetovni vojni tujcem dokaj prijazna država. Navsezadnje je bila mešanica ljudi, ki so tam živeli oziroma se tja priselili: Singalci, Tamili, Portugalci, Nizozemci, Angleži. Če v knjigarni sprašuješ po šrilanskih pisateljih, ti postrežejo s kar nekaj knjigami v angleščini in ti, poleg že omenjene Chandani Lokuge svetujejo predvsem Carla Mullerja. Carl Muller šrilanski pisatelj? Prav tako, čeprav se zelo čudno sliši. Mešanica imen je, še zlasti v prestolnici Colombu, tolikšna, da ne more prav nikogar presenetiti, če se neki Muller predstavlja kot domačin. Še več, njegov jezik je za nas nenavaden, to je angleščina, ki jo uporabljajo v indijski podcelini, s številnimi besedami in predvsem besednimi zvezami, ki so nam nepoznane in včasih težko razumljive, da človek potrebuje slovar, kar seveda ni zelo prijetno. Ampak vendar, Carl Muller je živahen pisatelj, za državo, kot je Šrilanka dokaj nenavaden, saj se ob branju njegovih knjig pogosto od srca nasmeješ. Sam namreč svojo državo opisuje z veliko ironije, opisuje male ljudi in njihove probleme, daleč od morečega pisanja Chan-dani Lokuge, pa tudi daleč od globine te pisateljice. Že naslov njegove prve knjige s pomenljivim podnaslovom »Prizori šrilanskega življenja« opozarja na ironijo. Knjiga namreč nosi naslov »Zabavni dogodki na poti na pokopališče«, kar pisatelj razlaga s trditvijo, da je človek od rojstva neprestano na poti na pokopališče, saj mu vsak dan ostaja za en dan krajše življenje... Prvi izraz te raznolikosti opaziš že ob prihodu na letališče: vsa sporočila za javnost, vsi napisi, smerokazi itn, so namreč v treh jezikih, in ker imajo trije jeziki, sinhalski, tamilski in angleški, tudi različno pisavo, so te table tudi zelo zanimive na pogled. Šrilanka ni edina država s to različnostjo. Kar veliko držav na azijskem kontinentu je večjezičnih in to seveda predstavlja problem; navsezadnje so bili tudi nedavni spopadi na Tajskem etnično obarvani. Če se poleg jezika in narodne pripadnosti pojavi še razlika v ve- Vse je videti lepo in urejeno, dejansko pa je to država s problemi, ki jih še desetletja ne bo rešila ri, je to eksplozivna mešanica, ki lahko sproži tudi najhujše. Kot smo že videli, je oster upor Ta-milov sprožila odločitev predsednice Si-rimavo Bandaranaike, da angleščina ne bo več uradni jezik Šrilanke, ampak bo to sinhalščina. Angleščina je bila za obe veliki skupini, Sinhalce in Tamile, nekakšna nevtralna rešitev, sinhalščina pa je za Tamile diskriminatorna. Ta odločitev je zanetila iskro. To ni prvič v zgodovini. Samo za primer velja opozoriti, da je v rasistični Južni Afrika nasilje v Sowetu izbruhnilo, ko je vlada odločila, da se morajo vsi otroci obvezno učiti afrikaans, jezik, bur-skih priseljencev, medtem ko je bila dotlej tudi v Južni Afriki angleščina nekakšen skupni standard. Tako se je na severu začela krvava vojna. Napisi, na katerih je povsod tudi tamilščina, smerokazi na vseh cestah v državi, celo napisi na javnih straniščih, lahko zavajajo nepoučene obiskovalce, so navidezen znak odprtosti in demokracije, dejansko pa ne pomenijo veliko. Tudi v času najostrejših spopadov so bili vsi napisi na otoku trijezični in je imela ta-milščina v javnosti navzven enako vlogo kot sinhalščina. Pred leti, to je bilo ob koncu 80. let, sem se udeležil kongresa o jezikovnih pravicah, ki ga je v Donostiji -San Sebastianu organizirala baskovska deželna vlada. Med uvodničarji je bila tudi takratna županja Novega sada, ki je obširno govorila o tem, kakšne jezikovne pravice imajo ljudje v Vojvodini. Pa se je v razpravo oglasil moj stari znanec, mednarodni pravnik dr. Yvo Pee-ters, član skupine udarnih ljudi, ki so v tistem času izvojevali vrsto jezikovnih pravic za flamsko skupnost v Belgiji. Njegovo vprašanje novosadski županji je bilo zelo kratko: »Kateri jezik uporablja armija?« Na to vprašanje sem se spomnil, ko sem v Kandyju prisostvoval prihodu vrha šrilanske vojske,l ki je prineslo darove v tempelj in se poklonilo Budove-mu zobu. Vse je bilo zelo slavnostno: častna straža v slavnostni uniformi pred vhodom v tempelj, nato prihod visokih častnikov, ki jim je dovoljen vstop v pro- stor, kjer je shranjen Budov zob. Vse se dogaja zelo pompozno, z bobnarji, ki glasno spremljajo njihov prihod, in vojaškemu vrhu je omogočen dostop v tisti del templja, kamor lahko vstopijo samo nekateri odlični izbranci. Ne samo, da je jezik vojske sin-halščina, tudi vera vojske je budizem. Skratka, vojska predstavlja samo 80 odstotkov prebivalcev države; ostali so ločeni in tisti, ki ne uporabljajo sinhal-ščine, v uradno vojsko nimajo vstopa. Vojska ni simbol države, je v rokah ene same etnije, trdno v rokah oblasti, ki sega vse do predsednika. Pravzaprav vidiš vojake malo vsepovsod. Tudi pri stupi v Anuradhapu-ri so na straži vojaki. Simpatični mladi fantje, s katerimi lahko tudi izmenjaš besedo ali dve, seveda o lepoti in pomenu spomenika, ki ga čuvajo. Pravzaprav ne čuvajo ničesar, puška jim nemarno visi čez ramo in tam preživljajo svoj čas. Zadovoljni, da jim ni treba opravljati težkih poslov. Kdorkoli je kdaj služil vojsko, ve, kako se temu streže. Ampak njihova prisotnost je znak oblasti, znak moči države. Zanimivo pa je, da se ob postroje-nih vojakih ne zbirajo radovedneži. To bi se zgodilo povsod po svetu, ampak tukaj še vedno obstaja strah. Morda ne strah pred vojsko, ampak strah pred možnostjo, da bi se tam, kjer je vojska, kaj hudega zgodilo. Po desetletjih nasilja se navsezadnje temu ne gre čuditi. Vojna se je sicer končala, vendar njene posledice še dolgo ne bodo odpravljene. Tudi dejstvo, da turiste prepričujejo, naj ne odhajajo na nekdanje vojno območje, kaže na še vedno vojaški nadzor nad stanjem v državi. Visoki komi-sariat Združenih narodov za begunce UNHCR se zelo rad pohvali s svojo politiko v Šrilanki, češ da je to edinstven primer, ko so begunci ostali v lastni državi in jih niso izselili drugam, vendar gre le za navidezni uspeh. Dejansko je v državi še vedno na desettisoče razseljenih in verjetno bo še dolgo trajalo, da se bo mir v državi spremenil v sožitje. In tako je Šrilanka, ki jo vidi obiskovalec, le del stvarnosti; vse je veliko bolj zapleteno, veliko težje rešljivo, veliko dlje bo trajalo, preden se problemi dokončno rešijo,. In morda dokončne rešitve ne bo, saj je edina rešitev tista, ki je za državo in za ljudi nesprejemljiva: ali delitev države na dva dela, ampak to ne bi privedlo do rešitve, kajti ogromno je narodnostno in versko mešanih območij, ali pa končna prevlada ene skupine nad drugo, kar je prav tako nesprejemljivo. Samo naivneži lahko res verjamejo, da je z zmago sinhalske vojske nad tamilskimi tigri vprašanje tudi rešeno in da je Šrilanki postlana cesta v dokončni mir. Je pa res tudi nekaj drugega: da so ljudje v Šrilanki mirni, prijazni in vdani v usodo. Taki pač so in to seveda koristi. Tu pa tam srečaš kakega posebneža, ki se postavi pred turiste in izprosi nekaj drobiža, ljudje se nočejo pogovarjati o politiki, očitno je bilo to dolga leta prenevarno, nobenega sovraštva ne zabeležiš, kar je po svoje tudi zanimivo, saj je vojna le terjala veliko življenj. Strasti se sprostijo ob volitvah, pa morda še kdaj, vendar vse to sodi v skoraj vsako družbo. Ko govoriš z ljudmi, ne zaznaš, da se je Šrilanka pravkar izvila iz večdesetlet-ne državljanske vojne. Tako je bilo vedno. Zato je že od nekdaj Šrilanka država, ki sprejema tujce, z njimi dobro ravna in tujci radi sem prihajajo. Nekateri se selijo, drugi gradijo tovarne in tukaj proizvajajo oblačila, predvsem pletenine in srajce (če imaš srečo lahko pop zelo nizki tovarniški ceni v trgovinah velikih hotelov kupiš ostanke zadnjih kolekcij), nekateri si Šrilanko izberejo za prizorišče filmov. Kar nekaj so jih posneli: v Kitu-gali, kakih 50 kilometrov od Colomba, so po drugi svetovni vojni posneli znamenit film Most na reki Kwai in še danes tam stojijo objekti, ki so jih preuredili v restavracije, in turisti se tu množično ustavljajo. Manj turistov pa privablja viseči most čez reko v predmestju Kandyja, kjer je Steven Spielberg posnel tisti del filma, v katerem se Indiana Jones čez most rešuje pred sovražniki. Viseči most še stoji in ljudje ga še uporabljajo. Nikoli ga niso poru- šili, vse je bila le fikcija. Is Šrilanka je bila vselej pripravljena za tako fikcijo. Vedno, tudi v najhujših časih. Tudi dobro počutje, ki ga zagotavljajo gostom, je navsezadnje fikcija. Šri-lanka je država z velikimi problemi, z izkoriščanjem delovne sile, z neurejenimi družbenimi odnosi, z dokajšnjo mero državnega nasilja. Vse to je tujemu turistu skrbno prikrito; naslaja se ob arheoloških spomenikih in ob bujni naravi in šele, kadar pride v Colombo, ugotovi, da je tukaj nekaj narobe. Kajti obiski se običajno končajo v Colombu. Se nadaljuje Na slikah: levo posebnež, ki se za nekaj rupij nastavi fotoaparatu; desno od zgoraj navzdol: častna straža pred templjem v Kandyju; Napisi v treh jezikih niso od danes, vedno so bili, niso pa še pomenili pravic; izraz vojaka s puško pri templjih v Anuradhapuri kaže na zadovoljstvo za ugodno mesto. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010: Ansambel Taims 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mednarodni festival kitare Kras 2010: Javier Conde - koncert flamenca; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 20.00, 23.35 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 5 (i. T. Hill) 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Da da da 21.20 Dok.: SuperQuark (v. P. in A. Angela) 23.40 Aktualno: E la chiamano estate 2010 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Variete: Ricominciare, sledi Cercando cercando 6.30 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.40 13.50 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Tracy & Polpetta 10.30 13.00, 18.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: The dead zone 17.10 Nan.: Sea Patrol 17.50 20.00 Risanke 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.55 EP v plavanju 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Anna Winter 23.45 Dok.: La storia siamo noi 0.45 Film: Il gioco della mantide (triler, Kan., '06, r. D. Jackson, i. J. Luner) ^ Rai Tre 6.00 8.00 9.00 9.30 12.00 12.15 13.00 13.10 14.00 14.20 14.55 15.00 15.30 20.00 20.15 21.05 21.10 23.00 23.35 0.20 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Dok.: Io lo conoscevo bene: Nino Manfredi EP v plavanju Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Cominciamo bene estate 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... Nad.: Julia 19.30, 22.55 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik L.I.S. Variete: La tv dei ragazzi di Raitre EP v plavanju Variete: Blob Nad.: Potere e passione Dnevnik Film: Alice Nevers - Professione giu-dice (det., Fr., '05, i. M. Delterme) Nočni dnevnik in vremenska napoved Nan.: Medium Aktualno: Rai Educational - Ma-gazzini Einstein 7.10 Nan.: Balko 8.10 Nan.: T. J. Hooker 9.05 Nan.: Nikita 10.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Carabinieri 2 13.05 Nan.: Distretto di polizia 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.10 Nan.: Monk 16.10 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Femmina ribelle (dram., ZDA, '56, r. R. Walsh, i. J. Russell) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Fuga per la vittoria (dram., ZDA '81, r. J. Huston, i. S. Stallone) 23.55 Film: Lo squalo 3 (pust., ZDA, '83, r. J. Alves, i. D. Quaid) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Dok.: South Pacific 9.10 Film: Un genio di nome Lepel (kom., Nem., '05, r. W. De Sande, i. J. Trujien) 10.05 15.50, 22.20, 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.00 Film: Rosamunde Pilcher: Il falco di Pandora (kom., Avstrija, '04, r. M. Faust, i. J. Bremermann) 16.50 Film: Con i suoi occhi (dram., Nem., '04, r. K. Kases, i. P. Besson) 17.40 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Nan.: I Cesaroni 20.30 2.00 Variete: Striscia la domenica -Estate 21.10 Film: North Country - Storia di Jo-sey (dram., ZDA, '05, r. N. Caro, i. C. Theron) 23.30 Film: Ricominciare a vivere (dram., ZDA '98, r. F. Whitaker, i. S. Bullock) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: La tata 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer dreams 11.25 Nan.: Summer crush 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nan.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue water high 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: M&M - Matricole & Meteore 0.30 Aktualno: Passion (v. R. Restivo) 1.30 Nan.: Dark Angel ^ Tele 4 9.00 Variete: Domani si vedra 15.50 Globus 10.05 Nan.: Daniel Boone 16.20 Alpe Jadran 10.55 12.05, 14.35 Dokumentarci o naravi 16.50 Folkest 2008 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 17.20 Arhivski posnetki 12.45 Aktualno: Tractor Pulling 18.00 Med valovi 13.00 Rotocalco ADNKronos 18.35 23.55 Vremenska napoved 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 18.40 22.30 Primorska kronika 17.00 Risanke 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.00 Aktualno: Carnia, Terra d'emozio- 19.25 Športne vesti ni 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.05 Variete: Qui Cortina 20.00 Vesolje je... 20.30 Deželni dnevnik 20.30 Artevisione 21.00 Aktualno: Se tu vens 21.00 Plavanje: EP, povzetek 21.20 Variete: 3 + 1 22.15 Videomotori 22.10 Dok.: La Grande Storia 22.55 Minute za... 23.35 Incontri al Caffe de la Versiliana 23.25 Med valovi LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Le radici del cielo (dram., ZDA, '58, i. T. Howard) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 1.15 Dnevnik 2.45 Aktualno: In Onda Nan.: Medical Investigation (i. N. McDonough, K. Williams) Nan.: Leverage (t Slovenija 1 6.50 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.20 Otr. nan.: Telebajski (pon.) 10.45 Oddaja za otroke 11.05 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.50 Nad.: Vrtičkarji (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 16.00 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.10 Kratki dok. film: Oliver in gorski vzpon (pon.) 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 19.55 Čez planke: Makedonija 21.00 Dok. odd.: Dragonja, skrivnostna reka 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Mednarodna obzorja: Velika Britanija (pon.) (t Slovenija 2 9.00, 0.50 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 12.08.1992 Brez reza (pon.) Dok. odd.: V osemdesetih vrtovih okoli sveta (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor Med valovi - Oddaja Tv Koper-Capodistria To bo moj poklic EP v plavanju Veliki spomladanski koncert Gimnazije Kranj 2009 (pon.) Film: Skupinska tožba Film: Bližajoča se vihra Nad.: Samosežig (pon.) 6.30 7.00 8.00 11.00 11.25 13.15 14.15 15.25 15.55 16.25 16.55 19.00 20.00 21.45 23.15 Koper Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mavrica pogledov Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom: Televizija danes, gost Marko Filli Objektiv Videostrani 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Kuharski recepti 14.50 Zaigramo si televizijo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Iz dežele večnih romarjev (prip. K. Kjuder); Potovanja malo drugače; 13.20 Iz domače zakladnice - Najboljši muzikanti: Frank Yanko-vic, 2. del; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 10.45 Namig za poletni izlet; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve danes, Gremo v kino, Planinski vodnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Dekliški zbor Godovič na Artis Istra; 20.30 Radio Kažin, študentska oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop glasba z Valterapom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dobro jutro; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Nel paese delle donne; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.3314.45 Sogni di vacanza; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 Duša in telo; 18.00RC Lounge Café; 19.00 Glasbeni spored; 20.00-0.00 RC Sera; 20.00 Play list; 21.30-22.40 Sogni di va-canza; 23.00 In orbita show; 0.00-6.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 12.40 Budimpešta, EP v plavanju; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Nova elektronika, domača; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuo-zi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 12. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika Območje nizkega zračnega pritiska, ki se trenutno nahaja nad Severnim morjem se bo v naslednjih dneh bližal Italiji. Začeli bodo dotekati jugozahodni tokovi, ki bodo pogosto vlažni in nestabilni, vsaj do Velikega šmarna. R|zvoj ciklonskega območja je vsekakor še precej nejasen. Nad severnim morjem je ciklonsko območje, hladna fronta je dosegla srednjo Evropo in Alpe. Z vetrovi južnih smeri k nam priteka topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 19.18 Dolžina dneva 13.17 r LUNINE MENE W Luna vzide ob 9.02 in zatone ob 21.08 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila in popoldne bo že veliko ljudi imelo težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.23 najnižje -55 cm, ob 13.01 najvišje 47 cm, ob 19.05 najnižje -26 cm, ob 0.41 najvišje 28 cm. Jutri: ob 6.56 najnižje -45 cm, ob 13.38 najvišje 43 cm, ob 19.56 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 6 2000 m .......... 11 1000 m .......... 20 2500 m............8 1500 m .......... 15 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu /--Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O gradec ptuj O maribor 016/29 m. sobota O 15/29 zagreb 17/30 O (^NAPOVED ZA DANES V hribih bo že zjutraj spremenljivo oblačno; čez dan bodo verjetne plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v Karniji. V nižinskem pasu in ob morju bo dopoldne v glavnem prevladovalo zmerno oblačno vreme, čez dan se bo nekoliko pooblačilo in proti večeru bo možna kakšna ploha ali nevihta. Povečini bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Popoldne ali zvečer bodo v gorskem svetu severozahodne Slovenije možne posamezne plohe ali ne-vihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C. J o gradec 16/26 tolmeč o 14/23 celovec O 13/24 trbiž o 13/22 o 12/22 kranjska g. 0 14/25 s. gradec y& .AyA Videm o 17/28 o pordenon 18/27 čedad o 18/27 6- gorica o 20/28 o n. gorica 17/28 O tržič 14/25 O kranj o ljubljana 16/26 postojna O 13/24 kočevje ?N° celje 15/27 O maribor 015/27 ptuj O m. sobota O 15/28 zagreb 16/29 O (NAPOVED ZA JUTRp Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. V hribih bo oblačnosti več, tudi s kakšno ploho. Čez dan in predvsem proti večeru bo verjetnost za nastanek ploh in neviht večja. Predvsem ob morju bodo pa občasne razjasnitve. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Padavine bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. Nekoliko bo hladneje. VERSTVA - V spomin na razodetje Korana Muslimani začenjajo ramadanski post Verniki v mošeji neodvisnosti (Istiqlal) v Džakarti v Indoneziji ansa RIJAD/PARIZ - Muslimani več arabskih držav, pa tudi verniki v Turčiji in Indoneziji, so včeraj začeli sveti mesec ramadan, s katerim se spominjajo razodetja Korana poslancu Mohamedu. V tem času izpolnjujejo dolžnost posta, katerega namen je duhovna disciplina, spoznavanje smisla življenja in samodisciplina. Prvi dan ramadana je bil včeraj za vernike v Savdski Arabiji, Katarju, Združenih arabskih emiratih, pa tudi v Kuvajtu, Ba-hrajnu ter v Egiptu, Jordaniji, Libanonu, Siriji, Jemnu in na palestinskih ozemljih. Začetek ramadanskega posta obeležujejo tudi verniki v Tuniziji in Alžiriji. Sveti mesec, ki predstavlja enega petih stebrov islama, se je včeraj začel tudi za sunite v Iraku, medtem ko se bo za šiitsko večino v Iraku sveti mesec začel danes. Ramadan se bo danes začel tudi za muslimane v Omanu. Začetek ramadana praznujejo tudi v Turčiji in Indoneziji, državi, kjer živi največje število muslimanov. Za muslimane več drugih držav, med njimi za muslimane v Sloveniji, se je ramadan z večerno molitvijo začel že v torek, včeraj pa je bil za vernike prvi dan posta, ki velja od zore do sončnega zahoda. Ramadan je deveti mesec v muslimanskem koledarju in se ravna po luninih menah, zato se začetek tega meseca vsako leto v primerjavi z gregorijanskim koledarjem premakne za deset dni. Letos bo za večino muslimanov trajal do 9. septembra. Ob tem prazniku se v savdsko Meko, ki je prvo sveto mesto islama, vsako leto zgrne več sto tisoč vernikov. Množice romarjev tam pričakujejo tudi letos. (STA) V pokoj pri 70 letih BERLIN - Nemški ekonomski inštitut IW napoveduje, da bo največje evropsko gospodarstvo upokojitveno starost moralo prej ali slej dvigniti na 70 let. Prvi mož inštituta Michael Hüther opozarja, da zaradi nizkih stopenj rodnosti in zviševanja pričakovane življenjske dobe ni druge rešitve, kot je ponoven dvig upokojitvene starosti. Nemčija je leta 2007 sprejela ukrep, s katerim se upokojit-vena starost s 65 dviguje na 67 let. Dvig bo postopen in ga bo država izvedla med leti 2012 in 2029. Hüther je za nemški časnik Rheinische Post dejal, da bi morala Nemčija po tem obdobju nadaljevati s procesom dvigovanja upokojitvene starosti. (STA)