Naročite
se na DELO
List izhaja dvakrat na mesec.
Prihodnja številka bo izšla v petek, 27. marca.
Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 3 (749)
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 'L polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
TRST - 13. marca 1970
Posamezna številka 50 lir
Petnajstdoevnik
Quindicianlr
Spedii, in ebb. pest. Gruppo II
Pomen posvetovanja slovenskih komunistov
Deželno posvetovanje slovenskih komunistov je dogodek, čigar pomen, presega ožje meje naše dežele. Gre za pobudo stranke, ki ima za seboj večino Slovencev naše dežele in ki od svojega nastadka dalje vztrajno ir. dosledno deluje za stvar enakopravnosti in isvobodnega razvoja slovenske manjšine. Gre za pobudo stranke, ki je povsod prisotna z enakimi smernicami boja, osnovanimi na načelu, po katerem so problemi in cilji Slovenske manjšine sestavni del splošnega boja za demokracijo in družbeni razvoj.
Deželno posvetovanje bo še enkrat podčrtalo znano načelno stališče, na katero je vezana vsa KPI. Toda pomen posvetovanja ni samo v tem. Mi komunisti ne potrebujemo «preverjanja», zakaj naše obveze v parlamentu, v deželnem svetu, v občinah in v pokrajinskih svetih, zlasti pa tam, kjer človek živi, dela ah se uči, so vsem znana in vsakodnevna stvarnost.
Slovenski komunisti, izvoljeni v razne organizme se ne bodo sestali z namenom, da bi delali bilanco svoje dejavnosti, ki je vsekakor velika. Na posvetovanju sc nc bodo hvalili s tem, kar so naredili, četudi so upravičeno ponosni na to, kar predstavljajo. Govorili bodo o tem, kaj je treba še storiti, postavljali bodo cilje za današnji in za jutrišnji dan. Zato bo to posvetovanje delovno posvetovanje, bo torej posvetovanje o boju. Na njem bodo proučili tudi položaj, v kate-rem se nahaja in dela slovenska manjšina v Furlaniji - Julijski krajini.
Posvetovanje se bo vršilo v zelo resnem in zapletenem političnem položaju. V trenutku, ko pišemo te vrstice, je najbolj huda vladna kriza prešla v skrajno resen položaj. Delavsko gibanje, gibanje ljudskih množic, je napredovalo in je premaknilo položaj italijanske levice. To gibanje odločno zahteva temeljito reformo italijanske družbe. V vrstah krščanske demokracije in v socialdemokraciji pa so skupine, ki zahtevajo usmeritev na desno, in vrnitev k formulam neuspele politike. Od tu izhaja huda politična in socialna kriza.
Reakcionarni poskusi morajo propasti! To je v interesu ljudskih množic. Pridobitve delavskih bojev je treba ponesti naprej ter jih zaščititi. Vlada se bo kvalificirala ob teh vprašanjih, ne pa v besedah ali formulah. To velja tudi za specifične probleme Slovencev v Italiji!
V zadnjem času smo priča mnogim zagotovilom dobre volje. Pozitivne izjave prihajajo iz političnih krogov, ki so na oblasti v. državi in v deždli. Tudi šovi-mstični krajevni tisk je spoznal, da protlslovanški nacionalizem ne privede nikamor, da ni v skladu s časom in sodobnim svetom, ter da je obsojen na tak konec, kot ga dobivajo razni apeli, ki jih objavlja «Lega nazionale».
Ozračje, kot pravijo, se je spremenilo. Toda, da se je spremenilo. so bili potrebni dolgi in odločni boji. Novo ozračje je rezultat tudi neštetih bojev, v katerih so komunisti aktivno sodelovali; jc sad neštetih bojev za preobraz-
bo družbe, za dokončno izbrisa-nje nedopustne preteklosti, ter dokončno odpravo najrazličnejših diskriminacij.
Potrebno je preiti iz tega ozračja, od besed k dejanjem, h konkretnim ukrepom, k uresničevanju. Za uresničitev vsega tega se je treba še naprej odločno boriti. Pokazati je treba tudi odgovornosti (začenši pri odgovornostih leve sredine), nakazati konkretne predloge, usmeriti enotne boje.
Prav zato je bilo sklicano deželno posvetovanje.
V trenutku, ko se drugi, ki delujejo na (slovenskem področju, udinjajo Krščanski demokraciji in levi sredini — ter ju skušajo tudi reševati, čeravno nista rešili slovenskih problemov — mi poudarjamo zahtevo po novi politiki, po novi usmeritvi, ki je nujna za dejansko rešitev perečih problemov, katerih je mnogo in so bistvenega pomena.
Zato je pot, ki jo še enkrat nakazujemo, pot enotnosti Slovencev, enotnosti z delavskimi in demokratičnimi italijanskimi silami, kajti brez te enotnosti in brez boja bi besede ostale besede, kar pa Slovenci niso pripravljeni sprejeti.
V soboto, 21. marca, ob 15.30 bo v veliki dvorani federacije KPI v Gorici (Ulica Locchi 2)
Deželno posvetovan e izvol enih slovenskih (omunistov
Uvodno poročilo bo podal
Dušan Lovriha
deželni svetovalec in župan v Dolini.
Govoril bo o položaju Slovencev v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini in o akcijah komunistov za svobodni razvoj Slovencev.
Predsedoval bo poslanec
Albin Škerk
Posvetovanja se bodo udeležil župani, občinski in pokrajinski svetovalci in voditelji množičnih organizacij -člani KPI.
Deželni komite
v
Škodljive posledice vojaških služnosti
Z deželnega zborovanja v Doberdobu
Preteklo soboto je bilo v Doberdobu deželno zborovanje, na katerem so razpravljali o vprašanjih vojaških služnosti in o vprašanju jedrskega poispeševal-nika, ki naj bi ga v doglednem času zgradili na kraški planoti.
Zborovanje je sklicala dober-dobska občinška uprava v sodelovanju z Zvezo občin in krajevnih ustanov naše dežele. Zborovanja so se udeležili župani mnogih občin, ki so prizadete zara-cn vojaških služnosti, p?'lamentarci, deželni in pokrajinski sve-tovallci iz goriške, tržaške in videmske pokrajine.
Doberdobski župan Andrej Jarc, ki je pozdravil zborovalce m je govoril v slovenskem in italijanskem jeziku, je med drugim poudgril, da je bilo sklicano to zborovanje v doberdobski občini zato, ker je ena najbolj prizadetih od vojaških služnosti in je neposredno zainteresirana glede gradnje jedrskega pospeševal-nika ( protosinhrotrona). Poudaril je dalje, da je najbolj pereče
< K » II lOOOOl )000000< JOOOOOOOOC>000000 'II1. II >OOi HJOOOOUOOOOOOOOOOOOuoO l »oooooooooooooooooooooooooooooo
Ni slučaj, da večina Slovencev zaupa komunistični partiji
Iz govora, ki ga je imel tovariš Cuffaro v tržažkem občinskem svetu
V naši predzadnji številki smo objavili izvleček govora občinske svetovalke Jelke Gerbčeve o letošnjem občinskem proračunu, v katerem je ožigosala upravo in stranke leve sredine, da ne uresničujejo svojih obljub o rešitvi vprašanj v korist slovenske manj-šine, ter nakazala število problemov, ki jih je treba v tem pogledu nujno rešiti.
Njene ugotovitve so »hudo« prizadele zlasti predstavnika Slovenske skupnosti dr. Dolharja ( kar pomeni, da so bile točne in resnične). V odgovoru je dr. Dolhar izrekel hudo žalitev na račun naše svetovalke, kar je povzročilo opravičeno ogorčenje vseh komunističnih svetovalcev. Ko pa smo vzeli v roke «Katoliški glas» od 5. t.m. smo zaman iskali Dolharjev žaljivi odstavek. Našli smo skoraj samo tisti del govora svetovalca SS, v katerem (kot piše «KG») je dr. Dolhar «polemiziral nato s komunisti, ki so očitali Slovenski skupnosti, da nima svojega programa». In dalje: «Na te brezplodne in druge neresnične in nazadnjaške očitke — pravi KG — je dr. Dolhar vprašal komuniste, kaj so napravili z glasovi, ki so jim jih zaupali slovenski volivci in da si mora PCI prevzeti odgovornost, ker hrani v hladilniku glasove mnogih slovenskih volivcev, ker je pač v večni opoziciji».
Na žalost moramo ugotoviti, da je dr. Dolhar zelo malo duhovit. O komunističnih «glasovih v hla-
dilniku» — Slovenskih in italijanskih — so svoj čas govorili tudi njegovi zavezniki, in prav tedaj so komunisti v Italiji povečali število glasov za več kot en milijon, pri nas pa vedno več Slovencev glasuje za KPI. Dr. Dolhar je izobražen in učen človek. Zato se nam zdi čudno, da mu do sedaj še ni prišlo na misel (ali pa noče verjeti samemu sebi), zakaj večina Slovencev na Tržaškem zaupa komunistični partiji. No, tega za sedaj mu ne bomo povedali, naj sam ugane, tako se bo morda vsaj začel bolj resno ukvarjati s politiko in bo končno «sam» spoznal resnico.
Ker pa smo že omenili KG, naj še povemo, da je ita katoliški in krščanski tednik «pozabil» vsaj omeniti, kaj je dr. Dolhar odgo-voril liberalcu Zimolu. O tem Primonski dnevnik med drugim takole poroča: «Predvsem je odgovoril na pripombo liberalca Zi-mola, ki je izrazil svoje začudenje, da stranke levega centra vedno bolj tesno sodelujejo s Slovensko skupnostjo in sprejemajo njenega predstavnika v občinski odbor, ker Slovenska skupnost ne Spada med levico in ker so znane njene konservativne komponente. Dolhar je zavrnil etiketo konservativca zase in za Slovensko skupnost. Dejal je, da kot v drugih strankah obstaja levo in desno krilo, da pa je vmes tudi kakšen konservativec. Glede njene 'konservativne preteklosti, je pripomnil, da je ne more zami-
kati, toda vsaka stranka se razvija in tako, je dejal Dolhar, Se tudi Slovenska skupnost razvija v naprednem smislu. Potrdilo temu »naj bi bilo dejstvo, da so med njenimi člani tudi ljudje, ki so sodelovali v slovenskem odporniškem gibanju...«
Zakaj Katoliški glas ni objavil tega odstavka?
Na ta vprašanja je odgovoril naš svetovalec Cuffaro takoj po Dcilharjevem posegu, še preden je KG o tem pisal, ko je svetovalcu SS dejal: «Kadar se zavrača obtožbo konservativizma, je treba po drugi strani točno pojasniti svojo opredeljenost in kaj se hoče doseči. In to ne samo glede zahtev, ki bi jih mi lahko tudi ocenili, za katera smo vložili ves naš napor in plačali naš krvni davek, dr. Dolhar, krvni davek Italijanov in Slovencev, ki je o-mogočil, da so bili storjeni določeni koraki naprej. To novo o-zračje gotovo ni omogočil vaš vstop v občinski odbor, marveč so ga omogočili Frausin, Kolarič, Curici, omogočili so ga borci za svobodo, ki so postavili temelje za prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, za odprto mejo, za pomiritev, za sodelovanje med obema narodoma».
Zato, je nadaljeval Cuffaro, ni slučaj, da velika večina Slovencev zaupa komunistični partiji, da slovenski delavski razred, da slovenski delavci v veliki večini glasujejo za KPI. Mi dobro vemo, (Nadaljevanje na 4 strano
vprašanje prav vprašanje vojaških služnosti, ki ogrožajo gospodarski napredek, saj doberdob-ski občani ne morejo obdelovati svoje zemlje, graditi domov in lurističnih objektov ter izboljšati svoj življenjski standard na domači grudi.
Torej, je dejal župan Jarc, nevarnost za obstoj Slovencev ne izhaja samo iz morebitne gradnje jedrskega pospeševalnika. Vsem nam je pri srcu obstoj Slovencev na tej zemlji, toda mnogi pozabljajo na to, kaj bo s Slovenci, če ne bo zgrajen jedrski pospeše-valnik in če bodo vojaške služnosti še naprej bremenile našo deželo.
Glavno poročilo na zborovanju v Doberdobu je imel poslanec Mario Lizzerò. Prhcazai je kako težke so posledice vojaških služnosti tako za državo, kot za deželo in za obmejne občine, v katerih danes ni izgledov za razvoj.
Lizzerò je govoril tudi o nesmiselnosti omejitev, ki jih postavlja zakon o vojaških služnostih. Ta nesmisel je toliko večji, kc je vendar meja s sosedi znana kot odprta meja, ko so meddržavni odnosi dobri im ko so vendar sosedne države nevtralne ter ne ogrožajo nikogar.
Poslanec Lizzerò je govoril tudi o ciljih, ki stoje pred nami. Zahtevati moramo, je dejal, ukinitev vseh odvečnih vojaških služnosti ; zahtevati reformo zadevnih zakonov predvsem pa spremembo zunanje politike vlade.
V razpravi, ki je sledila uvodnemu govoru, je sodelovalo več uglednih predstavnikov raznih strank, na koncu pa je bila odobrena resolucija, ki v glavnem vsebuje predloge 'poslanca Lizzerà in drugih sogovornikov. Med drugim resolucija poziva deželno upravo, naj se konkretneje zavzame za omejitev vojaških služnosti in za zgraditev protosmhro-trona, ki bi služil v miroljubne namene.
Kongres PSI v Trstu
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Trstu izredni kongres federacije PSI. Kot je znano je izredni kongres zahtevala večina članstva. Že predkongresne skupščine sekcij so pokazale, da nobena strankina struja nima absolutne večine. Na predkongresnih skupščinah je prejela največ glasov (37%) struja «nova večina», v kateri je tudi večina slovenskih članov stranke Leva struja je prejela 30,37% glasov. Na Kongresu se je razdvoje-lost strarike še bolj povečala. V lovem pokrajinskem vodstvu nima nobena struja zadostane večine. «Nova večina» ima 12 članov, struja «za novo PSI v Trstu» 9 članov, «levica» 5 članov in «avtonomisti» 5 članov. Vprašanje zase je, 'kako bo sestavljen izvršni odbor. Značilno je, da so se slovenski voditelj opredelili za strujo, ki zagovarja politiko leve sredine.
13. 3. 1970
2 • DELO ~
Za proračun občine Devin-Nabrežina je glasovalo samo 10 svetovalcev
Proslave 8. marca
V torek 27. februarja je bila seja občinskega sveta v Nabrežini. Sprejet je bil (z nezadostno večino!) občinski proračun za tekoče leto, ki predvideva vsega skupaj 380.856.603 lir dohodkov in enako vsoto izdatkov. Proračun predvideva kar 82 milijonov lir primanjkljaja.
Še pred razpravo o proračunu so nekateri svetova Idi postavili županu, odnosno upravnemu odboru, raznia. vprašanja in predloge. Odbornik Corberi (DC) je predlagal naj bi razdelili znesek dodeljen za prizadete po Janškem neurju med vse oškodovance in ne samo med najpotrebnejše, kot je določila dežela. Svetovalec Slavec . se je pritožil proti velikim omejitvam, ki jih določa občinski regulacijski načrt, kar Oškoduje lastnike zemljišč kjer ni dovoljena gradnja kakor tudi mnoge interesente, ki bi si radi sezidali hišo. Na to vprašanje je župan odgovoril, da je dežela po dolgem času dala privoljenje, da se lahko vnesejo nekateri popravki v regulacijski načrt, kar bo občinski svet v kratkem poklican odobriti. Svetovalec Škerk je vprašal župana če je res, da je občina že izdala gradbeno dovoljenje nekemu gospodu iz Trsta, ki namerava zgraditi vilo v bližini turistične ustanove v Sesljanu (pod cesto, ki pelje k morju). Na tem zemljišču se nahaja stopnišče, ki ga že desetletja uporabljajo domačini in turisti, kot krajšnico ki vodi k morju. Novi lastnik zemljišča namerava prehod zapreti, kar bi predstavljalo udarec za turistično dejavnost. Župan je priznal, da odgovarja resnici, kar je povedal svetovalec Škerk, in pripomnil, da se občina zavzema za preprečitev zapore navedenega prehoda.
Zatem se je pričela razprava o proračunu v katero so posegli tudi vsi prisotni svetovalci opozicije. Svetovalec Marušič se je pritožil, da v proračunu ni predvidenih zneskov za àsfaltiranje občinskih cest, katerih je največ na slovenskem področju. Očital je odboru, da ni izpolnil obveznosti, ki jo je prevzel pred petimi leti z upravnim programom, ko je bilo občanom obljubljeno, da bodo asfaltirane še preostale občinske ceste. Svetovalec Grgič se je dotaknil vprašanja športa. Za to vprašanje se občina premalo zanima, kar potrjuje tudi predvideni pičli znesek v proračunu. Pri tem je omenil, da so privatniki v Devinu uspeli dobiti kar 40 milijonov prispevka od CONI-ja za gradnjo naprav za balincanje medtem ko je občina dobila od dežele samo 10 milijonov prispevka za občinsko telovadnico. Predlagal je tudi naj se vnese v proračun postavka v znesku 1.5 milijona lir za sklad socialne solidarnosti, ki naj -služi za eventuelne neprilike (pomoč poplavljencem, potresen-cem, stavkajočim). Svetovalec Slavec je izrazil željo, da bi vnesli v proračun še en milijon lir prispevka za gradnjo spomenika padlim partizanom, ki bo postavljen letos na nabrežinskem trgu. S tem predlogom se je strinjal tudi svetovalec Zirilli. Župan -je odgovoril, da ni mogoče -predvideti v proračunu drugih prispevkov za partizanski spomenik, ker ni še znano koliko bo ta -stal, vsekakor pa je obljubil, da bo občina upoštevala predlog svetovalca Slavca v slučaju, da bi se izkazala potreba.
Na koncu razprave je svetovalec Albin Škerk, v imenu komun:stič-ne skupine, podal obširno glasovalno izjavo. Zelo kritično se. je izrazil ne toliko proti proračunu kot takemu marveč na splošno proti petletnemu delovanju sedanje občinske uprave. Dejal je,, da se ne strinja z upravi-čilom župana' in
odbornika za finance Corberija, češ da so smatrali potrebno sestaviti le ožji proračun, da ne bi vsilili svoje volje bodočim upraviteljem. Komunisti so mnenja, da bi moral biti proračun čim -popolnejši in za-popasti vse najnujnejše -izdatke, kar bi nedvomno lahko samo zadovoljilo bodeče izvoljene upravitelje. V proračunu ni predvidenih zadostnih dohodkov za kar bi morala v večji meri skrbeti država. Razen gradnje telovadn'ce v Naorežini, šolskih športnih naprav v Šempala-ju in razširitve javne razsvetljave, proračun ne predvideva izdatkov za druga važnejša -javna dela.
Svetovalec Škerk je očital upravi, da ni ničesar storila proti večletnemu upadanju dohodkov predvsem kar -se tiče davka na trgovino in industrijo. 'Letos bo občina kasirala približno 30 milijonov lir manj, kot lanško leto, kar je do neke mere pripisati zakonu št. 9i 8, ki ga je lani predlagala in odobrila demokbščanska vlada. Ta krivični zakon, proti kateremu so -se komunistični poslanci odločno upirali, medtem ko je zelo prizadel vse krajevne uprave, je prihranil veleindustrijalcem stotine milijard lir.
Ker je to upadanje industrijskega davka bilo opažati že več let, predvsem s strani štivanske papirnice, je svetovalec ŠkePk predlagal naj bi občina zahtevala tozadevno preiskavo.
Kot poslanec je tov. Škerk obljubil, da se bo za zadevo zanimal.
V nadaljevanju svojega izvajanja je tov. Škerk pohvalil občinski od-
Treba je
Objavljamo še en sestavek, ki ga je napisal tovariš Ivan Regent. Sestavek je povzet iz DELA z dne 9. decembra 1921. Sestavek smo nekoliko skrajšali. Nekatere avtorjeve ugotovitve, zlasti tiste, ki se tičejo italijanske stvarnosti, so tudi danes aktualne.
Sodeč po reakciji, ki je že poplavila vso (kapitalistično Evropo, bi se -dalo sklepati, da buržoazija ne verjame več v absolutno moč «demokratičnih» institucij in da brezobzirno igra na svojo poslednjo karto.
Protiproletarska reakcija se je pričela na Madžarskem na način, ki je -nam vsem v živem spominu. (Reakcija je premagala mlado madžarsko socialistično oblast in uveljavila Horthyjev režim fašističnega tipa. Op. uredn. ] Hor-thyjeva vlada je pokazala proletariatu zèlo jasno, da je bolje umreti v boju za osamosvojitev, kakor pustiti se premagati. Buržoazija ne pozna pardona. Kdor se ne ukloni njeni volji, njeni -diktaturi, tega čakata le zapor in smrt. Madžarska je bila prva država, ki se je «ponosno» požvižgala na, vse forme buržoazne «demokracije» in je odvzela -proletariatu vsako pravico do državnih zadev. Proletariat je dobil samo en zakon, eno samo nalogo : ubogati !
Za Madžarsko je prišla (kraljevina) Jugoslavija. Ta. je nastopila proti revolucionarnemu. proletarskemu gibanju še z večjo energijo, Parlament je skleni!, da komunistični proletariat nima v dr-
bor za nekatere pobude, ki jih je -podvzel,	^
To paše ni dovolj. Niso še izpolnjene obljube in obveznosti sprejete pred petimi leti v političnem in upravnem sporazumu, na katerem sloni sedanja občinska uprava.
Svetovalec Škerk je nato očital občinskemu odboru, da se ni držal niti svojega političnega programa v odnosih do slovenske manjšine. Pri tem je omenil, da n so -bile zaščitene narodne značilnosti naselij. To se je dogajalo posebno v Sesljanu, kjer se je nadaljevalo z novimi gradnjami in kamor se je pred kratkim naselilo naknadnih 100 tujerodnih družin; prav tako -se je nadaljevalo v zapadnem delu občine z gradnjami velikih stanovanjskih hiš, kar prav gotovo zeio vpliva na narodnostni sestav tukajšnjega prebivalstva in obenem kvari naravne lepote teh krajev. Vsled politike raznarodovanja je domače prebivalstvo utrpelo v povojni dobi veliko škodo. od leta J945 do danes je padlo slovensko prebivalstvo v občini od 90 odst. na man j kot polovico !
Nadalje je tov. Škerk očital u-pra-vi, da ni postavila dvojezičnih tabel na turističnem -področju. Prav tako je kritiziral občinsko u-pravo, ker ni reagirala, ko je bil imenovan enajstčlanski upravni odbor turistične -ustanove, v katerem ni niti en -Slovenec, čeprav je 70 odstotkov turističnih obratov last Slovencev.
Iz vseh navedenih razlogov je tov. škerk izjavil, da bodo komunisti (Nadaljevanje na 4. strani)
zmagati
žavi nobenih pravic. Razveljavil je mandate pravilno izvoljenih 'komunističnih poslancev, razpustil komunistično stranko m sindikalne organizacije ter prepovedal izhajanje komunističnega časopisja. S tem, da je razveljavil mandate komunističnih poslancev, je parlament -sam dokazal, da so vse besede o demokraciji le brezpomembne fraze in da buržoazija pogazi takoj svoje «demokratične» -ustanove, ako te ne služijo njenim mamenom.
Danes je na vrsti Italija, da zada smrtni udarec demokratičnim institucijam. ( Buržoazna reakcija je pripravljala pot fašističnemu režimu. Op. uredn.).
Tovariš Missiano je bil izvoljen v italijansko zbornico. Med vojno je dezertiral, 'ker mu njegovo protivojno prepričanje ni dovolilo, >da bi se žrtvoval za stvar, proti kateri -se je boril od svojih mladih let. Komunistično 'delavstvo v Turinu ga je izvolilo dva-krat za poslanca prav zato, ker je videlo v njem najčistejšega in pogumnega predstavnika delavskih protivojnih idealov. Drugi dezerterji v Italiji so bili pomi-iloščeni, Missiano pa je bil kaznovan na petletno ječo in buržoazna -drhal bi mu sedaj rada prepovedala vstop v zbornico, v katero je bil pravilno izvoljen.
Ali ne pomeni tudi ta primer, da je vsa teorija meščanskega demokratizma odveč in da se poslužuje buržoazija svojih «demokratičnih» ustanov le toliko časa dokler ji pokorno služijo.^ Ako se prepove vstop v zbornico pravilno izvoljenemu poslancu,
Naše žene so proslavljale svoj vsakoletni praznik — 8 marec. Resnično ta praznik iz leta v leto dobiva večji pomen in odmev.
Pomembni -prireditvi ob 3. marcu sta bili v Vižovljah — namenjena je bila ženam iz območja Vižovlje-Sesljan — -in v Medji vasi. Na obeh prireditvah je bila velika udeležba. V Vižovljah sta govorila Zorka Le-giša in poslanec Albin Škerk, v Medji vasi pa Ado Slavec.
Žene iz Sovodenj so se zbrale v gostilni «Pri Francetu», kjer so imele skupno večerjo. Prisotna je bila tudi delegacija tekstilnih delavk iz 'Podigore. Na tem srečanju so predvajali filmške posnetke, povzete med sindikalnimi boji v tekstilnih obratih.
Tudi v Gabrjah so žene proslavljale svoj praznik. Obiskale so jih tudi delavke iz Podgore. Tako v Gabrjah kot v Sovodnjah je govorila znana sindikalistka Marija Seličeva iz Gorice.
V -soboto, 7. marca so žene in dekleta iz Jamelj proslavile svoj praznik. Organizirale so skupno večerjo in nato družabno srečanje. Za prijetno razpoloženje je skrbel tudi mladin-ški godbeni ansambel iz Sa-matorce.
Na prireditev v Jamljah je prišla tudi delegacija -delavk iz Sovodenj in Podgore. Spremljala jo je Marija Seličeva. Prisoten je bil tudi deželni svetovalec Dušan Lovnha.
Na prireditvi, ki je bila -na sedežu prosvetnega -društva v Lon-jer-ju. so nastopili tudi šolski otroci, ki so pod vodstvom -Vere Žerjalove zapeli nekaj pesmi. Na sporedu so bile tudi recitacije. O pomenu praznika sta govorila Breda Pahor in
•pomeni, da se odreka volivcem tega poslanca pravica do tajne volilne pravice, pomeni da nimajo ti volivci pravice voliti takih ljudi, ki so jim najbolj pogodu in ki predstavljajo njihove želje in -cilje.
V	Italiji smo imeli tudi primere, ki govorijo, da je tudi sodnija podvržena vplivu nasilnega kapitalizma. Primeri so, da so žrtve vedno delavci, ubijalci pa sinovi bogatih in vplivnih starsev. Zato pa aretira in zapira oblast prijatelje in tovariše žrtev, dočim o-stanejo razbojniki na svobodi.
V	Turinu je bil proces proti fašistom, ki so po pomoti ubili uglednega industrijca. Med obtoženci je bil tudi -sin nekega generala. Obtoženci so priznali, da so izvršili umor v... silobranu. BiH so oproščeni. V Turinu se je vršil tudi proces proti delavcem, ki so bili obdolženi, da so za časa zasedbe tovarn ubili -nekega redarja. 'Delavci so vsi izjavili, da so nedolžni in sodišče ni imelo nobenih dokazov, ki bi pričali, da so obdolženci umor zares zakrivili. Toda to pot niso stali pred sodniki fašisti, marveč komunisti. In -sodišče je brez doka-
natrpana dvorana Ljudskega doma. Na prireditvi so nastopili šolski otroci, o pomenu 8. marca pa je govorila Nadja Pahor.
Zelo posrečena prireditev je bila v Prosvetnem -domu v Bazovici. Na družabnem srečanju sta govorili Valerija Preslova in Nadja Pahor. Za veselejše razpoloženje je poskrbel glasbeni trio.
Posebno prijetno je bilo na prazniku v Ricmanjih, kjer je nastopila tudi mladinska godba. Sodelovala je tudi folklorna skupina, ki jo sestavljajo najmlajši vaščani. Zaplesali so med drugim znani Ijud-
Proslave 8- marca so bile tudi v mnogih drugih krajih. Žal, o vseh ne moremo [poročati, ker nismo pravočasno prejeli poročil. Prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
ski ples «Stu Tdi». Nastopila sta tudi domači moški zbor Slavec in priložnostni zbor dijakinj. O pomenu 8. marca sta govorili Slava Čebulec in Jole; Burlo.
Tudi na Opčinah je bila zelo lepa prireditev v počastitev dneva žena. Na sporedu je bila igra «Analfabet», ki jo je -ponovila domača dramska skupina prosvetnega društva Tabor. Nastopil je tudi moški zbor, ki ga vodi Sveto Grgič. O pomenu 8. marca sta govorili Nadja Pahor in Repka Sosič.
V Repnu je bilo tradicionalno srečanje žena v Križmanovi dvorani. Srečanje je potekalo v prijetnem
zov obsodilo devet delavcev skupaj na 45 let ječe.
To je buržoazna justica.
Buržoazija bi si rada dopovedala, ida je močna, dočim znaki te reakcije niso nič 'drugega nego znaki buržoazno - kapitalističnega razpadanja. Reakcija je zadnja -bilka, ki se je hoče buržoazija oprijeti. Toda bilka ostane bilka, če se tudi imenuje reakcija. Na bilki pa ne more sloneti nobena družba, torej tudi ne buržoazna.
Za proletariat je ta reakcija zelo neprijetna reč. Ali prav zato, ker je boj med reakcijo in revolucijo boj med sedanjostjo in bodočnostjo, ne dvomimo, da bo zmagal v tem boju proletariat, ako bo ostal zvest vrstam mednarodne komunistične organizacije, ki poznajo in hočejo samo eno : z m a g a t i !
Treba je zmagati, to je vse. Treba je ipekopati buržoazijo. Med reakcijo in v tem boju proti njej bomo kovali svoje sposobnosti. Ako hočemo bodočnost -doseči, tedaj mora vsak izmed nas vedeti, da se je treba sedaj upreti reakciji z vsemi silami, da je treba v tem boju zmagati-
R adivo] Pečar.
V Trebčah je bila, kot običajno, razpoloženju.




: ‘z. M
Bratska s«og»
Naslovna stran DELA z dne 9. decembra 1921, v katerem je bil ob-javljen .»O. se-Jave* V*-?™?’	J' «LS.’SLS
13. 3. 1970
DELO • 3
Za rešitev vprašanj slovenske manjšine so potrebni ustrezni zakonski ukrepi
Intervju o vsebini odgovora ministra Restiva poslancu A. Skerku insen. P. Semi
V. O ljudskem športu, njegovih uspehih in težavah
Razgovor s podpredsednikom športnega društva Kras
Minister Restivo je odgovoril na vprašanje ki sta ga predložila poslanec A. škerk in senator P. Sema v zvezi z zavrnitvijo prizivov naslovljenih občinski davčni 'komisiji v Trstu. Priziva sla bila zavrnjena, ker sta bila napisana v slovenščini. Minister Restivo pravi, da so oblasti dolžne spo štovati določila posebnega statuta, priloženega spomenici o soglasju, ki — kot je znano — «dovoljuje državljanom jugoslovanske etnične skupine (na Tržaškem ozemlju) uporabo slovenskega jezika tudi v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi«.
Uredništvo našega lista je p o vabil o nekatere ugledne predstavnike političnega in kulturneg a življenja, naj posredujejo našim bralcem svoje mnenje o tem vprašanju. Predložilo jim je naslednji vprašanji:	,
1.	Kako ste ocenili zavrnitev prizivov napisanih v slovenščini in kako ocenjujete odgovor, ki ga je dal v imenu vlade minister Restivo poslancu Albinu Škerku in senatorju Paolu Semi?
2.	Kaj bi, po Vašem mnenju, morala storiti vlada za uresničitev vsebine ministrovega odgo vora in kaj bi morale storiti politične sile?
V	številki z dne 27. februarja 1970 smo objavili odgovore, ki so jih poslali: Gorazd Vesel, predsednik SKGZ; Or. Frane Tončič, predsednik društva Pravnik; Dr. Branko Agneletto, predsednik tržaške SDZ; Dušan Lovriha, župan v Dolini in deželni svetovalec KPI; Dr. Igor Gruden, podtajnik tržaške federacije PSI; Kiljan Ferluga, občinski odbornik v Miljah (KPI) ; Dr. Drago Le-giša, župan občine Devin - Nabrežina (SS); Dušan Furlan, časnikar (KPI) in Vito Jercog, član vo dstva tržaške federacije PSIUP.
V	današnji številki objavljamo odgovore, ki smo jih prejeli naknadno.
Vsem, ki iso se odzvali našemu vabilu, se iskreno zahvaljujemo.
Dr. ZORKO HAREJ
Predsednik Sveta Slovenske skupnosti
Mislim, da sta davčni podkomisiji v Trstu zavrnili priziva v slovenščini zaradi ustaljene in neprekinjene prakse, na osnovi predvojnih zakonskih določb, ki tvaja dalje, kljub čl. 5 Londonskega memoranduma.
Izjava ministra Restiva bo v vrsti izjav in prizadevanj na raznih nivojih lahko učinkovito vplivala na spremembo odnosov tukajšnjih upravnih in sodnih o-blastev do Slovencev. Svojo polno veljavo pa bo imela šele, če se njena vsebina uresniči. Zato bi morala rimska vlada, katere glasnik je bili minister Restivo, ko je podal omenjeno izjavo, u-brati pravo pot in uporabiti najprimernejša sredstva, da se ta izjava, ki se sklicuje na Londonski memorandum, izvede tudi v praksi.
Politične sile naj bi zahtevale od vlade in od krajevnih obla-stev, da začno v celoti izvajati Londonski sporazum, in poleg tega vplivale na Slovence, da brez strahu terjajo pravice, ki so jim Po ustavi in memorandumu zajamčene.
Minister Restivo je govoril o izvajanju memoranduma. Naše pravice pa slonijo tudi na ustavi in na nekaterih mednarodnih pogodbah, ki ne veljajo samo za tržaško ozemlje, temveč za vse Slovence v Italiji.
Dr. DRAGO ŠTOKA Deželni svetovalec ( Slovenska skupnost )
Občinska davčna podkomisija je s svojim šovinističnim dejanjem povzročila pravzaprav le io, da imamo sedaj v rokah jasen odgovor predstavnika vlade m da so v tržaškem občinskem sv®t.n vse demokratične sile obsodile ravnanje podkomisije in ga označile brez vsakršnih ovinkov za kričečo diskriminacijo. Omenim naj pri tem prizadevanje Slovenske skupnosti v okvi-ru pogajanj s strankami leve sredine za spoštovanje dvojezičnosti v odnosih s tržaško občino, tako je prišlo do uradnega tol-•nača in prevajalca za slovenščino, do dvojezičnih občinskih razglasov, do dvojezičnosti napisov
Na vprašanje poslanca škerka v parlamentu je notranji minister Restivo dejal, da mora biti slovenskemu prebivalstvu zajamčeno izvajanje 5. člena londonskega sporazuma. Jasna izjava, ki pa žal utegne ostati zgolj nekaj formalnega, če ne bo italijanski parlament ratificiral memorandum (tako kot je to storil jugoslovanski parlament) in če se ne bomo Slovenci sami posluževali te pravice v odnosu z javnimi ustanovami in z oblastjo nasploh.
Rimska vlada mora čimprej predlagati memorandum v ratifikacijo parlamentu, ker je to edini mednarodni dokument, na katerega se lahko sklicujemo. Njegova normativna določila pa naj bi se s posebnim zakonom razteg-
nilo tudi na goriško in videmsko pokrajino, da bomo končno vsi zamejski Slovenci zakonsko zaščiteni. Mislim, da se morajo v tem smislu angažirati vse demokratične stranke, vse slovenske organizacije ter seveda Ljubljana in Beograd.
ZORKA LEGIŠA
Odbornica občinske podporne ustanove Devin - Nabrežina (Clanica KPI)
1.	Dejstvo, da je večina članov občinske davčne komisije v Trstu zavrnila dva priziva, ker sta bila napisana v slovenščini, je še en dokaz podpihovanja nestrpnosti, predvsem pa je izraz sovraštva proti Slovencem. Sovraštvo, danes, trideset llet po končani vojni, gojijo le še ostanki fašizma.
2.	V odgovoru poslancu škerku v poslanski zbornici je minister Restivo »povabil« tržaško prefekturo, naj posreduje pri občinski davčni komisiji, »naj bi se v bodoče ne ponovilo...«. Vse premalo od strani vlade v Rimu! S tem v zvezi se postavlja vprašanje, do kdaj nam bodo delili drobtinice in do kdaj bomo Slovenci v Trstu igrali vlogo Pepelke?
Čeravno pozitiven, je odgovor ministra Restiva nezadosten, kajti za uresničitev pravic Slovencev bi vlada morala predvsem uveljaviti čl. 3 in 6 ustave ter čl. 5 priloge Memoranduma. To so členi, ki predvidevajo določene pravice slovenski etnični skupini (rabo slovenskega jezika v odnosih z upravnimi in sodnimi o-bla strni).
Vsekakor bi bilo potrebno, da bi vlada v Rimu poslala svojo komisijo, ki naj bi ugotovila, ali Slovenci v tržaški občini imajo na razpolago ustrezne funkcionarje in uraidnike, s katerimi lahko občujejo v svojem domačem jeziku, kakor je to omogočeno prebivalcem italijanske narodnosti.
športno društvo Kras v Zgoniku spada med mlajša društva, saj je bilo ustanovljeno šele leta 1963, kljub temu pa se je že krepko uveljavilo. Srečali smo se s predstavnikom tega društva in mu zastavili naslednja vprašanja:
1.	— Ali bi nam obrazložili vzroke, zaradi katerih ste se odločili za ustanovitev športnega društva, in nam objasnili tudi dosedanje delovanje?
2.	— Ste zadovoljni z dosedanjimi uspehi in ali menite, da boste dosegli še večje uspehe?
Moštvo športnega društva Kras leta 1969 v prvenstvu D lige
3.	— Ali je umestno, da se slovenska športna društva poslužujejo tujih nogometašev?
4.	— Menite da so upravičeni stroški za nakup tujih nogometašev?
5.	— Kaj menite o sodelovanju med slov. športnimi in prosvetnimi društvi?
6.	— Kakšni so, po vašem mnenju, odnosi med slovenskimi športnimi društvi in kaj menite o morebitni tesnejši povezavi med njimi?
Na navedena vprašanja je odgovoril podpredsednik športnega društva Dr. Stanislav Budin.
Odgovori so naslednji:
ooooooooooooooooooooooooooooooo iuooooooo» 'oooooouoo< k ><><„,, )uih>< . Ooooooooooooooooooooooooooooooo
Revije primorskih pevskih zborov
Med glavne sklepe zadnjega občnega zbora Slovenske prosvetne zveze spada obveza za dostojno proslavljanje 25-letnice zmage narodno osvobodilnega boja. Zato gre mnogim pobudam v okviru SPZ same kot posameznim včlanjenim društvom še posebna skrb
Kljub zmagi in porazu fašizma leta 1945 je morala preteči četrr stoletja, da smo primorski prosvetni delavci, ki živimo ob meji, prišli do skupne odločitve, da organiziramo prav letos skupne kulturne prireditve večjega obsega.
Naša pevska kultura in naši pevski zbori so v teh 25. letih ponesli svojo pesem vsepovsod. Prav zborovska pesem nam je pogosto nudila priložnost za večje razumevanje in sodelovanje tudi v našem ožjem kulturnem prostoru. Naši zbori so prepevali doma in v matični Sloveniji, zadnja leta pa se nekateri redno prijav-Ijajo tudi na mednarodnih tekmovanjih v Gorici in celo v Arezzu. Pevskim zborom iz Slovenije sta odprta meja in dobri meddržavni odnosi, predvsem pa odlična kvaliteta zborov omogočila v Italiji vedno pogostejše in številnejše nastope, pa tudi uspehe. Zato je povsem naravno, da sta Zdru-EDVIN ŠVAB
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE • SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
TRSIH. MARIA 197» TRM 15. MARTA 1979 PO.STIIJAAJilll. 1979 ^AJMASTISA V. 197«
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
V soboto, 14. marca ob 20.30 nastopijo naslednji zbori: MLADINSKI ZBOR GM — Trst, Opčine
FANTJE IZPOD GRMADE MOŠKI ZBOR PD MIREN — Miren
DEKLIŠKI ZBOR GM — Nabrežina
MOŠKI ZBOR LIPA — Ba zovica
MOŠKI ZBOR PETER JEREB Cerkno
MOŠKI ZBOR SPD TABOR — Opčine
MEŠANI ZBOR PD SVOBODA — Izola
MOŠKI ZBOR — Postojna MOŠKI ZBOR SREČKO KOSOVEL — Ajdovščina
V nedeljo, 15. marca ob 17. uri nastopijo naslednji zbori: MLADINSKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK — Nabrežina MEŠANI ZBOR SIMON GREGORČIČ — Orehek MEŠANI ZBOR VENČEK — Dutovlje
PIVŠKI NONET — Pivka MEŠANI ZBOR SLOVENEC Boršt
MLADINSKI ZBOR STUDE-NO — Postojna MOŠKI ZBOR IDARJA — Benečija
MOŠKI ZBOR IVAN CANKAR — Trst
MOŠKI ZBOR IGO GRUDEN Nabrežina
MOŠKI ZBOR VENČEK — Dutovlje
MOŠKI ZBOR PD FRANC ZGONIK — Branilk MEŠANI ZBOR FRANCE PREŠEREN — Boljunec GORIŠKI OKTET — Nova Gorica
MOŠKI ZBOR JADRAN — Vrtojba
Vstopnina 500 lir, pevci in dijaki 300. Prodaja in rezervacije vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, telef. 31-119.
1.	— Športno društvo Kras smo ustanovili leta 1963 in šteje danes okrog 150 članov. Za športno društvo nastopata dve moški odbojkarski ekipi, članska in mladinska. Danes branijo društvene barve tudi dekleta, ki nastopajo na raznih turnirjih v ping pongu. Gojimo tudi šah in streljanje. Priredili bomo društveno tekmovanje v šahu in kasneje se bomo pomerili z drugimi društvi.
Po tem kratkem opisu delovanja društva bi rad prešel k jedru vprašanja, športno društvo smo ustanovili zato, ker je bilo med mladino največ zanimanja za šport in tudi zato, da bi obdržali v domačem, zdravem, krogu čim več mladih ljudi. Odločili pa smo se za odbojko, ker zahteva ta športna panoga manj stroškov kot pa n .pr. nogomet, in tudi zato da bi se izognili problemu tujih igravcev. Da pa smo lahko začeli in tudi nadaljevali v tej panogi smo nujno morali priti do igrišča. Igrišče smo zgradili s prostovoljnim delom in s prostovoljnimi prispevki; nekaj denarja pa smo zaslužili sami
2.	— Glede na cilje, ki smo jih postavili, in to predvsem z vzgojnimi nameni in v narodno o-brambnem duhu, lahko rečem, da smo popolnoma uspeli. Društvo je in bo Distalo slovensko. Ker je bil smisel ustanovitve društva, kakor sem prej omenil, obdržati mladino v domačem in zdravem krogu, je, logično, prešla ina drugo mesto kvaliteta igre. Danes nastopa članska ekipa v D ligi in upati je, da ji bo uspelo priti v C ligo.
3.	— Teh problemov naše društvo nima, ker se z nogometom ne bavi. Moje osebno mnenje pa je, da bi se morala slovenska športna društva, ki imajo nogometno ekipo, odpovedati tujim igravcem.
4.	— Absolutno sem proti pre-kupčevanju z igravci in to posebno takrat, ko sklene kupčijo slovensko društvo.
5.	— Sodelovanje med športnim društvom in prosvetnim društvom je, nedvomno, potrebno. Že zaradi tega, ker je vas majhna, je razumljivo, da bomo srečali na športnem igrišču in v prosvetnih prostorih ljudi, ki istočasno gojijo športno in prosvetno dejavnost.
6.	— Formalno so odnosi dobri, v resnici pa so šibki. Prepričan sem, da je potrebno tesnejše sodelovanje. Izgleda pa, da je to težko izvedljiva stvar. Sicer poskus je bil že storjen, toda vsa zadeva je ostala le na pa-pirju.
BORIS GOMBAČ
IZJAVA
SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Ker že toliko let šolske oblasti neupravičeno zavlačujejo ureditev službenega položaja slovenskih profesorjev in rešitev še mnogih bistvenih vprašanj slovenske šole ter tako kršijo ustavne določbe, določbe londonske spomenice in človeške pravice, je odbor sindikata povabil člane, naj izrazijo svoj protest ob otvoritvi seminarja.
Člani sindikata poudarjamo, da kot italijanski državljani in pripadniki slovenske narodne skupnosti imamo pravico, da za uresničitev svojih upravičenih zahtev uporabljamo vsa zakonita sredstva. Pripravljeni smo sprejeti, pomoč vsakogar, odločno pa odklanjamo vsakršne oviralne posege.
4 • DELO
- 13. 3. 1971
Vsedržavna konferenca KPI o vprašanjih kmetijstva
Na občnem zboru Kmečke zveze v Trstu
/Ya nekaj so pozabili
V okviru splošnih prizadevanj in organizirane dejavnosti italijanskih naprednih sil za novo gospodarsko politico v državi, za novo vrsto razvoja, - za politiko dejansko demokratičnega načrtovanja, se bo vršila v Bariju od 20. do 22. tega meseca druga vsedržavna kmetijska konferenca, ki jo organizira KPI.
Veliki in zmagoviti boji italijanskih delavcev za delovne pogodbe in način kako so ti boji potekali, občutno povečana teža delavskega razreda v političnem življenju, napredovanje v prizadevanjih za sindikalno enotnost, narekujejo neodložljivo nujnost, da se najde pozitiven izhod iz socialne in politične krize, ki je sedaj v teku, potom odločne preusmeritve političnega vodstva dežele.
Ustrezne reforme so nujne tudi v kmetijstvu, katero se zaradi sedanje ureditve, nahaja v stalni hudi krizi, tki se je po njegovi priključitvi k Enotni gospodarski slkup-sti, še bolj poglobila. O tem jasno govori naraščajoče nezadovoljstvo delovnih kmetov, kateri so vsled nepopolne valorizacije vseh materialnih in človeških zmogljivosti, primorani množično zapuščati podeželje in se zatekati v industrijske predele dežele ali celo v tujino. Razen tega je sedanje stanje v kmetijstvu tudi stalen vir inflacijske napetosti in potemtakem naraščajoče draginje, ki grozi spraviti v noč vse poviške plač, ki si jih je delavški razred priboril lansko jesen. V tem se nazorno vidi primer tesne povezanosti med problemi delavcev in kmetov.
Vsedržavna kmetij ška konferenca KPI bo morala torej nujno obiav-navati smernice bojev za obnovitev kmetijstva kot sestavnega dela splošnega boja za novo obliko gospodarskega razvoja v državi in za razširitev demokracije. V luči odnosov med razvojem kmetijstva, vsega gospodarstva in demokracije bo na kmetijski 'konferenci postavil specifične probleme naših delovnih kmetov tudi zastopnik tržaške federacije KPI.
Problem razlastitev. Ta problem, ki že vsa povojna leta zadaja našemu 'kmetijstvu in slovenski narodnostni skupnosti težke udarce, je še vedno zalo pereč, zlasti spričo novih napovedanih razlastitev v dolinski in tržaški Občini, ki se izvajajo še na podlagi zakona iz leta 1865; ki 'upošteva kmečko posestvo le kot zemljiško posest, ne pa kot dobrino, potrebno za proizvodno gospodarjenje kmeta, bistvenega dejavnika v sodobni družbi. Pod krinko «začasne zasedbe» zavlačujejo razlaščevalci iz leta v leto izplačevanje že itak krivične odškodnine, ki v večini slučajev ne odgovarja niti tržni vrednosti dotičnega zemljišča. Tudi v tem oziru smo daleč od dejanske enakopravnost; med razlaščencem in razlaščevalcem.
Problem kmečke bolniške blagajne. Naši delovni (kmetje so še vedno prikrajšani demokratičnega u-pravljanja vzajemne bolniške blagajne, ki se že več kot 10 let nahaja pod komisarsko upravo, čeprav predvideva državni zakon, da mora ta prenehati najkasneje po šestih mesecih. Ta naša zapostavljenost v odnosu do pridobitev ita-lijanskega delovnega kmeta nas mora še bolj spodbujati k boju za reformo celotnega sistema bolniških blagajn e uvedbo enotne državne zdravniške oskrbe za vse delovne ljudi in mesta in podeželja.
Na polju socialnega zavarovanja zahtevajo delovni kmetje rešdev še cele vrste drugih problemov, kot so 'zvišanje družinskih dcklad za otroke, zvišanje pdkojnin na 25.000 lir mesečno z istočasnim znižanjem pokojninske starosti na 60 let za moške in na 55 let za ženske.
K specifičnim problemom naših delovnih kmetov «padajo še nujno vprašanje postavitve ustreznega od-
borništva za 'kmetijstvo pri tržaški občinslki upravi, vprašanje slovenske 'Strokovne kmetijske šole, vprašanje dobave vode po znižani ceni za 'kmetijske potrebe itd.
Obnovitev gospodarskih in družbenih struktur v kmetijstvu zahteva Skupno prizadevanje vseh prizadetih družbenih sil, ki delujejo na tem področju. V to svrho je nastalo lani močno vsedržavno gibanje za področne konference, namen katerih je proučiti vse možnosti popolne valorizacije kmetijstva in u-poštevanja volje kmeta v tesni povezavi z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi področja. Takšne konference se morajo vršiti tudi pri nas ob sodelovanju delavcev in kmetov in z najširšo .udeležbo vseh sindi-'kainih in iStrdkovnih organizacij zadružnih ustanov, vseh levičarskih političnih sil, izvoljenih organov in predstavnikov. Ustanove za razvoj kmetijstva, kmetijskih strokovnjakov, urbanistov itd. Enotni odbori, izvoljeni na teh področnih konferencah, bodo 'morali sestaviti podroben program dejavnosti za spremeni te v gospodarskih in socialnih struktur na podeželju v demokratičnem smislu.
Delovni kmetje, ki še vedno plačujejo najvišji davak za sedanjo obliko gospodarskega in socialnega razvoja, ki ga deželi narekujejo monopoli, nočejo več biti zapostavljeni državljani; njihovo mesto in njihova politična teža v sodobni družbi morata ustrezati njihovi naraščajoči moči in enotnosti.
Inž. MILOŠ KODRIČ
V nedeljo 1. marca je bil v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu JUBILEJNI OBONI ZBOR KMEČKE ZVEZE.
Za predsednika občnega zbora je bil poklican prvi predsednik Kmečke zveze Andrej Kriščak.
Predsednik se je v svojem krat-kem nagovoru spomn i ustanoviteljev te organizacije in povabil navzoče, naj počastijo spomin preminulih.
Tudi v poročilih predsedništva in tajništva je bil poudarek na «dvajset let borbe te organizacije». V predsedniškem poročilu je med drugim rečeno, «da je bila KMEČKA ZVEZA vedno in edina zagovornica naših kmetov in krajevnega kmetijstva».
Ni moj namen dajati ocene o občnem Zboru, ali so bili problemi
do leta 1950. Zaradi potrebe in 'ker ustroj sindikata ni povsem ustrezal obstoječim potrebam, je bila prav na pobudo Enotnih sindikatov u-stanoVljena Zveza malih posestnikov, katero je, talko kot prej Kmečki sindikat, vodil Mario Grbec, ki ne pripada nobeni politični stranki.
Zaradi političnih razmer, ki so kasneje nastale, je bila ustanovljena Kmečka zveza, katero je vodil pokojni tov. Kosmina.
Kaj se je potem zgodilo je vsem znano. Delovali sta dve kmečki organizaciji. Praktično sta obe organizaciji imeli isti program in iste cilje. (Tu nočem govoriti o tretji organizaciji, ki je pri naših kmetih tuja.)
Ko so se politične razmere spremenile ter se izboljšale, je prišlo do sporazuma med obema organi-
Predsedstvo Kmečkega sindikata. Slika je bila posneta ob priliki ustanovitve omenjenega sindikata leta 1945. Na sliki so: Mario Grbec, Just Grmek, Škerjančeva, Križman Škrk, Tence, Škerlj, Gruden, Anton Milič, Švab, Franc Kodrič in drugi
SLOVENSKO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM V TRSTU V sredo 18. marca ob 16. uri Pavel Golia SNEGULJČICA Mladinska igra v osmih slikah (Premiera)
V petek 20. marca ob 16. uri ponovitev
V ŽUPNIJSKA DVORANA V ŠTANDREŽU V četrtek 19. marca ob 20. uri Jaka Štoka
MOČ UNIFORME
Burka s petjem v treh dejanjih
kmetov dobro analizirani in koliko kmetov se je udeležilo razprave.
Poudariti hočem, da so v zvezi z vsem tem, določeni pomisleki.
Po osvoboditvi, leta 1945 — za katero so dali kmetije ogromen delež — je bil ustanovljen v okviru Enotnih sindikatov tudi Kmečki sindikat. Ta sindikat se je zavzemal za reševanje najrazličnejših problemov. Med drugim se je zavzemal za reševanje problemov, ki so nastali zaradi škode, katero je povzročala zavezniška vojska, dalje za reševanje zadev v zvezi z razlaščanjem, pa tudi za reševanje problema dovoljenj za tržnico, za žganjekuho itd.
Torej ni res, da je bila praznina
OOOOOOUOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOf OOOOOOOOOUOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Občni zbor Kmečke zveze v Gorici
V nedeljo 8. marca je bil redni občni zbor goriške Kmečke zveze. Na njem so predstavniki Zveze dali obračun o dosedanjem delovanju ' in nakazali smernice bodočega delovanja. Seveda je vzporedno s tem tekla tudi razprava o stanju kmetijstva na splošno, o težavah, ki zavirajo nadaljnji razvoj, o problemih, ki so združeni s prizadevanji za posodobljenje kmetij-istva itd.
Delovanje Kmečke zveze temelji na dveh glavnih postavkah: delovanje urada in propagiranje ter uresničevanje pobud, ki bi omogočile kmetom strokovno izpopolnjevanje in s tem povezano gospo-darsko utrjevanje. Posebno z drugo postavko je po eni strani povezano vse tisto 'delovanje, ki temelji na državnih, deželnih in pokrajinskih smernicah, in s tem v zvezi na iskanju skupnih izhodišč s «orodnimi vsedržavnimi organizacijami, ki »e bonijo za uveljavitev bolj demokratičnih in za male kmete pravičnejših posegov 'talko na strokovni 'kot na socialni ravni; po drugi strani pa navajanje kmetov, da hi se vključevali v tok modernizacije in racionalizacije svojih gospodarstev.
Kmečka zveza si je več let za-
vzemala za to, da 'bi v odbor Konzorcija za zaščito tipičnih briških vin prišlo večje število slovenskih vinogradnikov. Cilj je bil dosežen, toda naloga odbornikov je, da usmerjajo vinogradnike k uresničevanju upravičenih zahtev.
Omembe vredno je tudi prizadevanje Zveze, da bi objasnila šte-verjanskim (kolonom pomen deželnega zakona štev. 22, ki ukinja kolonat in da bi jim zagotovili preusmeritev tega ostanka fevdalnega izkoriščanja v navadno najemninsko pogodbo. Ta akcija še ni dokončana tudi zato, ker ni še pravih smernic za izvajanje določil omenjenega zakona.
Naloge goriške Kmečke zveze so pomembne, četudi je kmetijstvo v slovenskih predelih te pokrajine razmeroma šibko. Razumljivo je, da Zveza, ki je bila ustanovljena pred nekaj leti, ni še uspela doseči vseh ciljev. Dejtvo pa je, da se trudi za to, da hi jih dosegla. Tudi zato slovenski kmetje z zaupanjem gledajo nanjo, kar med drugim potrjuje, da se je tudi v zadnjem letu povečalo število članov Zveze. Pozitivno je tudi dejstvo, da Zveza tesno sodeluje s sorodno vsedržavno kmečko organizacijo.
zacijama. Izkazalo se je, da ni razloga, zaradi (katerega naj bi obstajali dve ločeni strokovni organizaciji z enakim programom in enakimi celji. Pred dvema letoma je bil sklican ustanovni občni zbor. Na tem občnem zboru je bila ustanovljena nova enotna kmečka organizacija.
Nova organizacija, ki je izšla iz omenljenega kongresa se imenuje tako kot ena cd prejšnjih organizacij. A to je stvar zase. Vsakomur je dobro znano, da je nova Kmečka zveza sestavljena iz dveh prejšnjih organizacij, t.j. iz b vše Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov.
Če se je letos hotelo proslavljati kakšen «jubilej», potem bi se moralo proslavjati 25-letnico ustanovitve prvega po zadnji vojni ustanovljenega Kmečka sindikata.
Dejstvo, da je vodstvo lanašnje Kmečke zveze organiziralo jubilejni občni zbor ter proslavljalo 20-letnieo samo ene organizacije in se spomilo «amo ustanoviteljev iste, je skrajno nekorektno.
Ali meni vodstvo Kmečke zveze, da s podobnimi dejanji utrjuje bratstvo med pripadniki bivše Zveze malih posestnikov in bivše Kmečke zveze?
Svetoval bi vodstvu sedanje Kmečke zveze, da vpraša člane bivše rZveze malih posestnikov, in vsakogar, ki je v povojn h letih kaj napravil v 'korist naših kmetov, kaj menijo o tem.
ALOJZ MARKOVIČ - ZVONKO
Nadaljevanje
Ni slučaj
je poudaril Cuffaro, da je bil nacionalizem premagan, če danes ni več mogoče govoriti kot v preteklosti, se je treba zahvaliti samo delavcem, ki so odločno postavili vprašanje pravic slovenske narodne skupnosti, ki so se borili proti fašitični in nacionalistični sodrgi, ko je bilo treba zavrniti kriminalni napad proti slovenski narodni manjšini. Ob zaključku je svetovalec Cuffaro poudaril, da se 'komunisti zavedajo, da danes Obstajajo sile, ki lahko zaživijo do skrajnosti pod-
ročje nacionalizma in šovinizmi toda ne za povzdigovati druge ni cionalizme in šovinizme, marve zato, da se povzdignejo vrednot internacionalizma, miru in om kanega sožitja, vrednote spošte vanja pravic in ustave.
To je bilo treba poudariti odgovor na vaš poseg, ki bi bi vreden tudi drugega, ost rej šeg; -odgovora, ki pa ga ne namera 0 vam dati, dr. Dolhar, prav zate -ker nočem se spuščati na raven na katero ste vi morda zaradi pc ^ manjkanja politične prizadevne _ sti, danes zašli.»
Nabrežina
glasovali proti predlaganemu prc računu.
Predno je škerk zaključil svo govor, je opozoril župana in od bor, da za proračun ne bodo pre jeli zadostnega števila glasov, to ji najmanj 11, kot predvideva zakon ( Po odgovoru župana in odborniki 1 za finance, da za odobritev prora i čuna zadostuje 10 glasov (in ne ah i solutna večina, t.j. najmanj 11) b -po kratkem zaključnem govoru žu 1 pana se je vršilo glasovanje. Izit > glasovanja: deset svetovalcev je vo 1 lilo za proračun, štirje od opoziciji so glasovali proti.
Mnenja smo, da pomeni izid gla sovanja poraz za občinsko upravo Temu bi se bila morala, iz ogniti z odložitvijo glasovanja ni drugo sejo. Ker to ni bilo storjeni mislimo, da bi morala uprava vslei poraza odstopiti.
* *
Pevski zbori
žen j e pevskih zborov Primorski in Slovenska prosvetna zveza oce niii sedanje možnosti in priredil v veliko zadoščenje zborov samil in vseh ljubiteljev zborovskega petja široko zasnovano revijo pri morskih zborov, ki bo v peti! koncertih zvrstila pred nami 5(
p-evs-kih zbor-o-v	oikixpii.fm	im-
s lovom »Primorska poje«.
Pravilnost in utemeljenost organizacije tako obsežne revije pa bomo pokazali z našo številne prisoitnostjo tako na sobotni re viji ob 20.30 kot naslednji dal ob 17. uri. Polna dvorana Kultur nega doma bo v največje zado ščenje nastopajočim pevcem. Do ber obisk bo poleg moralne tud materialna podpora našega občin stva.
Svečanost v Lonjerju
ANPI — sekcija Lonjer - Kati-nara bo v nedeljo dne 22. t. m. oh 15 uri pred spomenikom padlih junakov v borbi -za narodne pravice in socialne napredek človeštva priredila proslavo ob 25. obletnici obkolitve vasi in napada na partizan ski bunker.
Nastopil bo tudi pevski zhot «Primorec» iz Trebč
Odbor
---O---
Sožalje
Prosvetno društvo Jezero izraža Jožetu. Evgenu in Ladotu Gergoletu članom pevskega zbora, iskreno sožalje ob smrti njihovega očeta An dreja. 'Sožalju se pridružuje tudi DELO.
V počastitev spomina pokojne Pe pe Bajc daruje tov. Emil Furiai iz Šklednja 1.000 za Delo in 1.000 lil za prosvetno društvo Skedenj.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk : Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12