Leto IIT., štev. fG8
ighal* ob 4 nhrtral.
Stane mesečno 7-60 Din z a Inozemstvo 18'— .
Oglasi po tarifa
Uredništvo;
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon tt. 72.
V Utmflan«, nedelja one 16. julija 1922
Današnja številka 1 Din - i K
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernov*. nI. »t. 64 Telef. št. 3*.
Podružnice:
Maribor, Barvarska ulica
it. 1. TeL St. 22. Cd)«« Aleksandr. cesta.
Račun pri poitn. čekov, zarodu štev. 11.842.
Ljubljana, 15. Julija.
5a sfijdu zaupnikov JDS je povdaril posl. dr. Kukovec, da naj gre demokratska stranka bolj na levo. Ta klic so zaupniki sprejeli z glasnim odobravanjem, dokaz, da so ga pravilno razumeli in ga niso smatrali za poziv, da naj jugoslovenska demokracija odjadra naravnost v — boljševizem.
Demokratska rtranka je po sili razmer koalirana e stranko, ki stoji po svojem političnem, gospodarekem in socijalnem programu na Bkrajni desnici. Radi te koalicije je demokratska Btranka morala že večkrat odnehati v marsikaterem principijelnem vprašanju, ker je pač njen cilj doseči realizacijo kardinalne točke svojega programa: ustvaritev enotne, močne države. Stranka ni dovolj jaka, da bi sama odločevala in uredila državo popolnoma po svojem programu in zato se je morala koalirati s stranko, ki ee vsaj v tej kardinalni točki njenega programa strinja z nja
Sila razmer je postavila jugoslovansko demokracijo pred alternativo, kaj Je s splošno narodnega stališča boljša in potrebnejše: ostati pri doslednem in neizprosnem zastopanju celokupnega svojega programa in čakati, da ta program sprejme večina naroda, ali pa se spušcti v kompromise v manj važnifi točkah programa oziroma odgoditi trveljavljenje teh manj važnih točk, da se doseže glavni cilj.
Demokratska stranka se je odločila 8a politiko kompromisa. Storila je prav. Država je morala dobiti ustavo, ki jamči za njeno enotnost in postavlja pogoje za razvoj v smeri narodnega edinstva. Zato se je demokratska stranka morala koalirati s stranko, od katere se sicer močno razlikuje, ali ki je vsaj misel državnega edinstva sprejla y svoj program. Dosegla je historičen cspeh. Jugoslovanski temeljni zakon odgovarja vsaj v glavnih svojih določbah načelom jugoslovanske demokracije.
Današnja koalicijska vlada je sestavljena iz strank z različnimi programi in težnjami. Zato ne more biti homogena, tež k oče in krize so na dnevnem redu in neprestani kompromisi neizogibni. Naša programatična doslednost se mnogokrat buni, toda trezen prevdarek nam pravi, da je od takih kompromisov manjša škoda, kakor bi bila, ko bi demokratska stranka vztrajala z vso odločnostjo na takojšnjem uveljavljenju svojega programa in dopustila — ker tega ne bi mogla doseči — da se sestavi vlada iz strank, ki bi pričele podirati, kar je s takim trudom, s tolikimi žrtvami zgrajeno: temelje našega narodnega In državnega edinetva.
Podirati, to se pravi otvoriti dobo silnih notranjih bojev, ki bi nujno zadržali ves naš kulturni in gospodarski razvoj ter izčrpali vse sile naroda v borbi, katere predmet bi bil nič manj 5n nič več zopet — narodno in državno edinstvo. — Podreti se že ustvarjeni temelj tega edinstva, naša sedanja ustava, seveda ne da čez noč, kakor naivno pripovedujejo gospodje revizijo-nisti. Za spremembo ustave je potreben konkreten kraljev predlog ali pa sklap tripetinske večine vseh članov parlamenta in ponovne volitve. Nacijonalna in državna zavest našega naroda je že teko globoko razvita, da načrti, ki gredo za tem, ga oguljufati za veliko pridobitev enotne državo, nikdar ne bodo imeli uspeha.
Ustava se sedaj izvršuje ln s Bpeci-Jalnimi zakoni dovršuje. To je nujno m potrebno delo, ki na sebi opravičuje, da ga demokrati omogočujejo s kar največjo lojalnostjo in požrtvovalnim sodelovanjem v vladi. Toda z vsakim dnem se bolj približujemo času, ko bo demokratska stranka zopet bolj odločno mogla uveljavljati svoj program tudi tam", kjer je morala svoje zahteve dosedaj zapostavljati višji dolžnosti. Pomakniti se bo mogla zopet na svoja oravo mesto, odkoder bo z isto energijo vodila boj proti vsaki reakciji in borbo proti socijalni revoluciji. Opraviti delo, ki nas Čaka v tem oziru. to je Ml smisel Knkovčevega klica.
»Na levo!* je opomin k popolnemu uveljavljanju demokratskega programa. Razveseljivo je, da je ta klic našel tako glasen odmev v vrstah zaupnikov, H so pravi predstavite! ji volje stranica in tolmači razpoloženja širokih vrst jugoslovanske demokracije.
PARLAMENTARNI OBISKI MALE ANTANTE.
Beograd, 15. julija. (Izv.) Koncem septembra obišče ve^je odposlanstvo našega parlamenta parlament" v Pragi. Varšavi in Butare? ti-
Boh. Bistrica v plamenu
PRVA POMOČ. - ŠKODA OGROMNA. — NAD M OBJEKTOV ZGORELO. — KRALJE VA POMOČ*
Bohinjska Bistrica, 15. Julija. (Izv.) Ob 4. uri popoldne Je v nekem kozolcu v bližini velike mesarije izbruhnil požar. Dognano ni, kdo ga Je zanetil, domneva se, da otroci pri igri. Požar se je naglo razširil vsled močnega vetra, in ker so skoraj vse hiše pokrite s škriljem. Tudi je le malo vode zaradi suše. V četrt ure je bil ves del hotela »Triglav* naprej v plamenu. Ako se veter ne obrne, železniška postaja ni ogrožena Do pol šeste ure je bilo v plamenu štirinajst hiš in večje število gospodarskih poslopij. Prebivalstvo je obupano in brez moči napram požaru. Škoda je neprecenljiva, samo pri enom posetniku se ceni nad dva milijona kron. Po dosedanjih ugotovitvah je pogorelo 22 stanovanjskih hiš in večje število gospodarskih poslopij ter mnogo pritiklin.
Bled, 15. julija. (Izv.) V Bohinjski Bistrici je pri delu Sest požarnih
bramb. Proti ve&m ®e Je vsula plota. Požrtvovalnemu delu požarnih bramb In k sreči prav močnega dežja je požar pogašen. Človeških žrtev ni, kolikor se doslej da ugotoviti Ni pa izključeno, da ee pri vladajoči zmedi is naknadno kakšna ugotovi Pač pa je zgorelo več glav živine, ld je nI bilo mogoče pravočasno rešiti. Do plohe je bilo vse nebo nad Bohinjem krvavo rdeče. Zaključnih poročil do pozne večerne ure Se ni.
Bled, 15. julija. (Izv.) Požarna bram-ba z Bleda je odhitela na prvo vest o velikem požaru v Boh. Bistrici s vsem moštvom in parno brisgalno na pomoč. Ravnotako požarna bramba z Mlina in sosednjih vasi. Ko je kralj Aleksander izvedel za nesrečo, je dal gasilcem ta-noj svoje avtomobile na razpolago. Kraljevi avtomobili so moStvo požarnih bramb z največjo naglico prepeljali na pogorišča.
Haaška konferenca razbita
Haag, 13. iulila. (Izv.) Haaška konferenca se )e razbila. Sovjetska delegacija hoče še danes zapustiti mesto. Rusija in zapadne države očitalo druga drug! krivdo, da konferenca ni uspela Rusi vidijo vzrok za neuspeh v tem, da se ilm niso dovolil! neobhodno potrebni krediti, zapadne države pa v tem, da Rusi nočejo priznati dolgov ter da odklanjajo izjavo, da bodo vrnili privatno lastnino. Zapadne države hočejo v posebnem sklepnem zapisniku konstatirati, da so neuspeha kon-
ference krivi Rusi. Isto bodo ▼ nasprotnem smislu napravili Rus!.
Zvečer javljajo, da Je Krasta v zadnjem trenotku dobil iz Moskve nove instruk-cije, ki b! mu omogočile privoliti v nove koncesije, zlasti glede železniškega prometa. Vendar pa ie zelo neverjetno, da bi konferenca na tej podlagi zopet oživela.
Haag, 15. julija (Izv.) Kakor se do-ztfava, zapustijo Rus! jutri Haag, ker nočejo podpisati finančnih protokolov konference.
Zunanji minister
o političnem položaju
SPOR Z BOLGARIJO. — SPOR Z MADŽARSKO. — SPORAZUM Z ITALIJO, ZADAR, KASTA V, SUŠAK. — ČRNA GORA.
Krvniška obsodba v Moskvi
Pariz, 15. julija. (Izv.) Kakor poroča i nih revolucionarjev. 5 obtožencev je M-»Matin*, se Je 10. Iulila razglasila v Mo- lo oproščenih, 53 pa iih Jc bOo obsojenih skvi obsodba proti drugemu deln sociial-! na smrt in bodo asirtlJenL
Nemčija plačala
julijski obrok?
Berlin, 15. julija (Izv.) Kakor javlja i racijsko vsoto za JuBl v znesku 32,107,397 »Deutsche Allgemelne Zeltung* le Nem- zlatih mark. čija Izplačala reparaciiskl komisiji repa- j	hjl«««
Pred združenjem
pravoslavnih cerkev?
PROTI KATOLICIZMU V RUSIJI. - PRAVOSLAVNI IN ANGLlCANL — TIHON PROTI CERKVENI ORGANIZACIJI RUSKIH EMIGRANTOV.
Beograd, 15. julija. (Izv.) Danes od 11. do 12JJ0 dopoldne je zunanfl minister dr. Ninčič Imel konferenco » novinarji, katerim je razložil naš zunanjepolitični položaj.
O naših odnošajih do Bolgarije je govoril * velikim optimizmom ter nagi »šal, da je naša politična, zmaga proti Bolgariji gotova, ker imamo v rokah dovolj dok&zilnega gradiva Naša kraljevina. «e je sporazumela s predstavniki Rumnnije ln Grške, da podvzamejo skupen korak proti bolgarskim komitaškim akcijam. Sklenjeno je bilo, da podvzame tako >o-rak rumunski minister Duca. kot najmanj zainteresirali zastopnik. Bolgarska vlada pa je med tem stavila predlog, naj se imenuje komisija, ki bi morala preprečiti, da se ne bi sestavljale komi-taške čete v notranjosti Bolgarije. Ugotovljena so bila z središča v Bolgarski, kjer so se sestavljale take čete, namreč v Petriču, v Kjustendilu in v šumenu. Znano je bilo tudi pet »dobrotvornih* društev, ki so javno vršila priprave za komitaSke akcije. Mi imamo tehtne vzroke za prepričanje, da Bolgarija ne stori vse, da prepreči to delovanje, vsled česar nismo mogli sprejeti bolgarskega predloga Nato sta Rumunija in Grfija pričeli pogajanja glede novega predloga Bolgarije, da se obmejni napadi preprečijo s skupno akcijo. Naše in bolgarske čete naj bi imele nalogo onemogočiti komitaške akcije.
Kar se tiče konference v Londonu glede vprašanja manjšin, je razložil dr. Ninčič, kako so Madžari in Bolgari doživeli na genovski konferenci poraz z aktom, v katerem eo zahtevali rešitev tega vprašanja. Vsled intervencije Male antante ta akt sploh n! prišel na dnevni red konference, temveč se Je kot obi fino pismo poslal Zvez! narodov. G. Ninčič meni, da te o tem vprašanju ne bo ▼eč razpravljalo. Glavno vprašanje dnevnega reda na londonski konferenci lige narodov so upadi komitaških čet na na še ozemlje. Dr. Ninčič meni, da bi bil direktni sporazum s Stambolijskiro najboljši, ker se z njim najlažje razpravlja. tU zahtevamo jamstva, da se ne oodo komitaSke čete za akcije proti nam zbirale na bolgarskem ozemlju.
Kar se tiče Italije, Zadra ta svakua-dje tretje cone v Dalmaci? je izjavil dr. Ninčič, da ni več daleč dan. ko bo pod-
Beograd, 15. julija (Izv.) Koncem septembra se vrši v Carigradu preliminarni kongres vseh pravoslavnih cerkva, na katerem se ugotovi program za veliki ekumenski koncil, kakršen se je zadnjikrat vršil pred 1200 leti. Razpravljalo se bo razen tega o reformi vseh pravoslavnih cerkva ▼ modernem duhu. Na kongresu se nameravajo razčistiti tudi v zmisln že dolgo se vršečih razgovorov odnošaji med pravoslavno, rimskokatoliško ta anglikansko cerkvijo. Kolikor je mogel vaš dopisnik izvedeti, se bo kongres odločno izrekel proti politiki rimske kurije napram Rusiji in bo storil vee, da se čim bolj zbližajo vse pravoslavne cerkve ta pa anglikanska, ki je najbližja pravoslavnim. Izvršile se bodo tndi volitve v skupni sinod vseh pravoslavnih oerkva. Volilni upravičenci bo
do episkopat, nižje svečeništvo in laiki. Od ujedtajenja cerkva si pravoslavni cerkveni krogi obetajo velik preobrat v pravoslavni cerkveni politiki.
V zvezi s to vestjo je pa Istočasno pismo, ki ga je pisal moskovski patrijarh Tihon ruskemu mitropolitu Antoniju v Sremskih Karlovcih. V tem pismu sporoča, da rnski sinod ne priznava ruske pravoslavne cerkvene organizacije v emigraciji, ker je protiljudska in ker eo v njej črni elementi, ki delujejo proti ruskemu narodu. Tndi ne priznava ruska cerkev sklepov emigrantske cerkvene organizacije. Med poslednjo je vsled tega pisma zavladalo ogorčenje ta se ekli-cuje velika konferenca ruske emigrantske cerkvene organizacije, da zavzame stališče k temu patriarhovemu pismu.
Narodna skup&ina
Beograd. 15. iuliia. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10.15. Ko so ministri odgovorili na kratka vprašanja nekaterih poslancev, se Je prešlo na volitev odbora 9 članov za revizijo člena 2. prehodnih zakonskih na-redb o oblastnih ta srezkih samoupravah. Izvoljeni so bil! demokrata Wilder ta Magovčevič, radikalca Mlletifi ta Perič, klerikalec Barič, musliman Husejin Ali d, zemlioradnik Boškovič, od SKS Drofe-nik in republikanec Gjonovlč. Odbor bo revidiral razmejitev nekaterih oblasti in pride MedJImurje proč od Maribora. Tudi bo uredil nekatere nove okraje.
Nato se le pričela specialna debata o proračunu. Prv! je govoril posl. Joca Jovanovič (zemlioradnik), o prvem oddelku »izdatki vrhovne državne uprave* Izjavil je, da imamo v predsednlštvu min. sveta preveč uradnikov, ld tvorijo nekak tajni kabinet Predlaga, naj se za Izvršitev mednarodnih pogodb ustanovi posebno ministrstvo. Končno je ostro napadal nesposobnost presMroa. Za njim govori poslanec Skulj, ki kritizira izdatke, Prlhodnla sela le j pondeliefc
PribKevit vodia notranUga ministrstva
Beograd, 15. i-Sja. (Izv.) »Politika«, doznava, da bo i.os% tni minister Pribi-čevič zastopal notranjega ministra Marin-kovida, dokler se ta portfelj stalno ne zasede.
Finančni odbor
Beograd, 15. julija. (Izv.) Finančni odbor je danes sprejel amandma k proračunu, v katerega še postavi 10 milijonov dinarjev za organizacijo državnega S"e-ta in državne kontrole. Vsi drugi amand-rruni so bili izročeni posebnim sekcijam finančnega odbora. Plenum finančnega odbora se zopet sestane v pondeljek. V pondeljek se bo vršilo v skupščini po skrajšanem postopka glasovanje o zunanjem posojilu.
AVSTRIJSKO NOTRANJE POSOJILO SPREJETO.
Dunaj, 15. Julija. (Izv.) Na današnji seji finančnega in računskega odseka je bil v 3. čitanju sprejet zakon o notranjem posojilu.
pisan sporazum * Italijo. 12 dni potem, ko bomo izvršili Llovd Georgeov predlog. se bo izpraznila tretja cona, pet dni kasneje pa Sušak. Obenem se bo sestavila komisija treh naših ta treh italijanskih članorv, ki bo določila meje. Ta komisija bo tudi določila meje neodvisne reške države na podlagi člena 4 rapallske j>o-godbe in ima nalogo, da uredi vprašanje pristanišča in prometa. Za svoj posel bo imela rok mesec dni. Rešila bo tudi vprašanje gospodarskega zaledja mesta Kastva. Ta rok se r: podaljšati, ako bo potrebno zaradi k-.' • formalnosti 'klinične narave. Ako ne pride do sporazuma, se bo postopalo po členu 5 rapallske pogodbe in se predloži spomo vprašanje v arbitražo predsedniku švicarske konfederacije. Zunanji minister naglasa na to. da naša javnost ni dobro razumela določbe glede obmejnega prometa okoli Zadra Naša v rapallski pogodbi določena meja se nikakor ni potisnila nazaj. Dogovorjene so bile le gotove določbe glede medsebojnega tkzv. pograničnega prometa, kakor pri trgovinskih pogodbah. Naše obmejne čete in finančni oddelki stojijo na meji, določeni po rapallski pogodbi. Dotične določbe se tičejo le reciprocitetuega izmenjavanja potrebnih stvari med Zadrom in okolico brez carine. Kontingent izvoza in uvoza v Zader je natančno določen za posamezne slučaje in skupno za dobo enega leta, Za vse, kar se bo izvažalo ta uvažalo preko tega določenega kontingenta, m bo plačala carina
Koncem svojega ekspozeja je zunanji minister dr. Ninčič omenil S» en nspeŠ našega zunanje - političnega delovanja. Gre za končnoveljavno ureditev t-akozva. nega črnogorskega vprašanja Mednarodna komisija za razmejitev med Crao go« ro ta Albanijo Je vprašala poslani konferenco, kakšno barvo naj doblje mejniki med obema državama, ali Srno. gorske barve kraljevine Srbov, Hrvate* ta Slovenoev. Poslamška konferenca £ odgovorila, da morajo Imeti mejniki Jugoslovansko barvo, kor tvori Orna gon od leta 1919 naprej sestaven det kralje« vine Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Isto tako je poslaniška konferenca odbila M-htevo, naj se v Cm! gori izvede plebiscit. Tako je končnoveljavno rešeno M vprašanje, ki so ga pričeli nekateri ar* jatelji ta agent! pokojnega Nikola,
Industrijalci
v Beogradu
Beograd, 15. Julija. (Izv.) Danes so bili zastopniki Zveze lndustrljcev iz cele države ln zastopniki trgovske zbornice v Beogradu pri min. predsedniku Pašldu, pri trgovinskem ministru, pri finančnem ta prometnem ministru, katerim so predložil! resolucije sarajevskega in blejskega sestanka, k! zahtevajo, naj se predloži poseben zakon o trasiranju novih prog ta naj narodna skupščina čimprej sklene zakon o posoliju.
PAŠICEVA POGAJANJA.
Beograd, 15. Jnlija. (Izv.) Danes dopoldne je konferiral min. predsednik Pašič z muslimanskima ministroma o železniškem programu. Muslimanska ministra sta razložila min. predsedniku potrebo zveze Sarajevo-Beograd fn Beograd-Kotor. Pašld se Je strinjal z njunim mnenjem. Določeno ie, da se o tej stvari sliši tudi mnenje tTgovskih in industrijskih zbornic v državi. Minister Vilovič se odpelje danes v Tuzlo na konferenco gospodarskih krogov, ta na otvoritev obrtne šole v Tazlf.
Italija se brani
Beograd, 15. Jullia. (Izv.) Pritožbe da Italija vedno brezobzlrnejše zatira naše šolstvo, so vzbudile v Inozemstvu precej pozornost!. Sedaj objavlja Italijanska vlada nekaj številk, ki naj dokažejo, da ni ona kriva. V julijski Krajini le pn italijanskih službenih podatkih 84 italijanskih, 139 slovenskih, 37 hrvatskih šol, 13 nemških In 16 slovenskih So! v goriškem okraju še tri otvorjemh zato, ker so tale aH porušene za časa vojne al! pa ker so učitelji odšli v našo kraljevino. Večje število šo! da Je bilo pretvorjenlh v dvojezične ali italijanske na izrecno željo samega prizadetega stanovalstva! Na slovenskih in hrvatskih šolah da se rabijo tudi učila v slovenskem ali hrvatskem ie- ^ sn
SOLSKA KONVENCIJA 1 ITALIJO.
Beograd, 15- talija (Izv.) Danes si|
minister Priblčevlč ta Laza Markovld bam daljevala s pomočnikom ministra NeSfc čem konferenco, na kateri se Je redlglrata besedilo šolskih konvendj glede izvršit«! rapallske pogodbi.
Pilsudski naiavlja demisijo
Varšava, 13. Iulila (Izv.) (Hava! o9* sek parlamenta je z 219 proti 206 giaso« vom deslgniral Korfantyia za ministrske, ga predsednika Državni predsednik P8-sudski je sinoči poslal predsedniku sef-ma pismo, da ne more pomagat! Korfaa« tyju pri sestavi kabineta In da bo v krat« kem prisiljen odložit! mesto predsednika republika
Borza
Zagreb: Te&l! v prostem prometni dolarll 82.25 — 82.50, Dunaj 0.28, Berlin 18.625, Praga 137.50, Budimpešta 6.26 — 6.2625, Pariz 677.50 — 680, London 370JO, Italija 376.75, Newyork 682.75.
Beograd: Berlin 18.15, Italija 37^ London 366, Newyork 82. Pariz 675, Praga 188, Švica 1590 — 1600, Dunai 0.27 0.2750, lejl 48.50.
Curih: Berlin 1.16, Newyork 521.», London 23.17, Pariz 42.90, Milan 23.6750, Praga 11.75, Budimpešta 0.42, Zagreb 1.5250, Sofiia 3.30. Varšava 0.0950, DtmaJ 0.0175, avstr. krone 0.02.
Berlin: I talila 1992.50 — 1997JS0, Loo. don 1955.05 — 1959.95, Newyork 438.45 -439.55, Pariz 3640.40 — 3649.60, Švica 8424.45 — 8445.55, Dunaj 1.5050 — 1-5450 Praga 996.75 — 999.25, Budimpešta 34.70 _ 34.80, Bukarešta 250, Zagreb 500, So. flja 284.60 _ 285.40.
Pridobivajte »Jutru" novih naročnikov!
Srbska sirsfsd
v Uubljfani
Včeraj ob deseti uri dopoldne je dospela v Ljubljano srbska siročad v sprem-frvu glavnega odbora »Društva za vaspl-tanje i zaštitu dece*. Srbsko siročad spremljajo na njenem potovanju po Sloveniji general v pokoju Mihajio Rašič, prvi jugoslovanski vojni minister, podpredsednik društva g. Lazarevič, policijski šef notranjega ministrstva, centralni blagajnik g. Todorovič in odborniki^ g. linami in dokladami
f UubUanskl občinski
proračun
Prejeli smo: Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1922./1923. je bil po določilih občinskega reda 14 dni občanom na vpogled in ni bila proti njemu vložena nobena pritožba.
Potrebščina mestnega proračuna znaša 9,245.585 Din, pokritja pa je 4,081.116 Din, torej je primanjkljaja 5,1G4.469 Din, ki ga. je treba pokriti z občinskimi dav-
Popovič, g. Kostič ia gdč. Jovanka Ša-farikova. Sprejem, ki ga je priredila Ljubljana sirotam, ki so v vojni zgubili nba roditelja, je bil prisrčen in veličasten. Na peronu se je zbrala velika množica prebivalstva in sokolski naraščaj, da kar najsijajnejše sprejme v svoji sredi bratsko srbsko deco. Navzočih je bilo tudi mnogo odličnih oseb: med temi smo opazili generala Dokiča z oficirskim zborom, pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, vladnega komisarja g. dr. Seneko-viča, načelnika oddelka za prosveto in vere g. dr. Skaberneta ter starešinstvo jugoslovanskega sokolskega saveza ln zastopnicc naših ženskih društev.
Cim je dospel vlak ua postajo je pozdravila miio deco godba »Dravske divi-ziiei. pod vodstvom kapelnika g. dr. Ce-rina. Navdušeni »Zdravo« klici pa so za-uoneli sirotam v pozdrav, ko so izstopile
Vzroki, da so mestne potrebščine dosegle znatno vboU> skoraj 10,000.000 Din.
so v prvi vrsti sledeči: Opetovano povišanje delavskih mezd, kar zlasti močno podražuje vzdrževanje cest in ulic, dravinjske doklade vsem mestnim uslužbencem in vpokojencem, neodložljive poprave na vseh mestnih poslopjih, povišanje ubožne podpore, zboljšanje prehrane vsem revežem v mestnih ubežnicah, obrestovanje in amortizacija po bivšem občinskem svetu najetih posjil, in sicer: 5,000.000 Din za popravo cest in ulic ter napravo kanalov. 750.000 Din za zgradbo stanovanjske hiše na Pru-lah, 2,500.000 Din za zgradbo dveh stanovanjskih hiš, 3,750.000 Din za zgradbo novega šolskega poslopja, 1,250.000 Din za razširjenje mestne ubožnice, 890.000 Din za nakup motorne brizgalne za gasilno društvo, 1,000.000 Din za pokritje
falftflBB Selim fATr^^^SSS! Sokolstvo
nega nuncija, monsignora Pelegrurst
vlaka. Na peronu je prvi stopil v njih , proraeungkega primanjkljaja v letu 1921./
Hribnr ter ___... .	l ____—-.::i u:
sredo pokrajinski namestnik Hribar ter iih iskreno pozdravil kot potomce onih, ki so prelili kri in žrtvovali življenje za svobodo našega naroda. V imenu mesta Ljubljane jih je nagovori! vladni komisar g. Senekovič, v imenu sokolstva pa pod-stnrosta g. Gangl, povdarjajoč, da je sokolski naraščaj srečen, da zamore stopiti - krog bratske srbske dece. Nato je deca stopila v povorko in odkorala pred ko-bdvor. kjer jo je pozdravil ves sokolski naraščaj in tisočglava množica, ki je deco s cvetjem obsula. Skoro sleherno oko e bilo solzno, ko je gledalo deco, ki je bila vidno vzradoščena nad gostoljubnim prejemom nato je povorka z godbo na c slu korakala po mestnih ulicah in krenila v vojašnico »Vojvode Mišiča*, kjer je bila deca pogoščena. Povsod pa jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Popoldne se je deca podala v Narodni dom, kjer ji ie žensko telovadno društvo <rAtena» priredila južlno in jih bogato obdarila.
Ob 6. uri zvečer pa ie mladina na vrtu Narodnega doma izvajala koncert ob šte-dlni udeležbi vseh slojev ljubljanskega občinstva. Ko je deca stopila na pevski oder, je stopila k njej v krasno narodno nošo oblečena devojčica Stegnjeva in pozdravila mile goste v navdušenem govo--u jiolnem iskrene domovinske ljubavi. Po zahvali generala Rašiča za lep sprejem v Ljubljani, je pričel koncert. Pevske točke in deklamacije je mladina prav lepo izvajala. Iz izvajanj pa smo se mogli uverijiti, da je vzgoja srbske dece globoka in popolnoma v jugoslovanskem duhu. Pri koncertu je nastopila tudi šentjakobska mladina in licejke pod vodstvom gdč. Orošeljeve in gdč. Unbergerjeve.
Danes si bo mladina ogledala muzej ln zanimivosti mesta, nakar odpotuje zopet v svojo ožjo domovino. Deca nam je v dobi njenega bivanja v Sloveniji silno orirastla k srcu in prepričani smo, da bo ponesla iz Slovenije najlepše spomine.
definfttvna severna
Maribor, .15. julija. (Izv.) Današnji »Tabor* poroča o poteku končnoveljavne meje mede Jugoslavijo in Avstrijo nastopne podrobnosti: Glede Podkorenske-ga sedla, čigar državna pripadnost je bi-lu dalj časa sporna točka med obema delegacijama, je prišlo do sporazuma v tem mislu, da tvori tam novo državno mejo nivša deželna meja. V nadaljnem poteka :cja od Košutnjaka do Ovševe sledeče: s )d Košutnjaka ob Velbskem potoku do izliva v Dravo, nato v severno-zapadni smeri kakih 4 km ob Dravi Tu zavije proti jugozapadu skozi občino Libeliče -.everozapadno od vasi istega imena ter -. 'cseka občino Libeliška gora in vzhodni ud občine Gradišče. Odtod vodi meja v zapadni smeri ter se krije z dosedanjo ■nejo katastralnih občin Strojna in Gra-ili.šče, kjer se nato obrne proti jugu in poteka ined Jamnico in Belšakom. Tukaj ..reseka južno-vzhodni del občine Grablje. "ed Prevaljeni in Pliberkom neposredno i i zapadni strani šole ob predoru vodi meja čez cesto in železnico. Naprej zavije , :ja zopet proti zapadu in se spaja z i: ojo med občinama Lokovica in Senčno ! Jo. preseka nato zapadni del občine F. kovice se krije v nadaljnem poteku z rnejo med občinama Lom in Gornje Li-buce, križa zapadno od gostilne Rajhl i;:ed Mežico in Pliberkom cesto, se vzpne ::-_to na vrh Gornje in poteka dalje ob /oapadni mej; mežiške kotline do grebena Pece, odtod po severnem pobočju Pece do približno 500 m zapadno od vrha Klips. Tu preseka meja v jugozapadni smeri pečki plato do Hrovatije, zapadno od cerkve Sv. Ane ob izviru Črne. Nato poteka v severozapadni smeri, potem zopet ob zapadni meji mežiške kotline čez Mož-"anski vrh hi Snežnik t<*r se vzpne približno 1 km zapadno od vrha pri Orševi na srreben, kjer preide v Je objavljeni mejili črti po razvodnici med Savo in Dravo severozapadno od Kamniških planin, odtod pa po grebenu Karavank do P;či, kjer tvori spojišče mej med našo ^raiievino, Avstrijo in Italiio.
1922. in še vseh prejšnjih posojil, ki so jih najeli bivši občinski sveti. Izmed ob-čutnejših troškov naj bodo navedeni le nekateri: vzdržervanje mestnega stanovanjskega urada, pomožna javna plinova in električna razsvetljava, nove nabave in poprave v šolskih poslopjih, naprava centralnega šolskega vrta in igrišča, poklicno gasilstvo, paviljon v Zvezdi, podpore raznim društvom in dobrodelnim zavodom itd. itd. Da je morala občina s primernim ineskom poskrbeti tudi za veesokolski zlet, je umevno, saj me3to Ljubljana nikakor ne more prezirati svojih gostov in ima tudi naravnost dolžnost, podpirati vse velike prireditve, pri katerih privre v naše mesto mnogo tisoč ljudi, ki puste v Ljubljani milijonske zaslužke. Tako postopajo vse občine in s tega vidika se neguje sploh ves promet s tujcL
Vladni komisar je odredil, da pobiraj mestna občina v pokritje zgoraj navedenega primanjkljaja v letu 1922./1923. sledeče davščine, oziroma doklade:
1.) na bišnonajemni davek, kakor doslej. 33 odstotkov, na zemljiški davek in na splošno pridobnino IV. razreda davčnih obvezancev 100 odstotkov in na vse druge davke, izvzemši osebno dohodnino, 135 odstotkov. Te občinske doklade so še vedno nižje kakor v drugih avtonomnih mestih Slovenije; 2.) gosta-ščino; 3.) davščino na vozne listke električne cestne železnice; 4.) davščino na vozila: 5.) davščino na prenočišča: 6.) dosedanjo trošarino na vino in 7.) ve-selični davek v dvojni dosedanji izmeri.
Ker te doklade in davšične primanjkljaja daleko še niso krile, je bilo treba misliti na nove vire dohodkov, ki ne bi preobčutno zadeli konsumentov. vendar pa s kolikor mogoče nizkimi režijskimi troški imeli primeren uspeh. Da je občinska davščina na ponočni obisk gostiln in kavarn in davščina od iger v gostil nah in kavarnah ob današnjem času in ob današnji draginji povsem umestna, je | izven vsakega dvoma. Nadalje je po ikrbel vladni komisar za to, da pobiraj mestna občina občinsko davščino od prirastka na vrednost nepremičnin, ki ga je do zadnjega časa pobirala država, a ga ukinila. Da imajo edinole občine pravico do te davščine, utegne biti itak vsakomur znano. Dosedanje tržne pristojbine so se povišale na ta način, da so se izpremenilo iz kron v dinarje ter znašajo sedaj za vola ali bika Din 5.—. za kravo in telieo Din 4.—, za drobnico pa Din 2.—. Novi davščini, ki jih je morala uvesti mestna občina in ki sta bila že sklenjeni v od?eku bivšega občinskega sveta, sta tržnina in uvoznina. Obe davščini imata Zagreb in Beograd že od nekdaj, razlika je le ta, da se bosta pobirali v Ljubljani v najnižji izmeri, dočim sta v obeh omenjenih mestih dokaj občutnejšl Tržnina se bo pobirala od blaga, ki bo na mestnem svetu na prodaj. Od male perutnine n. pr. se bo pobirala pristojbina 25 para, od gosi ali purana pa 50 para. V ravno tako skromnih mejah se bo pobirala uvoznina, ki znaša od blaga za prehrano pri vagonu 10 ton Din 10.— ali za vsakih 10 kg 1 paro. Od blaga naloženega na vozu z dvekoniema, se bo pobirala pristobi-na Din 2.—. Uvoz do vštetih 50 kg teže pa je davščine popolnoma prost. Da bi imela neznatna pristojbina za posledico znatno podraženje življenskih potrebščin. je pač težko misliti. Strah pred ogromnimi davčnimi bremeni torej ni utemeljen in utegnejo člani, ki o tem govore, imeti za posledico edinole to. da bode brezvesten prodajalec plačano davščino tembolj brez skrbi v stokratnem iznosu prevalil na konsumenta.
Kljub vsem naštetim davščinam in do-kladam pa bo treba mestni občini štediti na vseh koncih in krajih, ker proračunski primankljaj še vedno ni v celoti pokrit.
4- Sestanek istrskih članov pollltlč-nega društva »Edinost« v Kozini. Pretekli pondeljek jo vršil v Korini glavrd sestanek istrskih članov polit društva »Edinost*. Sestanka se je udeležilo kakih 120 mož iz vseh krajev Istre, da se posvetujejo o svojem političnem položaju. Kot glavni govornik je nastopil posL dr. Stanger, ki je poročal o političnem položaju. V svojem referatu je povdarjal da vsi poslanci sicer požrtvovalno delujejo, ua pa nimajo zaželjenega uspeha, ker je njih število majhno. Predložili so pa toliko vprašanj in interpelacij, da se bo vlada morala temeljito baviti tudi z našimi razmerami Poslanec je opomnil na to, da se bo za ta petek sklicana parlamentarna komisija, ki se bo bavila z šolstvom. Na tej seji namerava podati obširen ekspoze o stanju šolstva in učiteljstva v Julijski Krajini. V tem trenutku, — naglaša. — mora biti ves naš narod edin, kajti če tudi nam ne dajo šole, ohraniti moramo kljub temu svojo narodnost S toplimi besedami se je sj>ominjal tudi dr. Wil-fana in zborovalci 60 priredili svojemu voditelju viharne ovacije. Nato je posl. Sček poročal o položaju na Goriškem in povdarjal da mora biti ves narod složon, ker brez sloge ni pričakovati nikakih uspehov, posebno sedaj, ko čujeio o silnem preganjanju vseh naših ljudi. Na sestanku se je nato razvila živahna debata o društveni organizaciji. Slišati je bilo mnogo različnih mnenj, končno pa so se zborovalci zedinili v tem, da ostane Istra v polit društvu »Edinost* s svojim |>od-odborom. V odbor je bilo izvoljenih 25 odbornikov, med katerimi so najuglednejše osel« iz vseh krajev Istre. Iz številnih zborovanj, ki so se vršila zadnje čase v našjm Piimorju, je to.-;j razvidno, da vlada med neodrešenimi brati onstran meje veliko zanimanje za politično življenje in za borbo za naš narodni obstanek.
..-,..	, ., , Sokol L prosi ceni starše, kater'j
tija, dosedanjega papezr-v( -a. poslanika -otroc: obiskujejo Ovadbo, da skrbe za-
tZTOCU.	X. . cx,	„ T
na Poljskem. Novi nuncij v> svoje akreditive po kraljevem povratku t Bleda.
-j- Izključeni slovenski komunisti. Znana primorska slovenska komu usta Gustinčič in Regent sta se pred kratkim peljala v Rim, pritoževat se pri vodstvu komunistične stranke Italije zaradi krivičnega postopanja s Slovenci Dosegla sta. da ju je komunistična stranka Italije vsled tega koraka izključila. kajti tudi italijanski komunist je najprej Italijan, potem komunist, :n se tudi kot komunist obnaša — italijanski Gustinčič in Regent sta na za eno nepričakovano razočaranje in izkustvo — bogatejša.
+ Ta je pa res lepa! Hrvatski kmet Kuzman Koprivanac iz ŠIjivoševce/ se je udeležil meseca aprila izleta brv. kmetov iz virovitiške županije v Srbijo. Njegov sin se nahaja v Iloku v nižji vinogTadarski in sadjarski šoli in oče je šel po povratku iz Srbije v to šolo, da bi plačal šolnino za sina. Tu ga je ravnatelj, Nemec Erher nahrulil. zakij da je šel v Srbijo, da je izdajalec hrvatskega naroda in da se lahko sramuje, da jo šel »srbski gospodi liziti pete*. Pošteni kmet ni hotel pusti'i svojega sina še nadalje v zavodu, kjer dobivajo učenci od nemškega ravnatelja tako nacionalno vzgojo in je prosil poverjeništvo za narodno gospodar-gosDodarstvo, da sme vpisati svojega sina na gospodarski šoli v Križevcih. Tako torej: zaveden kmet mora pr> siti. da sme izročiti svojega sina dru-
to. da bodo iati že dne 22. julija v Ljub-[ljani, ker se vrši dne 23. julija Jugosio-J vanski naraščajev dan in obenem tekma naraščaja Ker je ta nastop največje va:-nosti za duševno povzdigo naše mladim pričal; u jemo od naiih zavednih staršev, da sigurno pripeljejo svojo deco k temu velikemu nastopu. Tega slavnostnega dneva se udeleži tudi mnogo češkega u* raščaja in bo ta nastop eden najleprib v zletnih dneh. Naraščaj naj ee zglasi v soix)to popoldne pred nastopom na trgu Tabor pri vodniku oddelka. — Predniki zbor.
Sokol L poživlja brate netolovaice ▼ kroju ali brez kroja. d» s« javijo v
društveni pisarni na Taboru za redite!;.-ftko službo v zletnih dneh. Bratje stori te svojo dolžnost brez rediteljev ni t da. a red je neobhodno potreben. prij» vite se!
Sokolsko društvo na Viču poživlja svoje članstvo, da si čimpreje naroči klanske" znake a 21.50 Din, kojega dobi vsak sokolski član ah" članica, ki jc bi! član do dne 30. marca 1922 in jn poravnaj vso članarino do konca tega. leta. Zuau upravičuje lastnika do prostega vstopa ob vseh zletnih in predzletnih telovi.ini",. dneh na telovadišče kakor tudi v sokolsko razstavo in sokohki muzej. Priiive sprejema br. blas-ajnik ob delavnikih od pol 9. do pol 10. nre zvečer in ob nedeljah ter praznikih od 10. do 12. ure dopoldne v društveni telovadnici (galerija). Nadalje se poživlja članstvo, da si naroči dništivene legitimacije (s sliko), ker se bo v svrho kontrolo na zletištu ■ečkrat treba legitimirati zaradi nošr.ie
znakov itd. Članstvo! Brez poravnano članarine ne dobi nikdo niti dmftven* legitimacije, niti zletnega znaka.
-f-Zasluga posl. Hohnjeca za Prek-murje »Slovenec* poroča dne 14. julija iz Beograda senzacijonalno vest, da je istega dne dobi! posl. Hohnjec od železniškega ministrstva obvestilo, da se ot-ori železniški promot na progi Murska Sobota — Hodoš. «S1.» z zadoščenjem povdarja, da je železniška uprava »odnehala napram odločnim zahtevam posl. Hohnjeca*», ki bi ga klerikalci radi tega, najrajše proglasili za prekmurskega cerkvenega patrona. Hoh-njovčeva smola pri tem je. da je (kakor smo pred tednom dni javili) železniško ministrstvo na ponovne intervencije posl. Kukovca že prve dni julija odredilo obnovitev prometa na progi Sobota — Hodoš. Posl. Hohnjec oči vidno ni bil zadovoljen, da je izvedel za to novico iz »Jutra*. Zato je priti skal na žel ministrstvo, da se njega še posebej obvesti o uspehu drja Kukovca za Prekmurje. In res je vlada »odnehala* in gospod Ilohnjec je dobil se daj tudi pismeno potrjeno, kar je v listih bral Zakaj pa radi tega zahteva, la pride v prekmursko pratiko, to nam ni popolnoma jasno.
-f Klerikalen falzifikat O tragičnem dogodku v Zagrebu priobčuje »Novi čas* naravnost" falzificirano poročilo, samo da more lopniti po .jugoslovansko mislečih Zagrebčanih. Prepir se je začel v »Narodni kavarni* in se je nadaljeval zunaj kavarne na Jelačičevem trgu. Kdo je začel — blokaši ali njihovi nasprotniki — še ni dognano, kakor tudi to ni dognano. kdo je zunaj na trgu streljal, samo »Novi čas* po nar-ja brez vsakega sramu dejstva in pravi, da je neki »jugofašlst* potegni revolver in oddal strel, ki je zadel pomočnika Rudolfa Rožiča, ki je obležal na mestu mrtev. Faktično ustreli mi Rožič sploh ni sodeloval v prepiru, temveč je samo gledal, in sicer od strani in krogla ga je zadela gotovo čisto slučajno, morda je priletela celo iz blo-kaškega revolverja. »Novi čas* mora porabiti vsako priliko in tudi vsako sredstvo, samo da doseže svoj namen: hujskati in hujskati ter vznemirjati. To je povsem v smialu krščanske morale, seveda.
-f Hoja za Rybarem. Glavni urednik oficijelnega glasila NSS, »Nove Pravde*. g. Vladimir Kravos je objavil v svojem listu članek, v katerem izreka javno zahvalo urju Rybaru, kateremu pripisuje glavno zaslugo, da je prišla »Jugoslavija* v Kamenarovičeve roke. G. Kravos ceni, da je dr. Rybar oprav ljal kot deleeat in ekspert v Parizu. Rimu, Genovi in dmgod posebno na pomo ir. mukeoolno delo, medtem ko je bilo mnogo lepše sedeti doma. On se je boril od nekdaj za našo državo, drugi pa so mu pri tej borbi metali polena pod noge. Končno proglaša g. Kravos: »Vedite, da bomo šli p« P°lb katero nam bo kazal dr. Rybar, prepričani da bomo edino po tej poti osvobodili slovensko delovno ljudstvo*. Mi prod tej protekciji g. VI. Kravosa nimamo nič. Ker pa se je g. Kravos v isti številki svojega lista zopet grobo pregrešil proti našemu svarilu, da naj ne bo nedostojen in nesramen, mu danes zadnjikrat, takorekoč ob dvanajsti uri spDro-čamo: Se enkrat taka »Nova Pravda*
«______-|o» in crospod glavni urednik ne bo imel
panes pOKrSSinSKI liei veg prilike da nastopa kot protektor
Biuhghnskih SaJO na dria Ry'«ra in ne kot obrekovalec de-^S.iC-a.Š^a* SMS?	I mokratov. Menimo, da m* g. Kra.-os
zletnem tetovadišcu i razum«
gemu zavodu, ker ni zadovoljen z nar cionalno vzgojo na dosedanjem zahodu, kjer ravnate! ju je Nemec, ki misli, da ima interes na tem, da se razdor med Hrvati in Srbi še bolj poglobi! Ta ravnatelj bi moraJ odleteli takoj tja, kamor spada, ker jugoslovanska država vendar ni zato tukaj, da plačuje in redi tudi take Inidi! Na Nemškem zna-
'^^SL^ie konseptnlh uradnikov
čas* naš proračun, ker se vidi iz njjga, da je v tekočem letu plačala Slovenija direktnih davkov 339 milijonov dinarjev, Srbija pa 1365 milijonov dinarjev] To je povsem naravno in Slovenija seveda pri tem ni prav nič favorizirana. Le klerikalcem je ta kon«tata,-i-
!xre*nl občni sbor društva uoSitilnih
rana. — —	-	_
ja rilno na potu. Oni so namreč n^pre-<ano trdili, da vzdržujemo Slovenci z davki celo državo, da v Srbiji sploh nihče davkov ne plača. »Novi čas> si je zato sedaj pomagal iz zadrege na to način, da je napisal pod konec dotič-ne<ra poročila: »Stvar je pa ta, da so vse te številke zlagane in da Beograd Slovenijo in Hrvatsko izžema*. Mi pa pravimo: »Stvar je taka. da »Novi>s» ne pozna ne poštenja in ne objektivnosti.*
Prosvefa
Njiva, štev. 7 je pravkar izšla.
številka je prva izmed naznanjenih posebnih številk in je v celoti posvečena enemu samemu vprašanju: 1'niv. proL dr. Ljudmil Hauptmnnn je napisa! odlično monografijo »Priroda* in zgodovina razvoju Jugoslavije*. Ta spis mora. mo še posebej oceniti in njegovo vsebino vedno iznova ponavljati, ker mora biti znana vsakemu našemu državljanu. Posebno opozarjamo danes nanjo učitelje srednjih in ljudskih šol, naše di-iaštvo in ono inteligenco, ki čita tudi še kaj drugega razven dnevnih novic. S to publikacijo sta nam pisatelj in urednP vo napravila veliko uslugo in nam podala v roke enega onih redkih spisov, ki r-iz sveti ju jejo temelje naše sedanjosti in ide jo jugoslovanskega političnega naroda.
Ga. Lovšetova je v soboto dne 3. julija priredila koncert v Rogaški Slatini. Peki je dve Pavčičevi (Uspavanka, Cici-bon), dalje nekaj pesmi skladateljev Deva, Lajovica. Wolfa. Griega. Taubesta. Bizeta in Dčlibesa. Na klavirju jo je opremljal prof. Ruč. Pevka je, kakor nam poročajo, občinstvo, ki je v obilnem številu posetilo koncert, kar očarala. Do bila je lep šopek v dar za svoje petje. V soboto dne 22. julija koncertira v Rogaški Slatini »Ljubljanski Zvon*.
Angažaiaji beograjskega gledališča. Beograjsko časopisje se pritožuje, da se še ni ničesar storilo za to, da bi gledališče prihodnjo sezono lahko začelo funkcionirati. Kakor znano, sta ravnatelja v operi in ▼ drami odstopila. Mnogo pevcev in igralcev odide, tako Zinovljev v Ameriko. Holodkov v Italijo, tre. Rogov-ska. Drauser in ^večinska pa odidejo Iru gam, oziroma izstopijo. Za stalno sta angažirani sedaj eamo še sopranistki Popova in Karakaš. G. Erezovšek je poslan okrog po državi, da dobi novih pevcev in pevk. V Beogradu je že angažiral tri mlade absolventke konservatorija in se sedaj pogaja * prvo altistko praške opere.
Ga. Poljakova, voditeljica našega baleta, je angažirana za učiteljico baleta v Beogradu. Tudi gna. Nikitina odide v Beograd, kjer postane prima-baleriua v tamošnji operi.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v nedeljo dne 6. avgusta veliki koncert v zdraviliškem domu Rogaške Slatine z zborom srbskih, hrvatskih in slovenskih narodnih ter umetnih pesmi Za koncert vlada mnogo zanimanja.
Dne 13. julija se ic vršil v Ljubljani izredni občni zbor društva političnih kon-ceptnih uradnikov. Po poročilu o delovanju in pravnem stanju društva po zadnjem občnem zboru so se izvršile volitve
novega odbora.
Za predsednika je bil soglasno z vzklikom izvoljen vladni svetnik Spom, k! ie v kratkih besedah očrta! delovni program novega odbora za povzdigo društvene tovariške zavednosti pri članih za izboljšanje gmotnega položaja in obudiiev stroknvnega delovanja pol. konceptnega uradništva ter za osnovanje močne stanovske organizacije cele kraljevine.
Za nodpredsednika ie bil izvoljen vodja okr. glavarstva dr. Pirkmajer, za tajnika okr. kom. Narte Vellkorja, blagajnikom Stanko Masič, ostali odborniki so vladtv svetnik dr. Vodopivec, okrajna glavarja dr. Lajnšič in dr. Spil!cr-Muys in vladni tajnik dr. Trstenjak. za namestnika okr. j kemisaria dr. Brunčko in Makar. Ta i
Za preglednika dvorni svetnik Kremen-šek in vladni svetnik dr. Rutar. za namestnika vlad. svetnika dr. Mencinger in dr Žužek
Nato se je vršila obsežna razprava o ustanovitvi enotne stanovske organizacije vseh političnih konceptnih uradnik'?'-' v državi ter se je novi odbor pooblasti', da osnuje s pomočjo sorodnih društev ostalih pokrajin, ki so se deloma že izrekla za tako organizacijo, zvezo vseh društev političnih upravnih konceptnih uradnikov cele kraljevine. V to svrho na-' izdela pravila za Zvezo ter skliče sestanek delegatov vseh sorodnih društev.
Pri pogovoru o službeni pragmatlki se je sklenilo, naj se dela na to. da se nov1' načrt čimpreje vzakoni.
Članarina se je z ozirom na bodoče naloge odbora zvišala od !. avgusta t 1. na 5 Din mesečno.
Pri debati o položaju pol. koncertnega uradništva z ozirem na bodočo razdelitev države v oblasti se je sklenilo izpo-slovati sporazumno z ostalimi društvi, da se politič.-upravnokonceptci uradniki ne bodo premeščali proti njihovi volji, temveč le na lastno prošnjo iz oblasti v oblast, da se jim nudi možnost voliti si službo pri državni ali samoupravi, dalje da se prejemki v vseh oblastih izenačijo, slednjič naj se področje za službeno razmerje med bodočimi velikimi župani in referenti v zakonu o obči upravi točncic ugotovi
Občni zbor je nadalje z obžalovanjem ugotovil, da ie gmotna kriza pol. koncept-nega uradništva kljub vsem opozorilom in spomenicam na merodaine činitelje pri-kipela do viška. Rešitev krušnega vprašanja je postala neodložljiva. Pogubne posledice tega položaja se že bridko občutijo. Beg iz državne politične sbižbe je splošen.
Kcnceptno uradništvo politične uprave potrebuje nujne pomoči. Zahteva odločrir zase fakultetno doklado, kajti isti razlogi, ki so bili merodalni za doklade sodnikom. govore za politično upravno kon-ceptno uradništvo. ker mu le poverjena npravno pravna in kazenska jadikatnre kakor sodnikom, civilno pravno in kazensko sodstvo.
Pn raznih nasvetih nai se n. pr. obnic društvo na javnost, na parlamentani-kroge, naj izkuša članom zboljšati položaj s preskrbo zasebnih služb, se je odbo-pooblastil, da o tem nevzdržnem stanju opozori odgovorne činitelje ter vporabi vsa sredstva, da s vstrsjr.im pritiskom izvojuje poL kcnc. uradni;r. u vsaj eksistenčne možnost
Priloga #httru« št. 166, dne 16. julija 1922.
Kulturni pregled
Vitomir Fedor Jelene
<1914—1918.»
Spomini Jugoslovanskega dcbrsvoljca.
(Ljubljana, 1922. Založila in tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 287 str. Z naslovno sliko Maksima Gasparija ln portretom pokojnega pisatelja.)
Pravkar dobim najnovejšo slovensko knjigo. Redko knjigo vojnih spominov, obenem prokletlh ln svetih. Ko jih Je pisal, že nI vedel, da tiskanih ne bo več videl. RazgovarlaH smo se o teh spominih, kakor se rad razgovarjal s prijatelji o najhujših in obenem najzanimivejših svojih doživljajih. Ko Je umrl, sem mu napisal: »Padel Je vojak. Njegova zastava pa plapola nepremagljiva. Čuvala bo nad njegovim spominom.*
Spomini jugoslovanskega dobrovoljca jo spomini na borbo za to nepremagljivo zmaganosno zastavo. Našo zastavo.
Pokojni naš prijatelj ta sotrudnlk nam je zapustil knjigo, ki Je brez pretenzij. Ni hotel pisati literature. Opisal nam je, kar je videl, doživel, občutil. Zato nam je podal kos one svetovne zgodovine, ko je bil naš narod ena giavnih figur, ko se je rodila v mukah naša Jugoslavijo. Kal bolezni je ostala od takrat v Jelencu, to nam ga je končno vzela. V Dobrudži med dvajsettisoč dobrovoljci, na Savi, v prvih bojih, — potem mu sledimo »na mrtvo stražo*, na Oolgoto v arnavtskih gorah, na otok smrti (Krf), — in z njim se vračamo na Solun, pa nazaj — na svobodna tla, v Šumadljo, na Savo, domov...
Brez literarne pretenzlje, in vendar Je fa književna novost najlepša. Pokojni Jelene nam ie da! del svojega življenja, svoj krlžev pot. Blagor narodu, ki Ima mnogo sinov s takimi spornim!
Knjižica Je lična, obširna. 287 strani ima, lepo zunanjo obliko, lično nazorno naslovno sliko. Vse to vidim ln veselim se ob čitanju teh številnih nanizanih spominov. Saj poznam Jelenčev pestri, prepričevalni slog, njegovo z refleksijami prepleteno opisovanje, ali predno pričnem 3 čitanjem, naj se poklonim spominu avtorja, dobrovoljca za našo stvar, enega onih redkih, ki so že pred letom 1914. vedeli za svojo dolžnost ln ki so jo tudi vršili ta dovršili.
Jelenčevi spomini — edini literarni spomenik na našo veliko dobo. Jelene v grobu.
AH bo njegova knjiga — aH bo razprodana?
Sveti spomini, — ali so res obenem prokleti?
Dr. Janez Mencinger
(26. marca 1838. — 12. aprila 1912.)
.Ob priliki odkritja spominske plošče na rojstnem domu
napisal prof. Maks Pirnat
»Vesel ko jasna je planini, ognjen ko naših brd so vina, mehak ko sveta lipa v vasi, krepak ko stari hrast na Krasi, iskrenočist ko bistra Sava, vsestanovit ko sklad Triglava in vrl ko Bčlšioe jeklenec: tak bil, tak je in bo Slovenec.*
Dr. Janez Mencinger.
Pravi početek in prvi razvoj slovenskega pripovedništva je nerazdružno spojen z izdajo beletrističnega lista »Slovenski Glasnik* (1858.—1868.). Njegov urednik je bil celovški profesor Anton Janežič, idealen, velezaslužen mož, čegar delovanje po mojem mnenju še ni do danes vsestransko in do-
stojno ocenjeno. Janefič ai bil ustvarjajoč duh, a odlikoval ga je fin jezikovni Čut in zdravo estetsko naziranje; rasen tega ee mu je posrečilo, ker je bil nesebičen, uslužen in ljubezojiv mož. vse tedanje mlaje talente pridobiti zase in jih združiti okrog svojega lista. Njegovi najodličnejši sotrudniki so bili: Franc Levstik, ki je takrat ustvaril svojo znamenito povest »Martin Krpan*, Fr. Erjavec, ki je pisal svoje nedosežne slike iz Živijenja. narave in odlične novele ter se razvil v izvrstnega stilista, nadalje Jožef Jurčič, čegar povesti so učinkovale kakor novo razodetje in pisatelja mahoma prikupile pri narodu. Tem se je pridružil izvirni pripovedovalec Janez Mencinger.
Res izviren! Nikak novelist t navadnem pomenu besede, ampak ljuba z-niv kramljalec, duhovit zabavnik, kateremu pripovedovanje samo ni glavna stvar. Rad se obrača od predstavlja-nih oseb. zapušča jih za nekaj časa, pa napravi naravnost opazko na bralca in z njim prijetno pokramlja o vseh možnih stvareh, o najrazličnejših vprašanjih.
Mencinger je propovednik resnega življenskega naziranja, ki mu pa ne manjka potrebne veselosti. Njegovi junaki so pošteni, pridni ljudje, ki morajo svoj cilj doseči; ako najde sentimentalnega, prazmovernega, zapeljanega slabiča, ga spreobrne, ozdravi in usposobi, da začne delavno, kre-oko življenje. Njegovo geslo je: delaj, v delu najdeš svojo srečo, a ne bodi oduren črnogledec, ampak privošči si o pravem času zaželenega počitka in dobrodejnega razvedrila. Mencinger je docela prepričan, da je človeštvo v jedru dobro, da se more hudobnež brezpogojno poboljšati, da bodo ljudje v materialnem in duševnem oziru brez dvoma še zelo napredovali. Njegova tozadevna izvajanja spominjajo nehote na idealistično, veselo življensko ziranie, kakor ga nahajamo v drag>-ceni, duhoviti in vsega priporočila vredni knjigi »tlber Lesen und Bil-dung*, ki jo je spisal znani graški vse-učiliški prof. dr. Anton SchOnbach. Samoobsebiumevno pobija Mencinger kar najodločneje materializsm in pesimizem, ki vodi človeštvo v prepad in obup, in se zavzema za načela pozitivnega krščanstva.
Mencinger razume mojstrsko, z resnostjo družiti humor; saj ve, da je humor zabela življenja in da nam pomaga čez vse težave in neprijetnosti vsakdanjega življenja. Njegov humor je neprisiljen, naraven, dobrodejen, a prehaja tuintam v žgočo satiro, ki 5iba in žigosa razne človeške napake. Njegov humor, ki se kaže bodisi v dobro pogojenih besednih igrah, bodisi v jilno komičnih situacijah, bi mogli primerjati z onim njegovega duševno sorodnega prijatelja Franca Erjavca.
Humorist, da satirik na eni strani, na drugi pa tako nežnočuteč človek je Mencinger, da je pravo veselje in prava naslada., pogledati v to zlato dušo. Le pomisli, s kako globoko ljubeznijo visi na svoji Bohinjski dolini! V Bohinju se odigrava večina njegovih povesti, Bohinju je postavil neminljiv spomenik v svojem delu »Moja hoja na Triglav*, ki mu ga ni para v slovenski literaturi. Mencinger izraža na nekem mestu tega dela željo, da bi postal Herodot svoje ljube Bohinjske dež-> lice. In to je v istini postal. Kako iskreno se spominja na svoje ljube prijatelje iz veselega dijaškega življenja
na Dunaju, na Tuška. Erjavca. Jenka' m Mandelca! Kako nežno opisuje svojo sošolko ▼ Bohinjski Bistrici, lepo Mi-nico, do katere je vzklila v njegovem mladem srcu najčistejša, najMaženejSa ljubezen! V istini, Mencinger je ilata duša!
Opomniti treba, da je Mencinger obvladal slovenski jezik z redko spretnostjo. Njegov jezik je krepek, bogat in izviren: tuintam rad rabi redke, lokalne besede. Njegov slog je eleganten in gladek, da le redko najdemo žarkega r slovenski literaturi.
V	Mencingerju je bila tudi pesniška žila. Kot mlad študect je objavil v Bleiweisovih »Novicah* nekatero lično pesmico, v Kranju in na Krškem, k j t je deloval kot odvetnik, je zlagal vrlo uspele priložnostne pesmi, brezhibne v obliki, duhovite v zasnovi; prav spretno je tudi prevajal u velikih ruskih pesnikov Puškina in Lermontova; ti prevodi so izšli ▼ »Ruski antologiji*, ki sta jo »dala Vesel-Aškerc.
Mencingerjeva dela in njegovo življenje tvorijo najleple saglaaje. Ni čuda. da so ga povsod brez izjeme visoko čislali in rpoštovali, da se je vsak štel srečnega, ki je mogel občevati s tem redkim možem. Bila jepra-va naslada, poslušati njegove sedaj resne sedaj humoristične, sedaj zop-rt satirične pogovore, ki so razodevali moža vsestranske načitanosti in nenavadne duhovitosti in duševne svežosti; pravijo celo, da .je bil večji užitek, poslušati njegove duhovite pogovore, kakor pa brati njegova tehtovita dela.
Mož v življenju, mož v smrti. Naravnost ganljivo je čuti, s kakšno stojično mirnostjo se je Mencinger pripravljal na odhod, ko je videl, da mu gmejo duševne in telesne močL In s kakšno istinito krščansko ponižnostjo priznava v svojem nagrobnem napisu, ln ga je sam sestavil, da je »pravdo življenja nedovršeno pustil*.
Mencinger je eden največjih in najglobljih mislecev med slovenskimi pisatelji Njegova dela so prava zakladnica vseobsežne življenjske modrosti, ta dela so dobrodošel tovariS-vodnik za vsakega, ki se hoče poučiti o najvažnejših življenjskih vprašanjih in ki hoče živeti in delati po načelih pozitivnega krščanstva.
V	vrsticah, ki smo jib postavili na čelo tega članka, je Mencinger mojstrsko naslikal značaj vrlega Sloveaca. Kakor bi bil samega sebe označil. Sku-šajmo mu biti enaki.
Ljudstvu prosveto
V	današnjih socialno, gospodarsko in politično razdivjanih časih narod bolj, kakor kdaj preje potrebuje prave čiste kulture, ki naj ga dvigne iz temnih globin vsakdanjega prerivanja, izkoriščanja, intriganstva in mrkega cinizma v višine etične popolnosti. Vse pereče kulturne, socialne in politične probleme morejo le takrat splošno zadovoljivo rešiti, ako nas bo v tem stremljenju podpirala kulturno visoko stoječa množica naroda, ki bo iz globin svoje srčne na-obrazbe in iz sile svojega razuma črpala odbojno moč proti vsemu, kar je socialno krivično, gospodarsko škodljivo in polično koruptno. Narod, ki je razbičan v svojih strasteh, si ne more nikdar splesti one /late niti, ki bi družila srca ■vseh pri stremljenju dati narodovemu udejstvovanju nerazrušljivo etično podlago, na kateri edini je stavba silne bodočnosti mogoča.
j Jugoslovanski kralj se za vse velike 1 izraze ljubezni in udanosti ob priliki poroke ni mogel lepše zahvaliti, kakor da je izdal ukaz: dajte ljudstvu prosveto. i Kdor izvršuje ta ukaz, rešuje uspešno vsa zamotana notranjepolitična vprašanja, vse težke socialne in gospodar-
ske probleme, ta ljubt svoj rod neeettB-no, on ustvarja ljndstvn najtrdnejše dobrine, katerih ms ae more dati nobeno drugo bogastvo.
V Ženevo je povaNjonih nad 80 narodov, da se posvetujejo, kako dvigniti etično vzgojo mladine. Najboljši možje najboljših narodov bodo zlatemu zakladu svojih narodov mladini darovali vae sile svojega razuma tn srca, vse velike izkušnje dvojega življenja. Vediti, da bo ta oltar daritve ožarel v svetlih plamenih. najlepših besedij in načrtov, srca bodo vzplamteli ▼ ljubezni do mladine, toda mladina narodov od tega plamena ne bo ogreta. Plamen bo ugasnil, kakor jih je ugasnilo že nebroj, tn etični temelji v narodih bodo stali ▼ trhlih tleh, ako med narode ne pride kvas prave kulture, ako ▼ narodih ne zažari ljube-
zen do	?o»gl
poboji, tatvine ra goljufije bodo razjedalo še nadalje narodove duše, mati bo eovraiila naprej svojo Mer, sin napre; rrojega očeta. Veliko razdejanje 9ov»-Stva
se bo nadaljevalo. Steza, ki edina drži v nebeško fath ljevstvo boljie bodočnosti naroda ia <Bo. veStva. je ljudska prosveta, ona ljudska
kultura, ki blaži srne in krepi raannt Steza pelje preko strmih pečtn in narod poti ne bo nastopil, ako ne najde zadosti krepkih in požrtvovalnih vodnikov;
Te vodnike hoče pri sebi zbrati »Dru. Stvo ljubiteljev slovenske umetnosti.* Kdor se Se ni utopil v morju srepeg:; materiallzma in kdor hoče narod dvig, niti v etične vigine, naj prijavi svoj pristop po dopisnici na omenjeno društva PreSernova nllca 5/L, Ljubljana.
Sokoistvo
I. vsesokolski zlet
Vstopnice za zletne prireditve.
Vstopnice se nepričakovano hitro razprodaja jo. Upati je, da bodo v najkrajšem času popolnoma razprodane. V tem oziru torej se obeta zletnlm prireditvam, ki seveda to tudi v polni meri zaslužijo, sijajen uspeh. Naročila na vstopnice ne prihajajo samo iz Ljubljane, temveč tudi iz vseh drugih krajev naše kraljevine, pa tndi iz inozemstva, ki se živahno zanima za zlet Opozarjamo na to vse one, ki se nameravajo kot gledalci udeležiti zletnih prireditev, s pristavkom, da si oskrbe vstopnice, dokler jih je še kaj. Stervilo lož in sedežev na zletnem telovadi šču je sicer res tako veliko, kakor ga ni imela doslej še nobena javna prireditev v Ljubljani, vendar pa je omejeno in se ne bo v nobenem slučaju moglo pomnožiti
Vstopnice se naročajo lahko ustno ali pismeno v zletni pisarni v Narodnem domu, L nadstropje. Poleg tega jih prodajajo sledeči denarni zavodi v Jugoslaviji: Ljubljanska kreditna banka, podružnice v Mariboru. Celju, Kranju, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu, dalje Prva Hrvatska Štedionica r Zagrebu. Beogradska Ujedinjena banka v Beogradu in Jugoslavenska banka v Osije-ku. Zneski za vstopnice se morajo nakazati v naprej po nakaznici ali položnici Ljubljanske kreditne banke. Obenem z zneskom za vstopnice je treba nakazati tudi primeren znesek za poštnino, sicer se poštnina povzame, kar povzroča nepotrebne stroške m nepotrebno delo.
Zletni znak.
Poživljamo vsa bratska društva, da čim prej naroč« zletni znak, ki se naročnikom že razpošilja. Posameznikom se zletni znaki od Saveza ne pošiljajo, temveč jih mora vsakdo naročiti pri svojem društvu. Cena zletnemn znaku 20 Din, rasen tega mora plačati še vsak 1.50 Din za zavarovalnino v slučaju nesreče med vožnjo ln pri telovadbi na telovadi šču. Članstvo ima z zletnim znakom prost vstop na člansko tribuno k vsem prireditvam na telovadišču, pravico do znižane vožnje, do brezplačnega skupnega prenočišča, prost vstop v deželni muzej ter dne 13., 14. in 15. avgusta prost vstop v sokolsko razstavo. Razen tega imajo člani z znakom 50odstotni popust pri vstopnini v razstavo Narodne galerije. Pri naročilu mora poslati vsako društvo točen seznam bratov in sester, ki so naročili znak.
Naraščajski dan 23. t. m.
Kot prvi predzletni dan se vriS dne 28. julija naraščajaki dan, pri katerem nastopi mladina sokolskih društev iz eele države. Mnogo društev iz najbolj oddaljenih krajev države je prijavilo udeležbo svojega naraščaja, pogrešamo pa Se prijave društev v nepiosrednp bližini Ljubljane. Pričakujemo, da tndi ta društva ne izostanejo ter izpolnijo svojo sokolsko dolžnost. Dan sokolske mladine naj bo začetek sokolski slavnosti, naSe prve jugoslovenske sokolske olim-pijade. Naraščajskega dneva se udeleži do 1000 naraščajnikov čečkega sokolstva, ki pride v Ljubljano dne 22. t. m. popoldne. Češki naraščaj nastopi pri jav. ni telovadbi Tem večja dolžnost naših sokolskih društev je, da odpošljejo na zlet naraščaja vso svojo mladino, da pozdravi v svoji sredini zastopnike bratskega češkega naroda.
Spored naraščajskega dneva je bil objavljen v Zletskem Vestnikn. Vsa društva, ki pošljejo naraščaj v Ljubljano, morajo skrbeti, da imajo vsi udeleženci predpisane kroje, ki morajo biti snažni in pravilno izdelani Nara&ajskega dneva se udeleži naraščaj lahko tudi v ci-vilu, vendar ne more nastopiti pri javni telovadbi Vaditelji ki privedejo nara« ščaj v Ljubljano, morajo skrbeti za vzori no disciplino. Naraščaj in de ca bodo imeli skupno prehrano, za katero skrb! prehranjevalni odsek J. S. 8. Cena za celodnevno prehrano znaša 10 Din. Vsak naraščajnik mora imeti s seboj jedilno; orodje in skodelico. Stanovanja bodo za naraščaj skupna. Brisačo, milo itd, mora prinesti naraščaj s seboj. Točne jša, navodila ee nahajajo v Zletnem Vestnikn,
Isti dan se vrši tudi tekma naraščaja, in sicer moškega in ženskega. Tekma moškega naraščaja obsega tekmo vts* in tekmo posameznikov v vrstah. Tek. muje se v dveh oddelkih, r višjem ia nižjem. Tekma obsega v obeh oddelkih; i.) proste vaje, 2.) skok čez kozo, S.) skok v daljino, 4.) skok r višino, 5.) tek' na hitrost.
Tekma ženskega naraščaja obeega tekmo vrst in tekmo posameznic v vrstah. V vrstah tekmuje eamo naraščaj Istega društva ali iste župe, in sicer po šest tekmovalk v eni vrsti. K tekmi se pri. pusti naraščaj društev Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki je najmanj šest mesecev v kateremkoli Savezu podrejenem društvu redno obiskoval telesno vadbo naraščaja. Tekmuje se: 1.) v dveh prostih vajah, 2.) z nastopom k prostim vajam, ki se znamkuje samo pri tekmi vrst, 3.) v skoku v daljino, 4.) v tekli na hitrost. Tekma naraščaja prične v nedeljo 23. julija zjutraj ter bo vsa po-drobnejša navodila objavljena v Vestni-ku T. O. št. 6—12.
A. ZAJC;
Odhod
Doživljaj slovenskega častnika.
L
Bilo je neb dopoldan pred peto italijansko ofenzivo. Moj oddelek, sestavljen iz mož raznih slovanskih na-rodnosti, se je nahajal v zakopih ob levem bregu Soče. od koder smo imeli razgled na" Kobarid, ki je bil preurejen v trdnjavo in zaseden z italijanskim vojaštvom; seveda, ravno tako je bilo utrjeno in zasedeno tudi gorovje nad Kobaridom. Včasi je tam od Nadiže zabobnelo; nad našimi glavami je sika joče završala granata, ki je potan eksplodirala daleč nekje v zaledju.
Stal sem v svojem zaklonišču in z daljnogledom motril pokrajino na sovražni strani Ravno sem opazoval prehode in vrhove gorovja, ko pride k meni poveljnik drugega oddelka, prijatelj Mihajlovič.
»Hej, Savinc! Ali je gospod Cador-na v bližini?* me vpraša hudomušni Hrvat
<V Kobaridu ga ni. mogoče pa sedi kje na varnem za skalami gorovja,* odgovorim z nasmehom.
<Ni daleč . . . Zjutraj je naše krilo obiskal karat Boransky. Tudi k tebi je hotel, a so ga hipno poklicali nazaj v zaledje. Pravil je, da Italijani še danes začno z novo ofenzivo. Saj veš, Boransky vse zve poprej, kakor mi v sprednjih zakopih.*
Novica tovariša me ni iznenadila. Ze nekaj dni sem instinktivno čutil, da se nahajamo oreJ važnimi dogodki. Člo-
veku, ki je noč in dan obdan z nevarnostmi, se poostrijo čuti, da postanejo sprejemni tudi za nevidne psihične vplive.
Tam od Nadiže je bobnelo s podvojeno silo. Namesto enega, se je oglašalo že več topov raznovrstnih kalibrov.
»Cuješ, se Se začenja!*
»Predigra.*
»Predigra k petemu dejanju velike tragedije o človeškem samoljubju.*
Podčastnik me je klical k telefonu. Povelja so prihajala. Poslovila sva se in napotila vsak k svojemu oddelku. Ko je Mihajlovič odhajal, sem hipno pogledal za njim. Nehote mi je možgane napolnilo prepričanje, da ga vidim zadnjikrat v življenju.
H.
»Čemu je vojna? Ali morda radi tega, da nešteto ljudi plača s svojo krvjo samopašna stremljenja nekaterih mogočnežev? Najbrže je tako, zato pa vojna ni utemeljena v božjih zakonih, ki zapovedujejo ljubezen. Gorje prov-zročiteljem!* Take in enake misli so mi vrvele po glavi, ko sem četrt ure pozneje svojim vojakom priporočal previdnost. Ogenj topov je namreč zavzemal vedno večji obseg. Bobnelo in sikalo je od Italijanov in z avstrijske strani, od leve in desne, od blizu in daleč. Bobnelo je v vedno krajših presledkih, vedno bolj grozeče, naposled smo čuli samo še nepretrgano gromenje. sikanje in tulenje. Nastal je vroč artiljerijski dvoboj.
Proti večeru je bojna igra zavzela drugo obliko. Italijani so cel dan ob-
streljevali le topništvo in dohode v zaledju, po zatonu solnca so pa začeli obstreljevati tudi infanterijske odseke. Zarili smo se v kritja in rove, kakor je vsak posameznik najbolje vedel in znal. Naših duš se je polastila nekakšna blazna apatija do vsega. Možgani so ustavili svoje redno delovanje in čas je obstal. Takšni občutki, kakršni so navdajali nas, morajo navdajati divjo zver, kadar zapuščena poginja kje v brezkrajnem pragozdu.
»Kaj je to?* sem vprašal samega sebe, ko je v moji bližini padla ogromna stvar, da je zemlja zadrhtela pod težo udarca. Zunaj rova bi bil takoj : vedel, toda p:>d zemljo in pri mojim takratnem duševnem stanju mi je _mlo vse, kar me je obdajalo, nepojnljivo.
Se enkrat je udarilo, bližje in sil-nejše kakor prvikrat Vročina in .nraz obenem sta preletela moje ude. Začutil sem grozne bolečine, potem pa me je objela nezavest.
ra.
Kaj se je tisti ča? z menoj dogajal?, še danes ne vem. Hipno, kakor pod vplivom Aladinove svetilke, sem bil zunaj rovov. Stal sem v nekaki val> viti in prozorni megli, razsvetljeni z rumenim žarom. Vojne se nisem zavedal toliko časa, dokler nisem zaslišal glas trobente, vabeče k odhoda- Ta glas pa ni bil hreščeč, kakor ga proizvajajo vojni rogovi, marveč neizrečeno nežen; prihajal pa je iz velike daljave, morda iz sveta, ki se nahaja onkraj groba.
Rog je utihnil in iz valovite megle ie r>riiel prijatelj Mihajlovič. Raztrsan.
brez kape, zmršenih las in s krvavečo rano na čelu je omahoval mimo. V razdalji par korakov je obstal in me otožno pogledal. Hotel sem k njemu, a neka čudna bojazen me je priklepala na mesto. Hotel sem ga ogovoriti, a neka nevidna sila mi je stiskala grlo. Menda je čutil mojo nezmožnost, ker je naposled zamahnil z roko in potem nadaljeval svojo skrivnostno pot
Za Mihajlovičem je prišel praporščak Ivanov. Bil je ves oblit s krvjo. Glava mu je slonela na desni rami roki sta se opletali okoli trupla in njegova prša so bila strta, da eo rebra štrlela izmed cunj meea in obleke na piano.
Ivanovu je sledil četovodja Klemen. Po obrazu ga nisem spoznal, ker je njegova glava tvorila kepo krvave mase, pač pa po njegovi izredno visoki postavi. Za Klemenom so »e vrstili: desetnik Zupan, trobentač Za-dravec, pešec Pišinsky in še mnogo drugih meni več ali manj znanih vojakov. Ves drugi oddelek je omahoval mimo s svojim krvavečim, razdrapanim in zamazanim moštvom. Vsakega posameznika, vsako kretnjo in vsako podrobnost sem videl tako točno in jasno, kakor pri belem dnevu. Naposl id je oddelek krenil proti izhodu in se je polagoma izgubljal v sanjavi daljini Za slovo sem še enkrat zaslišal glas trobente, tožeč tako pretresujoče, kakor plač deklice, kedar se za vedno poslavlja od svojega ženina.
IV.
Na obvezovališču zaledja sem se , zopet zavedal. Nad menoj se sklanja i Boranifcr. motri me s svojimi prijaz-
nimi očmi in vzklikne: »Hvala Bogu, da si se predramil!*
»Kaj se je zgodilo?* vprašam zmeden. Vse se mi je namreč dozdevalo nekako tuje in neznano.
»Le miruj, granata te je zasula in te nekoliko poškodovala.*
Šele tedaj opazim, da je moje truplo povito z obvezami Z zavestjo, da sem težko ranjen, nastopajo tudi bolečin^, posebno v nogah me neizrečeno ekeli.
»N15 ne bo hudega!* me bodri Bo-ransky. »Sicer si precej obtolčea, vendar ni kakih resnih poškodba Zdravniki zatrjujejo, da v treh mesecih' okrevaš popolnoma. Da si 3ploh ostal pri življenju, je pa zasluga tvojih vrlili dečkov, ki so te takoj po katastrof! odkopali in odpremili sem. Radi precejšnje izgube krvi si ležal dve uri
nezavesti.*
Začnem mjsliti. Spomnim se vseli podrobnosti večera in svoje zagonetne vizije. Pod utisom nekake grozne slutnje vprašam dobrodušnega kurata 1 »In Mihajlovič?*...
»Je mrtev... Drobec granate J« prebil njegovo čelo.*
»In praporščak Ivanov?...» »Je mrtev... Odtrgana skala za, kopa je zdrobila njegova prsa-» »In četovodja Klemen? ...» »Tisti visoki mladenič je mrt-:y,
Strlo mu je glavo.*
«In ostalo moštvo?* vzkliknem i naporom vseh svojih moči.
»Od drugega oddelka sta ostala sa« mo dva moža. Trije, o katerih sva go. vorila, in še nekoliko drugih mož, led na površju, dočim ostali počivajo glo* boko v zemlji pod ruševinami zakopa.
Pokrajinski det ljubljen-,** —	—	tSJS t
Današnji zlet je obvezen za članstvo obeh ljnbljanskili žup, nastopi pa tudi vojaštvo ljubljanske garnizije. Telovadci in telovadke morajo biti danes ob •>. v oblačiluici na zletišču. Ostali člani morajo biti ob tri četrt na 15. pred Narodnim domom, oziroma na telova-lišču Tabor. Zastave naj prinesejo
Popoldne ob tri četrt na 15. se zbira članstvo župe Ljubljana pred Narodnim domom, članstvo župe Ljubljana I na telovadišču Tabor. Točno ob 15. odkorakata obe župi pred magistrat. Tja prikoraka obenem tudi vojaštvo. Nato »e vrši izprevod na zletišče.
Javna telovadba Je prične ob 17. Izvajale se bodo proste vaje članov in
iruštva s seboj, vsi pa morajo biti članic, vojaštvo izvaja vaje s puškami, opremljeni tako kakor za I. jugosioven- • člani in članice nastopijo z vzornimi va--ki vsesokolski zlet.	I jami na orodju in « posebnimi točkami.
Tekma članov in članic se prične ob i Vstopnina k tekmam, k skušnji in k S. t jutra i na zletnem telovadišču. Tek-! javni telovadbi skupno: sedeži po 10 Dm, mu je vsaka župa zase s svojimi sodniki.! stojišča po 5 Din, naraščaj po 1 Dm Obiaeilnica je odprta ob 5. zjutraj. Ob (Predprodaja vstopnic v zietni pisarni. 10. so skušnje članov in članic za obe! Narodni dom.
Šport pri nas in drugod
I3S,C fslrno	i slovaške, katerega so se poleg domaČih
Plavalna tekma jatletov ude!ežili mnogi mozemci, zlasti
za prvenstvo Jugoslavije
• Tugoslavenski plivački savez razpisuje 7a dne 5. in 6. avguste t. L tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v plavanju, i; no trii h skokih in vvaterpolo igri v Beogradu v <cZimovniku».
Spored tekme je sledeči: 1.) 50 m ju-nijorji, 2.) 100 m prosti stil, 3.) 100 m hrbtno. 4.) 100 m dame, prosti stil, 5.) p'K) m prosti stil. 6.) 200 m prsno, 7.) 1 X 200 m štafeta (prosti Btil). 8.) 300 m ■Jame. prosti stil. 9.) 400 m prsno, 10.) 1500 m prosti Stil, 11.) 4X100 damska štafeta (prosti stil), 12.) 100 in stransko, 13.) vaterpolo, 14.) umetni skoki: 9 predpisanih iu en poljubni skok; a) skok na •.iavo naprej (lastovica), b) skok na' • lavo naprej s priročenjem, c) skok na ■lavo naprej s prigibom v zraku, d) salto naprej, e) svrdlo (vijak), f) skok na -iavo nazaj, g) skok na glavo nazaj s prigibom v zraku (delfin), h) salto nazaj, i Auerbach, j) poljubni skok (Auerbach-.-.ilto) itd.
Prijave do 25. julija 1922. Vpisnina a osebo in točko 5 Din, za štafete in vaterpolo 25 Din. Prijave je poslati na -aveznega tajnika Boška Loliča, Zagreb, Nikoličeva u!. 14/1. Denar na saveznega blagajnika Evgena Mileta, Zagreb, Jugo-
Beigijci ir. Italijani, ki so si priborili več zmag. Tudi naši jugoslovanski atleti, ki so včlanjeni v češkoslovaških klubih, so nastopili in reči se mora, da a polnim uspehom. Objavljamo važnejše rezultate tega mitinga že zaradi tega, da vidijo naši atleti, koliko prekašajo inozemske atlete, oziroma zaostajajo za njimi. Ob tej priliki moramo ponovno omeniti najboljšega slovenskega tekača na kratke proge Perparja, ki je na Bledu pretekel progo 200 m v 23 sek.. torej za cele štiri desetinke sekunde manj, kot na praškem mitingu znani Belgijec Brochard. V nastopnem posamezni izidi.
Tek na 100 m: 1. Brochard (Belgija) 11.3 (Popovič v Beogradu le 11 sek.). 2. Jugoslovan Spahič (Slavia) 11.4. Češkoslovaški rekord, ki ga je lani postavil Spahič znaša 11 sek.
Tek na 2C0m po dveh predtekih: 1. Brochard (Belgija) 23.4 (Perpar le 23), 2. Skokan (Sparta), 3. Linka (Slavia).
Tek na 10.000 m: 1. Contolli (Italija) 33:19, 2. Hochmann (Sparta) 34:53.4 (ceškoslov. rekord), 3. Liehne (Sparta). Svetovni rekord v letu 1921. na tej progi znaša 30:40.2.
Tek na 400 m: 1. Tosi (Ital.) 52.3. Tek na 5 km: 1. Speroni (Ital.) 16:13.4,
škega velikega sejma*
i le 81 točk.
Kralj Aleksander je na dan svoje poroke zaklical širom države: dajte ljudstvu zdravje in sile telesa in duha. Ta
klic so čule legije bledih in bolnih, smrti zapisanih delavcev, ta klic so čule matere z umirajočimi sinovi v naročju, ta klic je prodrl v zatohla in tožna stanovanja, kjer umirajo jetični brez pomoči in nege. Ta kraljevi ukaz so čule vse te množice z drhtenjem in vzradošče-njem v srcu, kakor začuje jetnik rožljanje ključem, ki naj mu odpro vrata v svetli solnčni dan.
Ljudska higijena blodi iz krize v krizo. Temelji narodove sile trohne nevidno, pa grozeče. Na višku stoječa ljudska higijena ci le postulat egoističnih stremljenj gospodarskega udejstvovanja, ona je najvišja etična dolžnost, ona je pravi simbol prave kulture. Narod, v katerem se širijo bolezni, kakor kobilice v letih suše. se ne bo dvignil ne moralno, ne
zdravje skrb za narodovo bodočnost, in da more biti ta skrb le takrat učinkovita, ako sloni na podlagi široke vzajemnosti
Podroben popis tega kulturno in gospodarsko velevažnega poslopja podamo
_______.	. .	prihodnjič. Glede finančne podlage orne-
me bili mogoči taki kulturni spomeniki. Diamo danes, da z zgradbo tega poslopja * Vedeli smo. da so v bivši monarhiji so- interesi delodajalcev in delojemalcev >iii>/L.«rifitu>iM initn/<i'wi einfiin trn- Qjprav nič ogroženi; jasno je. da more Zgradba že v bližnji bodočnosti zelo blagodajno vplivati na vižino socialno zavarovalnih prinojov. Finančna ped laga sloni na zavarovalnotehniCnem ra.-funti, ki hoče investirati samo razpoložljive reservne kapitalije nezgodnih rent. Kapitalije iz naslova bolniškega zavarovanja iz previdnosti niso vzet« ▼ ka: kulacijo. glavno z ozirom na dejstvo, da novi zakon o socialnem zavarovanji! predpisuje znatno višje podpore kakor so sedanje, prispevki pa so relativno celo znižani in so povišam samo abso lutno, v kolikor so «e povišale mezde. Radi tega so rezerve iz naslova bolniškega zavarovanja zelo malo verjetne.
Nezgodno zavarovanje sloni na načelu kapitalnega kritja, t. j. vsaka renta, ki se prizna za nezgodo, mora biti takoj kapitalizirana- Kapital pa se v obliki rente ponesrečencu izplačuje mesečno: ostanek pa mora biti plodonosno naložen, tako, da izplačevanje rente do smrti rentnika, oziroma do vrnitve aelazmož-no sti ni ogroženo.
Ako se investirajo razpoložljive rent-ne kapitalije radi tega ne bo oškodovan niti delavec niti delodajalec. Kajti prispevki in podpore iz naslova nezgodnega zavarovanja so v zakonu jasno določeni in slone prispevki na natančnih statističnih podatkih o nezgodah, ki ee pripete tekom enega leta. Prispevki tega
Socialna politika
Ambulatorij okrožnega ! I<JeI° se nam je Čudno, takaj bi pri nas
,	J	? : na bili mosroči taki kulturni spomeniki.
urada za zavarovanje
delavcev v Ljubljani cialno-zavarovalne institucije služile go-
Razdejano ljud=ko zdravje kliče ^ j spodartkim in nacionalnim interesom J,J\T ,	, V„)M, :„,!?; nemških pokrajin, ker so vse mobilne
zdravniku. Narod in država boCeta imeti i	,.. r.	, . v__i
7 , -u -, , . . , . „ .	■ _r„ : kapitalne investirale v teh pokra;:nah.
krepkih sil, da si izklešeta temelj iz gra- ■ r ■
nita. na katerem bo stala velika kultur- Po vojni bo vsi nekdaj finančno močni na in gospodarska bodočnost.	socialno-zavarovalni zavodi, zlasti om v
Nemčiji, zabredli v težke krize, katere je povzročila devalvacija denarja. Stalna valutna nesigurnost je upravne organe teh zavodov utrdila v prepričanju, da je nalaganje kapitalij v denarne zavode za zavarovance nevarno; streme za tem. da svoje kapitalije trdnejše fundirajo, tako, da ne bodo ogroževane od neprestanega valutnega valovanja. Prodrlo je prepričanje, da je razpoložljive kapitalije Investirati v imobilije tako, da izvrševanje socialno-zavarovalnih dolžnosti ne bo ogroženo. Na Češkem se Siri zahteva celi sistem socialnega zavarovanja, zlasti pokojninsko in starostno za-sidirati v nepremičnine.
Vsi našteti socialnolilgijenični in finančni momenti so dali upravam Okrajne bolniške blagajne in delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani*) povod. da so začele razmišljati o zgradbi suse. u. uu „„BUU ^	~ obsežnega modernega ambulatorija in
kulturno in ne gospodarsko in politično, takega uradnega poslopja, ki bo omo-Zdravi na bolnico in zdravnika ne j gočalo najmodernejše izvajanje social-misli, on misli na razmah svojih sil, ki nega zavarovanja ne samo v sedanjosti, se po človeških slabostih rade usmerjajo | ampak tudi v daljni bodočnosti, ko bo v gospodarsko izkoriščanje bolnih in j socialnozavarovalna. zakonodaja priteg-
slabih, ki morajo bogoudano čakati na j nila v zavarovanje vse nesamostojno r™ --. b " ^ki/da krijejo svoj žalostni konec. Morje nemoralnega ; pridobitne delavne sile m ta»bo zavaro-	„ v6e cezgode T terc
egoizma pluska vedno više. V narodu! vanje obsegalo vse panoge: bolni..-ko, ne-	I	'»
'	"" zgodno, starostno, invalidno ln posmrt, »t«- ako se oooo uezgou
no zavarovanje. Brez primernega ambu- etih zmanjševale, bo treba W latorija in uradnega poslopja je izvaj. j ^	^Z^ rl^o-
nje tako raztegnjenega zavarovanja ^ | tehničen račun^ investicija razpoložljivih
mogoče.	_ i kapitalii (kapitaUziranih rent) nima pre-
Storjen je bil sklep, ki mj pne,^	^ vpiiva. Radi gradbe poslop i
Srom sveta o narodovi kulturni dospe- nezirodno-zavarovalni prispevki
^uhul«,	.. i civ iut j	JL. u^tum v- '-1'/ ■ J
.-Iaveoska banka, amerikanski oddelek, i o. Liehne ((Sparta) 10:54.4. (Ceškoslov. Prijave brez vpisnine ne pridejo v po- j rekord znaša 15:46.4.) štev. Pravico tekmovanja imajo vsi red-j Tek z zaprekami na 110 m: 1. Contolli ni člani Jugoslav. Pliv. Saveza (klubi, i (ital.) 17 sek., 2. Pov.-ell (Belgija), društva), kateri so se istemu v pred- ts!; na 800 m: V prvem teku je zma-
......... " ~ gal Morren (Belgija) v 2:02.2 pred Am-
brosinijem (Ital.), Vohralikom (Sparta) in
pisanem času prijavili, in tisti, ki se še naknadno prijavijo, pošljejo vpisnino za .1. P. S. v znesku 15 Din in letno članarino 50 Din ter istočasno izkaz aktivnih plavačev z navedbo rojstnega leta in prl-
Kacelom (Slavia). Ker prva dva nista tekla pravilno, se je odredila ponovitev teka. Morren in Ambrosini pa nista ho-
|l*d'.ai;cv l. »uttuitu	...	LCKil. .'IU. 1CU lil amuiv^Hi ft-
padnosti. Zadnje imajo klubi poslati po-! tela nastopiti, nakar se je odločitev od om podsaveza v Ljubljani. Način poto- n-odila. Pri končni tekmi Vohralik in
vanja, popusti pri istem, razpisana darila" ter vsi drugi detajli bodo pravočasno razglašeni v časopisih in potom pod-savezov. Vodstvo si pridrži pravico, da l>0 potrebi naknadno izpremeni poedine
umira zavest solidarnosti, etični temelji vsakega napredka se rušijo.
Brez trdega vsesplošnega ljudskega zdravja je rešitev gospodarskih in socialnih problemov nemogoča stvar. Narod bolnikov ni narod bodočnosti. Mi vsi pa hočemo prepeljati svoj narod iz temne preteklosti v svetlo bodočnost. Za ta pohod pa rabimo čilih in zdravih jezdecev.
V3i smo poklicani, da čuvamo in utrjujemo narodno zdravje. To dolžnost pa imajo postati prvi pijonirji narodovega zdravja, ki mora,i« z blažilno roko eipa-ti zdravilne snovi v zatohle delavnice, v podzemeljske rove, v bedna stanovanja, ki morajo vsepovsod iskati kali bolezni in jih z najučinkovitejšimi sredstvi za-dnševati. Vrhovna zahteva, katero mora narod staviti na svoje socialno-zavaro-value institucije je: ohraniti zdravim
Kacel nista tekla. Končni izid je bil nastopni: 1. Morren (Belgija) 2:01.8, 2. liiedl ------
(Sparta). Ambrosini je 10 m pred ciljem sredstvi v najkrajšem času vrniti sile odstopil.	te'esa In duha.
po potrebi naunaano izpremeni poenmo, Metanje diska: 1. Tuguolli (Ital.) 39.64., Tej kardinalni zahtevi nosilci social-točke programa. Tekmovanje se vrši po; * janik (Olomuc) 37.77. 3. Suk (Slavia) i nega zavarovanja v Sloveniji, zlasti bol-ehmfnih pravilih J. P. S., odnosno po : 36.R2 m.	; niške blagajne in nezgodna zavarovalnica
pravilih mednarodne amaterske plavalne! Metanje kopja: 1. Hejtmanek (Mor. I niso mogli dosedaj uspešno zadostiti.
! Slavia, Brno) 50.78, 2. Tufanskv (.Mor. glavno, ker niso imeli na razpolago
losti: postavi se ambulatorij z vsemi pri dobitvami moderne higijene in medicine, ki nai tudi najrevnejšim omogoči hitro in nsp»šno zdravljenje in iz katerega naj se med narod širijo uspešne preventivne socialnohigijenične odredbe. V zvezi z ambulatorijem se postavijo tudi
se nezgodno-zavarovalni prispevki ne morejo zvišati niti za dinar. Razpoložljive kapitalije so po svojem znača ■! dolgoleten dolg rentnikom. ki se odp:n čuie mesečno in ki se prav pod nob* nimi pogoji ne more znižati- Rentnik radi tega, če se kapitalizirani znesek
•	• uj 1 njegove rente tako previdno investira
primerni uradni prostori, katen se bodo; ^ dona?a vsako let0 7a odplačevan>
suksesivno, kakor se bo stvarno raz_šir-. ^ ebne ineske< nj T svojih pri jalo socialno zavarovanje, vporabljab ▼: dobljenib pravicah tudi za dinar uradne svrhe. Momentano odvisni pro-, ogkodow Cist0 neutemeljeno je cazi-stori pa se oddajo v najem raznim pi- ran!p_ da bo zgradba oškodovala ticto-sarnain. agencijam itd., da se tako za- lrednp interesente aj, da se zazidava vaiiie uisi.iuc.jo j-o.	— gotovi tudi hitrejša rentabiliteta poslop-; ^^ dobiček- Zavarovjdna tehnična M-
zdravje. bolnim pa z vsemi modernimi j ja in hitrejša amortizacija investiranega ;ariRa nezgode zavarovalnice izkazuje
kaPltala-	„.,, .	j celo, ki bi pa tudi odpadal, ako bi bili
Na, stavbišču ob Miklošičevi cesti v krpirani vsi po starela ^f.onn prepisani Ljubljani je začelo živahno delo. ki ima | bni ,ondi y.a naša javnost mo": biti posvečeno najzvišenejš.m namenom::^ ^ A)x> gledat5 z največjim 7:
ljudskemu zdravju; delo, ki naj bo iz-1____.__0	;
raz narodove kulture, medsebojne lju
;'cderacije (F. T. N. A.).
Upravni odbor
(Slavia) 46.28, 3. Trestik (Češki Brod) j 45.26 m.
Jngoslavenskog pllvačkog Saveza.' pri ikoku v višino brez zaleta je po-
__| stavil Jugoslovan Spahič (Slavia) s 1-16.3
, . . nov češkoslovaški rekord. 2. Sova (So-
Mednarodm laMsoatietski; koi) 143.6,
Contolli (Ital.) 141.4 cm. Skok s palico: 1. Poveil (Belgija) 3.50 m. 2. Ivo . (Slavia) 3.10, 3. Franta (Slavia) 3.30 m.
Sko v daljavo z zaletom: 1. Skokan (Sparta) 6.43 m, 2. Jandera (Slavia) 6.S6. 3. I.efevbre (Belgija) 6.24. Pri metanju krogle je odnesel prven-.........\'aran
in soboto priredila IV. mednarodni lah- j Eič (Sparta), ki je izboljša! dosedanji koatletski miting za; prvenstvo Češko-1 Ceškoslov. rekord za 19.o cm. \ rgel je
miting v Pragi
Jugoslovan Naraneič prvak Češkoslovaške v metanju krogle. — Spahič postavi nov češkoslovaški rekord v skoku v višino brez zaleta.
Čs. A. A. U. (Ceskoslovenska Athle- . _.	. _
lička Amaterska Unie) je prošli petek stvo jugoslovanski atlet Veljko Nar priredila IV. mednarodni lah-; čie (Sparta), ki je izboljšal doseat
ambulatorija, ki bi nudil zavarovancem isto pomoč, kakršno nudi dober privatni zdravnik svojim premožnejšim klijentom. in ker se njih probibitivno delovanje ni moglo razmakniti iz mrtve točke radi pomanjkanja najpotrebnejših prostorov.
bežni in vzajemne podpore.
Poslopje naj postane visoka akademija ljudske higijene, kjer naj bo osredotočena dolga desetletja tja v stoletja vsa skrb in vse delo za ohranitev zdravja narodovih produktivnih sil. Poslopje naj bo eno najlepših spomenikov, kate-
' upanjem, ker prinaša gospodarskim " delavskim slojem samo koristi, kater-mora narod z največjo vestnostjo ščitit
KOLIKO JE NA SVETU ŽIDOV?
Znani ekonomist Žid Lezinski Jakov ic izvršil statistiko židovstva. Po tej statistiki je na vsem svetu 15,783.632 židc., k: so tako-le naseljeni: V Evropi iih i
pouiaiijKauja	(/iudvuh/'. naj w n.u uaicj^iu op^.,,........ . —...........—
Vse izvajanje socialnega zavarovanja je ro si je postavila trezna volja delavcev,' 11,478.668, in sicer na Poljskem 4,100.0"'\
-----„	nni^o/iia nr'-' industrije in obrti, ono naj bo vez. ki i v Ukrajini 3,300.000, v Rumuniji 1,000.00' v
ilru^i delavstvo in industrijo pri skup- • v Nemčiji 500JJ00. v Češkoslovaški 349
! tisoč, v Angliji 275.000, v Litvaniji 25* >
moralo bloditi v stopnjah največje" pri- i i^dustrije^ ln obrti, ono naj bo vez. ki; v Ukrajini 3,300.0M, v Rumuniji l,0pn.(^ mitivnosti, vsak polet kvišku je ob I	<i»i»i>«tnrn in inHimtriir
prvem zaletu zastal.
Gledali smo v Nemčijo, ki je na polju socialnega prohibitivnega zavarovanja ustvarila čudeže, čitali smo. kako na
-— , . ----- ' ---------
*) Ta dva nosilca socialnega zavoro- j tisoč, v sovjetski Rusiji 20O.000, v Avstriji vanja sta sedaj ukinjena in na njih me- j 200.000, v Franciji 150.000, v Grčiji 120 ustvarila čudeže, čitali smo. kaico na sto je stopil Osrednji urad za zavarova-, tisoč, v Holandlji 106.000, v Jngosla-Češkem otvaria'o najmodernejše ambu- nje delavcev v Zagrebu, kot centrala m j v i 1 i 100.000 ter v Turčiji 75.000. \ .-.7. latorije in polagajo temelje k resnično okrožni urad za zavarovanje delavcev v biva 433.332, v Ameriki 359.000, v Avstr?-uspešnemu Siljenju ljudskeza zdravja in! Ljubljani kot krajevni organ.	1 lljl in otokih pa 20.000 Židov.
Italijani sipajo granate na nesrični košček zemlje, zato je izključeno -upanje, da bi došel kdo živ na površje. Osebno sem se prepričal o grozni no-ritvi ter sem se ravno sedaj neizrečeno žalosten in potrt vrnil iz odseko->
Boransky utihne, potem se skloni tri obok o doli do mojega obraza ter zacepeta z drhtečim glasom: «Cuj. Sa-\inc! Moliva za nesrečneže.*
V.
I
V teku noči -eni se nekoliko okr-?pii. | Gromenje toitov me ni vznemirjalo, j bolečin tudi nisem čutil, ker sem vse i .svoje umne sile posvetil razmišljevanju j
0	zagonetenem dogodku. Prepričanje,, <ia sem svoje tovariše vide! pri xl-
■ hodu na dragi svet, me je obvladalo z utozo. Po tehtnem prevdarjanju_ sem se odločil, da povem svoj doživljaj kuratu.
Boransky se je celo noč bavil s svojimi ranjenimi in mrtvimi gosti, a kljub temu me je ob tretji uri zjutraj /.opet obiskal. Ker so me z nastopom dneva hoteli odpremiti dalje v zaledje, Vem takoj začel s svojo povestjo. ?o--lušal me je pozorno in z zanimanje n. Ko sem dokončal, se je globoko zamislil.
^Simpatije duš ...» je začel. «Z vso cij0 jih je vleklo pod rodne krove, ln j
1	o je hipno nastopila smrt fizičnih tru-?>el so astralna telesa odšla tja, ka-,'nor je prej segalo njih hrej^nenje. Od-ili so tja.' da se poslovijo od svojih Iraffih. 'da. jim sporočijo svoj odhod k veliki armadi... Tudi ti si bil na potu. Boril si se z Azraelom in a ga premagal. Tvoje astralno telo je ze
odhajalo, a se je naposled zopet vrnilo v fizično truplo *
Oba je dušilo. zato sva umolknila. Naposled vprašam: »Prijatelj, ali je to mogoče?*
»Resnica! Duševna vez med bitji je silnejša, kakor topovi in strojnice. Seveda, današnja verstva o teni nič-isar oe vedo ali vedeti nočejo. Sicer pa,» seže hipno sebi v besedo, «saj veš. kaj pran Shakespeare v svojem Hamhtu: ;-Ied zemljo in nebom se nahaja mmgo stvari, o katerih se še n» sanja šolski modrosti.*
Zelo rad bi bil še govoril s tem izrednim možem, toda ni dopuščal čas. Prišli so vojaki, da mn odn -sejo v sanitetni voz. S težkim srcem °em se poslovil od prijatelja, katerega tudi ne bom več videl"v življenju. —
Kaj naj še povem? .. • Ozdravel sem, toda namesto treh mesecev, sem ležal poldrugo leto v bolnici. Desna noga mi je radi pozneje nastalih komplikacij ohromela in nekaj me tišči v prdh. Kašljam. S težavo se vlačim po ulicah in večkrat obžalujem, zakaj se nisim pridružil Mihajloviču. šel bi bil domov in potem dalje, dalje. -.	_
Oba tipa -ta malomostni cvetki, kil Oba tipa sta domača na slovenskih]kanja, anathemi, kojih vsako posa-nrocvitati v ozkih, zveriženih mal>!tleh. osobito v patriarhalični beli Ljub-jmezno manso v naglasu, vehemenci m mestnih ulicah v katere ne prodre j Ijanu	; izrazitost, lahko vsakdo namesU kot
tako hitro solnčni žarek prosvete in j Filister enači tudi nemškemu «Hage- naperjeno na sebe In poleg b^ ti enake napreilnomoderne ropotije. Po-; stolzu*. ker navadno je mizogin, ki j strašni pogledi! Obrn se kar nekako
je om. ki raa noseoava za	, Krogu. Tipkarice in kontoristinje so | razumeti aH čutL tvop nezapečnjišlu
na =edi za pečjo se bore malo briga mu «une quantite negligeable*. dame 1 osebnosti, potem joj tebL Kmalu se za svet, ld ga oblaia. Le-ta tip so(in damice, ki pušijo v kavarnah in go-|bo8 prepričal, da si ti m noben o.rug. ustvarile razmere v malih mestih; uo' stilnah. — monstra. plesalke ter igral-1 predmet pogovora. Iz nanugavanj r I ni nevaren za človeštvo v splošnem, j ke so mu odiozne. Filister se nerad i bržčas izkristalizira direktm očitek m
j . _	.	Fraupn* —	! osel, in bog ve kaj še ven. Ne prt
vi domišljavosti.	TAnr' iz kvartalne-a pijančka na-1 ostane ti drugega, kakor da plačaš m
1 Zapečnjak je v svojem jedru dobro- ^"''^s.tznk i odideš. Miru pa le ne boš ime! ^ | voljček, tiha dušica, ki samo mrko posled nasUne top tg	Lovotariš. Prav ti je.
zre po onih, ki novotarijo in s to svojo j PUančk t take, pop!ja zapečnja^tvo na	^ v	^ ^^^^^ drug,
' novotarijD pronicajo v njegovo zapec- j posled Iilister-tvo.	pomnožena izdaja prvega tipa, tod«
injaško-patriarhalno sfero. Tak-ga« Cim stopi zapečnjat v go^no, ■-e J" P	^ ^^
i človeka sovraži zapečnjak. kleveta j ozre i>o svojem obligatnem prostoru v j	haerrt. Oni so poosel.
j proti njemu, mu zastavlja korake ter j kotičl:u in zadovoljno se mu »re °u.; j- »J'« .« e za to, da teapr K)lemizira v njegov rovaš pn .vinski če je prostor nezaseden. J»jadno je; Jg » n-ojo novotarijo vred. > 'mizi in kot neopolitik na ^odih^itd.jtako, J-akajjsak	eventuelnega dejanske^
napada da argumentirajo svoj gojc-in trnju« nad tel»oj. Pri filLstrih mor;*f rabiti* ali jezik (nb. nabmšeoL ne lo
mizi in s;ot neopoim*	un«, 'inaj	' . , „„
! Zapečriiake vzgajajo razmere. Rekli bi j n0st, da upošteva zeljo svojega druga i jim lahko tudi konservativci, to so oni. j _ zapečnjaka. In pn tisti mizi so zbrani ki konservirajo-hranijo tradicije starih, petek in svetek zgolj le te vrste Uudje. 'njih običaie. šo®e in navade. Zapečnj-ik |Natakarica te pozna njihove običaje.
1 . *	w J	T____j..	io i i _ ■ ______liiulftiimil. nnminn
JOS. SUCHY:
Zapečnjaki in f ilistri i ^ tsjS'Š wjfraro'in?,rtl» f I j5mSei'akakof<"hS<lmraikt	'.i^eCi"1^
'oni. ki ljubi svoj narod in njega prjš-;nasn0 brze proti novotarcem in	J ri	dn 1M€ra. kot>a
Prvi izraz datira izza sedeniedesetih let in pomenja toliko kot nemški «Spiftssburger», drugi je pa starejša l>orekla. dasi pomenja približno isto kot prvi. «Viel isst er, wenig liest er. gar nichts ist er. — der Pliilister>- tako nekako je definiran v nemški knjigi.
..... ...... . . od in njega pr>S-;nosno brze proti novotarcem in P'5"!^. ' d	dnJ„oa.a kot K
losi sedanjost in prihodnjost	| marjem. Gorje ti,«eim^=lona	^Sjo ter^^s 5vU =«
n jaški tip jo več man., simpatičen. glavi*! Kakor .bobnja pč i ,ogenj. pra	J zakoplje. jx>t«m bo mir
Gospodarska vprašanja
__ . -0<v>	I V Svlcl t in pol milijona hI (7500 stJ,
Hmelj	La, centov).
kakor e sklepati iz poročil, ki priha- j V Španiji, Portugalski in Italiji 1 mili-iz raznih iunelj pridelujočih držav J jon 600 tisoč hI (8000 starih centov;, {»letošnja svetovni hmeljska letina v j V Veliki Britaniji 38 nnkjonov hI splošnem ugodna. Evropske države so I (418.000 stanh centov). TTce? spomladi pritoževale vsled pre-1 V Zedinjenih državah 15 milijonar hI velike moče in poznejše suše, vendar je ■ (110.000 starih oentov) zadnji dež hmeljske nasade izredno po-; V Kanadi 1 milijon 800 tisoč hI (10.800 pravil, le obiranje se bo letos vsled za. ; starih centov)
ostale rasti zakesnilo - po nekaterih; V Srednji Ameriki 1 milijon hI .6000
T,	dva tedna. — V Ce- • starih centov).
SE«	- se slišale pred I V Južni Ameriki S milijone 400 tisoč
dvema mesecema zelo pesimistični gla I hI (20.400 starih centov) ^pričakujejo, da bo letošnji pridelek; V Vzhodni Aziji 1 milijon 200 tisoč hI
»ntrat večii našo lani, kar j (7200 starih centov), ri ^ovo So preoptimSično vzeto, j V Avstraliji in Novi Zelandiji 4 mili-" V Nemčiji sicer hmeljska letina ne | jone M (36.000 starih centov), ro nreobilna, vendar pa boljša nego se . V Afriki m Indiji 900 tisoč jo spomladi pričakovalo. - 0 zelo dob-, starih centov)
rib izgledi!, hmeljske letine poročajo iz j Po teh podatkih b. se torej »a. vsem Francije. — Tudi pri nas je bila hmeljska rastlina tako v Savinjski dolini kot v okolici Petrovca (Bačka) zdrava in je kljub zaostali rasti obetala povoljno letino. Zalibog grozi v zadnjem času v Savinjski dolini suša uničiti hmeljarjeve pade.
Lansko leto se je pridelalo v Savinjski dolini po cenitvi žalskega Hmeljar
rkega društva okroglo 4200 metrskih stotov hmelja, za katerega »e je skupilo pri povprečni ceni 200 K kilogram okrog 84.000.000 K. Cene hmelju so se razvijale lam v Savinjski dolini takole: meseca julija in začetkom meseca avgusta se je plačevalo za hmelj iz leta 1020. po 90 do 100 do 180 K za kg, koncem avgusta se je plačeval hmelj po 200 K: rena je polagoma naraščala na 250 K in pozneje eo domači prekupci prodajali hmelj celo po 330 K za kg. Letos bi moral biti pridelek hmelja v Savinjski dolini večji, ker se je površina nasadov povečala Ve« je odvisno le od dežja. ■».ko pride še pravočasno;
O cenitvi svetovne hmeljske produkcije v letih 1920. in 1921. je objavila ciimberška tvrdka Johann Barth und Rohn zanimive podatke ▼ »Frankfurter Zeitnng* Ti podatki so za nekatere države, tako n. pr. za. Jugoslavijo, sicer malo preveč približni, vendar so za one države, kjer se mnogo hmelja prideluje, brezdvomno točnejši, ker se tam polaga gotovo večja važnost na statistično točnost. Iz omenjenih podatkov smo sestavili nastopni pregled za leto 1921.:
nasadi privatne oficielne t ha cenitve pridelka v centih po 50 kg 11.279 93.000 64.000 &640 1.450 400 50 150 3.000 4.257
svetu v letu 1922./1923. produciralo 148 milijonov 400 tisoč hI piva, za kar bi se porabilo 983.500 starih centov po 50 kg,
oziroma 491.750 metrskih stotov hmelja. Letošnji svetovni pridelek hmelja bi moral biti za 84.250 metrskih stotov (168.500 starih centov) večji od lanskega, da za dosti po gornji cenitvi svetovni potrebi.
Kakor lahko sklepamo iz ugodnih poročil o stanju svetovnih hmeijskih nasadov, bo najbrž potreben pridelek za pivovarne tudi dosežen. Vendar pa je položaj tak, da bo imel hmelj letos gotovo lepo ceno, zlasti ker so stare za. loge po nekaterih državah zelo izčrpane.
Nemčija
Češkoslovaška
Jugoslavija
Avstrija
Madžarska,
Romunija
Poljska
l^iancija
Belgija
38.000
;	Drobne vesfi.
—> Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. i'Od 8. do 17. septembra 1922.) Razstava vrtnih pridelkov, ki se priključi pokrajinski obrtni razstavi, obeta biti velezanimiva. Lepo število vrtnarjev iz mesta m dežele se je povabilu že odzvalo, ostali pa naj nemudoma izpolnijo svo je prijavnice. Želeti je, da se tudi mali i vrtni posestniki udeležijo razstave, da bo i tako mogoče doseči čim lepše uspehe — i Razstavni katalog, ki bo izšel v 100.0001 izvodih, bo vseboval točen pregled raz-i stave, zgodovino mesta Maribora, natan-| čen popis vseh zanimivosti po mestn in i okolici ter nekaj strokovn jaških člankov jo obrtništvu v Jugoslaviji. Katalog bo j trajne vrednosti in dober informator za 1 vse posetnike razstave. — Oglase za razstavni katalog sprejema oglasni zavod R. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica samo še do dne 1. avgusta 1922. — Razstavni predmeti se morajo najkasneje do dne 3. septembra dostaviti na razstavni prostor, ker bodo sicer izključeni od ocenitve v 6vrho priznanja in podelitve dipom. Cenila bo posebna komisija strokovnjakoiv pred otvoritvijo razstave, tako da ne bo nikomur znan izdelovatelj cenilnih predmetov in bo vsled tega izključena vsaka pristranost. Za prenočevanje tujcev bo skrbel stanovanjski odsek razstavnega odbora V naročilih naj vsakdo natančno navede, za katero dobo, koliko sob odnosno postelj želi.
= IX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeijskih nasadov. Žalec (v Savinjski dolini) dne 15. ju-
rBJa: Vslerf pomanjkanja molrufe Je rast-
i lina pri hudi vročini nekoliko zaostala v razvoju, kar se posebno iz siabejših in slabih nasadih povedati mora. Golding je v polnem cvetju, med tem ko pozni hmelj prične poganjati cvetne popke. Vsled vročine je začelo spodnjo listje v nekaterih nasadih rumeneti. Rastlina je pa zdrava in brez mrčesa- Ker že od dne 1. julija ni izdatno dežervalo, bi bilo nujno potrebno, da bi v dosego obilo lepega hmelja pohleven dež temeljito premočil vsa hmeljišča. — Društveno vodstvo. —
= Vsem obrtnikom Slovenije. V pondeljek dne 17. julija pridite vsi na zborovanje obrtnikov v Ljubljano kateri se vrši ob 10. uri dopoldne na Gosposvet-ski cesti pri Novem svetu. Ker se bo v "lavnem razmotrivalo o centralizaciji in delovanju bolniške blagajne poživljamo vse prizadete, da se zborovanja zaneslji-vo udeležite. — Odbor Obrtnega društva St. Vid nad Ljubljano. — Odbor Obrtnega društva Zg. Šiška.
= Nova podružnica »Slovenske banke* v Ljubljani. Slovenska banka s svojo centralo v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 9. se vsaki dan lepSe razvija, kar priča ogledno število njenih podružnic. Kakor čujemo je prevzela taista Mariliorsko podružnico Zadružne banke v Splitu, ter jo pretvorila v svojo lastno podružnico v Mariboru. Poslovati je pričela tamkaj dne 1. julija 1922 ter s tem otvorila novo polje delovanja.
= Dobava brona za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu
Anglija
Konvencija o južni železnici.
Beograd, 13. julija. Beneška konferenca o južni železnici je trajala od 19. junija do 8. t m, ko se :e izdelal in podpisal preliminaren načrt končnoveljavne pogodbe, ki vsebuje nastopne točke:
1.)	Družba ostane. Upravni odbor se sestavi na Isti način kakor doslej, po provizornem režimu.
2.)	Družba mora dati državam na zahtevo svoje omrežje v najem z vsemi pravicami in dolžnostmi družbe.
3.)	V tem primeru plača vsaka država 22*/» % od kosmatih dohodkov za najemnino. Skupno plačajo vse države na leto najmanj 20 milijonov zlatih frankov; od tega odpade na Jugoslaviio 5 milijonov 20.000 zlatih frankov.
4.)	Države prevzamejo nadalje vse osebje, v kolikor ga ne pridrži družba v svoje svrhe. Države prevzamejo tudi izplačevanje pokojnin za bivše uslužbence južne železnice, družba pa mora državam zato nakazati odgovarjajoče zneske iz tozadevnih fondov.
Nedvomno je, da se bodo pod temi pogoji države poslužile te pravice in vzele v najem proge južne železnice, tekoče po njihovem ozemlju. Italijani so si poizkušali na konierenci zagotoviti svobodo tranzita in prometa ter na ta način vse , proge nekako internacionalizirati. Ker s . I tem niso uspeli, so predložili drugo kon-11.300 281.000 271-000 j vendj0_ Ko twK ^ predIog ni prodrl, »
; zahtevali «junktim» med obema.
Naša delegacija je vse to vzela na znanje in poročala vladi. V glavni konvenciji je glavnemu odboru koncediranega nekoliko vpiiva na direktni promet s tem, da ima zastopnik vsake vlade pravico . | *veto», ako bi bila tangirana suverenost njegove države.
Vprašanje italijanskih anuitet se na konierenci ni razpravljalo. Izgleda pa, da so se Italijani in Francozi v tem vprašanju že poprej sporazumeli.
37.000
67.000 21.000 2.000 1.000 1.000 22.000 50.000 1.500 20.000 10.179 240.000 228.000
Amerika in
Kanada Avstralija in Nova Zelandija	750 17.000 —
Skupno 52.955 81a.000 — Svetovni pridelek hmelja v letu 1921. je znašal torej po tej cenitvi na površini 62.955 hektarov 815.000 starih centov po 50 kg, odnosno 407.500 metrskih štorov. V letu 1920. je znašal svetovni pri oclek po cenitvi iste gori omeujene ffvrdke 1,121.000 starih centov po 50 kg, odnosno 562.000 metrskih stotov na površini -18.312 ha. Od leta 1920. na 1921. se je svetovna površina nasadov povečala torej za 4643 ha, a pridelek je vsled slabe letine padel za 154.500 metrskih stotov.
Povprečni svetovni pridelek na hektar-; jn je znašal v letu 1920. 23.3 starega;™ J^g"1450 K, novo blago 1325 K centa, a v letu 192L le la.3 starega koruza n75 ^ {ižol 1050 K, otrobi 650
Kolesarji in cenj. dame!
Prepričajte »e v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov.	tsn
,TRIBUNA', tovarna dvokoles in otroških vozičkov,
Ljubljana, Karlovska cesta it. 4 Trgovina: Stari trg it. 23.
Suhe gobe, lipovo cvetje, bri-d]bvq olje in poljske pridelhe
plača najbolje tvrdka	20
SIRC-RANT, KRANJ,
telef. int, št. 9, in nndi po najnižjih cenah
na debelo sladkor, rlš, olje, kavo Itd.
L. Mikuš
Ljubljana
Mestni trg 15 izdeEovafeij dežnikov
Ua drobno!	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih palic.
1749 Popravila točno in solidno I
Krasno darilo!
Izredna prilika!
Bizantinski šal,
umetniško starinsko ročno delo, še nerabljeno, izdelano pred 150 do 200 leti — krasen vzorec — v velikosti 3*70 m X 1'68 m se ugodno proda. 2221
AnonSnl !n ln>orma5nl savod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna nlloa 6.
1 napisu^ ofsrtafto TMfa^Jb '^teOe ®Hte-
i ve 2200 kg bron.? -a ležišča. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do dne
I 1. avgusta pri imenovanem ravnatelj i stvu v Sarajevu. Predmetni oglas jc v ' trgovski in obrtniški zbornici ▼ Ljub-1 Ijani na vpogled.
= Kdo je kriv padcu avstrijske krone? ; Dunajska *B0rse» polemizira z avstrij j skim finančnim ministrom Segurjcm in i odvrača krivdo na padanje av?»ri; kf krone z dunajske borze. »Bfirse* pra--:: ! Ako se bo minister razgovori! s teorc-! tičnimi in praktičnimi strokovnjaki. '■•■» doznal, da se tečaji tujih deviz naprav ljajo samo v neznatni meri na Dana it. temveč da gredo vsi veliki nalogi ua r-čun Berlina, Zagreba, Budimpešte in V.- r Saive ter da povpraševanje po tuji' • -vizah, ki prihajajo ▼ veliki meri i- t ■ mest. vplivajo mnogo bolj, nego s« r..--zlonamernejši elementi dunajske bor.-" sploh kdaj bili zmožni vplivati.
= Izgledi vinske letine v Avstriji. K ! kor poročajo z Dunaj?, je po vpstH;. ..•• 1 spelih v poljedelsko ministrstvo. r>r ! kovati letos rekordno trgatev, ki bo : i la, kakor se ceni, 1 in po' milijoi..i :
= Finančna konferenca zaradi padrtii i I nemške marke. Iz Londona poročajo, <"U i namerava angleška, vlada na iniciativo ; -J mošnjih finančnih krogov, ki se bojijo. bo padec marke vplival tudi na d m: valute, 'klicati v London konferenco vseh evropskih finančnih ministrov.
= Obtok bankovcev v Nemčiji .-f po izkazu za prvi teden julija poamo .". za 3.,524.894.000 na 172,.736.686.000 ma: ■
ii
Priporočajte
•t
pleskarska in iičar-shfl delnica
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmer-H
Iščem izvežbano zanesljivo meč za samostojno prejemanje jajc. 2225
Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe Frano Oset, podružnica Brežice.
išče obrtaik za kratke dobo ter jih obrestuje z SO0/,.
Naslov pove An. zar. Drago Beseijafc. Ljubljana, Sodna nliea 5.
Obvestilo.
Obveščava cecj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in	1 po najnižiih cenah. Gotovi čevljt v zalogi. Turlatovakl devlji domačega Izdelka. 3:-
Ant. in Jož. Brajer-Ka?e?.e Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št.!.
2214 £
ti ?
9
Primarij
dr. Fr. Dergano S
ne o^dinira
od 15. iulifa do 1.
septembra
sancaljlve, s dobrim Solaklm nnpo-hom, k trgovini za jajca, pei utniuo in sadje sprejme tvrdka	2201
M. Supanc, Rogatec.
Večje množine prvovrstnega
splitskega Fortland cementa
3 i na razpolago pri tvrdki: H. Fetrid, LJttb-
U O
<3 ;
ši
za Srbijo, Črno goro. Vojvodino in Bosno se nu .i slovenskim indostr; iskir tvrdkam z enim ali pa tndi več prerine*
Ponudbe naj »b pošiljajo na A. V. v Keo-
1	./Balkan^2095 j grad, Kralj« Aleksandra nI. 1^7.
Tržna poročila.
Novosadska pioduktna borza (dne ' 13. t m.). Pšenica (iz Bačke), staro bla-
centa.
V Jugoslaviji se ie pridelalo po tej cenitvi na hektarju v letu 1920. 17.1 starega centa, a v letu 1921. le 14.4 starega centa, in sicer je znašal pridelek Ba hektarju v okolici Petrovea (Račka) j v letu 1920. 20 starih centov, v letu 1921. le 15 starih centov, v Savinjski dolini v letu 1920. 15 starih centov, a v letu 1921. 14 starih centov. Celokupni pridelek pa je znašal po tej cenitvi: v Bački leta 1920. 6000 starih centov, leta 1921. 9000 starih centov, a v Savinjski dolini: leta 1920. 6000 in leta 1921. 12.000 starih centov. Za Bačko je menda ta cenitev še dosti točna, za Savinjsko dolino pa ta cenitev in cenitev žalskega
K, svinjska mast 100 — 104 K. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški margaretskl sejem (13. t. m.). Poset ogromen. Živine je bilo mnogo razun svinj. Cene za kg žive teže v kronah: voli L 38 — 42, IL 30 — 33, III. 22
—	25, biki prvovrstni 40; krave I. 34 — 36, II. 24 — 28, III. 16 — 20; teleta L 42 — 44, II. 35 — 38: svinje II. 77 — 80, lil. 68 — 74. T ur opcijski prašički, dva in pol meseca stari, komad po 700 K. Konji so se prodajali par: prvovrstnih paradnih 100 — 120 tisoč K, drugovrstnih paradnih 60 — 7C tisočK; težki tovorni 80
—	90 tisoč, lahki tovorni 40 — 50 tisoč. Navadna žrebeta, po eno leto stara, so se prodajala komad po 12 — 13 tisoč.
pa	- -—-o—: se proaajaia Komau pu ii — w uauc.
Hmeljarskega društva močno diferirata, žrebci belgijski iz Medjimurja komad po m sicer je domača cenitev za 1800 metr- j uq tisoC) Konil za klanje komad po 5000
skih stotov manjša. Brezdvomno je ee-1 ---- •	" " '—
nitev žalskega Hmeljarskega društva
točnejša.
Po uradnih podatkih, zbranih od ome-
6000 odnosno po 12 K za kg žive teže.
Jugoslovanski vinski trg. Pretečeni teden so cene dobrim belim in rdečkastim
i, zbranih od orne- ^^ v Vojvodini nazadovale in se dobi njene tvrdke, se ceni, da bo mašala vjnQ y vejfkih množinah po ceni 100 K
po procentu ab vtovoma postaja Črna vina so nekaj dražja. — V Hrvatski in Slavoniji se zahteva za kvalitetno slabša vina 16 — 20 K za liter, toda kupcev nI. Dalmacija je prodala precej črnih vin v Francijo za barvanje bordeauxa. Sedaj je spet mrtvilo v vinski trgovinL — Pri nas v Sloveniji so cene precej nazadovale. — Kakor kaže stanje vinogradov sedaj, se obeta letos v naši državi rekordna trgatev. Ce bo vreme ugodno se bo dosegla tudi kvaliteta lanskih vin. Ce se bodo nade v izredno dobro vinsko letino izpolnile, bomo imeli vina, da ne bomo' vedeli kam z njim. Treba bo torej napraviti vse, tudi s strani vlade, da se nam; odprejo zunanji vinski trgL -o--
produkcija piva v hmeljskem letu 1922. in 192& v posameznih državah (v oklepajih cenitev uporabe hmelja) nastopno:
V	Nemčiji 40 milijonov hI piva (za kar bi se porabilo 152.000 starih centov po 50 kg hmelja).
V	Avstriji in Madžarski 4 in pol milijona hI (£4.800 »tarih centov).
V	Češkoslovaški in vzhodnih državah T in pol milijona h! (41.000 »t. centov).
V	Jugoslaviji in na Balkanu 1 in pol »iiijona hI (9000 starih centov).
V	Franciji 9 milijonov hI (45.000 starih fcentov).
V	Belgiji in Nizozemski 11 in pol milijona hi (57.500 starih centov).
"v Skandinaviji 6 milijonov hI (24.000, ggarih centov'.
Biser jugoslavenske Riviere sa svojim najpii-spodobivo lijepim kupalištima na žalu
r-r
Subotu dne 15. jula 1922. O tvor on je Therabija-bar.
Dnevno od 5—7 sati The dansant, od 9—12 sati Veliki koncerat i Soiree d'amants. Cercie des Etrangeres sa svim atrakcijama Riviere. Sastajalište najotmjenije publike. Izleti najsliko-vitijima predjelima željeznicom i autom. Therapija-^	garage sa 40 autoboxes.
Vse sokolske potrebščine
MajstareISa Sp@dic35s2ca tvrdka v Sloveniji
Dr. Slavko Šnmenjak
sodnik
Ana Šnmenjak, »j. Lacko
poročena,
Šmarje pri Jelšah Gradec 18. Julija 1921.
Brez posebnega obvestila.
21t6
za Mane, Slanice, naraiMfi ln deeo po predpisu Jngoslovenskejra sokolskega »veza hna v zalogi
Slavnostni kroji po meri se lidelujejo t na|kra|tem času v lastnem modnem salonn; na željo se raapošilinjo po-sameanl deli ln sokolsko sukno proti povzetju.
podružnica Ljubljana
preje Jugoslovanska Union-Banka
»A*.*
1 Drnmofni
peticija: B»eno$ jffires (Argentina). AFILIACIJE:
1PEST: BALKAN BANK E. T.
SPLIT: JTJGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER
Izvršule vse banžne oosle naikulantnere
aimatuie sesaljke zvonovi
£tiojne tovarne in livarne, d. d., - Ljubljana	—
BBE^ffiBgaSjSMBEBUg iBMBBHB—B—MBW
tioji za ob-delovanje lesa
omačc vesti
*	Jafoskv Kvapil v DalmacijL Dra-' tnaturg Narodnega divadla, češki knji-' 5evnik g- Jaroslav Kvapil, pride te dni v Dalmacijo, kjer namerava na otoku Hvaru prebiti poletne počitnice.
*	Beograjske dame na Triglavu. Na letovišču ob Bohinjskem jezeru bivaj> ci gospe Ana Marinkovič. soproga notranjega ministra, in Olga Lozanič, sta v spremstva slovenske dražbe napr i vilo izlet na Kredarico, Triglav in Sedmera jezera. Dami, ki poznata švicarske gore, sta bili presenečeni nad div-Tio krasoto Triglavskega pogorja in so so izrazile zelo povoljno o oskrbi koč ia vzdrževanj* gorskih stez našega planinskega, društva
*	Zgraditev novega poslopja za medicinsko fakulteto v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, je beograjska mostna občina odstopila zemljišče pri splošni državni bolnici za zgraditev novega poslopja za medicinsko fakulteto tri za razširjenjo bolnice.
*	Svečana glagoljaška maša v Splitu. Na. dan sv. Cirila in Metoda se jo pola v župni cerkvi splitskega predmetna Lučac svečana glagol jo-ška maša. To jo prva slovesna maša v splitskih cerkvh izza progona glagoljice po papežu Piju X.
m državeet" kolodvor«.' • PnOtvo rfnwnwifsWR mremtOkn »'» V**™P*	_«*ttMewrW
tfetgoda m državnem «v •	onozarla. da se vrši prihodnja, ni moglo pia.au s povojno paco, vem-
•	Imen vanje v drfavn! nuŽM. Ta. tajnika drugegt razreda je imenovan dr. Fran Hražovec ix Celja, dodeljen ▼ službovat je ministrstvu notranjih zadev.
•	Osebno vest Ministrstvo za narodno zdravje v Beogradu je dr. Franu Toplaku, zdravniku v Mariboru, priznalo naslov specijalista, za ionske bolezni in porodništvo.
•	Promocija. Na dunajski univerzi je bil naš primorski rojak gospod Sime Ma-tejčič promoviran za doktorja prava.
•	Promoviral bo prihodnji pondeljek na dunajski univerzi gospod Drago Vidmar it Ljubljane u doktorja vsega zdravilstva.
•	Zaroka. Žaro Čila, sta ae gospodična Nada Dimitrijevičeva, hči g. Jovana Di-mitrijeviča, predsednika sodnega stola v Osijeka, z gospodom Aleksandrom A. Stojanevičem, načelnikom generalštaba Dravske divizije v LjubljanL
•	Izpit Iz klavirja. Gospodična Kar-mela Kosovel, hčerka nadučitelja iz To-maja, je na konservatoriju v Trstu napravila absolventni iipit U klaivirja * odliko.
•	Iz krogov nižjih drž. nslužbncer na
deželi nam pišejo: Draginja naražča. mi nižji uslužbenci v V. krajevnem razredu
X 1JU	i mZjl naiUZOCUOl V t. »mp.«.« -------
* Letošnja tobačna žetev v naši dr-: pa 'naj izhajamo z največ 650 Din rneseč-
žavi 'oo znatno prekosila ono v letu 1<V?1. Zaradi stalno naraščajoče draginje ie predlagala monopolska uprava :n potrdil minister, da se izplača vsem lanskim prodajalcem tobaka izredni naknadni povišok. Hercegovini se bo plačalo naknadno za lanski tobak tri milijone dinarjev, Srbiji 780.000, Bosni
ne plače! Da prehranimo. oblečemo in obujemo sebe in svoje, moramo delati dolgove in zapadamo ▼ vedno obupa ej. ši položaj. S tem, kar dobimo, živeti ne moremo. Kaj naj storimo z otroci? Ali naši potomci v naši lepi Jugoslaviji ne sinejo postati koristni člani družbe, dobri in delavni državljani kot obrtniki,
iiijuiiK .iiiia-ij^., . .j1 ------- -' .---. Dn m oeiavni ur,
.,00.000 Dalmaciji 440.000 m Vojvodi- !uradnjki itd ? g čim pa naj jih damo uč>«? ni okoli 300.000 dinarjev. Razen tega Vemo da w naSi demokratski poslanci
hoče monopolska uprava pomoči tudi letošnjim producentom tobaka z izplačilom predujmov za. letošnji pridelek.
* Tuberkuloza v Jugoslaviji. Od wseh mest v Jugoslaviji trpi radi tuberkuloze največ Beograd, v prvi vrsti pač zaradi hitrega menjavanja temperature. zaradi vlažnih stanovanj, prahu in vsled pomanjkanja zdrave pitne vode. Od vseh vrst tuberkuloze je pri nas nKjbolj razvita pljučna tuberkuloza. Procentualno umrljivost pri tuberkulo-
z vnemo na delu, da se nam dajo drv ginjske doklade, ki nam bodo omogočile življenje. Sila je prikipela do vrhunca in pomoč je skrajno nujna. Nižji drž. usluž
benci!--
* Zadostilna svečanost na Km«. Kakor poroča »Edinost*, se vrši danes na Krnu in v Kobaridu »Zadostilna slav-nost». Spomenik na Krnu je popravljen, občine so prostovoljno prevzele na-se stroške poprave. Kar pa se nadalje za-
1/f UOirl/ Jt	► / Jivi ■ iw|vnnn»» • —'	'	»
Šofer stavbne družbe je s tovonnm a,-, Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja , ni moglo pia.au	**
f^Mlnm voril ™oe z ljubljanske- javna odborova sela v sredo dne 19. t; več se pm je moralo dati v^ to, v. tomotalom vozrt f^emog z ijuoija^ i	veUki dvorani Mestnega je država dala svojemu uiaOmavu.
ga državnega kolodvora, vsioa prevt>- m. uu ^______ ^	v ct,.iai Pntnminski zavod na Duna
likega trenja se je avtomobd vnel in
začel je gorsti tudi premog, kar je bilo
°	■-----•---u-.- neobhodno potrebna.
tembolj nevarno, ker se je nahajala v bližini večjo množina bencina. Posrjči-lo se je spraviti goreč avtomobil pravočasno iz nevarne okolice.
•	V Savi utonil. Na Zidanem mov.u je v četrtek popoldne pri kopanju v Savi utonil pekovski pomočnik Konrad Jun-ger. Trupla še niso našlL
•	Neznana utopljenka. Kakor smo poročali, so nedavno potegnili iz Ljubljanice žensko utopljenko, za katero se je domnevalo, da je neka Jožefa Prepeluh u Ljubljane. Policija je sedaj ugotovila, da Prepeluhova še živi. Vsled tega se še vedno ne ve, kdo je bila utopljenka. Truplo je ležalo že kakih 20 dni v vodi.
*	Obsojen klerikalni odvetnik. Znani dr. Natlačen je bil danes v Novem mestu obsojen zaradi neupravičenega napada na sodnika po § 104. s. k. t. na 4'J0 dinarjev globe, odnosno 8 dni zapora.
*	Ubežen kaznjenec aretiran. Z Zidanega mosta nam poročajo: Naše orožniš-tvo je pretekli petek aretiralo nekega T. Kovača, ki je pobegnil ix novomeških sodnih zaporov, kjer je okradel službu-! jočega sodnika Kovač je tudi ▼ Rade čah izvršil več tatvin.
Tu-
m. OD fiU. U i I v vtlin..!	----------
doma. Dnevni red: Novi pravilnik k sta- j di bivši Pokojninski zavod na Dunaju .t novanjskemu zakonu. Navzočnost članov J imel v normalnih leti normalne upravn«-
I . . _ . »1 -	_ __ * -- 1	1'. 1 - a ».Art-n ' 1 • V- /-v : A
mmsuua-i.iui, """"i*«- —-— -- - —'— |----— —.....
ljani, telefon št 106 se je preselila iz pri- 20.G5".. V letu 1950 pa Bru
______ ________________' etroške, a v vojni veliko večje. Tako so
Spalni vozovi. Prejeli smo: Pisarna i znašali upravni stroški leto 191 •> Wagons-Lits, Dunajska cesta 31 v Ljub- j C.66',^ za leto 1916 8.75%, a za leto 191*
— -	------ - --------o imeli mu o
go večjo draginjo kako-- leta	:t
predvojne premije, larndi tega ;"c i -rastek teh stroškov pač razum1]'" "■> pa je tudi država sama upoštevala. . •• je določila za prvo ureditev zavod i Din 70.000. a za vsako nailaljno 'iprr--.- - > leto od 1. junija 1920 najmanj P 17 tisoč, zopet upoštevaje predvojne. nosno malenkostno zvišane premije n: pram veliko večji draginji. Teli 41 » torej ni odvzelo zavarovancem, temv . so skoraj z državno sub^-enc o noma kriti, 'ako. da je ostalo nad vplačanih premij nedotakrj r.ib. ''•'< dejansko zavod ni uporabil niti 1* vp:? čanih premij. Ravnate!' dr. Sagadii,.
zidka Zidarjeve hiše v glavno hišo, ter potujočemu občinstva radi vedno naraščajočega prometa priporoča, da si preskrbi prostore nekoliko dni naprej. Isto-tam je predprodaja železniškh kart za tu-in inozemstvo. Vsa pojasnila brezplačno.
* Našel se ie zavitek izkaznic jugoslov. sokolskega saveza za znižano vožnjo po železnici, zgubite!! naj se oglasi v upravi »Jutra« Prešernova ulica 54.
ŠTEDUIVOST V JAVNI UPRAVL K članku, ki ste ga priobčili dne 13. t m. pod tem naslovom v Vašem cenjenem listu, prosimo, da priobčite naslednje pojasnilo:
Upravni stroški Pokojninskega zavoda so res znašali v letih 1919 in 1920 ^ v _____________- - -. primeri s predpisanimi premijami 44*'k
t ^teOTil^Sr^novotneškili | to pa iz sledečega razloga:
........1 Premije so se smele t teh letih po zakonu predpisovati le v predvojni višini, ' največ 30 K za vsak mesec v najvišjem
can izvršil vec laivm.	,—j— --	. , j„,„.;
* Okradena perica. Perici Ivani Irt v . razredu. Uprava seveda ni mogla delati Štepanji vasi pri Ljubljani je doslej no- s predvojnimi cenami, ker je bilo treba znlTzločinec ukridel iz pralne kuhi- zavod ustanoviti, ga preskrbeti z vsem nje 15 rjuh, večje število ženskih hlač in srajc, eno etaminasto obleko, 2 bi i
i Idgovorni urednik F r. B r o s o v i Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJv.irr Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubijar
r
.	'"^''J"^'	hteva od občin, občuti ljudstvo kot po-
ri se računa navadno na iOOO prebival- naan,e t0 tim ve6 Ucr ga ne zadeva no
rev. Za časa okupacije so je procent . ,' • , _. —. umrljivosti vsled tut»crkiiloze gibal med 10 in 15. Iz tabele zdravniškega društva je razvidno, da vsled tuberkuloze umre več moških kot žensk. Naj-
večja umrljivost vsled tubrkuloze	kjer 4e ^ Volančtv
bila leta 191 o., od leta 1919. pa je za-! iVJa tuberkuloza konstantno padati. - „	„
,Ob dvanajsti uri,. Pod tem našlo-1 Prevzame Bpomemk V
zi ter mnogo predpasnikov, brisalk, robcev in drugega perila-
*	Ruska Eau de Cologne je nenadkri-j ljive kakovosti Ze osem let ni bilo mogoče dobiti tako finodišeče koloujske vode. Srednja steklenica stane 120 K. velika 260 K. Enako izborne kakovosti je milo (Ru?s. Eau de Cologne čavon), komad 50 K in krema za lice (Russ. Eau de Cologne Cream) zlasti za one, ki imajo mastno kožo. Za gospode zlasti prikladno po britju. Cena 60 K. Do'Iva se v parfumeriji «Uran> Ljubljana. MeBtni trg U.
*	Zoraida krema, sestavljena po receptu božanstvene lepotice orientalke Zorai-de, zvezde harema sultana Abdula Rami-da Cisti rastlinski proizvod. Najpopolnejše sredstvo moderne kosmetike za do-
nižanje, to tim več ker ga ne zadeva no-	omamljive lepote. Prijatelji parfu-
bena krivda na poškodbi spomenika, ker j ^ dob parfum na deka;rranie y sle. je krivce enodušno m odločno o&soouo | J	hv«™.
in ker sploh vprašanje krivde ni razjasnjeno. Od kobariskega županstva se
zavod ustanoviti, ga preskrbeti z vsem inventarjem, mu opremiti njegove po-slovne prostore in naložiti potrebne tiskovine, vse zadeve, koje se ni dobilo
Original
ScfeapirograBh:
4	"VP
THE REX Cc., Ljubljana
i
MhM 20 b.««n O!., a--, w»klh "d.ltnlll, S	> Oln. - Trsov.«
pr.mli.t« do SO D..odl 3 Oln., ...kit. n.d.l)n|M, 6	2 Oln. - «.4. ~ n.pr.|, (L.hXo -
— znamkah.) N. .pr.Unla M Odgovar!« .k« lo .pr.».n|o prlloto«. »nomk. n odgovor. -
zahteva, da. postavi občinski drog z zastavo na mesto, kjer je stal Volartčtv spomenik. Županstvo Ljubušnje pa naj prevzame spomenik v "tvoje varstvo ia ; jamči za vgako tudi najmanjšo poškod-
z ozirom na kraj, kjer spome-
dečih dišavah: akacija, ciklaine, hvacin the, heliotrop, lilaflor, španski bezeg, jasmin, šmarniee, karamfil, reseda, roža. orhideja, vijolica, chypre, tubeioza. deteljica, ineamat ideal, passion. mirakle. peau d' Espagne, Californian, Poppi in Houbigant Cena znaša za en deka-gram od 30 do 40 K. Dobiva se pri parfumeriji «Uran», Ljubljana, Mestni trg U. podružnica: Zdravilišče Roga*ka Slatina.
Davčni uradnik
|	Deček.
i star 16 let, zdrar in krepak, i lepega vedeuja, i z dobre hiše, i
uo.uu, -------- ' ki je dovršil 6 razreJno ljud-
išče pisarniško službo v po-! sko šolo z dobrim uspel on. 1 dobro onnujan » potdauskih urah od 3. do 7. i želi »stopiti kot učeuec v'«« *«n,. - Ponudbe p< ure v Ljubljani. — Našlo* t , večjo trgovino z mešacim upravnUtvu .Jutra0. 2202 i hliforn. — Ponudbe na na- i_
1 slov,Anton ViTu.la",p .sestn^k
!	t Kamniku. 2206 -10"
MkJ
OtrošV« vo*16elt.
in j>onik
se kupi. — Ponudbo pc „Lep voziček"" ne npra' <Juira> 221-
2205 TJ6eneo
z dobrim izprideralom M red stopil v fečjo trgoviuo i. me- ; Sani m blagom ni spodnjem StajerBkem. — Ponudbe podružnici BJutra" v Maribora.: 2o()8	Stole
Bmrekovesa. les*,
Objave
vom se ol časa do časa pojavljajo [jo- j	'
I- mične notice proti premestitvi zaa-o- ; k ° ( ^ ozirom na nevarnost stre-da za si3pce iz Ljubljane v Kočevje. |	^	občino skoro neizvedlji-
Otej premestit^ se seveda da govori- »	Se je nam(.ravalo
fa ker so tehtni razlogi za to, da	^	V	^ otroke. Od
vod ostane, v Ljubljani, tehtni pa ^	- odit i!o pač pa bodo moral.
^ Ki™ človeku t; Prisostvovati otroci slavnosti, ki se bo . ,L]abljanski Zvon. v RoSat*i Slatini. Šobrtd"oT. ™ mora zar" i-«'- - -ieljo Popoldne v Ko^id,,. v ^oto, dne 22. julija t L koncertira v
stvarna, če piše zagovornik teze, ia naj ostane zavod v Ljubliati!, v nekom Pru! " ...
tukajšnjem listu, da je «hctA oddelek	listov. »Goriška Straža, ob.avl a
■m socialno skrb premestitev zavoda le	«iy na goriškega PodkomiBarja Magg.o
pospešiti da čimpreje doseže svoj na-	nija, da skrbt za varnost ljudstva. Z oz,-
rnen^ potem takšne besede ne mor>,jo	rom na omenjene izjave ^ler Trstu
Imeti znača ia stvarne debate, ampak	Je upati, da bo dan vendar potekel c.rno imajo pri nas priijubljeni znak osebna j • Umrla je v Ljubljani gospa Marija
Državni podur&dnik
f išče postranske popoldanske sluibe od 3. ure naprej. JSaaloT t upravi ..Juira"
2223
ga podtikanja in natolcevanja. Kakšm c-svoj namer,> pa naj bi ta oddel :k imel. Sedanji prostori »zavoda za sle-pe> so prodani in namenjeni za več ko nujno porodišnico. Nikdo ni in ne more biti proti slepcem. Če bi bilo mor> če-, da se zgradi ali zanje ali porodišnico novo poslopje, — kako rad bi vsakd 3 pozdravil to novo_ pridobita"! Če pa to ni mogoče. — in nikdo od vnetih gg. kritikov ne ve za pamet.m nasvet, kako naj bi se gradnja om >jp-?iia. ■— potem je mogoče lo dvojno: Ali ne dobimo porodišnico, ali pa se zavod za slepe premesti_ v Kočevje. Takšen ie danes položaj. — S Članki časopisju ta zadeva ne bo boljša, ker noben časopis ne more zavodu omisliti nove hiše. Morda se to_ posrjči ■ Napreju», ki sliši travo rasti in napaja kar povprek vse, kar pride pod uj;-rov skrhani nož. — Drugo vprašanje je, je li res, da naj bi redovnice pre-iele zavod za slepe v Kočevju. O tem yy wor.il sklepati v. šol. svet, ki naj pasi!
* Kako ne smemo. Danes mi je slučajno prišla v roke agitacijska brošura lju-janskega sejma. Brošurica je namenje-.,, Cehom in napisana r češkem jeziku, foda v češčini, da se Bog usmili! Takšna reklama vendar ne sme biti! Tudi v drugem takšnem slučaju sem že zapazil stično. V nekem adresarju je tudi francoski tekst poleg slovenskega. Francoščina je -akšna, da se Francoz upravičeno smeje in nas smatra za nekakšne manj vredne ljudi, ki ae sami tako blamirajo. Tudi o tej češki sejmski propagandni brošuri sem slišal od Ceha iz Prage primerno •.ceno in zelo nelaskavo sodbo o avtorjih brošure. K sreči je češka iurnalistika dovolj blagohotna, da ne napravi iz takšnih dogodkov velike afere, kakor bi jo napravil vsak drugi. Vendar pa opazke, fci ee pri prejemkih te agitacijske brošure slišijo, niso v prid niti naši domovini, niti trgovstvu. Zatorej je treba odslej vedno strogo paziti na to, da se slične stvari ne bodo več godile, ker jih pripadniki dotičnega naroda, čegar jezik se tako mrcvari, smatrajo za omalovaževanje ali za znak naše lastne nesolidnosti ia zaostalosti. 8 takšno reklamo se zmar ftjčuie naš kredit in nsled.
Ježek, mati" strojnega stavca v Delniški tiskarni g. Ježeka. Bila je dobra mati. N. v m. pJ
*	Smrtna kosa. Dne 12. julija je umri v tankajšnji bolnici usmiljenih bratov kurat Ciril Metod Vuga, ki je v zadnjem času služboval v Harijah na Notranjskem. Bil je zelo požrtvovalen naroden delavec ter je zlasti v dobi svetovne vojne lajšal gorje našim primorskim rojakom po najrazličnejših taboriščih. N. v m. p.
*	Avtomobilska vožnja skozi trge in vasL Okrajno glavarstvo v Ljubljani opo zarja voznike avtomobilov, da so občine ob glavni državni cesti dale postaviti svarilne table glede predpisane vožnje skozi sklenjene trge in vasi. Avtomobili-sti naj se strogo drže predpisane vozne brzine. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
*	Telefonska centrala v Krškem. Pri
poštnem uradu v Krškem je bila nedavno otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
*	Davščina na ponončl obisk gostiln, v Ptuju. Tudi mestna občina Ptuj bo pobirala odslej občinsko davščino na po-nočni obisk gostiln ic kavarn kakor tudi na igranje s kartami. Davščina znaša za goste, ki so v gostilnah in kavarnah med 22. in 23. uro pol dinarja, med 23. in 24. uro pa 1 dinar. Kartalci plačajo brez ozira na čas po 1 dinar.
*	Občinske davščine in pristojbine v Ptujn. Pokrajinska uprava za Slovenijo je odobrila od ptujske mestne občine sklenjeno pobiranje kanalske pristojbine, občinske davščine na avtomobile in pobiranje obSinske doklade na trošarino od vina.
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list» pokrajinske uprarve za Slovenijo objavlja v najnovejši (75) številki zakon o ureditvi zadnje sodne stopnje za krajine v področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu ter zakon o preureditvi službenega razmerja poduradnikov in slug v področju gori omenjenih višjih deželnih sodišč ter končno zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slo-Ttnii*-
Rogaški Slatini pevski zbor »Ljubljanski Zvon» iz Ljubljane. Na vzporedu so edinole srbske, hrvatske in slovenske narodne pesmi. Koncert zasluži pozornost gostov in okoličanov Rogaške Slatine.
*	Na tehniški srednli šoli v Ljubllani bodo v šolskem letu 1922/23 otvorjeni tile oddelki: I.) višja stavbna šola; 2.) 2.) višja strojna šola; 3.) stavbna rokodelska šola: 4.) strojna delovodska šola; 5.) elektrotehnična delovodska šola: 6.) t mizarska in strugarska mojstrska šola;!
7.)	kiparska šola; 8.) ženska obrtna šola;' 9.) javna risarska šola. Vpisovanje v I. letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 11. septembra t. L, v višje letnike pa dne 14. septembra. Dne 12. septembra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4„ 5„ 7. in
8.:	dne 14. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 12. septembra, v javno risarsko šolo dne 1. oktobra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 11. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in višjo strojno šolo dne 12. septembra, sprejemne preizkušnje za žensko obrtno šolo pa dne 13. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 15. septembra. Pouk v javni risarski šoli prične dne 1. oktobra. V stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra t. 1. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd. so razvidne iz razglasa v Uradnem listu št. 73, z dne 11. julija 1922, in iz objave na razgiasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.
*	Mestna jubilejna uboinica v Ljubljani. Prejeli smo: vsled sklepa občinskega sveta z dne 14. februarja 1922 se (avno razpisujejo stavblnska, tesarska, mizarska in druga obrtniška dela, kakor tudi vpeljava centralne kurjave in naprava železobetonskih stropov za nazidavo enega nadstropja na mestno jubilejno ubož-ttico v Japljevi ulici št 2 in napravo prašičjih hlevov ravnotam. Načrti, proračuni, splošni Iu podrobni stavbni pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v mestnem stavbnem uradu, Llngarjeva ulica št. 1. Ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 22. julija 1922. opoldne. Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil prdepisani 5 oJst vadij. Zgradba Ima biti uporabna najpozneje do I. februaria 1923.
*	Kopališče v hotelu «Slon» ostane vsled čiščenja kotla od 17. — 25. t m.
1 zaprta
Gospodično, 2193 trgovsko izobraženo, samo-s ojno moč, z dobrimi izpri-< evali, sprejme e»ojo podružnico. Nastop takoj. Ivan Skrlj, trg. z meš. blagom in dež. pridelki t Logatcu.
iz smrekovega, lesa, večjo j množino prodam. - Naslov J pove uprava r Jutra"
Kup! se
hiša a trgoriuo aii mfcjo ge-i stilno ▼ mestu. Iatotiko s? ' kup: majhna vila. Najraje « Poljanskem predmestju ab ; pa na Škofovem. Pi=iaen= • ponndbe ne upravo »Jatrn
Prodam po atzkt ceni
nekaj vreč pokvarjeuu krušne m«'ke. ."'L Geršik Kornp juMjaua, Kongresni trg 10. 2209
JHebiir Ano aobo,
snažno io solneno, v Ljubljan J ali naibllžji okoiiei, išče bar-| ena uradnica. Ponudbe r<xi 1 _Prijaznostc na r.pravništv>* .Jutra". 220'
Brivskega pomočnika išče Ivaa Marout, Žalec. 2213
2210 Amerikanska pisalna miza in omara aa akte, oboje Plavalne paaovo
iz fiuega trdega leaa sta , ix plutovine izdeluje tovarn« naprodaj. — Naslov pove i zamaškov .lelačin & Komp uprava .Jutra".	i	Ljubljana.	2->
Zalega kiavir|e? in planiuo?
najboljših tovarn BBaendorfer, Czapka, Ehrbar. aiiisl. Sohweigho!er Original Stingl itd. j-JT" Turi na obroke.
JERICA HUBAO, raj. DOLENC, SSSg/SK:
Iščsmo
sa samostojno vodstvo mehanične deSavnise.
Na razpolago je stanovanje. Prosilci z najboljšimi priporočili m bogatimi izkušnjaau t sološnem strojedelstvu naj svoje ponudbe z navedbo plače, sliko, potekom živPenja, pr; nisi izpričeval, rodbinskimi odn-.šaji vpošijejo na tvrdkrBezeasoa ijevaonioa 1 "	čailka 1 željeza, Osijek ni.________2196
Pozop gostilničarji!! Na prodaj imam več tiso* novi .
srčkov 0*5 1 ia ^lozs0*3 I
za pivo. kakor tudi vež popolnoma dobrih, ovinjenib
vinskih sodov
200—400 1 z novim cementiranjem. 22. Bolničar, restavrater ca giavnein
kolodvoru v Ljubljani.	2ais
u.	i
Sstvo
r	Vsakovrstne spalne in jedilne sobe tndi brez mramorja in
*	ogledal kupujemo od producentov. Ponudbe s slikami (fotografijami,
^	z navedbo vrste lesa in če je politirano ali voščeno, franko embalaža.
S	kateri kolodvor, prosimo nasloviti na tvrdko	22,0 £
|	Kovačič i drugovi, kom. društvo a ffiostarn. |
t? 'iS
Lipovo cvetje
tpp'* razna zdravilna zelišča mt
kupi vsako množino in plača najbolje v Jugoslaviji tvrdka
2212
Sv, Petra nasip 27.
bradi xaJQlwai tako strafaega, da Je ona, ki je koofino navajena rasnih po-eetnikor, raje skočila s okna ln ri6ki-rals. da ei zlomi vrat, kakor pa da H . . . Najprej mi je hotela dati pojasnil, potem pa je proseče re&ia: ,'jo-spod. življenje »te mi rešili, ali rotim vsi, tndi jai morem rešiti življenja evojrau gospodarju ln rojaku!' — ,Kaj nisi Rimljan^?' jo vprašam, ker se mi je njega govorica zdela bolj domača napolj&ka. — ,Napoljka sem', mi odvrne, nazivaje me pa Florentino. Pravega svojega imena ne povem, saj st« gotovo zapadli, gospod, da tem ušla ia nočnega zabavišča . . — ,Sirota.1 jej odgovorim, .sedaj me tvoia usoda še bolj briga. Rojaka sva, tndi jaz sem l£ Napolja. Baš sem prišel v Rim, da ?<■> javim pri svojem gospodarju, presvetlem vojvodi bteellske, princu aragan-skem.' — J?og bodi zahvaljen,' vzklikne oaia, ,aU je' pa to res?' In naenkrat jo na moje največje začudenje zalije,jo solze. .Gospod. P« ste res v službi princa Alfonza Aragcmskega, napoljca. potem vas rotim, beHte k njemu, pojejte mu. da ga nameravajo 2es nekaj dni ubiti, naj posluša moj opomin in naj takoj pobegne! Cim prej mogoče'/ — Lahko si misHS, moj princ kako sem se prestrašil, ko eem slišal te besede. Po v»em njenem obnašanju se mi je »delo, da govori istino. sicer Je ps. t pvojo novico samo potrdila sumnje. Id s mene preganjale vec pot od Napolja do Rima.*
cNo, hotel sem se podrobneje prepričati o vsem, kar dekle govori. Zato šem jo prosil, naj ml pove vse od kra, ja. Sicer pa. čemu naj bom jaz tolmač med vama. Dekleta sem pripeljal s seboj. pa naj ti ona naravnost pove, kar ve. Pridi, dekle, semkaj.* — ln Marv fredo se obrne k prestrašeni tujki, ki še vedno ponižno stoji v kotu in pričakuje. da pride vrsta nanjo, — «ne boj se nič. Stopi semkaj in povej našemu milosdvemu gospodu vse kakor vefi in maž, in dokaži mu, da je vsak« tvoja beseda tetlnita.*
(Dalje prihodnjič.)
nci
— Lukrecija E^rgais
<■ Manfredo 1» klikne Alf<-x in pohiti rs.dajanih rok k svojemu pfijateljv.. «Z*bojp. K mi vazi .ravač jrr.\ ■ dtt prijetno :'-r ■'<n»denV. Mislil aem, se nahaja,? r.a dvor,; mojega strica • S »polju, in prej H verjel, da "e zruši »vet ko da te bom mogel tek., i pozdraviti! Pa kdo je v tvojem spremstvu? Kdo ie ona in zakaj si jo pri ve-3el semkaj?" Ali potrebuje zaščite?*
Manfredo prime obe roki vojvode, drži jih. kakor da jih noče več izpustiti, in izpre^ovori s tiha: «Hvala Bočni. da te najdem živega in zdravega. Bogami. ž« sem bil r ekrbeh in hude slutnje so me moril«. Neprestano sem raoral odganjati miseL da te ve5 ne tajdem v tem prekletem mestu.* Začuden ga pogleda Alfone. »Oudno govoriš, prijatelj moj! Kaj .je morda po Napol ju raznesla vest, la sem bolan? Bodi prepričan, da se nisem nikdar v življenju čutil bolj zdrav, kakor aem sedaj. In nikdar še nisem bil tako srečen, dragi Manfredo, najsrečnejši mož poleg ljubljene žene'.* ♦ Tako? . . . Zares . . .» izpregovo-ri Manfredo počasi in pogiadi z desnico svojo temno, po najnovejši francoski modi šiljasto pristriženo bradico. »Srečen si, no, prijatelj moj in princ . . . -Časih počiva kdo na režah ln ne sluti, la se pod njimi nahaja gad. ki bi rad pičil in ki preži na priliko . . . Sedaj te pa proefon. moj princ, zakleni vrata in glej, da nas vsaj pol ure ne bo nikdo motil. Sporočiti ti moram stvari, ki največje važnosti m ld se tičejo . . . življenja ali smrti!*
»Ne razumem te!* odgovori Alfonso, ker pa vem. da, si moj prijatelj Manfredo ne izmiSjuje halucinacij pri belem dnevu, ti moram verjeti. Toda kaj iela ta mlada devojka tukaj?* _
»Vse poirveš takoj!* ga miri Manfredo, »samo dovoK mi, da sedem, šest dni in šest nogi nisem stopil s sedla, neprestano sem jezdil in baš toliko ča-
Bajvtfja Ubira ?19/e
ia rokavi« pri tvrdki
A. Sc E. Skabern^
Ljubljana, Vestni trg 10.
kakor tndi rasllAna zdravilna selliSa, korenine Itd. 2171 Ponudbe >• prosi na:
IT. H, ROHRMANN, Ljubljana.
Ustanovljeno^ leta I896.	Ustanovljeno leta I896.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp.9 Postojna
Oentr&ia: Ponteba.	fi
Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), Vlllach (Poštni predal 51). — Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoidsteln. ======= Odprema vsake vrste blaga. =====	„ .
Speolalna odprema itvli, Hve ln saklane ilvlne v katerikoli kraj.
cigaretnega papirja in
Gradbeno podjetje
konfekcijskega papirja
| Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. g | ae priporoča *ft vsa v to | | stroko spadajoča dela. |
se preseli
s 17. julijem iz Nunske ulice št. 19 na Krekov trg št- IO, v pritličje
(v hišo Impexa).
se preseli
s 17. junijem iz Nunske ulice št. 19 na Krekov trg št. IO, v pritličje 2220	(v hišo Impexa).
■m
i Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnoguraijastih obročev iz g^gaPgaSSfe tovarne „WALTER MARTIN V" Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polno-gumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev- 568.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor. Jurčičeva ulica štey. 9. Telefon št 133, 17	Beograd. Knez Mihaiiova ulica 3.
_MiiMgji^i.mijjiijiiii t i......................11 i m