• PoJttuno plačono v gotovini. Leto LXXm., št« 32 Ljubljana, petek % februarja I940 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do SO petit vrst a Din 2 do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4. -. Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rpkopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 1P0 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Sovjetski prit ik na Mannerheimovo črto Kljub sovjetskemu vdoru do prvih utrdb je glavna linija še vedno nedotaknjena — Težke izgube sovjetskih napadalcev — Finci junaško odbijajo sovražno premoč — Angleška in druga letala ustavila sovjetsko bombardiranje Stockholm, 9. febr. s. (Havas). Posebni poročevalec lista iStockholm Tidningen« na finskem bojišču javlja, da je pritisk sovjetske vojske na Mannerheimovi obrambni liniji na Karelijski zemeljski ožini še vedno zelo močan. Sovjetske čete dobivajo nova ojačenja in cenijo, da bodo v kratkem Imele pri Summi zbrane štiri divizije. Včeraj sicer sovjetska ofenziva pn Summi ni bila tako močna kakor prejšnje dni, zopet pa so bili sovjetski napadi podpirani od topništva, tankov in letalstva. Trajalo je več ur. preden se je Fincem posrečilo napade odbiti Sovjetske čete so na nekem mestu dospele do prvih linij finskih utrdb In so po hudem boju prve utrdbe celo zavzele. Utrdbe pa so namenoma zgrajene tako, da se sovražnik v njih ne more dalje časa držati, temveč jih je moral že po najkrajšem času zopet zapustiti. London, 9. febr. e. Potrjuje se vest, da so finske čete imele neuspehe na Karelijski ožini. Po mnenju vojaških strokovnjakov pa kljub temu ne bo še odločitve zaradi vdora sovjetskih čet v Mannerheimovo črto. Resna kriza za Finsko vojsko bi mogla nastati šele v nekaj me«eeih. Moskva, 9. febr. s. (Reuter). Po sovjetskem uradnem poročilu se je sovjetskim četam na Karelijski zemeljski ožini na dveh mestih posrečil vdor v Mannerheimovo obrambno linijo. Sovjetske čete so zavzele več manjših utrdb obrambne Unije in prodirajo sedaj v dveh kolonah proti Viborgu. Helsinki, 9. febr. s. (Reuter). Kakor poročajo nevtralni poročevalci na fronti, se sovjetski napadi na Karelijski ožini nadaljujejo z vso ostrino. Sovjetske čete pa so imele tudi zelo težke izgube, samo v torek in sredo cenijo, da je padlo pri Summi 3000 do 4000 sovjetskih vojakov. Ce je tudi res. da »o sovjetske čete na enem mestu vdrle v pas Mannerheimove obrambne Unije, ta vdor nima večjega pomena, ker so glavno obrambne linije finskih turdb še vedno nedotaknjene. Zdi se. da je na severu pri Kuhmu zopet neka sovjetska divizija v težkem položaju. Samo na ta način si je mogoče razlagati, da so sovjetske Čete s primeroma manjšimi oddelki v tem predelu poskusile dva riskantna napada, ki sta se z velikimi izgubami zanje ponesrečila. Finsko vrhovno poveljstvo pričenja posvečati sovjetskim odelkom skakalcev s padali večjo pozornost. Zlasti na severu, kjer so naselbine zelo redke, bi utegnili taki oddelki povzročili resno škodo. Zaradi tega so bila sedaj prebivalstvu izdana posebna navodila, kako naj v primeru potrebe pomaga pri uničevanju takih oddelkov. Nevtralni novinarji z zanimanjem beležijo, da so v zadnjih dneh sovjetski bombni napadi na finska mesta močno popustili. Mnogi pripisujejo to prihodu večjega števila tujih letal na Finsko in zlasti angleška letala se zelo uspešno udejstvujejo. Finski demanti Helsinki, 9. febr. s. (Reuter). V finskih uradnih krogih odločno zanikajo vesti inozemskega časopisja, da bi bili sovjeti predrli Mannerheimovo obrambno linijo pri Viborgu. Finci označujejo te vesti kot fantastične zlasti z ozirom na ponovne poraze sovjetske vojske in poudarjajo, da je obrambni pas Mannerheimove linije širok nad 20 km, tako da na enostaven prodor sploh ni mogoče misliti. Sovjetsko poročilo M<*Kva, 9 fe-hr AA. Poročilo glavnega poveljništva leningrajskega vojnega okrožja pravi: 8. februarja je b;lo izvidniško udejstvovanje na raznih bojiščih. V teku borb pehotnih patrol, ki so bile v zadnjem času na Karelijski ožini, so sovjetske čete zasedle utrjeni kraj Hot nen z osmimi betoni ranimi topniškimi utrdbami Na odseku med jezerom Ladogo in Suvan to Jer-vijem so zavzele sovjetske čete pet betoniranih utrdb s topovi. Sovražn/k je imel v obeh primerih znatne izgnbe. Sovjetsko letalstvo je z uspehom bombardiralo vojaške objekte. Poljska vojska za Finsko Pariz, 9. febr. s. (Reuter) Potrjujejo, da so pripadniki poljske vojske v Franciji že na poti kot prostovoljci za finsko armado. Število prijavljenih prostovoljcev ni označeno. Kakor poročajo, so med niimi tudi Poljaki iz Amerike, ki so zlasti izvežbani kot izvrstni mehaniki. Danski prostovoljci Kodanj, 9. febr. s. (Reuter) Včeraj je zopet 17 danskih oficirjev odpotovalo na Finsko, da vstopijo kot prostovoljci v finsko vojsko. Računajo, da se sedaj na Finskem bori že 500 danskih prostovoljcev Nadaljnjih 10.000 Dancev se je prijavilo za civilno pomožno službo v zaledju na Ameriški prostovoljci Wa>hiiigtont 9 febr s (Havas). Re e; v-ni oficir ameriške mornarice Robert Win-ston je odpotoval na Finsko. Kakor je izjavil je namen njegovega potovanja, da preizkusi letala, ki so bila iz Zedinjenlh držav poslana za finsko vojsko. Na isti ladji je odpotovalo na Finsko 50 ameriških in kanadskih prostovoljcev za fin-ko vojsko Helsinki. 9 febr. s. (Fin. tel. a?.) V sre-:io je dospel v Helsinke princ Rene Ba"r-bon Parma ki se je prijavil kot prostovoljec za finsko vojsko Po svojem prihodu je izjavil, da je prišel, da stavi Finski ia razpolago svojo pomoč v njeni borbi za krščansko civilizacijo Izrazil ie tudi svoje občudovanje za finsko armado. V kratkem odide princ v glavni stan maršala Mannerheima. Šolski pouk po radia Helsinki, 9. febr. s (Fm. tel. ag.) Finska vlada je podvzela posebne ukrepe, da se bo nadaljevala nemoteno šolska vzgoja 600.000 evakuiranih finskih otrok. Večje število otrok je bilo poslanih na Švedsko in obi-| skujejo sedaj redne švedske šole Za one, ki so ostali na Finskem, pa je urejen poseben pouk po pošti in radiu. Učitelji, ki niso bili uvrščeni v vojaško službo, bodo prevzeli kontrolo nad poukom, tako da bo vsak izmed njih nadzoroval gotovo število otrok Radijski pouk jc bil na Finskem deloma uveden že pred vojno, toda samo za pouk tujih jezikov Sedaj bo sistem radijskega pouka še razširjen m bo pomagal otrokom, da v sedanjih izrednih časih vsaj najnujnejših stvari nc pozabijo. Angleška in francoska pomoč Francija in Anglija pošiljata Finski vojni material in prostovoljce, redne vojske pa ne bosta poslali London. 9. febr. e. Na službenih mestih I so objavili, da se morejo vsi angleški državljani, ki niso bili poklicani po doseda-,n zadevnih odredbah pod orožje, prija- viti kot prostovoljci v pomoč Finski. Prva skupina angleških prostovoljcev bo odpotovala na. Finsko že konec prihodnjega tedna. Na sestanku vrhovnega zavezniškega sveta v Parizu je bilo na sporedu tudi vprašanje podpore Finski. Sklenjeno jo bilo, da bosta Francija in Anglija pošiljali Finski samo svoje prostovoljce. Iz včerajšnjega govora ministrskega predsednika Chamberlaina se vidi, da ima Anglija določen načrt za podporo Finski in sicer v obliki dobave vojnega materiala in kreditov, svoje redne vojsko pa m- bo poslala na Finsko. Amsterdam, 9. februarja. AA. fDNB). *E>aily Heraldv* izve da bodo angleški prostovoljci odpotovali te dni iz Anglije ter se pridružili finski vojski. Oni angleški državljani, ki bodo v toku t. 1 poklicani poo orožje, ne bode imeli pravice odpotovati na. Finsko. Organizacija prevoza prostovoljcev na Finsko bo pod nadzorstvom finskega poslaništva. Prostovoljcev ne bo pošiljala angleška vlada temveč bodo potovali na lastne stroške ali pa na stroške finsko vlade. Ameriški vojni material VVashington, 9. febr s. (Havas). Senat je sprejel s 65 proti 3 glasovom predlog, da naj borzni komite pospeši dovoljenje za finsko vlado, da bo smela vnovčevati svoje vrednostne papirje v Zedinjenih državah za nakup vojnega materiala. Organizacija zavezniške vo]ske na Bližnjem vzhodu General Weygand nadzoruje zavezniške čete v Egiptu — Moralna akcija v ozadju rešuje glavno stvar Kairo. 9. febr. s. (Havas) Vsi tukajšnji listi posvečajo veliko pozornost navzočnosti generala Weyganda v Egiptu. Egiptsko in arabsko časopisje poudarja izredne sposobnosti generala Weyganda, ki je pred 20 leti organiziral poljski odpor proti sovjetski invaziji, pozneje Da se izkazal kot izreden vojaški in upravni strokovnjak kot guverner francoske Sirije. Listi pravijo, da organizira general Weygand sedaj tako z vojaškimi kakor tudi t diplomatskimi Sredstvi zavezniško armado na važnem križišču mednarodnega prometa na Bližnjem vzhodu. Pakt Anglije in Francije s Turčijo je Weygando-vo osebno delo in ga je sam Drioravil s svojim obiskom v Ankari. Kakor tvori Turčija severno postojanko zavezniškega obrambnega sistema na vzhoda, tako jc Egipt južna postojanka tega sistema. Zapadne demokracije in Bližnji vzhod so združeni v misli svojega skupnega poveljnika Weyganda. Ze njegova pot v Kairo iz Ankare preko Damaska in Beyruta naznačuje zavezniško obrambno delo v tem predelu. Egipt stoji na strani Anglije in Francije v službi njunih idealov proti nemško-sovjetskemu sodelovanju. Kairo, 9. febr AA (Havas) Snoči je bila v Francoskem domu v Kairu ganljiva slovesnost o priliki obiska generala Wey-sanda. V imenu bivših bojevnikov je Weyganda pozdravil višji uradnik družbe Sueškega prekopa baron de Bennoit. ki ie naglasil, da Francozi v inozemstvu, ki nimajo možnosti aktivno poseči v borbo, soglasno želijo posvetiti vse svoje nanore za dosego končne zmage. Goreči obrambni zidovi Kako se je alnim vdorom Bukarešta, 9. febr. e. Sele včeraj je ru-munski tisk p»-vič objavil obširnejše članke o gradbi utrjene Karolove črte. >Universul« piše, da tvorijo del te ru-munske utrjene črte prekopi, katere lahko takoj napolnijo z gorljivo tekočino. Ta sistem prekopov bo imel odločilno vlogo pri morebitnem vdoru sovražnikove vojske v Rumunijc. Po mnenju vojaških strokovnjakov je romanska vojska s prekopi, ki se vsak zavarovala pred eventu-vojske trenutek lahko pretvorijo v goreče obrambne zidove, tako močno zavarovana, da bi mogla romunska vojska izvesti popolno mobilizacijo in vse potrebne priprave za obrambo, preden bi sovražnik prodrl preko gorečih prekopov. Razen prekopov tvorijo del Karlove utrjene črte tudi ogromne pasti za tanke. Utrdbe je gradilo 20.000 delavcev in več tisoč strokovnjakov od leta 1938. Zakaj noče Amerika prekiniti odnošajev s sovjeti Pismo zunanjega ministra Hulla — Stališče Ze dinjenili držav glede Moskve paralelno s stališčem Francije in Anglije General Weygand je odgovoril, d u je dolžnost Francozov v inozemstvu, da ostanejo na svojih mestih. V tej vojni morajo tudi doma v ozadiu slu/iti vsi in ne samo oni, ki so v bojnih črtah. Moralna akcija v ozadju rešuje glavno stvar. Francija se drži dobro in Francija bo vojno nadaljevala do popolne zrnate za francoski mir. ki bo popoln in ki bo zagotovil Francozom dobo mirnega življenja. Po svečanostih v francoskem poslaništvu je Weygand obiskal francosko poslaništvo, kjer je prisostvoval kosilu, ki je bilo prirejeno njemu na čast. Kosilu so prisostvovali predsednik egiptske vlade, predsednik senata, predsednik parlamenta, angleški veleposlanik, turški veleposlanik ter več višjih francoskih in angleških častnikov. Vlada ie proti prekinitvi diplomatskih odnosaje\ > »o\jet>ko Kusij.i ne samo zato, ker lahko dobiva preko svojega poslaništva v Moskvi važne informacije, temveč' tudi ker lahko izvaja gotov političen vpliv na sovjetsko Rusijo. Pri vsem tem pa vlada pazljivo spremlja, kakšno stališče zavzemata do sovjetske Rusije Anglija in Francija in se hoče držati v svojih akcijah go-j tovega paralelizma do angleškega in francoskega stališča. V krogih ameriške vlade tudi poudarjajo, da bi prekinitev diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami In sovjetsko Rusijo mogla Izzvati sovjetsko vlado, da bi napovedala Finski vojno, nakar bi moral predsednik Roosevelt proglasiti veljavnost nevtralnega zakona tako za sovjetsko Rusijo kakor tudi za Finsko. S tem pa bi bili onemogočeni vsi napori ameriške vlade, da nudi Finski na indirektan način čini večjo pomoč. VVashington, 9. febr. s. (Reuter). Objavljeno je bilo pismeno pojasnilo, ki ga je poslal na neko vprašanje zunanjepolitičnemu odboru senata zunanji minister Hull o odnosa jih Zedinjenlh držav do sovjetske Rusije. Hull ugotavlja, da je imela ameriška vlada že večkrat razloge misliti, da je sovjetska vlada prekršila obveznosti, ki jih je prevzela leta 1933 kot pogoj obnovitve diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in sovjetsko Rusijo. Hull smatra, da je nadaljevanje diplomatskih odnošajev med obema državama sedaj neodvisno od obveznosti, ki jih je tedaj sovjetska Rusija prevzela. VVashington, 9. febr. s. (Havas). Pismo zunanjega ministra Hulla amonjspolltift- nemu odboru senata, v katerem ugotavlja, da je sovjetska vlada kršila prevzete obveznosti do Zedinjenlh držav, pa se kljub temu izraza proti prekinitvi diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, tolmačijo v ameriških političnih :rogik iz sledečih treh vidikov: 1. Ameriška vlada hoče upoštevati oja-čeno proUkomunistično razpoloženje ameriškega javnega mnenja. 2. zeli odvzeti republikanski stranki možnost, da bi izkoristila javno mnenje za svoje strankarske svrhe, če bi zavzela vlada v tam vprašanju premalo energično stališče. 3 je želel Hull očividno ie enkrat pred javnostjo poudariti točno stališče vlada v tem vpra- Nova napetost med Japonsko in sovjeti Moskva, 9. febr. s. (Tin. tel. ag.) General štern, ki jc nekaj časa poveljeval sovjetskim četam na Karelijski ožini, se je po zadnjih vesteh zopet vrnil v svoj prejšnji glavni stan v Habarovsku v Sibiriji. Njegov nenadni odhod na vzhodno mejo tolmačijo z novo napetostjo med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Vojvoda Windsorski na fronti Pariš, 9. febr. s. (Reuter) Včeraj je pregledal postojanke angleške eksnedicijske vojske v Franciji vojvoda Windsorski. Istočasno je posetil vrhovni poveljnik angleške ekspedicijske vojske lord Gort angleške čete na fronti ter se je podal celo v nekatere skrajne postojanke pred sovražnimi linijami, kjer je potem osebno dal navodila posameznim poveljnikom odsekov. Iz notranje politike BOLGARI ZA JI GOSLCn KNSivU AKADEMIJO Zadeva glede spremembe imena Jugoslu-venske akademije v Zagrebu je n:iš1n značilen odmev tuiJi v bolgarski prestolnici. Sofijski dnevnik »Mir.;, ki je vrtino ga- stopal slovansko vzajemnost in hrar.it skup nost Interesov Ju>iiih Slovanov, je prtohi-il članek nestorja bolgursklh učenjakov Štefana S. Bobčeva »-Tngoslovenska akademija ne bo spremenila imena«. S. S. Robcev piše: V bolgarskem tisku so se prerl tukaj dnevi pojavile vesti, da ho zagrebška akademija spremenila svoj fngoslovenskl atribut v hrvatski. Sedaj javljajo brzojavna iz Zagreba, glavnega mesta banovine Hrvatske, da je ban dr. Ivan Suhašič odklonil Izvršitev te^a sklepa in da je prepustil zadevo hrvatskemu saboru, čeprav se to vprašanje ne rdi važno, vemlar je posebne važnosti v področju hrvatske in sploh ju-guslovonske kulture. Nam Bolgarom j«' jitlgoalovenslca akademija pri srcu in mi ne želimo, da bi so prekrstila in omejila 7 imenom »hrvatska«. Xi treba, da bi se hrvatski patriotizem čutil prizatlet zaradi prvotnega Imena, .lu-gOSJovensko ime ji Je dal njen slavni ustanovitelj Strossmavor. Ni ga trebi odstraniti med drugim niti zaradi blagohotnega spoštovanja, wi smo ga dolžni spominu velikega Slovana. Strossmavcr je jasno označil, kakšni morajo biti odnosi meti Hrvati In Srbi. Z drugimi besedami: Stroat mayer je 1. 1867 povzdigni! zastavo te Jugoslavije, ki se danes jača in ujedinjuje v državno eeloto, v kateri je prostor za kulturno, gospodarsko in politično ži\ljenje in v kateri se bo popolnoma ohranila, narotlna individualnost Srbov, Hrvatov in Sloveneev. Štefan S. Bobcev je najstarejši elan filozofsko - pravnega razreda Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu« TIHA LIKVIDACIJA JRZ Beograjski tednik »Napred objavlja Napak dr. Mihajla Ilica o krizi v JKZ, kjer čitamo: Kriza v JKZ se je začela takoj po padcu dr. Stojadinoviča. JKZ kljub zunanjemu videzu v strankarskem ostro nikoli ni bila enotna. Radikali v njej so ostali radikali, muslimani so ostali člani muslimanske organizacije, Slovenci (!?) pn so ostali člani Koroščeve stranke. Taka Kombinacija je mogla trajati, dokler so bile izjemne razmere in dokler je bila nemogoča obnova radikalne stranke, katere predstav* ništvu je še nadalje obdržal glavni odbor. Podpredsednik JKZ dr. Kulenović se ne strinja m nedavnim sklepom glavnega odbora te stranke glede državne preureditve. Zadevno je podal odločno izjavo. Dr. Kule-novič zbira muslimane izven strankarskega okvira JRZ. On tudi ne soglaša s predlogi glede ostvar.ienja Jugoslovcnske radikalne zajednice. Tiha likvidacija JKZ ustvarja novo politično situacijo. Ako se je doslej smatralo, da srbski narod v vladi ni zastopan tako, kakor je zastopan hrvatski narod, potem situacija, v kateri je danes JRZ, še bolj poudarja ta očitek. Prof. dr. Iliru je odgovoril v beograjskih dnevnikih tajnik glavnega odbora JKZ senator V. Ćvrkić, ki trdi, da v stranki sploh ni krize. Istočasno ko ho v tej zadevi mudi v Ljubljani senator dr. Korošec, pa je predsednik JRZ Dragiša Cvetkovič dal beograjskemu »Vremenu« izjavo, v kateri odgovarja dr. Iliču in zatrjuje, da so vesti o kakršnikoli krizi v JRZ tendenciozne. Kljub vsem zadevnim demantijem pa poročajo iz Beograda, da delo za obnovitev Narodno radikalne stranke hitro napreduje in da bo sedanja JRZ morala likvidirati. V zvezi s pokretom muslimanov v JRZ piše »Hrvatski dnevnik«: . V krogih muslimanskega dela JRZ se opaža še nadalje živahnost Behmeua. V Beograd prihajajo prvaki obeh glavnih frakcij muslimanskega dela JRZ, ki su* se še doslej razlikovali v taktiki. Skupina dr. Behmena je bila za brezpogojno sodelovanje z Beogradom ter je svoj«K"asno popolnoma soglašala z avtoritativnimi težnjami dr. Milana Stojadinoviča. V Beograd je dospel TJzeiraga Hasanovlč, s katerim se je stalno posvetoval dr. .Meh med Spaho. STOJADINOVICEV ZEM« »REV1ZION1- Beograjski »Političko-ekoiiomskl Vesnik« poroča, da je imelo vodstvo skupine dr. Milana Stojadinoviča več sej, na katerih so razpravljali o programu nove stranke. F na glavnih točk novega programa je »čuvanje srbstva v interesn jugoslovenstva«. Dr. Stojadinović ne odobrava sporazuma, vendar ga je sprejel kot izvršeno dejstvo. Zato bo njegov novi politični program vseboval tudi zahtevo po reviziji kom pete nc in meja banovine Hrvatske. SRBSKI SOCIALISTI PROTI SEPARATIZMU V Beogradu Je bilo te dni zborovanje srbskih socialistov dr. TopaJovičeve skupine. Glavni govornik Milorad Belič je med drugim rekel, da so socialisti odločni nasprotniki separatizma in šovinizma. Nadalje Je zahteval čimprejšnje sprejetje demokratskih zakonov, da se morejo v mirnem ozračja obravnavati državna in politična vprašanja. Končno Je zahteval, naj vlada raspiše volitve v delavskih ustanovah. laoerirajte ▼ *SL Narodu" ! Posojila za narodno obrambo Izredni finančni ukrepi KorveSke, Nizozemske in Belgije London, 9. febr. s. (Reuter) Tako Norveška kakor tudi Nizozemska in Belgija so pod vzele posebne finančne likrepe v obrambne svrhe. V norveškem parlamentu so bili predloženi v odobritev dodatni kredit: 11 milijonov funtov za posebne izdatke narodne obrambe v drugi polovici proračunskega leta. V nizozemskem parlamentu ie sporočil ministrski predsednik de Geer. da bo vlada razpisala posojilo v vrednosti 40 milijonov angleških funtov za narodno-cbrambne svrhe. Posojilo bo amortizirano v 40 letih in bo nosilo A% obresti. Dc Geer je še opozoril, da bo vlada morala razpisati prisilno posojilo s 3% obrestmi, če na sedanji prostovoljni razpis ne bo dovolj odziva. V belgijskem parlamentu je sporočil ministrski predsednik Pierlct. d£ bo morala vlada v narodno obrambne svrhe razpisati posojilo Dejal ie, da ie treba smatrati belgijsko ozemlje še kot ogroženo in da ie zato treba \vdrzevuti ood orožjem veliko vojsko. Pariz, 9. febr. s (Reuter) V Pariz je dospela posebna belgijska delegacija, ki bo vodila razgovore v smislu nedavno sklenjenega angleško francosko belgijskega gospodarskega sporazuma. Novi razgovori se bodo nanašali zlasti na razširjenje sporazuma na nekatera industrijska oodročia. Bruselj, 9. febrr-s. -(Retrter). Belgijske oblasti so ustavile tri nadalinje belgijske komunistične liste. Odlok o ustavitvi pravi, da so listi izvajali nevaren vpliv na armado in narod. Za »trditev prijateljskih odnosov med Bolgarijo in Grčijo Bolgarski kralj izraža željo po iskrenem prijateljstvu s sosedi Sofija, 9. febr. e. Včeraj oo li.30 ie bolgarski kraij sprejel noveec. grškeea veleposlanika Pipielisa. ki je ob tej priliki izročil svoia akreditivna pisma. Pioielis ie med avdier.co izjavi1.: Grčija m BolAari.ia ter oba naroda sta vedno doživljala isto usodo in morala prestati iste preizkušnje. Dogodki so nas prepričali, da so potrebni med obema narodom-' prijateljski odnošaji in skupno de- lo za ohranitev miru Moja naloga ie. da delujem na svojem novem mestu v tei smeri. Kralj Boris ie odgovoril: Vaša želja ie tudi naša, ker želimo iskrenega prijateli-stva s svojimi sosedi Našli boste tu vedno popolr.o podporo /a skupne delo za utrditev prijateljskih odnošajev med obema narodoma in /.a ohranitev miru. Napetost med Madžarsko in Rumu* nijo popustila po zaslugi turškega zunanjega ministra — Pred novimi obiski državnikov Balkanske zveze Budimpešta, 9. febr. e. Madžarski tisk se še vedno z vidnim zanimanjem bavi z re-zuirati konference Balkanske zveze v Beogradu. Največjo pozornost je vzbudila v vsei madžarski javnosti vest. da bo ru-munski zunanji minister Gafcncu kmalu od pat oval v Rim. Madžarsko javnost izredno zanimajo vprašanja, ki so v zvezi z cdnošaii med Madžarsko. Rumuniio in Bolgarijo. Splošno vlada prepričanje, da ie napetost med Madžarsko in Rumuniio po Balkanski konferenci izgubila svoio ostrino zaradi spretnega in uspelega posredovanja turškega zunanjega ministra Saradzogla Obstoja upanje, da se bodo vsa sporna vprašanja med Madžarsko in Romunijo vsaj začasno kmalu rešila. Zaradi tega stoji /.daj Madžarska na stališču pričakovanja v smislu znanega angleškega pregovora \vait and see Taksno je približno stališče vseh balkanskih držav, kolikor so zainteresirane do velikih mednarodnih dogodkov. Rešitev- spornih vprašanj med Madžarsko in Rumunijo ie odslej olajšano tudi s tem. ker je Madžarska na jasen način obrazložila svoje stališče. Carigrad. 9. febr. e. Poročila listov o skorajšnjem obisku jugoslovenskega predsednika Cvet kovica v Atenah ie turška javnost sprejela z velikim zadovoljstvom. Turški poluradni tisk pa demantira vest. da bo turški zunanji minister Saradzoglu v kratkem odpotoval v Pariz. Listi pripominjajo, da za zdaj ni potrebe za tak obisk. Sovjeti ne bi sprejeli morebitnega nemškega posredovanja v oboroženem sporu s Finsko — še vedno samo ugibanja o bivanju von Schulenburga in von Bliicherja v Berlinu Berlin, 9. febr. c. Čeprav v nemških krogih ničesar ne poročajo o prihodu nemškega veleposlanika v Moskvi von Schullen-burga in nemškega poslanika" v Helsinkih von Bliicherja. ki sta že nekaj dni v Berlinu, vlada v diplomatskih in političnih krogih izredno zanimanje za ta obisk. Von Schuknburg in von Bliicher sta takoj po prihodu v Berlin poročala nemškemu zunanjemu ministru von Rihbentropu, ki sta ga obiskala na njegovem domu. Von Ribbentrop je nalahno obolel in se zadnjo Čase zadržuje v svoji vili v berlinski okolici. V političnih in diplomatskih krogih mnogo ugibajo o misiji obeh poslanikov, ki sta bila poklicana v Berlin. Dasi so nemška poročila demantirala vesti, da je prihod obeh poslanikov v zvezi z nekim novim posredovanjem Nemčije v finsko-sov- | Jetskem »pora, vendar se v diplomatskih i krogih trdovratno vzdržuje ve*t, da je nemški poslanik Bliieher prišel iz. Helsinkov s popolnoma konkretnimi predlogi finsko vlade glede mirovnih pogajanj z moskovsko vlado. Veleposlanik von Schullenburg pa je bil po mnenju nekaterih poklican v Borlin, da bi poročal o možnosti in potrebi oventualnih posredovalnih akcij s strani Nemčije. Po drugih vesteh sovjeti nikakor ne bi mogli sprejeti nemškega posredovanja, ker bi bil s takim posredovanjem okrnjen sov-jotski prestiž, kajti svet bi bil prepričan da je Goliat omahnil v borbi z Davidom. Sleherno nemško posredovanje je za Moskvo tudi zaradi toga nesprejemljivo, ker Moskva priznava samo vlado Kuosinena Četudi M Nemčija kakorkoli skušala posredovati med Finsko in sovjetsko Rusijo bi sovjetska Rusija na vsako tako akcijo odgovorila, da je zdaj fc> prepozno. Vojna na morju Mmdon. 9. febr. AA. (Reuter) Francoska ladja Marie Do\vm (2956 ton) je zadela na Severnem morju ob mino ter se potopila. Posadka, ki je štela 29 mož večinoma Sene.saicev. se je rešila na neko nizozemsko ladjo, ki jih je pozneje prekrcala na neko angleško ladjo. En član posadke je na ranah, ki jih je dobil v trenutki; eksplozije, umrl na nizozemski ladji. Posadko ie angleška ladja izkrcala v nekem kraju ob vzhodni angleški obali. Ranjenci so bili prepeljani v bolnico. London. P. febr. AA. Angleška ladja >Highlive (3847 ton) je zadela pred snoč-njim ob podvodno pečino v blizini ancrle-ške oba!;. Posadka je bila prisiljena zapustiti ladjo. Vsi člani posadke so bili rešeni. London. 9. febr. s. (Reuter) Po uradnih podatkih je v pomorski vojni doslej izgubilo življenje 431 angleških mornarjev trgovinske mornance. 2??* pa je bilo ranjenih. Montevideo, 9. febr. s. (Reuter) V tukajšnjo luko, oziroma v Buenos Aires. sta dospeli dve angleški k*Mžarki. Aretacija dr. Truhlara Barel. 9. febr. z. -National Zeitung« poroča iz Prage, da je bil aretiran 70 letni predsednik češkoslovaškega sokolstva Jožef Truhlaf. Aretiran je bil v četrtek baje zaradi zvez, katere je imel med svetovno vojno 9 tajnimi češkimi organizacijami. Turki zasedli nemške ladjedelnice v Carigradu Ankara, 9. febr. s. (Reuter) Turške oblasti so odpustile vse nemške tehnične strokovnjake, ki so bili zaposleni pri gradnji dveh turških podmornic v Carigradu. Turški mornarji so zasedi, naprave nemških ladjedelnic v Carigradu. Sorzna poročila Curih. 9. febr Beograd 10. Pariz 10.0575 London 17.75. Ne\v York 446.75. Bruselj 75. Milan 22.51. Amsterdam 237.25. Berlin 17«.75. Stockholm 106.20. Oslo 101.32. Kodanj gjjUg. _ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■1^^ Iz Novega mesta — P°si°vanje sre^kega in okrožnega sodišča. Lani je bilo nage sresko in okrožno sodišče pi-ecej zaposjeno. Na aresLseaoa sodišču je bilo 332 civilnih pravd, ki so presegale znesek 500 din. Z vrednostjo izpod 500 din pa je bilo 451 civilnih pravd in 8 meničnih.. Kazenskih zadev Je bilo 052. iz-vrSilnJh predlogov 20.;0. zapuščinskih /a-dev495, varstvenih in skrbstvenih pa 237. Na okrožnem sodisou je bilo civilnih pravd 160. meničnih 6. prizivn.h 643. kažensk h zadev, ki jih vodi sodnik poedinec. na 531. Kazenski senat j»i jc raspravljaj v 379 primerih. Ljubljansko sodišče je :melo 591 pitmerov. Okrožno sodišče ima v svojem staležu 9 sodnikov. Izm^d teh sta Jva. že izvestno dobo v bolniškem ^taležu. Zato posluje redno samo 7 sodnikov. — Posledke juga. Sneg je začel naglo ksopneti in se spreminjati v rjavo brozgo ki jo morajo pešci globoko ~~a>*dti po vsem mestu. Gorje tistemu, ki trna slabo obutev, ali celo nizke čevlje. Na pustni torek zvečer se je marsikateri dami aH gospodu zgodilo, da je v brozgi izgubil svoje čevlje. Seveda jih je bilo lahko najti, ali težje zopet obuti. Marsikdo se je spričo tega jezil na mestno upravo. Na£ lep* trg Kralja P«*tra TT. .se je spremenil v pravo močvirje. Iz vseh delov mesta de- re voda na trg, od tu pa proti mostu in "Pngljevl cesti. Sneg-, ki nt -bil pravočasno odstranjen, leži na trgu v visokih Kopicah. Vsa ta ogromna masa zadržuje odtek vode v kanale, ki je ne morejo sproti požirati. Ha so pokrita z debelo skorjo ledu. Na mekatterih krajih se je zaradi tega cesta dvignila za dobrega po] metra. Zlasti v obupnem stanju je ljubljanska cesta, kakor tudi razna križidca, posebno še ono v KandiJ. Malce čuden pogled in za cestno upravo nič kaj laskav nudi tlriavna cesta proti kolodvoru, S« posebna od poslopja sreskega načelstva do trikotne škarpe nad predorom. Sredi tega ->ciseka ceste se vidi iz snega komaj gornji rob varnostne ograje. Ta del ceste je zlasti nevaren ponoči, posebno za one. ki ceste ne poznajo. Kaj sele. da bi se na ovinku srečala dva težka tovorna avtomobila, katerih vozači ne bi poznali ceste, ali pa celo, da bi prišlo do usodnega trčenja dveh vozil, v enem ali drugem primeru bi se vozila razb la ob eni strani ob visokih ska-laJi. "na drugI strani, kjer Se ni več egrfeje-, pa bi vozilo strmoglavilo čez visok hrjjb naravnost v globoko Krko. Ta '.el ceste je iz varnostnih razlogov nujno potreben popravila. SOKOL Sokolstvo na prihodnji kraljev rojstni dan Na zboru načelnikov fugoslO*enakega >o-kolstva je bilo sklenjeno, da priredi \sc so-kolstvo v naši državi na prihodnji kraljev roj&tni dan veliko štafeto, k, krene iz Beograda na vse sedeže sokolskih >.up. Prva štafeta krene iz Beograda preko A ran djelovea Kragujevca in Niša v Skopi je. druga pa iz Beograda v Tuzlo in Banjaluku, tretja iz Beograda v Novi Sad. 0»ijeK. Bjelovar, Varaždin, Maribor. Celje. Ljubljano in Kranj. V Novem Sadu sc loči od nje štafeta proti Petrovgradu. v Ljubljani pa proti Novemu mestu, Karlovcu in Zagrebu. Tako bodo vključeni v štafeto vsi sedeži sokolskih žup. Sokoli s področja sokolske župe Varaždin poneso štafeto preko Koprivnice in Ludbrega do Ptuja (87 km), Sokoli sokolske župe Maribor od Ptuja preko Maribora do Slov. Bistrice (51 km); Sokoli sokolske župe Celje od Slov. Bistrice preko Celja do Motnika (79 km); Sokoli sokolske župe Ljubljana poneso štafeto v treh smereh :n sicer od Motnika preko Ljubljane do Medvod (45 km); dalje od Medvod do Kranja (20 km) in iz Ljubljane do Višnje gore (28 km). Sokoli iz območja sokolske župe Novo mesto poneso štafeto iz Višnje gore preko Novega mesta do Metlike (67 km). Sokoli iz območja sokolske župe Karlovac pa preneso štafeto v dveh smereh in sicer od Metlike do Karlovca (34 km) in od Karlovca do Jastreba (20 km). Velika sokol ska štafeta v proslavo rojstnega dne N|. Vel. kralja Petra II dne 6. septembra naj bi bila svečan uvod v sokolsko zletno leto. ki naj bi doseglo svoj vrhunec na vseso-kolskem zletu v Beogradu na dan proglasi tve kraljeve polnoletnosti 0. septembra leta 1941. * — Sokolsko driišt\o Ljubljana - Šiška obveiča svoje članstvo, da je preminul 8. t. m. naš član br. Nemec Vikxor. Pogreti pokojnika bo v soboto 10. februarja ob 14. uri iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidordanski cesti. Vabimo vas. da se pogreba udeležite v ćimvećjem številu! Iz Trbovelj Iz Krškega ćih mask je bilo precej. Pri tekmovanju je dobila-prvo nagrado ga. aabkarjeva, drugo ga. Koiftteova. nagraoo skupin« mo pa dobili naši vrH kuharji. Društvo je poskrbelo tudi za par prijetnih zabav, tako da smo se počutili v Sokolskem domu prav prijetno. Mladina je letos prišla prav tako na svoj rač.m. saj je e.ruAtveni orkester neprehoma ;gia; sanic poskočne. Zabava, ki je trajala do ranih jutrnjih ur. je zadovoljila prav vse brez izjeme. Iz Kranja — Kino »Narodni dom« predvaja zgodovinski film Marija StuarU. Predstave v petek 9. febr. in soboto 10. ob pol 21. in v nedeljo 11. febr. ob 16., pol 19. in pol 21. uri. — Odlične puMne prireditve. Med lepo uspele plesne prireditve, ki jih moramo zabe-leŽ!tl zarast uspelih dekoracij in mojstrske izpeljave na prvem mestu, so Sokolova maskarada. ki je bila lepo obiskana in je potekala v prijetnem razpoloženju do jut m jih ur. Prvo nagrado za uspelo masko je prejela grde. Olgica Kovačič. Prav odlično aranžirana je bila tudi »Re-outa« in so se udeleženci le težko odločili za izbor najboljše med številnimi maskami. Po vneti borbi pa je bil Kurent Se toliko zloben, da moremo Sele ilanes objaviti pravilen izraz volilcev, ki je sledeč L mesto zasedla skupina »Zajčkov«, II. mesto skupina Ribičev;, in ITI. mesto ~So-lareki . Povsem svojstven značaj ima zopet maskarada v hotelu »Stara posta«, kjer vmaškarc niso vezane na kraj prireditve. Poleg: teh plesnih prireditev pa je vzbudila kot vsako odlično prirejena >Sla-nikova pojedina* na »Stari pošti« vso pohvalo, saj s tem pokažejo naši gostinski obrati, da so odlično pripravljeni in bi v lazvitejšem tujskem prometu v polni meri izpolnili svojo dolžnost tako v izbiri vin kot v kulinarični umetnosti. — Zopet nesreča pri »mucanju. Pri smučanju v Torkli za Smarjetno goro si je zlomil desno nogo 61etm Volčičev Rudi iz StraHst&D Vzrok je bil izredno moker sneg iz katerega malček ni mogel pri padcu potegniti noge. To je sedaj že peta nesreča v leni delu. — Prodavanje o obrambi proti letalskim uapadom. »Odbor za obrambo mesta pred napadi iz zraka y Trbovljah* priredi v \ smislu okrožnice kraljevske banske uprave v Ljubljani v soboto 10. t. m. ob sedmih zvečer v Sokolskem domu predavanje pešadijskega kapetana I. razi eda g. Fia-nje Tcša o temi: >;Kako zavarujemo sebe in svoje domove pred napadi iz zraka ? Ker je obisk predavanja obvezen in bo po I kontrolo prišlecev poziva o.«bor vse gg. hišne posestnike. trgovce, obrtnike, vse učiteljstvo tei uizavno in privatno name-ščenstvo, da se predavanja zanesljivo udeleže ! — N°\ grob. V sredo popoldne je po daljši bolezni preminula v 80. letu starosti ga. Fani Staiy. Doma je b la s Koroškega, a se je že z 10. letom preselila v Krško, kjer je ostala do svoje smrti, dvojo otroke je vzgojila v zavedne in napredne Sokole. Zlasti njena najljubša hčerka Elza je vneta sokolska delavka. Blagi pokojnici želimo večni pokoj žalujočim osilim pa naše sozajje! — Sreča \ afiaareH. Zadnja od juga bi kmalu 7ohtevala te dni v samem njestu mlado smrtno fcrtev. Sneg. ki je znčol drseti s streh- j« v torek popoldne pokonnl pod seboj 61et:icga sina krškega krc Koprivmka Izidorja. Sneg je popoir-^1 a prekril otroka tako da so ga komaj zko-pali. Družba, v kateri se je igral mali B"-žo. se je razbež'da videč nesrečo, n° da bi pri tem koga oooabrtTa. K s^e.Ai 5-0 videli nesrečo tudi drug ter taJkoj priskočili bi rešili otroka smrti. Otiok nima nikakih ptos&odb. Starši, pazite na svoje olrckc v teh dneh. ko prmj z vseh streti sneg, da ur ne zgodi nesreča Svetujta otrokom, na.i hodijo po sredi cest*' ali pa tik ob zidu — Osebna vest. Iz Kvškega je premeščen k davčni upravi v Karlovac pripravnik Albert Pohl. G. Polila, ki se nam je močno pr ljubil, bomo težko pogrešali. 2e-Umo mu mnogo uspehov nn novem službe* neni mestu. — Oavkophičevalee opo7arj;imo. da zapade plačilo davkov za prvo 5etrJ-.t.ie že 15. t. m. in da se bodo od bega Ine ialje zaračunavali opominski stroški. Vse male obrtnike opozarjano, da je podaljšan do 15. t. m. rok za prijavo, kol ko pomočnikov kdo zaposluje odnosno jačino stroja. Opozarjamo, dr* 90 predpisane stroga kazni, ako kdo ne bi pravočasno o-iiosno bi n afe snično pri javil. — Sl°vo od karnevala. Slovo od karnevala je bilo letos v znamenju pro^danji-starih pustnih zabav. Dočim smo prejšnja leta videli zadnje dni pred pustom vse polno mask po cestah in gostilnah, jih letos ni bilo. Le sem m tja si opazil kakega otroka. Edina zabava je bila v Sokolskem domu, kjer je Sokol priredil odlično uspelo mažkarado. Obdsk je bil rekord sai. Tudi Število mask je bilo letos zelo visoko, kar | gre pred vsem na račun SteVlnih gostov ! ie Novega mesta m Brežic. Fa tudi doma- j Iz Celja —c Sadjarji bodo zborovali. Opozarjamo sadjarje in vrtnarje, da bo v nedeljo 11. t. m. ob pol 9. dopoldne v telovadnici II. drž. deške (okoliške) narodne šole v Celju okrajno zborovanje sadjarjev pod vodstvom zastopnika Sadjarskega in vrtnarskega društva iz Ljubljane. Obravnavali bodo važne sadjarske zadeve. —c Xa ljudskem Vseučilišču bo predaval v ponedeljek 12. t. m. ob 20. g. prof. Val-ter Bohinec iz Ljubljane o »Svetih gorah in svetih jezeVih« ter predvajal zanimive •^kloptične slike. —c I*oKojni Franjo Plšek, ravnatelj mariborske podružnice Celjske posojilnice d. d., ki je umrl v sredo v Mariboru, je zapustil Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani 5000 din. Sokolskemu društvu Mari boru-matici 5000 din. Dijaški kuhinji v Mariboru 5000 din in Dijaški kuhinji v Celju 5000 din. skupaj 20.000 din. —c Pogreb ravnatelja FTanja P«šKa bo v soboto po vlaku, ki prispe v Laško ob 16.08, s kolodvora v Laškem na tamkajšnje pokopališče. —c Umrl je v sredo na Cesti na grad 9 v S7. letu starosti g. Andrej Pere, oče tigovca in posestnika g. Martina Perca v Celju. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem nase iskreno sožalje! —c Napad in nesreča. Ko se je 251etni posestnikov sin Ivan Grosek od Sv. Flori jana pri Rogatcu vračal na pustni torek domov, sta ga napadla dva moška in ga hudo poškodovala po vsem telesu. V ponedeljek jc padci pri delu težek kamen na 431etnega delavca Jurija Motoha z Zg. Hudinje pri Celju in mu močno poškodoval levo nogo v gležnju. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico. —c Shnanski večer v Celju. Socialni odsek celjske sokolske župe bo priredil f>. aprila v Narodnem domu v Celju slovanski večer. Ves spored bo izveden tako, da bo vsakega udeleženca navdal s ponosom, da je pripadnik slovanske zajednice, in ga napojil z vero v lepšo bodočnost slovan-stva, Zc pred vhodom v dvorano bodo de-koracije in napruve slehernega opozorile, da je prišel na domovanje Slovanov. Prav posebno naj mislijo na ta večer sestre in bratje ki imajo kakršnokoli slovansko narodno nošo. 6. aprila naj bo zbor narodnih no? v celjskem Narodnem domu. Prireditveni odbor bo uvedel za ta večer posebne vaje za slovanske plese in kola. DRAMA Začetek ob Zu uri Petek f* februarja: ob 15« uri: Striček VabjB Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota 10 februarja: Na prisojni strani. Red A N*d*?Ja, n februarja: ob lr> tiri: Princeska in pastirček Mlad. predstava. Znižane cono Ob 20.: Praznik cvetočih češem Trvrn Znižane cene Pnned*»,*'»k, 12. februarja: Tri komedije. Tod B OPERA Začetefa ob 20. urt r.i.j. o feRruarja: zaprto Sobota m februarja: Gorenjski slavček. Red B Nedelja 11 februarja: "b 15. uri: Lumpa-cius Vagabundua Izven. Ob 20. uri: £rasqui'a Izven r;0stovanje pe. Zlate Ponedeljek, 12. februarja: zaprto <*h. /lata Gjungjenar bo gostovala v nedeljo zvečer v Leharjevi »Frasquiti«, kjer ie v skoraj operno pisani naslovni partiji že ponovno lahko uveljavila vse svoje odlične pevske m igralske kvalitete in dosegla skupno s Franelom pri našem občinstvu izreden uspeh. V ostalih partijah sodelujejo Se predvsem: M. Sancln, Peček. Barbičeva m J. R'"». Režija je ing. P. Go-lovlna. dirigira Niko fttritof. Prihodnji teden bosta v nafti operi nastopila rtmmenlta plesalca Plno in Pia Mlakar, ki bosta izvajala najnovejšo Lhotkovo celovečerno plesno kompozicijo »Lok«. S svojim nastopom sta v inozemstvu zbudila nič manjšo pozornost, kot s starejilm Lhotkovim baletom »Vragom na vasi«, ki smo ga v njuni interpretaciji videli tudi na našem odru. Dirigiral bo Drago Marijan šsijanec. Vstopnice od ponedeljka dalje v prednrodaii pri dnevni blagajni v operi. Cene od 60— din navzdol. KOLEDAR Danes: Petek, 9. februarja: Apolonija D A X A B N J F. PRIREDITVE Kino Matica: Junaki Sibirije Kino Sloga: Dve siroti Kino Union: Seviljski brivec (samo ob 16. uri) Kino Moste: »Stanlio in Olio v Alpah« in »Beli vrag Hadži MuraU Koncert Ljubljanske Filharmonije ob 20. v Union a DEtliRNE L E K A R X E Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. ćipod »ita »Slo\'enec«. ki mu tudi ne moremo odrekati pravice do navednic, je strašno hud na nas, ker smo \' sredo priobčili poročilo o muškaradi Ljubljanskega Sokola \ \arod-nem domu. Pisec poročila se spominja onih lepih ččtso\\ ku so razpolagala narodna dru-$t\a n.i s\'Ojih prireditvah z vsemi prostori v Karodnem domu, /daj pa se mora Ljubljanski Sokol stiskati v nekakšnih katakombah. i>S?o\encc< bi seveda nc bil »S?o\'cneciu, 1522 m: —3, pooblaceno. 90 cm snega, sj-ož. Peca, 1654 m: i, megleno, 100 cm snega, osrenjen. Iz Radeč — Sokol Ako gledalLAče priredi v nedeljo 11. t. m. MeAkovo dramo »Prt Hrastovih«. Nafti vrli sokolski igralci N delj časa pripravljajo dramo Ksaverija Meška »Pri Hrastovih« v 3 dejanjih, katero bodo uprizorili v nedeljo 11. t. m. ob 20. na domačem sokolskem odru. Igro režira br. Pešec, glavno vlogo (Miro) pa ima odlična ra-deSka igralka s. Rozalija Kosova. Tudi ostale vloge so jako dobro pora zdel jene. Uspeh nam je torej zajamčen. Na predstavo že danes opozarjamo vso našo javnost, ki bo imHa priliko občudovati posamezne vloge resne drame Ksaverija Me-ška. — Zaradi mraza pričenja ponk *ele ob 8.45. Ko je pričel pouk po lx>z1čnih počitnicah na radeški šob*, je zapadlo precej snega, vmes pa je še burja povečala, mraz. Nekateri otrobi prihajajo po ono do dve un daleč v šolo. šolski okobs ć** razteza po okoliških hribih, odkoder otroci le težko posečajo šolo. Prizadeti Btarfl so po Šolskem upraviteljstvu napravili prošnjo na sresko načelstvo v Krško, da bi se pouk pričel eno uro kasneje in jo utemeljili z upravičenimi razlogi. Sresko načelstvo je prošnji ugodilo in tako pričenja pouk na radeški šoli sedaj šele ob 8.45. Ta naredba bo veljala za ves mesec februar in po potrebi še za marec. Nekateri Vrhovčani prihajajo v poslednjem času v šolo na smučeh, pri čemer kažejo nekateri že prav lepe uspehe. Iz Radovljice — Učiteljsko društvo JUU »rez Radovljica bo zborovalo v soboto dne 10. t. m. ob pol deseti uri v šolskem poslopju v Lescah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje dr. Lava Cermelja o narodnem obrambnem delu. Učitelj g. Razin- ger bo podal pojasnila o bolniškem zavarovanju, učiteljica gdč. Rupnikova pa poročilo o obdaritvi obmejne dece. K polno-atevLLni udeležbi vabi odbori DNEVNE VESTI — Reorganizacija avtomobil »koga kluba. V nedeljo bo v Zagrebu likvidacijski občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije k. je imel doslej centralo v Beogradu, podružnico pa v Zagrebu in Ljubljani. Takoj po ustanovitvi banovine Hrvatske so se mnoga hrvatska društva nsajr. osvojil a ah pa so ostala z bratskimi društvi v drug h krajih povedana v zve-sah. Tako je postal zagrebški Avtoklub sErr.^stojen peni imenom Hrvata&i Avto-Iduh. Posledica tega bo likvidacijski občni zbor Avtomobilskega kluba in ustanov" tev Zvez*" nacionalnih Avtoklubov kraljevine Jugoslavije. Razen hrvatskega Avtokluba naj bi se ustanovil Srbski Avtoklub v Beogradu in slovensk. v Ljubljani. Vsi trije bi bili pa organizirani v Zve^t a\-toklubo\*. — Se 1500 delavcev hrev. dela. Veliko lesno poiietjc Bosna Bois. v Banjaluki je ustavilo delo motivacijo, da je 7mianjika-io lesa za. prodelavo. Brez dela in zaslužka, je ostalo 1.500 delavcev. — Vzrok podražitve olja. Tvornice *-»ija so lani od septembra do decembra dv>gnile cene namiznemu olju za 37.4 ^ . Zdaj ga prodajajo po 12.50, d očim je bilo v začetku septembra po 9.10. Kmeti jsflca zbornica dunavske banovine se je obrnila na odbor za pobijanje drag nje pri ministrstvu soeraine politike z zahtevo§ naj pokliče lastnike tvornic olja na odgovor, ker gre v tem primeru za neutemeljeno navijanje cen. — Proslava 901erniee Pre^em*>ve *mrti v Zagrebu. Prosvetni odsek slor/ene vCga društva Narodni dom v Zagrebu priredi, v nedeljo 18. t. m. v Malem gledališču mati- ?jn v p-rrs'nvo obletnice Prešernove smrti. 1'vedba bencinskih K*rt «>dg«Hiena Z» nek^ j dni. Na konferenci v monopolsk: upravi je bilo sklenjeno, da se uvedejo karte za bencin 8. t. m. Vse tozadevno gradivo je izročila monopolska uprava trgovinskemu ministru in upravi mesta Beograda. Ker pa še dso opravljene vse formalnosti, je bila uvedba bencinskih kart odgođena za nekaj dni. — Zahteva po podražitvi drv v Zagrebu. Odbor za pob'.janje draginje v Zagrebu ie imel včeraj sejo, na kateri je obravnaval zahtevo trgovcev z drvrni, naj bi se drva podražila na 520 din klaftra. Zdaj so drva v Zasrre.bu po 4SO din. — Izletniški vlaki iz Madžarske v Jugoslavijo, s pomočjo izletniških vlakov se je zar.nja leta povečalo število izletov iz Madžarske v naše turistične kraje zlesti na Jadran. Zato se je pokazala potreba, d se ta akcija letos spomladi čimbolj poglobi. Turistični urad Ibus v Budimpešti je že 3kleml povečati število izletniških vlakov v Jugoslavijo, da bo ustreženo vsem Madžarom, ki bi radi preživeli nekaj dni v naših letoviščih. — Naši trgovci in zadnje davčne novele. V Beogradu se je sestalo v četrtek centralno predstavništvo Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Zastopana so bila Zveze trgovskih združenj iz Baogra-da, Ljubljane, Novega Sada, Banjaluke in Skopija. Sprejeta je bila daljša resolucija, nnšajoč se v prvi vrati na zadnjo davčne novele. V resoluciji je rečeno, da ogromna večina trgovcev absolutno ne bo zmogla novih stroškov v zvezi z obvezno uvedbo strokovnega knjigovodstva kakršnega imajo delniške družbe in kakor ga določa nova davčna novela. Prav tako ne bo mogel noben trgovec zadostiti zahtevi davčne novele, po kateri morajo vsi zavezanci pri-dobnine že za tekoče leto prijaviti dohodnino po novih predpisih in na temelju svojih knjig, iz lanskega leta. Nova urelba o državni trošarini na vino in žganje po litrskem sistemu prinaša take ukrepe glede njenega izvajanja, da je onemogočeno poslovanje trgovcev in točilnic. Zato predlaga centralno predstavništvo Zveze trgovskih združenj, naj vsi trgovci, ki jim znaša dohodnina v 1. 1939. 100.000 aH več odnosno bruttopromet 2.000.000 ali veft, plačajo državi po odmeri iz lanskega leta vse davke tudi za tekoče leto in sicer v februarju in marcu. Tako bi država takoj prišla do potrebnega obratnega kapitala. — Krstna predMava igre, ki jo .je spi-^alo kmečko dekle, V nedeljo ob 15.30 uprizori delavsko kulturno društvo Vza-.jemnost« v Borovnici v delavski dvorani -*Bajtarjevo hči*. Igro je napisalo kmečko dekle, Marija Se ver jeva z Dolenjskega. Borovi] ška predstava bo krstna. Udeležila se jo bo tudi avtorica, preprosto dekle brez višje šolske izobrazbe. Obeta se lepa udeležba članstva delavskih prosvetnih drodtev vz drugih krajev. — Obrtniki, ki hočejo za leto 1940. uveljaviti pravico na odmero pavšalno pri-dobnine, morajo vložiti prijave najkasneje do 15. L m., sicer izgube za dobo dveh let pravico do pavšala. Vse podrobne informacije daje Obrtniško društvo v Ljubljani na Kralja Petra trgu S. Obrtniško društvo v Ljubljani. — Eno najboljših svetovnih reportai o Ameriki pod naslovom ?Enonadstropna Amerika«, ki sta jo napisala Rusa Tljf in Petrov, ja začel objavljati *NA6 VALc. številka za prihodnji teoen objavlja poleg teea zanimive odgovore univ. prof. inž. Marija Osane o tehničnih vprašanjih naše radiiske postaje, zanimivo rubriko Od tu iti tame, poglavje ^Radio in televizija« s poročili o nainovejših dogodkih na teh dveh področjih in kotiček za smeh. »NaA val.r objavlja v posebnem programskem delu tudi proarame vseh važnejših evropskih radijskih postaj za tekoči teden in poeeben izvleček najboljših oddaj, na ovitku pa posebno tabelo ur, ko najvažnejše «=vro"oeke postaje od-ajajo poročila o najaktualnejših dogodkih. Zahtevajte 5e danes na ogled brezplačno številko > Naše ga --ala*, ki vam jo bo uprava takoj poslala, tfnjna naročnina je samo 10 din, naroča J pa se pri upravi: >NAft VAL«. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. • Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane v Medvodah, čdanl Sentjakob- j skega gledališča bodo gostovali v nedeljo j 11. t. m. ob 115. v Sokolskem domu v Medvodah. Uprizorili bodo zabavno stiridejan-j sko komedijo -MaLa ženska brez logike* i pod vodstvom g. Milana Skrbinška. režiserja narodnega gledališča v Ljubljani. * železničarji — delavci! Opozarjamo, da zapade 11. t. m. termin za vlaganje prošenj za dokup let članstva pri delavskem pokojninskem fondu po čl. 184 pravilnika o delaven drzavn'h prometnih ustanov. Zadevna uradna navodila so Iž->ia v direkeijskem razpisu Štev. 12 39 od 0. Vin. 1939 in v dveh dodatkih k temu razpisu z dne 2. X. 1939 in 15. I. 1940 in 1 so jih prejele vse službene ed niče. Opozarjamo. 3a mora imeti prošnje uprava delavskega pokojninskega fonda pri direkciji državnih ftetemic v Ljubljani že 11. t. m. v rokah ter jih prizadet, pošljo-jo kThko naravnost po pošt:. Po 11. februarju 1940 dospele prošnje se ne bodo jemale v poštev m ugodnosti, ki jih nudi ČL 184, pozneje ne bo mogoče več doječi. Oblastni odbor r\JX*ft Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, megleno in nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je \našala v Dubrovniku in Kum bom 13. v Splitu in na Rabu 10, na Visu 9. v Beogradu ^ v Ljubljani 2.4. v Sarajevu 1. v Zagrebu 0 0. Davi je kazal barometer v L i ubijan i 761. T. temperatura je znašala 0.4. — Najdeni predmeti sumljivega i zvoni. V listnja.ku na l^SSkem čelu ki spada v okoliš šentviških orOfinikov |e bila te dni najdena vreča, polna stare ooleke n perila. V vreči je b lo tudi več druge robe. zlasti po=ode in kuhinj.ck;h prtičev. Vse to ie bilo najbrž ukradeno. Lastniki naj se zglase pri orrrfbvk h v St. Vidu. — Nesreče. V bolnico so prepeljali 20-letno služkinjo Josipino Kunstek, ki se je pri pranju perila oparila s kropom po nosali in po Ž votli. FVizeiska vajenka Ana Meglic iz Ljubljane se je včeraj smučala na Golovcu in si zlomila levo nogo. Ključavničarja Franca Perca iz Ljubljane je pri delu zgrabil stroj za desno roko in mu zmečkal prste. 64l€tni posestnik Fr. Hočevar iz Strug se je včeraj sukal okoli štedilnika in se hudo opekel po levi loki Mestni uslužbenec Lov.ro Rupar je padel go. V bolneo 510 prepeljali tudi gospodinjo doma v stanovanju in si zlomil desno no-v hotelu *Petiovo iz Kranja Fani *31apar. ki je na cesti v Kranju tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. — Po nesreči jo je ustrelil. V sredo zvečer je bila v Bedrinji pri Brodu po nesre-č. ustreljena lRIetna Ankica Frnac. Drapati n Prp'.č je streljal z lovske puško m* ne, pa je po nesreči zadel njo in jo nevarno ranil. — Imenitna Svatba. V vas! Gundincih pri Djakovu so imeli oni dan '.menitno svatbo. Oženil se £ie krojaški pomočnft Mirko Skopal, sin beig-atega kmeta in vzel jf> hog-ato Rozo Soka novic. Povabi; on th je bilo nad 500 gostov n svatba ie trajala pet dni Zaklali so Best prašičev, dve kravi in 90 kokoši, razen tega so pojedli 63 hlebcev kruha in mnogo slaščic, za katere so porabili 40 kg sladkorja. ?» vreče orehov in 1.000 jajc. Popi; so 1.400 litrov vina 5O0 Mtrov domače slivovke. 10 zabojev brezalkoholnih pijač in 75 litrov črne kave. Pa če pravijo nekateri, da živimo v slabih čash. — Na pa« je usfrrJMl *vrtfo izvoljenKn. Blizu vasi Vranovič v Dalmaciji je 281et-ni Marko Radonič. ustrelil na paši svojo izvolJenko lTletno sosedovo hčerko Damco Petrovič. Bil je zaljubljen v njo toda dekle se rd hotelo poročiti z njim. Fni pravijo, da je bila zaljubljena v drugega, drugi pa trdijo, da ji mat; m pustila v*Bti Ra ioniča.. — Ka/n°^na, ker j*"* hodila v moški obleki. Suboti^lca p<*>li<-d.in je kazno »ala s 50 din globe a.li 10 dn. zapora neko 171et-no lepoUco, ker je hodila po mestu v moški obleki. — Dve žrtvi trgovine z dekleti. Iz Zagreba sta brez sledu izginili krojaški va-jenki Marija Volčaršek in Ivanka Pucelj. Prva je stara 16. druga pa 14 let. Policija domneva, da sta patili v roke trgovcem z dekleti. I? L5*ib?^ne —lj Ribji trgr. Blaga je dovolj v primei-l B povpraševanjem. p£č pa gospodinje precej pogrešajo še vedno ščuke. Zadnje čase je sploh malo rečnih rib, saj je zdaj t u "'i najneugodnejši čas za ribolov. Med morskimi ribami je pa bilo danes precej izbire. Mnogo je bilo zlasti sardelic, ki so bile po 14 din kg. Po zmernih'cenah so prodajali tudi očade, 16 din kg. Palamida ie bila po 36 din. ttm pa po 32 din kg-. Med nekoliko cenejšimi morskimi ribami jo treba omeniti še ciplje in sardone po 20 din kg. Zdaj tudi že prodajajo ^bje krake, ker je postalo dovolj toplo vreme za >lov«ipria! Vsak vo/er oh S- koncert odlična damske kapele! —lj Potujete na svoje stroške in odgovornost! Tako je treba opozorita ljudi, ki se vozijo s tramvajem. S tem sicer ni rečeno, da se morajo bati nesreč na tramvaju. Tramvajskih nesreč je pri nas razmeroma malo. Toda čim izstopite iz tramvaja, se za vašo nadaljnjo usodo nih<*e weč LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 ne zanima. Sami morate prevzeti odgovornost za svojo varnost. Će se a. pr. peljete proti Sv. Križu in isstoplte pri Ko- linski tovarni, morate sami rešiti precej kočljivo vprašanje, kako je treba uiti izpod koles tramvaja. Stojite ali ležite med Scilo in Karibdo: na desni gora snega, na levi tramvaj. Na postajališču >postaja. sneg. Ce ni prostom za izstopanje, potnik ne more pripisovati krivde tramvaju in ne snegu, temveč samo svoji nespretnosti, ker ni dovolj izvežban v skakanju na dolžin 5 in v-Aino. Baje se pa pripravlj adeputacija meščanov, ki bo predlagala, naj določijo drugi prostor za postajališče, dokler ne bo sneg skopnei. —lj XIV koncert Ljubljanske filharmonije bo drevl ob 20. v umenski dvorani. Poseben pcmen tega koncerta je, da nastopi pa njem po vrsti tujih dirigentov, veliki hrvatski skladatelj in dirigent, ravnatelj opere v Zagrebu g. K. Baranovič, ki spa-^a po kakovosti svoje umetniške stvariteljske sile med največje jugoslov. glasbenike. S tem nastopom hrvatskega dirigenta v Ljubljani so prične izmenjava dirigentov med S1ovenci in Hrvati. Na sporedu so Čajkovski V. simfonija, Smetanova 'Vltava^. Bra\~ničarjeva »Belokra-jmsksLč in Baraničevo -Srce iz leeta*. Prodaja vstopnic je pri blagajni kina Uniona. —lj »tjež«, duhovito Nučičevo veseloigro bodo šentjakobčani ponovilj petnaj-.-tič jutri ob 20.15 in v nedeljo 11. t. m. popoldne ob 15.15. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, kupite vstopnice že v naprej v soboto in nedeljo od 10. do 12. in 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. To sta poslednji uprizoritvi te zabavne veseloigre in naj n 'tče ne zamudi prilike, ogledati si to izvrstno uspelo igro. —lj Razstava olj In plastik ing. arh. Mitje Sviglja bo otvor jena v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju v nedeljo 11. t. m. Razstava bo obsegala v treh glavnih kabinetih paviljona krajine, figuralne kompozicije, portrete, plastike in skice, raz-stavljalčeva dela iz zadnjih dveh let. Med krajinami so po večini na večjih platnih zastopani motivi iz Gorenjske, figuralne kompozicije pa prikazujejo različne športne in idejne skupine. Vsa razstava bo milila mnogo raznolikosti v ftižeju in razstavljenem materialu, čeprav bodo razstavljena dela samo enega avtorja. Razstava bo odprta od 11. do 25. t. m. 93—n —lj Ljubljanska podružnica Narodne >trodovne zveze priredi v nedeljo dne 11. februarja t. 1. ob 4. popoldne v dvorani Delavske zbornice delavsko akademijo na katero opozarjamo naše napredne občinstvo in nacionalno delavstvo kakor tudi gospodinjske pomočnice predvsem članice Zveze gospodinjskih pomočnic. Poleg obširnega sporeda bodo igrali tudi »Kovačevega študenta« spevoigro v treh dejanjih, ki jo bodo izvajali dramatični, pevski in tamburaški odsem Vstopu i ^o n razpolago vsak dan v tajništvu NSZ v Del. zbornici in v nedeljo pri dnevni blagajni dvorane Del. zbornice od 10. do 12. v nedeljo dopoldne in popoldne od 15. ure dalje. Vstopnina je od 10 do 4 din sedeži in 2 stojišče. Nacionalno misleči meščani v nedeljo popoldne v Delavsko zbornico. 92—n u— P°se-,*tniki konj se opozarjajo da najkasneje do sobote. 10. L. m. prijavijo svoje kenje zaradi novega popisa mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., soba št. 3., sicer jih zadene stroga kazen. Stare prijave niso več veljavne, zato mora vsak lastnik svoje konje prijaviti znova. —lj Predavanje SPD bo v torek 13. t. m. ob 20. v s-Beli dvorani* hotela Uniona na Miklošičevi Gesti in sicer pod nazivom Gora in človek v gospodarskem pogledu«. Predavatelj g.- dr. Svetozar Ilešič bo oprl svoja izvajanja predvsem na pnmere iz naših domačih gora ter obravnaval tudi posebnosti v ostalih evropskih gorovjih, zlasti Alpah in v naših jugoslovenskih planinah, nadalje bo navajal posebno zanimive primere gospodarskega udejstvova-ii ja v izve ne v ropskih zlasti azijskih vele-gorjih. V ilustracijo predavanja bodo služili številni diapozitivi. Vstopnice si pravočasno nabavite v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti št. 4-1. —lj Tatvine. Akademik Vnko Kozjan je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz veže univerze dolgo črno zimsko suknjo 3 črno klotasto podlogo, v kateri so bile tudi zelenkast^ Tisnjate rokavice. Tat ie oškodoval Kozjana za 1010 din. Iz stanovanja Karla Kaplja v Staretovi ulici 10 Je bilo ukracenih 12 tisočakov. Lojze S. je postal žrtev drznega žeparja, Ki mu je ukradel v neki kavami ali gostilni iz žepi tiatuico, v kateri je imel 3500 din. — An- JUNAKI SIBIRIJE ženjstva poljskega naroda iz leta 1918. — SAMO $E DAXE5! Poljska umetnina. FIlm aamožrtvo-vanja, plemenitosti, svobode in su- Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO MATICA, tel. 21-24 i Samo Ae danes ob 16., 19. in 21. uri nepozaben film po slovitem romanu Vlctorja i in troja — ki na pretresljiv način predočuje W* m* Wf ^ W W% £% 9T* W obupno življenje dveh mladih deklet. " ▼12» 9 * *% " » * ili nne Saint Cvr, Komuc Derean, tiabriel Gahrio. — KINO SLOGA, tel. 27-30 SEVILJSKI BRIVEC po motivih istoimenske Rossi-nijeve komične opere. Filmsko delo z najboljšimi predstavniki španske umetnosti. KINO UNION, tel. 22-21 DANES ZADNJIKRAT! Zaradi koncerta predstava samo ob 16. uri' tonu Be*žiCu jc nekdo ukradel lz stanovanja na Opekarski cesti malo rdeCo denarnico, v SflttSfl Je imel 170 din. — Pred odhodom ekspresnoga vi a.k a Je bila te dni ukra lena potnfei Flort Ba'aj. ki se je peljala v Bukarešto vsa prtljas-a. obstoječ-; iz dveh velikih usnja tih kovčegov. v katerih je imela oMeko. perilo in razne predmete. lj Ranjen lovsk« pes. v bižino gostilne -Tiiglav« pri tramvajski remizi na Celovški eesti se je zatekel ranjen lovski pes. Lastnik naj povpraša zanj v omenjeni gostilni. —lj Akademik. ki si je z instrukcija mi kupil suknjo in mu je bila ukradena, prosi usmiljena, srca. da bi mu po možnost; prispevala za drugo. Naslov v uredn'stvu Slovenskega Naroda«. —lj Nevaren v:oni}|er pobegnU. Varnostne oblasti so že dolgo iskale znanega vlomilca Viktorja Kokalja. čevljarske g a permočnikr;. doma iz Fodsoriee. Kokalj se je potepal in kradel po deželiT kasneje pa •se je preselil nekam v ljubljansko okolico, oikoder je prha jal dan za dnem krast v mesto. Najraje je vlamljal v rtanovanja, iz katerih je odnašal denar in dragocenosti, v sili pa tudi kaj drugega. Kokalja po slednjič vendarle nekje izsledili zasledovalci n ga aretirali. Spravili so ga na policijsko upra\o, ko pa bi moral biti odveden od zasliševanja v zapore na okrožno ssil je blagajnika, naj mu /menja dva tisočaka Blagajnik |e takoj ufio tovil, da sta pristna, nakar jc odštel na okence stotake Ko j j h |e naštel že osemnajst, pa je tujec naenkrar vzkliknil: »Dosta!« in zahteval, naj mu naštele /a Ostala dva stotaka srebrnih kovancev. Blagaj nik mu jc odvrnil, da drobiža nima nakar jc neznanec zahteva!, naj mu vrne tisočaka Ustregel mu ie in vrgel stotake nazaj v blagajno kasneje pr; zaključku bka^ajne pa je ugotovil, da mu manjka osem stota-kov. Seveda se je tako- spomnil sumljivega neznanca ki je izfabH njegovo zauplji vost in mu ukradel 9uQ din. Tatvino je takoj prija\il policiji in ji tudi opisal neznanega sleparja, k' pa ie bd tedaj |e drugod na poslu. Kmalu potenc ko je poda! prijavo davčni blagajnik. *e je zglasda na policiji tudi blapajmčarka rvrd-kc »F.konomc drugi okrog 40letni. nekoliko man|ši tovariš, vendar je ostai lov brezuspešen Sleparja sta se najbrž umaknila iz Ljubljane in se odpeljala v Maribor, kjer ie policija prejela več ovadb glede sleparij, podobnih «nim v Ljubljani. CAm sta pa začutila sleparja, da jima postajajo v Mariboru tla pod nogami prevroča, sta se pripc lja!a spet nazaj V Liubljano in st zgladila včeraj popoldne v luvanovi trafiki v Ko- lodvorski uiici. V trafiko je stopil mlajši slepar, ki je naroČil trafikantki 1<"> kolekov po !(** din in 5 po 20 din. rekoč, naj jih nekdo hitro prinese v pisarno v Pražakovo ulico 81 vzame pa naj s seboj drobiž, ker bodo koleki plačani s tisočakom. Neznanec ie nato odšel, trafikantka je pa takoi sam* odšla v Pražakovo ulico, kjrr j*-, ie na hod niku prestregel kupovalec in ji dejal, naj mu hitro izroči koleke ter drobiž v znesku £(M> din, češ da sc mu mudi na bansko upravo, njo pa je napotil naprej v pisarno Združenja zidarjev, češ da bo tam dobila tisočak. Trafikantka k; seveda ni slutila sleparije, mu je ustregla, nakar je neznanec izginil, v pisarni pa so jo debelo pogledali, ker o nakupu kolekov niso ničesar vedeli. Ni izključeno da bosts drzna sleparja še kje poizkušala srečo. Roparski morilec pred sedniki Celje. 0. februarja Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v OHu se je zagovarjal danes 2Aletni tovarniški delavec Anton Pfe.jfer vr Tevč pri Laškem zaradi roparskega umora Zi rad- Pfeiferjeve mtđdolctnosti je bila raz-prava tajna Anton Pfeifer jc 30. decembra, na svoj rojstni dan. obiskal zvečer s 17!etnim tovarniškim delavcem Tvanom Senico iz Sliv-nega pri Laškem dve gostilni v Laškem Oba sta v obeh gostilnah menjaje igrala harmoniko, kmalu po polnoči pa sta trezna odšla. Ko sta stopala po kolovozu pc-d gozdom v Dchru pri Laškem, je izvlekel Pfei-ter iz žepa samokres in ustrelil od zadaj v Senico. Krogla je zadela Senico v hrbet in mu prebila prsni ko?. Ko se je Senica zgrudil, mu je Pfeifer se z nožem prereza! vrat, nato pa mu je vzel iz notranjega žepa suknjiča 223 din. Senica je zaradi poškodb takoj izdihnil. Anton Pfeifer je obsojen na 14 let robije in je kazen sprejel. Iz Zagorja — Veselica obrtnikov, ki so jO pO stan navadi priredili v Sokolskem domu je nad vse pričakovanje uspela. Bilo je toliko ljudi, da ni bilo mogoče niti plesati, toda vendar so se. šte\Tjii pari. te nekoliko vzpodbujeni od bližnje pustne nedelje prav ve&elo vrteli do zgodnjih, jutranjih ur. ALI OGLASI seseda 50 par, daveK poseoej PreKiiei i*javc Deseaa Uin i.— davek posebej. <.a pismene odgovore glede maliti og;aso% je trena pruoZ.iT znamko — Kopustov za maie oglase ae priznamo. od 3. — 8. marca V)% popusta na nemfikih železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANICN1 BIK O LAJPCl-6KOG SAJMA BEOGRAD. Kuez Mlhajlova to častni zastopniki Ing. G. TttNNIES, Ljubljana, rvrieva S3 — Telefon 27-02. ^OSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka nI. 2£. Telefon 20-9?. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13 februarja 1940. RAzno deseđa 6o par lavek posebej Najmaa)fii znesek a.— Din Male oglase />Slov. Narod« sprejema uprava , delne in snežke pri AJLEKS. OBLA T veletrgovina s čevlji Sv. Petra c. 18, tel. 24-35 Trgovci popust! OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. & 501 ZAHVALA Vsem, ki so na5o predobro mamo, babico, prababico teto In taščo, gospo Franjo Kendovo roj. Levičnik spremili na njeni poslednji poti na 2aie in ji darovali prekrasno cvetje, izrekamo našo Iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. Puclju za njegovo vzorno skrb in požrtvovalnost, c. duhovščini, usmiljenkam in pevskima društvoma >Llrt« in »Solidarnosti« za Žalostinke, ki sta jih zapeli pred domom in ob grobu. V KAMNIKU, dne 9. svečana 1040, 2alu]o£9 oetali Nove Wellsove izjave o boljševizmu Prepričan je, da se bliža obnova intelektualne burja očistila ozračje svobode v Rusiji in da bo sedanja Misli o pomenu boljševiške revolucije in o sovjetskem socialnem sistemu, ki jih je pred leti napisal znam angleški pisatelj H. G. Wells, je moskovska vlada rada porabila v propagandne namene. V članku, ki ga je pred dnevi napisal VVells za »Pa-ris-Soir^ o komunizmu in o Stalinovi vladi, pa so ugotovitve, ki jih Moskva ne bo mogla več prikrojiti po svoje in z njimi delati propagando za komunizem. Boljševiška stranka, ki se je ob koncu oktobra 1917 polastila v Petrogradu oblasti piše VVells. je morala premagati ogromne težkoče. Urediti je imela ogromno državo, ki se je nahajala v kaotičnem neredu, ne da bi vedela, kako se je naloge lotiti. Ogromno delo je imei opraviti Lenin Treba je bilo takorekoč racionalizirati in materializirati marksizem in prilagoditi njegove propagand i stične in demago- ške formule potrebam vsakdanjega življenja. Ne glede na vprašanja, ali je Lenin uspel ali ne, ostane dejstvo, da so dogodki v Rusiji zelo vplivali na duha in fantazijo mladih ljudi v vseh državah. Mnogi so bili prepričani, da je ruski komunizem na čelu vseh osvobodilnih gibanj, ki hočejo uresničiti praktično demokratično idejo. Zlasti tisti ki so se smatrali za podjarmljene in izkoriščane, so dvignili glave in se ošabno ozirali okoli sebe v prepričanju, da jih vsi drugi gledajo in občudujejo. »Svet bo naš«, so rekli, »treba je samo še malo počakati!« Priznajmo, da je Sovjetska Rusija dosegla nekaj uspehov, s katerimi se vedno ponaša, toda dosegla jih je kljub komunizmu in ne zaradi komunizma Boljševik! so prepričani, da predstavljajo ustvarjalnega duha revolucionarnega napredka v svoji deželi, toda ne vedo in nočejo vedeti, da sami nimajo revolucionarne pobude. Res je, da so z velikansko energijo pričeli boj proti nevednosti in nepismenosti ruskega naroda, toda res je tudi da bolj-ševiki niso skoraj ničesar storili za svojo vzgojo, ker niso čutih te potrebe, kakor lahko rečem Da bi se počutili bolj varni, so zatrli diskusijo, ki bi lahko motila njihov mir. Magični zastor je padel Nerodna in surova politika so v je tov, njih nesposobnost, da bi premagali notranje težave brez procesov in smrtnih obsodb, so zelo zmanjšali njih ugled pri inozemskih idealistih, ki so simpatizirali s sovjetskim režimom. Mnogo je tudi ruskih in drugih komunistov, ki so obsodili napade Sovjetske Rusije na male neodvisne narode Nekateri obsoiajo Stalina in pravijo da Troeki ne bi postopal na ta način Toda nrob'em se zdi mnogo globlji Ob'skal sem Rusijo trflcrat in sicer leta 1914.. 1920 in 1 1934 Ob zadnjih dveh obiskih sem imel vtis. da sovjetski sistem zavestno odriva in uničuje ljudi izredne vrednosti ter vzdržuje na oblasti po v p reč-neže. ako že ne omejene 'judi Imel sem večkrat priliko da sem se razgovarja; z Leninom ki sem ga smatral za izreden fenomen Trockega nisem nikoh videl, to- ' da zdi se mi, da je politik velikega formata, čeprav je preveč ničimern. Stalin se ni zdel zelo inteligenten, toda je spreten, vztrajen in globoko prepričan o svoji vlogi meatje. Priznam, da me je razočaral, ker je dal igrati nekaj filmov za svojo osebno propagando, na primer film »Lenin v oktobru«, kjer je Trocki prikazan kot slaboumnež. Lenin ima postransko vlogo, kajti Stalin mu vdano, a tudi odločno svetuje, ka; je treba narediti in kaj opustiti. Jasno je, da hoče Stalin potvoriti zgodovino boljševiške revolucije samo svoji osebni slavi v prid. Vsi ostali sovjetski vodje so bolj ali manj statisti. Ogromno Rusijo vlada direktori i, ki je tako arhaičen in zastarel kakor tiranstvo v nekdanjih starogrških mestih. Prizna samo komunistično stranko, inkarnacijo dogmatične nevednosti. Sovjetska Rusija je orjak s kuščarjevo glavo. V >raa Rusija živi od duhovnih imoulzov Leninovih. Nekateri mislijo da bo Rusija ogromno nazadovala, ko se bo ta vpliv izživel, ter bo prišla pod jarem monarhističnega ali avtokratičnega režima Jaz uisem tega mnenja Mogoče je. da moja želja vpliva na moje prepričanje, toda prepričan sem, da se bliža obnova intelektualne svobode v Rusiji. Rus je mnogo manj ubogljiv in potrpežljiv človek kot Nemec. Neuničljivo je nagnjenje Rusa za humor in smeh. Ruskega duha ni mogoče zasužnjiti ali spraviti v red, kar ,e napaka, pa obenem tudi velika kvaliteta. Rus je tudi pogumen in mu je lastna plemenita širina duha, katero mi radi štejemo med atribute genialnosti. Ne dvomim, da se bodo duhovne energije ruskega naroda sprostile in pozitivno vplivale na ustvarjalno voljv. vsega sveta. Kaj se bo torej zgodilo s komunizmom ? Taz m taliru, da ne bo preživel sedanje bi:rje ki bo pometi a teren in očistila ozračje V novih oko'iščinah bo boljševizem moral nropasti. Nihče ne zanika da se bo to srodilo v teku dolrrega in bolečega procesa kako: nihče ne more zanikati, da ima Življenje svoje neizprosne zakone, ki jih nobeno zgodovinsko deistvo ne more pieklicati. J. Nestrov — N. Štrlim S: LUMPACIUS VAGABUNDUS Predpustna burka s kupleti, baletnimi nastopi in veselo C dbo Ljubljana, 9. februarja. Minil je predpust, čas šem in razbrzda-nosti, v katerem se je popolnoma v stilu svoje dobe pojavil na našem opernem odru Nestrovev »Lumpacius Vagabundus Če velja načelo: vsakemu času svojo umetnost, njegovi pojavi ne smemo ugovarjati. V prednustu se hoče ljudstvo tudi v gledališču nasmejati. To razpoloženje je izkoristila uprava, saj je v Gledališkem listu odkrito povedala: v Prepričani smo. da bo Fortuna naklonila gledališču stalno polno blagajno — zato je bila Lumpaeiusu dana pot na naš oder.« Ker poznam gmotne razmere naše opere, razumem hrepenenje po naklonjenosti Fortune in ga docela uvažujem. Včasih prav isti, ki danes vodijo naše gledališče, pod nobenim pogojem niso hoteli razumeti in uvaževati natančno istega hrepenenja prejšnjih uprav ah intendanc, čeprav v še dosti težjih razmerah. Zopet se je teorija postavila v praksi na glavo, in marsikatera krivica je dobila zadoščenje. Ze nekaj sezon je naš operetni repertoar zelo slab. In prav čudno me dirne dejstvo, da more mariborsko gledališče uprizarjati Joh. Straussa veliko in glasbeno tehtno operno opei eto i Cigan baron« v istem času, ko smo na ljubljanski operni oder dobili primitivno in starinsko naivno burko s petjem ^Lumpacius Vagabundus«. Sto šest let staro, dunajskemu predmestju že ob svojem rojstvu namenjeno Nestro-yevo delo je za domačo uporabo temeljito predelal, na slovensko postavil in s svojo in znano tujo (čigavo?) muiiko opremil marljivi, vztrajno iznajdljivi in praktični Niko štritof. Nekdanjo romantično čarobno spevoigro je izpremenil v burko deloma realističnega sodobnega značaja s primesmi satire ter je celo bivše mitološke osebe počlovečil. Vendar ni ostal dosleden in je zdaj dejanje stilno nejasno, v svoji uprizoritvi brez efektov nekdanje sijajne bajnosti, me- i stoma borno in naravnost pusto. Pcsamez- j ni prizori so razvlečeni in brez prave hu- | mornosti na primer spravljanje zanikarne j trojice spat kar na dvorišču ali motovilje- | nje v krojaškem salonu ... 1 Odlično pa je štritof burko opremil z vložki in godbo, obilno prispeval glasbe za baletne nastope, sestavil iz raznih oper komičen quodlibet, po ljudskih popevkah kmečko muziko, vpletel še razne umetne skladbe (Prokofjev, Boccherini i. dr.) itd. Celo mnogo preveč. V svojih originalnih prispevkih je pokazal mnogo duha in spretnosti za glasbeno parodijo, nad katero ima poznavalec originalov svojevrstno radost. A ne zmerom. Resne operne arije s humornim, ne vedno tenkočutnim tekstom učinkujejo vsaj name mučno. Imenitna pa je na primer parodija menda v baladi terceta z besedilom »ko bila sem — ko bila si — ko bila je še deklica.. .<.* aii parodija starih pesmi z basovskim solom z enim samim zlogom .. . ali baritonova pomoč ob višinah, ki jih ne zmaguje basist. Tudi v takih malenkostih je pokazal štritof, da bi bil sposoben ustvariti originalno opereto svojsk h domislekov. Vobče bi priredbi koristilo, če bi bila tudi glasbeno krajša. Uprizoritev premiere ni bila na višku, ker je tempo marsikje opešal in so nastajale pavze. Na splošno se je poznalo, da je prišlo delo prezgodaj na oder ter so bili nekateri solisti z režiserjem vred po skušnjah utrujeni. Seveda zaradi predpusta ni kazalo, da bi nremiero odložili Naša čudovito potrpežljiva operetna publika je menda to upoštevala in se v splošnem ob starih in novih, dobrih in slabih, včasih zares neslanih dovtipih vendarle od srca smejala in ploskala. Najboljši prizor je vsekakor oni z učiteljem. Veselo trojico potepuhov igrajo in pojejo rež. Zupan ^Dieta), Mod. Sancin (Nitka) in Janko (Lim). V svojem komičnem elementu sta bila zlasti prva dva. Zupan je učinkovit kupletist, najde za svoje vloge prisrčen in topel ton in živahno igro. Dreto pa daje mestoma vendar kot preveč odurnega pijanca. Kakor živo srebro poskočen je Nitka in poln komičnih domislekov. Z njegovo govorico pa se ne morem zadovoljiti: tako ne govori goriški Slovenec, temveč Italijan, ki lomi slovenščino. Tudi najbolj preprost Ljubljančan ne govori več tako kranjska šprahe kakor Dreta Prlek Lim ni našel razumevanja in se ni počutil dobro v tej d:užbi škoda opernih sposobnosti Jankovih, ki bi ga tu lahko nadomestil Danes ali J. Rus. Pevski prav dobra in s quodlibetom efektna Madame de Coquay je bila groteskno zajetna Kogejeva. eleganten minister Lup-ša, prav realističen dalmatinski krošnjar Jelnikar. historičen portre cesar Janez B. Pečka, naturen mesar Leben in ves živ učitelj F. Marolt. Je pa še vsaj 20 drugih epizodistov. Dober in marljiv je balet. Dirigent štritof, režiser Zupan, scenograf Fran z in prav posebej še instrument a tor glasbe Samo Hubad ter naposled koreograf inž Gol o vin imajo neoporečno zaslugo, da se je Fortuna naši operi že štirikrat prav široko orijazno nasmeiala. Ampak Lurapa-eius Vagabundus. ki se je scvrknil v epizodo in ga z nobleso igra operetni prvi tenor B Sancin. naj tudi kot epizoda zopet čim ore j izgine pod oder. Minil je prednust nastopil je resen čas: zamorec je storil svojo dolžnost, na naj gre! Fr. G. Prvi srčni kralj Karel Veliki Navdušenje za igralne karte je menda vsem svetu veliko. Zgodovinar G. Benban trdi, da kartanje ni izum Orijenta, pa tudi na dvoru slaboumnega francoskega kralja se ni pojavilo najprej. K njegovemu razširjenju je pripomogel izum lesoreza, ki je omogočil ceneno in hitro izdelovanje kart. Igralne karte so evropski izum, plod evropske ne pa orijentalske kulture. Tarok karte so poznali v Italiji že v 15. stoletju in približno v istem času so se pojavile prve nemške igralne karte. Na njih so bili prvotno upodobljeni pravi kralji in kraljice. Tako je bil srčni kralj Karel Veliki, srčna kraljica, ki so jo v Franciji nazivali Judita, je bila pa svetopisemska postava, ali soproga prvega cesarja svete rimske države. Zanimiv je zlasti izvor srčnega fanta, ki je bil izdelan po podobi poročnika Device Orleanske La Hirea, Gaskonca. O njegovih vrtoglavostih so se pripovedovale ob koncu 15. stoletja cele zgodbe. Pik je pomenil prvotno meč, in pikov kralj je bil na najstarejših francoskih igralnih kartah David, a pikova kraljica Pallas Atene. Karo je pomenilo prvotno stavbno opeko. V ka- rovih figurah so bili upodobljeni denarni magnati in gradbeniki. Za karovega kralja je služila postava Julija Cezarja. Podobe na kartah so se pozneje pogosto menjale. Tako so med francosko revolucijo izginili iz kart kralji in na njih mesto so stopili modrijani in filozofi. Od Solona do Rous-seaua. Namesto kraljic so pa upodabljali različne kreposti. Zbirke kart nam dobro služijo tudi za proučevanje zgodovine damske in moške mode. Zanimivosti škoda, ki jo povzroči rja na železnih predmetih, se ceni v Ameriki letno okroglo na 3 milijarde v našem denarju. — V Avstraliji so se baje dobro obnesle ceste, tlakovane z zmesjo volne in peska. — Pri operacijah je za debele ljudi smrtna nevarnost tri do štirikrat večja kakor za su- Nesrečna nezakonska mati Slovenj^ Gradec, 7. februarja V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu so orožniki prijeli 24!etno dekle Pavlo Gašpar-jevo Nesrečno dekle je splavilo že živega otroka in trupelce zakopalo v gnoj Pn zaslišanju je Pavla izpovedala, da se je zelo bala zopet postati mati, ker ima že nezakonsko. 2 let: staro hčerko in ker je zelo revna Drugega otroka je zanosila tudi z očetom prvega, nekim hlapcem Ker sta oba revna, se ne moreta poročiti. V stiski se je obrnila na nekega zdravnika ter ga zaprosila naj bi ji nekaj predpisal za splav Zdravnik ji je izročil neke pra'ke in tabletj. ki mu jih je plačala s stotakom. Sp'avila je skrivaj v stranišču Dejala je, da je bil plod šele 4 do 5 mesecev star ter da m vedela, a i je bil že živ ali ne. Pri preiskavi se je pa izkazak da izpo-di nezakonske matere niso povsem res-n-čne Odkopa'1 so trupelce ter ugotovili, da ie bilo rojeno živo in zadavljeno Ne-razuin jivo pa je. čemu je mati otroku odrezala n- go. kakor sodijo po sledovih, trupelce je bilo zakopano brez leve noge in poznalo se je da je bila noga odrezana % °stnrr rezilon Nesrečno mare* so po zaslišanju opustili ker je bila preveč bo'na za zapor Mor-•a ne b( nit ostala pn življenju. J~ letu Sabotiču v spomin Ljubljana, 9. februarja Dragi Jože! Nikoli v življenju mi ni bilo tako težko pri srcu, kakor danes, ko se moram v imenu vseh jugoslovenskih letalcev, bran lcev smjega našega neba posloviti od tebe. Naša bol je velika, posebno ker si nas prezgodaj zapustil. Izgubili smo dobrega prijatelja sod ruga, izvrstnega častnika pilota, viteza sinjih višav. Tvoje ime je zapisano v almanah jugoslovenskih junakov, ki so izgubili svojo nadebudno mlado življenje samo za svoj ideal, čast in svobodo domovine. Vedno si bil nasmejan, pripravljen žrtvovati samega sebe za svoj vzvišeni poklic na oltar domovine. Ta tvoja želja in tvoj cilj sta te poklicala, da si zapustil zemljo, kjer si se rodil in svoje starše, da si krenil v svet, da bi uresničil svoje želje. Dragi Jože, tvoja vztrajnost, marljivost in delavnost so pomagale, da si postal tisto, kar si želel, postal si častnik naše vojske, ki je v današnjih tako težkih časih edina naša nada. Ti si bil med onimi, ki nosijo našo zastavo po našem he. — V 11. ali 12. stoletju pred Kristusom so stari Egipčani že imeli pisane sanjske bukve. — Afganska vlada je izdala svoj Čas zakon, po katerem morejo zaročenci skleniti zakonsko zvezo, če imajo plačane vse davke. — Namesto bencina so predlagali na Norveškem za pogon motorjev amonijak, ki bi se ka tali Učno razkrajal in tako nastali vodik bi zgoreval. — V Angliji imajo klub pisateljev detektivskih romanov, ki se zbero enkrat na leto k slavnostni večerji, med katero prisežejo, da v svojih romanih ne bodo opisovali stvari, ki niso v skiadu z resničnostjo. — V tekočem mleku je več trdih snovi nego v marsikaterem sočivju recimo v paradižnikih, belušah in podobno. — V psihološkem zavodu hanvardske univerze so ugotovili, da se uče človek in živali (podgane) dvakrat hitreje kadar so lačni. To potrjuje tudi star latinski pregovor: plenus venter, non studet libenter (Poln želodec ne študira rad.) svobodnem nebu. Bil si buden čuvar našega vedrega neba s prihajajočuni oblaki, letal si ponosno. Toda orlu so se strla krila. Kljub temu, da se to ponavlja večkrat, se jata oiličev vseeno množi. V dolgem seznamu žrtev je tudi tvoje ime. Naj obr sejo solze tvoji roditelji in sestre, naj bodo močnejši od bolesti m žalosti Tvoja smrt je bila lepa, a tvoj duh je ostal med nami in vlada moči, da ne smemo nikoli kloniti, temveč vedno zreti smrti v oči. Dragi Jože, poslavljam se od Tebe. trdo in nemo, kakor se spodobi junaku. Tvoje ime je zapisano na žrtveniku domovine z zlatimi črkami Lahka naj ti bo slovenska zemlja, za kat*" - si padeL Počivaj v miru! Skvva tvojemu spominu! prijatelj Požrtvovalno delo Kolašic Novo mesto, 7 februarja Eno najdelavnejših društev v Novem mestu je Kolo jugosl sester, ki s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delovanjem v korist bednih zasluži vse priznanje naše javnosti. Ker društvo ne dobi od nikoder večjih podpor, je odvisno le od dobrosrčnosti meščanov Sestre odbonnce se trudijo na vse načine, da naberejo čim več denarja v kori6t revežev Cvetni teden so sestre zlatile oljke ter jih tudi same prodajale po hi=ah Z nabranim denarjem so kupile živila in obdarovale z njimi nad 50 siromašnih družin V proslavo materinskoga dne so 14. maja prodajale cvetlice. Meseca oktobra so imele na Trgu kralja Petra II. javno tombolo V novembru pa se je vršila prodaja knzantem. Na vedno prihajajoče prošnje dijakov in drugih potrebnih, so sestre delile med letom razne podpore. Glavna obdaritev pa je bila običajna božićnica, ki se je vršila decembra v nabito polni mali dvorani Sokolskega doma. Ob lepo okrašenem drevescu so zapele učenke osnovne šole pod vodstvom sestre Borštnikove par božičnih pesmic. V lepih besedah pa je obdarovance nagovorila požrtvovalna predsednica gdč. Lina Klcmenčič. Pri tej prireditvi so naše vrle Kolašice obdarovale 78 potrebnih družin in onemoglih starih ljudi z živili in peniom. Obdarova-nih pa je bilo tudi 18 siromašnih otrok s perilom, obleko in čevlji. Tudi v letošnjem cvetnem tednu, ki je Že blizu, bodo naše Kolašice v korist siromakov prodajale oljke, kar naj naše občinstvo upošteva in marljivo sega po njih, ker le tako bo društvo vsaj deloma kos svojim plemenitim nalogam. Iz Slo ven) gradca — Nov grob. V bolnici je umrla 47letna žena posestnika Hriberšek Frančiška i« št. Uja pri Velenju. Pokojnici blag spomin preostalim naše sožalje. — Himen. V nedeljo sta se poročila gdč. Kerin Angela, uradnica javne bolnice, in g. Kotnik Alojz, poštni uradnik. Bilo srečno. — Težka nesreča v velenjskem rudniku. Pri nalaganju premoga se je ponesrečil 4 3 letni rudar Lip nikar Adolf iz skal pri Velenju, oče 6 otrok. Pri delu mu je plast premoga zgrmela na roko in mu jo zmečkala. Lijpnikar pa ni dobil samo poškodb«* na roki, temveč tudi lažje poškodbe na glavi. Nevarnost je, da bo izgubil roko. Ponesrečenec se zdravi v tukajšnji javni bolnici. Občni zbor Sokola. Sokolsko društvo bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 10. februarja ob 20. v Sokolskem domu. če bi ob navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje ne oziraje se na udeležbo. Za članstvo je udeležba strogo obvezna, prijatelji sokol-stva vabljeni. Daniel Les u e ur Krinka ljubezni ti B o m a b Od vojakov se je vrnil v Ferneuse in si uredil tam laboratorij, kjer je potem prebil večino svojega časa. Razen problemov, ki se je z njimi ukvarjal, ni imel drugih misli razen na svojo izvoljenko. Vzgojen pri materi po duhovnih učiteljih je bil Herve kreposten in mistično navdahnjen. Bil je eno tistih bitij, ki so rojena, da bi se vsa in izključno predala eni sami ljubezni ter položila v njo ves ideal svoje duše z vsem ognjem svoje krvi. Nikoli ni tega čutil tako, kakor tistega večera, ko naj bi se bilo njegovo življenje skoraj oficijelno zvezalo z Michehninim. Niti ona niti on se nista več brla plesati pogosto skupaj. Vsi so vedeli, da bo njuna zaroka v kratkem razglašena. Čeprav so družabne dolžnosti zahtevale od Micheline, da bi nobenemu gostu svojih roditeljev ne dajala očitno prednosti, je lahko rezervirala priljubljene plese svojemu dragemu Herveju. To ji je omogočala diskretnost drugih kavalirjev, ki si niso upali prositi zaljubljene lepotice, naj zapleše z njimi valček. Sredi to idile je pa udarila strela. Gospa de Valcor, čeprav je bolj skrbela za srečo svojega otroka kakor otrok sam, je razbila to srečo z nepopravljivo prenagljenostjo. Ne da bi še razumela tragično resnost te drame, v kateri se bo jutri sesula njena nedolžna nesreča — božji čudež njene sijajne usode, — je čutila Miche-lina na svojih svežih, golih ramenih vso težo katastrofe. Kako slabotna so bila za bližajoče se breme ta nežna ramena čiste polti, ki jim je bil tuj vsak čutni in brutalni tresljaj, ta ramena, ki so poznala doslej samo nedolžen in rahel dotik biserov, nanizanih v ogrlici okrog njenega belega vratu. Ko je bil menuet končan — kolika muka —, je odšla Micnelina iskat svojega očeta. Le-ta ji bo vse pojasnil. Iz njegovih ust bo slišala odločilno besedo. Zaupala je v polni meri odločitvi moža bistrega pogleda in močne volje, moža, ki se odloči kakor poveljnik na bojišču, vedno pripravljen na presenečenje, kateremu zna hladnokrvno kljubovati. Markiza je našla pri buf etu, kamor je bil spremil neko damo. Bil je tako prijazno nasmejan, da se je njegova hči vprašala, da-li se ni prebudila iz težkih sanj. Toda kmalu se je vrnila vanje, ubogo dete — in še hujše, nego v sanje, v bridko resničnost, ko se ji je v naslednjem trenutku približal in ji dejal 8 tihim, toda odločnim glasom: — Micnelina, zanašam se nate, da na ta dom ne bodo padla nobena obrekovanja in nobena na-migavanja. Herve se nocoj ne pojavi več tu... — Nocoj ? — je ponovila in ustnice so ji zadrhtele v strahu, kakor da bi vprašala: Samo nocoj, kaj ne? Odgovora ni dobila. In vendar ni mogla dvomiti o tem, da jo je oče razumel. Pripomnil je: — Ves svet naj misli, da je nenadna bolezen gospe de Ferneuse prisilila njenega sina, da jo je spremil domov. Razumeš, Michelina ?___ Ali se lahko zanesem na tvoj ponos, drago dete? — Dragi oče, — je zajecljala, — ali se skriva za tem še kaj drugega? — Ne, nocoj ne. Niti zate, niti zame, — je odgovoril. Obrnil se je. In to, kar je mislila, da je prestregla iz tesnobe, s katero je izpregovoril te besede, ni moglo ovreči velike bojazni, stiskajoče njeno srce. Vrnila se je med plesalce s korakom lunatika, toda s trdno voljo, igrati svojo vlogo mladega, srečnega dekleta, žalostnega zaradi neprijetnega dogodka — odhoda prijateljice doma. — Gospa de Ferneuse je nenadoma obolela, — je dejala obrnjena k Francoise de Plesguen. — Njen sin jo je moral spremiti domov. Ali mi hočeš prepustiti svojega kavalir ja za kotil jon? Knez Gilbert bi moral biti drugi vodja plesa. On pozna vse figure plesa. Tega ne morem zahtevati od nikogar drugega. Fiziognomija nežne blondinke Francoise se je tako izpremenila, da bi bila lahko Michelina to iz- premembo opazila že na prvi pogled. Toda Michelina ni ničesar več razločevala. Tako ni opazila srditega plamena, ki je bil švignil iz zenic njene sestrične. — Ne, — je odgovorila Francoise s suhim glasom, — Knez Gilbert mora z menoj plesati kotiljon. — Knez Gilbert, — je ponovil nekdo v neposredni bližini mladih deklet. — Kaj pa kramljata tu slabega o knezu Gilbertu, gospodični? Obrnili sta se. Pred njima je stal mladenič nizke, zavaljene postave, izredno zapeljivega obraza, motne polti, lepih rjavih brk in ognjevito žareČih oči. Z lahno melanholijo zastrta čutnost je dajala njegovemu obrazu izraz poezije in lepote. To je bil pravnuk junaka cesarstva maršala Gair-lanca princ de Villingen. On sam je bil podedoval ta naslov pred pičlim letom po tragični smrti svojega strica, zastopnika starejše veje; njegov stric je bil star že blizu osemdeset let, pa se je dal ubiti v dvoboju. Knez Gege — kakor se je nazival zaradi svoje dvojne začetnice — je bil v Parizu, kjer se ljudje zabavajo in kjer je on pil iz polne čaše življenje bolj kakor kdo drugi, pognal v veselju in rajanju podedovano posestvo, ki pa je bilo precej zadolženo, ko ga je dobil. Kot izboren strelec in dober igrač je porabljal zadnje ostanke rodbinskega blagostanja in vrlin v orožarnah in za zeleno mizo. V tega mladega lahko-živca je bila Francoise de Plesguen zaljubljena z vso zaslepljenostjo svoje mladosti in z vso naivnostjo, s kakršno je presojala življenje. Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran K Za upravo b insaraftni dal lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani