GLASILO (SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE KJER GRE ZI PRIVATNE INTERESE. TAM JE NAVSKRIŽJE. AKO GOLNIKA ENIM INTIRB BOM KORISTI, TEDAJ DRUGIM 8KODL Tako ja tndi i ligo narodovi Waahington, D. O.1 (Pederatod Press. Štabni poročevalec). — Ko je Fall, tajnik za notranja zadeve vrgel oljno rezervo Teapot Dome 8inclairjevim petrolejskim intere som, je odkril studenec, ki polni republikansko kampanjsko blagajno. Kakšnih lest tednov nazaj je narodni odbor ~ republikanske stranke ie stokal, da je malo dro biža. Danes pa lahko strankin tajnik izdeluje in podpiauje čeke in tako pošilja govornike na vae kraje, kjer postoji nevarnost. "Kako ae je to zgodilo f" vprašuje prijazni tujec, ki je doepel v mesto in je aliftal povest o obuž-noati republikanske stranke, katera je krotila poleti. In sliši se odgovor: "Zdaj je vse v redu, o-glasili so ae oljarji." To pove, zakaj, si je tajnik Fail obdriel zaupanje, čeprsv ga obtožujejo, da je petroljarjem od pri pot, da so vdrli v mornariško oljno reeervo. To Je tudi vzrok, zakaj senator Smoot tako priti-aka na aenatno rezolucijo, da ae preišče Fallovo darilo SinClarjevi kompaniji. '..„.' * \ , Colninski zakon ni imel tiate privlačne sile, kot «o pričakovali republikanci. Napolnil ni kam-panjskega sklada in akazal aa je kot velika zmota. Slišijo ae gla-aovi, da je bil eolnineki zakon is-delan, da ae ustroje srednjesapad nim industrijam, katere zaatopa tajnik Mellon, vAodni bankirji, ki imajo opraviti z mednarodnimi vlogami, pa ne marajo zanj in no-Sejo pomagati etranki, ki ga je aprejela. In tako je zapel petelin: "Kdo je ubil gost Jaz, je odgovoril colninski zakon i svojo popolnoma novo leetvico, da, jaz aem je u-bil. A kdo je zopet olivel goef Jaz, trdi Fall, s mojo Teapoteko juho, jat eem jo oiivel." O tajniku Mellonu pravijo, da je napravil popravke zaradi is-delanja eolninske postave. On in njegova druiina so poznani kot lastniki Oulf Refining kom penije in dobro zalivno olje lubricira in pojačuje republikansko kampanjo. J • Ako so oljarji srečni in nosijo atroike po svoje v bitki za kon-greene sedele, tedaj se ne more roči, da ao zadovoljni in srečni vzhodni bankirji. Obzorje teh benkirjev jo širše kot Hardingo-va adminiatracija. Oni hočejo "pomagati" Evropi, teko da bo noeil denar dobiček, ki je nalo-ften v tujezemetvu. Pritisnili so na Verdinga, da vatopi Amerika v ligo narodov skozi glavna ali etrenaka vrata ali pa skoal dimnik. Harding je pri volji aprijaa-nlti ae s 14 pridružen jem lige na-rodov', toda aenator Lodge in drugi republikanski voditelji eo proti temu ellju. Govore tudi, de je Lodge prejel manj podpore od vshodnih bankirjev in zdaj izdaja zelo čudežne epele, da se vrne zopet v senat. V Novi Angliji kar strme, ko elišijo Henry Cebot Lodge govoriti, da je sa zakonito določeno meedo ta delavce In odpravo o-trolkega dela. Sevede, oko bank« odpovedo kredit, tedaj je trebe Hi k ljud etvu. * isUdsiiN aa.oo STEV.—NUMBCR 248. MULTmnjONAR Qf PREMOGA JI MA OKLU PREMOGOVNE KOMISIJE. Waahington, D. C. John Haya Uammond je bil izvoljen predsednikom avezne pnemogovne komisije, katera ima dognati in predložiti kongresu vsa fakta v zvezi a produkcijo premoga. Hammond je rudniški inŠenir, multimiljonar in v tesnih stikih z Guggenheimovi rudniškimi interesi ter vedno bogat prispevalec v volilni aklad republičanake atran-ka. IU POJDEJO CLAHI501- SKEGI SVETI V ZAPOR? "" ........... NAJVIŠJI SODIŠČE JE RAZ VELJAVILO OOVERNKRJEVO POMILOŠOENJE. Prizadeti najbrž viole vlogo ponovno aaslišanje. —_ r • Okioago, HL — V letu 1919 je bilo devet članov šolskega sveta obaojenih, da plačajo denarno globo, nekateri izmed njih so ps bili obsojeni v zapor zaradi žalje nja sodišča. Governer Small je pomiloeul te člane,' najvišje aodi šče je pa na pritožbo javnega to žitelja Shannona razveljavilo go-vernerjevo pomiloščenje. Stvar je naatala takole: Dr. Chadsej je bil V letu 1919 naetav ljen šolskim superintendentom i izredno visoko plačo. Bival je preje v Detroitu in neetavil ga je Šolski odbor, kateremu je predse doval Jacob M. Loob. Večina i občinekem svetu je bila proti Chadeejju, poeebno proti njegovi visoki plači. Ko je bil Thomfson zopet isvoljvn županom, jO bfl šolski svet, ki je naatsvil Chadsej-ja, izrinjen. Prišli ao drugi ljud je v šok k i avet in ti ao odstavili Chadseyja, ki ae je obrnil za po moč na aodiiče. Sodnik Seanlan je odločil, da je šolski svet, kate remu je predaedoval Loeb, imel pravico nastsvitl Chadseyja. Nastopil je avojo službo, a dasirav-no je bil superintendent, je Šolski svet imenoval drugo osebo, da ga nadzoruje. Na to je aledila obravnava zaradi šaljenja eodišče. Obsojenci so ee obrnili na prizivno sodišče a prizivom, kl pa je vlogo odklonilo. Štiri in dvajaet ur kaaneje je Roverner Small pomiloetil obsojence. Obeojeni šolaki avetovalci ae najbrž obrnejo sdsj ns nsjvišje sodišče, da eem dovoli ponovno zaelišenje. Saj tako je isjavil šol-ski svetovslec Croarkin. Zadeva najbrž Še ni končana in prizadeti bodo polskeli vss legalna sredstva, da se ieognejo kazni. Premožni ao baje vai, torej Imajo sredatva, da se legalnim potom bojujejo. Churchill apelira na llberalee, da naj pomagajo premagati delavoe. REAKCIJA JB V STRAHU. Pariš. — (Federated Prem.) — "L'Oeuvre", delavski Uat, poroča, da je pomlnister pošte in brsojava Paul Laffon prepovedal frsneo-akim delegatom Mednarodne zve-se poštnih, telegrafskih in tele lončkih nameščeneev iti na mednarodni abor v Berlinu. Liat nato London, 23. okt. — Včeraj eo komentira stvar kot aledii OBSODBA MESTNEGA OBČIM SKICA SVITA. • New Tork, V. T. — William J. Shicfleftn, predaednik Meščaneke unije, neprietrenakega društva, izjavlja, da je meetni svet le pe-čst proračunskega odseka. Rekel j*, da je samo dvajeet svetoveloev mod tT, katerim bi lakko po-v prečni Človek zaupel - navadne kupčijeko transakcijo. ; Pe njegovi Isjavi je preeej svetovalcev igmnrantnih, lenik, čas mera4 uradnik, ki aiaujo volje preiskati fakta, ali da se ai ja s rečm( o katerih i ŠJaaKMg ee rarprsv OPROSTILI SI BODO ZARADI ZAPLBNJRNE SKUNI. ) Waakington, D. 0. — Neka višja avtoriteta pravi, da ae formalno oproate zaradi zaaešenja ka-nadsks škone "Emersld", ki je bila sasešena zunaj trimlljekege ee, ker je imela ukreeno žganje. Zaplembo je izvršil neki goreč prohibieijoniŠki urednik. Preiakava po trgovskem depert-mentn je dognala, da ee je seeeže-nje škone izvršilo ne tfk način, da zahteve ofieijelno oproščenje. Kanadako škuno je zeaegel prohibieijoniŠki križar "Hshn", ko se je nabajele okoli oaem milj od obrežja. ProhibieijoniŠki uredniki eo trdili, de škuno namerava izkreatl ftgaaje, toda priznali ee, de nifluje dokesov, de eo e šku ae vtihotopljoli šgonje ne suhe PROTI VNUKU KARL HAevaA Nevr Tork, 9. T. - Neko društvo, ki ei je nadelo ime Ameriško Obrombao društvo, je proteotirelo, do ee dovoli Kari Merkeovema vnuku ia vodja freneoekih aoeie-lietev Jeon lionguetu oa iskreoti v Ameriki, ker aktivne podpira revolaeiouartoo Rusijo. Društvo dodaja svojemu protaeta, da poiskala revo1a':j«riafa| iflfeHH JUdo NO počili prvi veliki politični streli v volilnem boju na Angleškem. Delavska stranka, liberalci, konservativci in Llojrd George, ki je stranka aamo ssse, eo imeli javne|^)onu shode. V vrtincu kampanje, Id jo po-tianila v ozadje vas drugs vprašanje Anglije, je opaziti eno zaniarf vo dejatvo: nazadnjaške stranko so v strahu pred delavci in tekmu jejo druga z drugo v pripovedovanju o "veliki neareči,,l ki čaka Anglijo in ves avet, ako Labor Partj. Ds smedejo volilee so voditelj} buržoasije in imperU-listov pričeli kričati, da ao labo-ritje komunisti, čeprav je Labor Pertjr po svojem programu in taktiki daleč proč ' od komunistične levice. Včeraj ae je oglaail tudi Wln ston Churchill, kolonijalni mini ster v padlem Lloyd GeorgejeVem kabinetu. Churchill, ki leži v postelji vsled nedavne operaeija na slepiču, je objavil manifaat na liberalce, izjavljajoč, da on sto, z Lloyd Georgejem kot liberalef in zsgovornik svobodne trgovine, toda on vidi veliko nevsrnoet v cepljenju "neprednih konservativnih elementov*', zato prosi U1 beralce, da kooperirajo s temi sle* menti v svrho, da na pridejo krmilo revolucionarni delavci kl komunisti. Churchill prerij. "Intereai drla-ve eo v nevarnosti vsbd napadov eocialietičnih in komunističnih sil na našo zunanjo politiko in na ekonomski sistsm. Liberalci in konservativci morajo stati * ramo ob rami proti delavakim ln komu-nietičnim kandidatom". Vae atranke pričakujejo, do se o volitve vršile 18. novembre. Andrew Bonsr Law je danea predložil kralju imena novih mi-nlatrov, ki bodo vršili poole do snidenja novega parlamenta. Drugih poaebnih dogodkov zvezi s politično kriso na Angle-' škem.n} bilo sadnjs dni. Delaveke organizacije so aklieale nebroj ahodov za volilno kampanjo 1114 Viljem Hohensollern je prepovedal delegatom nemških poštnih AameMcneev iti na kongree v Lon- 1923 Poineare in Laffont sta prepovedala delegatom francoskih pošt* nih nameščencev iti na kongree v ZOIJ BOMO IMEIp "KRMAM TRGOVINO" Oitjju 10 jo organiai Zveza kristjanskih rak VO PRAVQ«0 BOŽJIH RAV : "ODIRAJ PO SAPO VIDIKI' Kanaas Citjr, Kana, — "Trgovi-na ne mora vrniti k Bogu in bol jJm sepovedim," je svečano geslo voditeljev, kl so tukaj organizirali pChristisn Business Men's Fede-rafion". V Dstroitu so bo vršilo p{vo zborovsnje nove organiaa sija, ki bo pokristjanila brezbožno trgovino. . Provisorična pravila organiaa-šije predpisujejo msd drugim slo- - trgovina mora temeljiti na dali sspovedi: Ne atort drughn, de-•orne letiš, da bi drugi etoril tebir Vss kupčije se imajo vrikti po bolih sapovedih. Na vsaki seji orgsnisoeije mora biti resorviran presen atol sa nevidnega goats Jezusa Kristusa, ki ae mora amatrati kot vrhovni vodja organizacije in poslovodja (manager) nsšega dela V veeh dvomljivih sadsvsh js trsbs moliti in se vprašati v duhu Kaj bi Kristus storil na mojem BRUTALNO KATRAN JB K MORNARJIH. New York, M, J. — Mornar Jalbert je preneeel brutalno ravnanja, o kakršnem se malokate rikret sliši v modernih šaeih. O teh brutalnoetlh pripoveduje njegova tošba, ki jo je vložil proti Guba Mail 8teemehip kompaniji. Jalbert je zaradi tega brutalnega revnanja izgubil obe nogi. Tožbo za odškodnino je vložil št v fs-bruarju 1921. On toži družbo m petdeset tisoč dolarjev odškodnine. Obravnave Še nI bilo in na/» brž ae vrši šele v prihodnjem je-mi ar ju. | Jalbert je eter trideeet let la je emeriški dršavljaa. Bil je ukr eaa na parniku "S. S. 8lbony", kateremu je zapovedoval kspitsn MUler. Jalbert obtožuje, da ni ho Ul delati veš ko oeeai ar brez plačila, kajti tako ao ae glasila navodila od unije. Kapitan ga je dal ukovati v še lozjo ia vreči doli v najnižje pro stors, kjer jo prevlodoval moker srak. železje je bilo de je dobil rane, ki so ae vnele. PrepeljeU eo go v mornarsko bol nišnico v Baltimore, kjer so mu moreli odre sati obe nofi, de eo rmi rešili Življenja, Valod teenege ša lesja aa je aetavllo kroženje krvi, stale oo rone In sastrupljeoje krvi je idodllo. Kopiten Miller je mielil. do 11-vi Se v tleti dobi, ko ee plrotje k rila rili pe AtlantiAke« oceoaa, de je take ravnal s ▼ ARMADVm LITALU SO PISVAiAU tOANJI T, ar lil, Tsn. — Colninski uradniki ee laeegti s modno letalo, aa katerem je ktto žgaaje U Mehike. ArMirsli *€> oficirje in ZENE ZAHTEVAJO I PREKLIC VER- L 0 TU KAHTIVI BODO RAK-PRAVU ALI NA KONORISU V HAAGU. i _ "Mirovno pogodbo ao panaaraši- lo. — Nov mir jo potreben I" kličejo leno, Waaklngton, D. 0. (Fed. Prem.) — Cilj lenakega kongresa, ki prične v Hasgu 7. decembra t 1., je, da ee rssveljevi versaillska mirovna pogodba in nedomeeti s novo, ki naj reši Evropo pred vpro-pMHtenjem. Ia piaarne Mednarodne lenake lige sa mir in svobodo js bil iz-dan oklio na amerilke lene, da ae pridrulijo temu gibanju in no-magajo uresničiti ta eiij. Halo dni pred lenakim kongresom bodo zborovali ssstopnikl strokovno organiaranega delavstva v Haagu in lene upajo* da bodo lahko s njimi akupaj delala sa rssvs- 1 javljanje vereaillake mirovne pogodbe. "Trenotek je usodspoln," pravi lajava, ki jo je isdala gdč. Amj Woods v glavnem atanu. "Ako ss dvlgns krvava revolucije is obu- pa V centralni Evropi, tedaj aa na ^ po.adka je pripravljena bo dala omejiti. POslsdiea bo go P J pnpravgena TURKI ZAHTEVAJO MMO-POTAMUO. hočejo narediti nu goepodstvu v Turdijl. London, 28. okt. — Reuterjev biro v Carigradu jsvljo, da js mirovnem progremu turških na-donaiietov tudi točka, da morajo Angleži povrniti Irak (M*opota-mljo) Turčiji. To provinco, ki je bila na mirovni konferenci v Ps-risu mandstirana Angliji, je boga ta as olju in rssnih drugih prirod nih aaklsdih. Dalje as poroča, da je vlada v Angori že naproeila Francijo za denarno poeojilo v sa msno aa petrolejeke koncesija i Mesopotemiji. Kemalistl tudi sshtevsjo, da vss •tare turške • dolgove prevzem« Grčija, kl je vodila vojno v imenu ententa in ki je direktno odgo. vorne zs opustošenje Mole Asijs H K smel isti dalja zahtevajo po polno neodvisnost arabakih držav, pristanišč« Dedaageč ia pUbiacit sa sapadno Traeijo. DedeagaČ mora biti ovobodna luka sa Bol gorijo. Keataliati priznavajo sol tono kot vrhovnega verekega gla ver je, toda kot vladarja Turčije ga ne priznavajo vol. PROTILINCARSKO GIBANJI Nevr Terk,nN. T. — Narodno društvo aa napredek zassorskege ljudstvo aasnaaja, da platform^ repoblikaneke ali demokrstiAn' stranko v petnajst drševab «s k tavajo poetevs proti linčanju Drlove, v katerih je kila proti Itašaroke pletforme eprejota, eo Mew Tork, Colorado, Indieae, O* Mo, Weet Virgiata, Sew Jerecjr, ' leaoekneette, Rkode lolaad. Ca iforala, Keasss, Deleirers la V trak drževek — fUr Tork, fov Jermj ia je tudi ■m t m*, m la anarhija s poalsdisami nesnos ne be isposloval, da m je četa pomorščakov iskrcals ia amtrišk« križarki "Secramento" in aaatraila konsulot. Gonerel Diederlehs, vodja esrl* ■tov, js i svojimi častniki vred pobegnil v Mandžurijo. Moakva, 23. okt. — Is Clta po* ročajo, da general Uboreviš, vrhovni poveljnik rdečih lel Vzhodno Sibirijo .okupira Vladi* vostok v sredo sli čstrtsk. Uboro-vič je vlersj konferlrsl • povsljnh kom japonsks posadks ia s k on* suli asvisniškib držav, katerim ja za jamčil salčito ss vss inossmss v Vladlvoetoku. Uboreviš je protaatiral proti po-stopanju Japoneev, kl so dovolili beli gardi generala Diederiehoa, da je odnesla seboj večjo salogo orolja in atrellva na Kltajako, Ja* ponei ao tudi dali orožje in mani* eijo pristalem burloesljs v Vladi* vostoku, kateri so potsm povsro* čili krvsvs izgreda. General Uboreviš je star bojev* nik, kl ss je odlikovsl ns vsš fron* tsh v sivilni vojni. Prod dvomu letoma je vodil rdečo ermsdo na Krimu, katere je »drobila Vrangr love horde. Zdaj ga je doletela šest, da je pometal s sadnjo belo gardo na ruskih tlsh. ZOPET OČIM UBITIH NA KU tflttlH V ILLINOIS U Litakftold, 01. - V Waggon#r- ju js bilo ubitih as želesniškem križišču Illinois Ceotrel želeeniee pet oeeb, ko je lokomotiva sdro dle evtomobll. - Vlek je •drobil križišču Wsbssh bUzniee evtomobil, dil O. R. Perguaon SRiBNI SO 0 PIKALI DVA BO* NJA DO SKRTL Fond Du Lae, Wla. — Fsrmsr Hsgea je vstopil v hlev, ds oko-msts konjs, ki ju js pred krst-ksm kupil. Ko je sagsl po usdl, je enel sršenovo glesdo. Sršeni so ee tskoj vrgli ns konjs, kl sta pri« Četa breeti. Ko je fsrmsr kotel odgnati konja Is hleve, gs jo konj brenil ia sedel v glavo. Pa-del j« nese v ost en oa tla. Ko jo njegove lans slišsls ropot, je prišlo gledet, ksj ss godi. Upregta js šrabfta v vos la ss peljals po pomoč do bližnje fenne. Farmarji , ki so prihiteli ns pomoč, ao rešili forma rja riagene, tods slo«. Ijens je Imal tri rebra In poleg je imel reno še ne glevi. Dve konja eta bile mrtve, druge eo pe otaH farmarji. la deta eo bfU ubiti. Dva dre otroka sta pe aedobila (Itjrego la okolice i V M kl ga je vo-|jeeao ta toplo Južaosapadal va* On, njegove t rovi. Teaiporetura v sadajik 24. arekf nnHMa 49, najnižja IS. jL , l,. ziMjč •S PROSVETA clafilo slovehske narod« ^| tis m tmi lur lam mm s SsSobm ,/;*.%_u "PROSVETA" MTiE ENUfilTl a'iT dal tvoj rasjki gotovo ne boš dobila od me- "Oh, pmejte mi vender, kdaj bo prišel oem saduji vlaki" — Vprašani i "Tsga p« brikone oba ne bova dolivrin " bo lepa, pnhmlnjo sveto v So vej. so borna lahke alUeJI na rsuie- ■i ■ RAZNO. . Otrooi, ki polro matere. — O- troke ki postopajo na tek nečloveški način s avo jim i materami, je na srečo najti le v kraljevatvu živali in še tam moramo iti po otopnieah življenja Rloboko navzdol do muh ali mušic, kjer najdemo take strašne življenske drame kot nekaj vsakdanjega. Ta kajitbalizem je pri takoavani Ibis-muhi, ki je rasžirjena po celi srednji Evropi, še eoresmerno nedolžen, kajti otroci požro svoje matere šele potem, ko jc že mrtva. Maja ali junija meeeca prilepijo samice Ibie-muhe jajca evoja na veje drevee, ki ee negibajo nad kako vodo ter obeede na licu meeU. kjer čakajo svoje skorsjšne smrti. Na stotine eamic Ibie-mu-he ee obnaša na ta način in kmalu visi cela kepa v velikosti dvojne peeti rac v*jo. Ta kepe obete-ji is aamih mrtvih muh. Vsaka naslsdnja Ibismuha si isvoli trupla evojih predhodnic za rszložižče ovojih jajc ter pogine kmalu potem, ko je znesle jajca. Pokaj čess pozneje pa se ts kepa mrtvih muh oživi. Ličinke zlezejo Iz jejo ter zavžijo trupla svojih mrtvih mater. Še grši pa je drugi elučaj, katerega je opaziti pri še globljo stoječem živalskem razredu, namreč pri glietah. Gliste, ki nosi znanstveno ime Rhabditis, se izvali iz jajca ie prodno jo bilo slednjo le-ženo. V jajcih nahajajoči sc mls-vdiči so teleeno dosti zreli in res-viti, da jedo Ukoj Uko korenito ialro, da visi konečno krog mladičev le le koža matere, de le ko jc mati popolnoma izginila zapuzte mladiči kolo ter si poiščejo bivališče v kaki drugi živali, kjer nadaljujejo svoje perseitsko življenje. Mrošti kot živež. — 2e sa Čsss Plini js (rimskega zgodopisca), kot pripoveduje profesor Fric Ze-tolicki z Dunaja, ao prihajali na miso razkožnih Kimljanov "veliki šrvi imenovano Coasus, katere ao piteli s moka Slavni naravoslovec Liana je rasumel pod Um Učinke hrošča, ki ee kajeda v vr-bo. Drugi naravoalovci pa so trdili, da iaiočuje ličinka tega sa l^ošča rszjedajoco snov in da smrdi. Ta lastnost pa ai pe mnenja ZoUUeklja merodajna za obsodbo U ličinke, kajti najti ja šte-vilne oetre in smradljive rastline, katerih človek ne samotava. - Drugi naravoalovci pa eo napravili is rimskega Cossusa ličinke majekega hrošča ali noeoroga. Cerkveni oša Hijeronim opisuje črva, katerega ao savilvali razkošni Rimljani kot dsbelo, mestno žival e črno glavo. Soglaeno e tem opisom je morsla biti U ličinka nekega hroiča, ki ee drli najrsj-le hraela, ia družine kozljičev. Zavživanje Ukih 4ilink pa ni ni-kakor privilegij etarega veka. Za-tolicki opozarja na dejstvo, da prinašajo na oUku St, Tome v Gvinejakem zalivu na trg deeet centimetrov dolgo Učinke nekega velikega hrošča. To ličinko sevži-vajo domačini, kuhano v palmovem olju. Tudi v Braziliji smatrajo U ličinko sa slaščico.. lato, kar velja sa Antile in Gvinejo, velja tudi za otok Svetega Mavri-eija, Samoo in Avstrslijo. Na ts-melju vsega tega se Uhko trdi, da so ssvživsU ljudje ličinke krožčcv od eUrega veka naprej pa do najnovejšega čeaa. Mer način spoanavanje. Pri-lično šUvllo mladih neporočenih Psrižank je sklenilo med seboj »vezo, da poizkusi s novim sredstvom, kako seznsnlti ee ter pridobiti možke za ženttev ter se tako reŠiU nadtcšn*ga zsrjav.dega devižtva. Članice, te v silni potrebi rojene svese, nosijo poleg predsednice, ki ime štatut, pod gornjo bluzo svilen zeleni trak. Če eo v kaki reeUvreciji sli kjereibodi na oeeU in erečajo mladega moškege, ki eejim sdi, da bi se zanje sani mal, Ur jim ugaja, odpnejo vrhnjo bhtae in pokašejo mlademu moikemu trak g zeleno barvo ur panja. To pomeni toliko, kot bi mu rekla: "Iššem znanja v svrho šsnitve. Proete oem, aH ai tudi tU" - Pariški listi odobravajo nastopanje članic nove v eili eter jene aveae in še eo prineali veati. da aa as na U saon aeŠli erešni, Sdadi ljudje. M lede dekleta upa jo. da bodo tudi araški aledili temu vzgledu ln tudi oni pripeli trekove. da jih bodo lahko epos aale. ali ae proeti aU ošenjeni ia če eo pripravljeni aa šenitev. Kaj pripoveduje Prsneosinaj e oblaka kinailt Mala kšerka aa-aega fnsuaakega misleea Uenri Bordeanaa je le frkije. a vaa nav dašeae aa ošetore pamnje in podate ee je a njim aa zadnj« nje- go% O potovanja alf^Nrip.. .Sedaj ■ dogodke TOBKK, 24. OKTOBRA, 1922. ..... p vanje. 8 avojbn poetom sta obi akala grad Mergal, kjer aU bili oba sprejeta s vaem' brijentalskim običajem. Na tem gredu ata k« sprijaznila s erabakim lasUikom, • vzel malo Uokl« v avoj ha' rem, da jo aeznanl « svojimi že-nsmi. "Eus Arabčerih žena, za-gorela mala poeta va, je govorila francoski. Bila je dve leti ▼ šoli na SVaneoekemprinoveduj« gdč. Bodeauz. "Ko je bila vzeta iz šole, je bila etara 16 let in tako ae je poročila z Arabcem, Id jo je potem pripeljal v harem. Zače-la je izpraievati o življenju p0 svetu ln o ženitvah v Parizu, slednjič pa jc pristopila kakih 50 let »tata ženska visoka in siva, ki j« bila morda nekoč lepa. Mala £e. na Arabčeva sc je sklonila k meni in mi zacepetala: "To je tudi žena mojega goepoda." Prvo je nisem razumela, potem pa se mo je* lotila žalost, če bi morala tudi jaz biti uklenjena vae življenje v acncah harema." Veliki boji so nastali na Bolg&r. sksm med vlado in opozicijonslni. mi strankami Vlado imajo Um v rokah kmetje in proti njim so h« združile vse meščanako strsnke in stvorilc velik blok. Blok je hotel nato v Trnovem prirediti veliko proteatno zborovanje. Zato so sklicali tudi kmetje v Trnovo svoj shod: Kmetje so bili v velikanski premoči in zato ec shod bloka nI mogel vršiti. Ogorčenje kmetov je bilo tako velikansko, da bi skoraj linčali vse voditelje oposiciona). cev, Če ne bi notranji minister Du-skslov svečano obljubil, da pride, jo vsi bivžfministri od 1. i913 do 1. 191& pred ljudsko sodišče. Sodilo sc bo sledeče: Vsak Bolgar mora odgovoriti* na vprašanje, če jc ta ali oni minister kriv s da ali ne. Če polovica glasov za da, potem bo obtoženi oprožčen. Čc bo pa le en glae več za da, potem bo obso. jen na 10 let. Č$ bo 60% glasov sa kriv, potom se kazen zviša in pri 85% glasov s ds, sc izvrši smrtna obsodba. Zakaj so Pranoosi na strani Turkov? Kakor znano, podpirajo Francozi odkrito Turško zahteve po Carigradu in Traciji. Da pe zaradi lepih oči Turkov, kažejo sledeče številke. Pred vojsko je zavzemala francoska trgovina drugo mesto v turški trgovini. Danes pa stoji na šca^em mestu. To hočejo Francozi popraviti in zato so .Turkom prijazni. Trgovina Turške je bogata in prod vojno jc izvozila Turška letno za 60 milijonov žita, 130 milijonov sadja, tekstilnega blaga za 20Q in kož za 18 milijonov frankov. Od tega blaga je Francoska izvozila nad 100 milijonov, danes pa le neznatuo množino.' Današnja Turška ima okoli 2000 kilometrov železnio. Veliko frencoskega kapitala je vloženega v te železnice, dobiček pa imajo od tega Angleži. V otomanaki banki, kl je upravljala turške drtevno dolgove, je bila veČina akcij v rokah Francozov. Zato skušsjo Francozi popraviti svoje Odnošajo s Turki, da ne izgube tudi na Tur-ikem svojega kapitale, kakor sa ga v Rusiji. I Kako se nauči plavati. Nek francoski list jeSibjsvil sledeče nsvo-dilo,, ksko se vsakdo tudi v sobi nauči plavati. Vsamc sc navaden škaf, ki se ga'napolni s vodo. V škaf ee vtekne obraz in drži oči odprte. To se ponavlja večkrat, dokler se človek temu ne privadi. Potem se vtakne usta v vodo in ae jih drži odprta. Scdej ec treba pri-praviti še temu, da se drži glavo t odprtimi ošmi in usfml pod vodo, pa sna človek plavati. Kdor ne verjame, nej poskuei! O U ženske! Pri neki sodni obrsvnsvi bi moral obtožence Iz-povedsti nekatere nespodobno stvari. Sodnik js zsU pozvsl vse »podobne žene, da za puste dvorane. Kot klop ao vee ohoedelc. Ns to je dejel sodnik: "Ker ai nobe-ne spodobne žene v dvorani, obtožence povejte vso atvar.".— žene eo bile nato,silno hude, pa ne se-radi tega, ker Jim je dejal sodnik, de eo nespodobne, temveč ker ni obtoženec povedal deveij neapo- dobnih stvari. » rd - Občudovanje. r "Oh, moje go-epodične..moja ljobez-n do res prekoraca ree mejc^,— "P-?;ko-ue aaialite pri Um moje prem' ^ nje, hajnef" — "Gotovo n^ tega ve ude r ae skute < #rieiitBOl KUt n OBRABA 14 cuttf«, m. - Lato a« nue k *<"fa la ftdaft M« > ratpoolol - fimik« ptraiili o fttejaoi eswlrB, ikiitm rt p« [ do u patpirajo kf. Lt.4nit«nM 4el# aa parto*. Apol | "»Jo potika* (Ma, ki it 10 m. e^prootofotjpiei PEOSVETA M| JmrM«. [BABICA. • - ; i p t Obred le tivljenja M Spisala češki . BOŽENA NEMCOVA. Poslovenil PEANCE CEONAR. (Dalje.) "Ali Ji jo veliko sa eeaar ja, ali (e imel rad« t" vpraša me goepod. "Kako g« M bi imel«/' odgovoril« sem bo, "ker g« vsakdo m radi njegove dobrote in vredno-ati hvali. Veej veaki dan molimo a«nj, d« bi dal Bog njemu i njegovi materi dolgo in srečno vladanje," > 'Goapod ae je jeko nasmejal in rakci: "Ali b. rada govorila I njuaf" / "Bog čuvaj, kam pa bf oči delal" odgovorim. "Vaaj se tudi mene ne sramuje!, in eeeer je človek, kakor jas." < "To pe vendar,ni vae jednako, goepodič," oglasila ae je kuma; "ceasr je eeaar, in to koča kaj reči. Cula aem, da mras in vročina iapreleti človeka, Id se ozre cčearju v oči. Kal Župan je ž njim ff dvakrat tvoril, in to tako rekel," '"Va* župan gotovo nima dobre in aato ae ne sme nikomur pyqato v oči oareti," odgovori goapod in nekaj na majhen liet zapito., 7« listek "Danes pojdemo na prejo k loven." Otroci eo ae ve-eelUi A jutra do ča^ ko je babi- ta je kri, ^Mv Pragople ca vzela vreteno in iU. Za zatvor>«*nikc " nieo je držala »trma pot navado!i H «• * k moetu, z. mostom pa med topoli J« • nefke do Bieaenburga. Babica p« jc raje * ™ il« pod brdom poleg reke ^^fe^lJL^ * * (žage). N«d pilo je bU gol vrh, na|Yldi«n11 * zabuhla; bal sem sc je sovražnega, ona je to najbrž vedela, ker ase tudi ni imela rada. Tieto jutro pe je bila ie etrainejia, ogromna kakor gor«, temna in taja; vstre petal aem, ko me je oivigniia a malimi sivimi očmi; in vstal eem Zeblo me jc, ko eem ee oblačil; in-Učen sem bil; zajtrka nieem imel, drugi trije eo ga iaaeli; ic cuhinjc jc prijetno diiala po ka- katerem je raatel viaok lučnik, katerega je Barbika rada brala. Za pilo se je dolina vedno bolj sti-»kala in reka v teenejii atrugi hitreje tekla čez velike skale, katere ao jej na pOti ležale. Na bregovih so raale jelke in smreke, ki so a svojo senco skoraj veo dolino temnile. Skozi to dolino ili eo otroci z (Dalje prikodnjič.) Ivan Cankar: D6S6tiCA* Časih leie človeku mrko in težko na dnio, tiha, nerazločna gro-ki mu vzame veo moč, veo re- vi. Doma aem pravil, da asi dajejojjem ee vračal po ctopnicah v šoL| sko izbo, je bilo v meni svetlo, svetlo. Iz daljave jc videla mati mojo bolcet in sc je smehljaje ozr. la name, kakor ac ozre aamo ljuba eolnce. In glej, čudo nebeiko — ree eo ee bili razmeknili oblaki ia vesel* aolncc je zasijalo &kod okno. v, & C,. V ieeto poglavje. - Pred štirimi leti so bile tu na kraškem poee-atvu na Basnigojevini čisto druge ekrbi aa lepo Vido, nego denee, ko jo jc prliel njen mol lokat, Afja preetraiea ni naicl. j Tečaa je bila ona ie deklloa sedemnajetletna, ivno vrka dorasla In razcvetela, raapoaajena, n* veeela, treeonoga, vrUčeča — hoji — de-»taa, kakor mlado irebe ognjevita, negla kakor in lahkih miali tako, kekčr iskrih oči in ne-inovitna pri delu. Delala je nemreč vae in ni-laaar, bila je poveod in nikjer. V vinogradu, ko ao kopali, je vaela mlada Vidka prvi delavki mo-tiko la rok ia kopale je s tako nsglostjo in prid-tnetjo/da je drugi s potom v obrazu niao mogli fohejati. AH ie iea kake pol ure je Vida vrgla motlko ob tla, poekočila navzdol in vso popustiv. li pevajoč kor^čila na travnik, kjer eo ee konji paali, in jim je nagejela in dajala kruhovih drob-fin i nekoliko čaaa namreč, dokler ji nI na miael prišlo, de danea ni mladim inačicam, ki ao viao-ko gori ne aenu prišle na »vet, neala še nič mleka, raj je treba, da brso aopiha zopet proti domu. hajdi po sokolov je urno navzgor! » i Oče in mati ata jo pri takih prilikak rada karala in grejala. Ali ker jima je bila Vida edi-nl.cn, imela ata jo prerada. vzgojila sta jo bila s mehkobo in ljubeaen«kn pri zanesljivostjo; aato-i»ej ni veelej mnogo pazila na to, kaj manjka karajo, ali zakaj oče • »taro glavo mejo. Na taka karanja je imela različne odgovore, fesih se jima je neemejala lipo.l la« ljubko iaaa ušea po 11-ei zmrienik, eaauknils »f na peti in — pij I — Še je bila iaginlla sa oglom Drugekrati je obdava et«ra pošteno seme okarala in je amafale, več-irat pa je akočlla msmiri ns vrat ter ji s polju ki zamašila uata, aH pa hudega očka prijela »a obe rami in ga glaeno »m«-je ae »eaaknila, kakor ki hotela plesati i njim ,'ako. da je etarl le ie aa-pol >aen, a še napol sadovoljen dejal t "Ali mi poj nejnU)ine. ogUd M vest, Blizo gradu,^nad starim obo-l^j M 1|>oe ukor kUdivo ^ vii kom, pod katenm je človek ^o hi do naimanjiegA| fc po^b. tri milje daleč pod zemljo šel, Hijeni, planejo črni pred oči. Čemu mor pa nobeden ni mogel zared k avetif ^ ^ ^ rac, vae iz mokrote, in sprijenega vzduh«, Lub,jeno _ . In pUhl ^ M fe »t»l jc mostovž s traml vuokimi u trepet«joč po roki poeestrimi, podolgovetimi okni. Keder je bi- pUho ^ H 0Bipm ^ ^ prijill. 1« goapod a n« lovu, južin«l« j« tu-Lega odzdrava. kaj. K temu moetovžu eo sc obr- Ta w ni s0j«Da ^o človeku, nili otroci, lezli eo na strmo brdo w bil prehodil dolgo pot in za kakor koze. Stara babica jc težko il|ltl ^ m ^^ ^ n.jboljšem plezala za njimi, na deano in levo jntru dihne ^^ ^ dušo, da teše ppprijcmala dreves. "No, vi lebntjo vse mieli na tla kakor od »te mi jo naredili, toliko da še di- kamni> potJ.kt t folcznim pretom ham," reki« je prišcdši n« vrh. ob VCselcm večer«, v gleani druž Otroci pa so prijeli babico za bi; roka, ki je držala kozarec, o-roke, poveli jo do moetovža, kjer mthne, oči se razžirijo, smeh olc-je bU prijeten hlad in lep razgled, deni na ustniech . . . Tudi otrok in poaadili jo na klop. Na desni čaaih nenadoma aredi tihega igra-strani mistovža ao gledali otroci nja zakriči, vttrepaic ki se v ne-grejske razvaline; pod gradom scUnanem atrahn oklene matere, je vil« v polkrogu dolin«, lutero Dv«n«j«t «li trin«jet let mi je ao na zgornjem in dolnjem koncu bilo; hodil eem v tretji razred re-zapirala z jelami obraatena brda. Ulke N« jed nem brdu je stol« m«;hn« Nekega jeaenakega jutra sem se cerkvica. Sumeča voda in ptičje I vedramil. Velika je bila izba, kjer petje je oživljelo okoli in okoli smo speli, ali vendar sc mi jč zde nemo tišino. U tisto jutro ozka in tesne, vsa Jožck ee je spomnil silnega Cti-1 natlačena in nametana, kakor ob bora, paatirje Bicscnburikega go- selitvi. Štiri poetcljo eo stale ob spoda; tam doli na loki je bilo, etenah, med njimi polica za knji-kjer ga je goepod prestregel, ko ge, veliki leeeni kovčeg, skrinjam jc ncael na rami a koreninami is- podobne omare sa obleko, na are puljeno jelo; katero je v grajščin- di ogromna miza, a knjigami in skem lesu ukral. Ko ga je gaapod zvezki pokrita; Vae to je dobilo vpraial, kje jo je vzel, naravnoet v somraku čudne, popačene, ne mu je povedal. Goaped mn'^s to I kako sovražne oblika in jc Mpra odpustil, in poklical ga v grad re- vilo«vtis nepopisne revščine in ia-koč, paj vzame a aeboj vrečo, da|loeti. Na oetolik posteljah ao le- žali moji tovariiivvai ao ie spaH i tati ' bila averjena, da se ji godi krivica, zato ee je skrila sa poslednji hišni ogel in tam eedela,ne solnou ter na ležeči kladi eelo jokati začela —1' od jeae in semousmiljenja. Poslednji čut je, sliiali smo, posebno pri preneino in ljubeznivo vzgojenih otrocih ^domačen. "Kaj ti pa je, Vidaf" vpraša nekdo. Ona glavico dvigne in vidi Antona 8emoroda pred aa* boj. Vsa za rdi, ker ni jI bilo prav, da jo je to videl joka jočo. , "Kaj te briga!" mu odgovori dekle, podpre glavleo s eno roko in epodnjo ustnico malo naprej pomoli, kar ji je pa kaj lepo priatojalo, -j- * "Ko, meni, storemn svojemu prijatelju, bl pa vendar smela toiiti, kaj ti je", rde on, nič u-"žaljen, netegne svoj vedno rceni obraz na lehak smeh in bres okolišev prisede k nji na klado. "Pusti me ln pojdi, kamor si mislil," reče ona vedno bolj jezne, kar je pa Antona vedno bolj vaaelilo. "Povej mi, zakaj si jokala, potlej pojdem; drugeče ontanem tu," reče on smeje ee. Bil je eo-eed ln najboljši znanec tu v hiii, smel je tako ei-ten biti is dobre volje. "Pojdi!" reče one srdito ln zamahne po stre-, ni a roko. "Hoj, deklica, tepla me pa menda vender ne bodelT" ee smeje on. "Precej, še ne grel!" On ee zaameje, eli v tistem trenotku ma modno lopne njena 4lan po obran, po natih in po noe«. Ne vem Mfkko je to, aU je bil udarce ree težji, nego ee more od nežne, drobne, dekliikc ročice pričakovati, ali pa je bUo oblično predgorje velikane Aemoroda ta dan nekako mačje — nekoliko kapelj krvi udari Anton« Is noea. Ko dekliee to vidi, obledl in vstrepeta, oklene ae velikega avojega soseda a eno roke okoli vratu in reče s nepopisno nežnim in skrbljivias glaaom t Ne, ne, ne, ne I" "Dobro znai," reče oa brieoč ee. "Ješ te nlaem. . ." dahne ona boječe, ia nje na usta pridejo tako bllzn njegovemu agoreleani licu. da ao ga mehki njeni laaki gladili po obreaa. "Ne ti, aam eem ee," reče oa napol ieljf*>, na pol očitajoč. "Jaa nisem mielila tako", govori ona a pr<* cedim glaaom. Kri se mu je bila take le precej u. stavila. * "Ne bedi hud." proai dekUea dalje, ie ved. ao nedolžno sestrsko roko okoli njegovega mogo* šnega vrata drftef. "Ce me enkrat poljubiš," reče oa aopet smehljaje ee. "Hočem, le ae. , . le aikomur ne povsA" De si me poljubil«t" Da eem te udarila, ne materi, ne trdno jutranje epanje; lica vroča, . puhteča ueto napol odprta. Starejši eo bili 04 meni; še dr« go leto amo atanovali in apeli eni izbi, pa jim niaem bil prav tovariž; gledali so me postrani sam ne vem iakaj. Kmečki sinov so bili, krepki, gleani, veeeii; meni pa je bilo, nekje čieto na dnu, nekaj grenkega in puetege, kar sc jc morda ponevedoma raz-lodevalo tudi v beeed i in v očeh Na okna je potrkaval del, či leto potihoma, kakor a mehkim preti; lilo je le teden dni v dol-gih, tenkih curkih; tieti del, napravi človeka otoinaga, topega, mu zaatre vee veeele podobe in mu pokale druge, neznane, sive halje aavite. V izbi je bil vzduh težak in aatohel; dišalo kakor po oetonkih elebe večerje po delj«, po neumitih, potnih te-I lesih, po a trn peni sapi bolnikov Vee lo eem videl in občutil v inem samem trenotku; in vsega me je preeunil« grenka, neusmi ljena bolest. T« težki, etru peni eo-p«h v iabi asi je bil nenadoma kakor podob« in anamenje mojega življenja. Vaega življenje, od pr vik žalostnih spominov pa do kon j ce, daleč v brezupno.prihod noe t ki sem jo videl razločno pred se-I boj. Tako me je bilo groze, da ai komaj upal dihati; ležal čleto mirno, oči široko odpr v somrak. Bile je kakor v Injah, ko Človek v enem semem kipu prehiti leta in 4eeetletja — ena sama podoba je, v eneaa aal mem okvirju, a lic je tiaočero, be I le oči strme, kakor is večnoeti grenke ure ee vipiajo in de it hujše jih občuti ■ I spominu, pego jih je občutilo prvikrat. Daleč gre apomin, vee aa-Ictore odgrne. Spominjal sem la dogodkov, ki eo ee vrlili, ka M [bil komaj dobra škodil in eo TOREK, 24. OKTOBRA, ] - vztrepetalo, vzplapolalo v mnii, vzdignilo bm kvišku, kakor \ pu. mani ljubezni. Videl aem tisto iJu. bo, velo, trepetejočo roko, ki ja držala med prati poalednjo tioo ter jO napoelednje »pulila v Zakaj desetič« je bila poslednja, ta sem vedel, kakor jedel.. Okrogel, zalit obraz imel in hudobne, »kope oči; tolate roke aa bile zmirom maetne, ker je jedel, jedel. Meni je bilo v prsih suho b prazno, Metk mi bil trd. * Ob deectih, ob uri počitka ao vetoli val, da bi ei IU kupit klo-baaie k vratarju «11 prebrat po dvoriičn. J«z nieem vedel tem. Grabilo me je ce eree, da eem eam, čieto aam. Najrajii bi bil zakli eal, kakor sem bil otrok: "Bog, daj mi umreti!" ' Prišel je iovarii in je rekel "TI, sate je piemo!" Itee jc bilo na deaki napisano moje ime. Šel eem, etaree, a tel-kimi, trudnimi koraki k vratarju e| Ko aem dobil piemo, eo ee mi i k tresle in akril eem ee k ok mejnu. d« M n« videla leg« svetega Nikomur, no.. J (Dalje prihodnjič ) aa jntra, ko aem ee vadram.i in odprl oči, da bi na videl I dneva, da bi ge nikoli vel ne videl. MaladUneat aa je pretila v etap, v n#me graaa pred žlvlje njem, v ■ po nanje, de drfi pot ae-vzdriema nisdol, v brcsdaajo glo-bočino, in da ni rtiHve. Ne jek | niti nieem mogel, aa aaelekati; tirni ja eree a neusmiljeno si- Oeepodiaja ja etapUa v lake. "Pantje, kvilknl" Velika je bHa ia joblačIH v dolgo neokretno krilce. Povrnili aa ae večeri, ke eem za-apal a objokanimi očmi; povrnilafdevale materino nobena nevredno eke. Crke velike. Ijabe, neokretne eo raaa. ■■Mo^m in Malo čudno, veaelo ki teiko mi je bile pri aren. Tam ee bile epet tkte velike, težke, neokretne Irka« "Ljubi rini" Za« kaj mati ee j« bila iaU ad naa o-trok naučila pisati; aato da U ja ne bUo aram. Ka aem razgrnil pi-ema. je aaklenketolo na tlak; sklonil aem .ae la eam pobral: de eetica ja bila. Tleto tenka, ogoljeaa srebrna daaetiaa, ki jik «s adavaej ai val. Ka mm jo vaelvrake.se> Vaa ME IZ JPSLMUE. Do smrti ga preganjala nesreča. Dne 24. sept. jc obiral na desetletnem orehovem drevesu orehe Remžkar, posestnik na Brezovici Pri tem jc tako nesrečno padel, ds je drugi dan umrl. Rajnki je izgu-bil v krivični avstrijski vojni tri nadebudne sinove, četrti pa jc pa. dej kot. jugoslovenski vojak pri umiku pred Aladžari tako nesrečno z voza, da jc tudi umrl. Oče jC izgubil torej ititi Sinove in s« na koncu poneerečil še sam. Ia Belolcrajine. Dobro jc, da vi-dijo tudi izven Bclokrajine, kako sc tfkuša' polastiti judovski kapital tudi zadnjega večjega narodovega imetja. V Belokrajini je bilo ved večjih' goepodaretev. Tako na primer 300 oralov obsežen bukovi gozd pri Tribučah in 400 6ralov veliki gozdni kompleksi v Radohi, na meji Bclokrajine. Obeh teh naravnih zakladov ao se polastili na škodo domačinov tujci in sicer ži-djc is Hrvatske. Ne vemo, kdo js zakrivil to. Toda na vaak način bi ee moralo poiskusiti stvar poprs-viti. Oba to dva primera pa naa nlorkta 'biti nauk sa v bodoče, da ne pride še zadnje večje gospodarstvo v roke tujcem. Ravno sedaj se bije boj za nakup gradaške graščine, kjer jc 900 oralov zrelega smrekovega leee. Sicer je ta graščina pod eekveatrom in prodajo mora dovoliti agrarna direkcija v Ljubljani. Toda še ee sliši, da zs-trjuje znani češki Žid Hoffmann vsem intereeentom, da je on kupil to ogromno posestvo in da je prodaja le odobren« od merodajnegs oblaatva. Reenica jc, da se Hoff-menn U pogaja s raznimi čifuti glede odprodaje več tisoč kubičnih metrov smrekovega lesa. Pri-če sO za to na raapolago. — Naj »i zapomnijo merodejni krogi, da be-lokranjlki kmet ne bo mirno gledal, da ee teptajo njegove pravice. Zlasti pa nc ame dobiti graščine tak mol, kakor je Hoffmann. V premogokopu v Črnomlju koplje Hpffmann premog le navidezno, v Vinici pa dela aamo izborne kupčije z leeom, ki ga je kupil kot jameki les. (jo bi imel premogokop dobreg« gospodarja, hi bilo nsko-pano le doati premoga in ljudstvo U od tega kaj Imelo. Hoffmann pa samo miali ,da bi premogokop dobro prod«l Jc«jti on ni podjetnik, t em ved-^pe kul a nt. — T«kim špekulantom p« aa nai« zemlja nikakor in pod nobenim pogojem ne sme prodati Oradalka graščina naj oatone pod drflavno uprsro, kakor na primer Anarapergori gozdovi in tako ko ljudstvu najbolj poraagano. Če ae pe proda, potem sc eme prodati cdlnole zadrugi, okatoječi ia eamih kmete Mirovni apoatol hoče biH dr. Korošec, in^ kovati aebi politih kapital. Naj goapod Korošec lepe o evoji miroljubnosti molči. Lets 1917 jc bil on tieti, Id je brez potrebe podal avetrijakemu ministre tako krvavo iajavO, da ee je zgra-lel celo dr. Šoitoriič. 1 Prekmvraka ialaanioa. Ministr »ki avet je odobril razpia gradnje ieleaniike proge Ljntfaaor-Ormoi Prog« se torej prične r« T ' .ikrajšnn Mm. Vinaki trg. V Vojvodini je silna preobilica vina, ki grozi naravnoat katastrofalno, če ae ae izboljša presnet. Cena vina je ponekod ie padla aa »O kron aa 100 litrov. Na flrvalkeaa 1m vina doct. t .ta valod prezgodnje trgatve be ki«l«. Dahnatitmki m«M ee kupuje v Bakra pa lt kron liter Ljutomer -na ee doati eakteva. Sploh kale trgovina a sŠovenakhai vini agodec ia to slasti trn nrvovratna vinej