Županski kandidat Roberto Antonione: Moj odnos do manjšine in do Slovenije je bil vedno prijateljski /9 Pierluigi Bersani optimist pred balotažami v Furlaniji Julijski krajini PSno rdcDd Primorski dnevnik ČETRTEK, 26. MAJA 2011_ Št. 124 (20.139) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € cena v sloveniji 1,00 € V nedeljo je treba dokončati začeto delo Dušan Udovič Tri dni pred balotažnimi upravnimi volitvami, ki bodo po splošnih ocenah odločilne ne le za uprave, kjer bomo volili, pač pa za prihodnost države nasploh, gre spomniti na nekatera neizpodbitna dejstva. Najprej je umestno poudariti, da je rezultat prvega kroga volitev pomembna podlaga za utemeljena pričakovanja v drugem krogu. Levi sredini so volivci skoraj povsod naklonili pomembno prednost, kar je nedvoumen znak naraščajočega odpora ljudi do de-magoške in jalove politike vladne večine. Na to pozitivno znamenje je bilo treba čakati dolgo časa, zato so tudi pričakovanja ustrezno velika. Nakazuje se možnost preokreta, ki ne bo zajel le občine in pokrajine, ki so v igri, njegove posledice bodo, v kolikor do njega pride, bistveno globlje. Ob tem ne gre pozabiti, da se v prvem krogu veliko število ljudi ni udeležilo volitev, ali je oddalo belo glasovnico, kar je otipljivo znamenje nezaupanja v institucije in politiko nasploh. Kot že večkrat povedano pa neudeležba na volitvah ni nobena rešitev. Kvečjemu povečuje možnost, da bo o lokalni in državni oblasti odločala vse ožja skupina ljudi, z vsemi posledicami za demokratično življenje v državi. Zato je bistveno, da se z množično udeležbo volivcev na najboljši način zaključi ta preizkušnja, ki je sedaj le na pol poti. Obetajoče začeto delo je treba v nedeljo in ponedeljek dokončati. italija - Premier nadaljuje s svojo ostro kampanjo pred drugim krogom krajevnih volitev Berlusconi: Kdor voli za levico, je brez možganov Vodja demokratov Bersani pa že razmišlja o prehodni vladi doberdob - Na obisku predsednik madžarskega parlamenta Iz madžarske kapelice poziv k miru in bratstvu med narodi DOBERDOB - Vižintini, mali doljanski zaselek, postajajo romarski kraj za potomce madžarskih vojakov, ki so se v teh krajih borili in umirali med prvo svetovno vojno. Včeraj je pred dvema letoma obnovljeno ka- pelico obiskala delegacija madžarskega parlamenta s predsednikom Laszlom Koverjem na čelu, ki se je nato poklonila padlim pred italijansko kostnico v Redipulji in na pokopališču avstroogrskih vojakov v Foljanu. Med srečanjem z doberdob-skim županom Paolom Vizintinom so se madžarski gostje pogovarjali o možnosti, da bi pri Vižintinih ali v bližnji okolici uredili muzej. Na 17. strani RIM - V nedeljo in ponedeljek bo v Milanu in Neaplju ter v številnih drugih občinah in pokrajinah drugi krog krajevnih volitev. Premier Silvio Berlusconi kot ponavadi igra vse za vse, a tokrat ga hudo zanaša. Včeraj je najprej užalil svoje kandidate, češ da so šibki in kot taki odgovorni za slab uspeh v prvem krogu volitev. Potem pa je napadel nasprotnike in dejal, da kdor voli za levico, je brez možganov. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je prepričan, da gre za nove znake zatona Berlusco-nija in berlusconizma in že razmišlja o možnosti oblikovanja prehodne vlade. Na 7. strani »San sanju, de pride an dan« v Bruslju Na 2. strani tržič - Stavka zaposlenih v ladjedelnici Fincantieri Tisoč delavcev na ulici Nasprotujejo novemu industrijskem planu, ki predvideva zaprtje dveh obratov in krčenje proizvodnje TRŽIČ - Nov industrijski plan družbe Fincantieri, ki predvideva zaprtje obratov v krajih Sestri Levante in Castellama-re di Stabia, je sprožil proteste v vseh italijanskih obratih ladjedelniškega koncerna. Delavci iz tržiške ladjedelnice Fincantieri so se včeraj ob 8. uri zbrali na sindikalnem zborovanju, nato pa so se soglasno odločili za stavko. Ko so izstopili iz ladjedelnice, so se jim pridružili delavci vseh zunanjih podjetij, ki znotraj obrata skrbijo za razne proizvodne procese in za opremljanje ladij. Vsi skupaj - bilo jih je okrog tisoč - so se odpravili do mestnega središča, kjer jih je nagovoril tržiški župan Gianfranco Pizzolitto. Na 16. strani šolstvo Še brez rešitev za dvojezično šolo v Špetru ŠPETER - Šolsko leto se bliža h koncu problemi dvojezične šole v Špetru, ki že več kot letno dni gostuje v zasilnih prostorih na različnih lokacijah, pa ostajajo še naprej nerešeni. Obnova starega sedeža se še ni začela, pa čeprav so državne in deželne oblasti že zagotovile potrebna sredstva. Toda zatika se na občini. Na vse to opozarjajo učitelji, oglasili pa so se tudi starši otrok, ki so se odločili za originalno akcijo posredovanja svojih želja županau Manziniju. Na 4. strani Publikacija o večkulturnosti Kanalske doline Na 5. strani Podelili nagrade Podjetne Primorske Na 6. strani Konec stavke , V V I • , • v v v tržaškem pristanisču Na 8. strani Cankarjeva priznanja na liceju Prešeren Na 10. strani V Gorici načrtujejo uvedbo ekotočk Na 16. strani MASE Od ÍS. dolt, nuji ÍD11 OblUlt» rut« tegaun» v Frathodu úofyihc- 4trwtfInbr jijlmu Vindi loa Oonci. *rt4itavrt* n* Uwjnl in v d .t lo IhhEe dob -h 10Ú gramav nasf 9.1 fll¡t*fn*giP rtUnt) jpianr-ga kuhirtí^* priuU. IHPb FOfMMUÉ í WÍ11.W 2 Četrtek, 26. maja 2011 ALPE-JADRAN / bruselj - V Evropskem parlamentu dokumentarec o Benečanih v belgijskih premogovni kih Prunk kupil Mipovo mesnico v Ajdovščini »San sanju de pride an dan«, film o sanjah 12 beneških emigrantov Srečanje sta omogočila evropska poslanca Debora Serracchiani in Lojze Peterle BRUSELJ - Povezovanje Slovencev prek Evropskega parlamenta se je nadaljevalo tudi ta teden, ko so bili na povabilo evropskih poslancev iz Slovenije, Italije in Avstrije na obisku v Bruslju predstavniki Slovencev z avstrijske Koroške, iz Beneške Slovenije in Belgije. Tako si je v ponedeljek zvečer si je več kot 100 Slovencev in Italijanov na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in evropske poslanke iz Furlanije-Julijske krajine v Italiji Debore Serracchiani in na pobudo zveze Slovenci po svetu ogledalo dokumentarni film z naslovom "... San sanju de pride an dan...'', ki ga je Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino posnel leta 2005, posvečen pa je številnim Benečanom, ki so se po vojni izselili v Belgijo, kjer so bili zaposleni kot rudarji v premogovnikih. Za dokumentarec je scenarij napisala Martina Repinc, ki je delo tudi režirala, za posnetke sta poskrbela Marko Kandut in Niki Filipovič (v Belgiji), za montažo Davide Pavanello, glasbo pa je napisal Aleksander Ipavec. Martina Repinc je predstavila ključne poudarke filma ter izrazila veliko veselje, da se ta film predvaja v Evropskem parlamentu: »Pomembno je, da je tudi deželni sedež Furlanije-Ju-lijske krajine RAI podprl projekt, ki je najprej nastal v slovenskem jeziku in je bil potem preveden v italijanščino. Po dokončani digitalizaciji pa so ga po petih letih končno lahko gledali tudi v Vi-demski pokrajini.« Dokumentarec opisuje sanje vsakega emigranta, ki želi, da bi se enkrat vrnil in ponovno služil kruh v svojem domačem kraju. »Film prikazuje življenjske zgodbe 12 Benečanov, ki so po drugi svetovni vojni emigrirali v Belgijo za delo v rudnikih. Pomembno je, da se ta spomin ohrani, saj so ti ljudje takrat na začetku gradili Evropo,« je še dodala Repinčeva. Predvajanja dokumentarca se je udeležilo osem Beneških Slovenk in Slovencev nastopajočih v filmu. Lojze Peterle, evropski poslanec Evropske ljudske stranke - krščanskih demokratov (ELS) iz Slovenije, je zbrane nagovoril z besedami: »Pozdravljam Benečane, Rezijane, Koroške in belgijske Slovence. Takega obiska EP še ni doživel!« in dodal, da so morali Beneški Slovenci po drugi svetovni vojni v tisočih zapustiti domove. Debora Serracchiani, evropska poslanke Demokratske stranke je z za- V Evropskem parlamentu so pred predvajanjem filma prisotnim spregovorili Martina Repinc, Lojze Peterle, Debora Serracchiani in Dino Del Medico (od leve) dovoljstvom pozdravila predvajanje filma ter čestitala avtorjem in prisotnim nastopajočim, »saj je pomembno, da zgodovino poznamo in se iz nje učimo za prihodnost.« Dante Del Medico, predsednik Zveze Slovenci po svetu pa je povedal, da so Beneški Slovenci kljub političnim, ekonomskim, kulturnim in drugim pritiskom obdržali slovensko identiteto. To velja predvsem za tiste Benečane, ki so razseljeni po svetu. »Tisti, ki so se vrnili iz tujine, so bili bistveni protagonisti preporoda Beneške Slovenije, tako imenovane beneške pomladi v šestdesetih in sedemdesetih letih, tako da se nove generacije, četudi jim včasih manjka jezikovne kompetence, zanimajo za slovenstvo in se imajo za Slovence,« je še dodal Del Medico. Poleg prej omenjenih so se predvajanja dokumentarca v Ecvropskem parlamentu udeležili še predsednika krovnih organizacij Slovencev v Furla-niji-Julijski krajini za Videmsko Luigia Negro iz Slovenske kulturno gospodarske zveze in Giorgio Banchig iz Sveta slovenskih organizacij, slovenska evropska poslanka ELS Romana Jordan Cizelj in direktor RAI 3 FJK Roberto Collini. Za kulturno popestritev je prisotnim po predstavitvi in ogledu filma zapel moški pevski zbor Slovencev iz Koroške Jepa Baško Jezero. SLOVENIJA - Lokalne volitve Volitve v Kopru bodo predvidoma 10. julija KOPER - Predsednik slovenskega državnega zbora Pavel Gantar bo lokalne volitve v Mestni občini Koper predvidoma razpisal za 10. julij. Roki za njihovo izvedbo pa bodo začeli teči s 1. junijem, je napovedal na včerajšnji novinarski konferenci. Državni zbor je namreč 17. maja sprejel zakon o razpisu lokalnih volitev v Kopru, ki daje pravno podlago za razpis omenjenih volitev. Včeraj pa se je iztekel rok, v katerem bi državni svet na sprejeti zakon lahko vložil odložilni veto. Ker zahteva državnega sveta za ponovno odločanje državnega zbora ni bila vložena, bo zakon v kratkem objavljen v Uradnem listu. Gantar predvideva, da se bo to zgodilo že jutri ali najkasneje soboto. Zakon sicer začne veljati dan po objavi, predsednik državnega zbora pa bo moral dan po uveljavitvi zakona razpisati volitve. Gantar je včeraj napovedal, da bo to storil v nedeljo, če bo zakon objavljen v petek, če pa bo objavljen v soboto, bo volitve razpisal v ponedeljek. Kot je predsednik slovenskega parlamenta napovedal na včerajšnji novinarski konferenci, bo volitve predvidoma razpisal za 10. julij, roki za njihovo izvedbo pa bodo stekli 1. junija. Zakon, ki sta ga vložila poslanca socialnih demokratov Luka Juri in Marijan Križman, ustvarja pravno podlago za razpis rednih lokalnih volitev v Mestni občini Koper, potem ko je razpis lanskoletnih lokalnih volitev v Kopru odpravilo ustavno sodišče. Ustavno sodišče je namreč volitve v Kopru zadržalo zaradi zapletov pri ustanavljanju občine Ankaran. Državnemu zboru je ustavno sodišče naložilo, da mora občino Ankaran ustanoviti, kar pa poslankam in poslancem kljub večkratnim poskusom ni uspelo. (STA) NOVA GORICA - Za včerajšnjo dražbo preostalih devetih Mipovih mesnic ni bilo velikega zanimanja. Dražila sta le dva ponudnika za isto mesnico v Ajdovščini, slednja pa je bila prodana za 123.000 evrov Mesninam Prunk iz Lokve. Preostalih osem mesnic bodo poskušali prodati z zbiranjem nezavezu-jočih ponudb. Petnajstletnica Baletnega društva Sežana SEŽANA - V nedeljo ob 19. uri bo z gala predstavo v Kosovelovem domu Baletno društvo Sežana obeležilo petnajst let delovanja. Društvo je naslednik Društva ljubiteljev baleta Krasa in Brkinov. Pred 15 leti je to idejo uresničil upokojeni baletni plesalec Miloš Bajc, kasneje pa se mu je pridružil, še vedno aktiven plesni pedagog Eugen Todor. Zasluge za tako dolg in uspešni obstoj pa imajo tudi Marjan Suša,Leander Pegan, Srečko Kenda, Majda Sadovski in Jana Žni-daršič. V tem času je društvo približalo balet in njegove osnove, kot zelo zahtevno umetnostno zvrst, velikemu številu mladih plesalk in plesalcev. Najbolj znana in uspešna med njimi je Barbara Škrlj Blanche, ki uspešno nadaljuje svojo kariero na Plesni akademiji v Mannhei-mu in v Badenskem državnem teatru v Karlsruheju. Ne gre pozabiti niti na Marjetko Kosovac, ki po uspešno zaključenem šolanju v Ljubljani danes vodi komensko baletno društvo. V nedeljski retrospektivi društva bodo ob mladih nadobudnih baletkah nastopali tudi Barbara Škrlj Blanche, Marjetka Kosovac, Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača, Kulturno društvo 15. februar Komen in Skupina za izrazni ples Mehki čevlji Kulturnega društva Jožeta Pahorja Sežana. Župančičeva nagrada za življenjsko delo Lojzetu Lebiču LJUBLJANA - Župančičevo nagrado, najvišje priznanje ljubljanske občine za stvaritve na področju umetnosti in kulture, za življenjsko delo prejme skladatelj, dirigent in pedagog Lojze Lebič. Za dveletno ustvarjanje pa bodo nagrajeni igralec Primož Bezjak, plesalca in ko-reografa Rosana Hribar in Gregor Lu-štek in arhitekturni biro Sadar+Vuga. Nagrade bodo podelili 9. junija v Slovenskem mladinskem gledališču. Lani je nagrado za življenjsko delo prejel teatrolog, kritik in književnik Vasja Predan, za ustvarjanje v minulih dveh letih pa so nagradili glasbenika Milka Lazar, pisatelja in urednika Slavka Pre-gla ter dramatika in režiserja Matjaža Zupančiča. SLOVENIJA - HRVAŠKA V Gospicu 8. junija novo srečanje Pahorja s Kosorjevo ZAGREB - Slovenski premier Borut Pahor se bo s hrvaško kolegico Jadranko Kosor srečal v Gospicu na Hrvaškem 8. junija, so včeraj neuradno potrdili diplomatski viri v Zagrebu. Premierja se bosta udeležila slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za tovarno Calcit, ki jo v Gospicu namerava zgraditi slovensko podjetje iz Kamnika. Predsednika vlad sta se nazadnje sešla 1. aprila v Smederevu v Srbiji na srečanju t.i. personalne trilaterale, ki ga je gostil srbski predsednik Boris Tadic. Pogovarjali so se predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državami ter njihovem skupnem nastopu na tretjih trgih. Srečanje v Gospicu je moč razumeti kot krepitev gospodarskega povezovanja med Hrvaško in Slovenijo, za kar sta se Kosorjeva in Pahor dogovorila tudi na zadnjem dvostranskem srečanju 23. oktobra lani v Lovranu na Hrvaškem. Kamniški Calcit je namreč štiri leta neuspešno poskušal dobiti hrvaška dovoljenja za gradnjo nove tovarne v Gospicu. Lokalne oblasti menda niso bile naklonjene tovarni, mnenje pa naj bi spremenili po letošnjem obisku v Kamniku, kjer so se seznanili z ekološko varnostjo tamkajšnje Calcitove tovarne. Calcit sicer posluje na Hrvaškem od leta 2007, ko je v Ličkem Lešcu pri Gospicu prevzel tovarno apna. V novo tovarno v Gospicu namerava podjetje vložiti deset milijonov evrov ter zaposliti približno 30 delavcev. Z obratovanjem naj bi tovarna začela v prvi polovici prihodnjega leta. MARIBOR - 3. junija na Letališču Edvarda Rusjana Približuje se največji letošnji letalski dogodek v Sloveniji Aviofun 2011 MARIBOR - Na Letališču Edvarda Rusjana Maribor bo 3. junija potekal največji letalski dogodek letos v Sloveniji Aviofun 2011. Organizatorji napovedujejo okoli 40 letalskih nastopov, pri čemer bo uradni del programa postregel z 20 poleti "za 20 let slovenske samostojnosti". Osrednja atrakcija bo nastop elitne britanske akrobatske skupine Red Arrows. Glavni organizator letalskega mitinga je Klub koroških letalcev Aviofun, ki prireditev posveča 20-letnici samostojne Slovenije, hkrati pa bodo z mitingom obeležili tudi dan slovenskih letalcev. Kot je včeraj na novinarski konferenci pojasnil namestnik izvršnega predsednika Aviofun 2011 Urban Simčič, bodo na mariborskem mitingu sodelovali piloti iz kar 12 držav. Organizatorji pričakujejo več kot 15.000 obiskovalcev. Po Simčičevih besedah je priprava mitinga naletela na velik odziv strokovne in laične javnosti. Spletno stran prireditve obišče dnevno več kot 600 ljudi iz nekaj deset držav. Organizatorji so zadovoljni tudi z odzivom srednjih šol, saj se je za voden ogled letal in letalske tehnike prijavilo več kot 900 dijakov. Obiskovalci bodo videli med drugim nastop lovskega vojaškega letala MiG 21, letala Eurofighter, reaktivnega letalo G-2, "filmskega" letala Pilatus, ki je bil vključen v snemanje enega od filmov o agentu Jamesu Bondu, poslovno letalo Cessna Citation Mustang in druga. V pestrem programu bodo nastopila tudi starodob-na letala, svoje delo pa bodo predstavili tudi letalski modelarji. Dan pred mitingom bo prizorišče odprto za predstavnike medijev. Na dan mitinga bo dopoldne namenjeno vodenim ogledom za šolarje in druge skupine, letalski nastopi pa se bodo začeli ob 12. uri. Za najbolj atraktivne nastope, vključno s preleti vojaških reaktivnih letal, je rezerviran čas od 16. ure dalje. Skupina Red Arrows bo nastopila ob 17. uri, njene akrobacije pa bodo trajale dobre pol ure. To bo prvi nastop "rdečih puščic" v Sloveniji. Po besedah izvršnega predsednika Aviofun 2011 Damijana Cehnerja je ma- riborsko letališče idealno za tovrstno prireditev, saj ima odlično infrastrukturo: primerno vzletno pristajalno stezo in dovolj prostora na letališki ploščadi. Letališče ponuja tudi dovolj zračnega prostora za varno izvedbo letalskih nastopov. Cehner zato pomen prireditve vidi tudi v promociji mariborskega letališča. Razlog, da bo prireditev v petek in ne v soboto ali nedeljo, je v tem, da je za nastop skupine Red Arrows, ki ga ta podarja Sloveniji, na voljo samo 3. junij. Nastop skupine sicer stane med milijonom in milijonom evrov in pol, je dejal Simčič. Po njegovih besedah bo prireditev brez stroškov goriva stala 90.000 evrov. Častno predsedstvo prireditve je pripadlo mariborskemu županu Francu Kan-glerju. Po njegovih besedah dogodek ni pomemben le za mesto, temveč tudi za regijo in celotno državo. Organizatorji še poudarjajo, da je letalski miting Aviofun 2011 njihovo darilo Slovencem ob 20-le-tnici samostojnosti in hkrati zgled, da se tudi v času krize lahko pripravi takšen spektakel. (STA) Hitrejši v kuhinji, vec časa na prostem. STEKA ponev FAVORIT metlica za stepanje ,99 O FAVORIT zajemalka e6'99 FAVORIT obračalka 99 c6' SENIOR kuhinjski pripomočki €4/"/3 kosi GYNNSAM nož cll'"/kos TOKIG odcejalnik solate bel SKANKA ponev premer cm 28 SKANKA lonec s pokrovko 5 It IDEALISK strgalo c4f" GRUNKA kuhinjski pripomočki €4/"/4 kosi CHOSIGT set lijakov c0'"/2 STAM nož lupilec različne barve IKEA 365+ posoda za shranjevanje cm 17x17x6 SPRITTA za jabolka SPRITTA za limone Pridite in odkrijte recept za funkcionalnost. Poletje prihaja in nanj se je treba vnaprej pripraviti. Z izdelki IKEA bo vaša kuhinja bolj praktična in funkcionalna. Z našimi rešitvami boste spretnejši za štedilnikom pri pripravi večerje na prostem in hitrejši, ko boste želeli preprosto oditi na dopust. Še vedno niste člani? Prijavite se lahko takoj, in sicer v trgovini ali na naši spletni strani. Je enostavno in brezplačno! Omogoča vam izkoriščati popuste in za vas namenjene ugodnosti. IKEA VILLESSE (GO), Via Cividale. Pon - Ned: 10 - 20. Do nas je enostavno priti po hitri cesti RA17, povezava Gorizia-Villesse. www. i kea. it/vi Hesse 4 Četrtek, 26. maja 2011 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ŠPETER - Po enem letu v zasilnih prostorih Za probleme dvojezične šole še ni videti konkretnih rešitev Odprto pismo učiteljev županu Manziniju - Akcija odbora staršev ŠPETER - Šolsko leto 2010/2011 se bliža h koncu, dejavnosti dvojezične šole v Špetru, ki je morala iz varnostnih razlogov marca lani zapustiti svoje prostore, pa že več kot eno leto potekajo v zasilnih in vse prej kot optimalnih razmerah. Kljub temu, da sta že aprila lani Dežela in Država zagotovili sredstva za obnovo starega sedeža (starši otrok dvojezične šole se sicer že od vsega začetka zavzemajo za drugačno rešitev) in da je večina obljubljenega denarja že v občinski blagajni, pa še vedno vse stoji, občinska uprava pa še sploh ni objavila razpisa za gradbena dela. Konec junija med drugim po-tečejo vse konvencije, ki jih je Občina Špeter podpisala z ustanovami, ki trenutno gostijo dvojezično šolo. V zadnjih dneh so se v zvezi s težavami dvojezične šole oglasili še učitelji in profesorji, ki so špetrskemu županu Manziniju poslali odprto pismo. V njem opozarjajo, da so bili otroci dvojezične šole in njihove družine letos prikrajšani za marsikaj, negotovost glede časovnega okvira za popravilo stare stavbe pa tudi ne pomaga. Učitelji in profesorji navajajo nato v svojem pismu vse pomanjkljivosti prostorov, v katerih trenutno delujejo. Vrtec ima na razpolago le tri učilnice, med katerimi je ena zelo majhna, na splošno pa so vse z didaktičnega vidika premalo funkcionalne. Potrebovali bi vsaj še eno večjo, v kateri bi se lahko otroci prosto premikali oziroma ki bi bila primerna za minimalne motorične dejavnosti, še zlasti pozimi. Največje težave pa so z jedilnico in s toaletnimi prostori, saj so ti grajeni tako, da je pod vprašajem varnost otrok. Zunanji prostori pa so brez igral. Šest razredov osnovne šole je bilo letos razdeljenih v dva ločena sedeža: pet učilnic je imela šola na razpolago v bivšem učiteljišču, eno pa v dijaškem domu vzgojnega zavoda Pavla Diakona. Med temi je ena tako majhna, da komaj izpolnjuje minimalne didaktične potrebe, tisto, v katerem je letos tretji razred, pa so pred tem uporabljali kot neke vrste shrambo in se je izkazala za zelo temno, vlažno in hladno. Učilnica, v kateri je letos gostovalo petindvajset malčkov prvega razreda, je neposredno povezana s prostorom, v katerem hranijo čistila. Kar zadeva peti razred, ki je edini bil v dijaškem domu, pa je očitno, da je bil letos povsem izoliran od ostalih, kar še zlasti velja za zimske mesece. Otroci ostalih razredov pa so morali vsak dan, ne glede na vremenske raz- Urad župana Manzinija bi morali že v kratkem »zasuti« z razglednicami, na katerih bodo straši učencev župana seznanili z željami v zvezi z dvojezično špetrsko šolo nm mere, na kosilo v dijaški dom, kjer so imeli na razpolago jedilnico. Nižja srednja šola je bila letos gost gorske skupnosti, kjer so nekaj uradov preuredili v tri učilnice. Toaletni prostori seveda niso bili primerni za šolsko populacijo, še manj pa za 45 ljudi, saj so bili prvotno namenjeni le nekaj uradnikom. Profesorji imajo na razpolago le manjšo sobo, ki jo uporabljajo istočasno kot knjižnico, učilnico za podporni pouk in govorilnico, poleg tega pa nimajo na voljo dostopa do interneta. Dijaki so prisiljeni sedem ur na dan sedeti v svojih klopeh, saj nimajo na razpolago laboratorijev za druge dejavnosti, prav tako je nemogoče v danih pogojih nadaljevati s poukom informatike, poudarjajo učitelji in profesorji dvojezične šole, ki od župana pričakujejo, da bo storil vse, kar je potrebno, da bo šola lahko spet začela delovati v normalnih razmerah in nudila svojim učencem in dijakom kvaliteten pouk. Odbor staršev pa je v zadnjem obdobju pripravil razglednico, ki jo je dostavil na dom vsem družinam otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo. Nanjo lahko vsaka družina napiše vprašanje za župana Manzinija oziroma mu sporoči, kaj si želi v naslednjem šolskem letu, od telovadnice, knjižnice in prostora za podporni pouk do laboratorijev ali večnamenske dvorane ter primernih učilnic za nižjo srednjo šolo. (NM) ZDRAVSTVO Enotna številka za vse storitve TRST - 1. junija bodo v Fur-laniji-Julijski krajini aktivirali novo telefonsko številko za zdravstvene storitve 848-448884. Pred koncem tega leta bo to edina številka v deželi za informacije in rezervacije v zvezi z zdravstvenimi in socialnimi storitvami. Stara številka 800-007800 po 1. juniju ne bo več aktivna. Na novi številki bodo sprva nudili vse informacije o socialnih in zdravstvenih storitvah v deželi, medtem ko bodo rezervacije zaenkrat možne za videmsko, por-denonsko in goriško pokrajino. Na številki 848-448884 bo iz tehničnih razlogov šele od 1. januarja 2012 mogoče rezervirati zdravstvene storitve v tržaški pokrajini (dotlej bodo rezervacije sprejemali na številki 040-6702011). Klice na novo telefonsko številko bodo delno plačevali uporabniki, delno pa Dežela FJK. MEDNARODNI LITERARNI FESTIVAL - Predstavili letošnjo Vilenico Poudarek turški literaturi Letos bo mednarodno literarno nagrado prejel romunski pisatelj Mircea Cartarescu Letošnjo Vilenico je predstavil predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih (zgoraj levo), nagrajenec pa je romunski pisatelj Mircea Cartarescu AVSTRIJA - Novela zakona o manjšinah Pripomb manjšinskih organizacij niso upoštevali DUNAJ/CELOVEC - Avstrijska politika očitno ni pripravljena ugoditi željam političnih organizacij koroških Slovencev (in tudi ostalih manjšin v državi), ki so v zadnjih dneh predlagali še nekaj sprememb na osnutek novele zakona o narodnih skupinah. Iz urada zveznega kanclerja so namreč sporočili, da je predlog za nov (ustavni) zakon za obravnavo v vladi pripravljen, v njem pa ne bo ne predlaganih sprememb glede uradnega jezika v občinah Dobrla vas in Škoc-jan, prav tako ne predlagane dvojezične krajevne table v kraju Dobajna v občini Hodiše. In to kljub temu, da ima kraj Dobajna nad 20-odstotni delež slovenskega prebivalstva in je v pojasnilih k noveli zakona izrecno omenjena 17,5-odstotna klavzula. Zakonski predlog pa predvideva, da občine v okviru svoje avtonomije lahko same postavljajo dodatne dvojezične table. Manjšinske organizacije so razočarane, upajo pa še na spremembe pri sprejetju zakonskega predloga v zvezni vladi in v parlamentu. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je pustil odprto, kakšno bo stališče Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) NSKS glede zakonskega predloga, ki je sedaj na mizi. Kot je znano, so vse tri manjšinske organizacije (NSKS, ZSO in SKS) napovedale, da bodo v skupnem pismu uradu zveznega kanclerja zahtevale popravke pri ureditvi uporabe slovenščine v dvojezičnih občinah Dobrla vas in v Škocjanu tako, da bi imeli pravico do rabe slovenščine v občinskem uradu vsi občani v omenjenih dveh občinah in ne le občani iz tistih krajev, ki imajo tudi dvojezično tablo. Tudi glede dvojezičnih krajevnih napisov se organizacije niso v celoti strinjale z osnutkom urada zveznega kanclerja: konkretno, da na seznamu krajev z dvojezično tablo ni vas Dobajna v občini Hodiše, a tudi drugi enakovredni kraji. V zvezi z zakonskim predlogom, ki torej predvideva skupno 164 krajev z dvojezično tablo ter ureditev rabe slovenščine kot dodatnega uradnega jezika v občinskih uradih, pred sodišči ter deželnimi in zveznimi oblasti, še ni znano, kdaj ga bo obravnaval ministrski svet. Verjetno bo vlada počakala na izid referenduma o dogovoru, ki bo znan 22. junija, in to kljub temu, da izid nima pravnih posledic za obravnavo v vladi in v parlamentu. Slednji bo novelo zakona obravnaval predvidoma 8. julija letos. Ivan Lukan LJUBLJANA - Letošnja 26. izdaja mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica na Krasu potekala med 7. in 11. septembrom, prinaša okrogle mize, branja literatov z vsega sveta, knjižni sejem, kolokvij, predstavitev turške književnosti ter še več predvečerov po vsej Sloveniji. Na predvečerih v Ljubljani, Kopru, Celju, Mariboru, Gorici, Sežani, Biljah in Trstu ter na dogodkih rednega in spremljevalnega programa v Lipici, Štanjelu, Sežani, Lokvi, in jami Vilenica bo festival gostil več kot 30 avtorjev iz več kot 20 držav, poleg njih pa še vrsto akademikov, urednikov, založnikov in kulturnih posrednikov iz srednjeevropskih in drugih držav. Kot je na včerajšnji predstavitvi dejal predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih, je vileniški festival paradni konj društva, ki vsako leto znova ponese slavo v svet. Po uspešno izvedeni tematski trilogiji, ko se je festival posvečal avtorju, literarnim posrednikom in bralcu, letos postavlja v fokus formo festivala in literarnih nastopov pod geslom Beri v živo. V središču zanimanja bodo literarna branja, različni razmisleki o performativni naravi literature in literarno ustvarjanje Draga Jančarja. V zbirki Antologije Vilenice bo letos izšla antologija sodobne turške literature z naslovom "Istanbul Turkusu (Prisluškujem Istanbulu), ki vključuje izbor klasičnih pesnikov in prozaistov 20. stoletja. Antologija bo zaradi finančnih težav letos izjemoma izšla konec avgusta. Koordinatorka projekta "Read Me Live" Maja Kavzar je povedala, da projekt spodbuja medkulturni dialog, branje razume kot gradnik znanja in prenaša sporočilo, da knjiga premošča razlike med ljudmi. V okviru letošnjega festivala in projekta sodelovanja štirih evropskih festivalov, ki ga podpira Evropska komisija, se je odprla spletna stran žive literature "Read Me Live", na kateri so dostopni video posnetki branj dosedanjih gostov. Okroglo mizo Srednjeevropske pobude bo vodil pesnik Gregor Podlogar, ki tudi sam išče inovativne in sveže načine literarnega nastopanja. Med razpravljalci bo Alberto Manguel, avtor knjige Zgodovina branja, ki velja za enega najboljših poznavalcev te problematike v svetovnem merilu. Osrednji dogodek festivala je vse od prve Vilenice, leta 1986, podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev v skladu s statutom Vilenice podeli avtorju iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike. Letos bo nagrado prejel romunski pisatelj Mircea Cartarescu, podelili pa bodo še kristal vilenice, mlade vilenice in pisateljsko štipendijo za spodbujanje literarnega ustvarjanja in izmenjave mladih literatov iz Albanije, Be-lorusije, BiH, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine. Festival bosta podaljšala nastop lanskega nagrajenca bosanskohercegovskega pisatelja Dževada Karahasana, ki bo predvidoma v novembru, in okrogla miza Kdo je lahko slovenski pisatelj?, ki bo 23. novembra v Trubarjevi hiši literature odprla temo tujih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. maja 2011 5 NOVA PUBLIKACIJA - Pogledi slovenskih avtorjev O večkulturnosti Kanalske doline Knjigo Mojce Mihalič sta založila SKS Planika in SLORI NABORJET - Slovensko kulturno središče Planika in Slori sta s pomočjo krajevne gorske skupnosti izdala in založila publikacijo z naslovom »Val Canale territorio multiculturale -Il dibattito degli scrittori sloveni sulla valle e sul gruppo linguistico sloveno«, ki je nastala v okviru diplomske naloge Mojce Mihalič iz Boljunca pri Trstu, ki se je zaljubila v Kanalsko dolino in je pred nekaj leti prav tu začela svojo poklicno pot. Avtorica v prvem delu knjige opisuje splošno podobo Kanalske doline. Označuje jo kot večkulturni in večjezični prostor, saj so tu prisotne tri različne narodne skupnosti. Slovenci v dolini prebivajo najdlje, njihovo posebno pojmovanje etnične pripadnosti in pripadnosti slovenski kulturi (»V srcu smo Korošci, govorimo slovensko, a smo primorani živeti v Italiji« - iz intervjujev z domačini, ki jih je opravil ameriški antropolog in velik poznavalec tega območja Robert Minnich, op.a.) pa so močno pogojevali zgodovinski ter politični dogodki. Mihaliče-va med temi omenja predvsem dva: priključitev Kanalske doline kraljevini Italiji po podpisu pogodbe v Saint Ger-mainu leta 1919 po koncu prve svetovne vojne (tedaj je prišlo do prve demografske spremembe med kanalskimi prebivalci, ki so bili dotlej samo slovenskega in nemškega izvora) ter po- godbo o optantih med Italijo in Nemčijo iz leta 1939, ki naj bi dokončno rešila etnično vprašanje, v resnici pa je bila sad želje, da bi v obeh državah izbrisali narodne manjšine (nemška je posledično skoraj izginila, Slovenci pa so bili dokončno zaznamovani kot tujci na svoji zemlji). V drugem delu knjige poglablja Mihaličeva značilnosti in posebnosti Kanalske doline skozi zorni kot slovenskih avtorjev, ki so v preteklosti v svojih delih obravnavali to območje. Besedila o Kanalski dolini je Mihali-čeva našla v glavnem v Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter v glavni knjižnici v Ljubljani. Gradivo je razdelila na tri obdobja, ki so na katerikoli način zaznamovala tamkajšnjo slovensko skupnost, pa tudi splošno zgodovino Kanalske doline. Besedila, ki so nastala pred, med in takoj po prvi svetovni vojni so v glavnem poročila o izletih slovenskih alpinistov, ki jih je avtorica povzela iz glasila Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik«. Problematika optantov in njene posledice v teh zapisih niso omenjene. Na prvi pogled bi lahko bil to znak splošnega nepoznavanja stanja v Kanalski dolini, Mihaličeva pa je presodila, da bi lahko tem pomanjkljivostim botroval strah pred podajanjem ocen o ljudeh, ki so dolga leta živeli v tišini zaradi zatiranja italijanskega nacionalizma. Av- Naslovna stran publikacije z naslovom »Val Canale territorio multiculturale - Il dibattito degli scrittori sloveni sulla valle e sul gruppo linguistico sloveno«, ki je nastala v okviru diplomske naloge Mojce Mihalič torica publikacije je tudi mnenja, da je bila Jugoslavija takrat trdno prepričana, da je fašistična raznarodovalna politika dosegla svoj cilj in da na tem območju ni več Slovencev, zato pa Kanalska dolina za slovenske raziskovalce ni bila zanimiva. Po drugi svetovni vojni se je število besedil, ki so obravnavala problematike Kanalske doline, zlasti vprašanje optantov, vidno povečalo. Uveljavilo se je tudi splošno mnenje, da je Kanalska dolina "izgubljena zemlja', saj je del slovenskega narodnega ozemlja, kar so slovenski avtorji dokazovali z navajanjem slovenskih krajevnih imen. V zadnjih letih, ko je slovenska javnost spoznala jezikovno posebnost in edinstvenost Kanalske doline, pa so prevladovale socialno - jezikovne in antropološke študije o pojmovanju narodne pripadnosti Kanal-čanov ter sestavljenih identitetah in značilnostih vseh narodnostnih skupin, živijo na tem območju. Zadnji del knjige vsebuje italijanski prevod in analizo člankov o Kanalski dolini, ki so bili objavljeni v slovenskem časopisu Soča med letoma 1945 in 1960. Knjiga je zanimiva tudi za naše sodržavljane, saj je napisana v italijanskem jeziku. Ni znanstvenega značaja, gotovo pa bi bilo vredno s poglobljeno raziskavo nadgraditi vsa načeta poglavja. (R.B.) VREME OB KONCU TEDNA Hladna fronta bo prečesala naše kraje Darko Bradassi Okrepitev anticiklona nam je v tem tednu pričakovano prinesla prave poletne temperature. Živo srebro je tudi ob morju, ki je med drugim še razmeroma hladno, le za kako desetinko stopinje zgrešilo 30 stopinj Celzija, kar bi bil za Trst vsega spoštovanja vreden podatek tudi poleti, medtem ko je marsikje na Goriškem skorajda doseglo 32 stopinj Celzija. Najvišje temperature v naši širši okolici smo beležili ravno pri nas zaradi tople in suhe šibke burjice, ki je med spuščanjem z višjega zaledja proti morju še dodatno segrevala zrak. Po drugi strani je šibka burja tudi povsem onesposobila temperaturni vpliv morja, ki v Tržaškem zalivu nima niti 18 stopinj Celzija in bi v normalnih pogojih občutno hladilo obalo. Če bi pihljal morski veter bi namreč v takih pogojih dnevna temperatura na Tržaškem s težavo presegala 25 stopinj Celzija. S subtropsko advekcijo iz Alžirije in Maroka so se občutno segreli višji sloji ozračja. Radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila 14,4 stopinje Celzija, na višini 5800 metrov -14,1 stopinje Celzija, ničto izotermo pa na višini okrog 3300 metrov. Celotno ozračje je občutno toplejše, za več stopinj Celzija, od normalnosti. Otoplitev v višjih slojih bi bila morala prinesti tudi večjo stanovitnost, kljub vsemu pa so se tudi v zadnjih dneh v popoldanskih urah pojavljale, čeprav manj pogosto, vročinske nevihte. Nekatere med njimi so bile kar močne s pogostim bliskanjem in grmenjem, pojavila pa se je tudi toča. Vse to dokazuje, kolikšno energijo je, kljub delni stabilizaciji ozračja, prinesla sedanja otoplitev, kar vliva tudi ne- kaj skrbi pred prihajajočo solidno hladno fronto, ki bo dosegla naše kraje jutri popoldne ali zvečer. Jutrišnja hladna fronta, ki prihaja od severozahoda z višinsko dolino severnoatlantskega zraka, bo solidna. Pred njo pričakujemo tudi v nižjih slojih z jugozahodnim vetrom še dodatno otoplitev in povečanje stopnje vlažnosti, za njo pa bo pritekal bistveno hladnejši zrak. Naše kraje bo prešla razmeroma hitro, zato bo dogajanje živahno. V popoldanskih ali večernih urah se bodo začele pojavljati padavine, predvsem v obliki ploh in neviht. Zvečer in v prvem delu noči bodo ponekod možni tudi močnejši pojavi, ne gre izključiti krajevnih neurij in nalivov, ne gre pa prezreti tudi možnosti toče. Pozno zvečer bo zapihala močna burja, temperatura pa se bo začela naglo spuščati. Po prehodu hladne fronte se bo že v soboto dopoldne vreme postopno izboljšalo, kasneje se bo razjasnilo. Pihala bo burja, temperature pa bodo v primerjavi s preteklimi dnevi sveže in prijetne. V nedeljo se bo zračni tlak že nekoliko utrdil in bo prevladovalo sončno in ponovno toplejše vreme ob prijetnih temperaturah. Če sodimo po sedanjih izgledih, kaže da bo anticiklon v začetku prihodnjega tedna deloma popustil pred pronicanji bolj vlažnega atlantskega zraka, kar naj bi prineslo nekajdnevno nekoliko večjo spremenljivost z občasno nestanovitnostjo in manj visokimi temperaturami. Kmalu zatem pa naj bi se ponovno utrdil nov anticiklonski val s stanovitnim vremenom in visokimi temperaturami. Na sliki: anticiklon je bil včeraj še v svoji polni moči RAZPIS - Rok za oddajo zahtevane dokumentacije je 13. junij 2011 Nagrade Slovenskega raziskovalnega inštituta za diplomske, magistrske in doktorske naloge Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Razpis je namenjen interesentom, ki so do zapadlosti razpisa opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se večinoma ukvarja SLORI. Z nagradami namerava SLORI stimulirati mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu oziroma sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom pri specifičnih raziskovalnih projektih. Razpisni pogoji 2011 Na razpis SLORI-ja v letu 2011 za nagrade zaključenih zgoraj omenjenih diplomskih in podiplomskih del se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskem letu 2009/2010 diplomirali/magistrirali/doktorirali na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Prijavijo lahko naloge, ki predstavljajo pomemben ali izviren doprinos k poznavanju slo- venske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega in družbenega prostora, njenih razvojnih procesov na družbenem, kulturnem, političnem, gospodarskem, pravnem in izobraževalnem področju, medetničnih odnosov, identitetnih in jezikovnih praks ter komunikacije. Doprinos lahko zadeva tudi druge manjšinske študije, ki vsebujejo primerjavo s stvarnostjo slovenske skupnosti v Italiji. Ob oddaji prijavnega obrazca morajo kandidati v zaprti ovojnici z oznako »Razpis SLO-RI za univerzitetne naloge 2011« priložiti še: a) fotokopijo osebnega dokumenta, iz katerega je mogoče razbrati kandidatove osebne podatke, državljanstvo in kraj stalnega bivanja; b) kopijo diplomske / magistrske / doktorske naloge; c) kratko predstavitev obdelane tematike, razlogov za njeno izbiro in pomena dela za slovensko skupnost v Italiji diplomske naloge, magisterija oz. doktorata z lastnoročnim podpisom in datumom. (v obsegu največ ene tipkane strani.) Izbor izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v 60 dneh od datuma zapadlosti. Selekcijski postopek predvideva preverjanje ustreznosti prejetih nalog z vidika formalnih pogojev, ki jih določa ta razpis, v drugi fazi pa recenzijo in izdelavo strokovnega mnenja o nalogah, ki zadoščajo razpisnim pogojem. Izbor nagrajencev opravi Znanstveni svet SLORI na podlagi recenzentskih mnenj in predlaga kandidate Upravnemu odboru. Na sklep Upravnega odbora ni pritožbe. Naloge (diplomske, magistrske, doktorske) bo SLORI nagradil s spodaj navedenimi denarnimi zneski: - za univerzitetno dilpomo II. stopnje (3+2 letna) ali 4 letna diplomsko nalogo ali magistrska naloga so predvidene nagrade v višini tisoč (1000) evrov; nagrajene bodo največ 4 naloge v skupnem znesku 4000 evrov; - za doktorsko nalogo je predvidena nagrada v višini dva tisoč (2.000) evrov; nagrajeni bosta največ 2 nalogi v skupnem znesku 4000 evrov. Upravni odbor SLORI-ja lahko v primeru nižjega števila prijavljenih kandidatov oz. neprimernosti / neskladnosti nalog z razpisom poviša posamezne nagrade ali pa preostala sredstva uporabi za publikacijo nalog oz. zneske prenese na naslednje študijsko leto. SLORI lahko najboljša dela tudi objavi. Del ne bomo vračali. Razglasitev nagrajencev za leto 2011 bo na Dnevu raziskovalcev, in sicer v septembru 2011. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici (NŠK) v Trstu (ul. Sv. Frančiška 20/I), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Korzo Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (ul. IX. Avgusta 8), na sedežu društva Planika v Ukvah (ul. Tablja 28) in na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giot-ti 1, tel. 040- 636663, trst@slori.it, kjer nudimo tudi dodatne informacije ali na spletni strani www.slori.org. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 13.6.2011 na sedežu SLORI ali po pošti (s priporočenim pismom oddanim najkasneje 13. 6. 2011). 6 Četrtek, 26. maja 2011 GOSPODARSTVO PODJETNIŠTVO - V Portorožu slovesna podelitev nagrad letošnje pete izvedbe Topolova vlakna odpihnila konkurenco na Podjetni Primorski Glavno nagrado sta prispevala Zadružna kraška banka in Adriatic Slovenica EVRO KOPER - Nagrado za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska 2010/11 si je prislužila poslovna ideja z nazivom POSSA - naravni super absorbent iz to-polovih vlaken. Na torkovi slovesni podelitvi nagrad v Avditoriju Portorož je zmagovalni podjetniški tim prejel kipec in ček v vrednosti 6000 evrov, ki ga podarjata zavarovalnica Adriatic Sloveni-ca in Zadružna kraška banka (ZKB). Zmagovalec bo lahko svoje poslovanje opravljal v pisarni, opremljeni z Gonzaga pohištvom v Univerzitetnem razvojnem centru in inkubatorju Primorske (UIP). Drugo mesto je zasedel poslovni načrt Diagenomi, tretje pa poslovni načrt Diffèrent. Letošnja novost sta tudi dve dodatni nagradi, ena za najboljši poslovni načrt za spin off podjetja - prejel jo je projekt Animal explorer - in druga s področja integracije mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij, ki jo je prejel poslovni načrt Augmentech. Na letošnji peti razpis za najboljši poslovni načrt Podjetna Primorska 2010/11 se je prijavilo 60 poslovnih idej, v finale pa se jih je prebilo 13. Ob podpori podjetniških delavnic in strokovnih svetovanj so finalisti napisali dokončne poslovni načrte, ki jih je ocenila strokovna komisija in na koncu med njimi soglasno izbrala zmagovalni poslovni načrt POSSA - naravni superabsorbent. Komisijo je prepričal z inovativno idejo, ki temelji na trajnostnem postopku priprave topolovih vlaken za izdelavo su-perasorbentov za čiščenje oljnih in naftnih madežev z vodnih površin. Inova-tivna je uporaba do sedaj odpadnega naravnega materiala - topolovih vlaken, ki imajo zelo visoko asorbcijsko sposobnost za vse vrste olj in drugih na vodi plavajočih snovi. Topolova vlakna trajno plavajo na vodi in so popolnoma hidrofo-bična, torej nepremočljiva. Dodatna prednost topolovih vlaken pa je tudi ta, da gre za popolnoma naraven, obnovljiv vir surovine, ki je trenutno brez komercialne vrednosti. Nosilca poslovne ideje sta dr. Marko Likon z bogatimi raziskovalnimi izkušnjami in Robert Časar. Za zmago jima je čestital Andrej Baričič, direktor Gea College, direktor koprske enote zavarovalnice Adriatic Slovenica Borut Širca in predsednik ZKB Sergij Stancich pa sta zmagovalcu izročila vsak svoj ček v višini 3000 evrov. Zmagovalna skupina bo lahko svoje posle vodila v brezplačni pisarni v UIP, opremljeni z Gonzaga pohištvom. Drugo mesto je zasedel poslovni Zmagovalca s pokrovitelji, med njimi drugi z desne predsednik ZKB Sergij Stancich načrt Diagenomi. Podjetniški tim, Klemen Španinger, Rok Košir in Alja Vide-tič Paska, razvija novo metodo genske diagnostike raka dojke in debelega črevesa in izvaja nove genske teste za kar-diovaskularna obolenja ter teste, ki posamezniku pokažejo smernice za izboljšanje življenskega sloga, kar je novost na evropskem trgu. Tretje mesto je zasedel poslovni načrt Different, s katerim sta Tomaž Ber-tok in Tine Slabe razvila inovativen model trženja izdelkov blagovne znamke Different, ki združuje skupine ljudi s skupnimi značilnostmi. Poslovni model bosta testirala na trženju sončnih očal z vgrajenim koščkom oljčnega lesa. Nagrajenca sta prejela poslovne nagrade. Dobitnik druge nagrade je prejel prenosni računalnik in brezplačno uporabo spletnega poslovnega programa Minimax za obdobje enega leta, ki ju podeljuje podjetje Saop iz Šempetra pri Gorici. Dobitnik tretje nagrade je prejel GSM aparat Samsung, ki ga podarja podjetje Mobitel, in računovodske storitve v vrednosti 1500 evrov, ki jih podarja računovodska hiša Fipos iz Kopra. Najboljši v kategoriji poslovnih načrtov za potencialno spin off podjetje je bil poslovni načrt Animal explorer, ki ga je zagovarjal Peter Maričic. Jedro poslovne ideje je biometrični čitalec očesne šarenice, ki bo olajšal način pridobivanja podatkov. Projekt nastaja s po- močjo Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. V kategoriji poslovnih načrtov s področja mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij se je najbolje odrezal poslovni načrt Augmentech, ki je zasnovan na računalniškem modelu razširjene resničnosti z združitvijo posnetkov prostora in virtualne resničnosti. Model se bo prvenstveno uporabljal za notranje opremljanje prostorov. V podjetniškem timu so združili moči Blaž Malje-vac, Mitja Cerkvenik, Darko Kenda, Tine Šukljan in Zoran Kenda. Direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske Matjaž Primc je finalistom podelil priznanja za uvrstitev v finale natečaja in ob tej priložnosti takole povedal: »Ponosni smo na dosežke vseh petih izpeljanih natečajev Podjetna Primorska. Podjetniška miselnost v regiji se razvija in prinaša vedno več inovativnih projektov. V petih letih smo ovrednotili 128 podjetniških idej, svetovali pri 58 poslovnih načrtih, z našo pomočjo je bilo ustanovljeno 27 na znanju temelječih podjetij, med njimi tudi start up podjetje Univerze na Primorskem. S Podjetno Primorsko in podporo partnerjev Adriatic Slovenica in Zadružne kraške banke, ostalih pokroviteljev in s sodelovanjem Univerze na Primorskem sledimo našemu poslanstvu in prispevamo k dodani vrednosti naše regije.« SLOVENIJA Samo Hribar Milič je novi predsednik GZS LJUBLJANA - Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na včerajšnji ustanovni seji za predsednika zbornice imenovala dosedanjega generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča. Ta bo zbornico vodil v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju. Za mesto predsednika so se sicer potegovali še direktor družbe Sinet Stojan Binder, direktor družbe Mi-po Mirko Požar in direktorica družbe Atotech Slovenija Mariana Re-bernik. Udeležba na skupščini je bila 89-odstotna. Zbornico je od septembra lani vodil Binder, ki je na tem položaju nasledil Zdenka Pavčka. »GZS in menedžmentu na vseh nivojih moramo zagotovili kredibilnost, ugled in s tem podporo za naše predloge, ki jih imamo dovolj, a zanje doslej nismo bili sposobni dobiti podpore,« je v predstavitvi usmeritev delovanja zbornice poudaril Hribar Milič. TRGOVINA - Odbornica Brandijeva Deželni zakon za trgovino bo prilagojen direktivi EU in nacionalni zakonodaji TRST - Deželni zakon FJK za trgovino se bo moral prilagoditi evropski direktivi, znani z imenom direktiva Bolkestein oziroma vladnemu dekretu, ki to direktivo uvaja v italijansko zakonodajo. Korekcije deželnega zakona, ki bodo potrebne, je deželna odbornica za trgovino Angela Brandi včeraj orisala predstavnikom trgovinskih zbornic, Confin-dustrie, sindikatov, stanovskih organizacij trgovcev in združenj potrošnikov. Zakonske spremembe bodo šle najprej v odobritev na prihodnji seji deželnega odbora, nato pa bodo vključene v deželni zakon za prevzem evropske zakonodaje, ki bo šla v razpravo deželnega sveta, je povedala Brandijeva. Spremembe, ki jih je odbornica orisala na včerajšnjem sestanku, zadevajo načrtovanje sred-njevelikih in velikih prodajnih površin, neposredno prodajo na domu, trgovino na javnih površinah in na- loge deželnega observatorija za trgovino. Za srednjevelike trgovine ne bodo več veljali kriteriji, ki so jih doslej določale občine, medtem ko bo za velike prodajne površine odpravljen deželni načrt za veliko distribucijo (ki določa največjo možno površino 15 tisoč kv. metrov), ostalo pa bo načelo o vzdržnosti teh prodajnih površin za ozemlje. Vzdržnost bodo še naprej ščitili občinski sektorski načrti in deželni urbanistični predpisi. Kot je poudarila odbornica, bo sicer v prihodnosti potrebna celovita revizija deželnega zakona št. 29 za trgovino, in to tudi glede na to, da bi lahko Evropska unija do konca leta uvedla neke vrste direktivo Bol-kestein 2. Deželna uprava bi tako po mnenju Brandijeve morala namesto novega zakona raje uveljaviti enotno besedilo za trgovske dejavnosti, ki naj bi to področje uredilo celovito in po potrebah sodobne trgovine. 1,4069 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. maja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 25.5. 24.5. ameriški dolar 1,4069 1,4089 japonski jen 115,47 91357 115,45 9 1543 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,0100 63,7750 40,0100 63,6890 MlUlJjlVa 1 upila danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4569 0,86720 7,4566 0,87285 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 8,9150 7,8240 8,9200 7,8385 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,557 1,2324 24,580 1 2405 jviv.aijM Malih. estonska krona m^HTarcki tArint 15,6466 270,06 15,6466 269,40 1 1 laA LiuicA ij, utuyiau / / / t SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 71 qil«4U IllHIKTLI Uda k pubblii-j-róik; di Cftmdic IsuHliuc, it mcodle trilingue delh hmirttB tli Gotvia: un ulBikut snnunww di difonnitfJonc í foinurtita^ione ddVamminijJrazto-nc prwificialc. Si IraUa di unospaíin in. ■ laltino, fnalano c sien likk che |h"nr.'i TKlkL vqOc case Hule k aHuitä delLs nostra provincia, Le molle nznrirç, manikMazioni c<¡pportu-niiá. i jsuyelti che ogpi piorno si s^OfgßüQ sul temí orto. Un hk>Jo |vr valonmue ti euJlura, le lingue e Ec Uadi/ioni che lanno virae Elsonlirioe liposome be Id abitaren (.'rvrache Istmlme é visibíe unette su wMTViSirac bctwíi D nevi t. Čim tbftfl rtulW e seomenw 11 putilieiiznon di Ctoni-dii> Lisurtlhis. il incivil in UV- lengliis dv I'mi irmu- di Ourifl:; un Aunan in plui di informaron fiOHOinlct-âco(V- nimiflBziin pnvñálL Si (rafe di v» sfosá. pir úüdxk, fttrbn c slo^au cÜd íJ jjlBrtarï ite vucsra cpsis dtftÜS lisötitiliic« MSln pTOYtfK*^ liSUDlBihli/l^iVB, manifetiBions c opompiiunüí i pñgjefe d« ogtni dS si fasiii Mil tcriiLuri. L.'iic t rumien: |Ur lukm/A laculiure, Lis Étiijdbiü c ¡fe [ftkli/irtiiu l"¡il" » fííin vivi Íl (juriran c Lis I termini s etu Ii a son a sià. í nwiieliis l.tstirmnts al é visihil anejen u^^croíiaclviíonnne.ir S priiujočo ütcvilko /iienj-.niMii objavljati IhyosaCu mesečnik Feiiajine (lürica FttsftSta kronika, ti predstavlja s j pukisj indio upca^ dodadno snxLs1\n 2* uilimiiranjc .n ko munie t nanje zjaniKitiLjo. trie /j bilten v italijanščini. lurLui^mi in Klen Litini, ti ho Riesel v vijt tkmove vse dejavnosti n;¿e Pokrajine, Stevihe pobude, prireditve m pnloínosli ter paujekte. ki ve vsakodue^ref Ltd1. i>:il ■.- v nnfem ixuskxu. Zeliniö Uiko ^ívredrailili I...Ililm, jLvike, dflVatk; mi íibiíaje ljud:, Vi v Pftsofju üvijcii iii oblikujejo lo ra/urtliktii stvarnost. Špiku« unjo IfaSD&C ljouikc ¡bibine h.ilIl m spktii: v. htI KJ9CT t ¡ ne. iL IE presídeme delti ftçvinçia dKlnriria 11 présiderai de Ptovtraciedi {ionize Tatkednik Pútrujine ( ieriea tinned (¡Ik-r^hiLt;» Nj /jLiML-jski ul.LsK-ni i^Liii K)Écctmsoletmikk1iMk>i[i ^jJuke jJ^tipiiie hI. i ; 1 i ^v. lj c, kija sesiavEja ^îet inLidLti mkerjev. Pe^morili smo » % peveem sïu{Hne L^viJori i "rnscLIijenL Kriq "vMihlja hkitpiiid in kalwist ji: /jiîl-I;i \ ¡iîli skupna ^lâïitH-na put? Polej; mm tu ^lokalih in kiuiri ^eilat Ijajo Jiupraj ie Vlkhe-le SchincaiitiJ ru kiiari, iJavid Soiuir n.i kulvnh in Martin I ïe-ei.ik na Kv-il. Vst raen Manina snio ffir skupa) nUupili kta ZOtii I. maja Î teverjanu, pni končat v stalni/iLsedbi pjsmo udiral i okksbra ^leeo kla v Gttici. Preil knuki: n se nam je na kbvialurJi [mdru>i I ( rte^ot IdpuiaL u Vrtojbe kot udziv na pelretx» un vin suundu. S kin smo done^Li kvulilletni skok. f Id F;ikI ¡niLLiku|»iiH? V bistvu je nne siid skupne odûtiM ^EtmJiu^a^isit pomeni poimgleifctf uriidijski viil«. Nntoje se Kitj ™ tmislne ^ilmv, ki pfiniiiiijt11 glasbo m lepo ™hiSjc, v čisleui cLL-pn.nji.i s škodljivimi nklKvikli^itimi valovi. l\ikj; tej^i se /neelek imena iijuniii r. H^x-etkviJi îhktiïîi iirinTi^ke K\k ^kupinv Kinkilvini, ki jv v^m CIlîk^n skupim. Kje pa igrate? krajih) tako v Clnciet kol^x v okolL&Lli vaseh, tiajvcfkcad v l"Jnkidohu, ^taiiJiciu in SlniaxTti. Snx) pa ic i^li tudi onkn.ij meje. Pri/ori.4£a na^ih iiilsK^v f» prazniti in ¡uSngrev, ^ifasih prikladne aabave. poktiicjci pa nas tahkii (udi /j pojKtfcfev \eiera v kakem lokaLa. repertoar pred-slriiljaji» le I J. nei^erjif, se pmti prindhe skladi» dmjjh skupin^ ali xtese podali tudi ^ n^ltirshi» usHarjrinjc',' Ne, /enkrat -oslajamo me^ti pnredhum. iv ludi li. m/lopa. ker smo noMak ke4 taka M^la glasbene skupine in ker ielnnu publiki nutliti me^neot plesa iil /Jihave na noUih krajevno in UkIi majnh skkidb. MaS itpert^ir /ajenia slovenske, hri-ulke. aji^JeSke in ilalijaiifike (KOUl s pt*Jroija mek oadronni pop-twrk. glaibe. Tudi naKxliK>-ahirme uspi'snice ne rniinik^iu. Kakv^idii prilwdnosl iH'ntlH',' Kuh'ri je imnIvih".1 Nem len i v lu no pOHUd k sodulmTiuiju no^e^a^lusbenikji in se takoi/boljïiiti 1er rutslv-piniyb poHieil*™jSih prikviKwtih. Radiúwmv ù in üm^pitf™ cuti" at¡h\> .tj ¿í.t? sca¡a n»itk'üÍL> sktwmi di thnizia e di>i¡niai iimimifi. La batni i ixtmjxtiia da i'íh¿ím: rngfizii ¿fu-süoriíww da! mo iaincftitiiinttai numtfialf e brani tócate. i\¡{h> mavita € mliV altiiiüi tid Riiippo tu? {utin ii ftta "jmttíman Dmid Cnx&Hi Documentari sui Furíans de Europe di sorel! jevât Docimiemario suí Friulani deirEuíOpú oríctitalc IL prngetlo ¿ real^jnn tblla Ptoaincia di {jLin^ia e llnan/ia^ dalta Rqpone Fnuh \tnczia tiLiilLi, ai ščitil delle 4W1.VJ, IK'DI e della L.R.2&U7. Il pnj¿el ¿d é realiKÜ de IViviack di tiun/c c ibuiuiäl de Fíeqon l-'riul Vigncsie Julie, ai sens des ta? JfrOl t de LJÍ. 2&Ü7. Itojekt i/>7ijj E\)krLjnxi Ooni^, ímontin pu jpi [\vi.'l:.i lurtanijii Julijska kmtjnu v o^iru fljJiortov in.lS-fll RfdefelfNfiíidiu W&7. L'n doeunKTitan ¡(meranL meliul don^je dopo ^ic («niL in innthme De skmde dal 2UU9 par sN inil chilennelris in j ptm Ire svtemanis hvjwfl niUlri pa^ divien {Skrthad»eI Ikaäae, Romanle v Oi»gja-inl I>i thteW tfftfiirtkM. vfvudi Luduii di (i Iis meueNLi des ^siemoneanci^ cjapadis su dl tascuL tai a^ns pnstjLs in Antcnche. Asie onenläl c Occaruc le lau/e- dal pnifäjel S^arietiniaiiv Se |xtö elieslL^ pnuiü; IrauntsskxLS a jemi J(kikl re^riistrimons audio, vül a di ialts di puesk1 pe radio, eotp (kneife di Vuseul ut é iineje 11 a&viü rtfi« Mut D'Agovlini. the il ïi tun'it sei lis nj^fsis vKk» sei il iitunla^ dill dotumtnari Si mtUude aluvión poñtúol^r je«klK d^iitu^his.tkrmir svCMII iL pAtS Ii litt mn suitdis lerifamdftlBimtfviafla. Id iflichcsi vifa us irtWtviilijLíli C D'AjKhtini i je di Oï)ii S4X1C. Si Vï lLlí çtÎK di LinigiSÄnii fyrtüne lapsdt k Sei^Hkk i j II'I ill e e laiïxc a Hudipest. { 'ilui: ehe i 11! n:äls a son in L'ueK1 tüdane a rtm i ^sl ihu par Cúiaoi. "Lil vie Ji ia-Ftiiiatis- di' Fitn>pe di Sondi je\tit"r h ti diKitmttiJtiiitt Hitu-tunta, aiSitrihititi) dopa jut ppnjfip iti au to sfitnifa ch&otuetri taccandn ij\taitm dhvtrtipaai (Sfoiaccftia, Lamina, Iktmiimti c-' fJnpSvnni. minmi JijHnat* in cni mccofi^ itna nvnriita di Nia^iiift' ptic a čmigfiitiftiuiani a a lom iiisivndenfi. 28 e 29 Mai: Cantinis Vicrtis 2011 28 o 29 maggio Ciinlinc Aporlo 2011 IX![:o-4ii/ion>. visiiis. uaiis; par jussi sini|Ti inrom^iiv hi Ik muflon d bftsw dis(.>imi »il iPhoiB la "Cnincine CuichcnoEd un il^nte. s«l sil wwvKcaiiltneafKrte,nft> piicsdiscjfimA la rmpcflin dtitii iHcadliutdKa aderis«! a dt«Mc itii/iani^, hiLd Friul fVittiijl avicniwi a Connon lA faiaine nmduioK, l.ivioFcllu^ E^kjIli SuI^lLl di Mmtc e la li^ide di An^rik, a I\1jjl:ivj iniiLMin. Pcnus*» Kobili, Ca Riincsci, Jcnuaiir», ki Rajadc, a Kane la lijjiude di Vile£fK>ve e Elor^o ('onvemi, a fjaidi&cjc Bla.^ix a \1ariaii la liitinuLjL- Ljuiia, ,n li.inmi Cnidelli, l.u (iinesna. Roiko HEaivihis, aOsla\ie Fie^l, a Scgrat C'atfelvecchici, s Son iian/un 1-in/o Loncn/nn e a San l-lorean Atesiio Kcmijane. tondi l-mnendLai. Dr.iiia. ieirtiil {í phii di 100 «infinis in dun il FM%Hit Julit) a |Htai|4iin i la XIX edokn di Xípuiiic flpetw". the eje api/ade dal MovíükH; (unstm (Jal vin, oil juwri da Ia Rtgjoi e da ta Cas« di spamjin di] hViüL I. 'u|yii;'jin iltiC ;l1 l: pjif Suhi^k ai 2R Ç lIliiIIltii^ ai di Muí. Siihi^k £¡ ffcttiïbi lis ÍJÍIXKÍSí 'tffÛi cul E-t'.:tiL"ji ' in -1üi:;iiiri[ii\ (lá ehe, k si prefhveL si pues iä aneje Line rL^tica^ioii ^uididel e in 10 Ira a/iendis, a^rilLiri^iiiK e fiskjí-jims da la le^jon. Al ë elär chic lis "t enis cul Koncärn' si clamis cussi paneč che a f\Lieuip:i' aneje i pfïxlutnMN. IXvnenLe, im-e/Jt, lLl Ijs Hl di huifexc a Eík fr di riere, lis a/iendis a v temían I is lôr puanis a eliei {fatpvHb) ricuvier/i i uns, jmiponuiJl cuhumcnLseiKi^a-stMikTiiiss. cwowm caí vionäi, inuialivis eultumb e musicals. ii^irfiJt lirtVimctïLr fküKí-ifX'fiiiitiit ctSict 19* í\¡iin>t\£ di if.iittJifíh1 ¿ryvrtc ". Sabino 2S aiii^tr .•¡urûiiiwt puif>ri.w ik^^tn^i^itii ¡¡pidan* iti 40 i'itmtm* t* "Cew ctvt if " m 3ft agri/Hri-atii e iisunvna iMiti n^ituu'. IbjMfttk et 2Ü ie aziendï iiprtrttntio k> ¡yone upíí wnnnm pivefï-tArsintii in i^pidn, nhhinümwiii fnogaitnviotmri l inhipiive tMlaanfí tmniitii/. Romarski kraj za Madžare Meta di pcilegrinaggio per gli unghcrcsi ■ LJbJaju nek krjj m (krnitam ki ¡pi inooJa mad£arJ(] drfcivLjan] bolj«: poauju txl sumih prabiv^lccv yoriSkc potrajme. tire a madJailio kapelico pri \'i/intin;h. ntih arhiCL^bunski bistr, ki so /aueh enidi I: lela 17 mud£ard(] ^njjuki, Idffld bojevali ru fronti na dokTdobJd planoti, da h laliko Lun puČJi-iliLi spomin ru približno slo lisoi svojih sitdriaUjanov, podlih v ei:i i^nod dvanajstih soških bitk. Zaradi nadaljevanja prve svrto«ii> vojne r: umiku svslro-ojliskih čet pu jLL kapelica oslaJu nedokončana. V tukem stanju seje ludi branila /a nadaljnjih scdciiidcsct dokler nista združenje wAmki dcIPIsojiam in kulturni tnoiek ¡ulson/o I JiUliI i Kothc 1.1 L- 'i '_■ i l I eset i .' i Id prnjinjcjn slolelja začela h pcMbflpfci /a obnovitvena dda iuInAk^ spompillca, ki so trajali Var neksg Iri. Kjctkc maja ITKW so končno slovesno blagoslovili teilB(|ilU «Imovljctri inali boiji hram ob privUiwMi Uglednih kot b=l:t ïl|W. Udtflji predsednik Ruthiblikv Matearte Lftnl¿ Sdfytuh in (wlanji nlinhm hi obrambo Liïm; SaikTes, Ob TÉli prikinoni ju bivii pnxksednik opomni ubCiitl^o, (ti ju VB IVtbeidob motno asfchlOI v ijxuriinu Madžarov. E'OsuU je rtionraj simbol k'rtiv in Trpljenja, ob Ceni pu (uJi virribul pOgmtnï in sülklimosli. Nnj omenimo, da je L\i4vidob ludi prisolen v nckutenli Ijmtkih mudÄuskili plinih. Zelo ¡¡nv lj mi jij npr. lislJL ki OpM úadtarsbga vqjjika, hi nu 1n.nH i mnmäljj o svoji inaam m se sptitíuje. udi imu tixli italijanski vo^ik n:i dma sliani fronte mumo in Ludí on (ufco i.rpi zarudi vc^ik. Vtočna naveranust Madiirov tu 1ja.üto víls se fcaie 1odi v ton, da manjSe íkupine / NfcidAiJNfce víeíkovn dddhnitic do danes ledno obiskujejo k:i|ie"iLO pn Viiintinih. Le-La hi mod drayun morala v kratkem pralulL tu.Li nanxbii spomenik Madíarakc. fí mi juwior twipn.zi.ii di tiorizm, çhe i fitímiini n/iftfimxi çùnaBçatioforsç megHo ritftfi itn&i ohitunii tk>¡ íitm/íií) territorio. Si irancitií'fia "Coftpiíiiti ttt^i ungh&fsi ektsorge rít k/t^üá lííj'íjrirjr. ühpiitt>i¡ipiúii<¡iftiJtt hitentwtJiT>, che ittihíiri JiJ^k-'-Jtsí tVk' L twiiïwtniw .itnï 'ofitpiono tíí avwirt'j+injrw u cûstntitvwi i 9i 7[\rvfíorar* tü nKtwrui íA-t cjVtu tvíh'tWf-ki fívwrecüwiü/j' inthiti in uncí detïê Aà6éî btUlft^iù.''tsm^o. A c ltüvj ildprutmryi itelia iYiwn j,kïvtïj morntiak c tidfo nlimfti ¿itite 'WyKH' AdBti-csAvJcfa ta í'Ofípefia ritnasf piro \mompi\tíii. Holcgne da la "A a la "Zcte Dolcgna dalla A alia Zeta PLui di 500 p¡i£j mis cunUinfi ^un di tol'.^nlV-. 6 dL rax-njis, H sezions IvniuiKjhis: chi»i:j a son i Humáis, di hnptonlc di Mía sul lenitono", la ¡jjñdc ra^irje hlonthe che c je- Jude turade di AiduinofanpicIlDparLOfittki Li;imrr'^ni/mn Lumuiük1 jheo ú vliL iL |ii1on da. la l-'unda/ioti < an¡J0. da lu Ptnuracie dL Ciun/LL e du k Soiiucläl KLkilog)idie E-'urîane. H non "DolctpuT al sake lûr p;ir la pn ine voile ini.a dt^uments uíkiii (or dal an L3ÍKH. La jurt plui aiuij^ie dal berihiri, inve/üt, eje chë de lis/ion tL Rutàft, ehj ;il ven rkuaidäl \>:< cüil uit KDO. .<( jne voile a Rulan al jene un anlSc niuninllr, ehe in di di vue nol á Iftuût olme» al i spie^ât {'¡anuielI k primLs iLMicineiieaneLs dd tnsedJumenlN umaïu. ]xró, a sou udtricLire cb Lh pceistorie. ( Tv:-^, di fît, ali rur^omeiH tbi priiu ■:k:■ ¡ e¡apku¡, olvj u son dcdieâbi a la cmnJoi^jiic storiehç e a la jijefiesl ¡:i;veil:.ii¡VL. Ilüleiyie \i ë d¡Hvilu[^3e a nu^l^ cun spomi^ôu e ¡miI.jis, l1¡ \ idijt. in siel fra/iocu;. Tai la zion g ¡Lie di ci:L l>j mil iw^onis: po cbpo e je l-lI;l±Ill in tiutiicrr spavtrtesc, Cxm*> il oofinm wl ri vc a nsidoiLi. Iiual volum si cjalm aiicje ^soi/joits piCtLi^ e inuyins IL-; gli^iis. tvnosiiits sw ¿ viw Ja décrúion Jtí cvoti^ion fe iiipfTikMrtJLscijii; mm ditiersis qpoctiii, Miris dôs a (tcJioJiü ni h ícucle. ■ fa art ît Esstivitte jwtùuivps- lu vqcsdoo di T^kvwcjc ^¿de Chis alcrisaiivitícs. iinai sdûra dit loi ristor^ /ion e (ti la riccii^icät ¡Lllxi^liim. «me i ' lud uitJ tiräiA W, n sat ifrnicul in^iMmmi^ "aït-pïft lmj)nmh' (ü ifüfj Sil u.triii.?ritt "r ymr iflfljkigrmrfli fkmv iijfitïf W frivitmt, wirun* tfti o.sr^n^n. .V-.Y wahm wnjff/tk' rifxftttijv k' (amti^'tjnr c Ii' tirinuiyjsti (jtyij wiifxi ntigfosi, enríesiiú wih vittx n^úvat i iiclh it¡f¡t>m.tnKt- Mitit w-iU" Twar epfJt^f. /lAttilbrtfaiwi'Juw ikvfkutí'iíl! 'isiftühot, aifariL' e ilile aiimtà ¡yfadutsiw. Pomladni dan Sončnice Una giomata con la Comunità Sončnica V po/drav pmiladL se)c kol pctdc&el 'lani i v SJiLipnodL dm/in Sooïniea o^rav iEo ru t/Jet v Marin pri Pivki, da ht se iTopiil.i mesinemu hrnpu in oheiuti ¡Gnipaj pit?iveLi Knaftfc. da bi jih odpeljal v s^çjo .Anitti>Si)di*iih VC^ pri E\ar\)vih" Iii jo upiïivtja skupaj ■/. Majdo, Prisiiiu ^ospa jc cakoj vsem data pnidpiisnil; in ruto ali skunnai klobuk in jih ü sVotyj ganljivo b««k>popcljata V äse v Cnti kuhinji -L o^njiiiern jc v nao^ju pripo^edovik o KUL kuho sv s« îekrô obliiii]i,olrgoviniih Ûl^inuuill sredstvih litro iivljiTijii mi vusi. PokiiHiluj« posodo, v kalni so pražili Va^o, in mlinfelL kjer w jo mWi. V Likulnik je dalj t^lje in pato/alii. kaio so nckof Likiili. Nulo se je /aivki delavniui ..(XI /ma do kmhii'L. Ciut^ jti i/ skrinje ^"/ela moko, sot, vodo in kutis ter zamejila kruh. Niüu je Ludi vsak dubil v roke ?vq| koK le-ti ni ¿¡a /yneli I v hlek'ek. tifio^ polemduli v hrvLino po^. Ni dvcKÍ-Wu, polnem tkvna^ih iivali, îii spoznali nrèin prkkbve p^niec Iii jo po&u&li /inleii. (Idkrili so hkr.uLj cLIMt tmefkepa življenja, ki jeîlaiiû ïe skoraj popolnoma nepoowi Šlciiilo je skupna kosilo, f Vlajda je skulula (tomatojoto^pe^linih inpecivn. /.akoiKCjc i? IfntSttC peci [Kwldtla krulili* in vsaltemu dala svojega, íuAar » s wîclciaiei odpeljalL pft^i Skóíjíiiíliini jamamh ki so ^««Ji ugam^ pôd/eiïMÇjpj liiMijoifca, bújac niítuMíoSlie Jedi^bic in posebnih kra&kih pojavi «diio jame v Slo^-cniji. vpisane * Uuescov hm«iii svetovne doJi-íCirur. Z bleh so« visi vrnili jvlni gJobotwpiobiuilij inn-rjk.nmM.i- ti (i ya LiIi^lj nudi te diin v Dimi, (taleiod ^'vqpi. Iíukt ihjvickji pa-popodo ulinjiL SortCnica Ilm na pfotTdunu 36 L>andru>riK. ki ki poCekiil v nuduljLK. ."i. junija 20 L K pri s^tcmi Ivermi V (joriei. NedeljJii maii bodo Jedili îe lulioiTiii pnxtlava i>Sliijc nui^ikunLi« v Moinikoviem domu. f&iupno kosilo in popol-dinska ^ibuvj ob prv^vuiiinjia lllrna ter stik z i/Jeta. Vsi eubljenií La dhhuiAí defičjamgiiB Satääna (Girasofe) ha dat'? i! btmvitMt filia pn'mtmmT oüu nw/ iíiHt a iVflYTff, vicitwKi PMíaT liditiruiti la jalttyria fti Fvtrwih. Lottlanc daliaifitHtttadlBn liia^im/MÈfjiw?. hnn/wfxttitit) tvfiiiïù-cn: .[jj'r aspetädeäa vita coniarfim ili m\ kutptt. spcrinKnimuia anche ií laboratorio ai jjnpuraziotu- itd pane. La giornttía si ê conclusa con fa tíí im a!if große di San Cattziaiut (Škocjanski-joint;), pai/i/nottia nutKfialc lulciaat tfail "t-ms™. L uiscciozitmi' Satánica invita tuitia paríccifxm.' aifa (Jtomata ¿Mía fiwiiitfia che i* Jiïii'ptvcj H 5 gagna 2ÙH nciia parmcchki di i Gkutatni a isorizta íWJ ricca jm>gnamnM cuf¡turnte! Concorso Voci di donna Naîçiaj Glas zenske Il 21 iïku7i>é sia lI primo ^kxradi prinmera su ta ^jomaLi mondiale dclla jx^sii. ^uale CHXASÎLT«C ttit£lksrç pjf panaun i ilscî vmdto-ri I ^ idi/jcMïe dtl Conçoit di scriitura di donna" cirgani/ïaw dalla rutyviucia di Gori/ia in cotlaborarionc con il Qmnc titià di No« Goriw e il wmflsno iWla F^kkvionc Cassa di Rispaonio di Le dilk- scuole supcrkii î le donne w ?f\ si s^io wnfcxicaK mJ leiiM "Uih sttïia danwrt! lutta per me" c jJi i tabo-rali pvrvenuti ^KSt'iQt» ifl ^intn ntimeio si sonodistinli per Tiimpiu dimwstnindo ek1 Te dorme sura e^ipuei di snoitluirsi eoiiia-[volnienl^dLconTnere ri flessiotn muturc. dt vofca- itPTermun; i prnpfi dirilli e il pnneipio eliou dell 'esseie. I :nCnimbi i llti^i parietipunli sono a Hirore di un nioio non piu pussivo delb donna net np^orlL inleTpeniOTuI] c ndla società. in quunGo lu donna, trejtnce di se ste^sa, si imieri-soe in uli ù.mkMi c«clusL^anK^ï1e come laltoiv albvo. Alcuni ixxonti sono estremu-meiite utiLfeïsanti, andanikr a scavaiv nel ptodoodo del subconHeio, nicnlie altri jnendo-na- spiurii dal renia délia nKinona. Le aulna haaiîk> iiiirralo eon concreleCTU fc espmen^e di v ila ^issuLa. i lorn so.i^ii c le kvo diaBusioai, diiTïmtrando ehe l'amorc c un eonectio pociioo chc ;Lwime lIi ■■ erv: din>eiuionL in ogni ii'KÎi's i L : L'.'i- e in o^ni slnria nanala. ! bedi vineilori sono vistMli sul silo di t conaelu Isonti» nvwwje nnii3chcisorriiie.il. Scrivono a scrivin /piícjo : Alcsüio Etrtocco. Marco Elisiach, lluria Purashanla, Punk) Rmm Marico Fcrtiiu. Tanja Tor/ut, Jerica Klanjlùck, Viuija Scohou, AIKtI'Mincina. ( %i||.ikir.int■ a eolahoriii sodelujeta: Servi»o Identitá l.ti^uisliielie - Sorvi/j Identitis l.tn¡niis(L-chts ! Slu/Si sa ie/ikov ivj ktmilde, [ JfTiein ^laiïipa f L .'Hei slanqK ' Tulovnl iuíhJ - Pniviricia di Confia. IVnmuori f promotijfs / pohudniki: Switfäl Filologjichc Kurlanc. SJo^wta kwlrumor go^uxtaiska /v^sa c Svid slowaiAib oryani/acij 20 Četrtek, 26. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Še zadnjič »premislili Jugoslavijo« »Katoliški del utrpel krivico« Paulin: Po osamosvojitvi znatno bolje - Paljkovo razočaranje gradišče - Knjiga za razmislek »Poenotenje komunistov v eni stranki« V Kulturnem domu na Bukovju se je v sredo zaključil niz javnih srečanj z naslovom »Premisliti Jugoslavijo«; zadnji večer je SKGZ priredila v sodelovanju s Skupino 75 in kulturnim društvom Briški Grič. »Da bi se postopoma približali dvajseti obletnici osamosvojitve Slovenije, smo v zadnjih mesecih skupno izpeljali tri predavanja na to temo,« je uvodoma nagovoril občinstvo pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič in predal besedo Maji Humar, ki je predstavila tokratna gosta, in sicer političnega in družbenega delavca Damjana Paulina ter novinarja in književnika Jurija Paljka. »Gosta predstavljata tisti del slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ni gledala z veliko simpatijo na bivšo republiko Jugoslavijo, saj se v veliki meri ni strinjala z jugoslovansko politično ureditvijo države,« je k uvodu dodala Humarjeva. »Otroštvo sem preživel v Vipavski dolini, kjer sem ob nedeljah hodil k maši in obiskoval semenišče, saj je bilo to takrat možno. Živel pa sem popolnoma znotraj Jugoslavije, v letih 1976 in 1977 sem bil pri vojakih v Srbiji in v tistih letih sem zaznal, da so znotraj bivše federativne republike vladale napetosti, ki jih je Tito večkrat s trdo roko zatrl, kot se je zgodilo z Albanci na Kosovem,« je povedal Paljk in nadaljeval: »Sicer pa je Tito močno zaznamoval življenje moje generacije. Bil je eden izmed najbolj priznanih politikov na medna- rodni ravni, celo Gianni Agnelli in Winston Churchill sta ga občudovala. Indro Montanelli je takrat zapisal, kako je Tito ob sprejemu napil Hruščova, tako da je nad njim kraljeval. Sam ga nisem maral, priznam pa mu, da je v Beogradu znal privabiti veliko osebnosti, od kulturnikov do filmskih zvezd. Bil je osebni prijatelj papeža Pavla VI. in v Vatikanu so ga sprejeli z najvišjimi častmi. Bil je tako vplivna osebnost, da je v bistvu še danes ikona.« Damjan Paulin je izpostavil zlasti pomanjkanje stikov med jugoslovanskimi oblastmi in katoliškim delom Slovencev v Italiji. »Do leta 1990 je Jugoslavija podpirala izključno levičarsko-komunistični del Slovencev v Italiji, prezirala pa je ostale. Odnosi so bili enosmerni, saj katoliški del ni bil deležen nobene podpore, ne finančne, ne kulturne in politične. Naši skupnosti je bila tako storjena velika krivica. Od osamosvojitve Slovenije pa so se stvari znatno izboljšale,« je povedal Paulin, ki ga je tako hiter razpad bivših jugoslovanskih republik presenetil: »Čeprav so številni intelektualci že več let predvidevali, da bo Jugoslavija propadla, si nisem pričakoval, da bi se lahko ukoreninjen enopartijski sistem sesul s tako hitrostjo.« Paljk je opozoril na velik pomen, ki ga je pri osamosvojitvi Slovenije imela želja po ohranjanju slovenskega jezika. »Slovenci smo se čutili ogroženi, ko je Jugoslavija želela uvesti skupno jedro. Tako bi se v Sloveniji povečala težnja po študiju srbohr- Damjan Paulin (z leve), Maja Humar, Jurij Paljk in Livio Semolič na zadnjem srečanju v okviru niza predavanj z naslovom »Premisliti Jugoslavijo« bumbaca vaške književnosti na račun slovenske literature in jezika. Narodna identiteta pa je bila za Slovence vedno prioriteta,« je povedal Paljk in zelo kritično ocenil vojno v Bosni in Hercegovini, saj je med Titovim predsednikovanjem v državi vladalo sožitje med narodi, ki so tam živeli. Kakšni pa so odnosi Slovencev iz Italije z matično domovino danes, ko Jugoslavije ni več? »Kljub temu, da so se stvari znatno izboljšale in je Slovenija ogromno pridobila s prehodom v demokracijo, še vedno je občutiti veliko pomanjkanje v sodelovanju med Slovenci iz matične domovine in nami. Veliko je izmenjav na formalni ravni, dejansko pa se veliko ne naredi. Osebno pa gledam zelo optimistično na prihodnost naše narodne skupnosti, saj se danes lahko čutimo pripadniki Slovenije, ki zaobjema vse Slovence po svetu,« je dejal Paulin, Paljk pa je priznal, da je po dvajsetih letih samostojne Slovenije nekoliko razočaran. »Za moje generacije se je ta prehod izkazal za razočaranje, saj je peščica ljudi dobesedno okradla slovenski narod. "Turbokapi-talizem" nas je oddaljil od načel solidarnosti, ki so bila v Jugoslaviji veliko bolj prisotna. Kar zadeva kulturno plat, se mi toži po nekdanjem velikem jugoslovanskem kulturnem prostoru. Takrat smo bili Slovenci lepo povezani z južnimi brati, danes pa želimo biti čim bolj podobni Američanom,« je ugotavljal Jurij Paljk. Albert Voncina Fausto Sorini (z desne), Antonino Cuffaro in Ottavio Romano v Gradišču bumbaca V PETEK V GORICI Zunanji minister in državna sekretarka z župani o EZTS Na goriški občini bo jutri srečanje državne sekretarke s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve Drago-ljube Benčina in italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija z župani Nove Gorice, Šempetra-Vrtojbe in Gorice - Matejem Arčonom, Milanom Turkom in Ettorejem Romo-lijem. Namenjeno bo Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki ga ustanavljajo vse tri občine in ki ga je pred kratkim potrdila tudi italijanska vlada. Beseda bo tekla o prvih korakih EZTS-ja v praksi ter o glavnih načrtih in projektih vseh treh občin, ki računajo, da bodo odprli čez-mejni Goriški nove poti do razvoja. gorica - Festival eStoria Pozabljene afriške vojne Ker je bil letošnji zgodovinski festival eStoria posvečen vojnam, je bilo veliko govora tudi o črni Afriki. V zadnjih letih je v Ruandi, Kongu in drugih srednjeafriških državah umrlo za posledicami vojne in pomanjkanja pet milijonov ljudi; o konfliktih, ki se s težavo znajdejo na televizijski dnevnikih, so spregovorili novinar tednika Famiglia Cristiana Luciano Sca-lettari, avtor knjige »Generazione kalashnikov« Luca Juordan in Cathrine Larson, ki je več let preživela v Ruandi. »Ruanda je svojčas v roku enega meseca postala ogromen lager, takratnim pobojem med etničnimi skupinami pa sem posvetil knjigo, za nastanek katere sem intervjuval italijanskega veleposlanika. O grozotah, ki jih je s svojimi očmi videl, je pripovedoval šest dni nepretrgoma, saj pred tem svojih doživetij ni zaupal nikomur,« je povedal Scalettari in opozoril, da je italijanski veleposlanik porabil 300.000 dolarjev za podkupnine, s katerimi je rešil dva tisoč ljudi. Juordan, ki poučuje antropologijo na univerzi v Bologni, je pojasnil, da se je genocid iz Ruande selil v Kongo, kamor se je zateklo 400.000 Hutujev. Kongo velja za bogato deželo, zato pa se mnogo etničnih skupnosti bori za predvlado, gre za pravo afriško svetovno vojno,« je poudaril Juordan in spregovoril o otrocih, ki jih novačijo v vojsko. »V Ruandi so desetletni otroci pod prisilo pobili svoje družine in sploh cele vasi. V Kongu so pa v vojsko vstopali prostovoljno, saj je bil ta edini način, da so se izognili lakoti. Vsak dan so tako dobili delček bogastva, ki so ga občudovali v zahodnih filmih. Brez puške v rokah niso plenili, brez nje niso mogli preživeti,« je povedal Juordan, medtem ko je Larsonova spregovorila o pomenu sprave. »Leta 2001 so v Ruandi izpustili iz zaporov večji del morilcev, zato pa so morale mednarodne organizacije najti rešitev, da bi žrtve in krvniki spet živeli skupaj. Nastalo je veliko delavnic, prišlo je celo do tega, da so žrtve prosile odpuščanja svoje krvnike. Sprave so si zaželeli tudi ljudje, ki jim je nasprotnik pobil celo družino. Mi se pa jezimo, ko nam nekdo na križišču izsili prednost,« je zaključila Cathrine Larson. (td) gorica - Battello, Brancati in Santuz festivalski gostje Kvaliteta političnega soočanja je bila nekoč bistveno drugačna »Stranke morajo poiskati takšne predstavnike, ki bodo predani ljudem, ne pa lastnim interesom« Kdo je Mario Brancati? »Politik, ki je pomagal Gorici rasti. Ne smemo ga vključiti med tiste krščanske demokrate, ki so kradli.« Tako je novinar Roberto Covaz predstavil Brancatija na nedeljski predstavitvi knjige o goriški Krščanski demokraciji (KD); potekala je v okviru festivala eStoria in zaradi krajevnega pečata zasluži poudarek. »Ljudje v stranki so pomagali, da je Gorica odigrala pomembno vlogo v deželi,« je pojasnil Bran-cati, ob katerem sta v nedeljo sedela še bivši senator KPI Nereo Battello in nekdanji minister iz vrst KD Giorgio Santuz. »Čeprav se je svet spremenil in z njim tudi vrednote, se še čutim krščanski demokrat,« je zatrdil San-tuz in dodal, »da smo se v preteklosti borili za svoje ideje in za solidarno družbo«. O odnosih med KD in KPI je Battello dejal, da se je ob branju knjige vprašal, kateri je njen pravi smisel. »Zgodovina KD se v Gorici začenja leta 1945, Brancati pa je začel politično nastopati ob koncu 60. let. Iz političnega vidika se mi zdi zato knjiga nezanimiva, čeprav je zanimivo brati o Branca-tijevih začetkih. Njegovo osebno izkušnjo bi bilo potrebno umestiti v širši okvir mesta in dežele ter tudi v čas pred njegovim vstopom v politiko. O njem naj še povem, da sem ga vedno spoštoval zaradi izredne delovne in organizacijske sposobnosti.« Brancati je pojasnil: »Hotel sem orisati svojo izkušnjo v stranki, ne pa strankine zgodovine. Gre za razmišljanja o osebah, ki sem jih spoznal, in o tem, kako je bila nekoč politika drugačna. Veliko smo se pogovarjali, zasedali smo tudi s pripadniki nasprotnih strank, na primer s KPI. Kvaliteta političnega soočanja je bila bistveno različna od današnje.« Na izziv o tem, zakaj v korupcijski aferi Tangen-topoli niso preiskovali tudi KPI, »saj na dlani je, da se partija ni preživljala le s prodajo hrenovk na strankarskih praznikih«, je Battello, mož izjemne širine in prodorne misli, odgovoril: »Levičarski poslanec Gianni Cer-vetti je zapisal, da smo bili deležni podpore iz Sovjetske zveze, kakor jo je KD dobivala iz ZDA ... Kar zadeva preiskave zoper pripadnike KPI, pa je ugotovitev napačna. Marsikdo je bil v obdobju Tangentopoli zaslišan in preiskan, a tudi oproščen.« Kaj pa današnja politika? Battello, Brancati in San-tuz so si bili edini: »Potrebnega bo veliko truda, da politično vodstvo spet pridobi dostojanstvo. Stranke morajo poiskati takšne predstavnike, ki bodo predani ljudem, ne pa lastnim interesom. Morda bi bila potrebna nova faza "Tangentopoli".« (td) V italijanščini beremo na platnici »Ri-costruire il partito comunista - Appunti per una discussione«. Tudi če ne bi vedeli za volilne izide zadnjega politično upravnega preverjanja na Goriškem, bi knjiga s takšnim naslovom izzvala odziv. Kakršenkoli že: resen, sarkastičen, zasmehljiv ali poln nad. Ob upoštevanju rezultatov pa je vzrokov za premislek več. Opredeljenih komunistov res ni več v parlamentu, so pa na teritoriju in njihovo število se pri nas ni bistveno zmanjšalo. V odstotkih, tudi zaradi nizke volilne udeležbe, so rezultati v posameznih krajih celo spodbudni. Tako je v četrtek minulega tedna uvedel v predstavitev knjige z zgornjim naslovom Ottavio Romano v eni izmed dvoran nekdanje zastavljalnice v Gradišču. Tudi praznovanja nedavnega 1. maja so pokazala večjo zavzetost udeležencev v primerjavi s predanostjo v usodo zadnjih nekaj let. Nato pa je povabil enega izmed avtorjev, da je spregovoril o nastanku knjige in o njeni vsebini. Fausto Sorini je skupaj z nekdanjim pravosodnim ministrom Olivierom Dilibertom in ekonomistom Vladimirom Giacchejem podpisnik 345 strani debele knjige, v katero pa so svoje kratke ali daljše eseje prispevali številni drugi, saj je naslovov posameznih tez kar 243. Sorini je z informacijo o nastanku skupinskega dela razčlenil nekaj značilnosti padajoče krivulje KPI od Occhettovega predloga za spremembo imena in oznake dalje. Posredoval je tudi okoliščine in vzroke, zaradi katerih je Komunistična prenova v Italiji po dvajsetih letih zaključila svojo krivuljo. Skupaj z udeleženci, zlasti pa s pronicljivo razlago nekdanjega senatorja Antonina Cuffara, je okviril neravnove-sja in nedorečenosti v levo opredeljeni stranki. Nedorečenosti, ki jih je potrebno sedaj odpraviti, a pod osnovnim pogojem, da se dve duši, ki sta po padcu prve Pro-dijeve vlade postali celo dve stranki, zopet poenotita. Slednje se dogaja: udeleženci so tako v Vidmu (50) kot v Anconi in Gradišču (15) ob predstavitvah knjige po vrsti izjavljali, da glede poenotenja ni več nobenega odprtega vprašanja. Skrbno pa je potrebno dodelati strateško vizijo na podlagi analize, ki naj ne zaobjema le stanja v Italiji, temveč v svetu. Potrebna je temeljita družbena, gospodarska in kulturna razčlemba dogajanja, ki naj privede do idejne zasnove za naslednje desetletje. Pot do razrešitve vprašanj sedanje krize kapitalizma in njegova preobrazba v pravičnejšo družbo bo dolga. Družbene spremembe ne nastanejo čez noč, a dva primera iz preteklosti sta zelo poučna: v Italiji je leta 1943 bilo 6.000 vpisanih v KPI, leta 1947 pa 2 milijona, v Jugoslaviji je leta 1941 bilo 13.000 partijcev, ki pa so do leta 1945 prerasli v armado 800.000 mož ... Naj za zaključek v spodbudo k branju navedemo naslove treh prispevkov: »Možni scenariji po zaključku "bubble economy"«,» Postopno zanikanje socialnih in civilnih pravic« in »Včlanjevanje v Nato kot vstopnica za sprejem v Evropsko unijo«. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. maja 2011 21 gorica - Bazen Novosti sta tobogan in beach volley V goriškem bazenu je vse pripravljeno za novo poletno sezono. Že prejšnjo soboto so odprli zunanji bazen, danes pa bo slovesnost ob uradnem začetku sezone, ki jo prirejajo študentje Tržaške univerze in med katero bodo nagradili zmagovalce turnirja v malem nogometu. Med poletnimi meseci bo ob četrtkih od 18.30 dalje v baru ob zunanjem bazenu »happy hour«, poleg tega pa že zbirajo prijave za poletno središče za otroke od 4. do 16. leta starosti, ki se bo začelo 13. junija. Do konca maja bo bazen odprt za prosto plavanje med 13. in 17. uro, junijski urniki pa bodo v kratkem na razpolago na spletni strani www.gorizianuoto.com. Vstopnina za zunanji bazen bo vredna 5,20 evrov, informacije o popustih in abonmajih pa so ravno tako na voljo na spletni strani in na tajništvu združenja Gorizia nuoto (tel. 048122215). Novost letošnje poletne sezone je tobogan za otroke in odrasle, ljubiteljem odbojke pa bo na voljo tudi igrišče za beach volley. Nov Rusjanov trg V arkadi novogoriške mestne hiše bodo postavili razstavo strokovnih podlag za ureditev trga Edvarda Rusjana v Novi Gorici; odprli jo bodo danes ob 16. uri. Poklon grofu Coroniniju V parku državne knjižnice v Gorici bodo jutri, 27. maja, ob 17.30 odprli dokumentarno razstavo z naslovom »Viljem Coronini Cronberg (19058-1990) - Življenje za Gorico in za umetnost«; sledila bo predstavitev albuma fotografij iz arhiva Fundacije Palače Coronini Cronberg iz Gorice, ki prireja jutrišnji dogodek. Ortopedi v Riminiju Tržiški ortopedi z zdravnikom Vin-cenzom Aleccijem se bodo 11. junija udeležili vsedržavnega kongresa, ki bo posvečen zdravljenju zlomov kolka. Alecci bo predstavil metode zdravljenja, ki jih uporabljajo v Tržiču in so zelo napredne. Goričani v Kranju V Prešernovi galeriji v Kranju bodo danes ob 19. uri odprli dvojno razstavo. Na ogled bodo fotografska instalacija Annibel Cunoldi Attems in fotografije Marca Faganela, Andreja Furlana, Robija Jakomina, Viljama Lavrenčiča in Marka Vogriča. Roitz z novim sedežem Podjetji Roitz in Rail Services bosta danes ob 19.30 odprli svoj nov sedež v Tržaški ulici v Gorici. Nahaja se ob železniški progi, saj se podjetji ukvarjata ravno s pretovarjanjem tovornega prometa s cest na železnico. Prebirajo zgodovino V parku državne knjižnice v Gorici bo danes ob 18. uri drugo srečanje iz niza »Prebiramo zgodovino«, ki ga prireja Inštitut za socialno in versko zgodovino v sodelovanju s knjižnico in z župnijo iz Podturna. Predavala bo Donata Degrassi s Tržaške univerze, ki bo predstavila knjigo francoskega zgodovinarja Marcha Bloc-ha z naslovom »I caratteri originali della storia rurale francese«. Bloc-hovo knjigo, ki je izšla leta 1931 in je bila v italijanščino prevedena leta 1973, bo primerjala s knjigo »Storia del paesaggio agrario italiano« avtorja Emilia Serenija (1961). Pravljična delavnica V krminskem gledališču bodo danes od 9. ure dalje zbirali vpise za pravljično gledališko delavnico, ki jo prireja združenje Artisti associati. Namenjena je šoloobveznim otrokom. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ä Gledališče V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 28. maja, ob 20.45 v organizaciji goriškega združenja Pro loco in gledališke skupine Attori senza confini komedija »Mi consenta il raddoppio«; vstop s prostovoljnimi prispevki. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 26., 27. in 28. maja ob 20. uri (Dimitrije Vojnov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino ■ ■ DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del mare«. Dvorana 2: 20.15 »Prince of Broadway« (originalna verzija z italijanskimi podnapisi). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi: Oltre il confine del ma-re«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Una notte da leoni 2« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Pirati dei Ca-raibi: Oltre il confine del mare« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Red«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »Le vie di Fes«. Razstave V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava fotografij Žige Koritnika; do 27. maja med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava »La china: nel Bianco & nel Nero« Roberta Mariana; do 28. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. DRUŠTVO ARS IN PILONOVA GALERIJA vabita na ogled razstave Božidarja Teda Kramolca »Gonars, risbe iz taborišča« v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici; po urniku Katoliške knjigarne do konca maja. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga; do 1. junija od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 15. julija ob prireditvah in domeni. Koncerti SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v petek, 27. maja, ob 21. uri v občinski dvorani v Krminu bodo nastopili pianisti centra Komel z glasbenim poklonom Franzu Lisztu; vstop prost. KONCERT NA BORJAČU V GABRJAH bo v soboto, 28. maja, v organizaciji kulturnega društva Skala. Na srečanju ljubiteljev zborovskega petja, ki se bo pričelo ob 20.30, bodo nastopili mladinski mešani pevski zbor Neokortex z Goriške, mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja pri Trstu, domači moški pevski zbor Skala ter moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža. H Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2), italijanščina (A2, B1). Termini: od 4. do 15.7.; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu. POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) -POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15.7; od 18. do 29.7.; od 16. do 26.8. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481.81826, go@adformandum.eu. INTENZIVNI TEČAJ ROBOTIKE prireja ZSKD in je namenjen mladim od 14. leta dalje, ki bi se radi seznanili z zanimivim svetom robotike in informatike. Vodja delavnice, ki bo v nedeljo, 29. maja, in nedeljo, 5 junija, od 9.30 do 12.30 in od 14. do 17. ure v KB centru na Korzu Verdi, 51 v Gorici, bo univerzitetni študent Aljaž Srebrnič; informacije po tel. 327-0340677. MLADINSKI DOM vabi mlade iz srednje šole na: pripravo na malo maturo od 6. do 10. junija; Izzive 2011 - poletne dejavnosti od 13. do 24. junija; zeleni teden od 24. do 29. junija; pripravo na vstop v srednjo šolo od 5. do 9. septembra; vpis k pošolskemu pouku 2011/12 (predvpis); informacije in vpis do 31. maja (50% popust na letni vpisnini), ulica Don Bosco 60, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 3283155040. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic učnega osebja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem z ustreznimi prilogami. Rok za predstavitev prošenj zapade 9. junija. M Izleti INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO IN BORA.LA prirejata brezplačne vodene zgodovinsko-ume-tniške sprehode po Gorici z naslovom »Gorica in še Gorica«: v soboto, 28. maja, z zbirališčem pri glavnem vhodu goriškega gradu (po levom Sv. Marka) ob 17. uri bo Sergio Tavano vodil ogled grajskega naselja ter Hiše Ras-sa, cerkve Sv. Duha, Hiše Volchera Un-gerspacha pri stolnici, cerkve Sv. Katerine, Trga Sv. Antona in stolnice. □ Obvestila KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO organizira v nedeljo, 19. junija, izlet v Idrijo na festival idrijskih čipk; informacije po tel. 0481-482015 ali 0481-776123. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da bo za izlet v Marke od 2. do 4. junija avtobus odpotoval ob 6.40 iz Štivana s postanki ob 6.45 v Jamljah pri spomeniku, ob 7. uri na Poljanah pred gostilno, ob 7.10 v Doberdobu pri spomeniku in ob 7.20 v Ronkah pred picerijo Al gambero. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). LEGAMBIENTE IZ GORICE v sodelovanju z združenjem VegAnima prireja ekskurzijo s piknikom v gozdu pri Panovcu v nedeljo, 29. maja. Zbirališče na Trgu pri Transalpini ob 9.15, sledil bo voden ogled v organizaciji slovenske finačne straže, ob zaključku piknik, ki ga ponuja združenje VegA-nima; obvezna prijava (strošek 6 evrov) do petka, 26. maja, po tel. 3400012185 ali na gorizia@legambien-te.fvg.it. Ob slabem vremenu bo izlet prenešen na kasnejši datum. KS D KRAS DOL-POLJANE obvešča udeležence izleta v »Kekčevo deželo in ne samo...«, da bo odhod s Palkiš-ča v soboto, 28. maja, ob 9. uri, vrnitev je previdena okrog 22. ure.Na razpolago so se 4 prostori, zato lahko in-teresanti poklicejo na tel. 3383176605 Katjuša KRUT obvešča, da so na razpolago dodatna mesta za petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, vpisane za izlet v Orlovo gnezdo, naj poravnajo preostali znesek v sredo, 1. junija, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int.; informacije po tel. 0481-390688 ali 3496708562. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA GORICA »MORJE ZABAVE« bo delovalo od 13. junija do 22. julija in od 22. avgusta do 9. septembra. Ob zadostnem številu prijavljenih bo zagotovljen prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj; vpisovanje in informacije v upravi Dijaškega doma, ul. Montesanto 84, tel. 0481-533495 vsak delavnik od 13. do 18. ure. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2011 v organizaciji skupnosti družin Sončnica in AŠZ Olympia za otroke od tretjega leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu sv. Družine v Gorici; informacije vsak dan od 9. do 11. ure ter od 19. do 21. ure po tel. 3355952551. MESTNA OBČINA NOVA GORICA pripravlja tradicionalno prireditev »Utrinki v kozarcu 2011«, ki bo v začetku avgusta 2011. Letošnjo prireditev bodo popestrili z razstavo fotografij na temo prireditve, utrinki iz življenja (vse, kar nas veseli, bogati, druži in odpira pot naprej). V ta namen organizara občina s Foto klubom Nova Gorica natečaj »Utrinki 2011« za amaterske in profesionalne fotografe, ki lahko pošljejo svoja dela do 23. junija na naslov Foto klub Nova Gorica, p.p. 290, 5001 Nova Gorica s pripisom »Utrinki 2011«. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 30. maja, zaprta za dopust. PREDPRODAJA VSTOPNIC V GORICI ZA KONCERT GORANA BREGOVI-ČA, ki bo v petek, 15. julija, pri Bri-ščikih (občina Zgonik pri Trstu) poteka v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288). Cena vstopnice znaša 15 evrov. SEDEŽ SPDG (tel. 0481-532358) bo danes, 26. maja, odprt med 19. in 20. uro za poravnavo letne članarine, sprejemanje prijav in plačilo prevoznine za izlet 29. maja v Bolco (odhod avtobusa ob 7. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši) ter na srečanje planincev 12. junija na Solarjih; informacije o morebitnih prostih mestih po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja). »FRIŠNA PROZA« V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo potekala v juniju. Vsak udeleženec lahko do 31. maja pošlje eno zgodbo, ki ne sme biti daljša od 4000 znakov s presledki in ki še ni imela knjižne objave skupaj z osebnimi podatki in številko telefona na naslov literarni.ce-trtki@gmail.com. OK VAL prireja zaključni nastop štan-dreških skupin otroške telovadbe in miniodbojke v torek, 31. maja, ob 16.45 v telovadnici v Štandrežu. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 14 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 17. členom O.P.R. 086/PRES - Pravilnik za izvršitev I. dela urbanistike -D.Z. 05/2007, varianta št. 10 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od objave Uradne listine dežele, ki bo 4. maja 2011 na št. 18. Med obdobjem deponiranja sklepa, torej od 4. maja do 2. junija 2011, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bo urnik odprtja okenca za splošno medicino v bolnišnici v Krminu na Drevoredu Venezia Giulia 74 s 6. junijem ob torkih in četrtkih od 15. do 16. ure. V jutranjih urah pa bodo ob ponedeljkih in petkih urniki nespremenjeni (od 11. do 13. ure). ZGODOVINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaradi posodobitve skladiščnih prostorov zaprti do 6. junija. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 9. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. VIPAVA IN ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena) in 3200220059 (Jelka). 0 Prireditve INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Podturnu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. Danes, 26. maja, ob 18. uri v Hiši Ascoli v Gorici bo Donata Degrassi govorila o knjigi »I caratteri originali della sto-ria rurale francese« Marcha Blocha in jo bo primerjala s knjigo »Storia del paesaggio agrario italiano« Emilia Serenija. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo danes, 26. maja, ob 20. uri literarni četrtek pod zvezdami s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom na temo vloge poezije nekoč in danes. Večer bo vodila Anja Mugerli. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 14.30 slalom bike, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore in slalom bike, nastop MoPZ Kromberški Vodopivci in dramske skupine PD Štandrež s komedijo »Ah, te pravljice!«, ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domače jedi in pijače. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja v torek, 31. maja, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu predavanje Giancarla Torresanija, direktorja oddelka za kulturne dejavnosti DAC pri FIAF-u (italijanska zveza fotografskih društev) z naslovom »Od posameznega posnetka do portfelja«. Govoril in pokazal bo, kako zasnovati in učinkovito predstaviti fotografski portfelj. Predavanje bo v italijanščini in je odprto vsem ljubiteljem fotografije; informacije na www.skupina75.it ; info@skupina75.it. GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje etnologa Božidarja Premrla »Briški te-ri zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih« v torek, 31. maja, ob 20. uri na gradu Kromberk. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja v nedeljo, 5. junija, zaključek ve-roučnega leta in Dan družine: ob 10. uri maša, na kateri bodo sodelovali prvoobhajanci s prošnjami in zahvalami, ostali otroci pa s petjem: ob 11. uri v domu F. Močnika bo lutkovna predstava »Štirje fantje muzikantje«, v izvedbi članov birmanske skupine O'Klapa. Delo je napisal letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, ki bo tudi prisoten, sledila bosta skupno kosilo in družabnost. Mali oglasi PRODAJAM črno vino v Doberdobu; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Luisa Pulz vd. Bregant (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 13.00, Ercole Val-demarin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče v Štarancanu. 1 6 Četrtek, 26. maja 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - 17. etapa dirke Po Italiji Diegu Ulissiju Po nešportni potezi Viscontija Iskrice na cilju med Diegom Ulissijem in Giovannijem Viscontijem ansa MILAN - Diego Ulissi je zmagovalec 17. etape kolesarske dirke po Italiji. Kolesar Lampreja je na 230 kilometrov dolgi preizkušnji med Feltrejem in Tiranom v ciljnem sprintu ubežne skupine ugnal Španca Pabla Lastrasa Garcio (Movistar) in rojaka Giovannija Viscontija (Farnese). Skupno vodstvo je zadržal Španec Alberto Contador (Saxo Bank). Kot prvi je sicer ciljno črto v etapi prečkal Visconti, a ga je vodstvo tekmovanja zaradi prerivanja naknadno uvrstilo na tretje mesto. Visconti je namreč v sprintu odrinil Ulissija, ki ga je zaprl ob ogrado. Farnesejev tekmovalec zaradi Ulissijevega »manevra« ni bil nič kaj zadovoljen. »Večkrat, vsaj desetkrat, sem mu zavpil, naj me ne zapira. Kaj lahko bi me tudi potisnil v ograjo,« je takoj po etapi izjavil Visconti in dodal, da mu že skozi vso etapo odnos Ulissija ni bil prav nič všeč. Slednji pa se ne čuti krivega: »Bil sem v ospredju in se osredotočil le na svoj sprint. Prav ničesar nisem naredil narobe.« Etapo, ki je vključevala dva vzpona, končala pa se je s spustom v Tirano, je sicer zaznamoval pobeg 16 kolesarjev, ki so si hitro privozili zajetno prednost (7:30 minute). Ker v tej skupini ni bilo za skupno vodstvo nevarnega kolesarja, je glavnina dogajanje v ospredju opazovala mirno in rezervirano ter odločitev o zmagovalcu etape prepustila ubežnikom. Med temi so največ volje po zmagi pokazali prav trije, ki so nato prvi prečkali cilj. Razplet etape ni bistveno vplival na skupno razvrstitev pri vrhu. Še vedno vodi branilec lanske zmage Contador, ki ima 4:58 minute prednosti pred Italijanom Michelejem Scarponijem in 5:45 minute pred še enim italijanskim predstavnikom Vincenzom Nibalijem. Slovencev Simona Špilaka (Lampre) in Go-razda Štanglja (Astana) ni bilo v ospredju. Štangelj je etapo končal na 59. mestu s 3:33 minute zaostanka, Špilak pa je bil 71. z enako «zamudo». V skupni razvrstitvi je Štangelj 89. (+2:05:08), Špi-lak pa 111. (+2:26:29). Giro se bo danes nadaljeval z 18., 151 kilometrov dolgo etapo med Mor-begnom in San Pellegrinom. Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank SunGard) 68:18:27; 2. Michele Scarponi (Ita/Lampre-ISD) + 4:58; 3. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas-Cannondale) 5:45; 4. John Gadret (Fra/Ag2r) 7:35; 5. Konstantin Sivcov (Blr/HTC-Highroad) 9:12; 6. Jose Ruja-no (Ven/Androni Giocattoli) 9:18; 7. Mi-kel Nieve (Špa/Euskaltel-Euskadi) 9:22; 8. Denis Menčov (Rus/Geox) 9:38. na giru - Christian Leghissa v Bellunu s kolesarji Lampreja »Iz ekipnega avta sem bodril ravno Ulissija« »Pridruži se nam tudi jutri.« Tako je na SMS-sporočilo slovenskega kolesarja Christiana Leghisse odgovoril športni direktor Lampreja Roberto Damiani. » Večletni prijatelj mi je hecno odgovoril, saj sem mu čestital po zmagi Ulissija. V torek sem namreč prav jaz spremljal člana njegove ekipe med nastopom na gorskem kronometru, danes pa je Ulissi zmagal,« je pojasnil gorski kolesar in trener iz Nabrežine, ki se je tudi letos pridružil kolesarski karavani. Lani je na Giru sodeloval z belgijsko ekipo, letos pa je spremljal kolesarje Lampreja, saj je prijatelj Damiani pred manj kot mesecem dni zapustil belgijsko ekipo Omega Pharma Lotto in se pridružil ekipi Scarponija. Leghissa se je kolesarjem Lam- preja pridružil v ponedeljek: z njimi je opravil dve poskusni vožnji gorskega kronometra od Belluna do Nevegala. »Spremljal sem jih s svojim kolesom. Kolesarji morajo namreč preizkusiti traso, da ugotovijo, katere prestave in materiale bodo uporabili na dirki. Vsaka malenkost je namreč na krono-metrih zelo pomembna,« je povedal Leghissa, ki si je po treningu ogledal še delo mehanikov. Na dan tekme pa je z ekipnim avtomobilom spremljal nastop Diega Ulissija, zmagovalca včerajšnje etape. » To je mlad kolesar, letnik 1989 (22 let bo izpolnil 15. julija, op.a.), ki je leta 2006 in 2007 zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu, od lani pa je poklicni kolesar. Gre za perspektivnega mladega kolesarja, ki je dober hribo-lazec,« je svojega »varovanca« predstavil slovenski kolesar, ki ga je med dirko bodril iz ekipnega avta (vozil je tiskovni predstavnik Lampreja). Med obiskom je Leghissa tudi spoznal, kako se vrhunski kolesarji pripravljajo pred kronometrom. Športni direktor je v torek glede na uro starta določil vsakemu kolesarju, kdaj mora pojesti testenine, kdaj se mora ogreti na valjih in kdaj mora na start. Leghisso je tudi letošnja izkušnja obogatila. Čeprav je preživel le dva dni, je morda prinesel tudi nekaj sreče mlademu Ulissiju, ki se je včeraj veselil prve pomembne zmage. Prav zato ga je prijatelj Damiani povabil, naj se jim še pridruži. (V.S.) odbojka - A-liga nogomet Matej Černic se vrača v Italijo VIBO VALENTIA - Gabr-ski odbojkar Matej Černic se vrača v Italijo. V naslednji sezoni bo igral v Vibo Valentii, ekipi iz Kalabrije, ki je letošnjo sezono zaključila na 9. mestu. Novico o Černičevi vrnitvi v Italijo so sporočili na predstavitvi novega trenerja Vibo Valentie Gianlorenza Blenginija in napovedali, da je prihod slovenskega odbojkarja premisa, da bo klub letos ciljal na višjo uvrstitev. »Dobil sem še druge ponudbe, a me je tista iz Vibo Va-lentie najbolj prepričala. Komaj čakam, da se sezona začne,« je za spletno stran nove ekipe povedal Černic, ki se v italijansko A1-li-go vrača po enoletni sezoni pri poljski Resovii. Nazadnje je v Italiji igral pri Perugi, pred tem pa v Martini Franci. Za slovenskega odbojkarja bo to enajsta sezona v najvišji italijanski ligi. Domžale slovenski pokalni prvak Nogometaši Domžal so z zmago nad Mariborom s 4:3 (2:1) osvojili slovenski nogometni pokal. Srečanje je bilo zanimivo, gledalci pa so videli sedem golov in še veliko priložnosti tako na eni kot na drugi strani. Dom-žalčani so tako prvič v zgodovini osvojili pokalno lovoriko. Za Domžale so zadeli Juninho, Damir Pekič (2) in Mato Šimunovič, za Maribor pa Željko Filipovič, Robert Berič in Dejan Mezga (llm). KOŠARKA - Al-liga, četrtfinalni tekmi: Treviso - Avellino 69:59 , Bologna - Siena 62:81. Treviso in Siena sta se uvrstila v polfinale s 3:1 v zmagah. NBA - LeBron James je na četrti tekmi konferenčnega finala v severnoameriški košarkarski ligi NBA zbral 35 točk, Chris Bosh jih je dodal 22, skupaj s soigralci pa jima je uspelo enajst točk zaostanka preobrniti v končno slavje Miamija s 101:93 proti Chicago Bulls. Moštvo s Floride v zmagah vodi s 3:1 in je le še korak oddaljeno od velikega finala. Peta tekma bo danes v Chicagu, ko si lahko košarkarji vročice zagotovijo svoj prvi nastop v velikem finalu prvenstva NBA po letu 2006. NHL - Ekipa Vancouver Canucks je v severnoameriški hokejski ligi NHL po dveh podaljških premagala San Jose Sharks s 3:2 in se s 4:1 v zmagah uvrstila v veliki finale lige. KEK - Nogometna spletna stran world-coachs.com poroča, da je slovenski selektor Matjaž Kek blizu dogovora z Omanom za vodenje tamkajšnje izbrane vrste. »Na takšne in podobne informacije je moj odgovor vedno, da sem pogodbeno vezan do konca tega kvalifikacijskega obdobja,» pa je na zapis spletne strani odgovoril Kek. SEEDORF - Nizozemski veteran Clarence Seedorf je podaljšal sodelovanje z Milanom še za leto dni. Petintridesetletnik se je tako pridružil veteranom Filippu Inzaghiju, Alessandru Nesti, Marku van Bommlu in Fla-viu Romi, ki so vsi podaljšali bivanje na San Siru. PARTIZAN - Nogometaši Partizana so osvojili srbsko prvenstvo, potem ko so dva kroga pred koncem v Čačku igrali neodločeno z Metalcem 1:1. Beograjska ekipa je v domačem prvenstvu slavila četrtič zapored. Partizan je v tej sezoni slavil tudi v pokalnem tekmovanju. LIPICA - Potem ko je Lipica minuli konec tedna uspešno gostila tekmovanje v preskakovanju ovir, bo Kobilarna Lipica od danes do nedelje pripravila še svetovni pokal v dresurnem jahanju, ki ga prireja že vse od leta 1985. EDERA - Finale A1-lige v hokeju na ro-lerjih (četrta tekma): Padova - Edera TS 3:7 (stanje 2:2, peta tekma bo v nedeljo v Trstu). tenis - Odprto prvenstvo Francije V Parizu brez presenečenj Dokovic (39. letošnja zaporedna zmaga) in Federer brez težav v naslednji krog - Kavčič, Seppi in Erranijeva izpadli PARIZ - Četrti tekmovalni dan le- tošnjega drugega teniškega turnirja za grand slam v Parizu je minil brez senzacionalnih razpletov, vsi favorizirani igralci in igralke so se prebili v naslednji krog, med drugim tudi drugoposta-vljeni Srb Novak Bokovič in tretjepo-stavljeni Švicar Roger Federer ter Danka Caroline Wozniacki, prva nosilka pariškega turnirja. Bokovič je letos razred zase: v včerajšnjem obračunu proti Romunu Victorju Hanescuju nihče ni pričakoval drugačnega razpleta: Srb je dobil uvodna dva niza proti Romunu s 6:4 in 6:1, v tretjem nizu pa je Hanescu zaradi poškodbe predal dvoboj pri vodstvu s 3:2. V tretjem krogu pa ga čaka Argentinec Juan Martin Del Potro, včerajšnji rabelj najboljšega slovenskega teniškega igralca Blaža Kavčiča. »Nikoli nisem rad zmagoval na takšen način, a prepričan sem, da bi Ha-nescuja premagal tudi v primeru, če se ne bi poškodoval,« je po tekmi dejal Bokovič in poudaril, da ne razmišlja o finalu, temveč o svojem naslednjem tek- Srb Novak Bokovič ne pozna zastojev ansa mecu - Del Potru. Zelo prepričljivo predstavo je prikazal tudi Federer. Tret-jepostavljeni Švicar je »ekspresno« izločil Mehičana Maxima Teixeiro s 6:3, 6:0 in 6:2, po njegovi poti so šli tudi drugi pretendenti za vidne uvrstitve Španec David Ferrer in Francoz Gael Monfils. V ženski konkurenci ni bilo presenečenj: prvopostavljena Wozniacki-jeva je z manjšimi težavami ugnala Ka-nadčanko Aleksandro Wozniak s 6:3 in 7:6 (6). Bolj prepričljivi sta bili osma nosilka, Avstralka Samantha Stosur, ki je Romunko Simono Halep premagala s 6:0 in 6:2, in deseta nosilka, Srbkinja Jelena Jankovič, ki je Rusinjo Vero Duše-vino ukanila s 6:3 in 6:2. Francesca Schiavone je premagala Rusinjo Vesno Dolonts (6:1, 6:2). Sara Errani pa se je s porazom proti Slovakinji Danieli Hantučovi (6:1, 6:2) poslovila s pariškega turnirja, prav tako tudi Andreas Seppi (poraz s 6:1, 6:2, 6:4 z Brazilcem Belluccijem), v tretji krog pa se je uvrstil Fabio Fognini (6:2, 6:1, 6:0 proti Uz-beku Istominu) Od Pariza pa sta se včeraj poslovila slovenska igralca: Blaž Kavčič je izgubil proti Del Potru s 6:3, 6:2 in 6:4. Kitajka Šuaj Peng je odpravila Polono Her-cog s 7:5 in 6:1. GRADEZ Paola Cigui izgubila v prvem krogu Na mednarodnem turnirju v Gra-dežu z nagradnim skladom 25.000 dolarjev je igralka Gaje Paola Cigui izgubila v prvem krogu glavnega turnirja. Avstralka Isabella Holland, na 235. mestu na lestvici WTA, je prepričljivo zmagala s 6:1 in 6:0. Cigujeva, ki ta teden zaseda 485. mesto, je v Gradežu nastopila v glavnem turnirju po povabilu (wild card). / ŠPORT Četrtek, 26. maja 2011 23 košarka - Četrtfinale končnice deželne C-lige Za Bor in Breg bo potrebna še tretja tekma Borovci Tolmezzu niso nudili odpora, Brežani izgubili, potem ko so v 3. četrtini nadoknadili visok zaostanek Tolmezzo - Bor Radenska 73:65 (24:13, 44:27, 62:44) Bor: Bole 4 (-, 2:4, -), Madonia 7 (1:1, 3:5, 0:2), Crevatin 3 (-, 0:2, 1:3), Štokelj (-, 0:1, 0:2), Galocchio 3 (-, -, 1:3), Burni 6 (1:2, 1:5, 1:2), Medizza (-, 0:1, -), Zanini 15 (5:10, 5:10, 0:3), Pipan 3 (-, -, 1:1), Fumarola 17 (4:4, 5:10, 1:2), Pertot 2 (-, 1:1, -), Devcich 5 (-, 1:1, 1:1). Trener: Popovič. SON: 20. Borovci so morali na povratni če-trtfinalni tekmi play-offa deželne C-li-ge v Tolmeču priznati premoč gostiteljev, ki so bili boljši skozi vso tekmo. Varovanci trenerja Bobana Popoviča so na igrišče stopili nezbrano, medtem ko je Tolmezzo začel s polno paro in že po prvi četrtini vodil za 11 točk. V drugi četrtini so domačini še povečali vodstvo (skoraj na 20 točk). »Tudi s pomočjo sodnikov,« je bil kritičen Borov spremljevalec Edi Sosič, »saj so sodniki osebne napake dosojali le nam. Mi nismo dejansko imeli na razpolago skoraj niti enega prostega meta. Le na koncu.« V drugem polčasu v Tolmeču ni bilo Borovega preporoda. »S consko obrambo smo skušali omiliti visoki poraz, kar nam je delno uspelo, čeprav se nismo nikoli nevarno približali Tol-mezzu,« je dejal Sosič. Gostitelji so v zadnjem delu uspešno izvedli serijo trojk, kar je še bolj psihološko potrlo demotivirane Popovičeve varovance. Še dobro, da so v zadnji četrtini stopili v ospredje mladi borovci, ki so se s predrznostjo in pogumom približali na samo osem točk zaostanka. »Več res nismo zmogli. Vsekakor bi pohvalil Dev-cicha, Pipana in Galocchia, pa tudi Fu-marolo in Zaninija, ki so dali vse od sebe. Ostali pa so tokrat precej zatajili. Po porazu v Tolmeču nas tako že v soboto čaka tretja odločilna tekma na 1. maju. Upam, da se bodo fantje do takrat primerno odpočili in da se bodo maksimalno potrudili,« je še dodal Sosič. Ostali izid: Ronchi - Alba 78:86 (Alba v polfinalu). rolkanje Mladinina tekmovalca uspešna Rolkarja Mladine Jasna Vitez in Nicola Iona sta prejšnji konec tedna nastopila na drugi preizkušnji italijanskega pokala v Sormanu pri Comu. Na tekmi v reber je Nicola Iona v dvoboju z Mattio Ghe-no zmagal. Pred tekmecem, ki je bil doslej vedno boljši, je v cilj po 10 kilometrih privozil s kar štirimi minutami prednosti. Deklica Jasna Vitez pa je med štirimi udeleženkami osvojila 3. mesto. Na štirikilo-metrski trasi je bila najhitrejša Chiara Becchis. Kot so pri kriškem klubu že napovedali, bodo rolkarji letos nastopali s popolno zasedbo samo na osmih od dvanajstih tekem italijanskega pokala, saj jih za končno razvrstitev upoštevajo prav toliko. »Tekem je res veliko, zato smo se letos odločili, da omilimo tekmovalni program. Obenem pa so stroški za vsa gostovanja cele ekipe previsoki, da bi si jih lahko privoščili,« je odločitev utemeljil predsednik Mladine Boris Bogatec. Ze ta konec tedna pa bo v Vermigliu pri Trentu nastopila popolna ekipa Mladine. V soboto bodo tekmovali v sprintu, v nedeljo pa na ravninski preizkušnji. Obe tekmi veljata za skupno razvrstitev italijanskega pokala. Čez 14 dni, v nedeljo, 5. junija, pa bo Mladina organizirala tradicionalni Grand Prix Alpe Jadran. Breg je bil v končnici neučinkovit pod košem. Na sliki Visciano, včeraj 9 točk kroma Roraigrande - Breg 78:67 (27:18, 43:33, 57:54) Breg: Schillani 3 (-, -, 1:1), Bozic 5 (3:4, -, 1:2), Grimaldi 12 (2:2, 5:12, 0:1), Fer-foglia 9 (2:2, 2:7, 1:1), Formigli n.v., Samec 2 (-, 1:2, -), Giacomi 11 (4:4, 7:7, 1:5), Mosc-hioni 5 (1:2, 2:5, 0:2), Richter 12 (3:4, 3:6, 1:5), Visciano 9 (1:3, 4:8, -). Trener: Kra-šovec. Breg bo moral za uvrstitev v polfinale deželne C-lige odigrati v soboto tretjo odločilno tekmo (v Dolini ob 20.30), saj je včeraj na gostovanju pri Roraigrandeju izgubil. V obrambi Brežani niso bili dovolj zbrani, v napadu pa so glavni strelci odpovedali. »Ni tragedija, v soboto bomo skušali nadoknaditi zamujeno in zmagati,« je bil po včerajšnji tekmi vsekakor optimističen načelnik košarkarske sekcije Boris Salvi. Začetek je bil izenačen, pred koncem prve četrtine pa so se gostitelji razigrali v napadu. Z enako učinkovitostjo so nadaljevali tudi v drugi četrtini, tako da so ob zvoku sirene povedli z desetimi točkami prednosti (43:33). Krašovčevi varovanci kljub conski obrambi niso dobili prave rešitve proti razigranemu organizatorju igre Cipolli, nemočni pa so bili tudi pod košem, kjer sta oba visoka igralca z lahkoto zadevala. Po petnajstminutnem odmoru pa so Brežani stopili na igrišče bolj odločno. Igro v napadu so pospešili, obrambo pa zaostrili, tako da so še pred koncem tretje četrtine nadoknadili skoraj ves zaostanek in se približali na eno točko, po desetih minutah pa so zaostajali le za 3 točke (57:54). Takega ritma pa niso obdržali tudi v četrti četrtini, ko so spet popustili v obrambni igri, v napadu pa se je nekaj zataknilo. Nasprotniki so tako pobrali celo vrsto odbitih žog in naposled tudi uspešno zaključevali napadalne akcije. V zadnjih minutah so Brežani skušali reagirati, vendar jim je zmanjkalo moči. Trener Krašovec se je odločil, da bo na koncu poskusil z nižjo postavo izboljšati obrambo, vendar je bil Roraigrande vse do konca prisebnejši in na koncu slavil zmago z 11 točkami razlike. košarka - FIP Adami novi predsednik Andrea Mura ni bil izvoljen Novi predsednik deželnega odbora košarkarske zveze FIP je vi-demski odvetnik Giovanni Adami, letnik 1970, do pred nekaj leti nadvse soliden košarkar amater. Volitve novega odbora, ki bo po odstopu prejšnjega na čelu s predsednikom Eziom Luigijem Cipolatom vodil deželno košarko poldrugo leto do konca olimpijskega štiriletja, so bile v torek zvečer v Palmanovi. Z Adamijem je bilo izvoljenih sedem članov njegove liste, od ekipe poraženca, tržaškega inženirja Daniele-ja Bassija pa edinole Tržačan Mau-rizio Modolo, ki je tudi edini potrjen iz prejšnje uprave. Glasovalo se je namreč tako za kandidata predsednika kot tudi za posamezne odbornike. Adami je prejel 64 glasov, Bassi pa 58. Od 128 deželnih društev, ki so imele pravico do glasovanja, jih je volilo 122, prisotnost je bila torej skoraj stoodstotna. Izvoljeni odborniki so Cesare Bagnarol (65 glasov), Luigi Sant (62), ki je bil imenovan za podpredsednika, Franco Pozzecco (61), Franco Cumbat (59), Diego Falzari (57), Tita Peres-son (56), Franco Terenzani (53) in Maurizio Modolo (52). Andrea Mura ni bil izvoljen, čeprav je dosegel dober uspeh (50) in je bil po zbranih glasovih drugi na Bassijevi listi po Modolu. Slovenska društva so strnjeno podprla prav Bassija, torej listo, ki je kandidirala slovenskega člana. Po dvajsetih letih pa so - po Ediju Krausu, Sergiu Tavčarju in Mariu Pisonu - prvič ostali brez svojega predstavnika v deželnem odboru. Naj omenimo, da je pričakovanemu občnemu zboru predsedoval kar Meneghinov podpredsednik v vsedržavnem odboru FIP Gaetano Laguardia. PRIMORJE - Na turnirju Il Giu-lia pri Svetem Ivanu v Trstu bo nocoj ob 20.30 Primorje igralo proti Muggii. ZDRUŽITEV V TRŽIČU? - Kot kaže se bosta tržiški ekipi Monfalco-ne in Fincantieri združili in igrali s Krasom v elitni ligi. Novo ime ekipe naj bi bilo Nuova Fincantieri Monfalcone. košarka - U13 Samuel Zidarič z v Bologni Samuel Zidarič kroma Košarkar Kontovela Samuel Zi-darič je prejšnji teden nastopil na mladinskem turnirju v Bologni »Ba-sket for Life«, ki ga že četrto leto zapored organizira bolonjski klub Virtus Pallacanestro. Trinajstletnika so vpoklicali v tržaško ekipo Basketrie-ste, ki je na turnirju od 20. do 22. maja nastopala pod vodstvom trenerja Francesca Pomea. Na turnirju U13 je nastopilo 15 italijanskih ekip in gostje iz Prage. Po uspešnih kvalifikacijskih tekmah se je tržaška ekipa uvrstila v finale, kjer pa je morala priznati premoč ekipe Crenusco (64:72). Zidarič, ki pri Kontovelu vadi pod vodstvom trenerja Jureta Rogelje in Maria Gerjeviča, je igral na vseh tekmah, v kvalifikacijah se je izkazal v napadu, v finalnih tekmah pa v obrambi. Na turnirju so nastopili tudi začetniki (U12), štirinajstletniki (U14) in otroci s posebnimi potrebami. Nastopilo je 50 ekip, ki so se pomerile na igriščih v Bologni in okolici. atletika - Mladi Borovi atleti in atletinje na prvi tekmi v Kopru Na zmagovalnem odru Lara Betocchi prva in Tamara Orlich tretja v metu vorteksa - Trenerka Silva Meulja zadovoljna Mladi člani atletskega kluba Bor so pred kratkim nastopili na atletskem mitingu na novem atletskem stadionu na Bonifiki v Kopru. »Za nas je bil to prvi uradni nastop, potem ko smo v lanski sezoni znova oživeli atletsko delovanje pri Boru,« je sprva poudarila Borova trenerka Silva Meulja. »V Kopru je tekmovalo osem naših atletov. Obračun je bil pozitiven, saj smo dvakrat stopili na zmagovalni oder. Dosegli smo prvo in tretje mesto. Z rezultati smo lahko ze- lo zadovoljni, saj smo prvič tekmovali,« je dodala. Borovi atleti in atletinje so tekmovali v metu vorteksa, ki tehta 150 gramov, v teku na 60 in v teku na 200 metrov. Borovka Lara Betocchi je v svoji kategoriji najdlje vrgla vorteks in osvojila 1. mesto. Na tretje mesto se je uvrstila sotekmovalka Tamara Or-lich. Na koprski Bonifiki so od borovcev nastopili še Anna Colia, Ivan in Elia Pelizon, Sanja Samec, Martin Vertovec in Kristina Vizentin. Pri Bo- ru letos dvakrat tedensko trenira 16 atletov in atletinj, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole (letniki 2000 in 2001) ter 1. in 2. razred nižje srednje šole (1999 in 1998). Skupina starejših borovcev enkrat tedensko trenira tudi na atletski stezi na Kolonji. Trenerki Meulji pomaga še nekdanja koprska atletinja Vera Bobik. Na sliki v Kopru (od leve): Ivan Pelizon, Elia Pelizon, Silva Meulja, Lara Betocchi, Sanja Samec, Tamara Orlich, Anna Colia. 24 Četrtek, 26. maja 2011 ŠPORT / jadranje - Drugi dan regate za svetovni pokal v Medembliku Zlata skupina se Čupini posadki izmika Včeraj sta Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti jadrala nezbrano in zdrknila na 51. mesto Po prvem nesrečnem dnevu se Ču-pina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki nastopata na regati za svetovni pokal v Medembliku, še nista opomogla. Včeraj sta v dveh dokončanih regatah osvojila 25. in 26. mesto in na skupni razvrstitvi (brez odbitka) zdrknila na 51. mesto. Včeraj je 64 posadk jadralo v zahtevnih vetrovnih razmerah. Jakost vetra je sicer bila nižja kot prvi dan, saj je pihalo od 6 do 12 vozlov, smer vetra pa se je stalno spreminjala. V takih pogojih, ko bi morala biti koncentracija na višku, pa sta Ču-pina jadralca zajadrala nezbrano. »Koncentracija nasploh je padla. V obeh rega-tah sta slabo startala, v nadaljevanju pa nista uspela nadoknaditi,« je pojasnil trener Antonaz, ki bi rad včerajšnji dan čim prej pozabil. Na neuspešen nastop pa je vplivala tudi oprema, ki je prvi dan utrpela škodo: »Včeraj sem dejal, da bo učinkovitost jader 50 % nižja, danes (včeraj op.a.) pa sem spoznal, da je njihova učinkovitost še nižja. To pa ni vse. Težava je tudi v tem, da se jadra ne prilagajajo dobro na star jambor, ki smo ga morali uporabiti potem, ko se je novi zlomil. Skratka, oprema ni več primerljiva z ostalimi, na to pa se ne bomo sklicevali. Vse je zelo dobra šola za naprej.« Vsaka regata je vsekakor za Simona in Ja-ša odlična priprava na nadaljnje nastope in spoznavanja regatnega polja, kjer bo od 20. do 27. julija svetovno mladinsko prvenstvo. Po štirih regatah vodita še vedno Hrvata Šime Fantela in Igor Marenič, na drugo mesto pa sta napredovala svetovna prvaka in vodilna na svetovni jakostni lestvici Avstralca Belcher in Page. Slovenska posadka Mikulin/Prinčič je 14., Slovenca Tidd in Dolinšek pa 34. Danes bodo jadralci v olimpijskem razredu 470 zaključili kvalifikacijske regate (napovedana sta še dva plova). Čupini posadki bržkone ne bo uspel preboj med najboljših 32, ki bodo od jutri dalje merile moči v zlati skupini, tako da bodo najbrž nastope nadaljevali v srebrni skupini. V razredu finn sta po štirih plovih Slovenca Vasilij Žbogar tretji, Gašper Vinčec četrti. odbojka jadranje - Sirenina jadralca uspešna na regati Cinquecento Spali so zelo malo Slovenska jadralca Andrej Gregori in Sandi Šuc s Fanaticom prva prijadrala na cilj Na Fanaticu Andrej Gregori (prvi z leve) in Sandi Šuc (drugi z desne) Danes v Repnu prva tekma Sloga - Olympia V Repnu se bosta danes ob 20.30 za obstanek oziroma napredovanje pomerila Sloga in Olympia Ferstyle. Sloga se bo v dodatnih tekmah borila za obstanek v C-ligi ( po rednem delu je osvojila predzadnje mesto v skupini za obstanek), goriški odbojkarji, ki so po rednem delu D-lige osvojili 2. mesto, pa za napredovanje v C-ligo, ki se jim je izmuznilo po rednem delu prvenstva. Ekipi bosta igrali na dve zmagi, tako da bo povratna tekma v sredo, 1. junija, v Slovenskem športnem centru v Gorici, morebitna tretja pa v soboto, 4. junija, v Repnu. Obe ekipi sestavljajo mladi odbojkarji, pod večjim pritiskom pa bo morda Olympia, ki si je že pred sezono za cilj zastavila povratek med C-ligaše. Goričani bodo dodatne tekme igrali po seriji šestih zaporednih zmag. Po mnenju trenerja Je-rončiča letos nosijo v sebi zmagovito miselnost in so tudi bolj samozavestni. Pri Slogi pa so prepričani, da so z mirno igro favorizirani Ol-mypii lahko povsem enakovredni. Letos so sicer Slogo še dodatno pomladili, zato so po učinkovitosti nekoliko slabši kot lani, ko so v C-ligi dosegli obstanek. www.primorski.eu1 tpk sirena Letos bogat program pred Trst - Brioni Čeprav bo regata Trst - Brioni -Trst zaživela šele čez tri mesece, in sicer v petek, 2. septembra, se nanjo pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena že pripravljajo. Letošnjo 21. izvedbo bi namreč radi obogatili, zato bo letos pred regato zaživel Poletni teden. Šlo bo za niz športnih in družabnih prireditev od ponedeljka, 29. avgusta, do nedelje, 4. septembra, ko se bo zaključila tradicionalna regata Trst - Brioni - Trst. Pri Sireni so se po ideji Bertija Brussa zamislili, da bi uvod v regato obeležili z regatami. »Pred osrednjo regato bomo od ponedeljka do četrtka organizirali v popoldanskih urah match race na monotipnih jadrnicah tipa Tod (približno 10 metrov). K udeležbi bomo povabili vsa tržaška društva; podobno športno druženje so priredili že v Tržiču, sicer pozimi, bilo pa je zelo uspešno,« nam je povedal predsednik Sirene Peter Sterni. Višek bi predstavljal nastop znanih skiperjev kot so Pelaschier, Puh in Kosmina, ki se bodo na monotipih pomerili v četrtek. »Oni bodo jadrali le demonstrativno, društva pa ne. Zmagovalci si bodo lahko po četrtkovem finalu izposodili jadrnico tudi za nastop na naši regati Trst - Brioni,« je še dodal Ster-ni. Celotno dogajanje pri Sireni pa bodo popestrili še družabni večeri s predavanji in druženjem. Med slovenskimi jadralci, ki izbirajo potovalne ali regatne jadrnice in nastopajo na regatah na odprtem morju, sta tudi Sirenina jadralca Andrej Gregori in Sandi Šuc. Tokrat sta nastopila na regati Duecento (dvesto), v kateri morajo posadke ali pa dvojice prijadrati od Caorl do Sušaka in nazaj. Gregori in Šuc sta letos sodelovala na regati za trofejo Lombardini s Fanaticom, 15 metrov in pol dolgo jadrnico, ki je prva prijadrala na cilj. Pet-najstčlanska posadka je traso prejadra-la v dnevu in šestih urah: »Startali smo ob 11.00, v cilj pa prijadrali naslednji dan ob 17.46. Spali smo grozovito malo, morda tri ure. Nekateri smo se odpočili kar na krovu, drugi pa v notranjosti jadrnice,« je pojasnil 23-letni Sandi Šuc, ki štiri leta že redno jadra na večjih jadrnicah, svojo jadralno pot pa je začel pri Čupi. Na Fanaticu je bil odgovoren za jadra, Andrej Gregori pa je bil taktik in zamenjava skipperja Ale-xa Peressona na krmilu. Fanatic je skozi cilj prijadral prvi, po kompenzaciji časov pa so v kategoriji 0 osvojili 2. mesto. Druga je do Caorl prijadrala dvočlanska posadka na jadrnici Aieis skoraj s polurno zamudo. Med jadranjem so imeli udeleženci odlične pogoje, saj je bilo morje mirno, pihalo pa je s povprečno hitrostjo 6,5 vozlov. »Le pri Bu-jah smo obstali v brezvetrju približno dve do tri ure, nato pa je spet zapihal rahel veter in smo uspešno nadaljevali,« je še dodal Šuc, ki bo s Fanaticom nastopil tudi na daljši Cinquecento (500 milj od Caorl do Tremitskega otočja in nazaj). Šuc je sicer stalni član Cattivi-ca, s katerim nastopa na regatah v našem zalivu, tudi letos pa se namerava udeležiti prestižne regate Rolex Midd- NOGOMET - TURNIR V RISANU Kras izgubil proti povprečnemu nasprotniku Kras Repen - Fincantieri 0:2 (0:0) Kras: Zetto, Papapico (Jarc), Bertocchi, Bucovaz, Rossone, Dragosavljevic (Nardini), D'Agno-lo (Jankovic), D'Amato (Visca), Daliesio (Kuret), Martini, Menichini. Trener: Kragelj. Rdeč karton: Bucovaz. Krasovi mladinci so nerodno izgubili proti tržiški ekipi, ki je oba gola dosegla v drugem polčasu. Rdeče-beli so imeli številne priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Nenatančna sta bila predvsem Visca (dve prečki) in Menichini, ki je bil sicer skupaj z Rossonejem najboljši na igrišču. S porazom se je Kras poslovil od turnirja. Vesna v Žavljah v polfinalu Kljub porazu proti Trieste Calciu s 6:3 (še pet minut pred koncem je bilo 3:3) so se Vesnini mladinci uvrstili v polfinale turnirja Cum v Žavljah. Jutri se bodo ob 18. uri pomerili z domačo ekipo Zaule. Med boljšimi na igrišču je bil vratar Dean Ghira, čeprav je prejel šest golov. Pred tem je Vesna po enajstmetrovkah s 6:4 (2:2 po rednem delu) premagala Muggio. Na tekmi proti Trieste Calciu je dva gola dosegel Ronci, enega pa Candotti. Proti Muggii sta bila natančna Puric in Terzon. Vesna: Ghira, Terzon, Cerkvenic, Bagatin, M. Marjanovic, Puric, Candotti, Vascotto (A. Mar-janovic), Ronci, De Pasquale (A. Kerpan), Viviani (Zudek). Trener: Zucca. DRŽAVNI DEL - Tretji krog: San Luigi - Brixen 2:1. Tržaška mladinska ekipa se je uvrstila v osmino finala. 28. maja in 4. junija bodo igrali proti ekipi Settimo Torinese. □ Obvestila matteo bertolin le sea race, ki starta na Malti, jadralci pa morajo objadrati Sicilijo. Lani se je regate udeležil z veliko Telephonico, ki je pred dvema letoma nastopila tudi na Barcolani. Gregori pa je stalni član Velikega viharnika, občasno pa se pridruži posadki Fanatica: »Lani sem z njimi nastopil na daljši Cinquecento, letos pa še ne vem, ali se jim bom še kdaj pridružil.« Naslednji teden bo izvedel dokončni program Puhovega viharnika, s katerim pa bo prav gotovo nastopil na Fiumanki, reški Barcolani, ter na regati Milje - Portorož - Milje. (V.S.) PLANINSKI SVET Srečanje planincev obmejnih planinskih društev Letošnje že, 40. srečanje planinskih društev, ki delujejo ob meji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo organizira Planinska družina Benečija. Planinci različnih planinskih društev se bodo zbrali v nedeljo, 12. junija, pri koči na So-larjih pod Kolovratom, od koder se bodo podali na pohod po zanimivi in izredno lepi pokrajini ter uživali v čudovitem razgledu, ki se od tod odpira proti Benečiji in Soški dolini. Organizatorji so poskrbeli za dva različno zahtevna, vendar enako prijetna pohoda. V zgodnjih popoldanskih urah bo pri koči na Solarjih tradicionalno kulturno in družabno srečanje. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z avtobusom. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 7.00 uri, oziroma ob 7.15 s trga v Sesljanu. Za prijavo in ostale informacije pokličite na tel. št. 040220155 (Livio). Planinska šola SPDT Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Med tednom bomo hodili na izlete različnih težavnostnih stopenj, prosti čas pa bomo izrabili za razne igrice v koči in v njeni okolici. Glavni cilji planinske šole so spoznavanje narave, gibanje v naravi - varna hoja v hribih in družabno življenje. Informativni sestanek bo junija. Točen datum bomo še javili. Za informacije pišite na mla- AŠD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo jutri v dvorani Igo Gruden - Nabrežina 89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD BREG vabi v soboto, 28. maja, na dobrodelno akcijo v podporo Združenju krvodajalcev od 8.30 do 13.00 v občinskem športnem centru Silvana Klabiana v Dolini. Ob tej priliki bomo izpeljali akcijo Očistimo naš športni center. VIPAVA in ZSŠDI organizirata poletni kotalkarski kamp s plesno delavnico, ki bo potekal na Peči od 13. do 24. junija; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena) in 320-0220059 (Jelka). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem vabi vse člane, starše in prijatelje na zaključno prireditev 2011, ki bo v nedeljo, 5. junija, ob 17.00 na Pikelcu (pri SD Polet). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki '99 in mlajši) od ponedeljka, 13., do srede, 22. junija. Informacije in prijave na ZSSDI (040-635627) do torka, 7. junija, od 8. do 14. ure. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6 do 18 let. Datumi tečaja »Optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. 1. tečaj: od 13. do 24. junija; 2. tečaj: od 27. junija do 8. julija; 3. tečaj: od 11. do 22. julija. Datum tečaja »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 11. do 22. julija. Vpisovanje: najkasneje 14 dni pred začetkom tečaja. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJE organizira v športnem centru na Padričah poletne začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce, ki se bodo začeli 13. junija. Za informacije in prijave klicati na številko 3898003486 (Mara). NK KRAS organizira »Nogometni kamp 2011« za deklice in dečke letnikov 1998 - 2006 od 13. do 17. junija, na nogometnem igrišču v Repnu. Vpis je možen do 9. junija, tel.: 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko), 040-2171044 (ob delavnikih od 10. do 12. ure). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). dinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). Čas za poravnavo članarine Pred pričetkom glavne gor-niške sezone bo v prihodnjih tednih ob četrtkih, redno odprt sedež SPDG za plačilo članarine in zavarovalnine PZS, sprejem prijav za družinske izlete in za zahtevnejše ture. V juliju in avgustu, kakor običajno, sedež ne bo redno odprt, ampak po potrebi in v okviru priprav na posamične pobude. Danes bo sedež na Verdijevem korzu 51/int odprt med 19. in 20. uro. Društvo vabi člane, da poravnajo prevoznino za nedeljski avtobusni izlet v Bolco. Sprejemali bodo tudi prijave za avtobusni izlet na tradicionalno sre-čanjeplanincev, v nedeljo, 12. junija, na Solarjih pod Kolovratom. Za novo izkaznico - z zavarovanjem PZS - lahko zaprosijo tudi dosedanji (stari) člani SPDG. Ob prošnji morajo priložiti fotografijo in doplačati zavarovalnino (10 evrov). Knjižica Geološki izprehodi po Goriškem Ponatis knjižice Geološki iz-prehodi po Goriškem F. Seidla je na razpolago na sedežu društva ob četrtkih. Knjigo lahko dobite tudi pri odbornikih društva in v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici. / AVTOMOBILI Četrtek, 26. maja 2011 25 citroen - Sledi manjšemu DS3 in prestižnejšemu DS5 DS4 je tretji član prestižne francoske družine Poganjajo ga trije bencinarji in dva turbodizla - Trije paketi opreme japonska Citroen je predstavil že tretjega člana družine DS, tokrat DS4, ki sledi že leto staremu DS3 in le nekaj tednov staremu DS5, ki ga pri nas še nismo videli, saj so ga predstavili na salonu v Šanghaju. DS4 je prestižnejša nadgradnja skromnejšega C4, od katerega se razlikuje predvsem po originalnih stilističnih prijemih. Avto je dolg427 cm, predstavljajo pa ga kot sintezo limuzine, kupeja in večnamenskega vozila. Sprednji del označuje originalna maska, kjer se šopiri znak DS, pod njo pa se zevajo velika »usta«, ki je sedaj že družinska značilnost grupe PSA. Na cesti je DS4 še kar opazen, če ne drugo pa zaradi LED svetil, ki so vključena v žaromete in ki so vedno prižgani. LED svetila najdemo tudi v zadnjih lučeh. Zadek označuje kromirana letev na spodnji strani odbijača, ki vsebuje tudi dvojno izpušno cev. Sploh je kroma na pretek, zunaj in znotraj: okrogli merilniki na armaturni plošči so obrobljeni s kromom, kro-mirana letev sega čez obe vrati...Če DS4 pogledamo s strani, se nam zazdi, da ima samo dvoje vrat, ima pa jih v resnici štiri, le da kljuk na zadnjih vratih ni videti, saj je skrita v skrajnem zadnjem podaljšku vrat, ki sega globoko v zadek, kar ima za posledico, da šip na zadnjih vratih ni mogoče spustiti. Kar je dokaz, da so pri nastajanju DS4 imeli največ besed oblikovalci, kar ni vedno dobro. Na cesti se DS4 obnaša še bolje kot njegov bratranec C4. Da so to dosegli so novincu namenili večje zavorne kolute (340 mm), izboljšali nekaj nastavitev na podvozju (sprednja prema McPherson, zadnja prema gibljiv prečni drog), vo-lanski mehanizem ima vzpostavljeno hidravlično servopomoč. Nima pa DS4 elektropnevmatskih obes. Motorna paleta obsega dva dizelska in tri bencinske motorje. Zagotovo bodo med bolj zaželenimi 1,6-litrski HDi s 112 KM in dvolitrski HDi s 163 KM). 1600-ku-bična dizelska verzija se bo hkrati predstavljala tudi v vlogi različice e-HDi, katere moč bo na sprednji kolesni par prenašal robotiziran šeststopenjski menjalnik. Na bencinski ponudbi bo zelo vroč izjemno zmogljivi 1,6-litrski THP 200 z 200 KM, sledi mu THP 155 s 156 KM, medtem ko osnovo palete predstavlja VTi 120 120 KM. DS4 prihaja v prvih dneh prihodnjega meseca, kupci bodo izbirali med paketi opreme Chic, So Chic in Sport, medtem ko njegova osnovna cena znaša 20.100 evrov (VTi 120 Chic). Najmočnejša bencinska izvedba bo stala 28.200, najmočnejša dizelska pa 28.700 evrov. Potres hudo prizadel industrijo Eden izmed najmočnejših potresov v človeški zgodovini in posledični cunami, ki sta 11. marca 2011 prizadela japonsko regijo Sendai, sta prinesla ogromne človeške in gospodarske posledice, ker se v tej regiji nahaja tudi večina proizvajalcev elektronskih sestavnih delov. Japonska avtomobilska industrija, ki je ena izmed največjih domačih uporabnic vgradne elektronike, je po nedavni naravni katastrofi občutila velike posledice, ki so še dodatno povečale težave japonskih proizvajalcev z oskrbo rezervnih in sestavnih delov za avtomobile. O tem pričajo zadnja poročila iz Japonske, kjer v teh dneh prihaja do rednih občasnih izpadov v električnem omrežju, ki prekinjajo proizvodne cikle. Drugi problem pa tiči v dejstvu, da ima veliko dobaviteljev sestavnih in rezervnih delov v celoti porušene obrate, nekateri proizvajalci pa delujejo samo s 50-odstotno kapaciteto proizvodnje. Prodaja novih vozil na Japonskem se je v letošnjem aprilu zreducirala na približno 108800 osebnih in gospodarskih vozil, kar je 51% manj kot april leta 2010. Stran pripravil Ivan Fischer manjša prenova Jaguar XF debitiral v New Yorku Jaguarjev XF je prišel na polovico svoje poti z manjšo prenovo, zgleduje pa se po večjem XJ. To se nesporno kaže na sprednjem delu, luči so dobile LED svetila, močno so predelali pokrov motorja, ki je zdaj na straneh nižji, sprednjima blatnikoma so dodali diskretno odprtino za zrak, tudi na zadku pa so luči dobile LED diode. V notranjosti so novi merilniki in zaslon, na novo izdelan pa je tudi celoten software. Največje spremembe so pri motorjih. 2,2-litrski dizel ima 450 Nm navora in 191 KM, sodeluje pa z osemstopenj-sko avtomatiko. Emisij je za 149 g/km, najnižja vrednost, ki jo ima katerakoli mačka. Pri dizlih se poslavlja najšibkejši 3.0 V6, ostajata pa pa 236-in 270-konjski. Bencinarji so le še V8, 3.0 V6 pa so upokojili. Atmosferski 5-litrski V8 premore 380 KM, XFR pa še naprej 500 KM. XF so predstavili v New Yorku, ZDA pa so eden od ključnih trgov za Jaguar. slovo - Avto, ki je prišel na svet pred 1 2 leti, odhaja v pokoj V Sloveniji prodali še zadnji primerek xsare picasso Te dni so v Sloveniji prodali še zadnjo xsaro picasso, model, katerega proizvodnja se je prenehala. Bila je prva eno-prostorska limuzina v zelo bogati Ci-troenovi zgodovini. Xsara picasso je bila veliko več kot le nov model. Šlo je za popolnoma novo zasnovo avtomobila, ki je začela nov način vrednotenja in raz- poreditve prostora in materije. V tem smislu je ta avtomobil simboliziral združitev dveh pionirskih ustvarjalcev; Ci-troena in Picassa, izumiteljev v avtomobilski industriji in v modernem slikarstvu. Citroenova xsara picasso je nastala ob prelomu med letoma 1995 in 1996. Prvi avtomobili, ki so zapustili tovarniške tra- kove, segajo v leto 1999. Od takrat pa do današnjih dni je bilo izdelanih preko 1,8 milijona primerkov. Xsaro picasso je v nastajanju vzpodbudila Citroenova študija Xanae, ki so si jo lahko ogledali obiskovalci pariškega salona oktobra 1994. Odpustili nevarnega šoferja Pred dnevi so se na italijanskih časopisih pojavile slike voznika avtobusa, ki je med vožnjo uporabljal kar dva mobilna telefona in avtobus upravljal s komolci. Zgodilo se je seveda v Rimu, zalotili in slikali pa ga potniki. Posneli so ga , ko je skozi natrpane ulice vozil kar s pomočjo svojih komolcev. Zakaj? Voznik je imel v rokah svoj novi telefon, ki ga je hotel usposobiti, na drugem telefonu pa se je pogovarjal s podporno službo svojega operaterja. Po navedbah britanskega Guardiana je avtobusni prevoznik proti vozniku sprožil preiskavo in ga tudi odpustil, česar pa v italijanskih časopisih nismo našli. turin - Razstava ob letošnji stopetdesetletnici zedinjenja Italije Avtobusi, s katerimi so se vozili naši dedje Na razstavi, ki bo na ogled od 10. do 12. junija, bodo razstavljena prevozna sredstva od prvega desetletja prejšnjega stoletja Drugi konec tedna v juniju (od 10. do 12. junija) bo v Turinu, ob robu proslav ob 150-letnici združenja Italije, zanimiva razstava starih javnih prevoznih sredstev. Na ogled bo cela vrsta starih avtobusov, pa ne samo, nekoč so se naši dedje prevažali tudi z manj aristokratskimi vozili, po drugi svetovni vojni na primer kar s tovornjaki kot je rdeči fiat 626 T, s katerim se je marsikdo vozil iz Rima na kopališča ob obalah Tirenskega morja. Nekaj let kasneje so nastopili službo avtobusi tigrotto, kot je rjavo vozilo na levi sliki, kar je bil že luksuz, saj so bili sedeži že oblazinjeni. Na turinski razstavi bodo na ogled ne samo avtobusi, temveč tudi tramvaji, ki so nastali tam nekje v prvem desetletju prejšnjega stoletja. Pred 50 leti, se pravi ob stoletnici zedinjenja, so v Turinu turiste prevažali tudi z dvonadstropnim avtobusom znamke Viberti, ki so ga za to priložnost popolnoma obnovili in bo spet ponosno na razpolago turistom. Ljubitelji starin bodo tako v Turinu res prišli na svoj račun. Četrtek, 26. maja 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 2.25 najnižje -35 cm, ob 8.10 najvišje 7 cm, ob 13.08 najnižje -20 cm, ob 19.48 najvišje 47 cm. Jutri: ob 2.50 najnižje -44 cm, ob 8.49 najvišje 13 cm, ob 13.46 najnižje -19 cm, ob 20.13 najvišje 49 cm. Jutri bo zmerno oblačno do spremenljivo. Pihal bo južni veter, soparno bo. Popoldne sprva v hribovitem svetu se bo vreme poslabšalo, začele se bodo pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo postopoma širile proti nižini in obali. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo dopoldne pretežno jasno in zelo toplo. Pihati bo pričel juhozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne se bo od zahoda oblačnost povečala, padavine in nevihte bodo proti večeru in v noči na soboto zajele vso Slovenijo. V soboto popoldne bo dež ponehal. Zapihala bo burja, hladneje bo. naravni poJavi - Začel je bruhati v soboto Islandski ognjenik Grimsvotn prenehal bruhati glasba - Razkritja ob 70-letnici Bob Dylan o mamilih in samomorilnih mislih REYKJAVIK - Islandski ognjenik Grimsvotn je včeraj prenehal delovati, oblak pepela, ki je povzročal motnje v letalskem prometu, pa je skoraj povsem izginil, je včeraj sporočil islandski meteorološki urad. Ognjenik je prenehal delovati ob približno 4. uri po srednjeevropskem času, je sporočila geologinja Sigthru-dur Armannsdottir, ki je sicer opozorila, da je še prezgodaj govoriti o tem, da je izbruha povsem konec, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oblak pepela je skoraj povsem izginil, strokovnjaki pa so na poti k ognjeniku, da bi zbrali več informacij, ki bodo na voljo popoldne, je še povedala Armannsdottirjeva. Najdejavnejši islandski ognjenik, ki se nahaja sredi največjega islandskega ledenika Vatnajokull na jugovzhodu otoka, se je prebudil v soboto in začel bruhati pepel do 20 kilometrov visoko. Zaradi pepela so zaprli zračni prostor nad delom Velike Britanije, včeraj zjutraj pa tudi nad severno Nemčijo. (STA) avstriJa - Medicina Zdravniki dojenčici v*|* v* I • • rešili življenje z umetnim srcem DUNAJ - Zdravnikom v dunajskem kliničnem centru je po poročanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung uspelo, da so deset tednov stari deklici rešili življenje z vsaditvijo umetnega srca. Dojenčico so s hudo srčno napako pripeljali specialistom, njeno stanje pa se je pred operacijo slabšalo iz ure v uro. Da bi dojenčico rešili, ko je že prenehala dihati in so jo morali umetno oživljati, so se dunajski zdravniki odločili za vsaditev umetnega srca. Primarij srčne kirurgije Günther Laufer je ob tem povedal, da v Avstriji tovrstne operacije na tako mladem pacientu doslej še niso opravili, zelo redko pa se to dogaja tudi drugod po svetu. Umetno srce naj bi imela 5,5 kilograma težka deklico tako dolgo, dokler se ne bo dovolj okrepilo njeno srce ali ne bodo našli ustreznega darovalca. (STA) Ognjenik Grimsvötn v aktivni fazi ansa izrael - Brez večjega uspeha Navdušenec nad kraljevsko poroko želel bolj kraljevsko ime TEL AVIV - Nek izraelski moški je bil tako navdušen nad poroko britanskega princa Williama in njegove izbranke Catherine Middleton, da si je želel omisliti nekoliko bolj kraljevsko poimenovanje in si nadeti imena desetih britanskih kraljev in princev, ki jih najbolj občuduje. Njegovo prošnjo, da bi se imenoval Henry William Philip Charles Frederick Michael Louis George Edward Robert, pa je izraelski urad za prebivalstvo in priseljence zavrnil na podlagi zavajanja javnosti, je poročal izraelski časnik Jediot Aharonot. Izraelski zakoni na osebni izkaznici namreč dovoljujejo največ tri imena, zato so od prosilca zahtevali, naj izbere tiste tri, ki si jih najbolj želi. V Izraelu si ime spremeni več tisoč ljudi na dan. Nekateri to storijo po nasvetu rabina, drugi upoštevajo navodila mistikov, nekateri pa želijo svoje ime spremeniti v judovsko. Katera tri kraljeva imena je moški nazadnje izbral, ne poročajo. (STA) LONDON - Sedemdesetletni Bob Dylan, ikona popularne glasbe, je po poročanju britanskega Guardiana na posnetkih BBC iz leta 1966 biografu in kritiku Robertu Sheltonu razkril svojo odvisnost od heroina in samomorilne misli, ki so ga obhajale v obdobju na vrhuncu slave. Marca leta 1966 je Dylan na privatnem letu Sheltonu zaupal, da je bil med bivanjem v New Yor-ku v prvi polovici 60. let odvisen od heroina. "V nekem obdobju sem bil zelo, resnično zelo odvisen. Odvisnost, za katero sem porabil približno 25 dolarjev na dan, sem navsezadnje premagal," je po poročanju Guardiana takrat dejal legendarni glasbenik. Guardian navaja, da je Dylan Sheltonu potožil tudi o samomorilnih mislih, ki ga težijo. "Smrt zame ni problem, dokler lahko umrem hitro," je dejal in dodal, da se je mnogokrat zavedel, da bi z lahkoto storil samomor, a je premagal tudi takšne temne misli. Shelton je prvič o Dylanu pisal leta 1961. Je avtor biografije "No Direction Home: The Life of Bob Dylan", objavljene leta 1986. Javnosti doslej še nepoznani posnetki so bili odkriti med raziskovanjem za predelano in dopolnjeno izdajo biografije, ki je na police prišla v torek, na dan, ko je Dylan praznoval 70 let. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. maja 2011 27 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Domovanje v ptičji hišici 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Le miniere di re Salomone (pust., ZDA, '50, r. C. Bennett, A. Marton, i. S. Granger, D. Kerr) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Ver-detto finale 10.50 Aktualno: Appuntamen-to al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Variete: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Un medico in famiglia 7 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 2.15 Aktualno: Cantieri d'Italia V^ Rai Due 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.30 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Variete: Base Luna 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 1.20 Nan.: Day Break 21.10 Film: Erin Brockovich (dram., ZDA, '00, r. S. Soderbergh, i. J. Roberts, A. Finney) 0.00 Film: Noi due sco-nosciuti (dram., V.B./ZDA, '07, r. S. Bier, i. H. Berry, B. DelToro) 1.05 Nočni dnevnik 2.35 Film: Hollywood, Vermont (kom., Fr./ZDA, '00, r. D. Mamet, i. A. Baldwin, C. Durning) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Svisti e mai visti (v. C. Bisio, P. Cor-tellesi) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik 2.20 Nan.: In tribunale con Lynn O Italia 1 ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 7.00 Risanke 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue freddo 10.40 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 12.10 Aktualno: Cot-to e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Cafe, sledi Camera Cafe Ristretto 15.50 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.45 Nan.: Zeke e Luther 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro dTtalia, 18. etapa, sledi Processo alla tappa 18.05 Dok.: Aspettando Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 18.20 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Šport: Diamond League Golden Gala 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Šport: Giro notte 1.40 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 6 10.55 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: 23.50 Variete: Le Iene (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 1.20 Pokerlmania 2.10 Dnevnik - Pregled tiska La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Dok.: How Does That Work 11.35 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Caccia al re (pust., ZDA, '84, r. C. Donner, i. R. Wagner, T. Garr) 16.00 Nan.: Chiamata d'emergenza 16.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuoc-hi e fiamme 19.40 23.10 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 0.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 23.30 Aktualno: Effetto domino 2020 0.25 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: La7 Colors 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 14.55 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Ecomoda 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Borgo Italia 12.30 22.00 Aktualno: Rotocalco Adn-Kronos 12.55 Variete: Cosi casa 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 15.10 Variete: Ostrega... In tour 15.20 Dok.: Italia magica 15.50 Dok. odd.: Wild Adventure 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Salus Tv 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Nogomet: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.20 Dok.: Agrisa-pori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Stacy's knight (dram., '83, r. J. Wilson, i. K. Cost-ner, A. Millan, M. Reynolds) |r Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Te-lebajski 10.45 Pod klobukom (pon.) 11.20 Sprehodi v naravo 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Studio City (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Čisto novi športni copati 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Opus dei, tiha križarska vojna 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi - odd. Tv Koper 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetni raj 23.30 Tv priredba predstave Sng Drama Ljubljana 1.25 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.45 26. Slovenski glasbeni dnevi (pon.) 14.10 Dok. odd.: Gotske orjakinje (pon.) 15.10 Ugriznimo znanost (pon.) 15.30 Evropski magazin 16.00 Pesem kamna, odd. Tv Koper 16.35 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 17.30 Firma.tv (pon.) 18.05 Nad.: Tess iz ro-dovine D'Urbervillov (pon.) 19.00 Glasbo-rola (pon.) 19.55 Košarka (M), liga Tele-mach, druga tekma polfinala končnice, prenos 21.45 Nad.: Zdravničin dnevnik 23.35 Dok. film: Prokofjev, nedokončani dnevnik (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's inferno 15.20 City folk - dok. odd. 15.50 Film: Zadnja cesarica 17.25 Slovenski magazin 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Film: Veter 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Lynx magazin 23.00 Primorska kronika 23.15 Izostritev 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv -deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike (pon.) 18.40 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Odmevi iz Krpanove dežele (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.25 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 7.55 14.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.5510.00, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.35 Grenko slovo (dram. serija) 10.30 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0016.35 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Smoking (akc. kom., ZDA, '02) 21.50 Na kraju zločina (krim. serija) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.05 Na robu znanosti (dramska serija) 0.05 Beg iz zapora (akc. serija) 1.00 Skrivnostni otok (avant. serija) 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.40 10.05 Družina za umret 8.10 Svet, pon., Novice 9.10 11.30 Obalna straža (akc. serija) 10.35 Domače kraljestvo (hum. serija) 11.00 0.10 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 TV prodaja, Reklame 13.45 Film: Poslednji klic (drama, ZDA/Nem., '04) 15.35 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Branilec (akc., ZDA/An-glija/Rom./Nem., '04) 21.40 Film: Operacija Grom (akc., Anglija, '65) 0.40 Film: Muha 2 (srh., ZDA, '89) 2.35 Love Tv, Erotika 4.20 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Reka življenja - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Irena Knehtl: Vilma Purič: Burjin čas - 11. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33, 21.30 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. preprosto. www.kbl909.com G R U P P 0 KB SKUPINA 01062011