Št. 239 (15.340) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, . novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST - m. Montecchi6-Tel. 040/77%600 GOBICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POSTNNA PLAČANA V GOTOVIM SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50% Hranilna pisma 10% 8,75/6 neto na 19 mesecev BCIKB ?rA2aC*ka kreditna banka PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA 1995 Da bi Sarajevo prosto žadihab Ivan Fischer Ultimat, ki so ga Združeni narodi in Nate 5jali Karadžitievim oz, bolje reCeno Mladičevim S^bom, ki že štiri leta oblegajo Sarajevo, zapade osiies ob 23. uri, in Natova letala in topništvo bri-lansko-francoske sile za bitro posredovanje še ni so posegli. V vsej Bosni je °bcutiti napetost, ki se je zadnje dni stopnjevala kazalo je, da so Srbi razumeli nauk, ki jim je priše Prejšnji teden v edinen Jeziku, ki ga oCividno ra zumejo, v jeziku sile Kljub odgovornosti, ki jit Mladič ima do civilnege prebivalstva, ki zaupe vanj, je trdovratni genera Postavil kot kaže ne sprejemljive pogoje ze umik težkega orožja ne razdaljo najmanj 20 kn °d obleganega Sarajeva mesta, prebivalcem kate-rega (Muslimanom, Hrvatom in Srbom) njegove Čete že štiri leta odrekajc pravico do obstoja in de sožitja. Mladičeva solda-toska, ki razpolaga z vse oborožitvijo stare JLA, je odrezala vse dohodne po-m po katerih je mednarodna skupnost oskrbova-a prebivalstvo mesta s mano in zdravih. Srbske sde so onemogočile celo Pristanek letal s humani-btom pomočjo na sarajevskem letališču. V tem Ca-su je svetovna skupnost Prepustila mesto na milo-st in nemilost srbskih topničarjev in ostrostrelcev. Njihov ogenj je pokončal stotisoče Sarajevčanov, °d tega več tisoč otrok Potem pa je nenadoma Zadnja granata, ki je zadela sarajevsko tržnico in povzročila skoraj 40 mrtvih, pomenila prelom v odnosu svetovne organizacije do vojne v Bosni. . etala Nata so vzletela z italijanskih oporišč in z letalonosilke Roosevelt na Jadranu, topovi sile za hitro posredovanje so začeli tolci po vrstah srbskih vojakov in kazalo je, da bo Sarajevo končno Zadihalo. Pa ni bilo tako, general Mladič, ki mu mednarodna preiskovalna komisija pripisuje vrsto vojnih zločinov, je še enkrat odrekel sodelovanje in zavrnil zahteve Združenih narodov, da natakne svoje težko možje na razdaljo 20 km °d mesta. V prihodnji mah bo razvidno, koliko je svet pripravljen poka-zati ljudem kot je Mladič, da ni mogoče teptati najosnovnejših človeških norm nekaznovano in Upati je, da bodo tokrat mtala Nata res omogočila Sarajevu in vsej Bosni, da končno prosto zadiha. ■ Krščanski etos s središču I zadnjega dne Drage 95 TRST - S predavanjem ljubljanske- nitvijo h krščanskemu etosu. V raz-ga psihiatra dr. Huberta Požarnika so pravi se je med drugimi oglasil tudi se sinoči v parku Finžgarjevega doma predsednik SKD Lojze Peterle. Zadnji na Opčinah zaključili 30. študijski dan jubilejne Drage pa se je pričel z dnevi DSI Draga 95. Dr. Požarnik je mašo ter nato s predavanjem duhov-govoril o duhovni stiski današnjega nika dr. Jožeta Marketza iz Celovca, slovenskega in sploh evropskega člo- Id je govoril o sožitju med različnimi veka ter izrazil prepričanje, da je mo- narodi in kulturami v katoliški Cerk-goče duhovno zdravje doseči le z vr- vi. Na 2. strani Revija Poleta Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah je SD Polet sinoči priredilo kotalkarsko revijo. Pred številnim občinstvom je nastopilo kakih 40 društvenih članov, svoje veščine pa so pokazali tudi gostje iz Pirana. (Foto KROMA) SARAJEVO / ULTIMAT ZAPADE DREVI OB 23. URI Poseg letal NATO le vprašanje ur SARAJEVO - Predstavnik OZN Vemon je včeraj potrdil, da poteče skrajni rok, do katerega bodo preučili, če so Srbi izpolnili vse pogoje, ki sta jih postavili Nato in svetovna organizacija, drevi ob 23. uri. Na vprašanje, če je to res zadnji rok, po katerem bodo letala Nato posegla, je Vemon dejal, da tega ne more zagotoviti, saj bo položaj treba proučiti po 23. uri. Vsekakor pa je glede morebitnih Natovih letalskih napadov potrdil, da gre za vprašanje ur, ne za vprašanje dni. Enote ZN so včeraj brez privolitve Srbov odprle cesto v oblegano Sarajevo in tako prodrle skozi srbski obroč. Tako imenovana »modra cesta«, ki pelje čez Igman mimo letališča, je bila odprta včeraj tudi za osebni promet. Po njej je že včeraj popoldne v spremstvu vozil ZN v mesto pripeljalo enajst tovornjakov s človekoljubno pomočjo. Ameriški mirovni posrednik Richard Hol- brooke nadaljuje medtem diplomatsko dejavnost za rešitev balkanske krize: s Carlom Bildtom sta včeraj pripotovala v Beograd, kjer se bosta spet pogovarjala s predsednikom Miloševičem. Iz Beograda pa so včeraj odpotovali v Madrid opazovalci Evropske unije, ki so jih med Natovimi letalskimi napadi zajeli Srbi in so sprva veljali za mrtve, ni pa še nobenih novic o pilotih sestreljenega francoskega mirage. Na sliki AP: francoski topovi na Igmanu varujejo komaj odprto cesto. Na 6. strani CERNOBBIO Dinijev ugled raste, volitve pa se oddaljujejo Predsednik senata: »Prej bi morali spremeniti ustavo« CERNOBBIO - Čeprav je bil uradni del včerajšnjega sklepnega dne zasedanja v Cernobbiu posvečen domačim gospodarskim temam, je bila glavna pozornost udeležencev in še bolj opazovalcev posvečena politični situaciji in usodi Di-nijeve vlade. S Comskega jezera je prišlo novo, soglasno priznanje za delo vlade, ki je ne kaže kar tako odsloviti, se posebno glede na pomembne gospodarske in mednarodne obveznosti, ki jim bi bila Italija brez Dinija le težko kos. Ce pa je ze treba na volitve, potem bi bilo treba za predsednika senata Carla Scognamiglia,prej spremeniti ustavo, s čemer se strinja tudi predsednik republike, ki je v Benetkah prav tako postavil institucionalne reforme pred volilno preizkušnjo. Predsednik Confindustrie Abete je zanjo določil dva »tehnična« roka: ali po sprejemu finančnega zakona 1996 in pred začetkom italijanskega predsedovanja EU, ali pa po njem in pred sprejemom finančnega zakona 1997. Gospodarski ministri Dinijeve vlade so potrdili ugodni ekonomski trenutek, ki omogoča uspešno poseganje na področje javnih financ, medtem ko v političnih krogih še naprej odmeva Berlusconijev nastop v Cernobbiu, ko je oznanil svojo »kandidaturo« za vodstvo bodoče predsedniške republike. Na 2. strani TOTOCALCIO 21X XXI 1X1 X 2 11 Dobitki: 13-159.124.000 lir 12- 5.633.000 lir Danes na športnih straneh llly v osmini finala V povratni tekmi šestnajstine finala italijanskega košarkarskega pokala je tržaški Illy s 70:69 premagal II Menestrella iz Modene in se uvrstil v osmino finala. StranS Derbi pripadel Sovodenjcem Pred velikim številom gledalcev so nogometaši Sovodenj v derbiju za italijanski nogometni pokal z 2:0 premagali štandreško Juventino. Stran 9 Triestina brez golov V krstnem nastopu v nogometni C2 ligi je Triestina proti Vis Pešam igrala neodločeno 0:0. Z igro, ki jo je prikazala v prvem polčasu, vsekakor ni razočarala. Stran 10 V Fukuoki kolajna za Slovenijo V Fukuoki na Japonskem se je končala 19. univerzia-da. Prav v zadnjem dnevu je do kolajne, po zaslugi skakalca v daljavo Gregorja Cankarja (3.), prišla tudi Slovenija. Stran 10 Sabotinijeva v četrtfinalu Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA se je med ženskami kot prva v četrtfinale uvrstila Argentinka Gabriela Sabatini. Premagala je Švicarko Hingisovo. Stran 11 ŽENEVA / KA2E, DA ŠPANEC NI POVSEM URAVNOVEŠEN Ekolog« preusmeril letalo ,W.TFF.. ŽENEVA (AFP) - Triintridesetletni, »neuravnovešeni« Spanec, ki nasprotuje francoskim jedrskim poskusom, je včeraj v protest ugrabil francosko letalo družbe Air Inter, ki je le- telo med Palmo de Majorco in Parizom. Čeprav ni imel orožja, je posadki, ki je morala spremeniti smer poleta, grozil z daljinskim sproženjem v letalu skritega eksplo- ziva. Ko se je po 25-minutah predal švicarski policiji in so vsi potniki izstopili, se je izkazalo, da je imel možak pri sebi običajno telefonsko slušalko, nanjo pa privezane baterije. NOVICE Roparska tolpa hudo ranila dva policista BENETKE - Blizu Porta Marghere je vCeraj ponoči član roparske tolpe z brzostrelko hudo ranil dva policista, ki ležita zdaj v bolnišnici v Trevisu in se borita s smrtjo. To sta 23-letni Mirko Schio iz Me-ster, ki so mu morali med takojšnjim kirurškim posegom odstraniti vranico in ledvico, ter Silvio Busalo iz Balloja di Mirano, ki mu je krogla poškodovala srce. Zgodilo se je pri nadvozu sredi industrijske cone, kjer sta nesrečnika patruljirala skupaj s kolegom Massimom Zagom. Ker se jim je neka al-fetta zazdela sumljiva, so jo ustavili, brž nato pa je iz nje stopil srednjevisok brkat moški, ki je vihtel brzostrelko, in začel Streljati. Žaga ni zadel. Ubil ženo in sina GENOVA - Lorenzo Piva (52 let) je včeraj ponoči do smrti zabodel Ženo Mario Vittorio Meloncelli (57) in sina Stefena (18), potem pa si prerezal Žile na zapestjih in izkrvavel. Zenska je imela raka in ji ni bilo več pomoči, zato naj bi ji mož preprečil nadaljnje trpljenje. Ce je ze to težko razumeti, pa je nerazumljivo, zakaj je ubil sina. Storace (NZ) zahteva sodni pregon D'Aleme RIM - Glasnik Finijevega Nacionalnega zavezništva Francesco Storace je zahteval sodni postopek proti voditelju DSL Massimu D'Alemi, Ceš da je prišel do rimskega stanovanja, v katerem biva, na nepošten način. V stanovanju, ki je last generalne direkcije zakladnega ministrstva za skrbstvene ustanove, je bivala družina, ki je lastniku dolgovala 20 milijonov lir, direkcija pa ji je po ugodnih pogojih ponudila drugo stanovanje, da bi se lahko v tega vselil D'Alcma. Tako vsaj trdi Storace, ki dodaja, da direkcija od prejšnjega najemnika ni zahtevala izplačila dolgov. _____CERNOBBIO / ZAKLJUČNI DAN ZASEDANJA POSVEČEN ITALIJI_ Soglasna podpora Dinijevi vladi in graja politikom Predsednik senata Scognamiglio: »Ni razloga za zamenjavo vlade« Scalfaro: Brez pravil nič volitev RIM - Napočil je čas, ko naj vsakdo prevzame breme odgovornosti. Volitve ne bodo mogoče vse dotlej, dokler ne bo natančnih pravil, dokler ne bomo vsem zajamčili enakih možnosti; kajti teza, da zmagovalec ukazuje poražencu, nima ničesar opraviti z demokracijo. Takole je predsednik republike Scalfaro odgovoril Berlusconiju, ki je je v Cemobbiu agitiral za predsedniško državo, se kandidiral na najvišji položaj in zahteval Čimprejšnje vohtve. Predsednik LS Bianchi je liderju FI priporočil malce ponižnosti in dodal, da je zdaj edini stvaren problem ta, s kakšno parlamentarno večino odobriti Dinijev finančni zakon. Napolitano (DSL) je poudaril nujo po hitrem političnem razčiščenju, da se oblikuje taksna večina, ki bi Diniju omogočila še leto dni nemotenega vladanja, medtem pa bi se menili o ustavnih reformah. Za Finija (NZ) v zdajšnjem parlamentu ni mogoča nobena trdna večina, z razliko od Berlusconija pa ne zahteva Čimprejšnjih volitev za vsako ceno. Tudi nastop Antonia Di Pietra v Cernobbiu ni ostal brez odmeva. Splošna ocena je ta, da res hoče v politiko, kako, pa se ne ve. Bossi (SL) je skeptičen: »Stranke ni mogoče ustanoviti Cez noc, Ce pa jo on bo, potem razpolaga s strukturo, ki je lahko samo del starega režima.« BENETKE / NJEGOV FILM SO PREDVAJALI IZVEN KONKURENCE Antonioni v središču pozornosti BENETKE - Michelangelu An-tonioniju ne bo mogla nobena druga osebnost odvzeti vloge najbolj pomembnega gosta letošnje beneške Mostre. Premiera njegovega filma Onkraj oblakov (»Par dela les nuages«), seveda izven konkurenčnega sklopa, je bila najbolj pričakovan dogodek festivala, ki se je z njim vredno oddolžil stoletnici filma, tako da je botroval vrnitvi italijanskega mojstra in letošnjega Oskarjevega nagrajenca za življenjsko delo med aktivne filmarje po trinajstih letih premora. Na Lidu je pristala množica dodatnega občinstva, ki jo je privabila navzočnost režiserja in njegovih igralcev (prišli so Fanny Ardant, Chiara Caselli, Irene Jacob, Vincent Perez, Kim Rossi-Stewart, Ines Sastre, Peter VVeller; ni pa bilo Johna Malko-vicha, Sophie Marceau, Jeana Rena, Marcella Mastroiannija in Jeanne Moreau). Prišel je tudi predsednik Scalfaro; v Mostrine anale bo zapisano kot drugi republiški predsednik na beneški razstavi filma. Priložnost je bila tokrat resnično izjemna. Nikomur ni bilo dano vedeti, ali je Antonioni še sposoben voditi izdelovanje filma, saj ga je pred desetimi leti bolezen onemela. Namesto režiserja, »najgloblje vezanega na podobe«, je na platnu spregovoril film, realiziran z dragocenim sodelovanjem Nemca Wima VVendersa (na Lidu z zvezdniškim vedenjem) in sce- narista Tonina Guerra. Film nastaja iz nenavadne predloge - to je miselni dnevnik potujočega režiserja (samega Antonionija), ki si zamišlja zgodbe in presenetljiva in predvidljiva srečanja, željo in strah zanje. V Antonio-nijevi značilni poetiki počasnosti so besede utišane in se uresničuje alternativno sporočanje. Kraji in stavbe so prežeti z istim molkom, zato se na njih pogled ustavlja in splošno uveljavljeni televizijski čas je radikalno sprevrnjen. Cas duha sledi Antonio-nijevemu ritmu. Aplavzi so bili krepki zaradi hvaležnosti: to je avtor, za katerega snemanje filma predstavlja edino življenjsko opcijo; nihče drug ni dosegel tako radikalnega cilja v odgo- varjanju na intimno nujnost, ki jo zanj predstavlja film. VVenders je izpovedal za oba veljavno resnico: »Najin privilegij je, da sva mogla uresničevati svoje sanje: ustvarjati filme.« Včerajšnje festivalsko dogajanje pa je obubožal odklon avtorjev Ciprija in Maresca, da bi se predvajal njun sporni film, letošnji »casus belli«. »Lo zio di Brooklyn« (Stric iz Brooklyna), zaradi katerega je na Mostro padla kritika, da ji primanjkuje kulturnega poguma. Pontecor-vov predlog, da bi film sprožil javno debato in prispeval k spreminjanju festivalskih statutov, je ostal brez odziva. Skoda za zamujeno priložnost. Igor Devetak CERNOBBIO - Po dveh dneh razprav o italijanskem in mednarodnem političnem in gospodarskem položaju, je bil včerajšnji zaključni dan zasedanja v Cernobbiu posvečen samo notranjim temam, v prvi vrsti koledarju, po katerem bi se morala ravnati Italija v naslednjih dvanajstih mesecih. Kot se je pokazalo, bi bilo ta koledar le težko izvajati brez Dinije-ve vlade, kar je potrdil tudi predsednik senata Carlo Scognamiglio. »Slišali smo predsednika Confindustrie, veliko gospodarstvenikov in li-derja pomembne sindikalne organizacije, za katerega ne verjamem, da je govoril v osebnem imenu,« je dejal Scognamiglio, »in vsi so rekli, da ta vlada dela zelo dobro in da zato ni videti razloga, zaradi katerega bi ji preprečili nadaljevanje dela. Konec koncev pa tudi evropski razlogi, ki jih je navedel kancler Kohl, silijo v to smer.« Na vprašanje, ali domnevna »odsostnost« politike pušča prostor drugim »močnim oblastem«, je predsednik senata odgovoril, da tisti, ki želijo, da bi Dini nadaljeval delo, niso močne sile, ampak sile civilne in urejene družbe. »Jasno je, da če se tisti, ki jim je ljudstvo poverilo zakonodajno oblast, izgubljajo v razpravah, kdo naj “komandira", potem te razprave gotovo ne sluzijo dejanskim interesom države.« Te interese je postavil nad politiko tudi predsednik Confindustrie Luigi Abete, ki je dejal, da »če že volitve morajo biti, potem naj bodo v dveh tehnično mrtvih rokih«: v času po sprejetju finančnega zakona 1996 in pred začetkom italijanskega semestra na krmilu EU, ali v obdobju po koncu tega semestra in pred sprejemom finančnega zakona za leto 1997. O samem finančnem zakonu pa so se Dinijevi ministri v Cernobbio vzdržali konkretnejših komentarjev. Proračunski minister Mašera, finančni minister Fantozzi in podtajnik v zakladnem ministrstvu Giarda so se tudi v uradnih poročilih omejili le na splošna načela, čeprav so vsi trije poudarili, da je gospodarski trenutek zelo ugoden za javnofinančne posege. »V nasprotju s tem, kar se je dogajalo zadnjih šest let,« je izjavil Giarda, »bo lahko proračunska politika v prihodnjem letu računala na ugodna ekonomska predvidevanja.« Tudi Fantozzi je potrdil, da je koledar »podjetja Italija« obetajoč: cena denarja se bo znižala, nadaljevala se bo rast zaposlenosti, izboljšal se bo izkupiček javnih računov, Življenjski stroški pa se bodo znižali. Vse to seveda pod pogojem, je dodal Fantozzi, da bodo socialne strani tudi v prihodnjih mesecih pokazale odgovornost, ki je omogočila dokončanje ekonomskega programa Dinijeve vlade. Minister Mašera pa je zagotovil, da je italijanska javna fi-nanca končno na pravi poti, čeprav je izrazil bojazen, da bi to pot utegnile ustaviti potrebe ozke politične računice. OPČINE / 30. STUDIJSKI DNEVI DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV S poudarkom na krščanskem etosu sklenjena Draga 95 Na njej je včeraj požel aplavz tudi predsednik SKD Lojze Peterle TRST - Onesnaževanje naravnega okolja je v dobršni meri odraz notranje onesnaženosti sodobnega evropskega človeka. Recept za duševno zdravje pa je treba iskati v krščanskem etosu. Tako je povedal psihiater dr. Hubert Požarnik iz Ljubljane, ko je včeraj popoldne nastopil kot zadnji izmed predavateljev na 30. študijskih dnevih Društva slovenskih izobražencev Draga 95 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Dr. Požarnik je govoril na temo »Kako je z duhovno ekologijo?«. Uvodoma je nanizal kopico statističnih podatkov, ki kažejo na slabšanje duševnega zdravja Slovencev v zadnjih desetletjih. Ce so konec preteklega stoletja ob odpiranju umobolnice v Ljubljani našteli na Kranjskem komaj 55 umsko bolnih, pa današnje statistike pravijo, da se redno zateka po zdravniško pomoč zaradi duševne obolelosti skoraj 10 tisoč Slovencev, tako ali drugače duševno motenih pa je okrog 10 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije. Ob tem strmo raste splošen in še zlasti mladinski kriminal, širi se alkoholizem in zasvojenost z mamili, nataliteta pada, skratka vse bolj se kopičijo znamenja globokega nelagodja sodobnega slovenskega človeka. Toda Slovenija pri tem ni nikaka izjema. Podobne pojave poznajo domala vse »razvitejše« družbe. Po mnenju dr. Požarnika je treba vzroke za to iskati v enostranosti razsvetljenskega projekta, ki je nekritično absolutiziral razum ter ločil človeka od narave in od tradicije. Toda nerazumno je ne poznati meja razuma. Rešitve ni mogoče iskati v praznem pragmatizmu, v nihilističnem liberalizmu. Po mnenju dr. Požarnika pot do njih lahko pokaže le krščanski etos. Z izvajanji predavatelja se je strinjala glavnina sodelujočih na daljši razpravi, s katerimi se je zaključila jubilejna Draga 95. Udeležence na njej je med drugimi še pred začetkom zadnjega predavanja pozdravil predsednik SKD Lojze Peterle. »Ce nas napadajo z leve in desne je znak, da smo na pravi poti,« je dejal, nanašajoč se tudi na številne puščice, ki so proti njemu letele v sobotni razpravi po predavanju Danila Slivnika. In če je v soboto pu- blika pokazala veliko simpatijo do Janše, pa je včeraj tudi Peterle doživel topel aplavz. Sicer pa se je včerajšnji dan na Dragi pričel z mašo, ki jo je daroval ravnatelj papeškega zavoda Slovenik v Rimu dr. Maksimilijan Jezernik ob somaševanju dr. Stanka Janežiča iz Maribora in dr. Jožeta Marketza iz Celovca. Slednji je bil tudi dopoldanski predavatelj. Govoril je na temo »Sožitje med etnijami na verskem področju« ter pri tem razgrnil svoje poglede in izkušnje kot župnik in odgovoren za pastoralo na južnem Koroškem. Dr. Markez je dejal, da je mogoče Boga srečati v temelju vsake pristne kulture, zaradi cesar je narodnostna in sploh kulturna raznolikost tudi s krščanskega vidika dragoceno bogastvo. Po drugi strani pa morajo različne kulture sobivati ob medsebojnem odpiranju in oplajanju. V verskem življenju bi to na narodnostno mešanih območjih moralo priti do izraza tudi in predvsem v večjezičnem obhajanju verskih obredov. Ti pogledi dr. Marketza so izzvali živahno razpravo. - NA POBUDO DOLINSKIH ORGANIZACIJ Ekološka akcija bogato obrodila Očistili in uredili razne predele vasi VCERAJ-DANES Na pobudo vaških organizacij in s sodelo-vanjem občinske upra-Ve 80 v soboto in včeraj v Dolini vodili ekološko akcijo, s katero so počinili in uredili izgled vasi in okolice v vidiku skorajšnjih prireditev °b 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih druš-tev’ ki se bodo odvijale °d petka po vseh vaseh °bcine, se posebej pa v Dolini, kjer bo Prihodnjo nedeljo osrednja proslava. Najprej so očistili in uredili razne predele vasi, ulice, trg, staro Pralnico, »s kale e pod iurnom« itd, včeraj pa s° bile na vrsti bodo vpadnice, predvsem Pod vasjo v bližini obrt-uiske cone, pa tudi vse do Tovarne velikih motorjev. Ekološke akcije se je Udeležilo približno 50 vaščanov, ki jim je do Uejenega izgleda okoli-Ce’ v kateri živijo, še zlasti v vidiku po-uiernbne prireditve, ki bo prihodnji konec ted-na priklicala v Dolino tako številne obiskovalce. Na sliki (foto KRO-Čiščenje številnih dolinskih stopnic ni lahka zadeva ŽLjOLSKE VESTI SINDIKAT slovenske OLE - tajništvo Trst ob-VesCa elane, da bo urad sPtejemal stranke danes, 4. *' m' °d 15.30 do 17.30. Ravnatelji sporočajo, a se na slovenskih višjih stednjih šolah pouk zaCne 7' septembra. Dijaki se na S°lah zberejo ob 9.50. Pouk 0 trajal dve uCni uri. Pred tsrn kateheti vabijo k zaCet- Šolski maši, ki bo v cerkvi Pri Sv. Ivanu ob 9. uri. Danes, PONEDELJEK, 4. septembra 1995 ZALA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.38 - Dolžina dneva 13.09 - Luna vzide ob 16.17 in zatone ob 2.06. Jutri, TOREK, 5. septembra 1995 LOVRENC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,7 stopinje, zračni tlak 1008,8 mb narašča, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, padlo je 15,2 mm dežja, nebo oblaCno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. lekarne Od PONEDELJKA, 4, do NEDELJE, 10. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sce-mo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. EXCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fer-mo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR AZZUR-RA- 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla se-sta luna«, i. Donald Sutherland. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00 »L’in-cantesimo del lago« risani film; 20.30, 22.15 »Pic-coli omicidi tra amici«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Free Willy 2«. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Carrington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 -2 2.00 »Dal profondo anal...«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Tommy Boy«, i. Chris Farley, Bo Derek. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Ed Wood« r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Martin Landau, Rossana Arquette. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »II prete«, r. Antonia Bird, prepovedan mladini pod 14. letom. M PRIREDITVE ARS NOVA v sodelovanju s SK Brdina organizira PRAZNIK HAPPY DAY v Bazovici še danes.Nocoj vas bo zabaval ansambel Agropop. ZADRUGA BAN IN SKD GRAD vabita na že tradicionalno S AGRO POD KOSTANJI, ki je pri Banih se danes, 4. septembra. Danes bo igral ansambel Kraški kvintet z Bracon Korenom. STRANKA KOMUN-STICNE PRENOVE vabi na PRAZNIK TISKA NA KRMENKO. Danes, septembra ples z ansamblom Long Slunk. KD LIPA iz Bazovice prireja v Četrtek 7. septembra: ob 19. uri v Ba-zovskem domu otvoritev razstave fotografij MARIJA MAGAJNE iz leta 1945, ob 20. uri v kinodvorani ponovitev RECITALA OB 50- LETNICI OSVOBODITVE BAZO- OBVESTILO Sporočamo, da se PUBLIEST Srl oglasna služba Primorskega dnevnika danes, 4. septembra preseli v nove urade v ulici Valdirivo št. 36 /1. nadstropje NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888 faks 768697 (nespremenjen) Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice) Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje. VICE v izvedbi mladinskega krožka iz Bazovice, ob 21.30 prižig KRESA ”pri kalu”. Vabljeni! ZSKD - 50 LET KULTURE: petek, 8., sobota, 9. in nedelja, 10. septembra. V petek ob 18. uri v Babni hiši v Ricmanjih otvoritev razstave mladih likovnikov iz Trsta, Gorice in Benečije, ob 19.30 v Dolini na KTuži in v galeriji Torkla koncert Pihalnega orkestra Breg, odprtje fotografske razstave posvečene Sasi Ota in predstavitev 3 knjižnih novosti Aceta Mermolje, Micheleja Obita in Ignacija Ote; v soboto od 20. ure dalje v parku na Gornjem Plehneku v Pre-benegu dobrodelni rock koncert za sožitje; v nedeljo,ob 18. uri na Gorici v Dolini OSREDNJA PROSLAVA 50-LETNICE ZSKD. 3 OBVESTILA KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in petek, 5.10. plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone, tel. S. 3720062 ali 360072 v uradnih urah. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 27.9. do 6.10. in od 6. do 16.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. St. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. MoPZ V. Mirk Prosek - Kontovel vabi vse stare in nove pevce na prvo vajo za sezono 1995/96, ki bo jutri, 4. t. m., ob 20.30 v SoSCevi hiši na Prn«;pVn ZBOR JACOBUS GALLUS je pričel z vajami! Prihodnji teden se srečamo v torek, 5. in v petek, 8. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici. Pričakujemo vse stare in nove elane. SZ SLOGA ponovno organizira, zaradi velikega povpraševanja, celodnevni (9.-16.30) teCaj mi-niodboljke od torka, 5. do torka, 12. t. m. namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. TeCaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev in usposobljenih vaditeljev. Cena tečaja 120.000 lir. Zbirališče bo v torek pred telovadnico srednje Sole S. Kosovel na Opčinah. Interesenti naj tel. na urad ZSSDI od 9. do 14. ure, tel. st. 635627. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA začenja novo sezono v Četrtek, 7. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Vabimo vse pevke, stare in Se posebno nove. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo načrtovano letovanje za Starejše občane v hotelu Blumen v Viserbi pri Riminiju od jutri, 4. do ponedeljka, 11. septembra. Odhod avtobusa jutri, 4. septembra, ob 7. uri izpred županstva v Dolini, iz Boljunca ob 7.10, iz Boršta ob 7.20. Avtobus se bo nato ustavil se na pokrajinski cesti nad Ricmanji. Vrnitev je predvidena proti večeru v ponedejek, 11. t. m. Za podrobnejše informacije se'udeleženci lahko obrnejo na tajništvo občine. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA BREG sprejema vpisovanje za glasbeno Solo pihal, trobil in tolkal. Informacije po telefonu na St. 228642 -Mitja, 228333 - Jadran ali vsak Četrtek na sedežu orkestra v Dolini od 20.30 dalje. GE SI LETNIK 55 in si obiskoval srednjo solo S. Kosovel na Opčinah javi se v soboto, 9. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah na informativnem sestanku, kjer se bomo pogovorili kako praznovati našo Štiridesetletnico. MALI OGLASI PRODAJAM knjige: DZS Anorganska kemija 1 in 2, Organska kemija 1, Fizika 1 in Matematika: integral in odvod, Latinska slovnica in vadnica 1 in 2. Tel. 302748. PRODAM novo podvodno puško znamke Omer, rabljeno samo dvakrat. Cena po dogovoru. Tel. st. 822225 v večernih urah. PRODAJAM dovoljenje trgovine sadja in zelenjave z dobrim prometom, prostor obnovljen. Tel. st. 040/633412 od 8. do 14. ure. V NABREŽINI prodajam hišo potrebno popravil. Tel. St. 200620. TOVORNJAK Leonci-no OM 34 prodajam. Tel. št. 228519. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik ’80, plave barve, garaziran v dobrem stanju, 70.000 km prodajam. Tel. na St. 228519. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. PRODAMO po ugodni ceni biološke slive in fige. Tel. St. 910140. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. St. 226452. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja B oddelka. Tel. st. 417253 ob večernih urah 21-LETNI FANT, dopolnjen vojaški rok, isce resno zaposlitev. Tel. 200882. BASISTA isce harmonikar. Tel. na St. 272667 -Corrado od 14. do 17. ure. ISCEM resno kuhinjsko pomočnico s prakso za delo v srediSCu mesta. Tel. št. 229234 - ura obedov. ISCEM resno in zanesljivo gospo ali gospodično z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpol-letnega otroka v Gorici SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 za Štiri dni v tednu. Inte-resentke naj ne' bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. St. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. ISCEM enkrat tedensko, po možnosti ob sobotah, hišno pomočnico. Tel. St. 44631. ISCEM motor transalp honda 600 v dobrem stanju. Tel. St. 381794 ali 228456. V DOBERDOBU, na Vrtni ulici 6, ima DrejCe Ferfolja osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. ToCi belo in Crno vino. PRISPEVKI V spomin na Angelo Rupel darujeta Nataša in Paolo Bukavec 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Boga Visintina darujeta Irena in Stefi Gruden 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Renata Marcona daruje Jaromira Trtnik 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Ninota Sossi darujeta Irena in Stefi Gruden 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Boga Visintina darujeta Daria in Igor Škerl 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Ninota Sossija darujeta Daria in Igor Škerl 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Angela Veljaka daruje Orlanda z družino 15.000 lir za MoPZ upokojencev z Brega in 15.000 lir za KD Fran Venturini. Namesto cvetja na grobove Ane Možina Kralj, Stanota Kralja in Elia Cuka darujejo Marcela in Orlanda z družino 30.000 lir za Godbo na pihala Viktor Parma, 10.000 lir za Mladinsko skupino KD Primorec in 10.000 lir za osnovno solo Pinko Tomažič. V spomin na Janka Milica daruje Kristina 20.000 lir za spomenik padlim v Saležu. V spomin na Janka Miliča darujejo Stana, Sonja in Ivanka z družinami 60.000 lir za spomenik padlim v Saležu. V spomin na Karla Ru-deža darujejo starsi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na prof. Egi-dija Košuta daruje Nada Zetko 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Silvestra Berdona, ob 6. obletnici smrti, darujeta Laura Gro-pazzi in Gracijela Vorus 50.000 lir za SKD Slavec. Milka in Berto Švab darujeta 50.000 lir za Ljudski krožek Brin. ZAHVALA Ob izgubi drage Marije Kablar vd. Košuta se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti. SVOJCI Križ, 4. septembra 1995 KRM1N / ZAČETEK TRADICIONALNIH SEPTEMBRSKIH PRIREDITEV GRADEŽ / KINO CRISTALLO KINO Renesančni sprevod privabil tisoče gledalcev No predvečer odigrali partijo šaha z živimi figurami V pričakovanju praznika grozdja in razglasitve letošnjega Vina miru prihodnjo nedeljo, so v Kr-minu že vCeraj zaceli s tradicionalnimi septembrskimi praznovanji. Osrednji del programa je bil včerajšnji renesančni sprevod, ki je kljub deževnemu vremenu privabil na tisoče gledalcev. VeC kot dvesto nastopajočih, elanov skupin iz Spilimberga, Humina, Pušje vesi, Krmina, Moša in Palmanove, je v zgodovinskih kostumih poosebljalo sprevod s cesarjem Maksimibja-nom L Na glavnem trgu so po nastopih metalcev, zastav in godbe obnovib spomin na cesarjev odlok iz leta 1518, ki je KrminCanom priznal mestne pravice in jih za šest let oprostil davkov. Veliko zanimanje je predsinoCi pritegnila tudi partija šaha z živimi figura- mi. Zmagah so beb v 27 potezah, tako kot v pravem dvoboju izpred 120 let med ruskima mojstroma, katerih partijo so organizatorji iz- brali za ponovitev na “živi” šahovnici. Na sliki (Fotostudio Re-portage) prizor z renesančnega sprevoda Teden filmov Pier Paola Pasolinija Danes ob 17. uri bodo v kinu Cristallo Gradežu pričeli z enotedenskim predvajanjem filmov, katerih avtor in režiser je bil znan furlanski vsestranski umetnik, pesnik, pisatelj, filmski delavec Pier Paolo Pasolini. Zakaj Gradež in zakaj prav v Času filmskega festivala v Benetkah? Odgovor je enostaven. Na začetku 70. let je Pasolini prišel navzkriž s pobudniki festivala v Benetkah. Njegovih filmov tam niso hoteli, on si ni želel v Benetke. In vendar so njegovi filmi imeli veliko umetniško vrednost. Zaradi tega je izbral Gradež kot kraj protifestivala: sem je s svojimi filmi prišel kar tri leta zapovrstjo. Njegov festival se je pričenjal dan pred otvo- ritvijo beneškega, zato so vsi kritiki prihiteli v Gradež in o njegovi pobudi tudi^ poročali. Gradež je Pasolini izbral, ker je nekaj let prej v laguni snemal film Medeo, v katerem je glavno vlogo imela znana operna pevka Maria Callas. V Gradežu bodo, na pobudo letovišCarske ustanove, v dneh od 4. do 10. septembra, predvajali vse Pasolinijeve filme. Predvajali pa bodo tudi, v sodelovanju s centrom “Cinemazero” iz Pordenona, vrsto filmov drugih avtorjev, ki so jih že takrat predvajali v Gradežu kot tudi druge, ki so, Čeprav tudi politično kontroverzni, odraz kontrastov v svetovni kinematografiji. Marko VValtritsch NOVICE ŠTANDREŽ / RAJONSKI SVET ZA PRERAZPOREDITEV INDUSTRIJSKE CONE Sen. Romoli noče beguncev Goriški senator Ettore Romoli je vložil ministru za notranje zadeve interpelacijo v zvezi z načrtom za namestitev 2.257 beguncev iz nekdanje Jugoslavije po raznih krajih države, večinoma pa v Furlaniji - Julijski krajini, kjer naj bi sprejeb približno polovico teh beguncev. Po tem načrtu naj bi 150 beguncev sprejeb tudi v opuščeni vojašnici v Slo-vrencu. Romoli trdi, da bi namestitev tobkih beguncev v majhni občini povzročila težave in konflikte, obenem pa bi se begunci s težavo vkljuCib v stvarnost, kjer ni delovnih možnosti ne primernih storitev. Vaje na strelišču pri Doberdobu Iz županstva v Doberdobu so nam poslati sporočilo o aktivnostih na vojaškem strelišču nad Selcami. Vojaške vaje bodo v septembru v dneh od 5. do 7., nadalje od 12. do 14., od 18. do 22. in nato še od 25. do 28. septembra. Vsakič bodo vaje v Času od 8.30 do 17.30. V omenjenem Času bo prepovedan dostop na širše in ožje območje strebšCa, ki bo zavarovano in tudi označeno z rdečimi zastavicami. Proti kršilcem bodo ukrepali. Zeleni pas med cono in vasjo Rajonski svet v Standrežu je na svoji zadnji seji pred nekaj dnevi spet razpravljal o možnosti sprememb zazidalnega nacrta za območje industrijske cone. Gre za vprašanje, ki je na dnevnem redu že več Časa, vendar pa doslej še ni našlo pravega odgovora. V zadnjem Času pa je prišlo do pomembnih novosti, pravi predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj. »Gre za novosti, ki odpirajo, seveda Ce bo za to dovolj politične volje, zeleno luC tudi za naše predloge«. Po opustitvi nacrta za gradnjo zahodne obvoznice, kar pomeni tudi odpravo velikega prometnega vozlišča predvidenega znotraj industrijske cone na levem bregu Soče, je sedaj mogoCe površine, ki so bile prej rezervirane za cestne in druge infrastrukture, nameniti gradnji proizvodnih obratov, hkrati pa sprostiti druge površine. Ureditev industrijske cone bo torej mogoče prerazporediti, ne da bi s tem zmanjšali možnost pozidave oziroma število zazidalnih enot. Rajonski svet si namreč prizadeva, da bi za industrijsko cono predvideno območje, ki danes sega tako-rekoc na dvorišča zadnjih vaških hiš, odmaknili od naselja, gradnja novih industrijskih obratov pa naj bi se zaustavila pod naplavinsko teraso. Kar je prostih površin med teraso in železnico (za boljše razumevanje naj povemo, da gre za zemljišča na skrajnem jugozahodu Standreža, ob ulici sv. Mihaela) naj bi jih opremili kot zelene površine. Tako nekako bi lahko povzeti sta- lišče, ki so ga opredelili na seji, kjer je bil prisoten tudi funkcionar občinskega urbanističnega urada. Bodo predlog standreškega rajonskega sveta na občini upoštevali? Predsednik Tabaj nima dokončnega odgovora, pač pa poudarja, da je predlog smiseln in izvedljiv v sklopu preureditve zazidalnega naCrta in nikakor ne zahteva postopka, ki bi trajal nekaj ali celo veC let. V prihodnjih dneh se bo Tabaj sestal z odbornikom za urbanistiko inž. Alessiom Rosellijem in mu pojasnil problematiko. Na seji rajonskega sveta so'nadalje sestavili seznam pomembnejših del, ki naj bi jih opravili v prihodnjem letu in ki naj bi jih zato upoštevali ob pripravi osnutka občinskega proračuna. Primrsld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana. DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. vidirivo 36 /1. nad. tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, visina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG GORICA / PRIPRAVE NA DEŽELNO SREČANJE Demonstracija civilne zaščite Potapljači Sprtnega krožka Adria predstavili svoje delovanje Potapljači športnega in rekreativnega krožka Adria (na: sliki - Fotostudio Reportage) so vCeraj pri ljudskem vrtu v Gorici uprizorili zanimivo demonstracijo svojih veščin, pri Čemer so predstavili opremo in dejavnosti, ki pridejo v poštev pri reševalnih akcijah. Demonstracija sodi v pripravo na veliko deželno manifestacijo civilne zaščite, ki bo na goriskem letališču v soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra. Poleg vsakoletnega srečanja, vežbanja prostovoljcev in demonstracij za občinstvo bo spored dvodnevne manifestacije obsegal tudi srečanje delovne skupine skupnosti Alpe Jadran za varstvo pred naravnimi nezgodami in, v sodelovanju s sociološkim inštitutom ISIG, posvet o osveščanju občanov na področju civilne zaščite. Dijaški dom zaposli vzgojitelja V dijaškem domu S. Gregorčiča bodo z novim šolskim letom ojačili vzgojiteljski kader. Predvidena je takojšnja zaposlitev enega vzgojitelja oz. vzgojiteljice, kasneje pa se odpirajo možnosti za namestitev še enega. Doslej je uprava prejela nekaj prošenj. Rok zapade jutri. Kandidati morajo imeti diplomo učiteljišča - pedagoškega liceja ali klasičnega liceja ali univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri. Vzgojitelj bo delal z osnovnošolskimi otroki (višja stopnja). Predvideva se 30-urno tedensko delo (ponedeljek-pe-tek) v popoldanskem Času. Kandidati morajo biti italijanski državljani z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine. GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Un amore tutto suo«. Igrata Sandra Bullock in Bill Pullham. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Scemo e piu sce-mo«. Igrata Jim Carrey in Jeff Daniels. 3 ŠOLSKE VESTI ZAVODSKI SVET nižje srednje šole Ivan Trinko vabi profesorje, starše in vse zainteresirane na razgovor o selitvi šole. Razgovor bo na sedanjem sedežu v Kapucinski ulici v Četrtek, 7. septembra, ob 18.30. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA S. GREGORČIČ obvešCa, da se bo pouk za vse dijake pričel v četrtek, 7. septembra. Dijaki vstopijo v šolo ob 8.30. SDZPI prireja v š. 1. 1995/96 naslednje teCaje: vvindovvs office (win-dows, winword in excel) 100 ur (dva teCaja), začetniški teCaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), teCaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure. GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da se nadaljuje vpisovanje gojencev za šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije v tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. Prijave bodo sprejemali do 8. septembra. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA obvešča starše in učence, da je vpisovanje v šolsko leto 1995/96 na sedežu v Gorici, dre v. XX. Septembra 85, tel. 532163 od 1. do 8. septembra v uradnih mah od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. me. 13 OBVESTILA MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ sporoča, da bo prva redna : vaja nocoj ob 20.30 v kul- i turnem domu Andreja i Budala v Standrežu. GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpiso- j vanje ob ponedeljkih in Četrtkih ob 20. mi v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077). I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300. Premalo pristojnosti 1 S i ipaHHai# rmmar za ureaiiev ruzmer Čedalje več črnih gradenj in škode na poljih NOVO MESTO - Vse dolenjsko-belokranjske občine se srecnjejo z romsko problematiko. Največ Romov, večina se Im je ob popisu opredelila kot Slovenci, živi na območju stare novomeške občine, in sicer 862. Po razdebtvi v tri no-Ve občine pa jih je v petih romskih naseljih v občini Šentjernej 138, v enem naselju v občini Škocjan 99, v desetih naseljih novomeške občine pa živi 625 Romov. VeC kot polovica romske populacije je mladih - do 15. leta starosti jih )e 362, do 18. leta pa jih je Se sto veC. Največje romsko naselje v novomeški občini je Zabjak Pri Novem mestu, kjer prebiva 309 Romov, le trije od njih pa so zaposleni. Pred kratkim so krajani Potočne ^asi, Hudega, Muhaberja in bučne vasi, ki so v neposredni bližini tega naselja, novomeškega župana opozori-n na nevzdržne razmere, ki jhn jih povzročajo Romi. Največ škode povzročijo s krajo kmetijskih pridelkov, nodatno pa z vožnjo neregistriranih vozil brez vozniških izpitov po njivah in trajnikih. Tako se namreč izognejo pogostim nadzorom novomeških policistov. Romi pogosto ustrahujejo osamljene ženske na njivah ali Pa pridejo na dom in ob gro-knjah prosjačijo. Iz romskega naselja pa je v večernih mah pogosto slišati streljanje, tudi rafalno. Krajani, ki živijo v bližini, se upravičeno pritožujejo, da so zaradi tega ogroženi, ta nered pa bi mdi končali. Na sestanku pri novome-kem županu Franciju Kon-oiliji s predstavniki razli-nih ustanov se je pokazalo, a te delujejo v skladu z za-°ni in v okviru pooblastil, vendar pa so njihove pri- stojnosti omejene. Prav zaradi tega tudi ni pričakovati, da bi se stvari kmalu uredile. Tako med drugim policisti ne smejo odvzeti neregistriranih in dotrajanih vozil, ki sodijo samo še na odpad, in lahko podajo le predlog sodniku za prekrške. Organizirali so tudi veC akcij iskanja orožja, pri tem so ga nekaj zasegli, vendar ga je v lasti Romov verjetno še veliko. Da pa le ni vse tako nai- vno, povedo zgodbice iz Crnih kronik, saj so bile ob-strelnine že večkrat posledica streljanja, enkrat pa naj bi streljali tudi proti novomeški vojašnici (ta je v neposredni bližini Zabjaka), vendar na srečo brez posledic. Veliko težav povtroCajo tudi romski psi, ki prosto tekajo okoli, in ker je romsko naselje v gozdu in na njegovem robu, je nevarnost okužbe s steklino velika. V zadnjem Času pa se je pojavil se en romski problem, ki se bolj tiCe ustreznih inšpekcijskih služb kot pa krajanov. Čedalje veC je namreč Črnih gradenj. V novomeški občini je le polovica od desetih naselij zgrajenih z dovoljenji. Ta naselja so: novi del v Žabjaku - imenovan Brezje, Šmihel, Ruperč vrh, Ob potoku v Gotni vasi in na OtoCcu. Na Brezju je zgrajenih 19 hiš, še tri so v gradnji, nezasedenih pa je še 20 parcel. Novomeška občina Romom zagotovi parcelo in material ter z javnimi deli zgradi 7 krat 8 metrov veliko hišo do tretje gradbene faze, instalacije in opremo pa si uredijo Romi sami. Vrednost takšnega objekta, ki ostane last občine, znaša po besedah Mirana Riflja, v novomeški občinski upravi zadolženega za romska vprašanja, od 1, 2 do 1, 8 milijona tolarjev. Kljub tem ugodnim pogojem pa je v štirih romskih naseljih devet Črnih gradenj. Med njimi so tudi takšne, ko so Romi od lastni- Hiša Bojana Brajdiča stoji na zemlji obrambnega ministrstva (Foto: Jože 2ura) kov odkupili zemljo in si na njej zgradili dom oziroma si ga še gradijo. Mnogi med njimi gradijo na boljših lokacijah, ki so večkrat na nikogaršnji zemlji - v postopku denacionalizacije, upravičenci pa zahtevajo odškodnino in ne vračila v naravi. Ena od rešitev je odobritev romskih naselij. Na zadnji novinarski konferenci novomeške mestne občine je vodja županovega kabineta zatrdil, da naj bi postopek za pridobitev dovoljenja pospešili v starem delu Zabjaka (če je res tako, bo lahko tudi Bojan Brajdič v svojem prebivališču (na posnetku), ki stoji na zemlji Ministrstva za obrambo, priklopil elektriko in vodo). Problem je tudi zaposlenost. Pred več leti začeta akcija načrtnega zaposlovanja Romov je zaradi različnih vzrokov padla v vodo. Zdaj večina romskih družin dobiva socialno pomoč, ki lahko zaradi številčnosti in raznih dodatkov znaša tudi do 100 tisoč tolarjev. Prav zaradi tega se Romi za redno delo ne zanimajo. Kljub naštetim težavam pa se Romi Čedalje bolj vključujejo v normalno življenje. Že nekaj let v naselju Brezje deluje romski vrtec Pikapolonica, ki je vsako leto bolj poln, šoloobvezni otroci redno obiskujejo pouk, dejavno je tudi kultur-no-umetniško društvo Rom, tako da le ni vse tako Cmo, kot je morda videti. Jože Žura ^Ljubljana / nova blagovnica Evropska ponudba V petek se je v prostorih nekdanjega Supermarketa v Pasaži Evropa uradno odprla nova blagovna hiša Mar-cus> s čimer je Ljubljana bogatejša Se za eno pridobitev P° evropskem vzoru. . Kot je povedal Miladin Ostojič, direktor podjetja Micom 12 Kopra, ki je stoodstotni vlagatelj v obnovo blagovne hiše, nova blagovna hiša razpolaga s 6.400 kvadratnimi metri po-VrSln> od katerih je prodaji namenjenih 4.500. Investicija je ''redna 2, 5 milijona nemških mark pri samem investiranju obnove stavbe pa je podjetje Micom naletelo na številne teža-ve in nezainteresiranost domačih vlagateljev, predvsem Edini banki, ki sta bili pripravljeni sodelovati pri proje-tiu ria bili banka Norinim ter Komercialna banka Triglav. In s ^hn se blagovna hiša Marcus ponaša? V kleti bodo potro-Sniki lahko kar na tisoč kvadratnih metrih izbirali med pestro Ponudbo športne opreme številnih svetovnih in domačih Proizvajalcev, v pritličju bodo strankam na voljo menjalnica, turistična agencija, parfumerija, zlatar, cvetlicama, urar, foto-Sraf - skratka hitre usluge, prvo nadstropje bo namenjeno prodaji moške in ženske konfekcije višjega cenovnega razreda ter prodaji Čevljev, v dragem nadstropju bo na voljo po-nrštvo za bolj zahtevne kupce, tretje nadstropje pa bo name-njeno modi za mlade. Za žejne bo skrbel lokal Rene v tretjem nadstropju, v pasaži pa bo pozno v noC z osvežilnimi pijaca-nii, prigrizki in pestrim programom na voljo tudi Marcus Pub. Blagovna hiša Marcus bo na široko odprla svoja vrata danes, 4. septembra. Pridite in se prepričajte! Boštjan Horjak Paša za oči na 4500 m2 prodajnih površin (Foto: B. Reya) STAROSTNIKI / SREČANJE SORODNIKOV Dom za ostarele pretesen Koroški Dom starostnikov ima 270 stanovalcev, na vselitev pa že sedaj čaka sto ljudi (Foto: S. Save) DRAVOGRAD - V Cr-necah pri Dravogradu je v soboto potekalo Četrto tradicionalno srečanje oskrbovancev koroškega doma starostnikov Črneče s sorodniki in znanci, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki občinskih struktur ter upokojenskih in invalidskih društev Koroške. Dom je za zdaj edina -ustanova te vrste na Koroškem in lahko sprejme 270 oskrbovancev, na sprejem pa vedno Caka približno sto starejših ljudi. Na slavnosti, ki so pripravili ob dnevu odprtih vrat, je novi direktor doma dipl. psih. Srečko Mlačnik poudaril odprtost ustanove za ideje in ljudi v dobro oskrbovancev, za katere skrbi približno sto zaposlenih. Pohvalil je organiziranost zdravstveno-ne-govalne službe, prehrane in družabnega življenja; duhovno plat razvijajo v različnih skupinskih terapijah, na pogostih kulturnih prireditvah in s pomočjo duhovnikov dravograjske dekanije. Poleg različnih dejavnosti, kot so literarna, čitalniska, pevska in rokodelska, zaposluje oskrbovance tudi urejanje parka pred domom, pomoč v kuhinji in pralnici ter obdelovanje zelenjavnega vrta. Oskrba znaSa 37 tisoč tolarjev mesečno, nekaj denarja za pokritje dejanskih stroškov pa prispeva republiški zavod za zdravstveno zavarovanje, ki pa zaostruje merila financiranja. Direktor doma meni, da jim bo uspelo urediti taka pogodbena razmerja, ki bodo zagotavljala opti- malno oskrbo. Ker je dom pretesen, saj čaka na Koroškem na vselitev približno sto ljudi, narekuje prednost pri sprejemu vanj nujnost primera, je Se povedal direktor Srečko Mlačnik. Sicer pa so v sosednji občini Ravne-Prevalje znova oživele razprave o graditvi doma starostnikov tudi v Mežiški dolini. Samo Save Kritični naboj gledališke umetnosti Lev Kreft Naslov tega komentarja bi lahko bil tudi »Se pomnite, tovariši?«. Ali sploh Se kdo ve, kaj pomeni zgornja kratica? V osemdesetih letih, koje začel nacionalizem divjati po Jugoslaviji, so jo poznali povsod, in označevala je gledališko dejavnost pod Šifro. Deske, ki menda pomenijo življenje, je na več koncih združila v projekt »kazalište -požarište - gledališče - teatar«. VeC ustvarjalcev na raznih koncih tedanje države se je povezalo, da bi gledališka umetnost presegla nastajajoče meje ustvarjalnosti. Dušanu Jovanoviču in Ljubici Rističu, ki sta bila najvidnejša avtorska nosilca, bi že tedaj lahko odtali, da sta »jugoslovanska nostalgika«, Čeprav je Jugoslavija takrat Se kar obstajala in celo o armadno-partijski diktaturi se je najprej Šušljalo in nato tudi odkrito govorilo. Predstave, ki so nastajale v različnih gledaliških hiSah in projektnih skupinah, so si dodajale oznako »KPGT« ne zato, da bi podprle tako diktaturo, ampak da bi ohranjale pri življenju univerzalno angažimno kritičnost gledališke umetnosti in njeno preseganje meja, ki jih je vedno ostreje postavljala politika. Človek bi pomislil, da danes, ko ni veC niti nekdanje države niti nekdanje grožnje z diktaturo, lahko pač o teh gledaliških stvareh pišejo in razmišljajo gledališki zgodovinarji, in se sprašujejo, kam bi jih vmestili v nove nacionalne zgodovine, Ce sploh. Pa presenetljivo sploh ni tako. Ljubica Ristič je medtem postal visok funkcionar letos nastale jugoslovanske stranke, ki jo vodi MoloSeviCeva soproga (kljub feministični neprimernosti je to prav zaradi političnega namena verjetno najboljša oznaka). Gledališče pa je Se vedno njegova poglavitna dejavnost, in pred kratkim je pripravil Jovanovičevo »Osvoboditev Skopja« v londonskem »Ri-verside Studiu« (tam je bila pred leti tudi celostna predstavitev Neue Sloweniche Kunst), kjer kritikom, brez kakega izjemnega uspeha, in to predvsem zato, ker od londonskega občinstva ni bilo mogoče izvabiti pravega mzumevanja za starojugoslovanske situacije od vojne in stalinizma do sodobnih reminiscenc skozi otroške oci. V Beogradu pa se je Ristič na svoj značilno velikopotezni način lotil predelave nekdanje sladkorne tovarne v fascinantni scenski ambient - po nase bi ga lahko imenovali kar »Cukrama«. Slovenski pisatelj in režiser Dušan Jovanovič za zdaj ni pokazal političnih ambicij, čeprav je na prvih vecstiunkarskih volitvah s kandidaturo podprl takmtno SDP. Njegovo sodelovanje z Božom Sprajcem pri novem slovenskem filmu »Feliks« pa je že spodbudilo prve napade politične javnosti, saj mu očitajo, da snema protislovenski film, ki smesi slovensko osamosvojitev in jo prikazuje v neherojski luci. Najbolj so se nad filmom pridušali prav tisti, ki sicer neprestano nasprotujejo političnim pritiskom na nacionalne ustanove in ustvarjalce, pa naj gre za državnega tožilca ali za generalnega televizijca. Način, ki so ga uporabili, pa pomeni, da bi se KPGT lahko tudi pri nas s pridom nadaljeval. Obe komponenti sta prisotni: metode partijske diktature in postavljanje nacionalno-ide-oloSkih plotov. Kritike lete na film, ki sploh Se ni posnet. Njihov podton je, da bi morali s politiCno-ideoloških vidikov temeljito prečesati scenarij, preden bi kaj snemali, saj obstaja sum, da bo sicer film pomenil potvorbo velike herojske resnice o osvobodilni vojni. Se Se spomnite razprav ob filmu »Nasvidenje v naslednji vojni«? Očitki pravijo tudi, da so ustvarjalci segli preko nacionalnih meja in si pridobili s slovenskega stališča oporečne sodelavce, med drugim tudi francoski denar, za katerim naj bi stal karKusturica osebno. Politični pritiski na ustvarjalce, ki so do snemanja »Feliksa« prišli po povsem zakoniti poti (gre za znameniti Jelinčičev zakon v podporo nacionalni kinematografiji, ki je med drugim ministru za kulturo neposredno pokroviteljstvo nad filmanjem odvzel in ga dal filmskemu skladu], dokazujejo ravno nasprotno od tistega, kar bi radi dopovedali. Dokler film ni na voljo občinstvu, in s tem tudi filmski in politični kritiki, sicer o njem ne bi kazalo razpravljati. Zato pa moramo razpravljati o herojski nacionalni mitizaciji osamosvojitve, za katero pogosto uporabljamo oznako, da smo jo srečno odnesli. Politični SreCkoti se seveda temu postavljajo po robu in poudarjajo lastno spretnost, daljnovidnost in vsake vrste kandidaturo za nove grobnice herojev, kjer bi moralo biti zapisano tudi njihovo ime. V različnih spominih tistega Časa, ki je vendar Se tako blizu, skorajda veC ne prepoznamo, tako veličastno in privzdignjeno se govori o njem in o lastni vlogi v zgodovini. Kaj naj ob tem stori umetnost, ki so jo prej silili v snemanje partizanskih epopej? Posntme po »Sutjeski« in »Neretvi«, in po propadli »Dražgoški bitki« Se kak herojski film »Mladi janezi« (levi bi bilo ideološko napačno)? Ni vrag, da do Česa takega ne bo slej ko prej prišlo, do takrat pa nam ostane, da pozivamo umetnike, naj bolje doumejo svojo narodno dolžnost do prikazovanja veličastja, in da prav po zdanovsko kritiziramo vse, kar razen po pogumu diši tudi Se po kakem strahu. Ne vem, kaj sta Sprajc in Jovanovič kanila posneti. Ampak zdaj, ko sta izbruhnila nacionalni herojski mit in politično nadzorovanje umetnosti, je vsekakor potrjeno, da bi nekdo moral posneti prav tak neherojski in nespodoben film, kot ga očitajo njima. Deloval bi zdravilno, kot je nedaj zdravilno deloval KPGT. PARIZ (AEP, telefoto: AP) - Včeraj dopoldne je v središču mesta, na tržnici v bližini Bastilje, eksplodirala doma narejena bomba - lonec za hitro kuhanje, napolnjen z žeblji - ki jo je neznanec pustil pod klopjo prodajalca zelenjave. Naprava k sreči ni delovala, kot so napadalci pričakovali, tako da so bile med eksplozijo le štiri osebe ranjene, sicer bi po izjavi župana 11. pariškega okrožja »prišlo do pravega pokola«. Kraj eksplozije si je ogledal tudi notranji minister Je-an-Louis Debre in obsodil za zdaj Se neznane storilce. Preiskovalci domnevajo, da je treba odgovorne iskati med alžirskimi islamskimi skrajneži, ki so poleti izvedli vrsto atentatov v francoski prestolnici. Islamski skrajneži pred sodiščem BRUSELJ (Reuter) - Danes se v belgijskem glavnem mestu začenja sojenje proti skupini islamskih skrajnežev, med katerimi je tudi deset Alžircev, ki naj bi bili člani Oborožene islamske skupine (GIA), odgovorne za nedavne teroristične napade v Parizu. Obtoženi so ilegalne posesti orožja in organiziranja teroristične skupine. Belgijska policija je že pred dnevi uvedla stroge varnostne ukrepe, med drugim je z oklepniki zaprla vse utice v bližini sodišča. Po zagotovilu notranjega ministra Johana Vande Lanotta ni nevarnosti, da bi med sojenjem prišlo do terorističnih akcij v mestu, čeprav so teroristi zagrozili z njimi. Izgon Palestincev iz Ubije GAZA (Reuter) - Libija je po besedah nekega palestinskega predstavnika izgnala prvo skupino od trideset tisoč palestinskih delavcev, ki se jih je libijski voditelj Gadafi prejšnji mesec nenadoma odločil izgnati ter pozval ostale arabske države, naj storijo podobno. Kar Štiri milijone palestinskih delavcev živi in dela v arabskih in drugih državah. Prva skupina 450 izgnancev naj bi bila že veC dni ujeta na libijsko- egiptovski meji, ker jih Egipt noče sprejeti. Moamer Gadafi je izjavil, da »bo izgon osvetlil neuspeh izraelsko-pa-lestinskih pogajanj«. Palestinske oblasti so od Libije že v soboto zahtevale, naj preklice izgon. Izraelske oblasti pa so včeraj dvema članoma Hamasa dovolile obisk pri zaprtem voditelju, šejku Ahmedu Jasinu, z njim pa naj bi se sestal tudi PLO-jev pogajalec s Hamasom Hizam Razik. Namen pogajanj je odvrniti Hamas od terorizma. Medtem je na zasedenih ozemljih prišlo do novega spopada med izraelsko vojsko in demonstranti, med katerim je vojska aretirala približno sto palestinskih protestnikov. Izrael posodablja turška letala JERUZALEM (Reuter) - Izraelska letalska industrija je s Turčijo sklenila pogodbo o posodobitvi Štiriinpetdesetih turskih letal F-4. Vrednost posla ocenjujejo na šeststo milijonov dolarjev. Pogodba predvideva vgradnjo modeme letalske opreme: radarjev, sistemov oborožitve in navigacijskih sistemov. Izraelsko-tursko sodelovanje na obrambnem področju poteka že dobro desetletje, Čeprav je do uradnih stikov prišlo šele po začetku mirovnih pogajanj na Bližnjem vzhodu. Čečenski borci zavračajo razorožitev GROZNI (AEP) - Rusko-čeCenski sporazum, sklenjen 30. julija, se ne izvaja po načrtih. Ker CeCenski borci ustanavljajo obrambne bataljone, ostaja vračanje orožja nekaj sto čečenskih upornikov pravzaprav simbolično. Ruska stran je zato postavila dodatne pogoje v zvezi s številom vrnjenega orožja, kar pa Čečeni zavračajo. Tudi umik ruske vojske ne poteka po predvidenih načrtih. Doseg ciljev tega sporazuma je temelj za politično rešitev Čečenske krize. BIH / ZN VZTRAJAJO PRI ZAHTEVAH Skrajni rok za Mladiča Natova letala na preži SARAJEVO (Reuter, AEP) - Združeni narodi so včeraj bosanskim Srbom postavili skrajni rok za deblokado Sarajeva. Tiskovni predstavnik ZN Chiis Vemon je povedal, da bodo ZN danes ob 23.00 preučili, do kakšne mere je srbska vojska izpolnila pogoje, ki sta jih postavili svetovna organizacija in Nato. Na vprašanje, ali bo morebitna srbska zavrnitev zahtev sprožila novo akcijo Nata, je Vemon odgovoril: »Tega ne bi mogel zatrditi, raje počakajmo do ponedeljka zvečer.« Od srbskega vodstva je odvisno, ali bodo na Igmanu spet odmevale eksplozije (Telefoto: AP) Po izjavi admirala Leighto-na Smitha se bodo bosanski Srbi izognili nadaljnjemu »kaznovanju« le, če bodo prenehali obstreljevati Sarajevo in druga »varovana območja« in ne bodo onemogočali odprtja letališča ter dovoza človekoljubne pomoči v Sarajevo in druga bosanska mesta. »Pokazati morajo pripravljenost za uresničevanje zahtev, zato je le od njih samih odvisno, če bo prišlo do novih bombnih napadov,« je pou- daril Smith. Po sobotnem srečanju poveljnikov srbske vojske Mladiča in modrih Čelad v Bosni Janvierja je generalni sekretar Nata Willy Claes včeraj izjavil: »Zaradi Mladičevega odgovora ne moremo zagotoviti, da ne bo več novih Natovih napadov.« Medtem so enote za hitro posredovanje enostransko, brez srbske privolitve, odprle cesto v oblegano Sarajevo, in tako predrle srbski obroč. Tako imenovana »modra cesta« Cez Igman, ki pelje mimo letališča, je bila odprta tudi za osebna vozila. Po njej je že včeraj popoldne v spremstvu vozil ZN v mesto pripeljalo enajst tovornjakov s človekoljubno pomočjo. Ameriški mirovni posrednik Richard Holbrooke nadaljuje diplomatsko dejavnost za rešitev balkanske krize: z evropskim pogajalcem Carlom Bildtom sta včeraj pripotovala v Beograd, kjer se bosta znova pogovarja- la s predsednikom Miloševičem. Za zdaj še ni bilo odpovedano srečanje zunanjih ministrov Bosne, ZRJ in Hrvaške, napovedano za ta petek v Ženevi. Za pogajanja sta se med včerajšnjim srečanjem zavzela tudi ruski predsednik Jelcin in nemški kancler Kohl, čeprav se njuni stahsci glede Natovih letalskih napadov na položaje bosanskih Srbov razlikujeta. Včeraj so iz Beograda v Madrid odpotovali tudi opa- zovalci Evropske unije, ki so jih med Natovimi letalskimi napadi zajeli Srbi in so sprva veljali za mrtve. Se vedno pa ni novic o usodi dveh francoskih pilotov, ki sta se v sredo nad ozemljem pod nadzorom bosanskih Srbov izstrelila iz zadetega mira-gea. Srbi so se vCeraj pohvalili tudi z uničenjem najsodobnejšega Natovega brezpilotnega izvidniskega letala, vendar drugi viri novice o sestrelitvi niso potrdili. SVETOVNA ŽENSKA KONFERENCA FRANCIJA / MINISTER MILLON NE DOPUŠČA DVOMOV Začetek srečanja v senci kultumocivilizacijskega spora PEKING (Reuter) - Danes se bo v Pekingu začela Četrta svetovna konferenca ZN o vprašanju žensk. Dvanajstdnevnega srečanja se udeležuje 10.335 udeleženk (in udeležencev), vključujoč vladne in nevladne organizacije. Pri delu konference bo sodelovalo sto petinosemdeset delegacij. Oblikovali naj bi dokument, ki bo odslej predstavljal vodilo pri reševanju ženskega vprašanja. V Hairuju pa že poteka kongres nevladnih ženskih organizacij. Tako imenovani ženski forum je kljub negostoljubnemu odnosu kitajskih oblasti do udeleženk sklenil nadaljevati delo kongresa. Forum je v petek kitajskim oblastem postavil 24-umi ultimat, med katerim naj bi kitajska policija omilila preostre in nepotrebne »varovalne ukrepe«. Razmere naj bi se po izjavi udeleženk po ostrem protestu izboljšale. Svo-. je pa je dodala tudi volja nadaljevati že začeto delo. Udeleženke foruma upajo, da bodo s svojimi stališči vplivale na uradno srečanje v Pekingu. Generalna sekretarka konference ZN Gertrude Mon-gella je vse delegacije pozvala, p : --__________^ naj preprečijo konservativni poskus obdržati ženske »tam, kamor so sodile doslej«. Opazovalci predvidevajo, da bodo podobno kot na konferenci ZN o prebivalstvu in razvoju lani v Kairu nekatere delegacije dosledno nasprotovale liberalnim predlogom (zlasti) zahodnih držav. Vatikanska in delegacije islamskih držav so že vložile protest proti delu predlaganega delovnega načrta konference. Zanje so sporni zlasti predlogi, ki zadevajo kontracepcijo in splav. Vatikan in Iran naj bi sklenila nekakšno konservativno koalicijo, katere cilj je zavreti proces večanja zenskih pravic in rasti vpliva žensk v družbi. Kljub že izraženemu nasprotovanju pa med udeleženci konference prevladuje optimizem. Po oceni generalne sekretarke Mon-gellove »svet po Pekingu ne bo veC enak«. Poskusi bodo potekali »po načrtih« Prvo eksplozijo na Mururoi utegnejo sprožiti že ob koncu tega tedna PARIZ (AEP, Reuter) - Potem ko so francoski komandosi zajeli Greenpeaceovi ladji Mavrični bojevnik II in MV Greenpeace, je pariški Journal de Pariš včeraj objavil pogovor s francoskim obrambnim ministrom Charlesom Millonom, v katerem ta zatrjuje, da bodo napovedani podzemski jedrski poskusi v Polineziji »potekali po nacrtu«, torej med letošnjim septembrom in koncem maja prihodnje leto. Po nepreverjenih poroči- se je izvedelo, da je lih naj bi Francozi prvi po- VVashington Parizu predla-skus izvedb že do konca tega gal, naj prvega poskusa na tedna. Iz diplomatskih virov atolu Mururoa ne izvedejo Ekološki terorizem na pohodu? ŽENEVA (Reuter, AFP) - Švicarska pobcija je včeraj na ženevskem letališču prijela španskega državljana, Id je med letom airbusa 310 francoske družbe Air Inter med Palmo de Maborco in Parizom nad Bordeamcom letalo ugrabil. Vseh 292 potnikov, predvsem turistov, in 10 elanov posadke je v Ženevi brez zapletov zapustilo letalo. Po izjavi letališkega predstavnika ni izključeno, da se je ugrabitelj odločil za ta korak v protest proti napovedanim francoskim jedrskim poskusom, vendar so kmalu po dogodku predstavniki Greenpeacea zavrniti vsakršno vpletenost v ugrabitev. V Bernu je v soboto ponoči neznanec obvestil lokalno televizijsko postajo DSR, da je v vlaku TGV med Parizom in Bernom nastavljena bomba. Pobcija je pregledala vagone, vendar eksploziva ni našla. Zaradi lažnega alarma je bil šest ur prekinjen promet na progi med Bernom in Neucha-telom. Avgusta je bil že podtaknjen požar v prazni kompoziciji vagonov v bližni Berna; ker je bilo v obvestilu pristojnim zapisano, da gre za protest proti napovedanim francoskim jedrskim poskusom, ni izključeno, da je tudi zadnji incident protest proti odločitvi Pariza. pred odhodom predsednika Clintona s Havajev, kjer so ob koncu prejšnjega tedna potekale spominske slovesnosti ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne. Da so Francozi kljub številnim protestom odločeni izvesti poskuse, priCa tudi »namig« novinarjem, ki so obiskali atol Mururoa, naj se pripravijo na odhod; morali so tudi podpisati izjavo, v kateri se zavezujejo, da o pripravah na poskus ne bodo pisali. Aktvisti gibanja Greenpeace so odločeni nadaljevati svoje akcije. V Papeeti se je pouličnih protestnih shodov udeležilo ogromno ljudi, med njimi japonski finančni minister Takemnra in skupina avstralskih kongresnikov. Zaradi zajetja Greenpeaceo-vih ladij in fizičnega obračunavanja s civilisti na krovu ladij naj bi Avstralija od Pariza zahtevala pojasnilo. Predstavnik Greenpeacea je napovedal tudi protestni shod v Parizu, in sicer dan po izvedbi prvega jedrskega poskusa, posebna avstralska delegacija pa namerava obiskati tudi vse večje evropske prestolnice. GRUZIJA / SEVARDNADZEJEVA ČISTKA Predsednikovi politični nasprotniki obtoženi terorizma TBILISI (AFP) - Gruzijska policija je v noči s sobote na nedeljo zaradi domnevne vpletenosti v teroristične akcije aretirala tri zagrizene politične nasprotnike gruzijskega predsednika Edvarda Sevardnadzeja. RUSKE STRANKE SE POSPEŠENO PRIPRAVLJAJO NA DECEMBRSKE VOLITVE Generali so postali paradni konji kandidatnih list MOSKVA - Različne politične stranke so pred napovedanimi splošnimi vobtvami 17. decembra na svoje tiste vpisale tako imena liberalcev kot konservativcev in generalov. Med imeni kandidatov, za katere se bodo lahko odločati votilci, zbuja največjo pozornost nacionalist Aleksander Lebed, nekdanji poveljnik 14. ruske armade v Moldovi, ki je postal ljubljenec medijev. Zadnji rezultati anket so celo pokazati, da ima veliko možnosti za zmago v drugem krogu predsedniških volitev, celo veC kot Jelcin. Številni opazovalci pa opozarjajo, da je Leben le medijska zvezda, ki bo padla v pozabo tako hitro, kot je postala slavna. Med priprtimi je tudi drugi človek državne varnostne službe Temur Ka-čišvili, ostala dva aretirana pa zasedata visok položaj v paravojaški skupini, zvesti Sevamadzejeve-mu največjemu nasprotniku Džabi Joselaniju. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva je izjavil, da trojica ni bila aretirana zaradi sodelovanja v neuspelem torkovem atentatu na predsednika Sevamadzeja, temveč za- radi terorističnih dejanj, ki naj bi jih zagrešila aprila letos. Zaradi torkovega atentata se je začela v gruzinskih obveščevalnih in varnostnih organizacijah obsežna čistka. Pred gruzijskim parlamentom je Sevardnadze, ki je že napovedal kandidaturo na naslednjih predsedniških volitvah, dejal, da bodo kmalu vse posebne enote gruzijske vojske in policije neposredno pod njegovim poveljstvom. Zanimivo je, da imajo na svojih seznamih prav vse stranke svoje »generale«. Premier Viktor Cerno-mirdin je na tretje mesto svoje liste Naša Rusija postavil generala Leva Rokli-na, »heroja« čečenske vojne, demokrati, elani Izbire za Rusijo, pa so na četrto mesto strankinega seznama postavili Eduarda Vorobje-va, ki je zavrnil poveljevanje ruski vojski na začetku vojne v Čečeniji. Volilci bodo lahko obkrožili tudi ime generala Borisa Gromova, nekdanjega poveljnika ru- ske vojske v Afganistanu, tudi nasprotniku posredovanja v Čečeniji. Če ne bo kandidiral na listi stranke predsednika dume Ivana Ribkina, bo nastopil kot neodvisni kandidat. Nekdanji podpredsednik Aleksander Ruckoj bo sestavil svojo listo. Njegovi neposredni tekmeci bodo skrajno konservativni nekdanji generali, združeni v »skupščino ruskih oficirjev«, ki ima svoje kandidate na več volilnih listah, tudi v komunistični partiji. Priljubljeni Moskovski komsomolec je zapisal, bo zaradi velikega števila kandidatov, nekdanjih generalov, sestava dume podobna vojaškemu štabu. »Dandanašnji vse stran- ke, od najpomembnješih do najmanj vplivnih, ocenjujejo, da je pametno v svoje vrste pritegniti vsaj enega generala,« meni Vladislav Ašalov, član skupščine ruskih častnikov. Politične stranke upajo, da bodo z njihovimi imeni dobile glasove milijonov volilcev, ki bolj zaupajo vojaškim inštitucijam kot družbi, ki je zadnje čase vse bolj kaotična. Številni častniki so prepričani, da se bodo z vključevanjem v politiko rešili tudi nezavidljivega gmotnega položaja. General Va-lention Varenikov, elan prevratniškega gibanja proti nekdanjemu predsedniku Gorbačovu leta 1991, ki bo tudi na volilni listi, meni, da je to povsem normalno. »Sedanje razmere so značilne za razvijajočo se demokracijo. Naši generali bodo svoje taktične sposobnosti lahko še dokazali,« meni Andrej Zobov, politični analitik ustanove Car-negie Endovvment for Pea-ce. Strokovnjak za vojaška vprašanja Pavel Felguenga-uer je drugačnega mnenja: pametno je, da se vojska vključuje v politiko, saj tako obstaja manjša možnost vojaškega udara. »Bolje, da so imena generalov na volilnih listah, kot da se nekega dne zberejo z oklepniki pred parlamentom,« je zapisal novinar vplivnega dnevnika Sevodnja. Boris Bachorz / Reuter NOVICE The Ramones Pred razpadom Koclja skupine Joey Ramone se ne more odlo-111 ’ ali naj razpusti legendarno skupino ali ?e' Pravi, da se glede tega poCuti zmedeno, ar »se po eni strani Se ni popolnoma s p rij a-znn s koncem nekega obdobja, po drugi strani Pa nestrpno pričakuje novih avantur, nasle-n)o stopnjo, kamor ga bo pripeljal glasbeni r^Vo)-« Ramones se svoje triakordne formule oklepajo ze dvaindvajset let in na odru Se ve-n° dajejo videz kompaktne skupine. Razlog Za nesoglasja naj bi bil osebne narave. David Bovvie vihti čopič Oseminštiridesetletni pop kameleon si je zel krajši dopust s snemanja novega konce-P ualnega albuma Outside, na katerem dela uPaj z Brianom Enom, in se za par dni v ružbi britanskega slikarja Damiena Hirsta Poskusil v vizualni umetnosti. Bovvie, ki je Porisal tudi plakat za letošnji jazz festival v st° vtreaUXU’ S* to^rat omislil posebno ab-rakten pristop k modernemu slikarstvu: s ustom sta trimetrsko okroglo slikarsko piano pripela na centrifugo in nanj metala bar-°' 8Kot otroška igra je,« pravi Bovvie, »ti ri-eS’ centrifugalna sila pa razmaže barvo nav-en.« Pevec je sicer strasten občudovalec irstovih del. »Resnično sem bil šokiran ob ^Poznanju, da njegova umetnost res vpliva arne. Nisem prepričan, da v resnici ve, kaj eia. Mislim, da je njegovo ustvarjanje v gla-^nem Čustveno.« Hirst je znan po mrtvi ovci ormaldehidu, ki jo je nekoč razstavil, pred o],8 .m Pa ie režiral uspešnico angleške pop upine Blur z naslovom Countryhouse. Beastie Boys po n°vem kvartet ^euradni četrti elan hip hop skupine eyboard Money Mark je postal elan skupine Potem, ko je popravil vrata v prostore, ki jih majo Beastie Boys v Los Angelesu v najemu. 0 sem popravil vrata, so me povabili na za-avo, kjer so ugotovili, da znam igrati klaviaturi'. r*a albumu Check Vomr Head so me nave- 1 kot klaviaturista in studijskega mizarja.« Michael Jackson naslednje 6t° na svetovni turneji ichael, ki je v torek praznoval sedemintri-eseti rojstni dan, načrtuje globalno turnejo B uspehu dvojnega albuma History, ki so ga ajprej odpisali kot popoln polom. Razpro-am pevec je zadnjic obkrožil svet leta 1992, _ aJ pa Čuti, da je prišel čas za novo turnejo, g vico je potrdil tudi uradni govorec družbe Right Said Fred v OaultiAi ’aultierovih oblekah ^kupina je zaprosila znanega modnega obiske va,Ca’ naj poskrbi za njihov javni izgled. Trie Ri cterem imata glavno besedo brata Fred i n cllarci Fairbrass, se pripravlja na ponove: .na glasbene lestvice Sirom sveta. Okh , giaauciic ICtjlVlUtJ bil Ulil bVULčl. UHU a naj bi namreč po dveletnem premoru izsl 3Va malo F J rL , j li r! . KO sateuisKemu oocistvu preastav ^ ostojno oblečeni. Kitarist Fred pravi, da s »s Z? nFk°v povratek slišalo daleC naokoli, k< ^o^anko pohvalijo z novim, bolj rokerskii Dave Gahan in zdrav Q6yec tehnopop skupine Depeche Mode dave Vod'f1 spregovoril o dogodkih, ki so : 'n k poskusu samomora, zaradi katerega se Na*110!^ za80variati pred losangeleško policijo. rob smrti ga je spravila kombinacija stekle-2jjCe vina in prgišča tablet Valium, ki jo je zau-j, .P0 seriji osebnih tragedij, malo pa je manj-o °’ da bi izkrvavel, potem ko si je kemični » i a®! prerezal žile na zapestjih. Dave se je za vr ?ls . jen korak odločil potem, ko je po po-^ a ku iz rehabilitacijske klinike v Tucsonu izpr Sy°* ^om v F08 Angelesu popolnoma Za INXS prostora ichael Hutchence, pevec avstralske pop-rock kat*Pme v tajnosti snema solo album, na ^ n ud do novi album zvenel odi nsko. »Veliko Časa sem preživel m in 0Stlbem tamkajšnje ljudi in njihovo nuslim, da sem se naučil dosti od nji 3 plošča bo izšla v prvih mesecih našli a, med glasbeniki in producenti pe manjkalo zvenečih imen. SVET / ROCK NA KITAJSKEM Punkerska vročica v Pekingu PEKING - Tudi kitajska prestolnica ni varna pred punkerskim revoltom, ki mu je v zahodnih državah posla sapa že v zgodnjih osemdesetih. Punk se vrača - na zahodu kot velika marketinška prevara, ponovno oživljena v namen žetve dolarjev, na Kitajskem pa kot ost upora nezadovoljne »komunistične« mladine. Tako, kot so v šestdesetih hipiji romali v Indijo in Nepal, se lahko zgodi, da bo Kitajska postala Meka punkerjev konca tega stoletja. Kitajska punk scena se namreč pod vplivom ekonomske liberalizacije razvija vse hitreje in svobodneje. Policisti obračajo glave v igrani nevednosti, ko se pisana množica, sestavljena iz motoristov Kitajski punk zvezdnik He Yong na težkih motorjih, obritoglavcev, dolgolascev in pankerjev, zbira na prizorišču najbolj vročega rock dogodka v soparnem pekinškem poletju. Nocojšnji koncert v Pekingu je nekaj posebnega: Naslednja generacija je zabava ob priložnosti izida albumov treh najbolj znanih mestnih rock izvajalcev. Dou Wei je včasih igral pri hardrokerski skupini Black Panther, Zhang Chu je vezan na folk izročilo, prava pekinška zvezda pa je He Yong, virtuozni kitarist, znan po svojem umazanem stilu igranja na kitaro, ki marsikaj povzema po zahodnih grunge skupinah. He Yong vključi kitaro znamke Fender in sooči publiko s hitom Smetišče. »Kraj, kjer živimo, je smetiSče/Ljudje so inse-kti/Trudijo se in kradejo/jemo svojo vest in se-rjemo ideologijo.« Besedilo pri publiki vžge, saj so kitajski mladostniki podobnih misli kot njihovi nastopajoči rokerski idol. »Poglej okoli sebe, »pravi eden izmed njih, »ta kraj je res pravo smetišče.« Tri nastopajoče skupine si šele kratek Cas lahko privoščijo nastopati javno. Zakon, ki prepoveduje domačim rock glasbenikom nastopati na odru, jih je za več let potisnil v ilegalo, kjer so bedno živeli od prihodkov, ki so jih zasluzili s skromnimi ilegalnimi nastopi v predmestjih Pekinga. Vse se je spremenilo z novo tajvansko politiko, ki sponzorira tudi kitajske neodvisne filmarje. Tajvanski denar je Se posebno dobrodošel ns kitajski alternativni sceni, saj si zaradi prevladujoče ideologije nobena kitajska gramofonska družba ne more privoščiti pogodbe s tako kontroveznimi glasbeniki. Denar, ki prihaja iz tajvana, je seveda ameriškega porekla. Čeke pa podpisujejo tamkajšnji predstavniki firme To-uchstone. Glasba, ki jo je mladina slišala na koncertu Naslednje generacije, je bila v Pekingu prepovedana vse od krvavega pokola na trgu Tienanmen leta 1989, z odpiranjem države tujemu kapitalu pa se morajo oblasti sprijazniti tudi z uvozom tuje kulture. Nosilec sprememb je popularni kitajski rock . glasbenik Cui Jian, Cigar kontroverzni album Jajca pod rdečo zastavo je izšel v desetih azijskih državah in v več kitajskih mestih. Kljub prepovedi nastopanja, ki traja vse od Tienanmena, Cui Jian vsa ta leta tiho in delovno promovira svojo glasbo na ilegalnih koncertih v okolici Pekinga. Cas, ki ga je prebil v ile-t gali, je le podžgal njegovo drznost: »Nenadoma odprto/Ni bilo tako nenadoma/Zdaj je pravi Cas/Kje so naši glasovi? /Rdeča zastava plapola v nejasni sme-ri/Revolucija se odvi-ja/Starci so Se na oblasti.« Izgleda, da je nova zaslužkarska klima na Kitajskem poživila tudi rock sceno, ne da bi si ta morala obrusiti kritične zobe, ki jih zabada v tkivo družbe. Prenašanje sporočil je v punkerski realnosti devetdesetih passe. He Yong na vprašanje o sporočilu v njihovi glasbi samo zareži: «Ne pričakujte odgovorov od mene. To je bil duh leta 1989. Jaz samo posredujem tisto, kar čutim.« (HotVVired) The Dubliners ponovno v Ljubljani LJUBLJANA-Nastop, ki že dobiva pridih tradicionalnosti, prireja SKUC-ova agencija AFK. Irski muzikantje bodo posku-šali dvigniti temperaturo v zdaj že hladnem, a prijetnem okolju ljubljanskih Križank. Dogodek je napovedan za torek, 5. septembra ob enaindvajseti uri. The Dubliners so ena izmed mnogih skupin, ki obiščejo Ljubljano večkrat, vendar se je v preteklosti držala taka slava le alternativnih rock zasedb, kot so No Means No, Fugazi in Nick Cave. The Dubliners so tudi sicer veterani, saj se njihovo delovanje razteza Cez tri desetletja in čez več generacij publike, ki jim zvesto sledi. Belolasi in belobradi Irci so namreč pravi zgled za živahnost, saj s sproščujočim in temperamentnim nastopom prekašajo marsikateri mlad rokerski bend, njihova sposobnost tenkočutno oživljati najbolj zabavne plati irske narodne glasbe pa jih uvršča v sam vrh iz narodnih korenin izhajajočih popularnih glasbenikov. IZŠLO JE / CD PLOŠČE Axiom Funk - Funkchronomicon dvojni CD, Rink, Prodaja Cosmopolis, Ljubljan. ena: 4790 sit. Opravka imamo z zvezdniško zasedbo založbe Ajdom, nekakšnim brezčasnim ali stars projektom spiritus movensa te založbe, Billa Lasvvella. Medtem ko se znane rapperske zvezde z zahodne ameriške obale ukvarjajo s samplanjem starih posnetkov Funka-delic, je Lasvvell zbral okrog sebe prave ljudi in postal njihov most do resničnosti sredine devetdesetih. George Clinton, Bootsy Collins in Sly Stone so imena, ki so zaznamovala sedemdeseta s posebno umazanim ritmičnim zvokom, znanim kot P-Funk. Bill Lasvvell si je njihovo vrnitev na sceno zadal za življenjsko nalogo, ki jo uresničuje z nepretrgano serijo albumov, na katerih posamezni "starci” v družbi sodobnih funksterjev podoživljajo razne vidike preteklosti, občasno pa se v trgovine prikotali tudi plošča podobno zvezdniškega kalibra, kot tale dvojni Funkchronomicon. Večina skladb na albumu je novih, nekaj pa jih izvira tudi iz zadnje petletke delovanja založbe Ajdom. Vse skladbe, razen balade Tell The VVorld, v kateri zapoje tudi Sly Stone, so izrazit, stoprocentni P-funk, predelan v kibernetičnem mlinu Lasvvellovega studia. 2e slisim pritožbe, kako je bil P-Funk nekaj, kar je pripadalo generaciji otrok cvetja, halucinacijam in ljubezni in da nihče nima pravice tako izkrivljeno, z ritem masmami argumentirano predelovati stare muske. Narobe, P-Funk je se vedno sinonim za eksperimentiranje, vendar se vedno v klasičnih okvirih. Znani Clintonov izrek pove vse: »Glasbenik ima na voljo le dve možnosti: bodisi piše hite ali je nori umehrik.« Fundamental - With Intent To Pervert The Cause Of Injustice hip hop/etnična glasba, prodaja Cosmopolis, Ljubljana. Cena 3190 sit. Fundamental so bivši adut londonske založbe Nation, ena od treh skupin, ki so povzročile razmah vzhodnjaške etnične glasbe, podložene z modernimi ritini. Transglobal Underground in Loop Guru so že podpisali za multinacionalke, tako da so v službi pravice in, če je treba, tudi oboroženega boja proti zatiralcem ostati le Fundamental v osebi Propa-ghandija in Ati Navvaza z obveznimi gostujočimi glasbeniki. Propa-ghandijeva »alternativna« naravnanost izvira iz časov, ko sta z lanom Astburyem skupaj igrala v skupini Southern Death Cult, po Astbmyevem odhodu in ustanovitvi skupine The Cult pa je mož za nekaj časa izginil v anonimnost, da bi se v začetku tega desetletja vrnil z miltantno-rapersko zasedbo Fun-da-men-tal. Raperji niso zdržali dolgo, zato je ta drugi album zgolj instrumentalen. Dvanajst skladb na albumu ni namenjenih glasbeni spremljavi popoldanskega klepeta na verandi. Bombardirale vas bodo z težkimi hip-hop ritmi, Cez katere se s peklensko natančnostjo vrstijo vzorčeni etnični zvoki iz pakistanskih mošej, indijskih porok in afganistanskih pogrebov. Ni čisto jasno, zakaj je nalbumu tudi par skladb s prejšnje plošče, vsekakor pa je album With Intent To Pervert The Cause Of Injustice za spoznavanje militantne strani vzhodnjaške narave dobra naložba. VViTH iNTENT TD PERVERT THE CAUSE OF INJVSTiCE 1 An instrumental fusivrt of Peace.Love.Confusion and Extremism KOŠARKA /ŠESTNAJSTINA FINALA ITALIJANSKEGA POKALA Tesna zmaga in slaba igra tržaškega lllyja S težavo je izločil ekipo iz Modene - Jutri proti Cogivi Illycaffe - Menestrello 70:69 (30:29) Illycaffe: Gori (- p.m., 0:1 za 2 točki, 0:1 za 3 točke), Calbini 9 (5:6, 2:4, -), Gironi n.v., Tonut 11 (-, 1:4, 3:5), Guerra 14 (-, 4:10, 2:6), Zamberlan 7 (3:3, 2:2, 0:1), Pol Bodetto (0:2, 0:1, -), Shorter 19 (5:5, 7:14, 0:1), Piazza (-, -, 0:1), Poster 10 (2:2, 4:4, 0:1).Trener: Bernardi. II Menestrello: Sabatini 6 (2:2, 2:6, 0:2), Bulghero-ni 6 (0:2, -, 2:4), Varisco n.v., Firie 17 (7:9, 5:8, -)» Premier 5 (2:4, 0:1, 1:4), Zanus Fortes 17 (3:3, 7:8, -), Pellacani 4 (2:2, 1:2, -), Neri 4 (2:4, 1:3, -), Zanelli 10 (1:2, 3:6, 1:2), Farioli n.v. . Trener: Pillastrini. Sodnika: Zancanella iz Esteja in Vianello iz Me-ster Delni izidi: 4:10 (5), 12:10 (10), 18:21 (15), 44:35 (25), 62:56 (35) 5 ON: Poster (35) TRST - Illycaffe je z veliko dozo sreče premagal 11 Menestrello iz Modene in se uvrstil v osmino finala italijanskega pokala, kjer se bo že ta teden pomeril s Cagivo iz Vare-seja. Prva tekma bo že jutri zvečer v tržaški športni palači. Tržačani so sinoči le na trenutke pokazali, kaj znajo. Večji del tekme so imeli proti agresivnemu nasprotniku velike težave pri prenosu žoge na nasprotno stran igrišča, v napadu pa so ob povprečnem odstotku realizacije (igralci so večkrat improvizirali samostojne akcije in slabo izvajali igre) razen Shorterja slabo startali na odbite žoge. Prav tako so imeli težave pod lastnim košem, kjer je Zanus Fortes redno prema- goval Posterja in Pol Bo-detta. Po slabem prvem polčasu so domačini v nadaljevanju le zaigrali bolje, nekoliko zvišali ritem in si kaj kmalu priigrali deset točk prednosti. Nato pa so gostje z učinkovito cono preš postopoma spet nadoknadili in najprej izenačili, nato pa s trojko veterna Premiera osem sekund pred iztekom celo povedli z 69:68. Iz kaotičnega pre-singa v zadnji akciji pa se je izmuznil Guerra in popolnoma sam tik pred sireno dosegel zmagoviti koš. Na podlagi včerajšnje tekme je torej zelo težko oceniti resnično moč ekipe. Popravni izpit pa ima Illycaffe že jutri. Marko Oblak Brescialat se je do zadnjega upiral rimski ekipi, naposled pa je izgubil Na ostalih tekmah brez presenečenj RIM - Kot je bilo pričakovati, go-riškemu Brescialatu ni uspel velik podvig, da bi izločil ekipo rimskega Virtu-sa. Goričani, ki so na prvi domači tekmi izgubili s 15 točkami razlike, so se sinoči do zadnjega zelo požrtvovalno borili. Naposled pa so tesno izgubili in so bili seveda tudi izločeni iz nadaljnjega dela tega pokala. Za goriško ekipo pa ostaja zadoščenje, da so se častno poslovili od tega tekmovanja. Na ostalih srečanjih ni prišlo do presenečenj. V osmino finala so se uvrstili vsi favoriti. Prve tekme osmine finala bodo že jutri, ko bodo igrale tudi štiri ekipe, ki so bile v prvem krogu proste (obe bolonjski moštvi Buckler in Teamsystem ter milanski Stefanel in Benetton iz Trevisa). ostali izidi Šestnajstine finala: Montecatini - Rimini 74:74; Siena - Floor Padova 92:72; Roma -Brescialat Gorica 95:93; Cagiva Varese - Costa Imola 89:57; Illy Trst - II Menestrello Modena 70:69; Aresium Milan -Vcoplastic Battipaglia 94:71; Olitalia Forli - Caserta 83:85; Viola Reggio Ca-labria - Banco di Sardegna Sassari 96:82; Scavolini Pesaro - Auriga Trapa-ni 70:52; Mash Verona - Venezia 96:78; Madigan Pistoia - Turboair Fabriano 90:88; Reggiana - Polti Cantu 87:59. (V mastnem tisku ekipe, ki so se uvrstile v osmino finala.) Pari osmine finala so naslednji: Rimini - Buckler Bologna; Siena - Roma; Illy - Cagiva; Aresium - Stefanel Milan; Olitalia - Teamsystem Bologna; Viola -Scavolini; Madigan - Mash; Reggiana -Benetton -Treviso. Prve tekme bodo jutri, povratne pa v četrtek, 7. t.m. INTERVJU / VALTER VATOVEC ODŠEL V TRŽlCn »Do Jadrana sem bil korekten« Pripravljen bi bil trenirati mladinska moštva, a Jadranova ponudba ni bila zadovoljiva Valter Vatovec, ki je v zadnjih dveh sezonah nadvse uspešno vodil združeno košarkarsko ekipo Jadrana, je pred pričetkom letošnje sezone sprejel vabilo trziškega društva Pom, ki je lani napredovalo iz D v C2 ligo. Valterjeva odločitev je marsikoga presenetila in vzbudila tudi določeno negodovanje, v intervjuju pa nam je pojasnil, zakaj se je odločil za ta koraka, povedal pa je še marsikaj druge-' ga. Poleti se je govorilo, da boš prevzel vodstvo mladinske in kadetske postave Jadrana, zatem pa je kot strela z jasnega prišla vest o odločitvi za pot v Tržič. Kako to? »Z Jadrananovim vodstvom smo se pred meseci res pogovarjali, da bi vodil obe starješi mladinski postavi, ko pa smo kasneje razpravljali o finančnem aspektu, so bile moje zahteve zelo drugačne od ponudbe in ker je trenerstvo pač moje glavno delo, se s ponujenim vsekakor nisem mogel zadovoljiti. Rad bi pa poudaril, da so govorice, češ, da sem bil nekorekten in da sem društvo pustil na cedilu, povsem odveč in skrajno nekorektne, saj nekoga pustiš na cedilu takrat, ko se odpoveš obveznosti potem, ko si se že dokončno domenil o vseh podrobnostih, do tega pa ni nikoli prišlo. Naj še dodam, da bi v nasprotnem primem zelo rad ostal pri Jadranu.« Kakšen je prvi vtis, ki si ga ustvaril v Tržiču? »Tam je bolj ali manj tako kot sem si' predstavljal. Gre za ambiciozno društvo, ki si želi, da bi s tistim, kar ima na razpolago želo čim boljše rezultate. Povedal sem, da ne pristajam na to, da bi vodil že sestavljenega kolektiva, v katerem bi bil jaz navaden uslužbenec. Zal je v Italiji postala že tradicija, da trenerji nimajo nobene besede pri izbiri igralcev in je to domena vodstva in raznih »mešetarjev«, ki okoli plasirajo svoje varovance. Tako se dogaja, da pride med sezono do nezadovolj-stev in nesoglasij med trenerjem in igralci ali med igralci samimi.« Je to torej tudi razlog, da si v Tržič po- vabil sokolovca Robija Pau-lino in Martina Pertota... »Oba sem treniral že pred leti in po razpustu Sokola sem se z njima domenil za to novo izkušnjo. Moštvu bosta še kako koristna.« Tvoje mesto na Jadra-novi klopi je prevzel Andrej Vremec. Si kdaj imel pomisleke glede odločitve, da zapustiš člansko peterko Jadrana? »Vsi tisti, ki me poznajo, vedo, da nisem burkaC in da pred vsako važno izbiro temeljito premislim. Kot sem že nekajkrat izjavil, sem Jadranovo člansko postavo zapustil v glavnem zato, ker sem v teh dveh letih dosegel maksimum kar bi lahko in mi je dobesedno zmanjkalo motivacij. Igralci se hočeš noCeš navadijo na trenerja in nujno potrebujejo korenitih sprememb, predvsem zato, ker je naš slovenski ambient precej zaprt, medtem ko ostali klubi pogostoma zamenjajo tudi po več igralcev vsako leto.« Kaj si pričakuješ od naše združene ekipe in kaj svetuješ Vremcu ob njegovi prvi preizkušnji v tako zahtevni konkurenci? »Andrej je velik košarkarski entuziast, ki je večji del svojega življenja posvetil temu športu, najprej kot igralec, potem kot trener. Doslej je ogromno dela opravil zlasti na mladinskem področju in prav je, da se sedaj preizkusi tudi s članskim moštvom, kar je vsekakor važna življenska izkušnja za vsakega trenerja. Andrej je z" dolgoletnim kvalitetnim delom dokazal, da je zelo sposoben in maksimalno angažiran. Pprepričan sem, da bo tudi tokrat žel veliko uspehov. V pogovoru na štiri oCi sem mu že svetoval, naj ne dovoli, da pride v ekipi do anarhije. Vsak igralec mora imeti svojo vlogo v moštvu, preveč šefov pa ne privede do nobenega rezultata.« V C2 ligi se boš pomeril tudi z Borom... »Košarkarsko sem zrasel pri Boru in mislim, da sem konec koncev se vedno borovec. Prvenstveni tekmi s tem moštvom bosta kot vse ostale. Skušali bomo seveda zmagati, Ce bom izgubil, pa se ne bom razjokal. (Vanja Jogan) MOTOCIKLIZEM / VN SLOVENIJE Zenic vodil šest krogov na koncu pa je bil tretji Na lestvici državnega prvenstva zaseda četrto mesto Na mariborskem letališču je bila peta motociklistična dirka za slovensko državno prvenstvo in tretja dirka za pokal Alpe-Jadran. Pred pet tisoč gledalci je nastopilo več kot 160 dirkačev iz sedmih držav, pomerili pa so se v sedmih razredih. V razredu do 125 ccm grandprix je nastopil tudi naš motociklist Alberto Zenič, ki je pristal na končnem tretjem mestu za zmagovalcem Gorečem in drugouvrščenim Cehom Ca-stko. Zenič je bil prvih šest krogov v vodstvu z največjo prednostjo osmih sekund, ko pa je že upal na zmago, je začel imeti težave z zavorami, kar ga je na koncu stalo prvi dve mesti. Dve dirke pred koncem prvenstva je Zenič na skupnem vrstnem redu četrti. Vodečega Goreča ne more več ujeti, lahko pa se še poteguje za končno drugo mesto. Naslednja dirka bo že v nedeljo na Grobniku. V Mariboru so bili zelo zanimivi tudi obračuni v kategorijah open in superbike. Zaradi dežja je bila dirka motorjev do 250 kubičnih centimetrov ponovljena, na koneu pa je z veliko prednostjo zmagal Igor Jerman. Veliko nagrado Slovenije je osvojil Karim Babič, član SD Zmajček, na ducatiju, dosegel pa je tudi najhitrejši čas posameznega kroga 3100 metorv dolge proge -1:26.95. Zmagovalci - 125 ccm SP young: Micheletti (Ita, aprilia) 18:10.878 - 102.3 km/h; 125 ccm SP: Valjan (Hrv, honda) 17:17, 037 - 107.6 km/h; 125 ccm GP: 1. Goreč (Slo, yamaha) 19:14.906 - 115.9 km/h, 2. Castka (Ceš, honda) 19:21.658, 3. Zenič (Slo, aprilia) 19:24, 166; open: Babič (Slo, ducati) 20:52.074 - 125.7 km/h; 600 SS: Dolanc (Slo, honda) 22:00.759; 750 SP: Valicelli (Ita, ducati) 22:16.498 - 116.9 km/h; superbike: Malec (Slo, kavvasaki) 19:32.694 - 123.7 km/h; 250 ccm GP: Jerman (Slo, honda) 20:43.910 -107.6 km/h. S košarkarskim četverobojem so se prijatelji spomnili Milana Občuten in ganljiv enominutni molk ob koncu turnirja pred nagrajevanjem ekip vseh Milanovih prijateljev s Kontovela, Barkovelj, Opčin, Doline, Trsta in drugih naših krajev, je dokaz več, da Milana Starca njegovi prijatelji ne bodo pozabili. Tur- nirja so se udeležili vsi, prav vsi Milanovi prijatelji in znanci. Na igrišču so si fantje podajali oranžno žogo, s tribun pa so dekleta navijala in se zabavala ob atraktivnih ali pa tudi nerodnih akcijah. Turnir so osvojili starejši Kon-tovelovi igralci (letnika ’73 in ’74), ki so na obeh tekmah uveljavili svojo fizično in tehnično premoč. Na drugo mesto so se uvrstili mlajši Konto-velci, ki so najprej premagali Brežane, nato pa po pričakovanjih klonili pred starejšimi sovaščani. V malem finalu je Breg zasluženo in visoko premagal borovce. Tekme so bile zabavne, z atraktivnimi potezami in smešnimi dogodki. Ob koncu pa so se vsi ponovno zresnili. Vsak je lahko premislil, kako lepo je življenje in kako vredno ga je živeti. Milanu je bilo to onemogočeno, ostal pa bo v srcih in spominih vseh tistih, ki smo ga imeli radi. Nastopajoče ekipe: Kontovel stari: Starec, Vodopivec, Budin, Kralj, A. Daneu, Turk, Godnič, I. Emili. Kontovel mladi: Černe, Rizzante, Spadoni, Križman, Stoka, M. Emili, B. Starc, Umek, M-Rustja, D. Daneu. Breg: Pintarelli, Deli-se, Mingot, Klabjan, Ko- j ren, Gobbo, Samec, Pro, j Malalan, Taučer. Bor: Cupin, Veljak, Jogan, Lipovec, Jagodič, Grbec, B. Rustja, Kovač, Stokelj, Požar, Lapelj, Velinski. (mat) ITALIJANSKI POKAL / »RUSIM JEDRIKOM« PRVA RUNDA Sovodnje s »staro« ekipo zasluženo premagalo prenovljeno Juventino Sovodnje - Juventina 2:0 (i:o) STRELCA: Tomizza iz H-metro vke v 40. in Fajt v 84. minuti SOVODNJE: S. Gergo-161, Černič, TomsiC (od 91’ Florenin),'Tomizza, Hmeljak, F. Devetak, Zotti (od 78' Gomiscek), Interbartolo, Goriup, Fajt, Casagrande (od 62’ Agosto). JUVENTINA: Zanier, Kaus, Kovic (od 76’ An-daloro), Trevisan, Villa-nL Tommasone, P. Ger-golet (od 65’ M. Devetak), Romano, Cecotti, kdontina, Peteani. Dolgo pričakovani go-riski derbi, čeprav velja-Ven le za italijanski Pokal amaterjev, se je končal z zasluženo zmago domačinov. Srečanje, ki je privabilo Številno publiko, ni bilo posebno privlačno, obe ekipi Se lovita pravo kondicijo (priprave sta obe ekipi začele komaj pred tednom dni). Razlika med ekipami je bila v tem, da so Sovodenjci nastopili z isto postavo, ki si je lani zagotovila napredovanje, samo napadalec Goriup je nov. Pri Standrežcih pa je bilo več novih obrazov ali pa igralcev, ki v lanski sezoni niso igrali dosti, zaradi tega je manjkala prava uigranost. Po začetnem žvižgu so nekaj več napadali domačini, za prvi strel na vrata pa je poskrbel Peteani v 25. minuti. Žoga je sla mimo vrat. V 31. minuti pa je bil na vrsti Goriup, strel je Sel v out. V 36. minuti so Sovo- denjci izpeljali zelo lepo akcijo na levem krilu, Tomšič je žogo podal v sredino, kjer je Casagrande z glavo poslal usnje meter ob vrata. Prvi zadetek je padel nekaj minut kasneje. Žoga je iz levega krila prišla v Stan-drežki kazenski prostor, Fajt je skušal priti do žoge, vendar Kovic mu je to preprečil, pri tem pa si je pomagal z roko in sodnik je zaradi tega pokazal na belo točko, od tam pa je uspešno streljal Tomizza. Do odmora ni bilo drugih važnejših dogodkov. Tudi v nadaljevanju so nekoliko bolj uspešno igrali domačini in Goriup je v 52. minuti lepo streljal, a Zanier je bil na mestu. Igralci Juventine so skušali najti pot do za- Akcija z včerajšnjega derbija v Sovodnjah (Foto Studio Reportage) detka s streli iz razdalje, vendar so šli streli Romana in Peteana mimo vrat. Na drugi strani pa je Zanier dvakrat zelo lepo odbil nevarna strela Fajta in Goriupa. Standrežci so skušali potisniti nasprotnika v lastno polovico terena vendar v-napadu so bili neučinkoviti. Sest minut pred koncem pa so domačini podvojili. Tomšič je iz levega krila podal v sredino, kjer je Fajt z glavo zelo lepo zadel in poslal žogo v mrežo. Tako je bilo praktično tekme konec, vendar na nov derbi zdaj ne bo treba čakati dolgo, saj bosta obe moštvi letos igrali v promocijski ligi. Dva izmed glavnih protagonistov tekme Tomšič in Zanier sta ob koncu tako komentirala srečanje: Ladi Tomšič (branilec Sovodenj): »Mislim da je končni izid pravilen. Mi smo igrali nekoliko bolje in bolje izvajali presing. Pozna pa se, da sta obe ekipi komaj pred tednom dni pričeli s pripravami. Od nasprotnikov je dobro igral Trevisan, medtem ko so vsi moji soi-graci dali svoj doprinos.« Manuel Zanier (vratar Juventine): »Po mojem mnenju bi bil pravičnejši izid 1:0. Oni nas niso nadigrali, saj smo tudi mi še kar dobro igrali. Nekaj težav smo imeli v napadu, vendar pri nas se pozna, da je nastopilo več novih obrazov. Priprave smo pričeli komaj pretekli teden, zato je še čas, da se izboljšamo.« Edvin Bevk . Drevi polfinale Zarja Kras Ob 20.30 Drevi ob 20.30 se bo na Proseku nadaljeval nogometni turnir za memorial Husu. Na sporedu bo polfinalno srečanje med Zarjo in Krasom. Bazoviško moštvo se je v polfinale uvrstilo z visoko zmagć (5:0) nad Dolino, krasovci pa z uspehom po enajstmetrovkah S 5:4 proti Portualeju. Bazovci so na današnji tekmi favoriti. Jutri ob 20.30 bo druga polfinalna tekma med Primorjem in Primorcem, v četrtek bo na sporedu mali, v petek pa veliki finale tega turnirja. Vse tekme bodo seveda na Proseku. DEŽELNI POKAL / SPREMENLJIV OBRAČUN NAŠIH ENAJSTERIC Obvestila »Prvoligaša« Vesna in Primorje uspešna Izid 1:2 usoden za Breg, Kras in Mladost Primorje je z novo napadalno dvojico Pescatori - Miclaucich doseglo štiri gole v gosteh Vesna nadaljuje z dobrimi nastopi - Primorec in Kras brez zmage v zadnjih minutah Vesna je uradni del sezone začela s spodbudnim uspehom (Foto Balbi/KROMA) (l ^avar^anese ‘ Primorje 2:4 Strelci za Primorje: v 3. Miclaucich, v 12. Luxa (11-m), v 44- (11-m) Pescatori in 48. Pescatori. PRIMORJE: Babic, Guštin, Luxa- Savarin (Sardoč v 65. J^11-), Legbissa, Škabar, Štolfa V Stoka v 55. min.), Miklau-Hch (Zucchi v 60. min.), Cre-vatin, Pescatori. Prosecani so si brez večjih ežav zagotovili zmago že v pr-Vem polčasu. Ekipa je povsem zadovoljila v fazi napada, Medtem ko se obramba obca-sn° znajde osamljena ob protinapadih nasprotnikov. V tretji nhnuti Miclaucich spretno Preusmeril v mrežo natančen Predložek Štolfe iz desnega krila. 2e v 12. minuti je do-•naci branilec v kazenskem Prostoru storil prekršek nad escatorijem in Luxa je uspešno izvedel 11-metrovko. Do-jnaeini so tedaj le reagirali in •zenacili prav tako iz 11-me-ovke. Primorje je kmalu za-tem sPet zagospodarilo na terenu in spet zadelo iz 11-me-r°v. Spet Pescatori je na začetku drugega polčasa Se povečal razliko in tekme je bilo Praktično konec. Tekma se je nato leno nadaljevala do četrte najstrožje kazni nekaj minut Pred iztekom, koso domačini zmanjšala zaostanek. (S.M.). Vesna - Villanova 2:0 (0:0) Strelca: Scala v 65. in Naldi v 70. minuti VESNA: Carli, Ricci, Pipan, Venturini, Soavi, Leonardi, Ujkoseljac, Krisciak, Zocco (Grassi v 60. min.), Scala (Nal-i v 67. min.), Niko Sedmak (Peter Sedmak v 46. min.). Tekma je bila na začetku se kar trda, toda dobri sodnik je ^fmirne duhove takoj umiril. Skupil jo je nasprotnikov bra-mlec, ki si je že v prvih petnajstih minutah prislužil dva rumena kartona in seveda predčasno okusil gostoljubno- st kriških tušev. Kljub številčni premoči Vesna v prvem delu ni imela izrazitih priložnosti, saj kaj več kot strelov zunaj kazenskega prostora ni bilo. V nadaljevanju so »plavi« pritisnili na plin in imeli dve lepi priložnosti z Zoccom. Prvič je streljal visoko, dragic pa je bil gostujoči vratar na mestu. Villanova je izkoristila napadalno taktiko Križanov in zapravila izredno priložnost v protinapadu. Na kazen ni bilo treba dolgo čakati. V naslednji akciji je namreč v gneči pred vrati bil najprisebnejSi Scala, na 2:0 pa je le pet minut kasneje povišal večni Naldi. Gostje, ki so praktično od začetka tekme bili v desetih, so bili precej utrujeni in niso mogli reagirati, zadnji omembe vreden dogodek pa je bila prečka kapetana Soavija. (S.K.) Kras - Sistiana 1:2 (1:0) Strelci: Rebetz v 29., Novati (11-m) v 86. in Kaucich v 90. minuti KRAS: Rebez, Bergliavaz, Surez, Aleks Majcen, Fadda, Suc, Rebetz, Lacalamita, Rotta, Andrej Majcen, Chies. Proti Sistiani, ki nastopa v višji kategoriji, je Kras odigral solidno tekmo in, kljub temu da je na koncu ostal brez točk, dalj Časa imel celoten izkupiček v svojih rokah. Repenči so zaceli nadvse poletavno, imeli dve dobri priložnosti z Rotto in Lacalamito in slednjič svojo terensko premoč kronali z lepim golom Rebetza, ki je z glavo preusmeril v mrežo lepo podajo Rotte. Odtlej je igro prevzela v roke Sistiana, ki pa je zadela prečko po prostem strelu Novatija. Ko se je srečanje že iztekalo, je vsem postalo jasno, da je žoga... okrogla. Dve napaki domače obrambe (očitna, a povsem nepotrebna 11-metrovka in izgubljena žoga na sredini) sta nasprotnikom »podarili« nezasluženo zmago. Breg - Oh iarhola 1:2 (0:1) Strelci: Loggia v 42’, Mami v 55’ in Canelli v 80’ BREG: Cecchini, Maiorano, Paoletti (v 46. min. Laurizza), Giraldi, Švab, Olenik (v 46. min. Mami), Slavec, Martinčič (v 46. min. SirCelj) Vidonis, Buzzi, Camassa. Proti ekipi Chiarbole, ki nastopa v drugi amaterski ligi, so Brežani doživeli zares nezaslužen poraz. Res je, da sta ekipi igrali dobro vsaka po en polčas, vendar so imeli plavi vec priložnosti za zadetek in v prvem polčasu je sodnik pri stanju 0:0 razveljavil zelo lep zadetek Buzzija. V prvem polčasu so imeli vajeti igre v rokah gostje, ki so povedli tri minute pred odmorom. V drugem polčasu so tempo diktirali Brežani, ki so izenačili z zadetkom Maurija, ki sam pred bivšim soigralcem Gregorijem, ni zgrešil. Domačini so nato zgrešili Se nekaj priložnosti, Chiarbola pa je v enem odredkih napadov podvojila. (E.B.) Junior Aurisina - Primorec 1:1 (0:0) Strelec za Primorec: Benet v 50. minuti PRIMOREC: Negrini, Polli-cardi, Frasson, Bolci, Srebmi- ch, Ferluga, Naperotti, Granie-ri, Santi, Gargiuolo, Savino (v 46. min. Benet). Primorec se iz Nabrežine vrača z izidom, ki ne odraža dogajanja na igrišču. Trebenci so namreč skozi cel prvi polčas imeli izrazito premoč, ki je pa niso znali pretvoriti v vodstvo. Ko je v drugem polčasu na igrišče stopil Benet, se je tudi igra v konici poživila, rezultat pa je bil takojšnji gol, ki ga je dosegel prav Benet: žogo je dobil od Santija, pritekel pred vratarja in ga brez težav ukanil. Sele tedaj se je igra pomaknila na sredino igrišča, saj Junior ni mogel omiliti pritiska Primorca. Proti koncu tekme pa je Junior izkoristil nepazljivost gostujoče obrambe in dosegel izenačenje z edinim strelom. Domio - Dolina 4:0 (1:0) DOLINA: D' Agnolo, Vale, Zobec, Botteri, Rapotec, Kozina, Marussi, Udovicich, Ota, Bozzi, Strajn. Dolina je doživela pekoč poraz na derbiju z Domiom, vendar rezultat ni najbolj pravičen, saj so domači dosegli tri gole v zadnjih petnajstih minutah. Dolinčani so se kakovostnemu nasprotniku, ki se je letos poleti okrepil z nekateri- mi igralci Muggesane, dobro upiral in v prvem polčasu le enkrat klonil. V drugem delu je na dan prišla utrujenost in ko so »plavi« bili brez moči je Domio trikrat prerešetal mrežo D’ Agnola. Verjetno pa moštvo predsednika Zuppina ni hotelo odkriti vseh kart pred sredinim polfinalom turnirja »Nasi fantje«... Mladost - Portuale (0:0) 1:2 STRELEC ZA MLADOST: Blason v 75. min. MLADOST: Trevisan, For-micola (Kobal), M.Argentin, Monticolo, Bressan (Brissi), Pelicani, Poropat, Mozetič, Blason, Sita, D. Argentin (Pahor). Bil je to sploh prvi nastop Doberdobcev v tej sezoni. Po enakovrednem prvem polčasu, ko je Mladost zamudila tudi nekaj priložnosti za zadetek, so gostje povedli v 10. min. drugega polčasa in pet minut pozneje dosegli drugi gol po grobi napaki doberdob-ske obrambe. Gostitelji pa se niso predali, vrgli so se požrtvovalno v napad in v 30. min. dosegli Častni zadetek z Robijem Blasonom. Vse do konca so naši nogometaši nadaljevali z napadi, do izenačenja pa ni prišlo. SZ BOR sporoča, da bo 33. redni občni zbor v ponedeljek, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, poročilo predsednika, razprava o poročilu, razreSnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno. Občni zbor bo potekal v društvenih prostorih v Trstu, Vr-delska cesta 7. SD KONTO VEL - sekcija minibasket obvešča, da se bodo treningi zaceli jutri, 5. t.m. na odprtem igrišču na Kontovelu: ob 16.15 za letnike 85, 86 in 87, ob 17.45 za letnike 88, 89 in 90. Treningi bodo ob torkih in Četrtkih ob isti uri. JKCUPA vabi elane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 10. trn. Start ob 11. uri pred sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem sedežu. SD SOKOL - Minibasket sporoča, da se bodo pričeli treningi za letnike 84, 88 danes, 4. t.m., ob 16. uri na odprtem društvenem igrišču. Umik treningov od 4. do 8. septembra: ponedeljek, torek, Četrtek in petek od 16. do 18. ure. SZ GAJA obvešča, da bo danes, 4. trn., ob 17. uri v športnem centru Gaje na Padricah predstavitev združene nogometne ekipe najmlajsih. Sledil bo prvi trening in pogovor s starsi. Vabljeni! ZENSKA ROKOMETNA EKIPA SK KRAS obvešča, da bo začela s treningi jutri, 5. septembra 1995, ob 19.30 v Športni dvorani v Zgoniku. V svojo sredo vabi vsa dekleta, ki bi se želela ukvarjati s tem sportom in srečati prijetno družbo. Potrebna je le dobra volja. SD POLET - KOTALK ARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na St. 213420. SZ JADRAN obvešča, da so se zaceh treningi za igralce letnikov 1983/84, in sicer vsak dan od 9.30 do 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. MK PRIMOTOR vabi elane in odbornike na sejo, ki bo v gostilni Petaros v Borštu v sredo, 6.9.1995 ob 21. uri. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA organizira ŠPORTNO SOLO s tekmovanjem za letnike 1985, 86, 87 in 88. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih od 19. do 20. ure. Prvi sestanek in trening bo danes 4. septembra od 19. uri v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni! SZ SLOGA zaradi velikega povpraševanja ponovno organizira celodnevni (9.-16.30) tečaj miniodbojke od jutri, 5. do torka 12. septembra. Namenjem je otrokom letnika 83 in mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah pod strokovnim vodstvom profesorjev in usposobljenih vaditeljev. Cena tečaja 120.000 lir. Zbirahsce bo jutri pred telovadnico srednje Sole S. Kosovel na Opčinah. Interesenti naj telefonirajo v urad ZSSDI od 9. do 14. ure (tel. St. 635627). n NOGOMET / C2 LIGA NOGOMET Izid ni ugoden, a TriesHna ni razočarala Marži v prvem delu zamudil zelo dobro priložnost Triestina - Vis Pesaro TRIESTINA: Nioi, Pivet-ta (v 65.mm. Battiston), Bir-tig, Natale, Zoccbi, Ubaldi, Polmonari ( v 80.min. Co-lombotti), Pavanel, Marži (v 55.min. Mosca), Jacono, Marsich. VIS PESARO: Battistini, Molan, Leonardi, Lasagne, Vele, Lazzerini, Albanesi, Ceresa, Montigelli, Boccac-dni, Federid. Sodnik : Guiducci iz Arezza. Približno tri tisoč zvestih privržencev je z burnim aplavzom pozdravilo povratek Triestine med profesionalce in skozi vso tekmo zvesto spodbujalo svoje privržence. Temu navkljub pa Tržačanom ni uspelo prebiti obrambnega zidu gostov, čeprav bi si konec koncev zmago zaslužili Že podatek, da je bil vratar Vis Pesara Battistini najboljši mož na igrišču, njegov »kolega« Nioi pa se skoraj ni dotaknil žoge, jasno pričata po kakšnih smernicah se je odvijalo včerajšnje srečanje. Igra domačinov je bila agonistično na dobri ravni, občasno tudi dopadljiva, očitno pa igrald niso še povsem prebavili shem trenerja Rosel-lija. Po začetnih minutah, ko sta se ekipi nekako bali druga druge, je Triestina odločno prevzela pobudo v roke in stisnila nasprotnika v kazenski prostor. V 18. minuti se je Marži, po podaji Pavanela, izognil zanki off sideja, preigral tudi vratarja vendar na neverjeten način zgrešil strel na prazna vrata. Ta napaka je srednjega napadalca Tržačanov bržkone pogojevala v nadaljevanju srečanja, saj je večkrat banalno grešil. Drugi tržaški napadalec Marsich pa je zaigral solidno in v 22.mi-nuti z glavo prvič resno zaposlil vratarja gostov. Le-ta je kmalu zatem ubranil nevaren strel Polmonarija, do konca polčasa pa še močan strel Zocchija s prostega strela. Tudi v drugem delu smo bili priča nenehnim napadom Tržačanov, gostje so se ekskluzivno branih in odbijali žogo na tribune, brez vsakršnega poskusa graditve igre. Trener Roselli je poslal na igrišče tudi novega nakupa Mosco, ki sicer še ni v pravi formi, vendar pa gre njegov nastop jemati dokaj pozitivno, saj je tehnično dobro podkovan, hiter, ter bi lahko postal še kako koristen za tržaško moštvo. Prav Mosca je v 62. minuti z glavo za las zgrešil vrata gostov, veliko priložnost pa je nekaj minut kasneje zapravil Jacono, Cigar strel s neposredne bližine je Battistini mojstrsko odbil v kot. Vratar Pesara se je proslavil tudi v 76. minuti ko je s pravim akrobatskim skokom ubranil silovit strel libera Zocchija. Do konca tekme velja omeniti nenehen pritisk domačinov, katerega pa so igralci iz Mark zdržali in odnesli ne preveč zasluženo točko. “Ce bi le mogel, bi začetek prvenstva pomaknil za nekaj tednov, tako bi ekipa bolje doumela moj koncept igre", je po tekmi izjavil trener Triestine Roselli ki je vsekakor pohvalil svoje fante za vloženi trud in požrtvovalnost. VValterBet OSTAU IZIDI 1. KOLA: Fano - Baracca 1:1, Ferma-na - Treviso 1:1, Giorgione -Imola 1:0, Livorno - Tolen-tino 1:0, Pontedera - Forli 2:1, Rimini - Ceciria 0:1, San Dona - Centese 3:1, Temana - Ponsacco 2:0. L_ NOGOMET / 2. KOLO V B LIGI Dolga pot in... dolg nos Reggininih navijačev GENOVA - Najbolj razočarana nad včerajšnjim, drugim kolom B lige, je nedvomno običajna skupina fanatičnih navijačev, ki svoji ekipi (v tem primem Reggini) sledi povsod. Zamislite si čez tisoč kilometrov dolgo pot v Genovo in nato tekmo, v kateri ljubljenci v kratkih hlačkah sedemkrat poberejo žogo iz svoje mreže! Seveda ne gre prezreti niti povratka domov... Junak Genoinega preporoda je bil 21-letni Montella s tremi goli, nekoliko zaskrbljen pa je nad goleado svojih tovarišev verjetno Skuhravy, ki je z reprezentanco v Pragi. Presenečenj tako kot v prvem kolu ni manjkalo: Verona je zmagala v Avellinu z golom Ghirardella, Venezia je zgubila že drugič, Reggiano sta pokopala dva gola Mon-troneja, svoje ambicije pa je z zmago nad Perugio, ki spada v ožji krog favoritov, potrdila tudi Bologna. Salemita-na je z remijem v Veroni izničila kazen štirih točk in bo zdaj menda začela vzpon proti višjim delom lestvice. Izidi 2. kola: Ancona - Lucchese 0:2, Avellino - Verona 0:1, Bologna - Perugia 1:0, Brescia - Andria 2:2, Chie-vo - Salemitana 0:0, Cosenza - Pescara 0:0, Foggia - Venezia 1:0, Genoa - Reggina 7:0, Palermo - Cesena 1:1, Pi-stoiese - Reggiana 2:0. Vrstni red: Bologna in Verona 6, Brescia, Lucchese, Cesena in Foggia 4, Genoa, Avellino in Pistoiese 3, Palermo in Chievo 2, Pescara, Ancona, Andria, Perugia, Cosenza, Reggiana in Reggina 1, Saler-nitana in Venezia 0. Prihodnje kolo (10.9.): Cesena - Venezia, Andria - Avellino, Foggia - Ancona, Genoa - Pistoiese, Lucchese - Brescia, Pescara - Palermo, Reggiana -Perugia, Reggina - Chievo, Salemitana - Bologna, Verona - Cosenza. Pro Gorizia doma začela brez gola Na Rojcah proti Caeranu Pro Gorizia prvenstva v meddeželni nogometni ligi ni pričela najbolje, saj je na domačih tleh brez zadetkov igrala neodločeno proti Caeranu, ki sicer po združitvi z Montebelluno velja za eno boljših moštev v ligi. Prav gotovo pa po tem srečanju trener Co-rosu pričakuje, da bo predsednik izpolnil obljubo, da bo moštvo okrepil še z enim napadalcem. Izidi 1. kola: Argenta-na - Sevegliano 0:1, Len-dinarese - Bassano 0:1, Luparense - Ciabatta It. 2:1, Miranese - Legnago 1:0, Palmanova - Arzi-gnano 0:0, Pievigina -Sanvitese 1:3, Porto Viro - Mestre 1:3, Pro Gorizia - Caerano 0:0, San Lucia - Russi 1:1. UNIVERZIADA / V FUKUOKI NA JAPONSKEM Nebiolo: »Najlepše igre in rekordna udeležba« Zadnji dan skoraj tragedija na maratonu - Italiji še dve odličji v atletiki - G. Cankar prislužil Sloveniji edino kolajno Gregor Cankar priboril kolajno Sloveniji FUKUOKA (JAPONSKA) - »Te igre so bile najlepše v zgodovini univerziade in povrhu še z rekordnim številom udeležencev. Morda niso bile najakakovostnejše, toda tekmovanja v ritmični gimnastiki, plavanju, sabljanju in košarki so bila gotovo zelo kvalitetna. Sicer pa je cilj univerziade predvsem ta, da se na igrah zberejo 'mladi iz vsega sveta. In v tem je Fukuoka povsem uspela, saj se je tu zbralo kar 5700 mladih v predstavništvu 162 držav,« je dejal pred-' sednik študentske svetovne organizacije, Italijan Primo Nebiolo. Prav zadnji dan univerziade bi lahko prišlo do prave tragedije. Na ženskem maratonu se je 3 km pred ciljem izčrpana domača tekmovalka Koikawa zgrudila na tla, toda za nekaj minut NOGOMET / PRIPRAVE ZA TEKMO PROTI SLOVENIJI Zola ali R. Baggio? Šele danes rešitev »dileme« »Azzurri« dali 7 zadetkov FIRENCE - V okviru priprav na kvalifikacijsko srečanje za EP proti Sloveniji je včeraj italijanska nogometna reprezentanca v Govercia-nu za zaprtimi vrati igrala prijateljsko trening tekmo proti Vaianeseju, ki igra v promocijskem prvenstvu v Toskani. »Azzurri« so seveda po pričakovanju in brez težav premagali to ekipo s 7:0 (3:0), po tej tekmi pa naj bi zvezni trener Arrigo Sacchi odločil, kdo bo v konici igral ob Ravanelliju. Bo to Roberto Baggio ali Zola? Vse kaže, da je včeraj Sacchija bolj zadovoljil Parmin kot Milanov nogometaš. Vseeno pa bo italijanski selektor šele jutri »rešil veliko dilemo«, ko bo tudi sporočil, s katero postavo bo Italija igrala v Vidmu. Če bodo Costacurta, Rava-nelli in Di LrOio sanirali poškodbe do sredine tekme s Slovenijo, potem bo postava »azzurrov« skoraj gotovo naslednja: Peruzzi, Ferrara, Costacurta, Tacchinardi, Garbom, Di Livio, Albertini, Di Matteo, Del Piero, Zola (R. Baggio), Ravanelli. V bistvu je to enaka postava, ki jo je Sacchi v prvem polčasu poslal na teren proti Vaianeseju. Ta ekipa je igrala mnogo bolje od tiste, ki je stopila na igrišče v drugem polčasu, in Sacchi je bil predvsem zadovoljen z uigranostjo Zole in Del Piera. V prvem polčasu sta bila strelca Di Livio in Ravanelli (2), v drugem delu tekme pa je Četrti gol dosegel R. Baggio iz enajstmetrovke, nato so bili uspešni še Statuta, Ferrara in Zola. Po včerajšnji tekmi je bil Roberto Baggio spet v središču pozornosti časnikarjev in navijačev. Milanov as pa je le nejevoljno odgovarjal na razna vprašanja, saj se je zavedal, da ni najbolje opravil včerajšnjega »izpita« in da bo, vsaj v prvem polčasu proti Sloveniji, sedel na rezervni klopi. »Sacchi pravi, da Zola, Signori in jaz nismo v najboljši formi. Osebno lahko rečem le to, da se odlično počutim,« je dejal precej »polemično« R. Baggio. Kaj pa meni selektor Sacchi: »Bolj zadovoljen sem bil z igro postave v prvem polčasu. Glede Zole in Roberta Baggia bom odločil jutri (danes op.ur.). Vsi pa pozabljate, da je vi igri tudi Signori.« rlSLOVENIJA V GRADIŠČU ri Verdenik: »Želimo ponoviti igro s tekme v Mariboru GORICA - »Naš cilj v Vidmu je ponoviti rezultat, ki smo ga pred letom dni dosegli v Maribora,« je dejal zvezni trener Slovenije Zdenko Verdenik ob prihodu slovenske reprezentance v Gradišče. Tu se bo Slovenija pripravljala do kvalifikacijske tekme za EP z Italijo, kihov sredo v Vidmu. Slovenska reprezentanca, ki je nepričakovano, toda povsem zasluženo igrala na prvi tekmi v Mariboru neodločeno proti »azzurrom«, nima posebnih ambicij v tej kvalifikacijski skupini, saj je že izločena z zgornjega dela lestvice. »Zato,« je pristavil Verdenik, »bomo lahko igrali neobremenjeni, Čeprav merimo tudi na rezultat, predvsem zaradi imidža.« Selektor slovenske reprezentance je še dejal, da mu je igra Italije za vzor, čeprav je taktična razporeditev Slovenije na terenu drugačna. Verdenik je dodal, da bo njegova ekipa igrala s sistemom »3-5-2«, ni pa povedal imen nogometašev, ki bodo igrah proti Italiji. Slovenska reprezentanca je imela včeraj sprejem in večerjo v občini Sovodnje, kjer je bila gost tamkajšnjih upraviteljev in pokrajinskega odbora italijanskega olimpijskega odbora. Danes ob 10. uri in ob 20.30 ter jutri zjutraj ob 10.30 bodo slovenski reprezentanti trenirali v GradlšCu, jutri zveCer pa bodo ob 20.30 preizkusili igrišče videmskega stadiona »Friuli«. nihče ji ni priskočil na pomoč. Naposled so jo vendarle odpeljali v bolnišnico in ji nudili vso zdravstveno nego. Japonci, ki so pravi oboževalci maratona, so želeli osvojiti vsa prva tri mesta in zato so spodbujali Koikavvo, naj se dvigne in še naprej teče, namesto da bi ji takoj pomagah. Zadnji dan je Italija osvojila še dve odličji: srebrno kolajno na 1.500 m z Gi-condijem in bron v štafeti 4x100 m. Italija je tako sklenila te igre s tremi zlatimi, 7 srebrnimi in 11 bronastimi kolajnami. Celjan Gregor Cankar je včeraj osvojil tretje mesto v skoku v daljavo in tako Sloveniji prinesel prvo kolajno na teh igrah. Cankarjev najdaljši skok je meril 8 metrov in 16 centimetrov, kar je za pet centimetrov manj, kot sta skočila zmagovalec Rus Kiril Sosunov in Nemec Georg Ackermann. Nataša Erjavec je v suvanju krogle osvojila peto mesto z izidom 16, 90 metra. Na dvanajstdnevnem tekmovanju študentov z vsega sveta so bili najuspešnejši predstavniki ZDA, ki so osvojili 24 zlatih, 27 srebrnih in 18 bronastih odličij pred Japonsko in Rusijo. Kolajne je osvojilo 44 držav, po zaslugi Gregorja Cankarja pa je med njimi tudi Slovenija. Vrstni red najuspešnejših držav: 1. ZDA 24-27-18, 2. Japonska 24-16-24, 3. Rusija 15-12-23, 4. Kitajska 13-10-16, 5. Južna Koreja 10-7-10, 6. Madžarska 8-4-2, 7. Nemčija 6-6-8, 8. Bolgarija 5-4-2, 9. Ukrajina 4-5-6, 10. Romunija 4-5-2,11. Kuba 4-3-3, 12. Italija 3-7-11, 13. JAR 3-1-0, 14. Francija 2-6-7,15. Brazilija 2-5-2,16. Belorusija 2-3-3,17. Mehika 2-1-2, 18. ZRJ 2-1-0, 19. Avstralija 1-2-3, 20. Nizozemska 1-2-2,... 40. Slovenija 0-0-1. Hrvaška - Estonija 7:1 (4:1) V kvalifikacijski tekmi 4. skupine je Hrvaška sinoči v Zagrebu visoko, s 7:1 (4:1) premagala Estonijo. Strelci za Hrvaško: Suker (3), BokšiC, Noban, Stimac, Mladenovič. Lestvica 4. skupine Hrvaška 8 6 1 1 19:3 19 Italija 6 4 1 1 11:4 13 Litva 7 4 T 2 7:5 13 Ukrajina 7 3 1 3 5:8 10 Slovenija 8 2 2 3 9:8 8 Estonija 9 0 0 9 3:26 0 NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA Mura zdaj edina nepremagana Po šestem krogu ostaja edino nepremagano moštvo vodilna Mura, saj je HIT Gorica klonila v Mariboru. Mariborčani so kljub slabši igri po napadu Zidana z golom Pejoviča povedli v deseti minuti, gol pa jih je uspaval, saj so nato močno pritisnili Novogoričani, ki pa jim ni uspelo premagati vratarja Laliča. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena, vendar posebnih priložnosti ni bilo niti na eni ali drugi strani. Tudi vodilna Mura je doma osvojila samo točko, kljub temu da je bila ves Cas boljši nasprotnik. Vendar je ajdovsko Primorje znano po tem, da igra zelo strnjeno v obrambi in skuša igro zelo upočasniti ter potem iz hitrih protinapadov doseči gol. Največjo krivdo za zadetek v mreži domačih nosi vratar Černjavič, ki je bil preveč nepozoren ob strelu Mihe Vončine iz približno 35 metrov. Največ smole so imeli igralci Rudarja na Prevaljah. Prvi zadetek so resda dobili že v trinajsti minuti, ko je Ilir Silio pred kazenskim prostorom zrušil Sama Vidoviča, ki je potem mojstrsko zadel iz prostega strela. Silio je moral zaradi drugega rumenega kartona iz igre v 25. minuti. Gostje so kljub samo desetim igralcem pritisnili v drugem polčasu, vendar neučinkovito, štiri minute pred koncem pa so dobili še en zadetek v svojo mrežo, uspešen je bil Plesec. Spet je razočaral državni prvak SCT Olimpija, ki je remiziral v Celju z domačim Publikumom. Oba zadetka so dosegli igralci Publikuma, vendar enega v svojo mrežo. Celjani so bili zlasti v drugem polčasu nevarnejši, Ljubljančani pa se jim lahko zahvalijo za točko. Izola je znova potrdila primat najslabšega kluba v l.SNL, saj so jih predzadnji Beltinci popolnoma nadigrali v Izoli. Izolane je znova reševal izjemni vratar Karahoda, saj so napadalci Beltincev zlahka sprehajali med redko izolsko obrambo. Izidi 6. kroga: Biostart Publikum -SCT Olimpija 1:1 (0:1), Mura - Primorje 1:1 (1:0), MAG Korotan - Rudar Velenje 2:0 (1:0), Izola - Beltinci 0:2 (0:2), Maribor Branik - HIT Gorica 1:0 (1:0). Vrstni red: Mura 12, Hit Gorica, Primorje in Rudar Velenje 11, MAG Korotan 10, SCT Olimpija 8, Maribor Branik 7, Biostart Publikum 6, Beltinci 5, Izola 0. Pari prihodnjega kroga (10. septembra): Primorje - Izola, SCT Olimpija -Mura, Rudar Velenje - Biostart Publikum, HIT Gorica - MAG Korotan, Beltinci - Maribor Branik. Novogoriški HIT izgubil v Mariboru - Izola praznih rok tudi proti Beltincem > TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA Sabatinijeva in Grafova sta se že uvrstili v četrtfinale NEW YORK - Argentinka Gabriela Sabatini in Nemka Steffi Graf sta prvi Cetrtfinalistki odprtega teniškega prvenstva ZDA. V prvem dvoboju včerajšnjega popoldanskega sporeda v Flushing Mea-dowu je Sabatinijeva s 6:2, 6:4 premagala Martino Hingis, Mlada Švicarka se je solidno upirala bolj izkušeni Sabatinijevi, ki pa je naredila manj neformiranih napak in dokaj prepričljivo zmagala. Se lažje je do zmage prišla Grafova, ki je Rubinovi Prepustila le štiri igre. Selešva (na sliki), ki je v tretjem kolu s 6:1, 6:1 Premagala Japonko Jone Kamio se bo v osmini finala pomerila z Nemko Anke Huber, ki je z 2:6, 6:3 in premagala Rusinjo Jeleno Makarovo. Dokaj gladki zmagi pa sta v 3. krogu dosegli Čehinja Jana Novotna nad Francozinjo Sandrino Testud (6:4, 7:5) in Četrta nosilka Španka Conchita Martinez, ki )e Japonko Naoko Savamacu premagala s 6:1 in 6:2. V moškem delu je izpadel še en nosilec. Sedmo postavljenega Rusa Jevgenija Kafelnikova je s 6:2, 6;4 in 6:4 premagal American Vince Spadea. Znova je bil uspešen četrti nosilec Nemec Boris Becker, ki je v štirih nizih s 6:2, 4:6," 6:0 in 6:4 premagal Avstralca Jasona Stoltenberga. Drugi nosilci niso imeli večjih težav, še najbolj Pa se je moral za zmago potruditi Švicar Marc Ros-set, ki je Italijana Renza Furlana premagal s 6:1, 7:6, 3:6 in 7:5. Izidi: moški - 3. krog: Palmer (ZDA) - Sargsjan (Arm) 6:3, 6:2, 6:2, Becker (Nem, 4) - Stoltertberg (Avs) 6:2, 4:6, 6:0, 6:4, VaCek (Ceš) - Pereira (Ven) 4:6, 7:6 (7:5), 6:2, 7:6 (7:3), Agassi (ZDA, 1) - Ed-berg (Sve) 6:4, 6:3, 6:1, Rosset (Svi, 13) - Furlan Uta) 6:1, 7:6 (7:2), 3:6, 7:5, P. McEnroe (ZDA) -polkov (Rus) 4:6, 2:6, 6:1, 7:6 (7:4), 6:2, Korda (Ceš) - Ondmska-(JAR) 6:3, 6:2, 7:5, Stich (Nem) -Draper (Avs) 6:3, 6:0, 6:3, Muster (Avt, 3) - Clavet SPa) 0:6, 6:4, 6:3, 7:5, Martin (ZDA, 15) - Hadad (Kol) 6:2, 6:1, 6:4 Zenske - 3. krog: Date (Jap, 7) - Labat (Arg) 3:6, ®H, 6:4, Garrison Jackson (ZDA) - Arendt (ZDA) 7:5 (7:3), Studenikova (Sik) - Baudone (Ita) 4:6, ®;3, 6:2, Huber (Nem, 11) - Makarova (Rus) 2:6, 6:3, ®:1; Seleš (ZDA, 2) - Kamio (Jap) 6:1, 6:1, Novotna (Ceš, 5) - Testud (Fra) 6:4, 7:5, Martinez (Spa, 4) -Savamacu (Jap) 6:1, 6:2. Osmina finala: Sabatini (Arg) - Hingis (Svi) 6:2, 6:4, Graf (Nem, 1) - Rubin 6:2, 6:2. Andre in Martina še naprej ostajata velika favorita Brez izgubljenega niza je bil leta 1991 Stefan Edberg v New Yorku najbližje perfektno odigranemu turnirju za Grand Siam, kajti redko se zgodi, da tudi najveCji šampioni štirinajst dni odigrajo v istem ritmu. Po štirih zaporednih tednih zmag in fenomenalnih nastopih je bilo mprda letos pričakovati podobno solo predstavo Andreja Agassija, toda Andre je imel v Četrtek v New Yorku težko noč. V prvih treh nizih je naredil zanj neverjetnih 56 neforsiranih napak, »ker je že od prve žoge vedel, da' je brez pravega ritma« in »da je pred njim dolga in vroCa noC«, kajti Spanec Alex Corretja (v Gstaadu je prekinil letošnjo neverjetno Mustrovo serijo zmag na pesku) je v prvih treh nizih igral najboljši tenis v življenju. Potem so se pojavili krci in Andre Agassi je našel svoj ritem in dvajset tisoč navijačev na štadionu Louis Armstrong je skupaj z Brooke Shields navijalo za zvezdnika. Andre se je »počutil kot na koncertu, na katerem občinstvo nosi nastopajočega« in bil v tretjem krogu proti Edber-gu, ki je pred dvobojem dvoumno napovedoval, da »mora tudi Andre enkrat izgubiti«, spet v umetniški formi. Ker je Ivaniševiča v prvem krogu ustavila poškodba gležnja in ker je Enqvist presnetljivo izgubil v drugem krogu proti Blacku, je Kafel-nikov ostal eden redkih kandida- tov, ki bi lahko resneje ogrozili Agassija, a je bil American Spadea, ki igra podoben tenis kot Rus, v treh nizih prodornejši in odločnejši. Lanski finalist Michael Stich in zmagovalec US Opna ’89 Boris Becker sta v prvih treh nastopih prikazala zelo soliden, za uvodne kroge turnirja za Grand Siam celo odličen tenis. Vse se vrti okoli Monike in Steffi Pri ženskah se vse zgodbe in vsa vprašanja vrtijo okoli Monike Seleš in Steffi Graf. Monika Seleš je očitno sposobna osvojiti tudi US Open, Čeprav je teniski lopar prijela šele 45 dni pred začetkom turnirja v Torontu in čeprav ima nekaj simpatičnih kilogramov preveč. Vprašanja se vrtijo okoli poškodbe kolena, saj naj bi Monika pred vsakim dvobojem vzela tablete proti bolečinam. Kakšne tablete naj potem vzame Steffi Graf, ki jo vztrajno bombardirajo z vprašanji o utaji davkov in o poškodbi hrbta? Grafovo je psihično zelo dvignila zmaga v prvem krogu proti Coetzerjevi (ki je v Torontu prekinila letošnjo serijo zmag Grafove in zadala hud udarec že tako naCe-ti Steffi), saj je bila že v drugem nastopu že bolj sproščena, na igrišču pa je našla edini prostor, »kjer pozabi na vsakdanje težave«. Jaka Lucu iT ODBOJKA / PRED ZAČETKOM MOŠKEGA EP V GRČIJI Velascova Italija pred tretjim naslovom? Najboljši odbojkarji in odbojkarice Evrope se bodo letos borili za 19. naslov starega kontinenta. Moško prvenstvo najboljših dvanajstih evropskih reprezentanc bo v Grčiji od 6. do 16. septembra, odbojkarice pa se bodo pomerile na Nizozemskem od 23. septembra do h oktobra. Od evropskega prvenstva v Beogradu leta 1975 nastopa na sklepnem turnirju samo 12 reprezentanc, prvenstvo pa je na sporedu vsaki dve leti, in ne štiri kot pred tem. Od leta 1991 prvenstva za moške in ženske ne organizira veC ena država, ampak organizacijo zaupajo dvema različnima prirediteljicama. Ne pretiravamo, Ce poudarimo, da je moško EP kakovostnejše kot žensko, saj sta na lanskem svetovnem prvenstvu v Atenah v finalu igrali Italija in Nizozemska, v zenski konkurenci v Braziliji pa je bila najboljša Kuba. kijev odločilnem dvoboju ugnala domačo izbrano vrsto. V malem finalu je bila Rusija boljša od Južne Koreje. Disciplina, privrženost, odrekanje Do prihoda Argentinca Juha Velasca, ki je postal italijanski državljan, na krmilo italijanske reprezentance »azzurri« niso dosegli večjih odmevnih rezultatov. Izzvzeti moramo prvo prvenstvo leta 1948 v Rimu, ko je nastopilo samo sest reprezentanc, gostitelji pa so osvojili bron za Češkoslovaško in Francijo. Kalija je bila nato leta 1983 v Berlinu Četrta, bar je bil po tretjem mestu v Rimu tudi njen naj večji uspeh. S prihodom Velasca pa so se stvari povsem spremenile. Res ni naredil nobenih revolucionarnih posegov, v reprezentanco pa je uvedel red, disciplino, privrženost. odrekanje in trdo delo ter si izbral odlične sodelavce za moštveno delo, ki je danes nuj-P° Pri vsaki reprezentanci. V šestih letih se je izkazal kot odličen načrtovalec in samo dvakrat je njegovim »zlatim« fantom spodletelo. Po osvojitvi prvega naslova leta 1989 na Švedskem je dve leti pozneje Rafija v Berlinu izgubila finale z nekdanjo svetovno velesilo SZ, ki je takrat nastopila pod imenom SND, in pred tremi leti na 01 v Barceloni, ko je Italijo v Četrtfinalu izločila Nizozemska, Italijani pa so osvojili neslavno peto mesto. Pred dvema letoma so »azzurri« na Finskem - kaže, da jim je skandinavski zrak všeC - spet osvojili naslov, in sicer po izrednem finalnem srečanju z večnimi nasprotniki Nizozemci. Povrhu tega so bili edini neporaženi. Tudi priprave na letošnjo sezono je italijanska reprezentanca izvedla izredno uspešno -Julio Velasco je premagal vse nasprotnike v svetovni figi (»VVorld League«), in sicer skoraj brez najboljše postave - Tofolija, Gardinija, Bemardija, Cantagallija, Zorzija in Braccija. Tudi na turnirju v Atlanti ob stoletnici odbojke je bila Italija najboljša in odhaja v Grčijo kot prvi favorit. Vrnitev ZR Jugoslavije Z osvojitvijo šestega mesta na EP leta 1991 v Berlinu si je - takrat Se združena - Jugoslavija priborila pravico do neposrednega nastopa na prvenstvu v Turkuju na Finskem, a je kmalu potem prišlo do znanih zapletov in prepovedi nastopanja vseh športnikov ZR Jugoslavije. Ukrepe proti športnikom so odpravili tik pred začetkom kvalifikacijskih tekem za nastop v Grčiji in ZR Jugoslavijo so vključili v skupino z Makedonijo, Dansko, Švedsko in Španijo. Izredno moCna reprezentanca ZR Jugoslavije z nasprotniki ni imela veliko težav, saj je v gosteh premagala vse, pred številnimi domačimi gledalci pa je bila še prepričljivejša. Trije reprezentantje so minulo sezono igrali v Italiji, brata Vladimir in Nikola Grbic ter Slobodan KovaC, Žarko Petrovič je po nekaj letih igranja v Italiji preteklo sezono nastopal v Grčiji, kjer so igrali tudi Dejan Brdževič, Željko TanaskoviC in Milan Điirić. Trener Zoran Gajič in njegov pomočnik Bogdan SretenoviC nista imela težav pri sestavi reprezentance, saj sta imela na izbiro izredno izkušene odbojkarje, ki so se kalifi v številnih klubih. Nekateri celo trdijo, da niti nekdanja združena Jugoslavija ni imela tako kakovostne reprezentance. Dolgoletni reprezentant Jugoslavije Mišo GrbiC, oCe sedanjih reprezentantov Vladimirja in Nikole, nam je dejal, da so »plavi« izredno močni v napadu, skrb vzbujajoča pa sta blok in obramba, ki sta bila tudi v preteklosti pomanjkljivost skoraj vseh jugoslovanskih odbojkarjev. Lani si je SP v Grčiji ogledala številna delegacija iz ZR Jugoslavije, ki je Čakala na odpravo ukrepov in je bila dobro pripravljena za vrnitev na športna igrišča. Nastop na prvenstvu v Grčiji bo samo še dodatna motivacija za uveljavitev jugoslovanske odbojke in tudi nekaterih mladih igralcev, ki lahko pripravijo izredno prijetno presenečenje. Dostojen nastop Slovenije Slovenski odbojkarji v mednarodni areni niso dosegli odmevnejših rezultatov. Zadnja leta je bil edini slovenski reprezentant nekdanje Jugoslavije Andrej Umaut, ki zadnji dve leti igra v Belgiji. Potem ko je Slovenija v predkvalifikacijski tekmi premagala Belorusijo, kar je velik uspeh, je v kvalifikacijah igrala v skupini s Francijo, Romunijo in Turčijo. Tako Romunija kot tudi Francija se lahko pohvalita s kolajnami z EP. Romuni so bili leta 1963 celo prvaki, pred tem pa dvakrat srebrni, nato pa še dvakrat bronasti. Francozi pa so bili dvakrat srebrni in enkrat bronasti. Slovenski odbojkarji so enkrat premagali vsakega tekmeca, kaj veC ali pa celo uvrstitev na EP pa bi bil pravi Čudež. Po izjemno izenačenih dvobojih se je sreča nasmehnila Romunom, ki bodo igrali v skupini B v Patrasu. Ivan Furlani C NOVICE Vuelta: Minaliju prva etapa LOGRONO (ŠPANIJA) - Italijanski kolesar Nicola Minali je osvojil prvo etapo (Zaragoza-Logrono, 186 km) mednarodne dirke po Španiji (Vuelta). Minah je v sprintu prehitel Nizozemca Jeroena Blijle-vensa in Francoza Laurenta Jalaberta. Spanec Abraham Olano, ki je zmagal na prologu, je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Včerajšnja etapa je . bila zelo dolgočasna in zanimiv je bil le sprint na ciljni ravnini. Minali pa je bil najhitrejši v veliko veselje vodilnega Olana, ki je tako ohranil prvo mesto na skupni razvrstitvi. Ce bi včeraj zmagal Jala-bert, bi prevzel tudi vodstvo na lestvici. VRSTNI RED 1. ETAPE: 1. Nicola Minali (ita) 5.42:45; 2. Jemen Blijlevens (Niz); 3. Luarent Jala-bert (Fra); 4. Erik Zabel (Nem); 5. Simone Biasci (Ita); 6. jean Claude Colotti (Fra); 7. Marcel Wust (Nem); 8. Eloy Santamarta (Spa); 9. Eros Poli (Ita); 10. Stefano Zanini (Ita) vsi v zmagovalecevem Času. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Abraham Olano (Spa) 5.50:36; 2. Alex Ziille (Svi) po 4 sek.; 3. Laurent Ja-labert +9; 4. Adriano Baffi (Ita) +12; 5. Johann Bmy-neel (Bel) +13; 6. VjaCeslav Jekimov (Rus) +14; 7. Bjame Rijs (Dan) +15; 8. Melhior Mauri (Spa) +21; 9. Angel Luis Casero (Spa) +22,10. Michael Anderson (Sve) +22; 114. Marco Pantani (Ita) +50. Danes bo na sproedu 2. etapa San Asensio - San-tander, ki je dolga 223, 5 km. Bruno svetovni prvak po verziji WBC LONDON (STA/Hina) - Britanski boksar v težki kategoriji Frank Bruno je na štadionu Wembley v Londonu po točkah premagal branilca naslova, svetovnega prvaka Američana Oliverja McCalla in tako postal prvak v težki kategoriji po verziji WBC. Bruno je prvi britanski boksar, ki je naslov osvojil v domačem ringu, zato je razumljivo, da so gledalci, potem ko sta dva sodnika odločila 117:111 za Britanca, eden pa 115:113, navdušeno pozdravili novega svetovnega prvaka. Tour ’96 od 29. junija do 21. julija PARIZ (dpa) - Datuma začetka in konca kolesarske dirke Po Franciji sta že znana, natančen program tekmovanja pa bodo uradno predstavili šele oktobra. Tour ’96 bo potekal od 29. junija do 21. julija, in sicer med dvema velikima športnima dogodkoma - evropskim prvenstvom v nogometu (finale 30. junija) in olimpijskimi igrami v Atlanti (odprtje 19. julija). Najpomembnejša etapna dirka poklicnih kolesarjev se bo zaCela v Hertogenboschu na Nizozemskem in bo imela še najmanj dve etapi v tujini (Pamplona v Španiji). Prireditelji Toura so Miguelu Indurainu, ki je na Elizejskih poljanah zmagal petkrat zapored, izkazali posebno Čast, kajti Spanec, ki se je rodil v vasici Vihava, samo nekaj kilometrov stran od Pamplone, bo prihodnje leto najbrž zadnjic štartal na Tomu, na olimpijskih igrah v Atlanti pa bo mogoCe 31-let-ni Spanec sklenil svojo kariero. Njegov najhujši tekmec na Touru Tony Rominger želi nastopiti na letošnjem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. Švicar se je posvetil predvem posamičnemu kronometru, ki bo 4. oktobra v Duitami, na katerem pa bo štartal tudi Indurain, ki je od začetka tega meseca na višinskih pripravah v Coloradu (ZDA). Tudi Švicar misli na olimpijske igre, kjer naj bi prav tako nastopil v kronometrski vožnji. V Atlanti bodo namreč lahko prvič na olimpijskih igrah nastopili tudi poklicni kolesarji. Asprilla za zdaj ne gre v zapor BOGOTA (STA/Hina) - Kolumbijski nogometaš, ki igra za italijanskega prvoligaša Parmo, Faustino Asprilla se bo moral zaradi znanega primera s svojimi pištolami dve leti vsak mesec javljati na kolumbijskem konzulatu v Milanu. Asprillo je sodnik v kolumbijskem mestu Tuluia najprej obsodil na leto dni zapora, nato pa mu je kazen spremenil v obvezno ogalašanje na konzulatu. Ce bo kolumbijski nogometaš le enkrat zamudil obvezen obisk 'Konzulata, bo moral takoj v zapor. Pele zahteva ostrejše kazni za razgrajače RIO DE JANEIRO (STA/dpa) - Brazilski minister za šport Edson Arantes do Nascimento - Pele je po zadnjih izgredih na brazilskih nogometnih igriščih zahteval ostrejše kazni za razgrajače, pa tudi za klubske funkcionarje. »Ni pomembno, ali gre za navijače ali za predsednike klubov, izgrede je treba preprečiti,« je za brazilski radio povedal Pele. Napovedal je ostrejše ukrepe na tekmah in nadzor posameznih navijaških skupin z video kamerami. Minister je navijačem obljubil tudi, da bodo morali v primeru povzročitve telesne poškodbe na sojenje Čakati v priporu in ne bodo veC izpuščeni proti kavciji. »Kot Brazilec, oče in državljan, ki se je vedno boril proti nepravičnosti, vas prosim, da mi pomagate,« je Pele pozval javnost. V zadnjih tednih je ob brazilskih igriščih prišlo do veC hudih pretepov med nasprotnimi navijaškimi skupinami. V torek je na mladinski tekmi umrl 16-letni navijač Palmei-rasa iz Sao Paola. V Belo Horizontu pa leži v nezavesti 14-letni deCek, ki ga je ranila podtaknjena bomba na stadionu. RAMALAH / JORDANIJA ZDA / TELEVIZIJA Ljudstvo brez države ima svoj oddajnik Preproge kot izolacijo in štiri ure oddajanja na dan Iz tesnih prostorov petnadstropne stanovanjske hiše v Ramala-hii v zahodni Jordaniji od julija oddaja palestinska televizija. Prostori, v katerih deluje, so sicer povsem neustrezni, opremljeni so zelo skromno - oprema je zvečine rabljena - zato pa imajo sodelavci Palestinian Broadcasting Corporation (PBC) toliko več idealizma in zanosa. Palestinsko televizijo pripravlja približno sto sodelavcev, ki kljub nizkim plačam in skorajda nevzdržnim pogojem delajo z zadovoljstvom. Končno je ljudstvo brez države dobilo vsaj svoj glas in oddajnik. Končno Palestinci nimajo možnosti le govoriti, kar mislijo, ampak to tudi Siriti. Dolga leta so jim namreč Izraelci onemogočali lastne elektronske medije, o položaju Palestincev so vselej poročali le drugi. Toda tistega dne v maju 1993, ko je prišlo do javnega stiska rok med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierom Jica-kom Rabinom ter ko so podpisali prvi sporazum o palestinskem avtonomnem ozemlju na območju Gaze in Jeriha, so dobili Palestinci tudi pravico do lastne radijske in televizijske postaje. Palestinska televizija se lahko pohvali z vsega tremi elektronskimi montažami in le s tremi prenosnimi kamerami, vendar so začeli pripravljati programe', še preden so tudi zares oddajali. Radio PBC, ki deluje iz trideset kilometrov oddaljenega Jeriha, najstarejšega mesta na svetu, redno oddaja že leto dni, odkar se je Arafat vrnil domov. Medtem so se Palestinci že navadili svojega Glasa Palestine, ki je postal najbolj poslušana radijska postaja. Čeprav v vsakem prostoru radia in televizije visi Arafatova slika, sodelavci prisegajo na kritično distanco. Poleg stotih sodelavcev .televizije jih 70 pripravlja radijske programe, ki so jih doslej financirali iz sredstev avtonomne oblasti. V prihodnje pa se nameravajo financirati iz naročnine (ki jo bodo pobirali skupaj z računi za vodo in elektriko) in reklam. K sreCi nimajo težav z izobraževanjem svojih sodelavcev, ki imajo za seboj tako šolanje v tujini kot tudi pomoč tujih strokovnjakov doma. Kako iznajdljivi so, pa kaže že pogled v začasni televizijski studio: namesto dolgotrajnih gradbenih del in drage zvočne izolacije so na stenah razobesili kar debele preproge, ki zagotavljajo podoben učinek. Medtem ko oddajajo vsega štiri ure televizijskega programa dnevno, pa so radijsko ponudbo s treh že podaljšali na 18 ur na dan, ponudba je čedalje pestrejša - od priljubljene jutranje oddaje Dobro jutro, Palestina do številnih kulturnih, otroških, izobraževalnih in športnih oddaj. 26 - letna Daniela Khalaf je namestnica TV direktorja in voditeljica jutranjega radijskega programa NOVO NA TRGU IZDELOVALCEV TV SPREJEMNIKOV Omogočeno sočasno gledanje dveh televizijskih programov Pri Sonyju so izdelali tudi zaslon, ki ga obesite kot sliko Sony je na evropski trg poslal družino novih televizijskih sprejemnikov v novem formatu 16 : 9, ki so prirejeni za Pal plus. Družino sestavlja pet modelov, od katerih ima najmanjši le 36-centimetrski ekran in je doslej najmanjši sprejemnik na svetu, izdelan v novem sistemu. Gre za sprejemnike iz družine Trinitron (Super Trinitron Wide). Novi sprejemniki so izdelani tako, da so sposobni sprejemati programe v klasičnem (4:3) in novem formatu, pri čemer se sprejemnik kar sam prilagodi. Namesto doslej običajnih robov, ki nastanejo na tovrstnih zaslonih ob sprejemanju slike v klasičnem formatu, jo sprejemnik sam elektronsko »predela« in gledalec sploh ne opazi, da gre za prilagojeno sliko. Sicer merijo zasloni 57, 67 in 76 centimetrov, sprejemniki pa nudijo vse tehnične pridobitve: od teleteksta, daljinskega upravljanja, pa vse do samodejne izključitve (»sleep-timer«). Zaslon je mogoče tudi razdeliti po sredini, kar dopušča hkratno spremljanje dveh televizijskih programov. Sicer pa so pri Sonyju izdelali tudi doslej najtanjši ploščati televizijski zaslon, ki je širok 1, 20 metra in debel le 3, 5 centimetra, tako da ga je mogoče obesiti na steno kot sliko. Seveda je tudi ta zaslon v formatu 16 : 9. Medtem ko stanejo sprejemniki z zaslonom 36 centimetrov približno devetsto nemških mark, velja največji 76-centimetrski Super Trinitron Wide približno 5700 mark. Cip zoper nasilje in spolnost na tv Filmska industrija je dodobra izgubila merila Se bo nasilje na ekranu zatemnilo? V ZDA uvajajo elektronski Cip, s katerim lahko starši preprečijo, da bi njihovi otroci gledali nasilje na televiziji. Ameriški senat je že sprejel zakon o reformi telekomunikacij, ki vsebuje tudi določilo o »V-cipu«, s katerim je mogoče kodirati nekatere televizijske programe. Če bo zakon podprl tudi predstavniški dom, bo v ZDA Cip obvezno vgraditi v vse domače in uvožene televizijske sprejemnike. Filme in oddaje, ki prikazujejo nasilje ali preveč nazorne prizore spolnosti in so škodljivi za mladino, bodo producenti in televizijske postaje označili s posebnim znakom, kar bo avtomatično sprožilo cip. Ta bo zatemnil zaslon. Preden so zakon poslali v zakonodajni postopek, so v ZDA veliko razpravljali o predstavitvah nasilja v medijih. Predsednik Clinton podpira predloženi zakon, ki pa ima tudi veliko nasprotnikov; med njimi je celo voditelj večine v senatu, republikanec Robert Dole. Ta meni, da s čipom še ne bo opravljeno, čeprav se strinja, da je filmska industrija izgubila vsakršna merila. Mnogi nasprotujejo uvedbi obveznega čipa tudi zato, ker se z njim krepi državni nadzor nad televizijo. Oporekajo mu tudi proizvajalci opreme, ki naj bi imeli le leto dni časa, da tehnično novost vgradijo v sprejemnike. Za zdaj še niso izdelali niti prototipa. Težave interaktivne televizije V Orlandu na Floridi preizkušajo interaktivno televizijo, ponudbo povezave televizijskega sprejemnika z »informacijskim veletokom«, kar naj bi prineslo nove možnosti in ne-sluten zaslužek. Toda prvi koraki so težavni. Tako so hoteli na pilotski projekt v Orlandu, ki ga izvajata Time VVarner in Silicon Graphics (SGI), priključiti vsaj štiri tisoč uporabnikov, za zdaj pa so obtičali pri vsega stotih priključkih. Ovirajo jih tehnične težave in vzpostavljanje omrežja, ki bi preneslo takšne obremenitve. Full Service Netvvork (FSN) naj bi potrošnikom omogočil video po želji, kratke predstavitve razpoložljivih filmov, televizijsko nakupovanje (home shopping), novice na klic in različne druge informacijske usluge. Izpopolnili so tudi televizijski sprejemnik, ki deluje kot osebni računal- nik - na pritisk kurzorja. Tudi ponudba programov, ki jih lahko izbirajo potrošniki, je za zdaj skromna - nekaj sto filmov, nekaj trgovin, zato pa se že zdaj kaže precejšnja izboljšava v --primerjavi z Internetom: interaktivno kupovanje prek televizije nudi ne-slutene možnosti predstavitve in ogleda, kar kupcu močno olajša odločitev. Tudi plačevanje s pomočjo kreditnih kartic je po tej poti zanesljivejše - saj je omrežje v zasebni lasti in močno zavarovano. Tehnologija in naložba je za zdaj draga, saj deluje sistrem v digitalni tehniki, sprejemniki pa so v analogni, kar zahteva vmesne predelovalne člene. Zmogljivost omrežja še ne presega zmogljivosti najhitrejšega osebnega računalnika. Za zdaj tudi še niso položili zvez z optičnimi vlakni, ki se splačajo šele pri petsto uporabnikih. S RAI 1 6.30 9.30 9.55 11.30 12.25 12.35 13.30 14.00 15.50 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 23.20 23.25 24.00 0.30 0.45 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Moj prijatelj delfin (pust., ZDA ’63), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdeniattina Vreme in dnevnik Nan.: La signora del We-st (i. J. Seymour) Dnevnik Film: Giorni d’ amore (dram., It. ’54) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Dnevnik Nan.: Alf - Angel varuh Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in Sport Film: Mary Poppins (fant., ZDA ’64, i. J. An-drews, Dick Van Dike), nato aktualne zanimivosti Le migliori chiacchie-re della serata Dnevnik Dok.: Himalaya - Krhka zapuscnina (1. del) Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Venezia Cinama ’95 Videosapere: Ciak, si scrive F RAI 2 6.30 7.20 8.05 8.35 9.55 10.45 11.30 12.00 13.00 13.40 14.15 15.30 15.35 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 21.45 23.30 0.05 Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Protestantizem Variete za najmlajse Quante storiel, risanke Nan.: Sarann'o famosi Nad.: Secrets (26. del) TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer - Nujni primeri Dnevnik in vreme Cip e Ciop agenti specia-li all’attacco, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: Velika dolina, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hun ter Dnevnik in Šport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Variete: Se rinasco... (vodita S. Blady, P. Roversi) Dnevnik in vreme Film: Caccia alla vedova (kom., It. '91, i. I. Rossel-lini, Tom Conti) -4^ RAI 3 6.00 8.30 9.10 10.55 12.00 12.15 14.00 14.50 16.30 17.00 19.00 20.05 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 Jutranji dnevnik Dok. vrtnarstvo, 8.40 Stra’ Giulia (1. del) Film: Quarto potere (dram., ZDA ’41) Dok., vrtnarstvo, R. San-zio, potovanje po Italiji Dnevnik Film: Morirai a mezza-notte (dram., ZDA ’47) Deželne vesti, dnevnik in vreme Sport: nogomet C in B lige, 15.45 motonavtika, 16.10 jadranje Dok. Videosapere: Umetnost v Benetkah Film: II marmittone (kom., ’57, i. J. Levvis) Dnevnik, deželne vesti Festival v Benetkah, 20.15 BlobVenezia Dok.: V kraljestvu narave Dnevnik, deželne vesti Dok.: Potovanje v kinematografijo - Komedija Aktualno: The End Dnevnik, pregled tiska §8 RETE 4 7.20 7.45 14.00 15.00 16.30 20.30 22.35 0.35 0.45 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo della vita, 12.20 nan. HiSa v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Tempesta su Cey-lon (pust., It. ’63, i. E. Rossi Drago, F. Fabrizi) Nan.: Donne pericolose, 17.00 A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: La polizia incrimi-na, la legge assolve (krim., It. '73, i. F. N ero, F. Rey, D. Boccardo), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji, 1.45 Nevarne ženske |s| CANALE 5 6.00 9.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 15.00 16.00 18.00 20.00 20.40 22.45 23.20 Na prvi strani Nan.: Gasa dolce časa Film: II ritorno di Bonan-za (vestern, ZDA ’92) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi (i. H. Tom) Nan.: Pappa e... ciccia (i. R. Barr), 15.30 La tata Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Fuoco assassino (dram., ZDA '91, i. K. Russell, R. De Niro) Dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, 24.00 dnevnik RAI 3 slovenski 20.25 20.30 20.45 program Risanka: Filip Dnevnik Pesem mladih (1. del) (r SLOVENIJA 1 09.00 09.30 09.55 09.55 10.20 10.50 13.00 13.05 14.55 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 17.55 18.45 19.10 19.20 19.30 20.05 20.50 22.00 22.20 22.25 22.20 23.05 Videostrani Malo angleščine, prosim Otroški program Kapitan Povver, ameriška nanizanka, 11/22 Svetovni poslovni utrip, 7. del amer. poslovne oddaje Carl - simfonija mojega otroštva, film Poročila Športni pregled, ponovitev Umetniški večer, ponovitev Mojstrovine: Škotska nacionalna galerija, Edinburgh, angl. dokum. nanizanka Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek In je drevo... In je Človek VVildbach, 9. del serije ABC - itd., tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Stranski učinki, kanadska naniz., 10 del Gospodarska oddaja: Ma-de in Slovenija TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova Seinfeld, 10/18 del ameriške nanizanke Trd oreh H, 3. del serije ITALIA 1 m IT SLOVENIJA 2 Otroški variete Nan.: Le strade di San Euronevvs Francisco Utrip, ponovitev Odprti studio, 12.45 Fatti Zrcalo tedna, ponovitev e misfatti, 12.50 Sport Zakladi sveta: Srilanka, studio francoski pustolovski Otroški variete kviz, 10. oddaja Film: Non per soldi, ma Sova, ponovitev per amore (kom., ZDA Ločeni, toda enakopravni ’89, i. J. Cusack, J. Skye) 2., zadji del amer. serije Nan.: Magnum P.L, 18.00 Regionalni studio Mari- Tarzan bor Variete: Bravissima Že veste Nan.: Havvaii Paradise Sedma steza Odprti studio, vreme, TV dnevnik 2, vreme 19.50 Šport studio Eilish: Življenje brez Ka- Variete: Nati per vincere tie, angl. dok.oddaja Glasba: Festivalbar '95 Moja zgodba: Zanimivosti o filmu Pic- Smem ljubiti, fran. serija coli omicidi tra amici Studio City BSE Nan.: Renegade mm B. Rončel izza odra IiIk Aktualno: Fatti e misfatti Rj| Sport: Speciale Rally Italija 1 šport US Variete: Bravissima A KANALA # TELE 4 20.30 p, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain, | 21.20 Maguy ($) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.30 18.45, 20.25, 22.30, Dnevnik, 13.30, 18.30 Sport Film: I ruggenti Anni Venti (dram., ZDA ’39) Film: Sposi (kom., '87) Variete: Tappeto volante Spot tedna A - shop. Spot tedna Spot tedna, A shop Brlog, 1. del španske nadaljevanke A -shop Vreme Luč svetlobe, 504. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, oddaja Zlata dekleta, 1. del ameriške humoristične nanizanke Zgodbe iz New Yorka, ameriški film Obalna straža, ponovitev Spot tedna, A - shop Videostrani HB Koper 16.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.35 21.50 22.15 22.30 23.00 Euronevvs Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana, otroška oddaja Poletni ponedeljkov športni pregled Alpe-Jadran Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Športni ponedeljek Dannyjev skrivnostni svet EIMF Avstrija 1 Umor, je napisala, ponovitev Baywatch, ponovitev '^1 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Nadčutni lov na žarečo piramido, ponovitev filma, 1988 Tiny Toon Mila Superstar Smrkci ■ Evvoki Popaj in sin Kremenčkovi Vesoljska ladja Enterprise - -i ■ 1 nova generacija Pisna prijatelja Baywatch: Potres Strašno prijazna družina Bud priredi zabavo Zlata dekleta: Bojevnica Rose ■ Stara mačka: ■ Kako pridobljeno, tako jHIj izgubljeno •v« "V'* ■ Pri Huxtablovih: Nikdar več košarka Cas v sliki, vreme Vreme -čil Pogledi od strani Pizza pizza - košček ne- ba, ameriška komedija, 1988 Letališče '80- pogrešani v bermudskem trikotniku ameriški film, 1979 Cas v sliki Revolveraš z rdeCe reke, ameriški vestem, 1966 Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji MU DHIF Avstrija 2 10.05 13.10 13.55 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 18.55 19.00 19.30 19.53 20.15 21.10 22.00 22.30 23.05 01.05 03.30 Dekle v umetni svili, nemška komedija, 1959 Rojstni, kraji srednje Evrope, ponovitev Orientacija Doktor Trepper John Umor. je napisala Različen par Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme Gozdarska hiša Falkenau, 1/13 del nemške serije Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih, kultura Ernst Hinterberger, Portret avtorja serije Pravi dunajCan Noe amer, nemega filma Pohlep, nemški film, 1923/24 Režija: Erich von Stroheim Ben Hur ameriški film, 1924/26 Rezija: Fred Niblo TA UmuM Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. , Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Sport; 18.00 Studentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbeni ponedeljek; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.45 Zunanjepolitični feljton, 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncerti na tujem; 22.00 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.10 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.50 Odgovori na vprašanja; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnlk; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni bla-bla radio; 21.00- 24.00 Glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17130 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non ii dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 8.30 Dopoldne na RGL; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Glasbeni kviz; 21.00 Modni blabla; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio:-Cerklje; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Ti, jaz in najin otrok; 22.00 Glasb. odd. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 0.00 RoboKak udarja!; 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 19.00 TB: Jean Louis Guerra 440; '20.00 Alter, Garbage, Fonkura, Ropotarnica; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.35 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert: Komorni ork. Camerata La-bacensis; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, L del), nato orkestralna glasba; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu, nato Country glasba; 12.40 MePZ M. Pertot; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: H. Berlioz; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.35 Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Kdor več zna, več velja: Pred začetkom šolskega leta. KakSna bo Vidkova srajčica Ustanovitveni akt in statut Kc sta postala aktualno politično vprašanje Z nekaj manj kot sedem tisoč zaposlenimi, skoraj sto tisoč bolniki, sprejetimi v bolnišnično zdravljenje, 3200 posteljami, osemsto tisoč ambulantnimi pregledi in dobrimi 1.120.000 bolniškimi oskrbnimi dnevi na leto je naša osrednja vrhunska zdravstvena ustanova - Klinični center med največjimi tovrstnimi bolnišnicami v Evropi. Že nekaj časa pa gredo razmišljanja v to smer, da v taki organizacijski obliki, kot je sedaj, ta velika »barka« ne more več naprej. Potrebne naj bi bile korenite spremembe, ki bodo prinesle reorganizacijo in po možnosti zmanjšanje tega giganta. Na to je ob lanskoletnem obisku pri nas opozoril tudi generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije dr. Hiroshi Nakajima. Glavni kamen spotike je statut KC, ki je povezan z ustanovitvenim aktom. Osrednja zdravstvena ustanova je namreč tri leta in pol delovala brez statuta. Prvi osnutek statuta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je pripravil Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti oktobra leta 1991, a je moral počakati zaradi novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je republiška skupščina sprejela februarja 1992. Zakon je bil podlaga za ustanovitvene akte zdravstvenih zavodov nasploh. Ko je bil ustanovitveni akt sprejet, je bil ustrezno popravljen tudi statut, ki se je glede organiziranosti KC ravnal po njem. Vendar pa statuta, katerega besedilo je v preteklem Štiriletnem odbo-bju večkrat predložilo vodstvo Kliničnega centra, kljub različicam in popravkom vlada ni nikoh potrdila. Enaka usoda je doletela tudi zadnji predlog besedila statuta, ki ga je lani oktobra ter po sprejetih dopolnilih in spremembah vlade znova letos aprila sprejel Svet Kliničnega centra. Ne glede na to, da so bili osnutki usklajeni z' zakoni in nanje ni imela pripomb niti vladna služba za zakonodajo, je po besedah ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča ministrstvo kot predstavnik ustanovitelja vse variante zavračalo s pojasnilom oziroma predlogom, da je treba vodenje bolnišnice decentralizirati in hkrati razmišljati o možnosti, da se KC zmanjša. Dolgo, vroče poletje... Tako je zdaj aktualno vprašanje, kdaj bodo »Vidku sešili srajčico«, ali Se pomembneje, kakšna bo ta srajčica (beri ustanovitveni akt in posledično statut). Ne glede na to, da naj bi bil to čas dopustov, sta bila letošnji julij in zlasti avgust zelo delovna tako za vodstvo Kliničnega centra kot za ministrstvo za zdravstvo in tričlansko skupino, v sestavi prof. dr. Dušan Keber, predstojnik trnovske klinike, prof. dr. Zoran Arnež, predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline, in po- slanec Janez Kopač, ki je tudi javno napisal, da »sedanji statut neučinkovit način poslovanja dolgoročno uzakonja« in da je njegova temeljna slabost »popolna centralizacija strokovne, poslovne in kadrovske politike v osebi generalnega direktorja«. Skratka, kot zadevo komentira dr. Arnež, »akt bi bolj sodil v čas Ludvika 14. kot pa na konec 20. stoletja«. Zato so predlagali in pripravili spremembo sklepa o ustanovitvi, ki je po besedah dr. Zorana Arneža malo daljši kot je sicer za tak dokument običajno, vendar naj bi veliko stvari opredeljeval bolj natančno kot stari. Da je zdaj priložnost, da se nekaj spremeni, je mnenja tudi minister Voljč, ki pravi, da je stališče zdravstvenega ministrstva glede nekaterih sprememb organizacije KC »v mnogočem blizu stališču skupine zainteresiranih posameznikov, ki niso predstavniki vlade, pač pa so v službi na KC ah drugod«. Pripravo novega ustanovitvenega akta, kar naj bi se zgodilo konec avgusta, je ministru naročil tudi predsednik vlade. Kot nam je povedal dr. Voljč, so v dogovoru s predstavniki Kliničnega centra in omenjeno skupino osnutek sprememb ustanovitvenega akta na ministrstvu že pripravili in ga dah v presojo vladni zakonodajni službi. V kolikor se bo ta strinjala s predlaganim - in minister meni, da se bo - bo Sel odlok v roke pristojnim za morebitne pripombe in v vladno proceduro. V enem svojih členov pa akt pravi, da je treba v treh mesecih po njegovem sprejemu oziroma po objavi v Uradnem listu pripraviti (nov) statut. Po ministrovih besedah morajo biti v letošnjem letu te stvari zaključene. Ob tem se zastavlja vprašanje direktorja KC, ki mu je potekel mandat. Dosedanjega generalnega direktorja, prof. dr. Primoža Rodeta, ki ga je na podlagi razpisa za dobo naslednjih štirih let 20. julija znova imenoval Svet Kliničnega centra, lahko zdaj vlada potrdi ah se, kot je pojasnil minister, odloči, da opravlja svojo funkcijo dokler ne bodo izpeljane vse spremembe in ga nato potrdi, ah pa se gre v nov razpis. Zanimivo je, da Klinični center ni edini tovrstni primer v Sloveniji, kjer imajo zaradi nesprejetega statuta vedejevstvo - podobno je na primer tudi v Izoli, pa ne bijejo plat zvona. »Evropeizacija« paradnega konja Osnutek novega ustanovitvenega akta, ki ga je pripravila »Kebrova skupina« (ki, momogrde rečeno, meni, da je izraz »evropeizacija« napačen, saj gre dejansko za decentralizacijo), je spodbudila ministra, da je organiziral sestanke z vodstvi nekaterih velikih evropskih bolnišnic, in sicer z Dunaja, Regensbur- • ga, Miinchna in Groningena, dobih pa so tudi pisno gradivo iz londonske bolnišnice Sv. Jurija. Omenjeni osnutek naj bi po besedah dr. Voljča predvideval, da bi se KC razdelil na osem samostojnih bolnišnic, ki pa bi vendarle bile pod neko »nadvlado«, ki bi se imenovala Klinični center. Gostje iz tujine so menda »izrazito svarili pred takim dejanjem«, a tudi ministrstvo žeh, da bi Klinični center obranih kot homogeno ustanovo, ki pa naj se evropei-zdra, kar pomeni, da je potrebno dobro razmisliti, kaj vanjo res sodi in kaj ne, kot tudi o tem, ah Ljubljana potrebuje mestno bolnišnico ah ne. Zato naj ustanovitveni akt in statut dopuščata, da se Klinični center sčasoma brez »velikih travm in organizacijskih pretresov« reorganizira v bolnišnico, ki naj bo evropska; in če se zmanjša, to ne sme prizadeti njene strokovne funkcije. Sredi julija je ministrstvo pripravilo svoja »stališča (za razpravo) v zvezi s predloženim predlogom statuta in bodočo organiziranostjo Kliničnega centra v Ljubljani«, ki vsebujejo 14 načel. V njih med drugim ugotavlja, da »sprejemanje statuta KC že kar predolgo traja«, da je statut »kljub upoštevanju precej pripomb ministrstva za zdravstvo po organizacijski in vodstveni plati Se vedno preveč zazrt v preteklost« in da »nobeden od dozdaj predloženih treh predlogov ne upošteva naštetih načel«, ki so nujna, če hočemo, da bo KC, posledično pa tudi ostale slovenske bolnišnice, organiziran tako, kot so organizirane bolnišnice v razvitih evropskih državah. Ministrstvo prav tako meni, da je posledica nesprejetega statuta to, da je postal aktvjalno pohtično vprašanje, z njim pa tudi položaj direktorja Kliničnega centra. Stah-šča oziroma načela so bila, kot je zapisalo ministrstvo, »pripravljena v nelahkih okoliščinah, vendar z iskrenim namenom, da bi ustanovi, za katere procvit so pripravljeni veliko storiti, pomagah v zagati, ki jo bo sama le težko prebrodila«. Ob tem so posebej poudarih, da je položaj direktorja KC v bodoče potrebno povezati z izvajanjem naštetih sprememb. »Kratek stik« v razumevanju Eden od treh članov »alternativne skupine«, dr. Zoran Arnež, pravi, da je bil njihov predlog v začetku napačno razumljen. Nikakor niso imeli v mislih »razrezanosti« KC, pač pa reintegracijo oziroma skupnost zavodov namesto dosedanjega enovitega zavoda, v kateri bi osem enot predstavljalo posamezne zavode. Ti naj bi se istočasno z ustanovitvijo združili v skupnost zavodov, kar predvideva tudi ustanovitveni akt. Vsak od teh zavodov naj bi imel svojega direktorja in poslovodnega direktorja, kar pomeni ločenost strokovne in upravne funkcije. Predlagani sklep naj ne bi pomenil razdružitve KC, temveč nasprotno: vodstvo KC naj ne bi bilo od strokovnih enot odtujeni pogajalec z zavarovalnico, temveč koordinator pogajanj svojih zavodov. Namen naj bi namreč bil pod »isto okrilje združiti sedaj praktično še komaj povezane in po interesih precej oddaljene klinike in inštitute, predvsem interne medicine, kirurgije in nevrologije«. Novosti in .spremembe bi bile tudi v finančnem smislu, saj naj bi zavodi kot samostojne pravne osebe razpolagali s sredstvi oziroma bi bih samostojni pri iskanju dopolnilnih programov in s tem dopolnilnih virov dohodka. Pri tem naj bi polovica tako pridobljenega dobička pripadala strokovni enoti; ki ga je pridobila, za razvoj in stimulacijo zaposlenih, polovico pa naj bi se ga združevalo na ravni zavoda oziroma skupnosti zavodov. Tako naj bi bil vzpostavljen mehanizem za ekonomsko motivacijo, hitrejši strokovni razvoj in inovativnost manjših subjektov, ki so v »sedanjem centraliziranem sistemu skoraj v celoti zadušeni«. Taka ureditev naj bi tudi omogočala enakopravno tekmovanje z zasebnim sistemom in »povsem utemljeno je mogoče pričakovati, da se bo zmanjšal pritisk javnih zdravstvenih zavodov in njihovih strokovnih enot na povečevanje javnih sredstev«. Posebej pa poudarjajo, da novost v primerjavi z dosedanjo organiziranostjo predstavljajo določbe o ločitvi strokovne in poslovodne funkcije. Prav pri ustanovitvi skupnosti zavodov pa se je zapletlo, saj so glede tega z ministrom ostali vsak na svojem bregu. »Alternativci« se sklicujejo tudi na to, da se v svetu ponovno govori o integralni interni medicini in kirurgiji, medtem ko pri nas obstajajo strokovno in ekonomsko večkrat težko opravičljive želje po avtonomiji najmanjših strokovnih enot. Skratka, trije predlagatelji menijo, da je treba spremeniti sistem delovanja po »zelenih knjigah«, ki »zaostajajo za razvojem dvajset let«. Na ministrova stališča glede statuta KC oziroma načela pa se je interno odzval tudi Janez Kopač, ki je »dobil občutek, da se minister izogiba odločitvam«. Tajnih dogovarjanj ni... ... pravi minister dr. Božidar Voljč na govorice osklenitvi nekakšnega »tihega dogovora« z generalnim direktorjem KC dr. Primožem Rodetom o tem, da naj bi slednji (p) ostal direktor Kliničnega centra in izpeljal spremembe skupaj s statutom. Po ministrovih besedah se zdravstveno ministrstvo ni in se ne bo nikoli vmešavalo v kadrovsko politiko ustanove. Kajti, razpis je bil veljaven in vsakdo, ki je želel, bi se lahko prijavil. Ministrstvo se lahko v kadrovsko politko vmeša Sele tedaj, ko nekaj »zaškripa« pod vodstvom določene osebe, in tudi »politično bi bilo noro, če bi ministrstvo forsiralo določene kandidate«. Tisti, ki so smatrali, da dr. Rode ni primeren, so imeti možnost ob razpisu prijaviti drugega kandidata. Dr. Primož Rode pa je dobil soglasno podporo elanov Sveta KC s 17 proti nič glasov. ...in videnje sedanjega generalnega direktoija Dr. Primož Rode meni, da bo odlok o ustanovitvi Kliničnega centra, če bo prenesel spoznanja iz razgovorov s predstavniki vodstev nekaj velikih evropskih bolnišnic k nam, primeren tudi za nas. Po njegovem mnenju je domači sistem financiranja zelo podoben sistemu financiranja v drugih bolnišnicah po Evropi. Pojasnjuje namreč, da bi bilo treba izgubo vedno ocenjevati po tem, zakaj je nastala - iz objektivnih razlogov ali zaradi napačne poslovne odločitve, in jo temu ustrezno sankcionirati. Sploh pa dr. Rode pravi, da se KC, ki je vrhunska bolnišnica, vsa leta, ne le odkar je on njegov direktor, jemlje samo kot neprimerno velika bolnišnica in zato velikanski porabnik denarja; tako gledanje je napačno. Klinični center je bolnišnica v slovenskem merilu, ki je dolžna spre- jeti in zdraviti vse vanjo napotene bolnike in zanje pomeni »zadnjo instanco«. Pri tem pa se zgodi, da »proizvaja izgubo«. O podatku, da so lani poslovali pozitivno, dr. Rode pravi, da so dejansko poslovali z izgubo, le da so jo »pokriti« s prodajo storitev na prostem trgu. Ob letošnjem polletju so že zabeležiti izgubo, ki jo je narekovalo za 38 odstotkov včč dragih preiskav, poleg tega pa so temu botrovali tudi izpolnjevanje kolektivne pogodbe, povečanje plač in s tem prispevkov in dopusti. Nekaj denarnega nadomestila so dobiti, a Se vedno ne toliko, ki bi bilo potrebno. Pozablja se tudi, da KC kot bolnišnica za ljubljansko regijo »pokriva« 750 tisoč ljudi na sekundami ravni, hkrati pa je osrednja ustanova za vso Slovenijo na terciarni ravni. Storitve na terciarni ravni pa so praviloma izredno drage. To samo pomeni, da bi morla imeti taka ustanova drugačne oziroma višje cene storitev; višje cene od ostalih bolnišnic sicer imajo, a so Se vedno prenizke. V svetu so cene takih storitev do 50 odstotkov višje od drugih. Dr. Rode se strinja s tem, da bi klinike vedele, s koliko denarja razpolagajo, čeprav so, kot dodaja, že sedaj seznanjene z vsemi podatki, ki so potrebni za vodenje, in predstojniki klinik odločajo o nabavi. Pravi tudi, da »nismo navajeni novega pogleda na vodenje«, in dodaja, da o popolni ekonomski samostojnosti on ne more odločati. Tudi v predlogu razvojne usmeritve Kliničnega centra, ki ga je napisal ob prijavi na delovno mesto generalnega direktorja za drugi mandat, je dr. Rode poudaril, da je prepričan, da morajo biti strokovne organizacijske enote znotraj KC strokovno samostojne in ekonomsko odgovorne v smislu prevzema dolžnosti za izvrševanje zadolžitev klinike, instituta ali skupne strokovne enote in posledic teh dolžnosti. Očitano centralizacijo pojasnjuje s tem, da je bila mišljena predvsem kot centralizacija denarja, ki je na razpolago, kar pomeni velik prihranek pri nabavi, in pa pri zaposlovanju kot edina varianta, da se ni zaposlovalo prek meja. Ravnal sem v skladu z odlokom o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Klinični'center in z zakonom o zavodih, pravi dr. Primož Rode. Ce pa se bo ministrstvo ali kdorkoli drug odločil, da je ta organiziranost neprimerna, se bodo, po njegovih besedah, organizirali drugače, z odgovornostjo tistih, ki bodo novo organiziranost predlagali. Katarina Novak - O 7Š O Hrvaški vojak Mirko je na vstopni postaji avtomobilske ceste zapeljal skozi vrata, ne da bi vzel listek. Kasneje, ob •zstopu, je spet zapeljal tako, da ni plačal cestnine - vojaški avtomobili imajo na hrvaških cestah posebne privile-9je. To je po drugi svetovni vojni najuspešnejša vojska v rvropj, Tam, kjer se v Karlovcu obvezno zavije na desno proti Reki in v Dalmacijo, smo tokrat zapeljah naravnost. Za prvim ovinkom nas je ustavila vojna policija, moj prijatelj Kemo (vojni novinar v civi-luJ je pokazal svoje papirje, podpisane od bojnika-generala To-ija. lahko smo odpeljali dalje; juiasli smo se v pokrajini, ki na televiziji deluje ukročeno, poni-^uo. Že po nekaj sto metrih so Uas začele spremljati na obeh straneh ceste požgane, porušene fUSe, zarasle z visoko travo, gr-uucjem. Tu in tam je kdo prine-sal pred osamljeno hišo kuhinj-k^stol, se usedel nanj in gledal, , , se po cesti vraCa življenje, firvaska vojaška akcija Nevihta J® bila sok. Logistika je opravila j’j'oje. Hrvaška vojska je napadla krajino štiriindvajset ur prej kot to mislili srbski Krajisniki z Martičem na Čelu. Zato so para-srbski vojaki panično pobegnili, ne da bi prej postorih, kar so mislili v zadnjih urah pred umi-Kom. Skladišča orožja niso zlete-a v zrak, v Kninu niso uspeli ^uuuati ne trdnjave.ne MartiCe-ve rezidence v središču mesta... °t proti. Slunju je bila zarasla. °da na cesti je že brnel stroj za rezanje trave in vejevja, cesta po ateri se štiri leta niso vozili ne zacijo. V tej vojni bo zmagal tisti, ki bo večja svinja od njih... Tudi Slunj, v katerem je Martič pripravil mimohod srbskega para-vojnega orožja in enot - potem, ko je to storil Tuđman na Jaranu - je ležal v ozki dolini kot ranjena žival. Skoraj nobena hiša ni bila cela, samo jedro glavne ulice. Iz Slunjice so vojaki v belili UN avtomobilih zajemali mrzlo studenčnico. Trdili so, da so se naveličali piva. V enem od tovornjakov je sedel oficir in bral poljski tednik »VVprost«. Spomnil sem se, kako je bil v petdesetih letih Časopis s tem naslovom prepovedan, bistri študentje pa so zaceli izdajati časopis -da bi pretentali cenzuro - z novim naslovm Zik-zak (Cik-cak). Ogovoril sem ga. Bil je iz Gdanj-ska. Inženir. Rekel je, kako je poskušal razumeti, kaj se dogaja na Balkanu, vendar spora med Alijo in Babom ne razume veC. Bil je v taborišču bosanskih družin iz Kladuše ter se zgrozil nad neredom, zanikmostjo. Prepričan je, da bo prišlo med njimi do epidemije. Njemu je vojskovanja dovolj. VraCa se v domovino, nato gre službovat v New York... Napisi v cirilici kot znamenja preteklosti (Foto: B. Š.) p°2gana hrvaška gostilna (Foto: B. Š.) ^vati ne evropski turisti, se je uha in dobivala civilizacijske težnosti. Spredaj sta sedela dva oficirja, voznik Marko, njegov spremlje-aiec Milan s »škorpijonom« na °lenih. Oba sta bila veterana, jfiune zgodbe so se ponavljale, °t da bi listal orumene Spomi-ne na partizanska leta, pri čemer Pndevnik »partizanski« ni več Ustrezal. Ko smo se vozih skozi n streljevani, ranjeni Turanj, je "hrko rekel, kako so mu tukaj teko ranili prijatelja, da je ostal nopokreten invalid. Ko so zavze- Kdor ni bil na Plitvicah, ta ne pozna raja na zemlji, je rekel Kemo, s katerim se poznava več kot trideset let. Bila sva na nekdanjih zveznih festivalih humorja in satire v Budvi, Sabcu, Portorožu... Vedno je bilo logično, da ti bereš humoresko kot gost iz Slovenije, jaz pa kot humorist iz Zagreba. Vedno sem moral pro- testirati, da je Brana Crnčevid pristal na maniro: druge hrvaške humoriste je najavil kot goste iz Zagreba, mene pa je predstavil kot hrvaškega avtorja. Srbi so že takrat zanikali vse, kar je bilo hrvaško... Zdaj so Plitvice znova Hrvaške. Lesene table z belimi napisi so ostale, čeprav so hrvaške hiše ob cesti požgane. Počasi smo zapeljali pred hotel Jezero. Na parkirišču ni bilo nobenega avtomobila. Samo ducat do zob oboroženih hrvaških vojakov. Spah so med dvojnimi steklenimi vrati. Dražbo jim je delal preparirani plitviški medved. Na bližnjem stolu so bile zložene monografije Plitvic (z letnico 1990), krema za Čevlje (napis v cirihci), nekaj granat in steklenice najrazličnejšega alkohola, srbski plen še iz leta 1991! Kemo je želel namočiti noge v jezera, vendar so nam odsvetovati sprehod proti jezeru in slapovom, ker je področje minirano. Dragic. Spomladi. MogoCe že za Silvestrovo... Ko smo se znova usedli v avtomobil, je bilo okrog nas vse zeleno, zeleno, zeleno. In skrivnostno. Mirko je rekel, kako to področje se vedno »Čistijo« od Četnikov oziroma »četic«, ki se skrivajo v svojih »zemunicah«. VeC kot deset jih je vdrlo v neko vas, na mulah so odnesti sto kilogramov pršuta... In znova požgane hiše. Večino so požgati, uničiti Srbi pred štirimi leti ter s pogorišč pregnati Hrvate. Po Nevihti se je prizor ponovil, vendar s to razliko, da so Srbi pobegniti. Kako boš ustavil našega vojaka, ki se je vrnil v svojo vas in našel svojo domačijo požgano, obe sosednji, srbski pa sta ostati celi. V njiju je našel svoj hladilnik, pralni stroj, celo kopalnico... Kako mu boš preprečil, da ne bo zažgal srbske hiše? To je zob za zob, hiša za hišo... Ob cesti sem naštel veC kot petdeset prevrnjenih, uničenih avtomobilov, traktorjev (na enem so še vedno ležale neodvezane cule in bisage), tovornjakov. Mnogim so beg pred Nevihto onemogočile premajhne količine bencina, ki je stal v Srbski Krajini najmanj tri marke za liter... Na levi strani smo videli zapuščeno letališče Udbine. Potem se nam je na križišču z leve strani vsul na cesto in jo prečkal v neredu trop živine. Krave, ovce, koze, konji, mule, psi. Krave so mukale, žejne in s polnimi vimeni, konji so divje hrzati, koze meketale, psi lajali. Hrvaški policisti so jih voditi k vodi, obkrožiti so jih, gnali v Čredo. Nenadoma je bila pokrajina polna glasov, gibanja, življenja, pojaviti so se celo osebni avtomobili. Hrvaški pregnanci so se vračali na svoja pogorišča. Potem znova osamljene hiše, pred hišo štedilnik, na njem lonec, pa stol, na katerem ni nihče sedel. Dekoracija surrealistična, občutek imaginaren, zgodovinski trenutek nestvaren, vendar že viden. Kmalu smo se povzpeti na hrib. V daljavi smo zagledati hrvaško trobojnico na kninski trdnjavi. Kemo nam je navrgel ne- kaj zgodovinskih podatkov, saj je bil v Kninu v zadnjih desetih dneh že drugič, Četrti dan po osvojitvi nedostopnega gnezda, znanega kot pomembno železniško vozišCe, ki znova povezuje severno in južno Hrvaško. Knez Domagoj je izbral Knin za svojo prestolnico že leta 864. Napadli so ga Arabci, vendar neuspešno. Tudi velikaš Peter, ki je postal leta 1093 hrvaški kralj, je domoval v Kninu. Leta 1522 so Knin zasedli Turki. Krajši Cas so ga bila cela požgana. Nekdo je preveč zakuril »grill«... Kiosk s Časopisi je ostal cel, v njem so še vedno zloženi srbski Časopisi Politika, Testament, Nin... Na vrtu Zvonimirjevega vojaškega doma smo našli igralce Histriona, ki so se pripravljali na popoldansko predstavo svoje Domago-jade. Minister za kulturo Zlatko Vitez nas je odvedel v MartiCevo rezidenco. To je bila nekdanja gimnazija, ki jo je v svojih romanih opisal Ivan Aratica. Prenovljena zgradba, znotraj popolnoma nova, vse v Češnjevem lesu, mahagoniju, vse na tleh, dokumentacija, pisma, potrdila, strokovna literatura, ustava Krajine, neizpisane diplome, MartiCeva modra soba v izrezljanem lesu, pa soba za počitek, popolnoma nov, uničen kave, polna soba gramofonskih plošč s srbskimi novokomponiranimi popevkami, z mestnimi popevkami, »Tamo daleko«... Res je bilo vse -bivše, nekje daleč. Na traktorjih, cestah, po travnikih. Med popoldansko predstavo sem slišal oficirja, ki je naročal vojakom, naj pridejo po predstavi v vojašnico. Zvečer bodo obkolili taborišče Unproforja, ker Unproforovci ka-nijo izpustiti na skrivaj dvajset betih orlov ter vaščane, ki so v Skabmji ubiti svoje hrvaške sosede, njihove hiše pa Zažgali. Ljudje, ki se bodo vrnili v to gluho, tranzitno in kafkajansko mesto, bodo zahtevali dvakrat Uničena srbska trgovina (Foto: B. S.) mesto in naglo napredovati, je Petelj vstopil v osamljeno sr-sko hišo, v kateri sta ostala dva s area. Prosil ju je za Čašo vode, vendar mu je starka ni hotela da-• Zasikala je, kako je, žal nista Uspela zastrupiti. Ko se je prija-elj obrnil in stopil iz kuhinje, je °bil strel v hrbet. Starka je še . ala v rokah samokres, ko so Nagovi prijatelji planiti v hišo. (Nagledali so jo, našli na podstre-)u zreti pršut in ju iz besa zatol-Pobili s pršutom... Sožitje? Z Ujirni. Nemogoče. Vse življenje m nam streljali v hrbet!.. Slišal Sein, kako so Srbi v Bosni ujeti Ueko nosečo Bosanko. Razparali a° ji trebuh, izrezati nerojeno de-e> ujeli živo mačko in jo zašiti v ujen trebuh. Zenska je od bole-ln znorela... Mi se ne borimo z ujuni, mi varujemo našo civili- Trop komaj ukročene živine na cesti blizu letališča Udbine (Foto: B. Š.) imeli v posesti tudi Benečani. Leta 1660 ga je obiskal znameniti turški letopisec Evlija Čelebija. Trdnjava, v kateri je bilo takrat nekaj siromašnih hiš, džamija Sulejman hana, skladišče orožje in žitni magazin, se je delila na tri dele: na severni srednjeveški grad na rimskih temeljih, srednji turški in južni beneški... Med obema vojnama je bilo Hrvatov toliko kot Srbov, po drugi svetovni vojni je bilo devetdeset odstotkov Srbov... Knin, 24. avgust 1995 Ko smo zapeljali v Knin, smo se znašli na praznih uticah. Vse trgovine so zijale v nas z razbitimi vrati, izložbenimi okni. V prodajalni Čevljev so biti na poticah še vedno zloženi Cevji, copati, sandali... Srbi so pobegniti bosi, bi lahko bil naslov reportaže. V samopostrežni trgovini je dišalo po razlitem kisu, na potici so ostale Čaše senfa, v skladišču vreče moke... kot da bi šla skozi ulico dvojna nevihta, vojaška in civilna... Napisi so biti še vedno na hišah. V cirilici. Na zidovih in trgovinah pa opozorila: To je Hrvaško. Lastnik je Hrvat. Pripisana so bila imena. V latinici. Pred restavracijo Balkan so namestili telefonsko govorilnico. Nekaj ljudi je stalo in telefonira- lo. »Grili kod Sandra« (napis v latinici) je kazal proti hiši, ki je višje place. Z vrha trdnjave sem videl železniško postajo kot na dlani: več dolgih kompozicij tovornih vagonov, ki so stati na vetra in dežju, v nevihtah in snegu štiri leta, da je z njih začela kapljati rja. Kdor ima Knin, ta ima Banja Luko, je rekel moj spremljevalec. Sedem do zob oboroženih vojakov z razpetimi srajcami je dobesedno priteklo do hrvaške trobojnice na trdnjavi. Fant z zaplenjeno Črnogorsko kapico, v katero je vpel veC vojaških značk, jo je poljubti, nato pa naglo odrezal z nožem košCek rdečega platna. Za spomin. Pogledal me je, ker sem ga hotel fotografirati, ter rekel: »Fantje, gremo dalje, dokler ne pridemo v Vukovar!« In so se spustiti, stekli z utrdbe. Za njimi se je slišal samo žvenket orožja. Po predstavi smo se vrnili v Zagreb. Priznam, že dolgo nisem videl temnejše noči. Petnajst vojaških patrulj nas je ustavilo, legetimi-ralo. Za vsak primer. Nad našimi glavami so namreč zleteti bleščeči naboji. V Zagrebu smo izvedeti, da je nekaj Četnikov skušalo prečkati cesto pri Plitvicah. Potovanje vseeno ni bilo tako varno, kot je kazalo. A s Kemalom je bila to res šala. Bil je Cebtek, dva dni prej, preden so se hrvaški gospodje odpeljati v Knin. Z vlakom Svobode. Branko Somen M—1 SLOVENIJA SNG Drama Vpis abonmajev za sezono 1995/96 SNG Drama bo vpisovala abonmaje od 4. do 9. septembra v vpisni pisarni v Drami, Erjavčeva 1. Studentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra. Vpisna dvorana bo odprta vsak delavnik med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, v soboto pa-med 9. in 12. uro. ske izkaznice, vljudno prosimo, da se zglasijo pri blagajni MGL. Abonmajske predstave v sezoni 1995/96 H.H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO (režija: Hallmar Sigurosson) Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE (režija: Zvone Šedlbauer) J. J. Bricaire: DOHODNINA (režija: Vinko Moderndorfer) Abonmajski program za sezono 1995/96 - Ivan Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun; - Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta Hočevar; - Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magelli; - Heiner Miiller: FILOKTET, režija Paolo Magelli; - Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-Ernst M. Binder; -izbirna predstava po želji abonenta. Levi oder Od 12. do 16. septembra napovedujemo izjemno izvenabonmajsko gostovanje Kore-odrame: CARMINA SLOVENICA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev za dosedanje abonente bo potekalo od 4. do 9. septembra od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (v soboto le dopoldan) pri blagajni MGL. Vpis za dosedanje in za nove abonente bo od 11. do 15. septembra od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Abonente, ki so abonmaje plačali s položnico, a niso prejeli abonmaj- Alfred Jary: KRALJ UBU (režija: Bojan Ja-blanovec) Artur Miller: POGLED Z MOSTU (režija: Mario UrSič) V soboto, 9. septembra, ob 20. uri: Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI. Za izven. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli gledališča (vhod z Glavnega trga) za dosedanje abonente od 4. do 9. septembra, za nove abonente od 11. do 16. septembra, in sicer vsak dan od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 - Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj) - Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj) - Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica) - Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG-Kranj) - Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (-MGL Ljubljana) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Prireditve ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji V petek, 8.9., ob 18. uri bo v Babni hiši v Ricmanjih začetek prireditev z odprtjem razstave mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, Gorice in Benečije;" v Dolini bo ob 19.30 nastop godbe Breg in ob 20. uri v Galeriji Tork-la odprtje fotografske razstave posvečene Sasi Ota; na KTuži v Dolini bo Se sledila predstavitev knjižnih novosti ter nastopi zborov MePZ Primorec-Tabor, ŽPZ I. Grbec in MoPZ Valentin Vodnik. V soboto, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu koncert za sožitje - dobrodelni koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in sicilj-skega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček večera bo namenjen Skladu Lu- chetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin V nedeljo, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-niskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Gledališče Cristallo V petek, 8.9., ob 11. uri predstavitev nove gledališke sezone, ki se bo pričela 7. oktobra. GORICA Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. KOROŠKA SVEČE V sredo, 6.9., ob 18. uri bo pri Adamu srečanje prijateljev Sveskih slikarskih tednov. V petek, 8.9. bo v stari Soli predavanje Borisa Podracca z diapozitivi na temo »Anamorfoza forme v arhitekturi Borisa Podrecce«. V soboto, 9.9., ob 20. uri bo pri Adamu zaključna prireditev 15. SveSkega slikarskega tedna ’95. SLOVENIJA Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje iprosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANT1NA-ZI NATEČAJ. Vse informacije dobite vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. NATEČAJ ZA KRATKI CRNO-BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspiriran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500, 300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij, temveč originale. Rok za oddajo je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (torek in Četrtek od 12.00 do 14.00). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Grad sv. Justa: »De occulta philosophia« -festival Čarovništva. Otvoritev jutri. 5.9., ob 20. uri; sledil bo nastop gledališke skupine Streghissi, Gruppo Magico Triestino in Ma-gic party. »Musei di sera« (VeCer v muzejih): jutri, 5.9., ob 20. uri v mestnem muzeju C. Schmidi (Ul. Imbriani 5) bosta dr. Jšergio Cima-rosti in dr. Adriano Dugulin predstavila načrte za Verdijev kip. Predvajali bodo tudi film »Lorenzino de’ Medici«^(It. 'SSRin »Ostržek« (ZDA ’39). Nocoj ob 20. uri bodo v ljubljanski Mestni galeriji odprli pregledno razstavo kiparja Stojana Batiča. (na sliki: iz cikla Eksplozija II, steklo, brom) BLED Danes, 4. septembra, bo ob 21. uri v okviru večerov komorne glasbe na otoku v župnijski cerkvi sv. Martina nastopil ženski pevski zbor Mirko Skobrne z Jesenic. LJUBLJANA Jutri, 5. septembra, bo ob 21. uri v ljubljanskih Križankah zdaj že tradicionalen nastop legendarnih irskih godcev The Dubliners. Ansambel sestavljajo: Ronnie Drew, vokal, kitara,-Barney McKenna, banjo, mandolina,-John Sheahan, gosli, piščali, Sean- Cannon, vokal, kitara, Eamonn Campbell, ritem kitara. ROGAŠKO GLASBENO POLETJE. ROGAŠKA SLATINA Jutri, 5. septembra, bo ob 20. uri v Kristalni dvorani zdravilišča koncert opernih in operetnih melodij. Nastopajo solisti Mariborske opere. Program: Verdi, Puccini, Mozart, Strauss, Kalman, Lehar. MARIBOR Danes, 4. septembra, bo ob 19.30 v kazinski dvorani SNG Maribor koncert japonskih solistov. TABORSKI KULTURNI DNEVI. ŽALEC V sredo, 6. septembra, bo ob 19.uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora koncert Slovenskega okteta. FESTIVAL LJUBLJANA V ponedeljek, 11. septembra, bo ob 20. uri v Križankah gala koncert opemih-arij s svetovno znanim tenoristom-Josejem Carrerasom. Nastopajo še: Eli-sabet Rey, sopran, in orkester Slovenske filharmonije, dirigent Elio Bon-compagni. Koncert je omogočil Petrol. RAZSTAVE SLOVENIJA MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Moderni galeriji. GALERUA KRKA. Dunojska 65 V galeriji je do 6. septembra na ogled razstava scenskih osnutkov, karakternih študij, slik, risb in grafik Avgusta Černigoja. CANKARJEV DOM Razstavi PORTFOLIO - 55 protagonistov konstruirane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra. V Tivolskem gradu je na ogled razstava del nagrajencev prejšnjega mednarodnega grafičnega bienala. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI: Slikar- GALERIJA SMELT. Dunajska 160 V galeriji je na-ogled razstava -izbor cvetnih kompozicij: Rože - nosilke podzavestno dočutene vsebine Mire Capuder. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. GALERUA SKUC. Stari tra 21 V galeriji je na ogled razstava kiparke Anamarije Smajdek Komorni kalejdoskop. RAZSTAVNI SALON POUK. Titova 12 JESENICE V razstavnem salonu je na ogled razstava jedkanic akademskega slikarja Milana Batista. GALERUA SIVČEVA HIŠA. RADOVUICA V galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika. Predstavljena so dela, nastala v zadnjih šestih letih, med njimi tudi najnovejše risbe na papirju, katerih osrednja tema je umetnikova družina, (na sliki: Stopnišče mojih pokrajin, akril na platno, 1993) GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE V galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. KC Srečko Kosovel. SEŽANA V razstavnem prostoru je na ogled razstava akvarelov slikarja Marjana Miklavca iz Sežane. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. stvo in kiparstvo. FJK TRST Grad Sv. Justa Danes, 4.9., ob 21.30 celovečerni koncert Andreasa Vollenvveiderja. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Cristallo. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 4.9., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«. Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 8.10. razstavlja James Rosenquist. Muzej Revoltella-Galerija v 5.nadstr.: na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odborništva za kulturo Muzeja Revoltelle. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Sesljan - Sedež letoviščarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13, 16-19. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do da-nes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaških umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj». TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. PORTUGALSKA / PALAČE, HRANA, VINO_ Portugalski vladarji izvirajo iz Minha Iz vinogradov doline Douro teče znameniti portovec Calheiroski grof vsakemu obiskovalcu prijazno ra-^aže svoje posestvo - graščino z več kot Štiridesetimi sobami in pove, da so se v te kraje naselili že leta 1336. ^egov dom je majhna palača, krasita jo stolp in kapela, obkrožajo pa lepi vrtovi. Stoji na griču nad sevemopor-tugalskim mestecem Ponte do Lima. Z velike terase je udovit razgled na dolino, po kateri se razprostirajo vi-nogradi in sadovnjaki; v daljavi je opaziti most, ki so ga Cez reko Lima zgradili že stari Rimljani. V severni in osrednji devetdeset podobnih gra-ortugalski je približno ščin (solares de Portugal), ki turistom nudijo prenočitev z zajtrkom. Calheiroski grof je predsednik urada turihabskega združenja, v katerega so vključene vse graščine, ki se ukvarjajo s turizmom. Ob kozarcu porta vam bo gostitelj pripovedoval o pokrajini Minho - imenuje se po reki na meji med Španijo in Portugalsko - čudo- vitem predelu na severozahodu države, od koder izvirajo prvi portugalski kralji. Tam so vladali tri stoletja, vse do odkritja neznanih dežel, predvsem Amerik, ko je postala prestolnica Lizbona. Plemstvo je na svojih posestvih sprva gradilo gradove z utrdbami, pozneje pa graščine, največkrat v zeleni Raco do Calheiros je ena najlepših graščin v dolini Uma dolini Lima, predvsem zaradi bližine morja, pa tudi zaradi plodne zemlje. Calheiroški grof vsakemu obiskovalcu prijazno razkaže svoje posestvo - graščino z več kot štiridesetimi sobami Potomci plemiških družin že od leta 1983 na svojih posestvih gostoljubno sprejemajo tujce - seveda proti plačilu, s katerim vzdržujejo imetje. Gostje so deležni njihove gostoljubnosti, hkrati pa si lahko ogledujejo zgodovinske znamenitosti in uživajo v, izletih v čudoviti naravi. Dolina Minho je zaradi pogostega dežja in številnih rek tako zelena, da jo mnogi imenujejo Minho verde. Na gričevnati pokrajini dobro uspevata zelenjava in vinska trta. Ob atlantski obali leži drugo največje portugalsko mesto Porto. V smeri od obale proti notranjosti stoji zgodovinsko mestece Gui-maraes, ki obiskovalca najbolj očara po poletni nevihti, ko se v soncu bleščijo mokra granitna pročelja starih his. V bližini poganskega templja stoji cerkev Nossa Senhora de Oliveira, le nekoliko stran pa gotski portal Padrao do Salado, ki ga je po zmagoslavni bitki nad Mavri leta 1340 dal zgraditi kralj Al-fonso IV. Ce želite spoznati pravo Portugalsko, morate obiskati ta del dežele, ne Lizbone. V mestih, kot sta na primer Braga in Gu-. imaraes, boste naleteli na tradicionalno portugalsko Guimaraes je prva portugalska prestolnica gostoljublje in "miroljubnost. V tem delu države se ljudje ukvarjajo predvsem s poljedeljstvom, le ob obali je nekaj tovarn. V restavracijah Se vedno strežejo tradicionalne jedi, na primer caldo verde, zeljnato juho, ter cozido, jed iz klobas in fižola v omaki. Posušeno polenovko pripravljajo kar na 365 različnih načinov, torej vsak dan v letu drugače. V restavracijah boste za obed, ki ga sestavljajo tri jedi in steklenica vina, odšteli manj kot 15 dolarjev. Ce boste potovali proti severu, bo pokrajina čedalje redkeje naseljena. Majhnega mesteca Ponte do Lima turisti Se ne oblegajo, zato boste tam predvsem ob ponedeljkih, na tržni dan, srečali največ domačinov. Obiskovalci so presenečeni nad vladno odločitvijo, da tam zgradi avtomobilsko cesto, ki bo uničila neokrnjeno naravo, vendar bo potovanje med Portom in Španijo precej krajše. Turisti, ki bodo prenočili v Časi do Ameal v pristaniškem mestu Lima, bodo zjutraj se kako presenečeni, ker jih bodo ob 7.30 zbudile tovarniške sirene, saj je vila stisnjena med novo nakupovalno središče in tovarno. Ob dobrodošlici done Abreu e Lima boste na neprijeten dogodek kmalu pozabili, saj vas bo popeljala po čudovitih vrtovih. Ob dveh glavnih vhodih rastejo velike pinije, vsak apartma ima svoj vhod, zato si lahko vsak sam kuha, seveda pa lahko zajtrk pripravi tudi lastnica. Posestva se razlikujejo, nekatera so bolj bogato opremljena, vendar imajo vsa poseben čar. V najvišji kategoriji so palače z značilnimi belimi pročelji, casas antigas, sledijo jim velike podeželske kmetije, quin-tas, ki stojijo v čudovitem okolju, najskromnejse pa so casas rusticas, ki imajo največ dve spalnici in lepo opremljeno kuhinjo, vendar vam gospodar navadno postreže tudi z zajtrkom. Najprimernejše so za družine z otroki, ker jih obkrožajo veliki vrtovi in stojijo daleč od ceste. V dolini Douro je veliko vinogradov, saj od tam izhaja znameniti portovec. Z vinogradništvom se preživlja tudi veliko mladih družin, ki poleti sobe od-« dajajo tujcem. Opremljene so tako kot v začetku stoletja, zato se boste počutili kot v drugem svetu, čeprav bo tišino zmotil utrip bližnjega mesteca. Po članku Rogerja Vosssa, The European Magazine g Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20.4.: Cas, ki ga boste posvetili svojim bližnjim, se vam bo tokrat bogato obrestoval. Sožitje, ki bo sledilo vnovičnemu zbližanju, vam bo vlilo veliko sveže eneigije. BIK 21.4-20.5.: V svoji zagnanosti boste znova pozabili na obljubo, ki ste jo dali bližnjemu. Ta se tokrat sicer še ne bo pritožil, vendar pazite: veCno Čakajo samo bogovi. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Opazili boste, da se vas nekateri kar malce izogibajo. Najprej boste razloge neuspešno iskali pri njih, nato pa se boste zavedli, da ste danes na trenutke prav teCni. RAK 22. 6. - 22. 7.: Tokrat se boste odpirali le starim prijateljem, medtem ko boste do novih obrazov precej zadržani. A kljub temu bo naključni obiskovalec vzbudil v vas veliko zanimanje. LEV 23.7. - 23.8.: Ne boste imeli težav s pomanjkanjem energije, pač pa s tem, kako jo pravilno usmerih. Spoznah boste, da je včasih bolje obstati na mestu in se dodobra razgledati po okolici DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Na uresničitev svoje skrite želje se boste hoteli Cim bolje pripraviti, zato si boste vzeli nekaj prostega Časa. Spočiti in zbrani boste že bliže svojemu velikemu cilju. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Pogovom o neki občutljivi zadevi se kljub odpora tokrat ne boste mogli izogniti. Presenečeni boste, ko se bo začela vaša intimna izpoved stekati po strugi bližnjega kar sama. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Viski neporabljene energije se vam bodo nakopičili do te mere, da boste enostavno morah storiti nekaj velikega. Obstaja nevarnost, da boste s kohcino prezrli vsebino. STRELEC 23. IT. - 2T. 12.: Vaše telesno počutje ne bo ravno blesteče, zato za delo ne boste imeh prave volje. Odložili boste del bremena in se tako uspešno izognih bolezni, ki bi vas doletela sicer. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Temeljito boste pregledali svoje naCrte. Pod samokritično lupo boste med njimi ugledah precej takih, ki vam kradejo cas. Preostalim se boste veliko lažje posvetih. VODNAR 21.1. -19. 2.: SreCah boste osebo, ob kateri boste zaslutili možnost popolne iskre-nosh. Z zbližanjem ne boste odlašali, saj vam bo jasno, da to že od nekdaj močno pogrešate. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Preobrementii se boste z delom, Čeprav boste jasno Čutih, da vam to bolj škodi kakor koristi. Sele ko se vam bo začelo vrteti v glavi, si boste priznah utrujenost in legli. KRIŽANKA RUSIJA / BAJKALSKO JEZERO Vodoravno: 1. visoka planota v osrednji Aziji, 6. vrednostni papir, 9. ime nemškega alpskega smučarja Bittnerja, 10. oče, 11. švedski smučarski tekač (Gunde), 12. mesto v Siriji, Ha-leb, 13. kitajska utežna enota, 14. ime francoskega književnika Zolaja, 15. začetnici angleške pisateljice Cato, 16. nekdanji sovjetski partijski teoretik (Andrej), 17. kralj Lapitov v grški mitologiji, ki v Tartarju trpi privezan na veCno se vrteče goreče kolo, 19. škotsko moško krilo, 20. položaj telesa, 24. temen dežni oblak, 26. literarno delo, ki z ironijo napada negativne pojave ali osebe, 29. kratica za poštni predal, 30. ime nekdanjega vzhodnonemškega diktatorja Honeckerja, 31. osebni zaimek, 32. okrasna rastlina, 33. 2393 metrov visoka gora v Julijskih Alpah," 34. švedsko zimskošportno središče, 35. ime japonskega dirigenta Ozawe, 36. kitajski budizem, 37. prebivalec Vršne vasi v občini Šmarje pri Jelšah. Navpično: 1. imetnik, 2. slovenski akademski slikar (Drago), 3. glavno mesto Jordanije, 4. moški potomec, 5. kemijska oznaka za aktinon, 6. krogla pri balinanju, 7. naslovna oseba Shakespearove tragedije, 8. všeCna melodija, 12. dopolnilni predlog k pogodbi, 14. ime arhitekta Mihevca, 16. pokrajina, v kateri pridelajo največ žita, 18. začetnici doslej najuspešnejšega slovenskega atleta Lorgerja, 21. kemijski znak za rubidij, 22. fara, 23. sredstvo proti vročini in bolečinam, 25. mehko usnje, 26. drvar, 27. dolgorepa papiga, 28. Egidij, 31. mesto v srednji Dalmaciji, ob izlivu Cetine v morje, 33. vrsta hrasta, 35. okrajšava za “sveti”. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1.0 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •uesjy\ ‘neg ‘ihag ‘aiy ‘iuitj ‘mo ‘rpug ‘dd ‘Bipes ‘snqunu ‘Bžip ‘uoisiji ‘Aorrep^ ‘aj -raig ‘ubi ‘da[v ‘iiBAg ‘b}b ‘uiuhv ‘uoq ‘BSBqq :ouABiopoy\ A3US3H Prazni pomoli v Lištvanki Turizem v Rusiji se le počasi razvija Pristanišče Lištvanka ob velikem Bajkalskem jezeru sameva, v srediSCu mesta lahko naletite celo na kravo, Čolni, s katerimi so nekoč domačini po ogromnem jezeru prevažali turiste, samevajo. Naravne lepote brez turistov »Kako žalostna podoba,« pravi turistični vodic Sergej Volkov in pokaže na prazne pomole v Lištvanki, kraju na južnem delu Bajkalskega jezera. »Se pred nekaj leti so strokovnjaki napovedovali razvoj turizma, vsako leto naj bi prišla dva milijona turistov. Letos bomo lahko zadovoljni, Ce bomo našteli vsaj šest tisoč tujcev.« V Času razvoja svetovnega turizma bi morali tujci množično prihajati k obalam tega ogromnega jezera. Razvojni načrt turizma ob Bajkalskem jerezu ni izdelan, ni zgrajena infrastruktura, cene naraščajo, pa tudi politične razmere v državi niso stabilne, zato ne preseneča, da se turisti odločajo za oddih drugje. Bajkalsko jezero, najve-Cji svetovni vodni rezervoar, je od Moskve oddaljeno pet tisoC kilometrov, obkrožajo ga prostrani gozdovi in nedotaknjena narava. Poleti lahko turisti plujejo po jezera, jahajo skozi gozdove, streljajo medvede, skačejo s padali, se vozijo z baloni in se s helikopterji odpeljejo na najbolj oddaljene dele jezera. Kopajo se lahko povsod, saj je na obali veliko lepih plaž. Pozimi se lahko po zamrznjenem jezera vozijo s terenskimi vozili, Ce pa naredijo luknjo v debelo ledeno površino, je veliko možnosti, da bodo ujeli lososa, saj je v kristalno Cisti jezerski vodi veliko rib. Kljub naravnim lepotam prihaja k Bajkalskemu jezeru Čedalje manj turistov; leta 1988 so našteli približno 40 tisoč tujcev, dve leti pozneje pa 2e polovico manj. Lani jih je zaradi političnih razmer v državi prišlo le nekaj veC kot devet tisoC, letos pa pričakujejo obisk šest tisočih tujcev. Prvi hotel visoke kategorije »Turizem se je v zadnjih 15 letih počasi razvijal. Le malo ljudi pozna lepote tega območja,« je povedal Nikolaj Ivanov, direktor dražbe, ki v Irkutsku gradi prvi hotel visoke kategorije. »V Lištvanki ni nobene infrastrukture, Čeprav tujci prav od tu nadaljujejo pot proti drugim mestom,« je poudaril Volov, ki je zaskrbljen, ker letos junija ni bilo turistov, Čeprav je prav ta mesec najbolj primeren za organizirane izlete po okolici in jezeru. »Potovanje do jezera je postalo drago, ljudje tudi berejo o spopadih in vojni v Rusiji, Čeprav je pri nas mir in turisti niso v nevarnosti,« je dodal. 85 kilometrov v 6 urah Kdor se je pripeljal z ropotajočim in neudobnim tupoljevim 154, bo razumel, zakaj ni turistov. Polet od Moskve do Irkutska, ki je od jezera oddaljen 85 kilometrov, traja dobrih sest ur. Za bivanje v hotelu Into- urist morajo na dan odšteti 125 dolarjev. V njem so navadno ruski gostje - poslovneži, ki popivajo in prepevajo dolgo v noC in razgrajajo po temačnih hotelskih hodnikih. Na voljo so sicer tudi bolj udobne in cenejše sobe, vendar nihče ne ve zanje, ker v Irkutsku ni nobenega turističnega urada. Razkošna vladna vila, v kateri sta se leta 1990 pogovarjala nekdanji sovjetski zunanji minister Edvard Se-vardnadze in ameriški državni sekretar James Baker, je odprta za turiste, ki morajo za dan bivanja v njej odšteti sto dolarjev. Sobe oddajajo v mestnem protokolarnem uradu. »Verina turistov se pripelje z vlakom po transibirski železnici, v.mestu pa se ustavijo le za dan ali dva,« je povedal uslužbenec mestnega informativnega urada ter priznal, da v mestu ni ničesar, kar bi jih zadržalo dlje. »V zadnjih dvajsetih letih se ni nic spremenilo, zgrajeno ni bilo nic novega. Stvari se zelo poCasi spreminjajo na bolje. Potrebno je pritegniti tuje vlagatelje; seveda pa moramo najprej rešiti vprašanja lastninjenja zemlje. Pripraviti je treba načrt celotne predstavitve območja, kajti le tako naj bi v bližnji prihodnosti te kraje obiskalo 40 tisoC turistov.« Optimistično? Prepričan je, da bodo prišli turisti iz Evrope, Američani, Kanadčani in prebivalci azijskih držav, predvsem tisti, ki želijo preživeti počitnice v neokrnjeni naravi. David Ljunggren, Reuter SKANDINAVSKA KRIŽANKA 357 PESNIŠKA FIGURA MORJE MED ANGLIJO IN IRSKO FOSILNA SMOLA KOSITER SENČNA STRAN NOGOMETNI KLUB VAS PRI LITIJI IVICA FIGURA IZ KOŠČKOV KARTONA OBLIKA IMENA ELIJA OLGA KACJAN PERJE PRI REPI AVTOR: LUKA PIBER REŽISER SPIELBERG OVIRA PRI PARKURJU LOŠČILO CINK DANSKA IGRALKA (BRIGITTE) OBLIKA IMENA INGRID ZMEŠNJAVA KLIMATSKA NAPRAVA SOLZNI MEŠIČEK ZENSKA, KI PREISKUJE BLAGO DELAVEC VLABORA- TORUU IRN TV NAPRAVA OSMU TLES- KANJE VRATNICA GOLA JAZ (LATIN.) PURAN NORDIJ. IME ZA SMUČI BOKSAR LOUIS PERNATA ŽIVAL RIMSKI POZDRAV RITMIČNO GIBANJE IZABELA MAGMAT. KAMNINA PESNIK "SARAJLIC DELEC ZELEK. NABOJEM IME ČRKE SLOV. TV REŽISER RAJKO RANFL RIMSKI CESAR POČASNE KOTNI PLUG IGRALKA KEATON DAN V TEDNU MESTECE V DALMACIJI INDIJSKI EPSKI KRALJEVIČ OBSEG GUSOV ROZA FELIKS POHORSKI SMUČ. CENTER ELEKTR. NAPRAVA KAM- NOSEK ERBU NASKOK EDVARD RUSJAN PISA- TELJICA KOVAČ TITAN EDEN IN DRUGI SIMON ASIC ANTON AZBE JOŽE UDOVIČ OKREPITEV NAPE- NJALEC ZRAK (LATIN.) / NAUKO TEZAH KITAJ. UTEŽNA MERA ČASOVNA ENOTA vttn iavx V)JIJ.3X 33V DViNBdVN A3J.IN31)t3iZ VS VSO VITI IVAVN 33 HVNJMVS 331 -3PJOI3N3J,03 0333S NOZVdVlO SMO snraaflii 3d S3 NOI S33d 3AV S09 30l MS 003 3S331 3NI1 ON1SO VNINV31 V33VA03SI33d 3INZ30S NOI1IONO03IV :ouABJOpoA :A31IS33 SLOVENSKA DEDIŠČINA Burna preteklost gradu v Ormožu Krasijo ga freske A. Gleichenbergerja Ormož z okolico je približno do leta 1200 sodil pod ogrsko aijestvo, nato pa so ga za rimsko-nemsko cesarstvo osvojili Irm ^kivaza^ gospodje Ptujski. Kmalu se je razvila vas Ho-umues, ob njej pa grad, Id so ga morda pozidati na mestu nekoje ogrske utrdbe. Orad Ormož (Friedau), ki leži na strmem pomolu ®a S N. MESTO ZAGREB ®t23 O V Sloveniji: V torek bo večinoma sončno, zjutraj bo po nižinah megla. Popoldan se bo od zahoda ponovno pooblačilo. Obeti: V sredo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v ju- J V. J v v v J V ^ 'IM X \ ' v -H H- VtfJj g 1 j\ f*f\ \MS Kg JA* — - — ■* fcUUUll SnUIUU* LONDON - Medtem ko Veliko Britanijo pretresajo škandali zaradi lažnih verskih obredov, med katerimi dajejko duhovniki duška svoji spolni strasti, se je le našla ženska, ki je zadevo predala sodstvu. Potem ko jo je njen vikar med nekakšno orgijo prisilil, da je potešila njegov nagon, se je odločila, da ga prijavi in z njim vso anglikansko Cerkev. Skorajšnji ovadbeni postopek je napovedal odvetnik večje skupine deklet in žena, ki jih je večkrat spolno nadlegoval Chris Brain, bivši vikar v Sheffieldu; bivši zaradi tega, ker so ga pred kakšnimi desetimi dnevi suspendirali a divinis (zdaj je sicer v neki psihiatrični bolnišnici). In zakaj bi morala na zatožno klop z njim tudi anglikanska Cerkev? Zato, ker je dejanja, ki mu jih pripisujejo, zagrešil pod njenim okriljem. Sheffieldski arhidiakon Stephen Lowe je včeraj priznal, da je prejel sporočilo, s katerim ga odvetnik opozarja na ovadbo, v isti sapi pa je Časnikarjem zatrdil, da se ji bo odločno postavil po robu. Chrisa Braina dolžijo, da je spolno zlorabil veC desetin mladih žensk. Kdaj in kako? Po nedeljskih večernih molitvah v cerkvi jih je vabil na svoj dom in tu prirejal nekakšne taumaturške obrede, pri katerih so igrale bistveno vlogo roke - torej dotikanje, otipavanje. Če k temu dodamo, da je Gospodov služabnik vrtel moderno glasbo tako kot v diskotekah in da niso smela imeti dekleta na sebi nič drugega kot sam bikini, potem je slika menda popolna. Napoved o sprožitvi sodnega postopka je sovpadla z vestjo o še enem takem primeru, le protagonist je drug, in sicer duhovnik Andy Ar-buthnot, ki skrbi za božje ovčice v zahodni londonski četrti Notting Hill Gate. Ko je zvedela za Brainov primer in za ovadbo zoper njega, se je opogumila tudi ondotna faranka in po dolgoletnem molku obtožila Andyja, da jo je med Čudnimi obredi za pridobitev božje naklonjenosti in blagoslova nekam preveč vztrajno in pregloboko otipaval. Britanski tisk poroča tudi, da so policisti v sredo vdrli v župnišče sv. Marka v VVimbledonu in zaplenili veC deset videokaset pornografske in sadomazohistične vsebine. Cariniki so namreč dan poprej zasegli wimbledonskemu vikarju Marku Farm veC podobnih kaset, ki jih je imel v avtomobilu ob povratku iz Francije. Pa tudi katoliški pater Michael Hollings nima Ciste vesti: priznal je spolno nadlegovanje - vendar ne žensk, temveč najstnikov. Britanski bombnik strmoglavil v jezero Ontario TORONTO - Britanski bombnik vrste Nimrod, ki se je udeleževal vsakoletne kanadske letalske razstave, je včeraj strmoglavil v kanadsko jezero Ontario. Policija doslej še ni mogla ugotoviti, koliko ljudi je bilo na letalu, niti že je morda letalo zadelo v neko od plovil, ki so takrat plula po jezeru. Do nesreče je baje prišlo zaradi okvare. Starodavna tradicija Zulujev DURBAN - Pri Durbanu v Južni Afriki in v središču Kwa-Zulu, dežele tega starpodav-nega in ponosnega afriškega plemena je te dni potekala slovesnost, ki jo imenujejo »ples s trsjem«. Na slovesnosti mlada dekleta, obvezno device, korakajo pred kraljem Goodwillom Zvvelithi' nijem, ki si iz njihovih vrst lahko izbere ženo-Sedanji kralj ima že pet soprog, zadnjo pa je izbral pred tremi leti prav na »plesu s trsjem«. Pred kraljem so se po odpravi apartheida, kot vidimo, zvrstila tudi bela dekleta.