Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 162
Ljubljana, sreda 18. julija 1934
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. _ Telefon št. 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica St. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Kriza voditeljstva
Življenje narodov in držav je tako med seboj povezano, da je popolna omejitev na samega sebe povsem neizvedljiva, naj se je tudi tu ali tam poskušala. Zato so tudi po vsaki večji izpre-membi v notranjosti ene ali druge države kolikor toliko prizadete tudi bližnje in daljne sosede in se val posameznih pretresljajev ne ustavlja ob mejah, ki sta jih začrtali zgodovina in politika. Opredelitev in točna omejitev tako imenovanih notranjih državnih zadev, glede katerih naj velja načelo, da nima vanje posegati noben vpliv od zunaj in da mera napram njim molčati zunanja — mednarodna — kritika, je tedaj večinoma težavna in kočljiva. Skoro noben bistven notranji pojav v državah gotovega kroga ni tak, da ne bi tako ali drugače tangiral interesov ali življenja vseh ostalih. Povsem naravno je torej, da se mednarodna pozornost obrača napram vsem količkaj bistvenim spremembam, ki nam jih v zadnjem letu vedno bolj pogosto prinaša politični razvoj tega ali onega naroda naše ožje evropske družine.
Evropsko zanimanje zaposluje v zadnjih letih v veliki meri razvoj voditelj-ekih diktatur, ker pomenja voditeljski sistem popoln prevrat v dosedanjem pojmovanju države in njene funkcije napram ljudstvu in posameznikom. Ideja absolutnega vodi tel jstva in njegove logične posledice, totaiitete, ki dopušča in priznava le eno samo miselno smer, je v nekaterih evropskih državah nepričakovano naglo prodrla in postavila svoje predstavnike na najvišji vrh oblasti. Njeni glasniki so jo proglašali kot idejo "bodočnosti, ki bo prej ali slej obvladala v,3e narode in v temelju izpremenila ves dosedanji red, ki sloni na temeljih demokracije in na osnovah »človeških pravic«, onega historičnega dokumenta francoske revolucije, ki je za več kakor stoletje veljal za temelj vsake ustavnosti.
Zbeganost in notranja razdvojenost, delež narodov na posledicah svetovne vojne, gospodarska destrukcija in iskanje novih temeljev za bodočnost, vse to je pripravljalo tla za nove proroke, ki so obljubljali splošno odrešenje. Ljudstvo se tem voditeljem ni uprlo in če jih že ni pozdravljalo z nedeljenim zaupanjem, jim vsaj ni delalo ovir in se ni upiralo proti rušenju tradicionalnega državnega reda, ki je mase razočaral. Demokratski parlamentarizem je — gotovo ne brez lastne krivde — izgubil svoj kredit in uspelo je nacionalnim revolucionarjem sugerirati ljudstvu, da je vsega zla kriv demokratski sistem, ne pa njegovi izrastki in njegove zlorabe.
Ko pa se je poleglo prvo mrzlično navdušenje in je nastopila zopet doba treznih računov, se je pojavila naravna in razumljiva reakcija. Množice, ki so pod sugestijo gesel položile vso svojo usodo v roke posameznikov — voditeljev, so začele premišljati dalekosežnost spremembe, ki so ji same odprle pot, kritično motriti njih dejanske uspehe ter jih primerjati z obljubami in pričakovanji In tako je prišlo — mnogo prej, kakor je mogel marsikdo pričakovati — do krize voditeljskega sistema.
Primere vidimo v Nemčiji in v Avstriji, kjer je voditeljska diktatura dosegla vrhunec svoje moči.
Od triumfalne zmage narodnega socializma v Nemčiji pa do »druge revolucije« ni preteklo niti poldrugo leto, in danes je že očito, da je bilo poenotenje duhov, slavijeno kot največji uspeh novega reda, utopija. Danes ve ves svet, oa je nemški narod slej kakor prej razdeljen na več taborov, ki se med seboj borijo za moč in oblast. Ze kampanja proti kritikastrom je dala slutiti, da se totaliteta občutno krha, Papenov govor v Marburgu je vseboval programa-tično formulacijo konservativnih »obupu jočih patriotov«, 30. junij pa je razkril, kar se ni dalo več prikrivati, da niti v krogu najzvestejših ni edinosti, da je vzklilo seme upora celo med vodi teljevimi pretorijanci.
Hitler še vedno vzdržuje svojo tezo o narodu, ki mu brezpogojno sledi, o vo-diteljstvu, ki ni diktatura, marveč instrument ljudske volje. Sklical je parlament, ki mu je votiral soglasno zaupanje, vendar ni bilo več tistega entu-ziastičnega odmeva kakor ob prejšnjih podobnih nastopih, v inozemstvu pa je odmev skepsa in razočaranje. Nikdo ne more prezreti, da garda, ki je glasovala v Krollovi operi, ni več popolna, da niti ministrska klop ni več polnoštevil-na in da so zveze iz kancelarske palače v Neudeck in od tam v vojno ministrstvo čudovito zapletene. Ni še pojasnjeno, kaj se vse skriva za zaveso politične tajnosti in cenzure, ki je napram inozemstvu zaprla skoro vse poti informacije, zdi pa se, da voditeljska diktatura ni več zadeva narodne volje, nego zgolj vprašanje dejanske moči, in da se je občutno zamajala moralna osnova nemškega voditeljstva.
Avstrijska diktatura je bistveno mlajša od narodno-socialistične v Nemčiji, vendar jo kriza spremlja kot trajna senca. Dollfussova borba z narodnimi socialisti je pravkar dospela do viška in nikdo ne ve, kdaj in kakšen bo njen ij;id. Vse kaže, da anarhija v Avstriji ni
KRITIČEN POLOŽAJ V KALIFORNIJI
Splošna stavka v San Franciscu se širi tudi ie na draga mesta Občutno pomanjkanje živil - Spopadi s policijo in vojaštvom
San Francisco, 17. jufija. d. Položaj v mestu je postal po izbruhu splošne stavke skrajno kritičen in skoro ni možnosti, da bi preprečili krvave spopade. Stavkujoče delavstvo je popolnoma pod vplivom radikalnih elementov, ki imajo v glavnem stavkovnem odboru večino, tako da so zmerni elementi, ki si žele Rooseveltovega posredovanja, popolnoma potisnjeni v ozadje. Vojaštvo ie že zasedlo vse važnejše točke v notranjosti mesta, dočim so stavkujoči zavarovaE delavske kraje, predvsem pa pristaniški okrai. Pomanjkanje živil se že močno občuti. Mnoge trgovine z živili in restavracije so zaprte. Trgovine, ki še razpolagajo z živili, so svoje zaloge racionalizirale in jih prodajajo le v omejenih količinah. Veletrgov na razpolaga z živili v vrednosti komaj 10 milijonov delarjev. Delavci rekvirirajo živila, kjerkoli jih najdejo. Zaprta so vsa zabavišča in gledališča.
Župan Rossi je napovedal, da <bo skušal zatreti stavko z vsemi razpoložlj ivlmd sredstvi. Mestne oblasti imajo neprestano posvetovanja z vojaškimi funkcionarji Voditelji stavke so nasprotno prepričani, da bodo dosegli zmago že po kratkem času.
Na raznih krajih San Francisca je že prišlo do izgredov. V raznih krajih mesta so stavkujoči oplenili trgovine z živil*. Mnoga podjetja so svoja vrata un izložbe zabarikadirala. Tudi o Oaklandu je prišlo do napadov na trgovine z živili. _ .
V	San Rafaelu v KaHiforaiM je policija izsledila veliko skladišče orožja, mraiicije ia razstreliv. Oblasti so mnenja, da je bilo orožje namenjeno za stavkujoče v San Franciscu.
Obstoji nevarnost, da bodo stopili v sim-patijsko stavko tudi poljedelski delavci, kakor so to storili v Salinasu odpremlje-vatei zelenjave.
Zastoj v prometu
San Francisco, 17. julija, g. Stavkovni val se iz San Francisca liri tudi na druge dele Amerike. V Birminghamu je začelo danes stavkati 20.000 tekstilnih delavcev.
V	Mineapolisu je nehalo delati 6000 transportnih delavcev. V Portlandu v državi Oregon je bila danes proglašena splošna stavka. Tudi v Kanadi se polagoma že opažajo učinki splošne s^vke. V Vancouvru pristaniški delavci nočejo iztovarjati blaga z ladij. V pristanišču vlada ogromna zmeda in ladje sploh ne morejo odpluti.
Cestni promet v San Franciscu popolnoma počiva, dasi je mestna občina zagrozila stavkujočim cestnim železničarjem, da jih bo kaznovala z odtegnitvijo pravice do pokojnine. Dopoldne se je sestal poseben mestni odbor za poravnavo stavke, v katerem je okoli 50 uglednih meščanov, vendar pa prva pogajanja niso imela nobenega uspeha. Nacionalna garda je postavila strojnice po strehah raznih skladišč v pristanišču, tako da obvlada z njimi ves prostor v pristanišču. Povsod stojijo straže nacionalne garde z nasajenimi bajoneti. Župan Rossi je zaprosil za nova ojačenja nacionalne garde. Guverner je izdal prebivalstvu San Francisca proglas, v katerem utemeljuje izredne varnostne mere.
V	kaliforniškem stavkovnem ozemlju je prišlo preko dneva na raznih krajih do krvavih spopadov in nasilstev. V Los Ange-lesu so hoteli stražniki aretirati govornike, ki so pozivali množico na upor. Se preden pa so izvedli svojo namero, jih je napadlo 200 stavkujočih s točo kamenja, pri čemer so bili trije stražniki hudo ranjeni. V Oaklandu je policija izvedla racijo za hujskači in aretirala 12 govornikov. V spopadu med policijo in stavkujočimi so bile štiri osebe ranjene. Straža je našla na železniškem nasipu bombo, ki jo je izročila policiji. Stavkovno gibanje se tudi tukaj trajno širi ter so se v okolici Oaklanda priključile stavkujočim številne nove organizacije. Razen mezdnih zahtev in zahtev za skrajšani delovni čas hočejo stavkujoči predvsem dobiti v roke ona mesta, ki najemajo transportne delavce, ker hoče imeti delavstvo v pristaniščih samo organizirane delavce. Ker vztrajajo podjetniki v zahtevi po svobodni izbiri delavstva, sta si stališči obeh strank seveda nepopustljivo nasproti. V teh okoliščinah računajo, da se bo splošna stavka razširila še na Los Angeles. Ortland, Seatle, Takoma in San Diego. Kako resen je položaj v Los Angelesu, priča dejstvo, da hodi policija po mestu samo v večjih močno oboroženih skupinah in je zahtevala, da mora civilno prebivalstvo oddati vse orožje. V San Diegu je pri tem zadela na odpor ter so jo obmetali s kamenjem.
V	mesto so danes še prišli tovorni avtomobili z živežem, ki jih je spremljala policija. V ostalem pa so zaloge sočivia in sadja ter tudi drugih življenjskih potrebščin v velikih trgovinah že precej pošle.
Koncentracija vojaštva
San Francisco, 17. julija, n. Zaradi nevarnosti velikih izgredov im nemirov je vlada poslala v San Francisco močne vojaške oddelke. Doslej je zbranih v San Franciscu nad 50.000 mož pehote, topništva ln
konjenice. Mestni župan je zahteval od kalifornijskega guvernerja, naj pošlje še nadaljnja vojaška ojačenja, ker groze mestu kljub vsem varnostnim ukrepom vedno več, jI nemiri. Vojska bo zasedla vse področje, v katerem se širi stavka. Ker so ustavili delo tudi v vseh mestnih podjetjih, grozi sedaj ne samo pomanjkanje živil, marveč tudi pomanjkanje vode in električnega toka za razsvetljavo. Na poziv župana je vodstvo stavke pozvalo delavstvo mestnih podjetij, zlasti elektrarne in vodovoda, naj se vrnejo na delo. delavstvo pa je to zahtevo odklonil!o. Situacija postaja zaradi tega vedno -bolj kritična. Železniški promet se vrši v Kaliforniji samo še na štirih progah, a še to v skrajno skrčenem obsegu. Vozovi so skoraj popolnoma prazni, ker si v takih razmerah nihče brez nujne potrebe ne upa na pot.
Po mestu patruliraio močni vojaški oddelki, da preprečijo ropanje trgovin. Klub temu pa se ropi dan za dnem ponavljajo. Značilno je, da sodelujejo pri tem zlasti ženske. Zaradi pomanjkanja živil in iz strahu pred nadaljnjimi dogodki ie doslej zapustilo San Francisco že nad 100.000 ljudi. Stavkovni pokret se še vedno širi in je zajel že skoraj vso Kalifornijo. Stavkujočim so se pridružili ne samo vsi tekstilni delavci, ki jih je par stotsoč, marveč tudi vsi pristaniški delavci vzdolž vse kalifornijske obale. Stavkovni pokret se čiim dalje boli širi tudi med poljskim delavstvom, tako da je preskrba živil čim dalje težja.
Delavske barikade
San Francisco, 17. julija, n. Ko so prispele vesti, da prihajajo vojaška oiačenja, so stavkujoči na raznih krajih mesta zgradili
barikade. Vojaštvo ie na vseh važnejših mestih postavilo strojnice, v pristanišču pa tudi topove, tako da je mesto podobno vojaškemu taborišču. Če tudi formalno še ni bik) proglašeno obsedno stanje, se v praksi že izvaja.
General Johnson je nameraval prirediti danes v San Franciscu veliko zborovanje, na katerem je hotel obrazložiti gospodarski položaj Amerike in pozvati delavstvo naj ne naseda tujim agentom in naj se vrne na delo. Policija pa je odklonila vsako odgovornost za red m mir in je naposled prisilila Johnsona, da je svoj shod odpovedal. Policija pravi, da je položaj tako napet, da bi že sam pojav generala Johnsona mogel imeti nedogledne posledice.
Omogočenj e prehrane
San Francisco, 17. julija AA. Splošna stavka je izgubila mnogo svoje prvotne resnosti, ker je osrednji odbor stavkajočih sklenil, da se ne bo npiral vzdrževanju tramvajskega prometa ne obratovanju gostiln. Zastopniki glavnega stavkovnega odbora so izjavili, da ne marajo, da bi zaradi njihovega spora z delodajalci trpelo lakoto .prebivalstvo, ki je pri tem sporu popolnoma nedolžno. Stavkovni odbor je pozval delavce, da ne smejo ustavljati in tudi ne na kakšen drugi način šikanirat! tovornih avtomobilov, ki bodo vozili živež.
Samo predigra
San Francisco, 17. julija w. Mestni upravi se je dopoldne posrečilo, da je spet deloma spravila v promet cestno železnico, ki je ves dan pod vojaškim nadzorstvom. Oblasti so posvarile stavkajoče pred izgredi, ker bodo sicer uvedle najstrožje ukrepe. živeža je začelo polagoma primanjko-
vati. Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana. Kalifornijski guverner in župan mesta nameravata proglasiti ofosedno stanje, ker pa bodo v kratkem nove volitve, odlašata s tem ukrepom do skrajnosti in čakata na morebitna izzivanja stavkajočih. Delavci se očividno zavedajo tega ki so doslej razmeroma mirni. Delavski voditelji v Mineapolisu &o izjavili, da so sedanje stavke samo predigra za veliko splošno stavko.
Nevarnost stavke v New Yorku
New York, 17. julija, d. Obstoja nevarnost, da bo izbruhnila stavka tudi ▼ milijonskem pristanišču, če se parniške družbe ne bodo izjavile pripravliene za pogajanja z zastopniki strokovnih organizacij o uovi ureditvi mezd, delovnega časa in delovnih odnošajev. Glasovanje o proglasitvi stavke bo v četrtek.
Stavko podpirajo Japonci?
Pariz, 17. julija, u. »Peta Parisien« objavlja obširna poročila o stavkovnem po-kretu v Kaliforniji in drugih ameriških državah. V ameriških gospodarski krogih izražajo bojazen, da bo ta pokret zadal hud udarec vsemu ameriškemu gospodarskemu življenju. Razvoj položaja povzroča največje skrbi. Gospodarska politika Roosevelta bo s tem doživela svoio najtežjo preizkušnjo. Kljub koncentraciji vojaštva oblasti ne morejo preprečiti nemirov in izgredov, ki se vedno boij šiirijo. V mnog,ih mestih so stavkujoči izropald vse trgovine z živili Ponekod se je morala policija celo umakniti. Med stavkujočini se živahno udej-stvu-jejo tudi ženske, ki nosijo orožje in se udeležujejo zlasti pohodov na trgovine z živili.
»New York Heraid« poroča, da so glavni
iniciatorj« stavkovnega g'banja Japood. Povsod se opažajo japonski agitatorja, ki dajejo stavkujočini tudi finančna sredstva. Zatrjujejo, da je bila vsa stavka ongaiifizn-rana in financirana iz inozemstva-
Proti skupni Jronti
s komunisti
Vse socialistične stranke na češkoslovaškem odklanjajo ponudbo komunistov za osnovanje skupne fronte
levice
Praga, 17. julija, d. Komunistična stranka v Češkoslovaški je poslala sporedno s pogajanji komunistov in socialistov v Franciji za skupno fronto in v zvezi z zunanjepolitičnim preokretom Sovjetske unije, ki pomeni morda tudi novo orientacijo komunističnih strank v Evropi, češkoslovaškim in nemškim socialnim demokratom, kakor tudi češkoslovaškim narodnim socialistom predlog svojega vodstva za sodelovanje. Ponudba mnogo presega ponudbo francoskih komunistov socialistom, ker skuša poleg skupnih protestnih in demonstracijskih prireditev uveljaviti tudi pozitivne strankarske zahteve, na katere socialistične stranke v Češkoslovaški ne morejo pristati, ker imajo izrečno propagandni in v mnogih pogledih utopistični značaj. Po informacijah iz vodstva češkoslovaške
socialno-demokratske stranke bo komunistična ponudba vljudno, toda odločno odklonjena. Isto bodo storili tudi nemški socialni demokrati in češkoslovaški narodni socialisti. Pri tej priliki bodo socialistične stranke tudi poudarile, da nočejo imeti nobenih zvez s komunistično stranko, ker so se že pogosto prepričale o nelojalnosti njenih ponudb za sodelovanje. Glede na politično stališče komunistične stranke in duha, ki veje iz njene ponudbe, so socialistične vladne stranke mnenja, da tudi najnovejši predlog ni mišljen odkritosrčno, temveč predstavlja samo taktični manever, ki naj ne služi misli enotne fronte levice, pač pa komunistični agitaciji v času parlamentarnih in političnih počitnic.
Nemirna Avstrija
Tudi grožnje s smrtno kaznijo ne morejo zatreti v Avstriji atentatov z razstrelivi in peklenskimi stroji
samo plod zunanje propagande, ^ temveč glasen izraz odklonitve vladajočega sistema.
Inozemstvo zato z napeto pozornostjo sledi razvoju v Nemčiji in Avstriji in motri dogodke, ki odpirajo izglede za vedno nova presenečenja. Znamenja kažejo, da se bliža rešitev krize voditeljstva, ki pa utegne biti bistveno drugačna, kakor jo glasniki novodobnih diktatur žele in pričakujejo.
Dunaj, 17. julija, p. »Reichspost« poroča, da se že kažejo posledice drakonskih ukrepov, ki iih je izdala vlada zoper terorizem. V zadnjih dveh dneh je bilo oddanih mnogo razstreliv policijskim oblastem. Na Dunaju so teroristi v strahu pred smrtno kaznijo izročili policijski direkciji nepričakovano velike količine, ki kažejo, da so razpolagali skoro z neizčrpnimi zalogami. Kakor na Dunaju ee vrši oddaja razstreliv iu-di v vseh drugih mestih, pa tjdi na deželi. Šele sedaj se vidi, kakšna nevarnost ie pretila Avstriji, če bi se vsa ta razstreliva uporabila za teroristična dejanja. Jutri opolnoči poteče petdnevni rok za oddajo razstreliv. Pri komur ee bodo po tem roku našla razstreliva ali kdor bo kakorkoli sodeloval pri terorističnih dejanjih, bo brez milosti obsojen na smrt.
Kljub temu ©e zdi, pravi >Reichepost« dalje, da se narodni socialisti še ne mislijo vdati. To dajo slutiti ne samo vsakdanji novi atentati, nego tjdi tatvine eksplozivnih sredstev, ki so bile izvršene v zadniih dveh dneh pri raznih -podjetjih, ki jih potrebujejo za svoje obratovanje. Tako so neznanci odnesli v Gloggnitzu pri tamošnjem rudniku okrog 500 kg ainonita. Oblasti so kaznovale ravnateljstvo podietja z globo 6000 šilingov, ker ni razstreliva dovolj zavarovalo. V Egeru v bMžini bavarske meje so našli davi v nekem gozdu zabofj, v katerem je bilo 58 kg dinamita. Kakor so pozneje ugotovili, je bil dinamit ukraden v nekem podjetjj na Solnograškem.
Čeprav uvedba smrtne kazni ni ostala brez odmeva, se vendar le nadaljujejo atentati in ie bila tudi v pretekli noči "izvršena cela vrsta novih terorističnih dejanj. V Bemdorfu na Sp. Avstrijskem je nastala ponoči silna eksplozija, ki je prebudila vse prebivalstvo ter izzvala strah in paniko. Pozneje ©o ugotovili, da je eksplodiral zaboj dinamita. Eksplozija pa ni napravila posebne škode, ker v bližini ni bilo ne hiš ne ljudi. Poleg rafzstreljenega zaboja so našli listek, na katerem je bilo z okorno roko napisano: Zadnji opomin!
Po poročilu »Reichsposte« vlada med narodnimi socialisti zaradi 'Jkrepov, ki jih je izdala vlada proti njim, silno ogorčenje. Posebno ogorčeni so zaradi tega, ker bodo s smrtjo kaznovani tudi tisti, pri katerih ee bo po 18. juliju našlo razstrelivo. S tem jim ie selo otežkočena njihova akcija, ker si sedaj nihče ne bo upal skrivati za nje eksploziva. Vlada in policija sta dobila zadnje dni iz hitlerjevskah vrst nova grozilna pisma- Hitlerjevci napovedujejo, da bodo v znak proteste proti vladnim ukrepom izvršili po 18. julija vsake četrt ure nov atentat. Za vsakega hitlerjevca, ki bi ga dala -vlada jjstificirati, bodo pognali v zrak kako javno poslopje. >Reichspost< dodaja, da bodo oblasti zaradi tega še povečale čuječnost, da preprečijo take nakane. V ostalem upajo, da bodo ukreipi, ki eo bili izdani, onemogočili teroristično akcijo, ki je že doslej povzročila mn<xie škode.
Odpusti Javnih nameščencev
Dunaj, 17. Jul. w. *Neuigkeits-WeIfcblatt« poroča, da je bilo 15. t m. odpuščenih iz službe 14 aktivnih uslužbencev zveznih železnic, ki so se pregrešili proti obstoječim predpisom zaradi svojega političnega mišljenja oziroma poškodbe državne imovine. Vsem so bili obenem zmanjšani prejemki za eno tretjino.
Prijeta atentatorja
Inomost, 17. julija, n. Kakor znano, je bil svoječasno obsojen heimwehrovec Franc Streel na tri mesece zapora, ker je na bavarski meji streljal na hitlerjevce in enega ubil. Streel je pred par dnevi prišel iz zapora in zopet nastopil svoje službeno mesto v Inomostu. Ro je snoči legel spat. je naenkrat začul pod svojo posteljo tiktakanje ure. Ko j« pogledal pod posteljo, je našel peklenski stroj, v katerem sta bila 2 kg amonita. Naglo je prekinil zvezo z baterijo
tn odnesel stroj iz hiše ter obvestil o najdbi orožništvo. Preiskava je ugotovila, da sta pekileniski stroj nastavila hjderjevca Maks Wild in Franc Neubauer. Peklenski stroj je bil tako močan, da •bi bila eksplozija pognata v zrak vso hišo in ubila vse stanovalce. Wilda so takoj aretirati, Neu-bauerja pa so zalotiii danes v bližini nemške meje. Oba sta priznala, da sta se hotela maščevati nad Streelom in da sta dobila »a to naročilo iz Nemčije.
Reforma vojaške vzgoje v Italijr*
Pariz, 17. julija. AA. »Temps« poroča bc Rima, da je italijansko vojno ministrstvo izdalo važen odlok za okrepitev italijanske vojaške moči. Gre za vojaške vaje mladine, ki je bila že zdaj obvezana, da se pred odslužitvijo vojaškega roka izuri ▼ vojaških stvareh. Dočim je doslej to vojaško vežbanje trajalo samo po dve leti, bo v bodoče trajalo cela tri leta. Tako bodo re-kruti že ob prihodu v aktivno službo dokaj dobro izurjeni, zaradi česar se bo mogel vojaški rok v kadru skrajšati. Zdi se. da se je Italija odločila za ta korak iz finančnih in vojaških razlogov. Po sodbi rimskega dopisnika »Tempsa« bi Italija rada prihranila pri vzdrževanju vojaštva in porabila prihranke za nabavo vojaškega materijala in za motorizacijo armade.
Poplave v Karpatih
Berlin, 17. julija, vr. Po varšavskih vesteh so poplave posebno v karpatskem predgorju zavzele ogromen obseg. Pod vodo so številna mesta in vasi, nekatere celo popolnoma odrezane od zunanjega sveta. Med povodnijo je utonilo mnogo ljudi, posebno otrok, največ zaradi tega, ker je voda pritisnila tako hitro, da niso mogli zbežati. V poljskem letovišču Zakopanih je utonilo 10 ljudi. V večini poplavljenih krajev je voda odnesla skoraj vso živino. Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Varšave, so tiri na železniških postajah popolnoma pod vodo. Elektrarne so v več večjih mestih, tako v Novem Sandecu in Zakopanih, poplavljene in nesposobne za obrat, tako da so mesta ter bližnja in daljna okolica brez luči. Dopoldne se je položaj še poslabšal, ker nalivi še vedno niso prenehali.
Hirida suša na Kitajskem
Peking, 17. julija d. Na Kitajskem vlada že nekaj tednov neobičajna vročina ki suša. Na tisoče ljudi je že pomrlo zaradi sončarice. Izmed 0 spremljevalcev Pančen Lame, vrhovnega poglavarja lamaističn« cerkve, jih je o umrlo v vlaku. Pančen Lama je prispel v Peking z letalom, njegovo spremstvo je potovalo po železnici. Zaradi rzredne suše sta prizadeti zlasti južna in srednja Kitajska. Mnoge reke in kanali so popolnoma usahnili zaradi česar Je ogrožena prehrana mnogih mest, ker je (»nemočen vsak promet s čolni. Ker po^Ja že dolgo časa niso mogli več namakati, se mora računati, da bo letina skrajno slaba. Nasprotno je bilo v severnih pokrajinah močno deževje, zaradi česar obstoja tamkaj nevarnost poplav.
Tsaldarisovo potovanje v inozemstvo
Atene, 17. julija. AA. Predsednik grške vlade Tsaldaris odpotuje ob koncu prihodnjega tedna v neko inozemsko kopališče. Za njegove odsotnosti ga. bo zastopal podpredsednik vlade vojni minister t er. - • Kondilis.
Diplomatska akcija
za vzhodni pakt
Po načelnem sporazuma se vrše sedaj podrobna
diplomatska pogaSanja o vz&odnsm paKtu
Pariz, 17. julija d. O smernicah varnostne politike ter diplomatskih pogajanjih o vzhodnem paktu iza medsebojno pomoč Izjavljajo v poučenih francoskih političnih krogih, da ima francoski načrt svoj izvor r ženevskih sklepih, ki so določili kot pogoj za zmanjševanje oborožitve varnost za vse evropske države, štiri evropske velesile ne morejo same ustvariti direktorl-ja, ki bi malim državam predpisal kak vrnostni sistem. Zato se pakt štirih praktično ne more oživotvoriti. Da bi ženevska razorožitvena konferenca ne doživela popolnega poloma, se je francoska vlada odločila za ta načrt, ki tvori temelj evropskega sporazuma 0 varnostnem vprašanju in s tem obenem temelj miru.
Izjave ruskih poslanikov v Londonu In Rimu s0 pokazale, da gre za resno mirovno dei^nje in ne morda za pomanjkljivo Pod-jetje, kakršnega predstavljajo p0j večini takozvani pakti o nenapadanju. Pakti o nenapadanju ne nudijo zadostnega jamstva z* zmanjšan le oborožitev ker pušca,o pogodbenim državam prav tej stvari popolno svobodo. Pakti o medsebojni pomoč! pa nasprotno omogočajo zmanjšanje efektivnih vojaških sil ter odpirajo pot politiki zaupanja In gospodarskega sodelovanja. To je bila vodilna misel francoske vlade, k* le zainteresirala vzhodne evroPske male države za regionalni pakt in ko je skupno z Rusijo obvestila velesile o tem načrtu. Anglija je napravila orvi korak. Imenovala je vojaškega atašeja pri svojem poslaništvu v Moskvi, dočim je ruska vlada imenovala svojega pri poslaništvu v Londonu. To dokazuje, kako močn0 Je tudi Anglija zainteresirana pri razvoju Rusije.
More se tndi pričakovati, da bo imel sporazum z Nemčijo glede pakta o ;medsebojni pomoči za posledico tndi zboljšanje
nemško-ruskih odnešajev. PriMrzanjeev-
ronskih zanadnih držav in Nemčije Sovjet-uniji bi gotovo prineslo tudi gospodarske koristi. Kar se tiče Poljske, se bodo nastale težkoče odpravile na tanacin da bo obdržal svojo vrednost nemsko-polj-ski pakt o nenapadanju poleg vzhodu^ evropskih po^db o medsebojni po moč h T J na enak način uredili shčno zadevo, ko je Slo za nemsko-rusKo rapall-sko pogodbo.
Poljska in Neračija
Pariz. 17. julija. A A. Iz Londona poročajo: Se zmeraj ni končnih poročil o uspehu izgovorov med britanskimi .^toi^ki m da podarja nemška vlada »te T^drzke, berlinsko in varšavsko vlado o vzhodnem raktu. Iz zasebnih krofov ee pa doznava, lci iih je navedla že v petek pri pnvem ob^ka britanskega poslanika v tej stvari. Tako trdijo med drugim, da nemška vlada zahteva da se 'i jasno obrazloži, ali ]H bo dejanska enakopravnost priznana ze pred formalnim oristopom Nemčije k vzhodnemu paktu ali šele po njem. Razen tega je baje nemška vlada zahtevala pojasnila, v katerih panogah oboroževanja bi ta ena.-vO-pravnost dejansko prišla do izraza.
Glede Varšave trdijo v Londonu, da tamkajšnja -vlada ne poudarja toliko pridržkov. Pojavlja eamo vprašanje, ali ne bodo od teca pakta imeli znatno večjih koristi kakor Poljeka Scvjeti. ker bi prišli v neposredno zvezo e Francijo, neodvisno od Poteke. V Londonu sicer naglašajo, da na-
vajajo v Varšavi te pridržke »»amo višji uradniki zananjega ministrstva in da je
pričakovati končnega odgovora šele r»o vrni-tvi zunanjega ministra Becka iz Tallina.
?Ilustrovani Curier Codzienk piše o načrtu vzhodnega pakta in pravi med drugim, da po doslej štiri države popolnoma pristale na ta načrt, toda dve od teh štirih držav, to sta Italija in Velika Britanija, nočeta prevzeti s tem paktom nobenih novih obveznosti. Od Poljske Pa mislijo po sodbi lista zahtevati obveznosti in ercer dokaj pomembnih.	. ..
V sličnem smislu ee izraža tudi crpozicij-ska delničarska »Gazeta Varazawka«. List nravi, da zb.ija načrt 'vzhodnega pakta na Poljskem precei kritike. Po njegovi f>odb-se bo mogla Poljska kot tista država, ki je pri tem paktu najbolj prizadeta, definitivno izreči šele tedaj, ko bo izvedela podrobno sodbo vseh drugih prssumptiv-nih udeležencev tega pakta.
Sporazumevanje Italije in Francije
Kini, 17. julija, d. Kakor zatrjujejo, bo imel pred kratkim iz Pariza se vrnivši francoski poslanik Chambrun že v najbližji bodočnosti več važnih razgovorov z merodajnimi italijanskimi činitelji. Govore tudi, da bodo še pred prihodom francoskega zunanjega ministra v Rim urejena vprašanja, kl so bila med Italijo in Francijo sporna že od konca svetovne vojne. Gre predvsem za ureditev južne libijske meje in tuniškega statuta v smislu obljub, danih Italiji.
Po italijanskem mnenju W bila Francija z novo pogodbo zaščitena pred vsakim ogražanjem svojih mej in bd zato ne mogla po njegovi zaključitvi navesti nobenega pametnega vzroka proti takojšnji ponovni oborožitvi Nemčije v okviru enakopravnosti. Zato se more smatrati kot verjetno, da bo Italija izkoristila že v najkrajšem času svoj diplomatski vpliv v Nemčiji zaradi njenega pristopa k vzhodnemu paktu.
Rusa vatijo Nemčijo
Moskva, 17. julija, n. ^Izvestja« pišejo, da je stališče, ki ga je zavzela Anglija v pogledu vzhodnega varnostnega pakta, največje važnosti za nadaljnji razvoj mednarodne politike. List se bavl obširno s stališčem Nemčije in naglasa, da bi bil pristop Nemčije k vzhodnemu varnostnemu paktu tako v interesu Nemčije same kakor v interesu evropskega miru. Rusija iskreno želi, da bi se Nemčija za to čimprej odločila.
Neuratfcova misija
London, 17. julija n. Veliko senzacijo je izzvala vest »Daily Heralda« iz Berlina, da bo nemški zunanji minister Neurath v najkrajšem času podal izjavo, da Nemčija sicer ne more pristati na vzhodni varnostni pakt, da pa se bo najkasneje meseca septembra vrnila v ženev0 In nadalje sodelovala v Društvu narodov. V Angleških krogih smatrajo, da poizkuša sedaj Neurath, ki je bil dolgo časa nemški poslanik v Londonu in dobro ve, da Anglija ne pozna šale in da misli resno podpirati francosko politiko paktov, rešiti za Nemčijo, kar se še rešiti da. Vprašanje je le v koliko bo mogel spričo razmer, ki so zavladale v Nemčiji, to se storiti.
Histerični grški samostan stal žrtev požara
Samostan Megafileon na Peloponezu z vsemi dragocenostmi in knjižnico vpepeljen
Atene, 17. julija. AA. V grški javnosti in v vseh slojih prebivalstva je _ zbudilo veliko presenečenje poročilo, da je nastal katastrofalen požar v samostanu Megafi-lecnu na Peloponezu, v največjem in v vseh ozirih najznamenitejšem starem grškem samostanu iz srednjega veka.
Samostan Megafileon je že po sa™ in zunanjosti izredna znamenitost. Vse poslopje je tako rekoč vklesano v skalo. Od njegovih znamenitosti je omeniti predvsem staro in veliko knjižnico. Kazen tega im/j samostan mnogo dragocenih relikvij, ki so tudi s kulturno-zgodovinskega vidika velike vrednosti. Med mnogimi znamenitimi ikonami je najznamenitejša ikona sy. Luke iz 7. stoletja, napravljena iz zlata in vocka.
Ogenj je nastal, kakor vse kaže, v celici
nekega meniha, ki ni dovolj pazljivo ravnal s svečo. Požar se je širil z neverjetno naglico in je že doslej uničil sikoraj ves samostan. Menihi se obupno trudijo, d« bi rešili vsaj nekaj samostanskih znamenitosti. Pravijo, da so kip sv. Luke rešili, pač pa je zgorela vsa samostanska knjižnica.
Na prve vesti o požaru je takoj prihitelo iz bližnjih garnizij vojaštvo, iz Aten in Patrasa pa so poslali gasilce. Toda vzlic vsem naporom ni nade. da bi se dal le del samostana rešiti. Ogenj je celo zajel veliki in znameniti samostanski.gozd. Tudi tam se gasilci in voiaki zaman prizadevajo, da bi ga zadušili. Vse kaže, da bo tudi gozd postal žrtev plamenov.
Človeških žrtev pri tem požaru doslej še ni bilo. Poročajo tudi o nekem drugem gozdnem požaru pri Novem Epidavru.
!8
Nad štiri milijard* m javna dela v Pariza
Pariz. 17 julija, kvr. V izvedbi francoskega programa za preskrbo dela se bodo v Parizu v prihodnjih letih izvršila velika javna dela s celokunnimi stroški 4 in pol milijarde frankov. Po investicijskem programu mesta Pariza bo podrtih mnogo nezdravih poslopij, izpopolnjeno omrežje podzemske železnice, na novo zgrajenih in povečanih več pariških mostov, izvršenih več raznih olepšav mesta in drugo.
Obisk litovskega zunanjega ministra v Moskvi
Kovno, 17. juliia. kw. Litovski zunanji minister bo na povabilo Litvinova dne 4. • avgusta odpotoval v Moskvo.
Nesreča nemške himalajske ekspedicije
London, 17. julija. AA. Iz Simle poročajo: Semkaj so prispela poročila, po katerih vse kaže. da je nemška ekspedicija na Himalajo doživela katastrofo. Nemško odpravo je pred nekaj dnevi zalotil silen snežni metež ter so v njem izginili trije člani ekspedicije. in sicer Merkl, Wieland in Wiesenbach Doslej jih še niso mogli najti. Tudi trije nosači so naši! smrt.
Bradat dar angleški univerzi
London 17. julija. A A. Neki Harold Co-hen je daroval liverpoolski univerzi 100.000 funtov za ustanovitev nove knjižnice.
Kongres
poljsko-jugoslovenskih lig
Beograd, 17. julija. AA. Centralna uprava poljsko-jugoslovenskih 1-ig v Jugoslaviji sklrcuje sporazumno z upravo zveze poij-sko-jugoslovenskih lig na Poljskem letos v Jugoslaviji drugi kongres delegatov lig iz Poljske in Jugoslavije- Prvi kongres ie bil na Poljskem 1. 1932. Lige na Polj-ske-m in v Jugoslaviji delajo za razvoj kulturnih odnošajev med pevskim ia jugoslovenskim narodom, za razvoj medsebojnih turističnih iz,etov, za prirejanje predavanj 'jugoslovenskih in poljskih učenjakov, za izmenjavo študentov in za razvoj gospodarskih odnošajev med Poljsko * Jugoslavijo. Prosvetni minister dr. Sumenkovič je prevzel pokroviteljstvo tega kongresa, ki bo velika manifestacija poljsko-jugoslovenskega bratstva m prijateljstva- Kongres začne zasedati 4. 'septembra v Beogradu. Delegati kongresa si bodo potem ogiedali Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in naš Jadran.
Mednarodni kongres geometrov in geodetov
Beograd, 17. julija, p. V Casru od 18. do 22. t. m. bo v Londonu mednarodni kongres geodetov in geometrov. Jugoslovansko udruženje geodetov in geometrov bosta zastopala na kongresu višii uradnik finančnega ministrstva dr. Zvonimlr Kralj in geodet Stjepan Vukšic, ki sta že odpotovala v London. Udeležence kongresa bodo sprejeli tudi princ Jurij, predsednik angleške vlade Macdonald in londonski župan.
12, gozdarske shižbe
Beograd, 17. julija. AA. Imenovan Je za načelnika oddelka za gozdarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike, v 3. skupini 2. stopnje dr. žarko Miletič, inšpektor ministrstva za gozdove in rudnike v isti skupini in stopnji.
Znižana voznrna na rečnih pamfkih
Beograd, 17. julija. AA. Na osnovi ČL 27 pravilnika o brezplačni ln znižani voz-nini na državnih železnicah za osebje državnih prometnih ustanov je generalna direkcija državnih železnic odredila recipročnost za zasebna potovanja nameščencev državnih prometnih ustanov na ladjah direkcije rečne plovbe, oziroma nameščencev direkcije rečne plovbe na progah jugoslovenskih državnih železnic.
Nove telefonske zveze
Beograd, 17. julija. AA. Prometni minister je odredil, da se začne 25. julija telefonski promet med naslednjimi kraji' Jugoslavije in Italije: po 3.75 zl. fr. za navaden triminutni razgovor Crikvenica-Genova, po 3.25 zl. fr. Gornja Radgona-Genova, po 2.85 zl. fr. Odžaci-Trst, po 1.80 zl. fr. Vransko-Trst, po 3.00 zl. fr. Varaždin-Benetke, po 3.60 zl. fr. Varaždin-Milan, po 5.40 zl. fr. Dubrovnik-Napoli, po 3.15 zl. fr. Split-Pulj in po 1.80 zl. fr. Sušak-Pulj.
Nove avstrijske znamke
Dunaj, 17. julija, n. Vlada je sklenila izdati nove poštne znamke, na katerih bodo deloma narodne noše poedinih avstrijskih pokrajin, deloma pa pokrajinske slike. Prva serija novih znamk bo izšla 4. avgusta.
Samo še danes velika filmska drama
Sestra Angellka
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. url. Cene 4.50 in 6.50 Din.
Nazivi krajev v Prekmurju
Lendava, 16. julija.
O imenih in nazivih raznih krajev v Prekmurju se je že mnogo razpravljalo. Tudi naše časopisje je večkrat beležilo po-pačenost ali potujčenost imen posameznih krajev. Vedno se je zahtevalo obenem, da se imena krajev popravijo, da se dajo krajem slovanska imena kakor jih narod v resnici rabi. Sedaj, ko so bile občine po novem občinskem zakonu komasirajne, ko so biii določeni sedeži cbčin, je 'bila najlepša prilika, da se dajo posameznim krajem pravilna imena tudi z uradne st:ani. To pa se žalibog taidi tokrat ni zgodiio. Lokalni činitelji v Lendavi so baje sicer stavili svoje predloge, ki pa niso bili upoštevani.
Nova občina Orešje je dobila lepo pristno slovansko ime, ki odgovarja tudi ljudskemu nazivanju. Nekaj nemogočega pa je z nazivom sreskega središča z Lendavo. »Služfbeae Novine« pravijo, da se imenuje ta občina Lendava. Krajevni naziv pa je še veu«o Dolnja Lendava in srez dolnje-lendavski. Tako se mora baje še naprej rabiti n. pr.: Sresko sodišče v Dolnji Lendavi. Prišli smo tedaj tja da ne vemo, ali je Lendava res le »Lendava« ali pa še vedno »Dolnja Lendava«. Vsekakor je čudno, da vse rabi in želi ime Lendava, a vkljub temu se ustvarjajo še večje zmedi. Sobota je tudi še vedno Murska Sobota. Kunah: ne bomo hodili več v Soboto, ampak v »Mursko«, kakor nazivajo že nekateri našo prekmursko metropolo. Grad je obdržal svoje popačeno ime Gornja Lendava menda v spomin na stare čase. Ali ni lepše Grad, Sobota, Lendava, kakor to rabi na-fod v svoji govorici, kakor pa: Gornja Lendava, Murska Sobota Ln Dolnja Lendava?
Imamo pa še nekaj krajev, katerih imena so prav tako spačena ali pa rabimo kar madžarska imena. Ob meji leži vas, ki jo ljudstvo imenuje Pinica, navadno pa se naziva Pince, torej z madžarskim imenom. Tukaj so imeli slovenski vinogradniki svoje pivnice, od tod Pivnica —* Pinica. (Prekmurci rabimo za prostor, kjer držimo vino, i»ne pivnica, klet je čisto drug prostor). Madžari so tz naše pivnice napravili svoje pince iu tako je tndi kraj Pinica (Pivnica) dobil ime Pince. Ali se ne bi tedaj mi rajši držali udomačenega imena, ki je slovansko in primernejše. Madžari so nam na mesto ene Polane napravili dve: Veliko Polano in Malo Polano. Pravo Polano, ki se vedno imenuje le Polana so prekrstili v »Veliko Polano«, a dva kraja »Bukovje« in »Mačkdvce« pa so združili v »'Malo Polano«. Menda za to, ker niso našli v madžarščini odgovarjajočega naziva. Narod pa Male Polane ne pozna, zato bo prav in boljše, da se tndi uradni nazivi za te kraje rabijo: Polana, Bukovje in Mačkovci.
Kar je madžarov v okolici Lendave so naseljeni kolonisti, ki so jih tu naselili madžarski veleposestniki, zlasti po za-tretju luteranstva. Tako je nastalo naselje »Lakoš«, kar ,pomeni po naše bivališče-na-selje. Tu sta sedaj dve vasi Gornji Lakoš in Dotaji Lakoš. Ta delitev je pa čisto novega datuma, ker je bil okrog leta 1896. še samo Lakoš. Tudi sedaj se ta dva kraja nazivata z »Lakoš«. Takoj po osvobojenju je nekdo dal ime rSelo«, kar pa Je bilo kmalu odpravljeno. Ne bo pa napak, da tudi tema dvema krajema damo slovenska imena, pa naj bo potem »Selo«, »Sclišče« ali kaj primernega. Zanimivo je vsekakor da sta edino ta dva kraja v Prekmurju, ki imata madžarsko ime, dočim imajo vsi ostali kraji, četudi že pomadžarjeni, svoja
slovanska imena.
Sedaj je Narodna odbrana začela akcijo, d« se odpravijo potujčena imena krajev po notranjih delih naše države. Prav bo, da se tudi mi pridružimo tfj akciji in temeljito pospravimo vse take in slične spomine na čase našega suženjstva. Mogoče bi to akcijo vzela tudi pri nas v roke Narodna odbrana ali pa učiteljstvo ali naši akademiki v »Klubu prekmurskih akade-mikov«.
Mednarodni šahovski turniru Curihu
Dr. Lasker zopet v turnirski areni - Najznamenitejši
turnir v zadnjih 10 letiL
V soboto «e je pričel v Curihu v proslavo 12oletnice tamkajšnjega šahovskega kluba
mednarodni šahovski turnir, ki je nedvomno najznamenitejši po velikem turnirju 1. 1925. v Moskvi. Ves mednarodni šahovski svet čaka na njegov izid z ogromno napetostjo. Na turnirju sodeluje namreč 9 inozemskih velemojstrov in mojstrov in 7 Švicarjev mlade šahovske generacije.
Prava senzacija curiškega turnirja pa je, da se je na mednarodni šahovski pozornici pojavil zopet prvič po dolgih letih starosta šahovskih velemojstrov, genialni dr. Emanuel Lasker, ki je bil celih 27 let svetovni šahovski prvak. Dr. Lasker je sedaj že 61 let star. L. 1925. je nastopil zadnjič v mednarodni šahovski areni in sicer na znamenitem turnirju v Moskvi, ko se je tudi zadnjič srečal s svojim partnerjem v dvoboju za naslov svetovneea prvaka leta 1921 v Havani na Kubi. Raoulom Capa-blanco. Po moskovskem turnirju se je dr. Lasker umaknil s turnirske pozornice, ostal pa je še vedno strah vseh velemojstrov in najresnejši tekmec dr. Aljchina, sedaDjega svetovnega prvaka.
Na curiškem turnirju sodelujejo dalje od inozemskih velemojstrov: dr. Aljehin. sedanji svetovni prvak, Evfemlj Bogoljubov, pravkar premagani kandidat za svetovnega prvaka, dr. M. Euve, nizozemki matador, ki je letos pozval Aljehina na mateh, Aron Nienicovič, genijalni in 6ilno opasnl kombimator, francoski velemojster dr. Bernstein. najmočnejša reprezentanta mlade šahovske generacije S. Flohr (Praga) in Gideon Stahlberg (švedska) 1n italijanski šampion marki Rosselli. imena teh
mednarodnih šahovskih veličin so pač najboljši dokaz, da je curlški turnir po moskovskem tunnirju najmočnejši
Švicarji so poslali v borbo z mednarodnimi šampioni 7 večinoma mlajših svojik moči, ki bo<io imeli pač silno težko dek>. So to: H. Grob, F. Gygl, TV. Henneterger. H. Jchner, dr. H. Joss Gygli, Hans Miiller in prof. Oskar Naegeli.
Prvo kolo
Je bilo odigrano v soboto pozno v noč-Svetovni prvak dr. Aljehin je v končnici gladko porazil prof. Naegelija. Največje zanimanje je vladalo za partijo dr. Lasker - dr. Euwe. Med ■dbema se je razvila silno težavna borba, v kateri je končno podlegel dr. Buwe. MiiMer je porazil Jossa. partije Grob - Niemcovič, Stahlberg - Bogoljubov, Hcnneberger - dr. Bemsreiii so končale remis. partiji Flohr - Jolraer ia Rosselli - Gj'gli, sta -bili prekinjeni v remi*-poziciji
Drugo kol
Dr. Aljehin si je v damskem gaml>ita z dr. Bernsteinom pribori! figuro. Partija je bila prekinjena v sigurni poziciji svetovnega prvaka. Dr. Lasker jc hncl za nasprotnika Fiohra, ki se je branil s Caro-Kannovo obrambo. Po monjajočih se fa*eh boja je končala iera remis. Bogoljubov Je z lepo žrtvijo kvalitete porazil Hennebe^ gerja, Stahlberg Rossellija, kl Je nekorektno žrtvoval figuro za dva kmeta. Joh-ner je premagal Groba. dr. Enwe MulVerja. Partija Xiemwvič - Gygli Je bila prekinjena v ugodnejši poziciji "ta Niemooviča. Igra Naegeli - dr. Joss Je končala re*nl».
Beograjski diplomati se selijo na Bled
Beograd, 17. julija, p. Z odgoditvijo zasedanja Narodnega predstavništva je zavladalo v Beogradu skoraj popolno politično mrtvilo. Tudi za diplomate je nastopila doba dopustov. V kolikor ne potujejo v svoje domovine, se skoraj -rsi diplomati selijo iz Beograda na Bled. Francoski poslanik g. Naggyar odpotuje jutri na Bled, kjer bo prebil svoj letni odmor. Poljski poslanik g. dr. Schwarzburg-Giinther je davi odpotoval na Rab, kjer bo ostal več dni na obisku pri tamošnji poljski koloniji, nato pa se bo preselil na Bled, kjer bo ostal do konca sezone. Avstrijski poslanik dr. Plo-nis je odpotoval na Dunaj, kjer ostane dva tedna, nato pa pride tudi on na Bled. Jutri odpotuje na Bled tudi argentinski poslanik g. Candioti. Ameriški poslanik g. Wilson je včeraj odpotoval z avtomobilom na Dunaj, od tam pa gre na Češkoslovaško in ostane 14 dni v Karlovih Varih, nakar bo napravil avtomobilsko potovanje po srednji Evropi ter prišel sredi avgusta na Bled, kjer namerava ostati do jeseni. Danski poslanik g. Biering je odpotoval danes z avtomobilom na Dansko. Naš poslanik v Berlinu, ki se že par dni mudi v Beogradu, odpotuje v četrtek na Bled, kjer bo prebil svoj letošnji dopust. Na Bled bo prispelo tudi več drugih naših diplomatov, med njimi naš poslanik v Ankari g. dr. Jankovič.
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Novi direktor tobačne tovarne v Ljubljani
Beograd, 17. julija, p. Imenovan je za direktorja tobačne tovarne v Ljubljani g. Edvin Jili, doslej direktor tobačne tovarne v Sarajevu.
Veličastno narodno slav je ob severni meji
Sv. Križ nad Mariborom, 17. julija
Pretekla nedelja je bila pomembna za naš kraj. ki leži tik ob meji. Vsa mariborska nacionalna društva so priredila ta dan k nam izlet, ki se je izpremenil v pravo .narodno slavje. Akcijo je vodila mariborska Zveza kulturnih društev, ki je v tem popolnoma uspela. Pa tudi domačini smo se pridno pripravili na prihod izletnikov in smo z vso vestnostjo in možnostjo skrbeli, da bi se vsak ugodno počutil.
Slavje se je pričelo že v soboto zvečer, ko so prihajali prvi izletniki. Zažareli so kresovi, ki so tudi daleč preko meje oznanjali, da tu živi narod, ki budno pazi na svojo zemljo. Pravo slavje pa je bilo v nedeljo. Pri Sv. Urbanu so se že od prvega svita dalje abiiale večje in manjše skupine, večinoma Mariborčanov. Okoli osmih se je nato formiral sprevod, ki je krenil z godbo »Slo«e« in zastavami društev na čelu proti Sv. Križu. V njem je bilo nad 1500 ljudi. Sprevod je pred vasjo sprejelo prebivalstvo Sv. Križa in mnogo drugih obmejnih prebivalcev, ki so prišli z radostjo pozdravit drage izletnike. V imenu domačinov je izpregovoril svetokrižki župan g. Hlade.za njim pa domači šolski upravitelj g. Hlebec, ki je imenoma pozdravil med drugimi gg. sreskega načelnika dr. Senekovica, predsednika mariborske ZKD Janka Pirca. sreskega šolskega nadzornika Ivana To-mažiča. predsednika CM D dr. .Lašiča, zastopnika Jadranske straže dr. O. Sorlija, predsednika Glasbene Matice in Aeroklu-ba dr. J. Tominška in vse zastopnike ostalih nacionalnih društev iz Maribora in okolice.
Nato je bila darovana v cerkvi sv. maša, pri kateri je pelo pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Po maši je bil sredi trga zbor. Zal, da je pričelo deževati in tako niso mogli biti govori izveden? po programu. Govorili so predsedniK ZikO g. Janko Pire, predsednik »Meje« g. dr. Ir-golič, za Narodno Odbrano g. dr. Miloš Vauhnik (ki je prispel k Sv. Križu po snre-jemu. kakor tudi nar. poslanec g. dr. Pivko), v imenu CMD g. iv. Tomažič in drugi Vsi govorniki so poudarjali potrebo takih narodnih slavij, ko se sestanejo naši mejaši z brati iz zaledja. Spomnili so se tudi našega kralja in njegovega vladarskega doma, kateremu so zborovalci navdušeno vzklikali. Ob koncu zborovanja Je šmarješki šelski upravitelj g. Mirko Vauda prečital spomenico o delu za mejo. katero so navzoči živahno aklamirali. Sledile so še nekatere glasbene točke »Jadrana« in »Sloge«, s čimer je bilo zborovanje zaključeno — Popoldne bi se imel vršiti nastoo Sokola I iz Maribora. Ker pa je donoldan-t ski dež popolnoma razmočil telovadišče in
je grozil zopet naliv, je nastop odpadek Razvilo pa se je v obeh gostilnah, vinoto-ču in strelišču živahno rajanje ob sodelovanju »Sloge« in »Jadrana«, ki je trajalo do poznega večera. Gosti so se pomeša!-, med domačine, sklepali pobratimstva. ki ne bodo pozabljena nikoli.
Tako je bila ta prireditev za naš kraj pravi praznik, kakor ga doslej ne pomni naše obmejno ozemlje. Veseli smo, da so se tudi naši ljudje pričeli zanimati za mejo, ki je bila doslej precej pozabljena. Mejaši smo vedno morali gledati, kako na* drugi strani meje prihajajo med svoje ljudi Avstrijci. Upamo, da bo temu prvemu obmejnemu taboru sledilo še več drugih-Naša srca so vedno odprta vsem, ki prihajajo k nam. da nas bodrijo. Zato kličemo« »Na skorajšnje svidenje ob meji!«
Za strokovni napredek na-iih občinskih funkcionarjev
Ljubljana, 17. julija
V četrtek 19. t. m. ob 17. bo v dvorar.i ljubljanskega mestnega magistrata otvor-jen strokovni teoretični tečaj za občin&ic tajnike, ki ga prireja Županska zveza ter bo trajal od 20. do 30. t. m. V zvezi z novo upravno zakonodajo in z novo problematiko, ki se odpira pred funkcionarji naših podeželskih občin, je Županska zvem na svojo pobudo pokrenila sistematično izobraževalno akcijo. Pred nedavnim je b». zaključen poseben tečaj za župane, zdaj ss je zveza obrnila na občinske poslovodje s ponudbo, da tudi zanje priredi si i cen kurz. Odziv je bil presenetljivo velik. Nad 1 :> > občinskih tajnikov j o priglasilo svojo udeležbo, kar priča, da se naši podeželski občinski funkcionarji dobro zavedajo važnosti svojega položaja in so pripravljen^ žrtvovati čas in denar, da se izpopolnijo v znanju, ki jim je potrebno v odgovorni Službi.
Predavanja bodo trajala 11 dni in se bodo vršila vsak dan na mestni ženski realni gimnaziji od 8. do 12. in od 16. do 18., nekajkrat pa tudi od 20. do 22. Na Programu so predvsem praktična vprašanja iz upravne zakonodaje, kolikor se tičejo občin: osnovni pojmi javnega prava, policija, socialna, zdravstvena, verska m prosvetna politika; finančna uprava, davki in takse, vojna uprava, domovinstvo, državljanstvo, občinski zakon in uslužbenci. Razen tega bo na tečaju govora o konkretnih vprašanjih komunalne politike, kakor so ceste, nospeševanje kmetijstva, zemljiška knjiga, obrtni zakon, ureditev občinske pisarne, mestna kontrola, volitve, mere in uteži, katastrska uprava itd. Predavali bodo o teh temah sami priznani strokovnjaki, med njimi dr. Steska, referent Gorkič, dr. Smk, dr. Skubic, direktor dr. Petrič, nadzornik Skulj, podpolkovnik Lampič itd. Razen predavanj bodo udeleženci tečaja prirejali tudi poučne obiske raznim kulturnim mi gospodarskim ustanovam v Ljubljani. Hrano in stanovanje bodo imeli udeleženci ▼< Vajenskem domu.
Tečaj, ki ga prireja Županska zveza, j©* nazoren dokaz plemenite ambicije in volje do dela, ki preveva vodilne funkcionarje našega komunalnega gospodarstva. Oa takšnega načina dela smejo naše občine brez dvoma pričakovati prospeha, občinski nameščenci sami pa si bodo s tem ustvarili najboljšo bazo tudi za uveljavljenje svojih upravičenih stanovskih zahtev.
Pogreb Dovgalevskega
Pariz, 17. julija. AA. Pri pogrebu umrlega ruskega poslani\a Dovgalevskega, ki je bil danes na pariškem pokopališču Pere-Lachaise, sta izkazala pokojniku čast dva pehotna bataljona z zastavami in godbo ter eskadron mobilne garde. Čete so pod poveljstvom generala Bonnvja defilirale pred krsto, ki je bila pokrita s črnim suk-nom. Po prihodu uradnih osebnosti so mimo krste defilirala tudi razna odposlanstva. nato pa so truplo pokojnega levskega v navzočnosti njegove postavili v krematorij in ga sežgan. 1 epel bodo poslali v Rusijo.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane?: Precej oblačno z začasno raziasmtvijo in postopnim zboljšamjiem. Lokalne nevih'.e mogoče.
Novosadska vremenska napoved sa sredo:
Pričakovati je razvedrenjia v severnozahod-nih in severnih krajih, v ostalih delih države bo še vedno oblačno e krajevnim dežjem.
Dunajska vremenska napoved za sred®:
Toplejše, toda ponekod izpremenljivo oblačno vreme.
iši kraji
Strahote nedeljske nevihte
Toča debela kakor pest in težka pol kg — Po Bosanski Kostajnici je drla poldrugi meter visoka voda
Slov. Konjice, 17. julija.
V Dravinjski dolini je zadnji teden večkrat razsajalo neurje. Najhujše pa je bilo v nedeljo, ko se je utrgal oblak nad vasjo Kamna gora. Silno je treskalo in med drugim udarilo v hišo kmeta Josipa Guzeja, po domače Bršnjaka, in gospodarja na mestu ubilo. Hiša je zgorela do tal.
Narasli potok Žičnica je valil z vseh hribov kamenje proti žičkemu samostanu, podiral mostove in brvi, rušil jezove pri mlinih in žagah ter zasipal plodna polja. Slična nevihta je bila le pred kakimi 20 leti, ko je utonila pocestnica Kožuhova iz Drumelj, vozeč se z voli iz mlina. Izginila je v valovih z vozom in vprego.
Česar to pot ni uničil naliv sam s poplavo, je pobila toča, tako da so nekateri vinogradi popolnoma zbiti, na poljih pa so od koruze ostali le še goli štrclji. Narodni poslanec g. Karel Gaj-šek si je takoj po strašnem neurju ogledal vso škodo in je pri banovini zaprosil za hitro pomoč najbolj prizadetim.
Ivanjica, 17. julija
Nad Starim Vlahom in dolino Moravi-ee so se že nekaj dni zbirali in trgali temni oblaki in že pred nedeljo je nekajkrat močno deževalo in vmes je padala tudi toča. V nedeljo popoldne pa je zadivjala strašna nevihta, kakršne prebivalstvo že dolga leta ne pomni. Nevihta je imela tudi nenavadno veliko področje na dolžino 40 in v širino okrog 30 km. Največ škode pa je povzročila toča, kakršne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Po hudi plohi se je vsula toča, ki je debela kakor pest in težka do pol kg sklestila in zbila vse nasade, lomila veje in poškodovala tudi mnogo stavb. Ko se je utrgal oblak, so bile vasi Privorica, Vrmdaj, Budoželj in Koso-ivica takoj pod vodo. Potoki so bili izpre-menjeni v ogromne hudournike, ki so na
njive in vrtove nanosili visoke plasti in kupe peska in kamenja. Ko je ploha le malo prenehala, se je vsula gosta debela toča in so bile mnoge njive še v ponedeljek dopoldne pod ledom. Med strašnim grmenjem je strela razdejala več visokih dreves ob cestah, vžgala pa je tudi nekaj gospodarskih poslopij. Na planinah nad Dobrim poljem in vasjo Saleviči je toča ubila tudi mnogo ovac. Ovce so bile v nepokritih stajah in so bile v neki staji vse ovce pobite in tako hudo poškodovane, da so jih morali pastirji drugo jutro zaklati.
Bosanska Kostajnica, 17. julija
V	nedeljo zvečer, ko se je večina prebivalcev že podala k počitku, se je vlila tako silna ploha, da so se vse ulice izpreme-nile v struge hudournikov. Kadar je ploha malo prenehala, pa je divjal ciklon, ki je lomil drevje in rušil strehe. Prebivalci, ki so bili že na ulicah, so se že v začetku plohe spravili na varno in tako je bil pozni večerni čas ob tej hudi uri še prava sreča. Če bi strašna nevihta izbruhnila tako nenadoma podnevi, bi bila gotovo zahtevala tudi človeške žrtve. Voda, ki je vrela po ulicah, je bila po nekod visoka do poldrugega metra in razni pritlični prostori so bili popolnoma zaliti. Iz rokodelskih delavnic je voda namah odnesla vse orodje in je v delavnici nekega kolar-skega mojstra ostal samo brus, neki izvo-šček pa je svoje vozove drugo jutro našel polomljene v spodnjem delu mesta za zidovjem neke stavbe. Tud ipo trgovinah je napravila poplava veliko škodo. V silnih skrbeh so bili okoliški posestniki zaradi svoje živine, ker so bili hlevi v nekaj minutah zaliti in je bilo reševanje živine silno težavno. Precej živine je tudi utonilo. Potok Mačkovac se je izpremenil v divjo reko ter porušil močan most. na obali pa močno poškodoval tri hiše.
V	okolici je napravila mnogo škode tudi strela, ko je udarila v razna gospodarska poslopja. V Bosanskem Novem se je takoj po katastrofalni nevihti ustanovil pomožni odbor, ki zbira sredstva za prvo pomoč oškodovanim posestnikom.
Podrobnosti o zverinskem umoru v Gruškovju
Lovski čuvaj Peraek je bil ves razmesarjen od udarcev s puško in motiko — Napadalec aretiran
Ptuj, 17. julija
O zagonetnem umoru v Gruškovju, ki se je izvršil v noči na 16. t. m. doznavamo še naslednje podrobnosti: 371etni lovski čuvaj Pernek Jakob iz Gruškovja^ je bil uslužben pri veleposestniku g. Wrizlu v Kozmincih. Odpravil se je v nedeljo 14. t. m. okoli 19. ure zvečer na službeni obhod po lovskem revirju v Gruškovju. Pot ga je vodila mimo hiše posestnika Jožefa Kozla, kjer je Pernek obstal in poprosil Kozla za nekoliko žganja.
Med obema pa je vladalo staro sovraštvo, zlasti še, ker je bil Pernek vesten in je ovajal divje lovce. Med obema je tekla tudi neka tožba, zaradi katere je nastal med njima prepir. In prepiru je sledil dejanski spopad. Med ruvanjem se je Pernek spodtaknil in padel po tleh. Padec je bil zanj usoden. Kozel je dobil tako nad njim popolno oblast. Iztrgal mu je iz rok
dvocevno lovško puško, s katero ga je začel na tleh ležečega neusmiljeno pretepah tako dolgo, da je Pernek obležal ves s krvjo oblit in nezavesten, dokler se ni Kozlu puška zlomila od udrihanja. Videč, da Pernek še kaže znake življenja, je Kozel nato pograbil še v bližini stoječo motiko ter ga začel z ostrino in topo stranjo udrihati po glavi.
Vsega s krvjo oblitega in mrtvega Perne-ka sta našla potem njegova žena in oče, ki sta truplo odpeljala najprvo domov, nato pa na odredbo orožnikov v mrtvašnico k Sv. Trojici v Halozah, kjer se je izvreila sodna komisija obdukcijo. Kozel, ki je star 51 let, je bil od orožnikov aretiran in odveden v ptujske sodne zapore. Pogled na truplo pokojnega je bil strahovit, ker je bilo od udarcev vse razmesarjeno in je bil umor naravnost živinski. Pernek zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Zagonetna smrt v vodnjaku
V Podgorici na Posavju so našli v vodnjaku truplo posestnika Majdiča — Zločin aH nesreča v noči?
palmira
milo-olzplme
'f*/: n

Ljubljana, 17. julija
Sv. Jakob ob Savi in okolico je davi presenetila žalostna novica, da so našli v bližnji vasi Podgorici mrtvega 451etnega Vin-cenca Majdiča, doma z Ježe pri Črnučah. Okoliščine, v kakršnih so našli truplo, in pa način njegove smrti ter drugi znaki zelo govore za to, da je bil nad Majdičem izvršen zločin.
Vincenc Majdič, ki je živel s svojo družino na Ježi 4, je bil odšel z doma včeraj popoldne. Imel je opravke, kakor pripovedujejo, zaradi nastopa neke dedščine, ker mu je nedavno umrl imovit sorodnik. O tem se je pred odhodom z doma pomenkoval tudi z domačimi, z ženo in štirimi otroci. S seboj je vzel 200 Din gotovine. Zvečer se je ustavil v nekaterih gostilnah v Sv. Jakobu in okolici. Kje se je bil nazadnje in v družbi kakih ljudi, še ni povsem ugotovijeno.
Davi okrog 5. ure je Vincenca Majdiča našel njegov nečak, posestnik Ivan Majdič, utopljenega v vodnjaku poleg svoje hiše v Podgorici, ki je bila rojstna hiša pokojne-
Pred sto leti, v juliju 1834, je izšel četrti zvezek Čbelice in v njem so bili objavljeni Prešernovi Sonetje nesreče. Med Sonetnim vencem, čigar stoletnice smo se spominjali letos februarja in objavo Sonetov nesreče, leži samo nekaj mesecev, vendar so pomenili za pesnika celo razdobje trpkega razočaranja in gorjupe bolesti. Inspiratorica Sonetnega venca, Muza njegovih samotnih ur, poosebljen smoter njegovega pesniškega hrepenenja, svetla prikazen njegovih erotičnih sanjarij, Julija, se je po Sonetnem vencu spremenila v navaden ženski lik, v povprečno ljubljansko dekle, ki skuša ob diplomatskem sodelovanju svoje mamice najti »doibro partijo«. Način, kako je zavrnila Prešerna, čigar srce ji je spletlo venec najlepših pesniških rož, kar jih je kdaj dobila kakšna ženska na Slovenskem, ni ranil samo Prešernovega, od tihe melanholije in neutešene ljubezni že dovolj raz-bolelega srca, marveč je treščil tudi v niegovega duha, zadel pesnikov ponos, oplazil kakor strela njegovo vero vase.
N© glede na časovm postanek tega
in
ga. Vincenc Majdič je stal v vodnjaku, v katerem je okrog dva metra vode, na glavi. Nečak, ki sprva ni vedel, kdo je utopljenec je povlekel človeka ven in takoj nato z grozo ugotovil, da ima pred seboj mrtvega strica. Poklical je nemudno druge domače, ki so obvestili orožniško stanico v Dolu, istočasno pa tudi Majdičevo družino na Ježi.
Žena Vincenca Majdiča, se je baš pripravljala, da odide v Ljubljano m proda nekaj košar borovnic, ki jih je nabrala zadnje dni. Obveščena o smrti moža je pot seveda opustila in nemuddno hitela v Podgorico, kjer je ležalo truplo še vedno poleg odprtega vodnjaka. Medtem so dospeli tja tudi že orožniki iz Dola, ki so preiskali truplo in podvomili, da gre samo za nesrečo. Nad tilnikom utopljenca so namreč našli dve veliki rani, ki sta bili menda prizadejani s topim orodjem. Orožniki so uvedli poizvedbe, ki pa doslej še niso kaj prida doprinesle k pojasnitvi zagonetnega dogodka. Ker je Vincenc Majdič pripovedoval o svoji dedščini ni iz-
ali onega soneta je gotovo, da Sonetje nesreče verno odražajo Prešernovo duševno razpoloženost v juliju 1. 1834. Njihov osnovni ton, rdeča nit, ki se prepleta skozi nje in jih veže v celoto pesniškega cikla, je pretresljivo občutje, da je življenje Prešerna prevarilo za najdražjo iluzijo, za tisto neskončno srečo, ki jo je dolgo obetalo varljivo hrepenenje. Iz občutja je zraslo veliko spoznanje, demon melanholije je povedal svojo končno besedo. Že dolgo so v pesnikovi notranjosti klile kali, že dolgo je hodil mimo dvomov in slutenj, toda treba je bilo udarca, da je spoznal svojo iluzijo in se iztreznil iz omame svojih sanj. Kdo izmed nas je drugačen? Kako da bi bil drugačen pesnik, ki nosi v prsih »al pekel, al nebo«?!
Spoznanje vodi k odpovedi in, kar je skoraj ob sebi umljivo, k misli na smrt. Smrt je za tragično občutje, kakršno prevzame celo najbodrejšega človeka po usodnih osebnih katastrofah, poslednja vrata na koncu dolgega labirinta, najvarnejša negacija bolesti in ™uke, najtemeljite^a rešitev vseh. nerešljivih
ljudfe
tljučeno, da ga je ponoči, vračajoče« se domov kdo zasledoval m napadeL V njegovih žepih so našli le 67 Din kovanega denarja. Zdi se malce preveč, da bi bil .nož v nekaj popoldanskih urah in pa zvečer potrošil kar 133 Din. Tudi je njegova žena podala neke izpovedbe in bodo orožniki na podlagi teh nadaljevali preiskavo.
O zagonetnem dogodku je bilo v teku dneva obveščeno tudi državno tožilstvo, ki je odposlalo v Podgorico sodno komisijo, katere naloga je ugotoviti vzrok Majdiče-ve smrti. Sodna preiskava je poverjena g. sodniku Prohinarju.
Častna listina za narodnega poslanca R. Pustoslemška
Ljubljana, 17. julija
V velikem izložbenem oknu Tiskovne zadruge vzbuja spet kozornost pasantov po Šelenburgovi ulici imenitna nova diploma, ki jo je občina Mozirje-okolica namenila g. narodnemu poslancu Rastu Pustoslem-šku v priznanje zaslug za največje prizadevanje pri reševanju agrarne reforme v gornjegrajskem srezu. Častna listina je delo slikarja-grafika g. Elka Justina in po izvedbi sliči diplomama, ki jih je znani naš umetnik nedavno izdelal za gg. ministra dr. Kramerja in bana dr. Marušiča. Na dveh listih, prepletenih s svilenim rdečim trakom je upodobljen čestit mož, zamišljen kot narodni modrec, s tezo: »Zemljo naj poseduje, kdor jo obdeluje«, pokloni-tev pa vsebuje običajno besedilo z naslovno inicijalko motiva iz življenja splavar-jev. Grafično in slikarsko delo je izvedeno s sepia-tuši in prav živahnimi akvarel-nimi barvami. Celotna listina je v težkem črnem okviru. Diplomo je g. poslancu izročila pretekli teden občinska uprava z vrlim županom g. Henčetom Žnidarčičem na čelu.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grencica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nova potniška vlaka med Zidanim mostom in Celjem
Ljubljana, 17. julija
PričenSi * 30. julijem do vključno 30. septembra t L vozi na progi Zidani most -Celje potniški vlak št 618 b z odhodom iz Zidanega mosta ob 11.45, iz Rimskih Toplic ob 11-57, iz Laškega ob 12.9 in prispe v Celje ob 12.24. Povratek iz Celja je ob 13.35, iz Laškega ob 13.47, iz Rimskih Toplic ob 13-56 in prihod v Zidani most ob 14.6. Ta vlaka sta podaljška potniških vlakov št. 618, ki odhaja iz Zagreba ob 9.35 odnosno vlaka št 619, ki prihaja v Zagreb ob 16.10. Vlak štev. 618 b ima v Celju priključek na potniški vlak za Velenje, vlak štev. 619 b pa priključek od potniškega vlaka iz Velenja.
Prerana smrt ugledne mariborske gospe
Maribor, 17. julija
V ponedeljek rvečer je po kratki, težki bolezni izdihnila svojo blago dušo gospa Marija Vidmarjeva, soproga podpolkovnika v p., odličnega nacionalnega delavca in organizatorja Hermana Vidmarja. Rajna Mici Vidmarjeva je bila rojena v Ljubljani, dete ugledne meščanske rodbine Sede-jeve, in je tam tudi preživela svojo prvo mladost. Po prevratu se je preselila v Maribor, kjer je služil njen soprog v jugoslovenski vojski. Maribor ji je postal druga domovina, kateri je posvečala vso svoio ljubezen. V slovenski družbi je uživala velik ugled, znana in priljubljena je bila povsod kot zelo izobražena, po srcu in značaju plemenita žena. Sama se v svoji skromnosti ni nikdar silila v ospredje, bila pa je z dejanjem in nasvetom vedno pripravljena vsakomur pomagati. Pri vseh nacionalnih prireditvah je rada in požrtvovalno sodelovala in se nikdar in nikjer ni odtegovala, kjer se je apeliralo na njeno nacionalno zavest in na njeno usmiljeno srce.
Bila je znana m spoštovana kot zgledna soproga in najboljša mati. Svoja dva smž-ka je vzgajala z vso skrbnostjo m v strogo narodnem duhu. Žal pa je morala prezgodaj zapustiti, oba še nedorasla, ki bi še najbolj potrebovala vodilne materine
življenjskih vprašanj. Spoznanje »življenja gnusa«, pogled v »globoko brezno brez vse resne poti«, »življenje ječa, čas v nji raibelj hudi«, sprijaznjenje s smrtjo, to je bilo spomladi in poleti leta 1834. Prešernovemu srcu in duhu bližji nego vsi drugi pesniški motivi. In v melanholični senci tega spoznanja in odpovedi bo na tihem živel vse do zadnje smrti, ž njim bo sprejel smrt prijatelja Čopa z vdanim vzdihom »Pokopal misli visokoleteče, — želja nespolnjenih sem bolečine, — Ko Črtomir ves up na zemlji sreče«. Z njim bo doživel v sebi usodo Črtomira in Bogomile, to najobjek-tivnejšo izpoved razočaranega srca in obenem največjo ponazoritev slovenske pasivnosti, izpoved naroda, ki ni mogel izživeti samega sebe in je svoj naravni nagon po svobodi in vladanju sublimi-ral v onostransko giorijo, v duhovnost, v kulturo.
Prvi izmed Sonetov nesreče je po osnovnem motivu drugačen od ostalih. Iz soneta »O Vrba! srečna, draga vas domača« se oglaša hrepenenje slovenskega človeka po zemlji in po kmečki preprostosti; ie njega se odraža idila domačega kraja, rojstne hiše s polji in s cerkvico sv. Marka. Prešernov dotedanji duševni razvoj je dosegel pred Sonetnim vencem neki raffine-
roke. Glas o smrti gospe Mici Vidmarjeve je vso mariborsko slovensko družbo globoko pretresel. Nikdo ni mogel skoro verjeti, da je ta plemenita in cvetoča žena morala tako nepričakovano za vedno zapustiti 6vojce. Komaj nekaj tednov je tega, kar so jo znanci in prijatelji še srečavali polno zdravja in življenja, danes pa ji je že izkopan neizprosni grob. S težko prizadeto rodbino iskreno sočustvuje ves slovenski Maribor, ki bo blago pokojnico ohranil v trajnem spominu. — Pogreb gospe Mici Vidmarjeve bo v sredo popoldne ob % 17. iz kapelice na pokopališču v Pobrežju.
Ljcbljanakonsumira vedno več domačega sadja
Ljubljana, 17. julija Ljubljanski sadni trg je kaj pa dober barometer vsakoletne sadne letine. Letos je trg prav bogato založen z domačim presnim sadjem, zlasti tudi z raznimi gozdnimi sadeži. Mnogo sadja prihaja na trg iz Dolenjske, sostrske okolice, litijskega sre-za, iz raznih krajev Štajerske, razno zgod-
Beograd, 17. julija
Po posetih raznih zastopnikov bolgarske javnosti: književnikov, inženjerjev, zdravnikov, članov pevskih društev in drugih, je v soboto zjutraj prispelo v Beograd tudi 74 članov Bolgarsko-jugoslovenskega društva v Sofiji. Ta obisk članov važnega društva, ki deluje za zbližanje med bolgarskim in jugoslovenskim narodom, se je pretvoril v lepe manifestacije jugosloven-sko-bolgarskega bratstva. Te manifestacije so se pričele že pri sprejemu, svoj višek pa so dosegle v nedeljo, ko so se gostje in člani Jugoslovensko-bolgarske lige zbrali na skupni seji v Kolarčevi dvorani. Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige dr. Vlada Mitrovič, ki je v svojem govoru naglasil, da je svetovna vojna vrgla vse evropske narode in države v hude težave, iz katerih ne bo izhodov, dokler bodo nad našimi glavami ostale pošasti novih vojn. Pogubne posledice vojn občutita in razumeta v največji meri jugoslovenski in bolgarski narod že v svojih zdravih instinktih in želita zaradi tega iz srca, da bi prišlo do najožjega sožitja slovanskih bratov na Balkanu. To srčno željo sta razumela oba vladarja m narodne množice so si oddahntle ter zro sedaj vedro v bodočnost. Mir na Balkanu pomeni v veliki meri mir v Evropi. To ni prvi poizkus zbližan j a Za zbližanje so delovali Strossmayer in Rački, Karavelov in knez Mihajlo, veliki kralj Peter in Aleksander Stambulijski.
Po teh besedah so po dvorani zaorili klici: Slava! Dr. Mitrovič pa je nadaljeval: Nekdanji neuspehi nam ne smejo vzeti poguma in pogum nam ne sme pojemati tudi ne zaradi tega, ker smo imeli v 30 letih tri bratomorne vojne. Baš zaradi tega moramo s še trdnejšo voljo in večjo srčnostjo delati za sporazum in matere bolgarske in jugoslovenske naj učijo svoje otroke, da je sreča njihovih domovin samo v sporazumu med Bolgari in Jugoslo-veni.
Vodja bolgarske ekskurzije g. Dimo Ka-sazov, ki je bil na predlog dr. Mitroviča izvoljen za predsednika zbora, pa je v svojem govoru naglasil tudi tole: Balkan je v pravem pomenu besede ime velike tragedije, ki ima za krvave junake rodne brate, Danes pa lahko v prisrčnem veselju vzkliknemo: Nikdar več vojne in nesoglasja med nami!
—	Nikdar več! — je gromko ponavljala vsa dvorana.
—	Vaši klici, je dejal g. Kasazov, se zlivajo s krvjo onih, ki so bili žrtve bratomorov. Močno je treba zapreti vrata preteklosti, ki je umrla. Preteklost je umrla,
men t; pred njim je stala kariera po-meščanjenega človeka, ki se je bil povzpel nad svoj rod. Pod vplivom nesreče v ljubezni ter vseh razočaranj in fili-strskih spletk v majhnem mesto, kjer že od nekdaj bolj cene vnanjo nobleso od notranje plemenitosti, je Prešeren doživel, v sonetu »O Vrba, srečna, draga vas domača« pa iskreno izpovedal svoje ogorčeno nezadovoljstvo z obda-jajočim ga svetom narejenega gospostva, kjer človek toliko velja, kar plača. Zahrepenel je po mirnem in skromnem življenju svojih prednikov, po domači vasi, po ženici z zvestim srcem in delavno ročico, po blagi soseščini varuha sv. Marka.
V svetovni poeziji imamo mnogo primerov, ki kažejo podobno razpoloženost naveličanega civiliziranca, hrepenečega po dobri očetovski zemlji, po preprostem življenju, ki ga ne zapletajo visoki življenjski problemi in ne gibljejo globoke strasti, življenju, ki poteka daleč od vseh viharjev in napetosti svojega časa. Veliki rimski pesnik Vergil je znaten del svoje poezije posvetil osvežujočim rustikalnim motivom, lahkoživi Horacij je vzdihoval po očetovski grudi:
Beatus ille, qui prooui negotiis ut priaca gens mortahum polena oua bolni etzeroei putUg-*«
nje sadje pa osobito iz Bosne in Movega Sada. Sezona za domače sadje se običajno uvaja z aprilom in majem, nakar se uvoz od meseca do meseca stopnjuje.
Aprila je bilo uvoženo le 19.781 kg domačega, svežega sadja, maja že 77.43R kg, v juniju pa je bil dosežem rekord, namreč 311.040 kg. Lani je bilo aprila uvoženo 55.239 kg, maja 35.977 kg in junija le 120.980 kg. Lanska letina sadja je bila mno-gos labša ko letošnja, kajti lani je bil maj izredno deževen in hladen, kar je močno vplivalo na rast. Pa tudi drugače je bila lanska letina za mnoge vrste sadja slaba, najbolj za češnje
V I. polovici letos je Ljubljana uvozila že 497.892 kg raznega domačega sadja, za 96.982 kg več kakor lani v istem času. Če računamo, da je bil kg sadja okoli 5 Din, — cene sadju so drugače prav različne, od 1 do 16 Din — so pač Ljubljančani doslej izdali za domače sadje 2,509.460 Din. Od leta do leta raste v Ljubljani zanimanje za dobro in zdravo sadje. In ne samo, da ga uživamo surovega, marveč naše pridno gospodinje tudi na vse načine poskrbe zr konserviranje najbolj žlahtnih sort
mi pa moramo močni in samozavedni stopiti pred bodočnost Najprej pa je treba, da se dobro spoznamo. Mi smo nekdaj ve>6 vedeli o Kitajski in o vsem tujem svetu-kakor pa drug o drugemu, dasi živimo tako blizu skupaj. Sam priznavam svojo sramoto, da sem nekdaj manje vedel o vašib pesnikih in o vaši kulturi kakor pa o kulturnem življenju popolnoma tujih narodov. Sedaj šele se vsi vračamo k sebi h* svojemu domu.
Ali poznate vi nas? Mi Bolgari smo hladnokrven, skeptičen in sam v sebe zaprt narod. Naš človek smatra žalost in radost* za slabost. V svoji notranjosti pa tudi on joče in se veseli. Kadar govorimo o zblv-žanju in o naši bodočnosti, nam mnogr odgovarjajo: Mnogo besed, mnogo občutkov, navdušenja, vere aH malo ali celo ničt realizma. — Odločno zavračam take ugovore. Kar mi želimo in delamo, ni več utopija, temveč stvarnost. O tem svedočija» tudi danes vaši klici in vaša mnenja, kan ni samo znamenje, temveč tudi poroštv« boljše bodočnosti.
•
Skupna seja Jugoslovensko-bolgarske lige in Bolgarsko-jugoslovenskega društva je sprejela tudi nekaj smernic vzajemnega delovanja za zbližanje obeh narodov, od. katerih so najvažnejše naslednje: ideja zbližanja, ki si je osvojila široke sloje obeli narodov, naj se še bolj širi in očvrščuje. Iniciativa za osnovanje lig, izvedena vr-obeh prestolnicah, naj se čim bolj poglobi in udejstvuje tudi v notranjosti obeh držav. V to svrho naj se prirejajo razstavo jugoslovenske književnosti v Sofiji in bolgarske književnosti v Beogradu ter se vsemi sredstvi podpira medsebojno spoznavanje in širjenje nacionalne kulture.
Sinoči so člani Bolgarsko-jugoslovenskega društva odpotovali spet v Sofijo in so 66 člani Jugoslovenske-bolgarske lige na kolodvoru prisrčno poslovili od dragih gostov. Ta ponovna lepa manifestacija jugo-slovensko-bolgarskega bratstva bo gotovo mnogo koristila delovanju obeh lig, najboljše odmeve pa bo našla tudi med narodom. Delovanje lig pa bo imelo po prej označenih smernicah še večji uspeh, če bodo v bodoče obiskovalci iz Bolgarije in Jugoslavije prišli v čim tesnejše stike z ljudstvom v Bolgariji in Jugoslaviji, kakor so to storili že nedavno bolgarski zdravniki, ko so obiskali zdravstvene in druge, zadruge v Sumadiji. Hvalevredno bo tudi, če bodo lige čim prej organizirale obiske bolgarskih in jugoslovenskih kmetov.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Isti motiv hrepenenja po zemlji m vaški preprostosti se oglaša iz poezije francoskega pesnika Joachima du Bel-laya (1525—1560). Naj navedem samo prvo kitico enega izmed njegovih sonetov:
O qu* henreinc eet ceiui qui petrt p&sset
son S-ge
Entre parefls Ji sol! et qui sans fietion. Sans erainte, sans envie, et sans ambition Rčgne paistblement en son pauvre mčnage!
Prav tako vzklika Olivier de Magny (1530—1561) v nekem sonetu:
Bienheureus est celui qui, loin de la cite, Vit librement aux champs dans son propre
hčritage,
Et qtd oondult en paix le train de se«
mčnage,
Sans recherdher plus loin autre fčlicitč.
In zopet se i« istega utrujenega stoletja, polnega bojev in nesreč, oglaša pesem Philippea Desportesa (1546 do 1606), ki pravi med drugim:
O bienheureux qui reut passer sa vie Entre le siens, franc de haine et d' envie, Parmi les champs, les forets et les bois...
Tako bi lahko iskali podobnih motivov po pesništvu raznih narodov in raznih časov. Nemalo je pesnikov, ki so vzdihovati kakor Prešeren »O Vrba, sečna, draga vas domača« a& kakor
KULTURNI PREGLED
Prešernovi sonetje nesreče
Manifestacija jugoslovensko-bolgarskega
bratstva
Skupna seja članov jugoslovensko-bolgarskih lig iz Sofije in Beograda — V vzajemnosti je boljša bodočnost
obeh narodov
VJ ITfRO* št. 162
4
Sreda, 18. VH. 1934
Samo še danes vesela filmska opereta s
ELITNI KINO MATICA
Predstave danes ob 7.% ln 9.*4
FRANČISKO G A A L
CilBI
omače vesti
♦	Naši avtomobilisti bod0 proslavili le-tos svojega patrona sv. Krištofa dne 22. t. m. v Laškem. Znano je, da imajo tudi
avtomobilisti in motociklisti svojega zaščitnika sv. Krištofa, ki ga vsakoletno proslavljajo b potovanjem, običajno v kak večji, sv. Krištofu posvečen romarski kraj. Zlasti so znameniti taki sestanki francoskih avtomobilistov, ki se jih zbere o"b tej priliki po več tisoč. Tudi v bližnji Avstriji prirejajo — letos celo v velikem obsegu a mednarodnim obeležjem — proslave avtomobilskega zaščitnika. Kajpak, da niso hoteli zaostati tudi naši avtomobilisti, ki z letošnjim letom že v četrtič opravljajo to proslavo svojega patrona, morda skromneje kakor v inozemstvu, prilikam našega avtomobilizma primerno, zato pa tem prisreneje v prijetnem družabnem obeležju. Ker romarske poti, ki bi bila posvečena sv. Krištofu, pri nas še nimamo, opravijo naši avtomobilisti to svečanost ob priliki izletov, pri čemer je pohvaliti s stališča tujske propagande, da si izbere Avtomobilski Muh, pod katerega okriljem se proslava vrši, vsako leto drug kraj. Letošnja proslava bo v nedeljo 22. t. m. v Laškem pri Celju ter bo tem pomembnejša, ker se je udeleže tudi člani mariborske sekcije, tako, da bodo ta dan zbrani v Laškem avtomobilisti in motociklisti iz vseh delov dravske banovine. Opravilo posvetitve bo izvršil o'b pol 15. uri laški dekan g. dr. Krulc na prostranem trgu poleg farne cerkve, na prostoru, ki bo za to priliko primerno okrašen. Sploh se pripravlja Laško, kakor doznavamo, da kar najlepše sprejme naše avtomdbiliste. Nedvomno se ho udeležilo izleta — Laško leži nekako v centru banovine, — lepo število avtomobilistov, ki imajo tako priliko prijetnega izleta in družabnega razvedrila. Po skupnem obedu v senčnatem vrta hotela »Savinje« v Laškem se peljejo Kz.etmki v bližnje Rimske toplice, kjer se jim nudi poleg ostalih naprav tamkajšnjega zdravilišča tudi prilika kopanja v krasnem kopališču na prostem.
+ Izlet Avtomobilskega kluba v nedeljo 22 t m. v Laško in Rimske toplice. Tajništvo ljubljanskega Avtokltfba obvešča člane, da javijo svojo udeležbo s vsaj približnim številom udeležencev do petka zvečer tajništvu, tel. štev. 21-93. Slavnost sv Krištofa se bo vršila v Laškem ob pol 12* na glavnem trgu poleg farne oer*ve. iPo slavnosti ho skupen obed na vrtu hotela »Savinja«. Dopoldne imajo izletniki priliko ogledati si kopališke naprave termalnega kopališča ter bo šla uprava kopališča izletnikom vsestransko na roko z-a kopanje imajo udeleženci popust. Olani mariborske sekcije se naprošajo, da javijo svojo udeležbo tajništvu svoje sekcije, izlet je namenien v*emu članstvu (redni člani člani Kola avtomobilistov, Kola moto-eiklistov) in po njih vpeljanim gostom.
♦	Tri lepe svečanosti v Domu slepih v Zemunu. V nedeljo so v Domu slepih v Ze-mu-iu posvetili temeljni kamen za dom slepih siromakov, ki bo priključen objektom Doma slepih, zgrajen pa s pomočjo denarnih sredstev, ki jih že dolgo časa zlbi-rajo gojenci Doma slepih. S to proslavo pa sta bili združeni tudi poroki dveh slepih učiteljev v zavodu. Učitelj Blagoje Mili-čevič se je poročil z učiteljico na soli za gluhonemo deco v Jagcdini, Milico Iličevo, slepi učitelj Dimitrije Uič pa z zasehmco Frančiško Pakovo iz Zagreba. Obe nevesti sta spoznali in vzljubili svoja izvoljenca pri posetih zavoda za slepe v Zemunu.
+ Jubilej srbskega dekliškega internata v Zagrebu. Ustanovljen v hudih časih v namenu, da reši žensko mladino vplivov tujih zavodov, je dovršil srbski dekliški internat v Zagrebu 35 let svojega delovanja. Internat je ustanovilo dobrodelno društvo srbskih žena, ki je zbralo zanj za tedanje čase veliko vsoto od 30.000 kron. »Internat je od svoje ustanovitve še vedno v istih prostorih v Preradovičevi ulici in ima stalno okrog 50 gojen k.	_
♦	Smrt zaslužnega častnika I* publicista. V Beogradu je umrl po dolgi bolezni upokojeni polkovnik Aleksander Nikolič, ki je bil med najhrabrejšimi častniki med balkansko in svetovno vojno ta je poveljeval najprej topniški bateriji, pozneje pa divizionn. Vojni napori so mu uničili ■zdravje in je kmalu po vojni stopil v pokoj. Vse do svoje smrti se je mnogo udej-stvoval kot sotrudnik raznih strokovnih listov, objavljal pa je tudi v dnevnikih razne spomine iz svetovne vojne.
♦	Alsolventi in absolventke državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani — letnik 1923-24 priredi ob priliki lOletnice sestanek diife 21. t. m. ob 8. zvečer v salo-
nu restavracije pri »Banko« (pri Nacetu), šmartinska cesta 3. Obvezne prijave je poslati oz. sporočiti na naslov Jože Marinko Ljubljana, Prisojna 7. Telefon 32-07.
♦	Vinogradnikom! Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru bo priredila dne 28. t. m. poučni izlet. Odhod s prvim vlakom iz Ljutomera do Hrastja-Moše, potem peš čez Murščak do Kapele, kjer bo obed. Pri Kapeli ogled banovinskega posestva in viničarske šole, sprožili pa bodo tudi nekaj raket za streljanje zoper točo. Na ba-novinskem posestvu se bo videlo vse delo, ker je delavnik. Kdor se namerava izleta udeležiti in dobiti obed, naj se javi o pravem času podružnici. Vinogradnikom se pridružijo tudi sadjarji — torej so oboji vabljeni.
♦	Obnova najstarejše cerkve v Hercegovini. V Kazancih v Hercegovini bodo kmetje sami obnovili svojo cerkev, ki je ena od najstarejših pravoslavnih svetišč v Hercegovini. Zanimiva je zgodovina tega svetišča. Zgradil ga je pred 300 leti paša Ka-zana, da bi počastili spomin svojih srbskih pravoslavnih tovarišev. Mogočni paša je bil namreč potomec starodavne srbske rodbine Popovičev. Pod zaščito paše je bila cerkev dolga leta zbirališče vseh pravoslavnih Hercegovcev. Cerkev je služila svojemu namenu vse do začetka svetovne vojne, ko so jo močno poškodovale avstrijske granate. Vaščani pridno zbirajo material, da bi čimprej obnovili svoje staro svetišče.
♦	Nenavaden rekord. V rubriki »Medju nama« objavlja »Politika« naslednjo zgodbo: V neki vasi v sredini šumadije je dosežen neverjeten rekord. Ob zaključku šolskega leta je bilo objavljeno učencem vseh štirih razredov, da morajo razrede ponavljati. Mogoče bi kdo mislil, da so ti otroci nenavadno zabiti in leni. Zadeva pa je dosti enostavnejša, zato pa tudi žalostna Pred božičem je bil iz vasi premeščen učitelj, njegov namestnik pa je foil nastavljen šele pred zaključkom šolskega leta.
V	preostalih dneh do konca šolskega leta seveda ni mogel zadostiti predpisom učnega reda in uspeha in ko je prišel šolski nadzornik, je bilo to tudi uradno ugotovljeno. Tej ugotovitvi je sledil sklep, da morajo vsi učenci ponavljati razrede. Tako vsi učenci izgube eno šolsko leto in ni treba posebej naglašati, kaj to pomeni. Primerno pa je seveda vprašanje, kdo je tega kriv in kdo bi moral za to odgovarjati. Učencem ni mogoče pomagati — šolsko leto so izgubili, na vsak način pa je treba preprečiti, da se kaj takega pozneje ne primeri v kakem drugem kraju.
♦	Pritožbo zaradi aretacije v verzih je napisal Toma Rakočevič v samotni črnogorski vasi Prekobrdju in govori sedaj o njem ves kolašinski okraj. Rakočevič je bil že ponovno predmet velikega zanimanja vsega prebivalstva v kolašinskem okraju. Mož se je pred dvema letoma vrnil H Amerike in je s seboj v svojo domačo hribovsko vas z velikim naporom privlekel stroje in vso opremo za tiskarno. Za stroje in opremo je v Ameriki izdal preko 30.000 dolarjev, za prevoz rz Zedinjenih držav do Kolašina pa je plačal okrog 300.000 Din.
V	Ameriki si je Rakočevič pridobil veliko premoženje, ki pa ga bo sedaj zapravil v svojem čudaškem življenju. Mož je prepričan, da je od Boga navdahnjeni pesnik in tiskarno si je nabavil zaradi tega, da bi tiskal svoje proizvode. Ko si je urejeval svoj dom v domači vasi, je imel jako hude spore s sosedi in sorodniki. Ti spori so se v zadnjem času iz malenkostnih razlogov obnovili in prišlo je tako daleč, da je razburjeni pesnik streljal na sosede, ki so se seveda pritožili. Zaradi nevarnih groženj so moža odvedli v zapor, v zaporu pa je spisal na 30 polah pritožbo v verzih, ki jo je poslal višjemu sodišču v Podgori-
co.	, ^
♦	Požarna nesreča v škofjl Loki. V ponedeljek na vse zgodaj je v škofji Loki na Poljanski cesti uničil ogenj pristavo mesarja Matevža Hafnerja. Požar je bil zelo nevaren zaradi tega, ker je v neposredni bližini pristave več stanovanjskih hiš. Gasilci so požar lokalizirali in rešili okolico nevarnosti. V pristavi je imel svoje prostore tudi škofjeloški mizar Feliks Bavdaš, kateremu je zgorelo mnogo suhih desk, več že izdelanih okenj in vrat ter precej orodja. Lastniku pristave pa je zgorelo nad 20 voz sena. Vzroki nesreče še niso ugotovljeni, domnevajo pa da je bil ogenj podtaknjen, ker so pri pristavi prejšnji večer neki okoličani opazili nekega neznanega postopača. Skupna škoda se ceni na okrog &0.000 Din ln je le deloma krita z zavarovalnino.
♦	Elektrika naj bi ga reilta ffvljcnja.
Pri posestniku Romanu Muratu v Ljutomeru je služil za pastirja 55 letni Franc Viher iz Radomščaka. Baje se mu je v
službi slabo godilo, zato je obupal nad svojim bednim življenjem ter je sklenil umreti. V nedeljo 15. t. m. zjutraj je odšel brez krav z doma ter splezal na visoki železni steber električnega daljnovoda blizu Pihlarja na cesti proti Cvenu. Ljudje, ki so šli k maši, so videli, kako hitro je plezal proti žicam s tokom visoke napetosti, pa mu samomorilnega dejanja niso mogli za/braniti. Iztegnil je roko ter ee dotaknil žice, takoj nato pa je z glasnim krikom strmoglavil s stebra, če bi se žice oprijel, bi bilo Po njem. Tako pa je padel med veje nekega bresta in jelševja, kar je padec toliko omililo, da se je le pošteno potolkel in opraskal. Najbrž pa bo izgubil tudi eno oko, ki mu ga je ranila veja. Ljudje so mu nudili prvo pomoč nakar so ga- prepeljali na gospodarjev dom, kjer se zdaj zdravi. Na daljnovod menda ne 'bo več plezal.
♦	Starorimski žrtvenik. posvečen vojnemu bogu Marsu, je našel v Beli Palanki posestnik Stevčič, ko je kopal svoje aem-ljišče za ureditev vodnjaka. Dva in pol metra globoko pod zemljo je naletel na marmornato ploščo, dolgo 130, široko pa 75 cm Plošča je bila lepo izdelana in dobro ohranjena. Kustos muzeja iz Niša je po obliki in po napisu na plošči ugotovil, da je del starorimskega žrtvenika, posvečenega vojnemu bogu Marsu. Ploščo so odposlali v niški muzej.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna JOS. REICH.
OTVORITEV.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril higiensko urejeni
brivski frizerski salon
za dame in gospode.
Za cenjeni obisk se priporočam KLOPČAVER JOŽE, Resljeva cesta 18.
Iz LJubljane
u— Pogreb kontrolorja Janka Kosce.
Izpred hiše žalosti na šmartinski cesti št. 6. se je razvil v soboto popoldne nad vse lep žalni sprevod proti pokopališču. Pokopali smo kontrolorja pri direkciji železnic g. Janka Košca, ki mu je naklonila smrt Po dolgotrajni in mučni bolezni miren oi-počitek v domači žemljici. Poleg predstavnikov direkcije, mnogih stanovskih tovarišev, prijateljev in znancev so ga spremili na poslednji poti pevci »Sloge«, ki so mu zapeli doma in na pokopališču v srce segajoče žalostinke, krsto pa so krasili mnogi prekrasni venci in šopki. Pa je bil pokojnik obče priljubljen uradnik, nad vse blagega značaja in plemenit človek Ohranimo ga v najlepšem spominu, njegovemu uglednemu sorodstvu iskreno sožalje!
u— Požrtvovalnost barjanskih gasilcev. Ko je v nedeljo med silno nevihto treščilo v gospodarska poslopja Matije Stražišarja v Mateni, so barjanski gasilci takoj pohiteli s svojo, pred meseci blagoslovljeno avtomotorno brizgalno na pomoč. Mnog! člani društva so na kolesih hiteli v Mateno kar v prazničnih oblekah, nekateri pa so bili na izletu v Iškem Vintgarju pa so se takoj pridružili gasilni akciji. Dva gasilca sta si med gašenjem sežgala celo čevlje, tretjemu pa je bila praznična obleka močno poškodovana. Barjani so neprestano bili v akciji ter so preprečili, da se požar ni razširil na sosedna poslopja Tudi okoliška gasilska društva so v potai meri storila svojo dolžnost.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolikih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.	_______
u— železniški upokojeni uradniki, pozcr!
V zvezi z novim pravilnikom o polovični vožnji se pozivajo vsi upokojeni uradniki, kakor njihove vdove, da nemudoma pred-lože svoje kakor tudi svojih rodbinskih članov legitimacije v rač. pisarni, glavni kolodvor, v svrho »isprave«, glasom novega pravilnika. Obenem je potrebno prinesti s seboj tudi potrdilo o šolski kvalifikaciji. Na glavnem kolodvoru oddajo svoje legitimacije samo oni upok. uradniki in vdove, katerih legitimacije so bile za leto 1934. oddane v prolongacijo na glavnem kolodvoru. Ostali oddajo svoje legitimacije na onih službenih edtaicah, kjer so bile za leto 1934. prolongirane.
u_ Iz bednostnega fonda je sedaj zaposlenih pri mestni občini ljubljanski pri raznih delih na Gradu, v vrtnariji, pri cestnem nadzorstvu itd. 86 delavcev. Vsi ti delavci so oženjenl in očetje več otrok, le dva med njimi sta samca, ki pa morata skrbeti za stare ln bolehne matere. Mezde in bolniška blagajna za te delavce znaša okoli 15.000 Din na teden ln se bo moglo z razpoložljivim denarjem zaposlovati to število brezposelnih le še kakih 5 do 6 tednov. Z enim delom od banovine naka-
Puškin: »Ja byl rožden dlja žižni mirno j, — Dlja derevenskoj tišini.. .c iz istega globljega razloga: najti v prvotnem svetu prednikov zdravila svoji komplicirani čuvstvenosti, svoji bolesti, svojemu razočaranju. In iz raznih vekov in iz raznih kulturnih krogov se oglaša podobna življenjska filozofija, kakor iz Prešernovih »Sonetov nesreče«. Umlji-vo je pa. da so vse nalike zgolj vnanje in da so Prešernovi soneti po svojih vezeh z vso Prešernovo osebno usodo edinstvena in globoko naša izpoved, kos biografije našega človeka pred sto leti, umetniški dokument neminljive vrednosti in — kakor vse Prešernovo delo — mogočno pričevanje o sili in lepoti našega književnega jezika.
Mickleivtczeva številka „življenja in sveta"
Za stoletnico ene največjih pesnitev v slovanskih literaturah. Mickiewiczevega >Pa-na Tadeusza«. je uredništvo tedenske revi-i:e> »Življenje in svet« pripravilo posebno ?:.ckiewiczj posvečeno številko. Pravkar iziisli zvezek se dostojno uvršča v lepi niz takihle posebnih številk, med katerimi so že prei izšle Maearykova, Levstikova, Goe-Uiejeva, VVagnerjetva, Vegova, Vuibova in Jurčičeva.	,
Naš priznani nmetaik Efe> Joefin je Kr-
dela! za to številko velik, skoraj celo stran pokrivajoči lesorez: portret Adama Mickie-wicza. Justinov Mickiewicz vpodaiblja z dolgimi, vzvalovanimi lasmi, s profilom koščenega obraza in v daljavo uprtim pogledom pesnika-mistika, mesijanista, vizionarja m preroka narodovega vstajenja. Prof. Stanko B u n c je prispeval dobršen del besedila: V prvem, daljšem članbj podaja oris pesnikovega življenja in dela, v drugem članku t» podrobno karakterizira njegovo mojstrovino, ep »Pan Tadeusz«. Sledi poročilo o razpravi poljskega slavista dr. Stanislava Responda »Slovenec M. Čop o Adamu Mickiewiczu«. Splošno sliko izpopolnjuje bibliografski pregled odnosov Jugoslovanov do Mickiewieza (Slovenci o Mickiewiczu, Prevodi v slovenščini. Nekaj srbekohrvaških prevodov. Literatjra o Mi-ckiewiczu). Iz okvira Miokiewiczeve številke sega, vendar pa 6e glede na obsežno proučevanje polfjske literature v Ameriki Ujema z namenom številke donesek dr. Antona Debeljaka »Slovanski Studii v Zedinjenih državah«. leti avtor je prejšnji pregled izpopolnil z beležko >Mickiewncz pri Jugoslovanih«. Poleg številnih ilustracij sta objavljena v tem zvezku ŽlS-a Mi-ckiewiozev sonet »Gora Kikineis« v prevodu Vojeslava Moleta in Cankarjeva pesem »Svečanost v Varšavi«.
Lepše od »Življenja in sveta« ni nihče v Jugoslaviji proslavil tega pomembnega jubileja v veliki in odlični poljski literaturi. Mickiewiezev zvezek našega tedenskega
obzornika bo ohranil vrednost kot dokument stremljenja po jjgoslov.-poljskem zbližan ju v letu 1934. — V podrobni prodaji stane ta zaključeni zvezek 6amo dva dinarja.
Češki glas o knjigi „Sloven~ ski protestantski piscit(
»Lidove Noviny< do dne 15. L m. priobčile iz peresa drja R. H a b r i n e tole simpatično oceno knjige »Slovenski protestantski pisci« (izdala Tiskovna zadruga):
>Na osnovi nemške reformacijske ideologije, da lahko v vsakem jeziku 6laviš Bosa in da bodi obredni jezik slehernemu um-ljiv, je prodrl v slovensko pi6nienstvo narodni jezik. Še več: ustanovil si je literarno tradicijo, kajti če se ne oziramo na rokopisne drobtine iz prejšnjih stoletij, je Šele reformacijsko šestnajsto stoletje, ta viharna doba verskih bojev, kmečkih uporov in krjtih turških vpadov, dalo Slovencem tiskano knjigo in kmalu razvilo na danes veoekoz katoliškem Slovenskem bogato reformacijsko slovstvo
Tiskovna zadruga v Ljubljani je <v današnji neveseli dobi imela pogum za požrtvovalno in veliko dejanje: izdati izbor reformacijske literature. Priredil ga ie z današnjo pravopisno transkribeijo. uredil in v marsičem na (»novi Kidričevih raziskavam' z bogatim literarno zgodovinskim komentarjem izpopolnil Mirko Ru-
Pri ljudeh, bi mnogo sedijo, je delovanje
čreves zmanjšano. Creva se pri njih le malokdaj izpraznijo,
zaostala neprebavljena hrana začne v njih gniti in kot prva posledica se pojavi neraz-položenje, slede pa tudi težka obolenja celega organizma. Vse to pa lahko preprečite na prav enostaven način, ako spijete dnevno na tešče po dve do tri čaše
Rogaške mineralne vode
Običajno zadostuje »Tempelc ali »Styria«, pri težkem zaprtju je treba vzeti »Donatc.
zane svote pa podpira mestna občina take brezposelne in njihove rodbine, ki se radi manjše fizične sposobnosti ne morejo s pridom zaposliti pri težkih delili. Naval brezposelnih na mestni socijalno-politični urad je še vedno velik, ker prosijo za delo taki, ki niso pristojni v Ljubljano, ki ne stanujejo v Ljubljani ali pa so prav v zadnjem času prišli v Ljubljano iskat dela. Teh seveda mesto zaradi pičlih razpoložljivih sredstev ne more zaposliti in baš ti so potem tisti, ki najbolj zabavljajo in se pritožujejo, da ne dobe dela in kolika krivica da se jim godi. Kadar se prične z delom v Ljubljanici, bo tam mogoče zaposliti večje število delavcev, ker se bo mestno načelstvo potrudilo, da si zasigura pri merodajnih faktorjih, da bodo imeli pri sprejemu v delo prednost ljubljanski brezposelni. Povdarjati pa moramo, da je dolžnost vsakega posameznega brezposelnega, da se tudi sam potrudi, da si poišče dela, ker mnogo jih je, ki se zanašajo samo na občino, sami pa ne ganejo niti s prstom, da bi si našli zaposlitev. V poletnih mesecih je potrebna skrajna štednja z razpoložljivimi sredstvi, ker prišla bo jesen, prišla bo zima in ž njim še vse večja brezposelnost in večja potreba.
u— Javno stenografsko tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15, prihodnji petek, dne 20. t. m. zjutraj ob 8. uri. K tekmi se vljudno vabijo starši gojen k in gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost.
u— Gledališko igralski par ZatovIC priredi drevi ob 9. na verandi hotela »Uni-ona« svoj »veseli večer« s pestrimi humo-rističnimi točkami. Po gledaliških točkah bo nastop atleta.
u— Pogajanja za nakup AuersPergovega dvorca. Mestna občina se je odločila za nakup Auerspergovega dvorca v Gosposki ulici, kjer so sedaj uradni prostori kmetijskega odseka banske uprave. Pogajanja še niso končana. Grof Herward Auersperg je 1. 1927. odnosno 17. januarja 1928. prodal dvorec takratnemu oblastnemu odboru ter je bila kot lastnica nato vknjižena Ljubljanska oblast. Sedaj je lastnica dvorca banska uprava.
u— Srednji most pri trimostju so pričeli predvčerajšnjim popravljati, zaradi česar se mora vršiti zdaj na Marijinem trgu tramvajski promet s prestopanjem. Na mostu, kjer bodo odstranili oba hodnika in most tlakovali z lesenimi kockami so tračnice zaenkrat odstranili Pozneje, ko bodo dela končana, kar bo menda že v začetku avgusta, bo 6lužil srednji most le za vozni promet in bodo morali pešci uporabljati samo oba stranska mostova, kjer se ve zaradi tega ne bo gneče.
u— Dela v Ljubljanici so zaradi hudih nalivov ponovno počivala več dni. Ker je Ljubljanica narasla in drla čez jez, je voda precej razgrebla gramoz, ki so ga poprej spraviil že nad 4000 kubičnih metrov iz struge in ga zvozili k cesti, ki bo šla čez bivše kopališče pri Sv. Krištofu. Voda v Ljubljanici je včeraj upadla. Pod Zmajskim mostom so odstranili jez, ki je zapiral odtok vode. Materijal kolikor ga je še ostalo t LJubljanični strugi, bodo spravili stran že v nekaj dneh.
u— Tyrševa cesta za železniškimi zapornicami je zdaj že tlakovana in epodbe-tonirana. Dela so trajala dokaj časa, kajti delavci so bili zaradi velikega prometa, ki vlada na tej cesti, hudo moteni. Zdaj so že pričeli cesto tlakovati ln betonirati fco-kraj železniškega prelaza. Delajo samo na polovici ceste in čim bo končana desna stran, bodo nadaljevali delo na levi strani.
u— Z lestve sta padla. Včeraj dopoldne je bil snažilec oken 36 letni Anton Dane zaposlen v Tavčarjevi ulici 1. Okrog 10. mu je nenadno spodrsnilo na lestvi ta je padel na hodnik. Zlomil ei je desnico in so ga morali spraviti v bolnišnico. Prav tako je padel z lestve v Slomškovi ulici osmošo-lec Viktor Korošec. Dobil je hude poškodbe po životu.
u— Sodne takse pri s reškem sodišču. V Juniju je bilo pri sreskem sodišču v Ljubljani plačano na sodnih taksah v kolkih skupaj 118.841 Din. Za razne civilne pravde so stranke plačale 24.587 Din, za ekse-kucijske takse in kolke 34.009 Dta in za razne zemljiškoknjižne transakcije 28.895 Din.
u— Prijet ubegll kaznjenec. Pred tedni Je pobegnil iz splošne bolnišnice Avgust Kopitar iz Krašnje pri Kamniku, ki Je bil že dalj časa v preiskovalnem zaporu. Ker je zbolel na neki venerični bolezni, se je sprva zdravil v kaznilniškl bolnišnici, a je bil na odredbo zdravnika prepeljan na dermatološkt oddelek splošne bolnišni-
ce. Kopitar pa Je tu porah H priliko ter pobegnil. Orožniki v Logatcu so ga naposled prijeli in pripeljali v Ljubljano.
Iz Celja
e— Sokolski zlet v Mozirju. V nedeljo 22. t. m. bo v Mozirju otvoritev Sokolskega doma, združena z javnim nastopim. Bratje in sestre, ki se nameravajo udeležiti sokolskega slavja v Mozirju, si naj zagotovijo prostor v posebnem avtomobilu in v ta namen prijavijo udeležbo najkasneje do petka 20. t. m opoldne župnemu tajniku ■br. Čepinu v Narodnem domu. Spored svečanosti in druge podrobnosti glede odhoda so razvidne iz razglasa na župni oglasni deski v veži Narodnega doma v Celju.
e— Nesreče. V ponedeljek je padel 10 letni sin vratarja Franc Slokana tz Celja tako nesrečno z drevesa, da si je zlomil desno roko. Oddali so ga v bolnišnica — Na Koretnem pri Šmarju je mlatilnica zgrabila 40 letno posestnico Marijo čekševo in ji hudo poškodovala levico. Ponesrečenka se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Umrl je včeraj v Ozki uftci 8, v starosti 67 let g. Josip Prettner, upokojeni preglednik finančne kontrole in uradnik tvrdke J. Jellenz. — V bolnišnici so umrli v soboto 70 letna Ana Turinova iz Celja, v nedeljo 441etna posestnica Jožefa Arzen-škova z Javorja pri Slivnici v ponedeljek pa 91etni sin kočarja Ivan Plahuta s Tr-nega pri Grobelnem.
e— Kino Union. Danes ob 1«J6 tn 20.3® zvočna komedija »12 stolov« ln zvočna predigra.
Iz Maribora
a— Zveza Maistrov borcev ofcveSftat Slm-ne, da bo redni občni zbor dne 6. avgusta t L ob 10. uri v mali dvorani Cn. nadstr.) Narodnega ooma. Dostop eamo z legi ti n tičijo. Predlogi, ki se bodo stavili, se mer-a^ jo javiti zvezi 8 dni pred občnim stoorom. Ker je takrat »Mariborski teden«, za katerega obisk je dovoljena polovična vožnja, po železnici, se člani olKfzarjajo na to ugodnost. — Odbor.
a— Zveza kulturnih društev v Mariboru se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da jo narodni tabor pri Sv. Križu tako lepo uspel, zlasti pa darovalcem dariL
a— Upokojeni železniški uradniki naj nesejo takoj, najkasneje pa do 2L 1 iru svoje legitimacije in legitimacije ♦vojill družinskih čJamiov na positajo, kjer so r evidenci Istočasno naj prinesejo s seboj na vpogled upokojitve ne dekmete ši za<Sn!e šolsko spričevalo. Upokojeni že-lezniSki ničniiki in stažitelji (delavci ne) pa uaj prinesejo svoje legitimacije ta legutimaciie svojih dražinskiih članov na postajo v evidenco najkasneje do 26. t m. Tudi # na i precHože svoje trpokoj tvene dekrete, dočim. jiim šolskih spričeval m treba predJožM.
a— Kongres izvoznikov sadia zakljnčen. V ponedeljek je bil zaključen VI koo«res jugoslovenskih izvoznikov sadja v Maribrv-ru. Dopoldne so se mleJežnfea kongresa odpeljali z mestnim a-vtokarom r Sfevenske Gorioe ter se prci večera vrnil v Maribor. Ogledali so si vzorne sadovnjake, trs niče in drevesnice ter so bili r gosrteh pni nekaterih uglednih sadjereicih in vinogradnikih. V ponedeljek zvečer ie priredalo mariborsko združenje Izvoznikov sadji v hotelu »Meran« banket, na katerem so še razpravljali o ak+tralnih vprašanjih sadja v mozemstvo. Sklenjeno je bilo, da se odpelje v Beograd tri&amska deiegac ji združenja izvoznikov v Mariboffu, ki bo v prestolnici obrskala vse pristojne črnite'je, da pospeši reStev pereča vprašani sadnega izvoza v Nemčijo. Banket je potekel v najboljši harmoniji med našimi rzrrozrt- ki. predstavniki obla štev rz BeogTada in uvozniki našega sadja v inozemstvu. Ves ararra-ma kongresa je »bil v rokah združenja uvoznikov v Mariboru in sta se posebno trudila predsednik Srečko Kranjc in ta+nik Ambrožič, ki zaslužita za svoje požrtvovalno delo vse priznanje.
a— Tombola gasilske čete v Studencih, ki se je vršila v nedeljo v Studeniškem gozdu, je bila zelo dobro obiskana. Prvo tombolo (1500 Din) je zadel orožnlški narednik Glavan, drugo (1000 Dta) posestnika Jožefa Sokolova te Studencev tretjo (500 Din) pa železničarjeva žena Jožefa Kramer-jeva iz Maribora.
a— Znižanje voznlne na avtobusni zvezi z Mariborskim otokom. Mestno avtobusno podjetje je znižalo vozntao na Marfborsst otok na 1 Din. Znižanje velja ob delavnikih od 16. naprej, ta sicer samo proti Mariborskemu otoku.
a— Smrtna nesreča mladega (Slaka ▼
ponedeljek popoldne se je pripetita v arodi njem Radvaniu pri Mariboru smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje mfedegi dijaka. Na počitnice se je pripeljal iz Grai-. ca k svojemu očetu, bivšemu magistratuc-mu uradniku v Gradca. M je bi* odpuSiea iz sftažbe in živi kot emigrant brez sredstev v mariborski okoBcl Mletni <fi;a'lc Wa*ter Pongratz. V nedeljo popoktae si ft
peL Ta izbor tekstov slovenskih reformatorjev obsega časovno zgolj necek) drueo polovico šestnajstega stoletja, ko se je njih delavnost naglo razcveta in v katerem je bila prav tako naglo šiloma poteptana po togi reakciji Ferdinanda II-, ki je pretrnal protestentizem s Slovenskega s tako močno roko, kakor iz vseh ostalih svojih dežel.
V izborj so zastopani s svojimi spisi Krelj, Jurišič, Elinc, Mandek, predvsem pa dva stvaritelja slovenske literarne tradicije: Prvi je temperamentni organizator m preganjani voditelj slovenske reformacije Primož Trubar, s čigar krasnim spomenikom se danes srečuje Ljubljančan ob vhodu v čarobni alpski park Tivoli. Drugi 1» Juri® Dalmatin, ki je izdal v osemdesetih letih Šestnajstega stoletja, torej v času. ko je pri nas vznikla naša Kralicka biblija, poln slovenski prevod Svetega pisma. Ce pregledamo goreče delovno navdušeni«, vneto delovanje in kakovost dela teh reformatorjev. izmed katerih je sam Trubar izdal 45 knjig, a Dalmatin je s prevodom Sv. pisma izvršil delo, ki bi zanj bilo skoraj treba cele generacije, tedaj ee ne m«»-remo iznebiti vtiska, da se je utegnila v intenzivnosti njihove dinamične tvorbe naglo pojaviti zadrževana narodna sila predhodnih dolgih in literarno nemih stoletij. Njihove kulturne in narodne namere so bile prevelike, in bile so prenaglo posekane pri samih koreninah. Toda vrednote, ki so iib dosegli, se niso več dale uničiti: prott-reformacija je pač zatrla vnanje znake nji-
hovega delovanja, zaustavila je za nekaj časa kulturni in literarni razvoj, a ni mv-čila njihovega dela: ostal je književni jezik, ki je po najmogočnejšem svojem izrazu, Dalmatinovi bibliiii, spisani v čistem dolenjskem narečju, postal temelj slove i»-ekega pismenega jezika, na katerem stoji v bistvu še danes.
Ni nezanimivo, da so reformatorji prvi sprožili pereče aktualno vprašanje, ki se I njim iznova srečujemo v preporod ni Pr»*-šemovi in Čopovi dobi in e katerim «e Slovenstvo bavi že dandanes: namreč, ali »i kazalo izvesti jezikovno zedinjerrje s Hrvati?! Toda prav kakor danes, ee je že Tedaj oglasilo naziranje, ki odklanja to, z nekega vidika utilitaristično zahtevo, kajti jezik je narodovo najvišje kilturno imetje, iz njega in za njega nastaja tudi literatura.
Ce 6e pri vrednočenju vnetega in kratkega delovanja reformatorjev ozremo še na sovisnost z ostalo Evropo, ne moremo prezreti velikega zgodovinskega pomena, ki ga je imel njihov nastop. Kdo ve, od katerega stoletja bi danee Slovenci datirali svojo literarno tradicijo, ako bi ne bilo Trubarja in Dalmatina! Ne samo. da sta ii zapustila korenine, marveč sta hkrati pokazala še več: Slovenec, ki jte imel svojo tiskano knjigo in ki se je na svoj način kulturno potegoval za to. za kar se je zavzemala tujina, je že postal član evropske drjžine. In tako razupiem monumentalno knjižno tedanje slovenskih protestantskih kot gorico in kulturno občuteno
r
ileček izposodil flobertovko, da bi i njo etrdjai. Ker je z njo nespretno manipu&-rni se je 9prož]la ter ga je krogla zadeda v g^avo, ma prebila lobanjo, tik nad desnim očesom ter mu obtičala v možganih. O nesreči so biti takoj obveščena mariborski reševalci, ki so fanta prepeljali v bolnišnico. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Nesrečni Pomgratz je kmalu nato izdihnil.
a— Tajski promet. V prvi polovici leta je bilo pri mariborski policiji priglašenih 6494 oseb, prispelih ▼ Maribor.
Iz Tržiča
č— Klubski šahovski turnir SKT je bil
sakij-učen pretekli teden. Prijavljenih je bik) 10 udeležencev, 2 gospoda sta se turnirja odeJeževaia celo od oddaljene vasi Križe. Taibela tretjega igralnega večera je razvrstita igraice na 2 skupini, kateri je de-iila precej zevajoča meja. Slabejša ni prišla veliko v poštev: koristi turnirja je 'Imela pač v nekaj poučnih vzorcih kombdnatorno izsiljenih zmag "bol jših igrače v. — Vse neka« dragega je pa nudila boljša skupina, te jo je tvorila petorica: žilavo borbenost ob ostri konkurenci, kar nam dokazujejo rezultati Od dosegljivih 9 točk, je dosegel ŠtaJc Ludvik 8 in pol točke ter s pem prvo, nagrajeno mesto, drugo nje sto je zasedel Dacar Rodoif s 6 m pol točkami, tretje mesto pa sa delijo Se$jak Anton, Baite-zar Vilko ki Sajovic Janko s 6 točkami. — V bodoči sazona namerava klub prirediti medmestni turnir s okoRSkjmi klubi, ker razpolaga z cWbrimi igrači.
č— Avtobosnj telet na Koroško v nedeljo 22. t m. Odhod avtobusa ob ipot 5. zjutraj na Kranj, Jezersko, Žel. Kapljo, Veli-fcovec, Celovec, Vrfosko jezero. Povratek ob 03. v Kranj. Prijave najkasneje do 20. £ m. v pisarni avtopodjetja J. Goričan, Mč.
Iz Ptuja
j— Zakljta&ek prlkrojevalnega tečaja za ■Čevljarske mojstre ln pomočnike. V soboto :tsa je zaključil v »Mladiki« prikrojevalni tečaj za čevljarske mojstre in pomočnike, ki g«, je priredil banovinski oddelek za pospeševanje obrti pod strokovnim vod-« *om g. Steimana. Tečaj, ki je trajal 34 dni, je obiskovalo 16 tečajnikov. Zaključka so se med drugimi udeležili mestni župan g. Jerše, ki je tečajnike pozdravu v imenu mesta, član Zbornice za TOI g. Milko Senčar in predsednik Obrtne zadruge v Ptuju g. Jožko Berlič.
j— Zapoienje brezposelnih v Ptujn. Za-;radi prekinjenja regulacijskih del potoka •Grajene spričo visokega stanja Drave je 'pred več meseci bilo treba zaposliti brezposelne drutg-je. Po zaslugi g. župana in načelnika sreskega cestnega odbora v Ptuju ao marca zaposlili okoli 60 brezpo-S3Jnfii lz Ptuja in o«olice pri pripravlja-cjn gramoza v rogozniški gramoznici za banovinske ceste. Od tistega časa pa doslej so breposelni napravili 3500 m3 gramoza. Brezposelni se bodo spet zaposlili, fcakor hitro bo proračun odobren
j— Nepreviden kolesar. V nedeljo dopoldne je na Minoritskem trgu ob času, ko so ljudje hodili, podrl neki kolesar 45-tetno posestnico Poljančevo Marijo iz Ki-carja. Poljančeva je dobila na nogi take poškodbe, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Kolesarja, ki jo je popihal, so nekateri prepoznali
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. aaner in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
17. julija
Ljubljana 7, 762.4, 1?.0, 74, 0, 5. 0.3, dež; Ljubljana 13, 763.0, 27.2, 31, WNW4, 5, —, Maribor 7, 761.4, 18.0, 70, NW1, 5, 2.3, dež; Zagreb 7, 761.5, 21.0, 60 NI, 10, 28.6, dež; Beograd 7. 753.1, 16.0, 80, W2, 10, 0.4, dež; Sarajevo 7, 760.7, 14.0, 90, 0, 10, 7.0, dež; Skoplje 7, 756.3, 20.0, 70, 0, 5, —, —; Split 7, 758.9, 23.0, 50, NW4, 6, 0.6, dež; Kumbor 7, 753.1, 21.0, 90, 02, 6, —, —;
Rab 7, 761.3, 20.0, 60, N4, 6--.
Temperatura: Ljubljana 29.fc, 16.0 Maribor 23.2, 16.0; Zagreb 27.0, 18.0; Beograd 26.0, 16.0; Sarajevo 23.0, 13.0; Skoplje 34.0, 13.0; Split 30.0, 18.0; Kumbor —, 19.0: Bab —, 16.0.
Pregled vremena 17. t. m.: Antlcfklon je zajel vso severno, srednjo in jnžno Evropo. Depresijsko stanje vlada še vedno nad vzhodnimi, južoovzhodnimi in krajni-mi deli zapadne Evrope. Oblačnost s krajevnim dežjem v srednji Evropi. Temperatura je v južnovzhodni Evropi upadla. — V Jugoslaviji je bilo oblačno in deževno vreme v vsej državi. Temperatura je po-rastla v severnozapadmem delu, upadla pa je v ostalih delih države. Minimum beleži Koviljača 10, maksimum Skoplje 30.4.
GOSPODARSTVO
Depolitizacija zadružništva
Na nedavnem kmečkean zborovanj« v Naklu in pozneje še v Grobljah pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini je minister g. Ivan Pucelj med drugim razpravljal o nujni potrebi složnega dela za ozdravljenje slovenskega zadružništva. Pri tem je zksti poudarjal neobhodno potrebo depolitizacije zadružništva, kajti vprašanje našega kreditnega zadružništva bomo rešili le z združenimi močmi in le v skupnem delu bomo našli izhod iz sedanjih težavnih razmer. Gospod minister je pri tem opozoril, da je že pokojni dr. Kreik priporočal, naj se zadružništvo depolitizira, spoji in prepusti zadružnikom, politika pa naj se omeji na druga področja.
Misli, ki jih je iznese! minister g. Pucelj, ne smejo ostati brez odziva. Vprašanje našega kreditnega zadružništva, ki je tako ozko povezano z usodo našega kmeta, postaja vedno bolj pereče in zahteva, da mu prav vsa naša javnost posveti največjo pozornost Pogoj za vsako akcijo v prid našemu kreditnemu zadružništvu pa mora biti, kakor je pravilno poudaril g. minister, depolitizacija zadružništva.
Škoda, ki jo je utrpel naš kmet zaradi tega, ker se je v kreditno' zadružništvo vmešavala strankarska politika, je dejansko že dovolj velika, da nas mora spraviti k pameti. Škoda pa ni samo v tem, da je naš zadružni kreditni aparat mnogo prevelik m razkosan, saj bi lahko shajali z mnogo manjšim številom močnejših kmečkih kreditnih zadrug, če se ne bi v vsaki vasi cepili in če ne bi zadrug ustanavljali po političnih vidikih; še večja je namreč škoda, ki posredno grozi ideji kmečkega kreditnega zadružništva zaradi napak, ki so bile storjene iz političnih motivov.
Nedavno smo čuli, da je zaprosila za odlog plačil Zadružna zveza v Ljubljani, in sicer zaradi tega, ker se je njena Zadružna gospodarska banka poslužila zaščite po uredibi o zaščiti denarnih zavodov in njenih upnikov in ima zveza pri tej banki okrog 120 milijonov naloženega denarja. Ne dvomimo, da bo s primernimi žrtvami zadrug in s prizadevanjem drugih faktorjev uspelo urediti tako banko, kakor tudi zvezo. Udarec, ki pa ga je s tem doživela zadružna misel, zadene žal nas vse in nam mora dati povod k razmišljanju o tem. kako bomo v bodoče obvarovali kmečko zadružništvo pred sličnimi nesrečami. Sedanji položaj Zadružne zveze je brez dvome v znatni meri posledica splošne gospodarske in denarne krize. Toda splošna kriza ni edini vzrok sedanjega stanja. To moramo izrecno pripomniti, kajti kreditne zadruge so v jedra zdrave in varne ter bodo gotovo brez večjih težkoč prebolele sedanje čase, zlasti če se odpravijo nekatere določbe uredbe o zaščiti kmetov, ki gredo brez potrebe v škodo kmečkemu zadružništvu. Nevarnost za kmečko zadružništvo pa lahko nastane, če se kmečki zadružni denar uporablja v namene, ki nimajo s kmečkim zadružništvom prav« zveze.
Že leta 1930. je »Jutro«- kritiziralo politiko Zadružne zveze pri nalaganju njenih likvidnostnih rezerv.* Ugotovilo je, da nalaga Zadružna zveza ogromne zneske pri Zadružni gospodarski banki, in sicer nad polovico vlog zadrug-članic, in da se na ta način preko banke z zadružnim denarjem finansirata industrija in trgovina, kar ni v skladu z osnovnimi principi kmečkega za-
• Glej »Jutro« od 29. I. m 6. H. 1930.
družništva, zlasti s principom zadružne skupnosti, ki bi se morala v vsakem primeru varovati. Zadružna zveza je vedno zahtevala, celo z grožmjo izključitve, od zadrug- članic, da nalagajo svoje presežke pri zvezi, češ da zveza daje zadružništvu vse, kar od njega prejme. Zveza pa se v lastno škodo, v škodo svojih članic m v škodo zadružne misli ni držala načela, da mora kmečki denar služiti le kmetu, čeprav je to načelo vedno poudarjala. Gornjo kritiko so nam leta 1930 pri Zadružni zvezi in pri »Slovencu« zelo zamerili; najnovejši dogodki pa so nam pokazali, kako upravičena je bila. Zadružna zveza danes sama priznava napake, storjene s tem, da se je njena Zadružna gospodarska banka, posnemajoč druge privatne banke, spustila v ustanavljanje in financiranje industrije in trgovine in v ustanavljanje podružnic v raznih krajih države. Do današnjih težkoč pri Zadružni zvezi gotovo ne bi prišlo, če se ne bi v zadružništvo vmešavala strankarska politika. Bivša SLS je hotela zarodi političnih ozirov imeti v oblasti močno banko, da bi preko nje dobila vpliv tudi na industrijo in trgovino. V ta namen se je žal poslužila kmečkega zadružnega denarja. Danes pa mora priznati, da jo je zaradi odpisa delniške glavnice pri Zadružni gospodarski banki zadel hud udarec (Zadružna zveza je imela za 8.4 milijone Din delnic Zadružne gospodarske banke) in da ima pri Zadružni gospodarski banki naloženih preko 120 milijonov Din zadružnega denarja ki je sedaj nelikviden. Ta udarec mora Zadružna zveza prenesti na zadruge na ta način, da iim mora znižati obrestno mero za stare naložbe na 2.5 odst. in da mora vsaka zadruga vplačati v sanacijski fond zveze 10 odst. čistega do-bička in 10 odst rezervnega fonda.
Gornji primer nam dovolj zgovorno dokazuje, kako nujno potrebno je, da 6e končno tudi pri nas ločita politika in zadružništvo in da se zadružništvo docela depolitizira. Ni namen teh vrstic rekremini-rati in očitati stare grehe, temveč je le namen opozoriti na storjene napake, da se jih v bodoče obvarujemo. Vsi naši denarni zavodi so delali večje ali manjše pogreške in se bodo morali v bodoče strogo varovati, da jih ne ponovijo. Zadružne zveze bodo morale postopati zlasti oprezno pri poslih, ki spadajo v delokrog b^nk, kajti tudi inozemske zadružne organizacije so imele » sedanji težki dobi slabe izkušnje z lastnimi bankami, kar nam kaže posebno primer Švice. Do kreditnih zadrug so imeli naši vlagatelji vedno mnogo županja, ker so se zavedali, da nudijo kreditne zadruge že po svojem ustroju dalekosežna jamstva tn se tudi ne spuščajo v spekulativne posle. V resnici se naše z4druge z veliko odpornostjo borijo proti splošni krizi m današnjim težkočam in bodo sedanjo težko dobo prebolele brez večjih ran, če bodo svoje moči združile m jih bo vodila zgolj zadružna misel brez vsake strankarsko-politične primesi. Seveda pa bo morala tudi država izpolniti svojo dolžnost s tem, da bo dala zadružništvu moderen zakon, ki bo nudil vse garancije za soliden in uspešen razvoj zadružništva na čisti zadružni ideologiji, in s tem, da bo izpolnila svojo obljubo in bo dala na razpolago primerna sredstva za lomibard zaščitenih kmečkih dolgov. Ko bodo izpolnjeni vsi ti pogoji, se bo zaupanje vlagateljev v kreditne zadruge kmalu
zopet vrnilo, kajti kreditno zadružništvo ima tudi po pretresljajih zadnjih let še veliko bodočnost	S.
w tHadobt na $xaku in aoChch —	vam duh NlVEA
Pred solnčenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Ni-vea oljem. S tem
zmanjšate nevarnost solnčarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože.
NIVEA na %\aku in lotncul
Zaposlenost delavstva in namešcenstva v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je sestavil podatke o gibanju povprečnega števila v maju zavarovanih delavcev in nameščencev v Jugoslaviji. Od aprila na maj 6e je povprečno število pri krajevnih organih zavarovanih članov dvignilo za 27.491 na 562.643. V primeri > lanskim majem ie število članov večje za 84.295 ali za 6.5%; v primeri s predlanskim majem pa je sabeležiti povečanje ca 32.200 člano r ali za 6.1%». Seveda pa članstvo navzlic povišanja še vedno znatno zaostaja za prejšnjimi leti, kajti v maijfu 1931. je bik) povprečno zavarovanih 624.875 članov (za 62.232 več), v maju 1930 pa 642.415 (za 79.772 več nego letos v maju).
V primeri z lanskim majem beležijo naivečji prirastek članstva okrožni uradi v Banjaluki (plue 29%), v Tuzli (plus 28.9%), v Somborj (plus 22.6%) in v Subortici
dejanje pietete sodobnikov do vseh onih, ki so pospešili slovensko sedanjost«
Tako presoja češki kritik kulturni pomen ene izmed knjig, ki jih je z očitno požrtvovalnostjo in z ljubeznijo do slovenske kulturne tradicije izdala Tiskovna zadri-ga. Primerjaj s tem češkim glasom to, kar je v slovaškem »Elanu« napisal o kulturnih namenih založništva >Ljublj. Zvona« neki Slovenec, pa vidiš vso klavrno ne-okusnošt takih »propasatorjev« slovenstva, ki na tujih tleh pregrevajo slovenske »sporen in »afere*!__	—o.
Gjnro Hiclitor. kritika materijalisticke psihologije osnovana na bari intelektnalne kritike Schoppenhauerovih. Freudovih. Ni-feovih i Adlerovih interpretacija. (Osrjek 1054.) _ Pisec pravi v uvodu, da je za svoi spis, fiear prvo knjigo (prav za prav knjižico) smo pravkar prejeli, črpal rezultate iz dosedanjega psihološkega eksperimentiranja, a največ iz »sukcesivne inte-lektualno-kritičke sinteze vlastitog biča, koja ie formirana na principu praktičnog, psihičkog, intelektjalnog i etioko-kritičnog eksperitnentalnog posniaitranja i samopo-ematranja, kroz dobu od jedne sedmine stoljeca.« S tujkami obilno zabasan slog označuje vso knjigo (čiie namen je dob^r in ki .te spisana z obsežnim znanjem), zaradi tega bo trd oreh celo za čitatelja. ki je domač v filozofsi literaturi. Svoj poizkus ponuja avtor tako bombastično, da bo e tem marsikoga odvrnil. (»Ko traži znanja,
evo ga! Ko traži volie do moči, evo je! Ko traži istinu, evo je! Ko traži smisao pravde, evo je! Ko traži konafni cilj života i spasenie, tu eo jasno »zloženi, neka ih poetoma no slijedi, i nač>' če nepokolebljiivi mir i spokoj svojoj diši«). Čudimo se. da pisatelj, ki rabi za Nietzscheja obliko N:iče, dosledno piše ime filozofa Sohoppenhauerfa z dva p (Schoippen-hauer), daei je znano, da ee je avtor »Sveta kot votile in predstave« vedno podpisovali z enim p in je vprav sovražil tiste, ki bi ga iz neznanja ali nagajivosti pisali tako kot sedaj Ci juro Richter.
Ivan Gol - VoJ, Človek, ki prihaja. (Izšlo v samozaložbi.) Vsebuje dve pismi Miljen-ku Vidoviču in članke, ki o njih pravi pisec, da bi jih lahko imenoval »Moja vera« ali »Moj svetovni nazor«. Knjiga stane vezana Din 58 in se naroča pri avtorju na Golniku.
(plus 16.4%>. Pri ljubljanskem okrožnem uradu znaša povečanje le 4.6®/». Od okrožnih uradov, ki beležijo nasproti lanskemu letu še vedno primanjkljaj, je omeniti Skorplje, kjer zaostaja članstvo že za 5.7%.
Sezonski prirastek članstva je letos prav znaten, kakor nam kaže naslednja primerjalna gibanja članstva od januarja do maja v zadnjih treh letih:
1934	1983	1932
janjar	484,232 482.449 533.285
maj	562.643 528.348 530.442
+ 78.411 + 45.899 — 2.823 Število zaposlenih delavcev in nameščencev se je letos v sezoni od januarja do maja povečalo za 78.411, dočim je lani znašal ta sezonski prirastek le 45.899, v letu 1932. pa je bil konjunktumi padec zaposlenosti tako velik, da je eliminiral običajno te.n-denco zboljšanja zaposlenosti v tej dobi leta.
Misli
Od slona ne moreš zahtevati, da bi plesal
po jajcih.
Kdor preveč pomišlja, pozabi misliti. Kdor se prepira z norci, je sam norec. Pisatelji so vedno v nevarnosti, da padejo v črnilnik in utonejo v njem.
Nobenemu kmetu ne pride na misel, da bi mlat'"1 prazno slamo.
Lepota je otrok hrepenenja. Največje zlo je strahopetno«t
Gospodarske vesti
= Povišanje delniške glavnice železarne v Zenici. Kakor poročajo h Zagreba, je upravni odbor železarne v Zenici, kjer ima naša država večino delnic, sklenil v zvezi z načrti za razširjenje obratov, povišanje delniške glavnice na 15 milijonov dinarjev. Sedaj znaša delniška glavnica podjetja le 1.25 mlii Din, prj čemer pa znašajo rezerve okrog 6 in pol milijona Din. Povišanje glavnice se bo izvedlo z jzdajo 275 tisoč novih delnic po 50 Din.
= Nazadovanje konsuma piva v Sloveniji. Včeraj je imela delniška družba pivovarne Union v Ljubljani svoj XXIV. redni občni zbor. V poslovnem letu 1932-33. (od 1. septembra 1932 do 3L. avgusta 1933) je pivovarna prodala komaj 28.625 hI piva nasproti 45.456 hI v l 1931-32. ter 91.954 hI v l. 1930-31. Konsum piva je padel približno na eno četrtino konsuma v normalnih letih. Padec konsuma je pripisati deloma neugodnemu vremenu v času sezone in zmanjšanju kupne moči prebivalstva, glavni vzrok pa je seveda v tem, da je rivo visoko obremenjeno s trošarino, dočim je bila državna trošarina na vino in žganje ukinjena. Družba je lansko poslovno leto zaključila z izgubo 1,560.000 Din (v 1. 1931-32. ie znašala izguba 550.000 Dim). V kritje tegube v zad-iii h dveh letih v višini 2.1 milijona Drn je občn; zbor sklenil uporabiti rezervni skiad
t vSte 1 otfCjon Din, ostanek 1.1 miRio-na Din pa kriti iz kapitalnega rezervnega sklada.
= Omejitev svinjerele v Češkoslovaški Za<radi posledic katastrofalne suše je češkoslovaški' ministrski svet itzdal nare&bo. s katero se omejuje svii^ereja. Kmetje smejo rediti le toliko svinj, kolikor j-iJi morejo prerediti z doma pridelanimi krmili, vendar pa ne nad 10 plemenskih svinj in 50 za zakoL Nekmet:e smejo rediti največ ro 2 svinji. Omejjtev svinjereje se mora izvesti najkasneje do 30. decembra t 1.
= Uveljavljanje žitnega monopola v č>e-škoslova&ki. preteklo soboto je češkoslovaška vlada objavila uredbo o žitnem monopolu, ki je v nedeljo stopila v veljavo. Ta uredba, kakor znano, pooblašča posebno delniško družbo, ki se ima ustanoviti, z izključno pravico nakupovati od kmetovalcev žito in uvažati ter izvažati žito. Ta žitna prometna družba z delniško glavnico 50 milijonov Kč je bila takoj ustanovljena in se je že v ponedeljek vršil ustanovni občni zbor. V smislu uredbe je udruženje kmetijskih zadružnih zvez (Centrokooperativa) vpisalo 20 milijonov Kč delniške glavnice, interesna centrala zadružnih zvez 10 milijonov Kč, trgovski mlini so vpisali 10 milijonov Kč in žitna trgovina 10 milijonov Kč.
= Podaljšanje dopolnilnega trgovinskega sporazuma z Grčijo. Kakor smo že poročali je bil nedavno sklenjen z Grčijo nov trgovinski sporazum. Ker pa ni bilo mogoče do 15. t m. izvesti vse formalnosti, tako da sporazum še ni podpisan, je bila veljavnost dosedanjega sporazuma podaljšana do 22. t m.
Borze
17. julija
Na ljubljanski borzi so danes oficielni tečaji deviz v splošnem popuščali. V privatnem kl.ringu notlra avstrijski šiling nespremenjeno 9.05—9.15 (v Zagrebu promet po 8.96, v Beogradu tečaj 8.89—8.99). Angleški funti so bili danes v Zagrebu v kii-r'ngu zaključeni po 247 in grški •boni po 29.05; za španske pezete pa je bik) povpraševanje po 625.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda danes nekoliko čvrstejša. Za kaso je bil zabeležen promet po 320 (v Beogradu po 319.50 in 319), za julij pa po
322.	V ostalih državnih vrednotah je bila tendenca mirna.
Devize.
Ljubljana: Amsterdam 2302.07—2313.43 Berlin 1299.03 — 1309.83, Bruselj 173.57,— 796.51, Curih 1108.35 — 1113.85, London 170.64 — 172.24, Newyork 3366.61—3394.87, Pariz 224.15—225.27. Praga 141.12—141.98. Trst 290.79 — 293.19 (premija 28.5 odst.). Avstrijsi šiling v privatnem kliringu 9.05— 9.15.
Zagreb. Amsterdam 2302.07—2313.43, Berlin 1299.03—1309.S3. Bruselj 793.57— 797.51, London 170.64-172.24. Milan 290.79 —293.19, Newvork kabel 3388.61—3416.87, Newvork ček 3366.61—3394.87, Pariz 224.15 —225.27, Praga 141.12—141.98, Curih 1108.35-1113.85.
Cnrih. Pariz 20.2375, London 15.4350, Xewyork 306.25. Bruselj 71.60. Milan 26.29, Madrid 41.9250, Amsterdam 207.60. Beriin 117.50, Dunai 57.60. Stockholm 79.55, Osto 77.55, Kobenhavn 68.95. Praga 12.74, Varšava 58.0250, Bikarešta 3.05.
Dunaj. (Teča<i v priv. kliringu.) Beograd 11.05, London 27 20. Milan 46.10. NewVork 537.06, Pariz 35.57, Praga 21.73, Curih 175.44. 100 S v zlat j 128.—.
EIckti.
Ljubljana. Vojna škoda 317—320, 7% invest. 72—72. 7% Blair 57—58. 8% Blarr 64—65, 7% Dtž. hip. banka 98—69. 4% agrarne 38.50—39.50, 6»/« begluške 55—56.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 319—322. za julij 320—322. za avg. 320-
323.	za sept.-dec. 320—324. 7% invest. 71 —72. 4% agrarne 38—39.50, 6% begluške 56 den., 8% Blair 63 den., 7% Blair 56 Narodna banka 4000 den.. PAB 215 den., den., 7% Drž. hip. banka 67 den.; delnice: Šečerana Osiiek 140 bi., Trbovlje 9o bi.
Beograd. Vojna škoda 319—320 (319.50, 319 zaklj.j, za sept. 322—324.50. za nov. 322—324 (322). za dec. 322—323 (323. 322), 7% invest. 71 den.. 4% asTarne 39—40 (40), 6% begluške 56—56.20 (56.10, 56), 7% 'Blair 58—58.50 (58.25), 7% Drž. hip. bana 69 den., Nar. banka 4050 bi., PAB 220—221 (221, 220).
Dunaj. Staatseisenbahngesell. 12.05, Alpi-na-Mont. 9.15. V predborzi: Ruše 7, šečerana 14.50.
Blagovna tržišča
21T0.
-f Cliicago, 17. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 96625. za sept. 98. za dec. 100; koruza:"za sept. 62. za dec. 63.75.
+ Winnipeg. 17. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za avgust 85. za okt. 85.50.
-(- Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca zt žito mirra. — Nadijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlev6ki tarifi): baška 79-80 kg po 162.50—165. baška. 80 kg po 165—167.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50- 50; moka: baška »Og« po 230—255, banatska 255—260.
+ Novosadska blagovna borza (17. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška, okol. Novi Sad. erednjeba-ška. gornjebaška, slavonska, stara, 78 kg 107.50—110. nova, 79 ks 102—105; baška okol. Sombor. stara. 78 kg 105—107.50, nova. 79 kg 100—102.50; baška potteka. sta-ra,', 77 kg 110—112.50, nova. 79 kg 110— 112.50- ladia Tisa, stara. 77 kg 115—117.50, nova, 79 kg 115—117.50; baška. ladja Be-gej. stara 77 kg 112.50—115, nova 79 kg 110—112.50; sremska. stara. 78 kg 107.50 —110. nova. 79 kg 100—102.50; gornjeba-natska. stara. 76 kg 102.50—105; nova. 79 kg 100—102.50; baška. banatska. ladlja Du-nav. nova. 79 kg lin—112.50. Ječmen: ba-ški. sremski. novi. 65'66 ks 84—86. Koruza: baška 92—94; okol. Sombor 93—95; banatska 91—93; baška ladja Tisa. Dunav
101_103. Moka baška. banatska »Og« in
»Otfcrc 180 —200 (sremska. slavonska 180— 190); »2« 160-180 (160-170): »5« 140-(140—150); >6? 120—140 (120—130); »7< 105—110 (105—110); »8« 107.50— 112.50 (107.50—112.50). Otrobi: haški, sremski 77.50—80: banatski 80—82.50.
+ Somborska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 98 vago-i nov. Pšenica (vse 79 kg): baška, ofcol. j Sombor. nova 100—102.50; baška in flia-' vonska nova 102.50—105; 6renneka ia ba-
tfaciOH* ttcašelc za ttcanje it dotnal, jfol&i Xh ttHt&i
nateka, nova 100—102.50; baška in banalna potiska, nova 115—117.50. Oves; baški, sremski 92.50—95. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 83—85. Koruza: baška, sremska
93_95; za avgust'95—97; baška, ladja Du-
natv, Tisa 101—102. Moka: baška »Og« in »Ogg« 175—195 ; »2« 155—175; »5« 135— 155; »6« 120—135; »7« 100—105; »8« 105 —110. 0'robi: baški 80—82.50
-t- Budiinpeštanska term<nska borza (17. t m.) Tendenca slaba, promet živahen. — Pšenica: za okt 16.15—16.02, za mare 17.00—17.01; koruza: za avg. 10.18—10.20. za sept. 12.18—12.20.
Mali ljubljanski letoviščarji v Kamni gorici
Kamna gorica, 17. julija
Kakor vsako leto, je Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev tudi letos odposlala 37 šolarčkov. sinov _magi-stratnih uslužbencev, na rddih v Kamno gorico, da se navžijejo gorenjskega zraka, solnca in vode. Fantje se v svojem letovišču sijajno počutijo in so polni hvale o dnevih, ki jih prebijejo sredi lepe narave. Ob 7. so vsako jutro na nogah. Na Raki se umijejo z mrzlo vodo, nato po vojaško postelje vsak svojo posteljo in opravijo še nekaj gimnastičnih vaj. Po zajtrku prirejajo izlete ali pa hodijo na igrišče, ki jim ga je stavil na razpolago g. Šušteršič. Na svojih izletih so obiskali doslej Radovljico, Mater Božjo na Brezjah, Kropo, Vintgar in Bled. Ob desetih imajo izdatno malico — kruh z marmelado, sirom ali surovim maslom — potem pa se na i/prehodu mimogrede oglasijo v kovačnici, kjer so si ob postrežljivi prijaznosti g. Havlič-ka ogledali tudi ročno izdelavo žebljev, kakršni se uporabljajo za pribijanje tračnic in za v gojzerice. Vsak izmed malih gostov je smel sam zase skovati po en že-belj. Sevedi so bili ti žeblji precej drugačnih oblik, kakor jih pa izdelujejo domači kovači. Po kosilu obrnejo letoviščarji svoj čas, kakor je kdo razpoložen. Ves popoldan je spet posvečen igram in kopanju. Za udobno kopanje se ima kolonija zahvaliti predvsem domačinu, pisatelju g. Kapusu. ki je dal na razpolago del svojega zemljišča. Po večerji se kolonija kratkočasi ob originalnem jazz-bandu, a ko se vsa čudovita gorenjska narava okrog Kamne gorice zavije v temo in sen, gredo tudi mali letoviščarji utrujeni spat. Od časa do časa so kolonisti deležni obiskov. Med drugimi je prišlo pogledat njih dejanje in ae-hanje tudi korporativno vse načelstvo Bolniške blagajne mestnih nameščencev z direktorjem Jančigajem, načelnikom dr. Fu-•~om in tajnikom Mohorčem.
Zahvala invalidov
Vojni invalidi iz dravske banovine se iskreno zahvaljujemo krajevnemu odbora JNS za Šentpetrski okraj v Ljubljani, posebno še neutrudljivemu predsedniku gospodu Josipu Turku, ki je s svojim velikim vplivom pripomogel, da je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odobrilo povečani kredit za protezno delavnico v Ljubljani in s tem dalo možnost večje zaposlitve delavstva, vojnim invalidom pa redno dobavo prepotrebnih umetnih udov.
<Jloboko hvaležni invalidi pohabljenci
iz dravske banovine
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino Bted predvaja danes in jutrt frkn »Ljubezen se mora razumeti«. Predigra barvast SiI3y fikn.
ROGAŠKA SLATINA. V zadnjem dopisu smo pomotno izpustili ime sreskega načelnika g. dr. Maraža iz Šmarja pri Jelšah, ki se je tudi udeležil banketa ob priliki proslave pravoslavnega praznika Sv. Petra in Pavla v Rogaški Slatini in s katerim se je mnogo razgovarjal zagrebški mitropolit Dositej. — Sezona je hvala Bogu v polnem razmahu in vse kaže, da bo boljša od lanske. Te dni je prišel na zdravljenje pomočnik ministra notranjih zadev g. Lukič iz Beograda.
R a <1 i o
Sreda, 18. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročite. — 13: Čas. plošče. — 18: Spomini a poti (Peterlin Petruška). — 18.30: O verstvih (F. Terseglav). — 19: Havajske kitare na ploščah. — 19.30: Literarna ura: Pregled revij (A. Podbevšek). — 20: »Sreča pred vrati«, radio opereta Antona Ba-latke. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Ci-traški in mandolinietični orkestri na ploščah.
Četrtek. 19. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45-. Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Mali jazz — Vojak in Bibič Prelovec. — 18.30: Tipi žene v romanih Turgenjeva (Topolo-vec Marija). — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Recitacijski večer (ga. Nada Obereigner). — 20: F^enos iz Beograda. — 22: Čas, poročila. — 22-15: Debussy: Nocturno (reprodukcija).
BEOGRAD 18.30: Plošče. — 19: Arije in pesmi. — 20: Opereta »Orlov«. — 23: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.30r Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — Praga i9.50: Mešan program. — 20.45: Prenos opere »Pagliacci« iz Turina. — BRNO 19.50: Orkestralen koncert. — 20.55: »Vesela mladost«. — 21.40: Prenos iz Pra-_ VARŠAVA 19.15: Orgle. — 20.12: Koncert orkestra in solistov. — 21: Vojaška godba. — 21.12: Lahka glasba. — 22.15: Plošče. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.40: Koncert solistov. — 17.40: Iz zvočnih filmov. — 19.40: Jazz. — 21: Dunajski simfoniki. — 22.50: Orkestralen kon-n cert. — 24: Plesna muzika. — BERLIN 20.15: V BaVreuthu. — 21.10: Orkestralen? koncert. — 22.50: Zabaven program. — 24: R-jski skladatelji. — KČNIGSBERG 19.30: Zborovsko petie. — 20.15: Prenos iz Berlina. — 21.15: Plesna glasba. — 22.50: Nočni koncert. _ MCHLACKER 20.15: Program iz Berlina. — 21.15: Zabaven večer. — 23: Klavirski koncert. — 23.35: Plošče. — 24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 17.30: Godalni kvintet — 18.30: Orkester.1 _ 20.20: Mešan glasbeni program. — 22^ Lahka in plesna glasba. —
\
Vojna med Ameriko in Niponsko
Senzacionalen roman niponskega oficirja, ki na] H vzpodbudi
Niponsko v pomorskem oboroževanja
V ameriških listih je zbudil veliko pozornost nedavno izišli roman bivšega niponskega (Vlada v Tokiu je naročila vsem svojim poslanikom, naj sporoči vladam tujih držav, da je v bodoče edino pravo ime Nipon) mornariškega častnika Kvosuke Fu-kunage. Roman slika pomorsko vojno med Ameriko in Niponsko. Dejanje se odigrava 1. 1936. Opis odkriva veliko znanje v pomorskih zadevah.
Vsebina romana je kratko naslednja: L. 1936 potopi med Šanghajem in Hanka-vom pri trdnjavi Vusung poveljnik niponske torpedovke »Maki« z dvema torpedoma ameriško linijsko ladjo »Houston«, ki tvori sestavni del ameriškega brodovja v kitajskih vodah. Ta dogodek izzove vojno med Niponsko in Zedinjenimi državami. Amerika zahteva od Niponske, naj strogo
kaznuje krivca, ki je »propastil 400 vojaških življenj. Niponsko vojaško sodišče obsodi zaradi tega poveljnika torpedovke na smrt, mož pa izpove pred razsodbo, da je storil svoj čin zaradi tega, ker je bila Ni-ponska na pomorski konferenci 1. 1935 zapostavljena in jo je Amerika prekosila s svojim oboroževanjem na morju.
Vojna se začne z obstreljevanjem niponske luke Manazuri, ki jo začne napadati ameriška podmornica, katero vodijo s tehničnimi pripomočki iz daljave. Pri tem pa se iztiri vlak, s katerim potuje niponski glavni štab na Manilo. Ameriško brodovje ie medtem prispelo do svoje operacijske baze Pearl Harbour na Havajskem otočju, ker si Niponci s svojimi podmornicami niso mogli pomagati.
Velika pomorska bitka izbruhne zapadno
od havajskega otočja Widwayjn se konča s popolno zmago Niponoev. Pri tem se »•
kaže, da se imajo rumenobožci aa v prvi vrsti zahvaliti svojim zračnim edim-cam. Pri prvem spopadu se potopi šest ni-ponskih ladij. K sreči pa se obenem pogrea-neta tudi dve ameriški matični ladji za letala. Preostale niponske ladje se medtem umaknejo iz dosegljivosti izstrelkov. Tedaj-ci se spoprimejo letala. Niponci jih imajo 150, Američani 126. Niponci so močnejS od Američanov in jih premagajo. Zdaj, ko zastiTa bojišče gosta megla in dim, se niponsko brodovje zopet ojači m napade Američane. Tri velike ameriške bojne ladje se potopijo. Četrt ure pozneje se Američani vdajo, Niponci jih odpeljejo na verigah s seboj v Tokio m Niponska dobi Havajske otoke.
Jubilej letanja
Bleriotov polet čez Rofcavskl preliv pred 25 leti spada med največje dogodke v razvoju letalstva
25. julija poteče pet in dvajset let, ko Je napravila aviatika velik korak naprej. Na ta dan 1. 1909 je namreč preletel francoski letalski pionir Louis Bleriot Rokav-eki preliv med Calaisom in Dovrom. Proga. se nam zdi danes smešno kratka, toda takrat je bil to velik dogodek in maksimum. ki si ga je smel dovoliti aeroplanski
»parat.	.
Aeroplan, s katerim je podvzel Bleriot avoj pogumni polet, je bil majhen eno-krovnik z motorjem, ki je razvijal komaj 25 k s. V naši dobi prekomorskih poletov nam izvabi ta ugotovitev pomilovalen nasmeh. V bistvu pa le pomeni začetek praktične rešitve letalskega prometa.
Slovenci se pri tem lahko spomnimo tu-
di našega rojaka pionirja v letalskem prometu, pilota Rusjana, ki je padel kot žrtev svoqetga prizadevanja za zavojevanje zračnih plasti. Za izpopolnitev letalske tehnike pa si je stekel nekaj zaslug tudi letalski poročnik Nittner, ki je imel pogum, da je 1. 1912, torej v dobi, ko je bilo letalstvo še v povojih, prvi preletel Sem-mering. Danes, ko se dvigajo mnogo uspešnejši pionirji v zračne višave stratosfere, se zdi ta reč seveda zelo majhna, vendar pa je treba pomisliti, da bi brez vseh letalskih poskusov in žrtev niti sanjati ne mogli o udobnih vožnjah po zraku, ki zadovoljujejo človeštvo danes, ko so se razdalje na svetu prav zaradi njihovih prizadevanj skrčile na takšno mero.
I »H
81 letna gosi
z 31 letnim ženinom, ki
London ima šele zdaj svojo gledališko senzacijo. To, kar se ni posrečilo v minulih meseeih nobenemu igralcu, je zdaj dosegla Violetta Melnotte: vse gledališko občinstvo v Londonu govori samo o njej, najstarejši lastnici štirih velikih gledališč v \ est-endu, ker se je odločila vzeti za moza —
svojega poslovodjo.
To je seveda že samo na sebi senzacija, ampak le za interesirane gledališke kroge. Za' splošnost dobi stvar pomen šele v trenutku, ko vemo, da je Violetta Melnotte stara 81 let. Te starosti niti najmanj ne taji in tudi vsakomur rada pove, da je njenemu ženinu komaj 31 let.
Nevesta je tudi dosegla, da se bo vršila poroka že v najkrajšem času. Reporterjem, ki so jo začeli obletavati ter jo izpraševati zaradi bližnje poroke, je izjavila: »Če bi vam hotela povedati vse podrobnosti, bi morala govoriti vsaj o tucatu moških, ki so se mi v zadnjih letih valjali pred nogami. Toda nobenega nisem uslišala zaradi svojega odraslega sina ter nisem hotela dati roke takšnemu, ki bi bil po letih lahko njegov sošolec. Toda sin mi je umrl. Kaj
iicna se mozi
bo vodil njeno gledališče!
sem torej mogla storiti drugega nego to, da sem poiskala sposobnega človeka, ki bo lahko vodil posle mojega gledališča Duke of York. Priporočili so mi Mooreja in jaz sem spoznala, da bo to mož na svojem mestu. Ker mi je ugajal, sem sklenila, da se z njim v kratkem poročim.«
Ameriški general proti Nemčiji
General Johnson, vodja ameriške >Ny-re«, je imel v Waterlooju (država Iowa), govor o dogodkih 30. junija v Nemčiji. Označil je dejanja nemških, voditeljev za »čine "	"' John-
son je dejal, da se ni mogoče dovolj na-čuditi, kako so mogli režimovci iztrgati družinam očete, jih postaviti ob zid hi jih ustreliti brez sodbe. Podobne stvari se dogajajo le še	* '
•* " " državah, v ' / državaH pa m morale biti dandanes nemogoče.
Zaradi tega govora voditelja »Nyre« je nemški poslanik v Washingtonu interveniral pri ameriški vladi, a tam so ga zavrnili z besedami, da je Johnson govoril kot zasebnik, ne pa kot odgovoren državni činitelj. Johnson sam pa je pripomnil, da je sicer res govoril privatno, toda kljub temu ne prekliče niti besedice od tega, kar je rekel.
,,Nikoli več vojne
!U
K dogodkom v Ameriki
Brezposelni družinski oče Frank Bennett v Kaliforniji se je za 24 ur zabarikadiral v svojem avtu, kamor je vzel s seboj tudi veliko dinamitno bombo z namenom, da se požene v zrak. Policija se je mogla približa« avtn in vzeti bombo možu šele potem, fco mu je zagotovila delo in denarno pomoč za družino
Poletna obleka
Se vedno je kopica ljudi, ki ne ve, kako naj se oblači poleti v veliki vročini. Za sončno dobo je najprimernejše svetlo, po možnosti luknjičavo blago, ki le v najne-znatnejši meri privlačuje in vsrkava sončne žarke. Telo se na ta način tudi malenkostno segreje.	.
Higienik Duncan pravi, da sciti človeka pred sončarico najboljše obleka oranžne barve. Za spodnjo obleko priporočajo poleti bombažno trikotažo, ker je slab sprevodnik toplote ter najlažje vsrkava pot ter ne izgubi svoje elastičnosti niti tedaj, ko se močno znojimo.
Ura iz zrn in sočivja
Vsak poklic ima ljudi, ki s posebno marljivostjo in delom opozarjajo nase. Zdaj je neki posaarski urar prišel na misel, da bd začel delati propagando za domače proizvode z ogromno uro. Sestavil je uro, ki ima več metrov v premeru, iz raznih vrst žita, sočivja in drugih sadežev. Ta ura seveda ne stoji pokoncu, ampak leži na zemlji ter ima vedno dosti občudovalcev. Ura gre zelo natančno ln ljudje tem rajši postajajo ob nji, ker imajo vedno dovolj priložnosti za dober prigrizek.	__
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Brani telj: »Obtoženec priznava svoj greh. Pravi, da je izvršil tatvino. Ampak, gospodje sodniki, danite roko na srce in povejte: Ali je mogoče takšni propalici verjeti takšno priznanje?«
»Prijatelj, zalkaj pa se vedno ustrašite, kadar zaslišite avtomobilsko hupo?«
»Veste, žena mi je pobegnila s Šoferjem in kadar slišim hupo, me vedno prevzame strah, da mi jo je že pripeljal nazaj.««
*
Vidiš, kar človek stori dobrega na tem svetu, se mu dvojno povrne.«
»Vidim, vidim. Lani sem omožil svoio hčer in letos sta se oba z možem priselila k nam.«
*
Učiteljica: »Kaj veš o družinskem življenju Henrika vm?« — Jožica: »Mati nam je prepovedala vmešavati se v tuje družinske zadeve.«
Na strehi neke hiše v Barceloni so postavili letalo s napisom »Nikoli več vojne!«
Neznana Puškinova pesem
Iz Leningrada poročajo, da so odkrili doslej neznano Puškinovo pesem s približno 300 stihi. Sodijo, da je Puškin napisal to delo L 1814. Pesem obravnava Puškinovo stališče nasproti sodobnim ruskim pisateljem.
»Zračna žimnica"
je po sodbi nekaterih najnovejša pridott-tev moderne dobe. Tako menijo posebno tisti, ki so preizkusili, kako prijetno je ležati na nji sredi morskih valov, ki obplju-skavajo ležišče in zleknjenega človeka.
Toda nič ni novega na svetu in tudi ta »žimnica« ima svojo predhodnico. L. 1691 je namreč izgotovil jezuit Franciscus Ur-banus za španskega kralja Karla n. usnjeno žimnico, ki se je tudi polnila z zrakom. Ta žimnica je zaslovela bolj zaradi trika, ki je bil v zvezi z njo, kakor zaradi same sebe. žimnica je bila v zvezi z budilko, ki je povzročila, da sta se odprli dve luknjici, skozi kateri je izvrel zrak. Kralju, ki je bil bolj polegaške narave, ni po takšni stvari preostalo nič drugega* nego da je vstal z ležišča in se oblekel.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Skrivnost oceanov
Novi otoki nastajajo in izginjajo
Na tisoče ladij in jadrnic križari vsak dan po svetovnih morjih. Vsak kotiček, vsak otok vseh širin in pasov se zdi kapitanom znan in mnogo jih je med njimi, ki so prepričam, da se ne da odkriti nič novega! In vendar se na progah, ki so jih ladje že tisoč in tisočkrat prevozile, nenadoma pojavijo vzbokline. včasi celo otoki. To ni nobena bajka. Preveč je znanstvenih dognanj te vrste, da bi mogli tajiti splošno resnico.
Oglejmo si n. pr. usodo Boguslavskih otokov v Beringovem morju. L. 1768 so tam prvič ugotovili otok vulkanskega izvora, ki ie dobil ime po ameriških odkriteljih Ship Rok. Skoro trideset let pozneje, leta 1796 se je po vulkanski erupciji pojavil sredi morja nov otok. ki je dobil ime po ruskem slučajno navzočem raziskovalcu Bo-guslovskem. L. 1888. skoro sto let pozneje, se je dvignil nad vodo kos zemlje, ki je štrlel 240 m nad vodo. Dvajset let je bila morska površina v tem delu skoro nespremenjena. Šele 1. septembra 1907 je zletelo frelo 240 m visokega otoka nenadoma v zraik. Tri leta pozneje je prišlo do nove
erupcije. In raziskovalna odprava, ki si je hotela ogledati Boguslavskega otoke leta 1927. ni našla na morju, kjer so bili otoki zarisani v zemljevidu, ničesar več. Samo nekaj podvodnih peščinskih čeri je pričalo, da je bilo na tem kraju nekoč otočje. Sredi peščinskih čeri pa se je nekaj prekuhavalo in vrelo. Od časa do časa je brizgnil v zrak curek vroče vode, pomešan z lavo. Komaj sto m daleč od tega čudnega gejzirja pa je kazal toplomer navzlic bližini tečaja 20 stopinj toplote po C.
Nekaj podobnega kakor z Boguslavskimi otoki se dogaja s Falcon-Islandom v Južnem morju. L. 1865 ie kapitan angleške vojne ladje »Falcon« Mac Kelly odkril ta otok. dvajset let nozneje je tam mimo vozila druga angleška ladja in ni našla o Falcon-Islandu niti sledu. Pač. Nekaj je ostalo. Iz vode se je dvigala para. L. 1885 pa se je dvignil otok zopet 100 m nad morsko gladino, tri leta pozneje pa se je zopet potopil pod vodo. L. 1927 se je zopet pojavil v podobi ognjenika, ki ie skozi več mesecev bliuval ogenj in lavo.
Pa ne le v svetovnih morjih, tudi v bli-
Narodni praznik v Franciji
^'■i-r/.h. :/> j.
Kakor vsako leto, so tudi letos praznovali 14. julij v Parizu z največjimi Na sliki vidimo državnega predsednika Albert« Lebruna med mimohodom kolrmialnfh
čet na Elizejskih poljanah
Ne je j te preveč mesa!
Preobilno uživanje beljakovin škoduje človeškemu organizmu in slabi voljo
Monakemrki fiziolog Voit je L 1875 določil obrok jedi za odraslo osebo pri 70 kg teže na 118 gr beljakovin, od tega četrt kg mesa, 56 gr maščob in 500 gr ogljikovih hidratov dnevno. Vse to skupaj da 3055 kalorij.
Čaa fo napredek sta Voitovo »tališče revidirala in moderni fiziologi so prišli v novejšem času do zaključka, da zadostuje človeku nekoliko manj beljakovin, kakor jih je rrojčas fiksiral Voit. Posebno na Angleškem je prodrlo prepričanje, da človek lahko izhaja ob znatno manjši količini beljakovin, kakor je menil Voit
V zadnjih desetletjih se je namreč poraba mesa ▼ vsakdanji prehrani početvorila. Sloviti danski specialist za prehrambena vpra&nja dr. Hindhede gre v ocenjevanju tega dejstva tako daleč, da s prstom kaže na pogubne vplive preobilnega uživanja beljakovin. Voitova teorija, pravi doktor Hindhede, se je maščevala nad samimi Nemci, ki so podlegli v svetovni vojni sa-
mo zaradi preobilnega zeoSvenja
jedi.
Na Dunaju je posvečal mnogo
sti vprašanjem prehrane posebno---
prof. Pirquet, ki je večkrat zahteval temeljitih reform v prehranjevanju. Nairisšal je, da preobilica mesa Škoduje človeškem organizmu. Seveda pa njegova spostotaka misija ni povsem uspela. Kajti dragi veščaJc v prehranbenih vprašanjih prof. Noordcti trdi, da se ni mogoče popolnoma odpovedati mesu, zaradi česar se je treba borHS proti izključnemu vegetarijstvu.
Tudi v Angliji imajo zdaj velik konflikt zaradi prehrane. Higieniki so se razdelil* na dva tabora. Eni zagovarjajo dosedanjo povprečno količino mesa, drugi zahtevajo več sočivja in sadia. Zdi se pa, da se bosta oba tabora končno sporazumela na tej podlagi, da se more tudi z manjšo količino mesa, kakor je bila doslej v navadi, i*-borno izhajati. Srednja pot je povsod najboljša ki se tudi v pogle<iu prehrane najuspešnejše obnese.
Zopet razsekana ženska v Brightonu
Zločinec, italijanski kuhar, je razmesaril svojo žrtev,
plesalko Vloleto
Cttateljesn našega lista Je gotovo še v spominu grozljiva najdba v shrambi za prtljago na postaji v angleškem kopališču Brighton. Ko so odprli neki kovčeg, iz katerega je udarjal smrad po gnilobi, so odkrili v njem razsekano žensko truplo brez glave. Preiskava je pokazala, da je bil kcrvčeg že dalj časa deponiran na postaji.
Te dni pa je našla policija v neki hiši drugi kovčeg, v katerem je bila glava in roke ženskega trupla, ki so ga odkrili na brightonski postaji. Poleg tega pa je ležalo v tem kovčegu strahovito razmesarjeno žensko truplo nove osebe.
Kriminalna policija je napela vse sile, da bi prišla na sled zločincu in da bi ugotovila identičnost žrtve. To se 5 je že posrečilo. Dognali so, da je žrtev plesalka Violeta Kaye. Plesalko je morilec ubil s težkim kladivom, ki so ga tudi našli.
Zločinec je, kakor vse kaže, neki itali-
MARSIKDO NE VE...
da je živel nosorog v kameniti dobi skoro povsod na svetu;
da so poznali Kitajci ljudsko štetje že 5000 1. pred Kristom;
da dosežejo nekatere vrste afriSfc& kobilic do 10 cm dolžine;
da ustaviš kihanje s spretno masažo sedla pri nosu.
janski kuhar, ki je živel ▼ Lomtorai In m
piše Manzini. Ta človek Je znan v londonskem podzemlju, kjer ga poznajo pod tremi imeni. Angleške oblasti so odredile strogo zastražen je vseh pristanišč, da no bi zločinec pobegnil. Upajo, da ga bodo prijeli v najkrajšem času, čeprav je gotovo, da se skriva po najtemnejših kotili in luknjah londonskega podzemlja.
žini evropske obale se pojavljajo od časa do časa takšne stvari. L. 1831 se je na podoben način »rodil« v južni Siciliji otok Ferdinanda. Več dni poprej so čutili ribiči sumljive podmorske sunke. Nekega dne se je dvignil iz morja 50 m visok steber, ki je začel vreti. Steber je imel žrelo, ki je bruhalo dim in lavo do višine 1000 m. Ta prizor je bil za opazovalce nekaj neskočno veličastnega. Proti večeru je znašal obseg otoka že 5 km in pet dni nato sta pomo-leli iz morja dve konici, visoki 200 m. Ta otok so takoj zasedli Angleži, ki pa se niso dolgo veselili nove lastnine. Čez nekaj let je nastal potres, med katerim so mase otoka popadale na kup in se končno skrile pod vodo. Danes leži na mestu nekdanje Ferdinandeje mogočna morska čer, ki je zelo opasna morjeplovcem.
Podobno usodo ima tudi 1. 1848 odkriti Daughertv Island med Novim Zelandom in rtom Rogom. Otok je bil 10 km dolg in nad 90 m visok. Videli so ga še L 1860, ko pa si ga je hotel ogledati tragično preminuli polarni potnik Scott s svojo ladjo »Dis-covery«, ga ni bilo nikjer več. Na mestu, kjer so prej štrlele skale iz moria, so pokazali meriln1' instrumenti nad 4800 m morske globine. Ta otok se je toTej pogreznil v ocean z vsem svojim subpolarnim življenjem.
Ženska modrost
Moški naj ne zamerijo ženskam, da visijo na svoji »preteklosti«. To m nic drugega. kakor neke vrste narcisem — one pač ljubijo svoje sedanje telo in svojo »prejšnjo« dušo...	.
Če bi ženske moške, ki jih ljubimo, obravnavale tako. kakor moški, ki so do njih ravnodušni, bi imele mnogo več sreče, kakor smo je deležne.
Moški se zelo čudijo, da ženska včasi preseka razmerje. In vendar so tega sami krivi, kajti oni so bili, ki so nam trgali ljubezen iz srca. Zdaj pa se čudijo, da je napočil č«s. ko so vse izpulili iz njega.
Trenutek, ko moški misli, da je »podjarmil« žensko, ni običajno nič več nego hip, ko prevzame žensko občutek neskončne sa-motnosti. zaradi česar ie zahrepenela po odmevu svoje lastne duše.	,
Ne ravnaj nikoli grozovito z ljubimcem, ki se ti upira, kajti to razvname v njem nov žar ljubezni in povzroči, da te ne zapusti zlepa.
Srečen zakon nrma danes nobene eksistenčne pravice. Sodobni ljudje hlastajo samo po senzacijah in dražijo soljudi z zavistjo.
Ljubosumje zoži ljubezen, velika ljubezen pa se ne konča niti s smrtjo. Samo eno loči moškega od ženske: ravnodušno*.
ANEKDOTA
K francoskemu pisatelju Colardeaujn, ki je ležal na smrtni postelji, je prišel prijatelj Barthe in mu je čita! svojo pravkar dovršeno komedijo v 5. dejanjih »Egoist«, Colardeau je poslušal z zanimanjem do konca in je potem dejal:
»Prijatelj, časti tam ti, uspeh ti je zasi-guran. Komedija je izvrstna, samo eyuista manjka zelo značilna poteza-«
»In ta Je?« je vprašal Barthe v zadregi, »Egoist bi moral biti pisatelj, ki čita svojo petdejansko komedijo prijatelju, ki pričakuje, da bo vsak trenutek umrl.«
VSAK DAN ENA
Evino jabolka
»Vprašal sem tega fantiča, zakaj je Ev* ugrimila ▼ jabolko, Ali veste, kaj mi ja odgovoril?«
»Kaj?«
»Ugriznila je vanj zato, ker Bi teote ža, da M ga preraste...«
POR T
Ilirija - drž. prvak v ženski atletiki
Zardi nestalnega vremena, ki je povzročilo odgoditev mednarodne hazenske tekme na soboto, se je tekmovanje za drž. prvenstvo v ženski lahki atletiki zaključilo šele v ponedeljek zvečer. Nastopile so z majhnimi izjemami skoraj vse prijavljene atletinje. Ilirija je drugi dan še povečala naskok pred Ateno in si z razliko nad 250 točk, ker drugod razen brez resne konkurence v Zagrebu sploh nima tekmeca —: osvojila naslov državnega prvaka v tej ženski športni panogi.
Podrobni rezultati drugega dne so bili naslednji:
Tek 100 m: prijavljenih 9 ( 5 H.. 4 At.). nastopilo 8 (5 IL, 3 At.), plasiranih 5 (4 IL» 1 At.). 1. Kavčič 13.5, Smrdu 13.6, Oman (vse tri I.) 13.9, točke: Ilirija 199, Atena 42; — Met kopja: 1 prijavljena, 1 nastopila, pa ni dosegla določenega minima 2130 m; Papež (I.) 22.05 m. — Skok v daljmo: prijavljenih 6 (5 II, 1 At.), nastopilo d (411, 1 At.). minimum dosegle 3 Ilirije; Pustisek 4 63 m, Tratnik 4.53, Slapar (vse tri II.) 4.45 m. Točke: Ilirija 103.67. — Štafeta 4 krat 100 m: prijavljenih 8 (5 At., 3 II.), nastopilo 7 (4 At, 3 II.), minimum dosegle 3 (2 At. 1 I1-), diskvalificirani 2 štafeti (1 I!., 1 At.) zardi prestopa. Najboljši rezultat Ilirija (PriboSeik, Smerdu, Oman, Kavčič) 55.2 sek. Točke: Atena 292, Ilirija 220.
Končno stanje: 1. Ilirija 2340.685, 2. Atena 2097.615.
Mednarodni teniški turnir Zagreb—Gradec—Maribor
Lepa zmaga Zagrebčanov. — Napredek mariborskega teniškega športa.
Poleg Zagreba sta postala Beograd in Maribor najjačja teniška centra v državi. V Mariboru tvorijo gospodje močan srednji razred, dame pa se celo krepko približujejo najboljšim v državi. Mnogo so tej odlični poziciji Maribora pripomogle številne teniške prireditve. Posebno pozornost ie vzbudil medmestni teniški turnir med Zagrebom, Gradcem in Mariborom, ki je bil v soboto in nedeljo odigran na igriščih SSK Maribora. Ljubljana, ki se vse premalo oglaša v teniškem športu, je tudi topot žal ostala ob strani. Skoraj se zdi neverjetno, da ne bi Ljubljana »zmog'a<c moštva, ki bi bilo vsaj Mariboru kos. Prišli so pa naj-odličnejši predstavniki belega športa Zagreba in Gradca in. ker jc bil tudi Maribor dovolj dobro zastop-an, je turnir nudil niz napetih in tudi ostrih tekmovanj.
Zaradi odpovedi Ljubljane je Maribor postavil dvoje moštev, Zagreb in Gradec pa sta poslala po eno damo in po tri gospode. Razrrd zase so bili Zagrebčani Pallada. Schaffer in Mitič. ki so gladko Odpravili i Gradčane i Mariborčane, dočim se jc državna prvakinja gdč. Kovačeva morala dovolj potruditi, da je obvladala go. Vogla rje vo s 6 : 4, 6 : 4 in gdč. Lirzer-ievo s 6 : 2, 6 : 4. Zelo so ugajali Grad-čain Nierhaus, Peitler in \Vernegg ter gdč. Mallingerjeva, ki so po srditih boiih uklonili- Mariborovo reprezentanco. Značilno •jc. da sta ob« prvaka Gradca Nierhaus in gdč. .^lli»ger|cva izgubila proti Mariborčanom.
V naslednjem rezultati tekmovanj:
Zagreb — Gradec 6 : 0. Pallada — Nierhaus 6:1.6:2. Schaffer — Peitler 6 : 4, 6 : 3. Mitič — Wernegg 0 : 6, 6 : 4, 6 : 1, Kovačeva — Mallingerjeva 6 : 2, 6 : 2, Pallada — Schaffer — Nierhaus — Wernegg 6 : 0, 6 : 2, Mitič — Kovačeva — Peitler
—	Mallingerjeva 4 : 6, 6 : 4. 6 : 1.
Maribor — Gradec 3 : 5. Hitzel — Nierhaus 6 : 4, 6 : 4, Levrer — Peitler 3 : 6, 2 : 6. Mešiček — Wernegg 3 : 6, 6 : 3, 3 : 6, Ber?ant —- \Vernegg 6 : 8, 4 : 6. Lirzerjeva
—	Mallmgerjeva 6 : 1, 3 : 6, 6 : 0, Vogla r jeva — Mallingerjeva 7 : 5, 6 : 8, 4 : 6, Hi-trel — Holzinger — Nierhaus — \Ver-ne«a 0 : 6, 2 : 6. Halbarth — Lirzerjeva — Peitler — Mallingerjeva 4 : 6. 9 : 7 w. o.
Zagreb — Maribor 9 : 0. Pallada — Hitzel 6 : 0, 6 : 2, Schaffer — Leyrer 6:1. 6 : 1, Palada — Mešiček 6:0 6:1, Mitič
—	Bergant 6:06:2, Kovačev* — Lirzer-: jeva 6 : 2, 6 : 4. Kovačeva — Voglarieva 6 : 4, 6 : 4, Schaffer — Pallada — Hitzel
—	Holzinger 6 : 4. 6 : 2, Pallada — Mitič
—	Leyrer — Halbarth 6 : 1, 6 : 2. Schaffer
—	Kovačeva — Gasparin — Voglarjeva 6 : 2, 6 : 3.
Razpis prvenstvene dirke
za prvenstvo dravske banovine in ljubljanskega koturaškega podsaveza,
ki jo priredita kolesarski podsavezi Ljubljana in Maribor v nedeljo dne 29. julija 1934 na progi Maribor — Ljubljana (134 kilometrov) s startom v Mariboru na Tržaški cesti in ciljem v Ljubljani pri gostilni Kačič,. Tvrševa c. 58. — Vozi se v dveh •skupinah i. s.: juniorski in glavni. — Start juniorjev ob 7., glavne skupine pa ob 7.15.
—	Za številko se založi 10 Din, kateri znesek se vrne pri odaji številke. — Prvopla-sirani v glavni skupini dobi naslov: Cestni prvak dravske banovine za ,leto 1934 ter prejme velik pokal. — Pr.voplasirani junior-ske skupine dobi naslov: Juniorski cestni pr-'ak dravske banovine za leto 1934 ter prejme drugi pokal. — Dirka velja istočasno za prvenstvo ljubljanskega podsaveza, ki razpisuje po tri darila v vsaki skupini, in sicer za prve tri plasirane vozače ljubljanskega podsaveza v vsaki skupini.
Splošna določila.
Vozi se na svojo odgovornost v smislu pravil in pravilnikov koturaškega saveza tCj St'rc?0 upoštevajoč cestno-policijski red. — Startati smejo samo verificirani vozači v svojih skupinah ljubljanskega, in mariborskega podsaveza ter se morajo izkazati 7. licenco za leto 1934. — Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in dobro zavoro. — Vozi se ob vsakem vremenu. — Prijave je treba poslati nakasneje do 25. julija pristojnemu podsavezu v Ljubljano oziroma Maribor. — Protest se lahko vloži Izomisiji na cilju, najkasneje v 10 minutah po prihodu na cilj s takso 30 Din, ki se vrne, če je protestu ugodeno.
V nekaj vrstah. Po beograjski »Politiki« posnemamo, da je Hašk vložil pri JNS pritožbo zoper nedelisko tekmo, ki jo je
—	kakor znano — v Ljubljani izgubil proti Pri morju z 1 : 3. Razlogov list ne navaja, ker jih bo baje klub snoročil savezu pismeno. Ne glede na to. kako misli Ha§k utemeljiti svojo pritožbo, smo mnenja, da bi bilo^zelo umestno, da savez že od vsega po-
četka uvede pri reševanju sličnih protestov najstrožje stališče, ker se bo s.ičfer tekmovanje s tolikimi tekmeci zavleklo tja do zime. Posebno, če bodo protesti sledili tudi takšnim tekmam kot je bila nedeljska. — Prihodnja nedelja — in tudi že sobota — nam bo prinesla nov bogat .sp»fi§d v skupinskih tekmah. V soboto bost* igrala v Sarajevu Sašk in Split v nedeljoipa v Novem Sadu Vojvodina in Jugoslavija, v Beogradu (v dvojni tekmi) BSK nt £SK iz Vel. Bečkereka ter Bask in Gradjfsski (Niš), v Skoplju SSK in Sparta (ZeimmJ, v Sarje-vu Slavi ja in Split v" Zagrebu Goncordia in Hajduk (Osijek), v Osijeku' Slavi ja in Krajišnik ter končno y Ljubi jam; Ilirija in Gradjanski. Za nastop »purgarjev« v stadionu vlada kajpak veliko zanimanje. — V Čakovcu je v nedeljo gostoValja ptujska Drava proti tamošnjemu Gradjanskemu. Gostje so morali nastopiti samo T 9 igralci, pa so kljub temu izvili neodločen rezultat 2 : 2, kar je z ozirom na dane jtjellike prav dobro. —Nedavno so v Beogradu uvedli stave na nogometne izide. Tifa:;fj$, JNS poslala dopis, v katerem ga poživil naj poslovalnica za te stave ustavi obratovanje.
LTTP (Službeno). Seje ekseJ|jtive danes ne bo. Prihodnja bo dknes'Steden ob 19. v posebni sobi restavracije Emone. Taj-nik J.
Sodniški zbor JLAS. Seja Jutri v četrtek ob 21. pri Slamiču.	3
l:.--	<M___
Športni dan ▼ Zagorjn. V nedeljo 22.
t m. bo v Zagorju športni dan z zanimivim sporedom, ki ga organizira SK Zagorje. Že v soboto zvečer ob 20. bodo zanimiva predavanja v Sokolskem domu, v nedeljo pa bodo s pričetkom ob 9. kolesarske dirke, tek na 5000 m, stafetni tek po Zagorju m troboj. Dopoldne ob 15. se bo začela nogometna tekma med I. mostvima Zagorja in jeseniškega Bratstva. Med odmorom bo še švedska štafeta, ob 18. pa druga nogometna tekma med Litijo in Zagorjem.
ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Drevi. ob 21. odborova seja v tajništvu, nebotičnik.
ŽSK Hermes (motosekcija). Danes od
18.	ure dalje trening vse& dirkačev za dirko, ki bo dne 5. avgusta Pravico do treninga na dirkališču imajo dirkači vseh klubov, za člane kluba je trening obvezen. Po treningu sestanek.
SK Reka. Drevi ab 18.30 obvezen trening Ia in Ib moštva.
SK Jadran poziva vse svoje nogometaše na strogo obvezen sestanek, ki bo jutri ob
19.	na igrišču. Sestanek je zelo važen za sestavo moštev. Pripeljite s seboj svoje prijatelje, ki hočejo sodelovati v nogometni ali lahkoatletski sekciji. Ker se bo na sestanku določil čas treninga za posamezne skupine in nove člane, je dolžnost vseh članov, da se sestanka zaneljivo udeleže. Člani, ki bi jih neopravičeno ne bilo na sestanek, bodo črtani iz članstva. — Predsedstvo.
TKD Atena. Danes ob IS. trening na našem igrišču.
Prazgodovinske najdbe v Mariboru in na Pohorju
Kako je Maribor poleg Vač in Ljubljane postal torišče važnih zgodovinskih najdb in razkritij
Dočim je imela Ljubljana že dolgo znane arheološke znamenitosti, kakor šo ostanki rimske Emone ali še starejše najdbe na Ljubljanskem barju, ki segajo tjav v>.=n"eo-litsko kameno dobo, se je Maribor j&MZad-njega časa smatral za fevdalno srednjeveško nemško ustanovo — vsaj nemški zgodovinarji so radi to trdili. Toda najnovejša raziskovanja v Mariboru, ki jih je izvršilo v zadnjih 3 ,letih najvažnejša mariborska kulturna ustanova, Zgodovinsko društvo, skupno z Muzejskim društvom, so pokazala mariborsko najstarejšo "^zgodovino v povsem drugačni luči. Kar je v Ljubljani neolitska kultura barjanskega človeka, to je postalo za Mari.bor..,;-*-Otiko in zanimivo hallstattsko grobišče. ^ vKo' roščevi ..cesti, eno najzanimivejših, skar-. jih je bilo v zadnjih. 50 letih na Slovenskem odkritih. Razen tega so bile odkrite,. .-nove najdbe pod Sv. Bolfenkom na Pohorju* tp so ostanki zgodnje hallstattske livarne,, z vsem najrazličnejšim nakitom, orodje^, in orožjem, ki So ga tam izdelovali. VfjSBjjTšb tudi najnovejša odkritja na Pošteli na"'Pohorju (v višini okrog 500 m; sicef:je' "|a »Jutro« o Pošteli že pisalo; gl. »Jutro« 5. n. 1933).
Slednjič ne smemo prezreti letošnjih izkopavanj pri sv. Bolfenku in še vrsto drugih,- manjših na jd b- Marfbory ^mem ia v okolici. -Vse te aa-jdl^e •tile naš muzej in-piuznati moramo,'da^-Sb vzbudile tud.i med občinstvom precej zanimanja. Razen tega so dospeli v Maribor še inozemski znanstveniKi, da se o,- stvari zanimajo in nato poročajo v ondotnih listih. Tako je prišel- Maribor v znanstvenem svetu na tako mesto, da ga, -kakor Vač, Ljubljane in še nekaterih drugih krajev v Sloveniji, ne sme in ne mere nihče prezreti, ki proučuje arheologijo vzhod-noalpskih dežeL Zlasti sta si obe omenjeni društvi in prof. Franjo Baš, ki »jun glavni steber, pridobili lep sloves.
Ko smo sedaj za uvod opozorili na važnost vseh teh odaritij, naj v glavnih obrisih obdelamo Še vsako posebej od naštetih najdišč.	„ „ .,
Hallstattsko grobišč« ob Koroščevl ,«?esti
y Mariboru	. ,
je treba omeniti na prvem mestu. Da pa ne bo nepotrebnih nesporazumljenj,,. .paj zadostuje povedati,. da j« to ZRaB^jiften© ime in da imenujemo po domače to dobo železno dobo, in sicer njen starejši Odje,k (trajala pa je. okrog 1. 1000. do 400 prod Kristusom).	' ,	...'
že jeseni 1931 .je vrtnar Hočevar, posestnik vrtnarije, ki leži nasproti mariboeski mestni vrtnariji ob. Koroščevi. c.esti.....(na desni strani ceste, če greš od giiri^žije proti Kamnici, .. nekako 150—200 ni : pod Kalvarijo), izkopal ,na svojem vrtu .pozornost vzbujajoče dele ornamentirane"' kera-mise, in to r globini pol do tričetrt"ni^ ko je kopal prostor za tople grede.Tjfof. Franjo Baš si je najdbo ogledal im "}l "prisodil takoj važeTš zgodovinski pomen. 4n tako je .prišlo v Zgodovinskem društvu do sklepa, da se drugo leto organišira: raziskovanje terena,- o katerem se je .upravičeno sodilo, da bo prinesel še mars-ikako .presenečenje. , -.	. ..s ....
Naj povemo le, da sta sc izvršili -leta 19'J2- dve izkopavanji; prvo v začetku.poletja, drugo .pa Jeseni. L. 193,3. se je. dalje kopalo, in. sicer v zadnji polovici julija in prvi polovici avgusta pod vodstvom istega znanstvenika. Delalo je kakih 10'"Kaznjencev; prof: "Bašu^a" so pri napornem .-delu pomagali še dr. Bocher, učitelj V1 Lor" ber in še nekateri drugi gospodi«*. Letos se še ni nič-kopalo in bo društvo počakalo, da se najprej.uredi, dosedaj najdetii inventar, ki nikakor ni majhen. ^ ^
Ni tu važno, kako se Je kopalo, pač pa, kaj se je našlo. Ker je bil teren ..popolnoma raven, se je pričakovalo grobišče »Plit-Kih« grobov; ker pa so ti najboU .značilni za hallstattSKo dobo, se je dalo,z.s:,marsikaj sklepati. A glej: našli so raznovrstne grobove:" zaboju! grobovi so obdani, v .obliki zatioja s kamenitimi plos^mi;;. posa-mezni grobovi so pokriti ali postavljeni z večjimi ali manjšimi lapornaUmi. pJosča-mi, in skupine grobov so pokrite ;.kot enota z vrstami bolj ali manj masivnih Oporna tih plošč. Zadnja vrsta, grobov nam predstavlja skupinske grobove. družin ali sorodnikov, bratstev,- zadrug. Seveda so se med temi ploščami nahajale žare. za pepel sklede za hrano, posodice za med in različna olja. vretenca in bogato bronasto na-kitje, tu in tam tudi orodje,-bolj . pogosto namizno kakor poljsko, slednjič?M-se drugi izvanredni -predmeti, ki so.posetmo važni in dragoceni.	.- i.oo -- .
Največ je seveda žar. Nekatere .obsega Jo skoraj 1 m (1 celo 126!) v premeru ,najmanjša pa 2J cm Vsebina pospd obsto ja v bronastem okrasju: fibule ali zapon
ke, lasnice, igle, konice .za puščice, britve, noži, sekire, gumbi in drugo. Zelo dragocen je 1 dm visok ilovnat kipec, ki predstavlja ženo ali moža (ni mogoče nič točnega reči, ker so se skoraj gotovo vsi stari Iliri, moški kakor ženske, enako oblačili!) v domači noši s plisiranim krilom, pasom, naramnicami in ovratnico iz brona.
Vsega skupaj je odslej odkritih 231 grobov, od teh 92 iz leta 1932. in 139 iz leta 1933. Vse najdbe so shranjene v mariborskem muzeju.
Zgodnje hallstattska livarna pod Sv. Bolfenkom
je drugo najvažnejše odkritje. Ko je kmet Spure pod Sv. Bolfenkom (na lioškem Pohorju, parcela št. 26) oral na svoji njivi, je s plugom na lepem zadel na trd predmet. Ko je natan-čneje pogledal, je spoznal različno starinsko orodje in orožje, sekire in srpe. V svoji naivnosti je menil, da ima zaklad. Ko je potem prof. Baš zvedel za najdbo, je bilo okoli 4 kg zanimivega orodja in okrasja že prodanega neki livarni v Mariboru. Zato ni preostalo drugo, kakor da se kraj znanstveno preišče in ugotovi namen in pomen predmetov, ki so bili tako slučajno najdeni.
Pajfcna izkopavanji^ 30 pokazala, da Je stala tu nekoč primtfl^V livarna. "To Je mŠrilo hiti v zgodnji "hallstattški dobi, kar dokazuje način Izdelave najdenih predmetov Oblika, ornament in izdelava raznih sekir, srpov, batov, verižic, čelad, zapon i, žrebljev, bodal in nožev vse to nam je dokaz za gornjo trditev. Pojavila so se pa tudi različna viprašanja, tičoča se zlasti dobave rude, iz katere so predmete lili. Ob prihodnjih raziskovanjih lahko pričakujemo novih odkritij.
Muzejsko društvo je letos začelo okoli Sv. Bolfenka raziskovati gomile, ki jih je tam okoli snoraj 500. Za enkrat smo zvedeli, da gre za provinclalno rimsko gro-blje. Ako pride kako prijetno presenečenje s tega dela Pohorja, se bo pač »Jutro« rade volje vrnilo k temu vprašanju.
Nova odkritja na Pošteli
Na Pošteli, in to v še neprekopanem delu njive največje hiše so bile poleti 1933. zelo zanimive stvari. Prvo, na kar velja opozoriti, so za Slovenijo edinstvene obredne najdbe: poznohallstatt&ke kožice, ki so na njih darovali prebivalci Poštele pred dobrimi 2000 leti svojim bogovom (genius loci«) in kuhinjske kožice, ki so služile kot raženj. Najlepša kožica meri v dolžini 40 centimetrov, višina trupa 10.5 cm in njena debelina je 2.7 cm. Fino izdelana in zeio lepo ornamentirana Je in zlasti njena dovršena svastika (indijski križ, danes sim bol hitlerizma) vzbuja v muzeju upravičeno pozornost,
še dve kožici sta Jako zanimivi: prva ima plastično izvedeno svastiko, to dvojno, kar je zelo redko najti, druga pa ima plastično izvedeno svestiko in na koncu pa se še poznajo ovnovi rogovi, t: so odvračevaH zlo. Nadalje' Je bilo najdeno še več fragmentov takih sozic. Poštela je edino najdišče kožic v Sloveniji. Razen te ga je prišlo do zanimivega odkritja in ugotovitve, da ima vsajena in to glavna (sve čenikova in poglavarjeva) hiša na Pošteh dvoje ognjišč; v vsakem delu hiše po eno, kar se je dosedaj prvič odkrilo.
Vse dosedanje izkopanine v Mariboru 'n na Pohorju tedaj zares zaslužijo našo pozornost, našim arheologom pa je treba privoščiti le sredstev in potem nas bodo v bodočnosti prav gotovo še presenetili z novimi odkritji.
Maribor, julij 1934.
Bojan Grilc.
Sokol
Moške lahkoatletske tekme ČOS
Naše sborcc bodo gotovo zanimali nafbodj-ši rezultati, ki so bili doseženi na lahko-adetskih tekmah češkoslovaških bratov 10. junija na tekmovaHšču COS in Csl. amaterske atletske Unjje na Letni v Pragi. Tekme je vodil član načelništva COS br. Jar. Šterc, udeležilo pa se jih je v 18 panogah 213 iz vseh žup izbranih najboljših sokol-skih lahkoatletov. Ves potek tekem je pokazal vzorno organizacijo, doseženi rezultati so zadovoljili in se kaže v mnogih panogah znaten napredek.
Prj metu krogle je dosege! Vtfek jz Znoj-ma 13.93 m, pri teku na 110 m preko zaprek je bil prvi frid-1 iz Kraljevega PoJja v 17.3 sek., V.tek iz Znojma pa je vrgel disk 42.52 metrov. Tek na 800 m je dal rezultat 2 rrrn. 4 sek., pri skoku ob palici je skočil Hlavonj iz Brna 3.60 m. V finalu teka na m je bil prvak l^šek iz Olomouca v času 23.8 sek., na 100 m pa Erman iz Husovic v ll.l sek. Pri troskoku je dosegel liložanek največji uspeh z 12.48 m, v oddajnem tek-u 4X100 m se je plasirala na prvo mesto žu-pa Varoičkova iz Brna s 45.4 sek.
V teku na 4D0 m je b I prvi Klavrza iz Smihova v 53.9 sek., pri teku na 1500 m Šimek iz Olomouca v 4 miin. 12.5 sek., na 5000 m Bombk iz Olomouca, ki je tekel 16 min. 11.4 sek. Kopje je vrgel Vitek n-a 53.4 m. granato pa je vrgel najbolj daleč Hampapa iz Olomouca na 7S.96 m. Pri skokih v višino se je odlikoval Horak Iz Kraljevega Polja s 185 om, v dalj no pa Erman iz Husovic z 638 cm. Slcdftlo je nato šc tekmovanje v te<ku na 2C0 m preko zatpre-k, kjer je bil.v 26.8 sek. prvi Fridl. a pri olimpijski štafeti 800 X 400 X 200X100 m je zmagalo društvo Ol-omouc v 3 man. 34.6 sek.
Zlet župe PlzenJ, največje v ČOS. 1. julija je sklicala župa Pizenj vse svoje edini-ce, ki jih' je 105, k župnemn zJetu. Teden dni pred dnevom članstva in naraščaja je pri javnem nastopu sodelovalo 4332 dečka in 3300 deklic, sprevod po mestu pa je štel 8086 otrok- Javni telovadbi najmlajših Soko-ličev je prisostvovalo nad 7000 oseb, ki so z veliko pohvalo nagradili sokoteki drobž za njegove vzorne nastope. Na glavni zletni dan L; julija je nad 12.000 gledalcev spremljalo nastop naraščaja in članstva. Pri skupnih prostih vajah naraščaia ie nastopilo 820 deklet in 567 fantov, Sledii-lo je 1204 članice, 1174 Članov pa je vežbak) zelo težke Štrnnče>ve proste vaje. ki jih je znani skladatelj prost h vaj sestavil za svojo žu-po, kateri že dolgo načeluje. Vse telovadne točke so se odlikovale po svoji originalnosti in so bile sestavljene po strokovnjakih iz župnih vrst. Spored so popestril:, še vojaki, ki so izvedli oddajni tek s težkimi in lahkimi strojnicami, dalje vežbe s puškami Itd. Pred javno telovadbo je bfla prirejena >koa mesto, veMka trodelna povor-ka, od katere vsaki del je korakal ro drugih ulicah na skupno zbirališče, odkoder je skupni sprevod nadaljeval pot k pozdravu, ki ga je zbranim Sokolom govoril žuipni starosta brat dr. A. Šip,
Nova knjiga o dr. Miroslavu Tjrrfa. Leto«, ko poteče 50 let, odfcar j© tragčno preminila ustanovitelj ki ideolog sokolskega po-kreta, dr. Miroslav Ty-rš. je izdalo književno založništvo COS novo, lepo knjigo o njem in njegovem delovanju. Knjiga vsebuje ccl niz izvrstnih prispevkov izpod peres najboljših sokolskih piscev jo poznavateljev Tyrša, kakor dr. Šajnerja, prezldenta Ma-saryka, Krasnohorske, Renate Tyrševe, Ja-roslava Vrhlickega, Bime, Gola, Hostinske-ga :n Madla.
Iz telovadnega sveta
Prvi dan III. delavske olimpiade v Pragi
Praga je bila letos torišče deUvake telovadce misli. Tamkaj je Zveza delavsikih telovadnih edinic priredila skupno s Ustee-kim športnim in telovadnim društvom in. Olimpij&do na Strahovskesm stadionu, kjer se je pred dvema letoma wšil zadnji vsesokolski zlet. Olimpijada je bila v prvi vrsti revija delavske telovadne organizacije v Češkoslovaški, saj iz ostalih držav razen delegacij ni prispelo kako večje število telovadcev, to pa iz razloga, ker je politična socialna demokracija v mnogih velikih državah, pred vsem pa v Nemčiji pritisnjena k tlom. njene telovadne organizacije pa razpuščene. T&ko budi lz Dunaja ni bilo pričakovati k letošnji Olim-pijadi velike udeležbe.
Prvi zletni dan je bil posvečen delavski deci, ki se je udeležila svoje slave iz vseh krajev r&publike. Isti dan pa je nastopilo tudi praško okrožje DTJ s svojim naraščajem in članstvom. V splošnem je starejša deca nastopila zelo dohro, dočim se ni posrečil preveč nastop najmlajše dece niti nastop usteckih nemških otrok. Nastopu je prisostvovalo okrog 60 tisoč gledalcev, bili pa so navzočni tudi predstavniki vseh najvišjih državnih uradov, parlamenta, senata in drugih korporacij. Dece je prispelo v Prago nad 14.000.
Spored je otvorila najmanjša deoa s pravljičnim nastopom »Poletni dan«, Skopaj okrog 1150 otrok, ki se ni najbolje o9v nesla. Vendar pa je vzrok neuspeha na vodstvu in skladateljih nastopa, ker eo premalo globoko pripravili vso stvar. Sledil je nastop dečkov in deklic iz Ustecke telovadne zveze, ki ni najbolje uspel. Toda naslednja točka, vežbanje prostih vaj 7840 deklic starejše dece se je sijajno ofc>-nesel ter je mladini prinesel poln uspeh, še boljše pa so nastopili starejši dečki v številu nad 7000, ki so nastop, vežbanje in odstop z vežbališča izvedli nad vse lepo in vzorno. Prav tako je Skupna točka članstva in naraščaja praškoiga okrožja, vsega 2600 oseb popolnoma uspela in isr-redno zadovoljila Občinstvo. Sledila je končno prvikrat tudi zletna scena »Osvoboditev dela«, ki pa daleko ne doseza sTjTševega sena« na zadnjem zletu. Zlasti £ kritika pripisuje preveliko tedenč-nost, kar je poleg nezadostne navežbano-sti in opreme vplivalo na samo izvedbo scene. Sicer pa je bilo tudi število sodelujočih pri sceni za ogromni strahovslki stadion mnogo premajhno. Mogoče je, tako pravi kritika, da bo scena pri reprizi bolje izvedena.
Delavska Olimpijada pa je vsekakor velika prireditev DTJ, ki so pokazale, da goje telovadbo po Tyrševem sestavu sistematično in športno ter skušajo v mnogo-čem uvesti tudi v svoje vrste stvari, ki jih ima Sokolstvo. O naslednjih dneh Olimpijade bomo še poročali.
|ZAHVALA|
Za premnoge izraze sočustvovanja ln tolažbe ob prerani in bridki izgubi našega sina, soproga in brata
JANKA KOŠCE
kontrolorja državnih železnic
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem najprisrčnejšo zahvalo. Vsem darovalcem vencev in cvetja izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Debevcu za vso požrtvovalnost ln tolažbo v zadnjih trenutkih življenja, nadalje vsem njegovim stanovskim tovarišem za njihovo požrtvovalnost in veliko ljubezen, vsem pevcem za krasne, v srce segajoče žalostinke. Enako častiti duhovščini.
Nadalje se najtopleje zahvaljujemo TKS Ljubljana in Jesenice za poklonjene vence in spremstvo na zadnji poti. G. prof. Ravniku za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika, in vsem, ki so v častnem številu spremili dragega nam pokojnika na zadnji poti.
6429
Ljubljana, dne 16. julija 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
□mnDDtX3CJdnann
je H
SREDSTVO □
m g
POMAGA □
v O v	G
VSEH. □
POSLOVNIH g
TEŽAVAH q
□□□□□□□□□□□□ljc'
ZAHVALA.
Vsem, ki so ob prebridki izgubi naše blage matere, gospe
Serafine Saiovic
sočustvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili obilo prekrasnega cvetja, izrekamo najlepšo zahvalo.
Ljubljana, dne 17. julija 1934.
Globoko žalujoči rodbini
dr. Sajovic in dr. Windischer.
| ZAHVALA, j
Za vse številne pismene in ustne dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejel ob bridki izgubi moje nre-drage in nepozabne soproge, gospe
MARIJE TENENTE
se ..tu najtopleje zahvaljujem.
. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, katero je pokojnica tako ljubila, moja globoka zahvala.
Posebna zahvala pa prečastiti duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za globoko segajoče petje in vsem onim, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 17. julija 1934. 6431	RUDOLF TENENTE, soprog.
Vsemogoči je odpoklical k sebi našo srčno dobro in nepozabno ženo, mamico, sestro in svakinjo, gospo
Mici Vidmar
Pogreb bo v sredo ob 1/217. uri iz kapelice na mestnem pokopališču Maribor.
Sv. maša se bo brala v četrtek ob uri v frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 17. julija 1934.
HERMAN VIDMAR, podpolkovnik v pokoja,
soprog;
HERMAN, MARJAN, sinova. Ostali sorodniki
6434
6427
L. Wottt:
49
Garragaii
Romao
»Seveda mora-te gledati, da pridete prav do šefov, kar v demokratski Ameriki menda ne bo težko. Pogajanje z imženjerji ni priporočljivo. Inženjerji na vodilnih mestih so skeptični, nezaupljivi, ljubosumni in ae marajo izumiteljev.«
»To je razumljivo.«
»Na spisku je tudi naslov nekega boardinghousa, kjer je profesor Lehmbsck stanova).«
»Pozram Newyork,« je nestrpno rekel Garragan.
»Kdaj ste br'i tam?«
»Leta 1912.«
»Takrat ste prišli v Newyork kot milijonar v markah, če se ne motim. Roardmghouse, ki vam ga priporoča kolega Lehmbeck, je miren, snažen in — po ceni.«
»Prav imate. Truckenbrod. Pozabljiv sem. Prosim, sporočite gospodu profesorju Lehmbecku mojo najsrčnejšo zakvalo.«
»Drage volje. Upam, da se pred svojim odhodom še kaj oglasite?«
Garragan ;e oblmbil in se poslovil.
Ko je stopil na ulico, ga je navdajalo prečudno čuvstvo zanosa in upanja. Spet je imel cilj, ki je mogel stremeti proti njemu. Cilj je treba imeti, naj bo že dosegljiv ali nedosegljiv. Tako misleč, )3 Garragan odločno zavračal maloverni notranji glas, ki ga je hotel
prepričati, da so cilji in načrti prazne možganske konstrukcije, ki ne morejo odločilno vplivati na potek človeškega življenja.
Tistega majskega dne je Garragan vzravnan in pogumen stopal življenju naproti. Večerno solnce je poplavljalo Knežji nasip, pred ka /arnarm so sedeli ljudje z veselimi obrazi, vse ženske so bile lepe, še berači na vogalih so se svetili kakor pozlačeni, avtomobili so brzeli svojo pot, kakor da bi jih vlekli solnčni žarki, v veli roki stare cvetličarice so cveli ognjenordeči nageljni, otrok se je smejal — in groza zahodne polnoči, ki je bila planila izpuščenemu jetniku naproti, se je skrivala v najglobrjo globino zemlje.
Zaradi takegale majskega večera bi človek odpustil Bogu vse njegovo Donesrečeno stvarstvo, je prizanesljivo pomislil Garragan in se uvrstil v procesijo ljudi.
Ko je prišel domov, je takoj poklical Ewedinga v svojo sobo, da bi imela vojni svet.
»Cu.i, stari, treba bo dobiti še nekaj denarja.«
»Kohko, gospod baron?« je boječe vprašal Ewedimg.
iStvaT ni tako preprosta, dragi človek. Počakaj, da preračunam.«
»Prosim, gospod baron.«
»Garragan je vzel list papirja in svinčnik ter sestavil troškovnik svoje odprave v Ameriko. Potovanje, vzdrževalnina za štiri tedne, ne! za tri tedne — vraga, to je moralo zadostovati, da obesi prekli-canm dolarskim mogotcem prvovrsten lahek motor, in potlej se, kakopak, ni bilo bati težav s povratkom. Za tega bo že kaka Motor Car Company v blagoslovljeni državi michiganski posegla v žep.
Sredstev za vse te troške je bilo tako klavrno malo. da je jel Garragan žvižgati »ljubega Avguština«, kar je starega Ewedinga globoko presunilo. Takega veselega žvižganja pri svojem gospodu še ni bil doživel. In zdaj se je celo zasmejal.
»Dragi Eweding, vse stokanje ti nič ne pomaga, treba bo na® še tri sto dolarjev.«
»Moj Bog,« je zatarnal starec, »to je strašno dosti denarja.«
»Kako strašno dosti, dobri Eweding? Teh nekaj neumnih dolarjev ti res ne bi smelo imponirati. Tri sto dolarjev je, počakaj — 1260 mark. To vendar m Bog si ga vedi kakšen denar. Pomisli, nekdaj sem imel več ko milijon takih dobrih zlatih mark, in zdaj naj kti-čeva Boga na pomoč, ko gre za umazanih tri sto dolarjev?«
Eweding se je zbral.
»Prosim za zamero, gospod baron ima seveda prav. Vsota je smešna, a gospod baron naj izvoli pomisliti, da sva skoraj že vse prodala. Preproge so šle, takisto tudi srebrni priboj, zlata ura in cigaretnica gospoda barona, oddala pa tudi nisva ničesar.«
»Hvala Bogu, da ne. Senjor Espogito bi naju bil zapletel v lepo pravdo, če bi se bila drznila prodati preprogo iz obednice, ki jo :e imel v najemu. Tak daj, Eweding, pomisli nekoliko. Kaj še lahko izpremeniva v denar? Dobiti ga moTava, naj stane kar hoče!«
»Prosim, gospod baron.«
Stari sluga je pomslil. »Omaro najfinejšega perila še imava, gospod baron, in polno omaro kožuhov in obleke.«
Garragan je nagrbančil če'o. »Te reči so last moje žene. Ne moreva jih prodati.«
»Ne zamerit-2, gospod baron, ali —«
»Ne trudi se, Eweding. Ne gre pa ne gre. Kako na(i vem, kaj je spadalo k doti in kaj sem sam kupil. Pojdiva, oglejva si stanovanjem
Krenila sta po sobah.
»Res ni nikjer ničesar več.« je zamišljeno menil Garragan. »Ves gozd sva že posekala. Nu, dragi Eweding, potem nama ne ostane drugega, kakor da prodava obednico.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, -Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Oin 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra«	£ »
odgovor, priložite
v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
^seseda 1 Din. da ves 2 Din ea šifro ali dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. DijaM 13 Dtn Piaš uspeh je naša reklama! Ant. Rud. Legatov
Enoletni trgovski tečaj, Maribor.
Zsčetefc din« 9. septembra. Vpisovanje Anovmo od 11. do 13. im od 6. do pol 7.
Slovenska nlica štev. 7. Učni programa brezplačno.
18684-4
Francoščino
in nemščino
ponč-nj-em temeljito. Ko>n-veraacija tudi na fepreho-Aih. Sem diplomi ra.na t Itkvz ms« a. Cenjene iopiee pod »PriTe.-t.ni po rak« na o-gsemi oddelek »Jutra«.
1S8OT-4
/'fini nI
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ail dajanje na slova. 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Kuharico
ki <w> popolnoma razume v Jcuibi i-prejmean. picme-ito ee javim na Jelšin grad p. Sjna-Tiie pri Jelšah.
18750-1
Raznašalec kruha
?n poejera, z ms!« kan-« j©, fflar £0 tet, 6 svojim koleecmi, dobi sltni-bo. Več uetmeino po dogovora. Noslov v ogla®-IK-TE odde-ltu »J uit.««.
18723-d
Mesto prve hotelske hišne
e fca/veijo, s« s prvimi odda Kaelov pove ogl. oddelfk »Jutra«.	18780-1
Za vodstvo gostilne
Hprejmeim oeebo. ki je vajena vorffrti te posle. Poleg tega po6la pa lahko izvršuj« še kak gamoftojen poklie. Nastop 1. avgusta aJ; po dogovoru. Naslov v og'a«npm oddelku »jutra«.
1S775-1
Prodajalec
vojaščine prost, prvovrstna moč., dv-Tvi mesto M vod-oUvo konfekcijskega oddelka. Ponudbe samo z najboi jšiiimd referencami na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Sigurna bodočnost«.
18765-1
Vezilja
K je zmožna tttdS prSkno-jevati, dobi uiho. Prednost imajo one, ki so r vočj=-m podjetju že delale. Ponudibe pod Šifro »Per-feksna« t>& oglasni oddelek »Jutra.«.	18714-1
Korespondentinja
popotaoraa saimostojma, ■perfektaa neanš&ine, srbohrvaščine, ev. italdj&nčfei-n«, orna strojepiska in eteroografinja se sprejime v LjuMjani. Starost ne pod 36 let, x večletno privatno trgovsko prakso. Ponudbe pod »Plača 1.500« na ogl. odd. »J-utra«.	18784-1
Veziljo
ki sna dobro tamrtradTeti na stroju e srebrom in s »vilo, sprejmem z« priložnostna dela. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Vezilja«	18783-1
Samostojen mojster
dober, za večjo pletarno, dobi nameščen je. Najvesti je treba dosedanje delovo-nje m zahtevek plače. — Ponudbe je poslati oa Na^ sledmci Rokor Afciasa. Bti-gojmo.	18790-1
Seseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenca
sprejme izdelovatavca glasbil. Ponudbe pod »Marljiv« na oglasni oddeiek »Jutra« 18781-44
Službe išče
Seseda 50 para. davek t Din ee Salto ail da lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
Slaščičar
13 M pri ena firmi v tf nl-bi. išče drugo meebo. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Karroija 99«.
18757-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn
Osebni avto
4-sedežm. ki troši samo 8 litrov bencina na 100 km, v popolnoma dobrem stanju — ugodno naprodaj. Garaža- Kapiteljska 3.	18655-10
Šivilja za vse
« priiporoč.Mom odlične gospe, gre šivait na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »J utra« pod »Šivilja 100«.	18809-2
Kuharica
ki opravlja tndii d.rn^a go-
s<5>odtinjsika deda išče meeta k dobri krščanski družini. Jožefa Za^oričnik, Sv. Peter, Savinjska dol me.. Gru-šovije.	18800-2
Prodam
Seseda 1 Din. davek 2 Dtn. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din.
Sejem železa
rabljenega tn novega, veliko ak addšče strojev, jer-memc,koc®oi, D tn I traven«, tia^nio. jekla, pbo-čevnne, eevi Hd. Miroslav Kra«, Zagreb. Sajmišna min. Mefon 66-49. 175-6
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
17
Nudim« Vam sa majhen dienar dobra oblačila.
A. Presker
Ljubljana. Sv. Petra cesta
133
Reform steklenice
ta vkahaivanje sadja in po-vrtmin, eo leto« cenejše. — Cenike zahtevajte od tvrd-ke Lmro Pe«rvar. Ivanjkovci.	18260-6
Lepo sliko Male Terezike
prodam. PoiTve se Strett-ska nlica 2, Ljubljana.
18808<
m
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Stavbišče za vilo na Bledu
Zelečah na Bledu z razgledom na Jezero in vse planine proti severu prodam stavbišče za vilo v Izmeri 3519 m! ev. tudi v manjših kosih. Ponudbe ln event. vprašanja Je staviti na pl samo dr. Modlc Ivana, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 5 do 25. Julija 1934. 18502-20
Limuzino
pertoedeino, Chevrolet novejše tipe, kaikor nov, l Boeob ransvetljanro, 4 vrata, poceni proda Zirovniik. Ljubljana, Tavčarjeva 6.
18435-10
Kapitalisti, pozor!
V pnedmestj« Ljubljane ee proda hiša i nvedemiim in dobiokanosniin podjertjean — ali g« sprejme družabnik.
Interesenti naj blegio volijo javiti svoj naslov na og1!. oddolefc »Jut.ra« pod šifro Ugodma prilika«. 18741-20
Razprodajamo
prvovrstne avtomobile — nove in mMjeo«, m vsako sprejemljivo ceno — radi opustitve prevelike ealoge. »Sikor«, Ljubljana, Cesta na Rožnik 19. Ne »Budite ugodne prilik e.
17918-10
Vrednote
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH da jan le na slova 5 Din. Najmanjši eneaek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
k a p v J e rw.frn.erij« ttragnb kovin v Ljubljani. Ilirska oiiea Ste-r. S6 ~ vbod ix Vidovdansk« oeste (pri go-etiUnd M >tina).	70
Lokali
Beseda 1 Din. davek. 2 Din za šifro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Gostilno
v letoviškem kraju na Gorenjskem. dobro vpeljano, oddam radS bolezni kavcije imoin-i osebi tafcoj. — Gostilna se nahaja pri šel. postaji in drž. cesti. Poleg je goeaiteMeka ib »e-lenjadmi vrt. Potrebao j« 16.000 Dim kavcije v go-toviM. Ponudibe na oglas, oddedek »Jmtra« pod šifro »Redika prilika«. 18706-19
Hišo
predmestju Lj.»Mja®e, v bldSimii elekitr. cestne železnice prodaim. Sposobne za manjšo industrijo ali vinsko trgovino. V biši je jlia. elektr. pogon iti to-efon. Potrebno 200.000 T>m — ostamek 350.000 Din lahko ostane hipoteka na hiši. P«niud.be na oelas. oddelek »Jutra« pod »-Hiša 450.000« 19740-30
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova š Din. Najmanjši znesek 17 Din
Knjižico Kmečke
k B p i m. Najaiš je pondbe pod »IHo 50.000« na oglas, oddelek »Jotra«. 18142-16
Bančne vloge
akcije, vrednostne papirje
kupuje in prodaja Praznik St., Zagreb, Samostanska-Varšavska 6, teleion 28-33 18304-16
Kmečko posestvo
kraeoo, v Beli krajina, ca vlogo Mestne hra.min>ice v Novem mesta proda HadJ. Novo mesto.	18259-16
Kompanjona
za sodelovajije. dolarroo. zelo agiloo, trgovsko moč išče dobro vpeljano pod jetje modne stroke. Eveo-tueljio se podjetje, vredno 300.000 Drn zaradi boleand pnoda. Potrebna gotovim* 50.000 Dim , vse ostal« » obrokih, o»troma po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Bodočnost« na oglasni od delek »Jutra«. 18713-16
Splitska tvrdka
dobro fumdiirana. pre<vzaime glavno zastopstvo aH komisijsko skladišče od večjega. 6olidoega podjetja katerekoli stroke. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra pod »Zaupnik je tn«.
16785-1C
Vlogo 20.000 Din
B3.novimeke bramiidniioe prodam, ker nujoo rabim denar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18793-16
Kupujem knjižice
Kreditne banlk-e, vsak iznos. Sporočite ceno na ogfl. odd. »Jutra« pod »Odmah« 18797-16
Dijaške sobe
. ieseda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na ;lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Boljša samostojna gospa
sprejme v osirbo im strogo nadzorstvo za šolsko leto dijaka boljših staršev niižje, oziroma srednješolca Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16761-22
141etna deklica
z d-ežele, z odličnim iapi-tom 4. mešč. v samostanu, išče v bližini obrtne šole stano-vanje, kjer bi labko v prostem času poočevala majbno deklico. I. Kralj. Železniki.	18893-32
Stanovanje
Beseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dtn. Najmanlš' znesek 17 Din
Na križišča centra Ljubljane
oddano m 1. «vgwst r l. nadstropju komforuvo »ta novacje, obetojeie iz 6 ve-likib sob in 2 kabinetov. Primerno tudi ta poslovne lokale. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.«. 17883-21
Opremljeno sobo
event. tudi t 2 poste!jama, s posebnim vbodom, parketom, elektriko in 2 okai na ulioo, v I. nadstropju, sredi mesta oddaim takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddel-et »Jotra«.
J8389-33
Sobo
s posebnim vbodom in souporabo kopalnice odda boljšemu gospodu J a g e r, Resi jeva cesta, nova hiša.
18776-33
2 lepi parceli
ograjeni, v Rožmi dolini prodam. S minute od tramvaja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16791-20
Dvosob. stanovanje
zračno, sabo, v I. nads.tr. oddam z julijem aH kesre-je. Seršen, Vodnikova cesta 13, Sp. Siska. 18803^3
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš-znesek '*< Din.
Enosob. stanovanje
iščejo d>ve osebi za avgust ald september. Rezi Mrav-lak, Zriojskega cesta 16.
18779-21/8
Vogalno stavbno parcelo v Koleziii
■vodovod, eflektriika. pocend orodam. — Pojasnila daje t?emžear, Zel ia raka ul. 4. ali Stari trg 28. 18096-20
Nova hiša
f orala zemlje pri CeHiu naprodaj za kn.jwre celjskih pošofflndc. Ponudb* na podružnico »Jotra« v Celin pod: »70.000«. 18801-20
r/
Krit
•Cenjemdm letoviščarjem priporočam svojo dobro restavracijo »Velebrt« v me-stu Krkn. Prvovrstna domača prebrana drnevno 23 Din. Dobra vina. Lepe sobe poceni. — Restavrnmt Velebit«. Martin Samamič. Krk. otoi Krik. 18774-38
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Knmarce
za vlaganje
kupujte »Produkta«, Ljubljana, Ty tše-va t. 18719-36
V najem
Vinsko klet
t aH brez sodov, v Ljub fjani vzatoem v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vinska klet«.
18770-17
Trgovino
staroettano. zaradi rodbinskih razmer oddam v najem. EveotuekK) vzamem družabnika (co) od 300.000 dinarjev naprej. Ponud.be pod »Resno podjetje« ne -	ij. Celj
Opremljeno sobo
oddam gospodu ozir. gospodični. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
18806-33
Beseda 2 Din davek i Din ^a Mfro ali dalame na slo>va S Din Nalmanjši enesek 30 Dtn.
»Marko«
Dvignite pismo. 18771-34
Dvosob. stanovanje
iščem s 1. septembrom. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.
16805-aia
Beseda 90 para. davek
2 Din za šifro aU dajanje naslova 3 Din. Na'j-oo&njšl znesek 12 nin
Opremljeno sobo
Miru kolodvora išče same«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stromrna im ne draga«.	18778-23/a
Sobo
_____ t bližini kolodvora.
Ponudbe na oglas, .oddelek »Jotra« pod »Skladišče«.
1877S-36/a
Prazno sobo
iščem na Dolenjski oearti. Plačam pod leta naprej. — Dolenjska cesta 20. krojač.
18786-Ž3a
Državni uradnik
starejši, išče zračno, mirno, solnčno. popolnoma se-parirrano sobo z električno razsvetljavo, s postrežbo « zajtrkom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« pod »Stalno, v bližini St. JakoM^e-ga trga«.	1880423a
r/jjiiMmn
Seseda 00 para. davek v Din t« Slfro ali aa lanje naslova 3 Din N.M Ttanlš< anesek l? run
Lepo sobo
s posebnim vhodom takoj oddam na Bmonskd cesti 8 — pritličje, levo 2 vrata.
18762-23
Trg. gremij. Celje.
18493-17
Sobo
e posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18777-33
Lepo sobo
zračno, separirano, tuelno s klavirjem v Stritarjevi uldci oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16787-33
Dopisi
M.....on!
Neskončna Ljnlhav moja neskon6ne Sreče Ti želi! Poij-ub! M____e. 18768-34
Mlado damo
lasitnim stanovanjem — ifečem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nedeljski večeri«. 18766-24
Veverica!
Ni razdalje, ako hočeš —. VsJed tega mnogo trpim. Srečanje mučno in vendar razveseljivo. Kjer hodim iščem samo Tebe, ker Te mnogo ljubim._18767-34
wwfn?i
Beseda 2 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanjši znesek 20 Dtn
Neodvisen samec
mlad, trg. in kmet. izobražen, približno 60.000 Din gotovine, pozneje več. želd se z do 30 let slaro gospodično v trgovino ali na srednjo kmetijo priženiti. Cenj. ponudibe s sliko pod znač-ko »S'ov. gorice« na oglasni oddelfk »Jutra«. — Tajnost zajamčena.
16769-35
Glasbila
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naltrian.š mesek 17 nin
Kontra-kitaro
in vdjolin-čelo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku»Jutra _18790-26
WBMM
Heseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlft1 znesek 17 Din
izgubil se je
mlad dakelj — ime Cibi. Najditelj naj ga vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18789-27
Terier psička
bela. resasta t imenom »Leda« se pogreša od včeraj. — Papirnica Bahovec. Stari trg.	18796-27
Razno
Telefon 2059
Premog Karbopakete drva in koks nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica
Tovarna POHIŠTVA
1. I. NAGLAS, Turjaški trg št. b
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Ce želite
dih ljubljena
Poglejte, kof Vam pripravilo bodočnost
Ali vodi Vašo usodo a-k v Zodiaka, pod katerim ste rojeni? Mogoče. Pa naj zvezde prorokujejo karkoli, veliki astrologi priznavajo vendarle, da je Vaše lice lahko odločilni faktor med siromaštvom in bogastvom, med osamljenostjo in zakonsko srečo. Noben moški se ne more upreti zapeljivemu čaru krasne polti Napačna barva in kvaliteta pudra pa Vam lahko da za 5 do 10 let starejši videz z uvelim in nagubanim licem. Tako naenkrat propade vtisek mladosti in lepote, ki bi se lahko udejstvcval, če bi uporabljali puder ■ »peno smetane«.
Pena smetane, vsebovana v pudru Tokaicm povzroča, da ostane ta puder na licu petkrat dalje nego navadni pudri ter da odstranjuje tudi blesk kože in razširjene znoj-nice. Zaradi njegovega »mat« odraza pride do polnega izraza Vaša naravna barva lica. Naturelle za plavolaske popolnoma svetle polti; Rachel za črnke svetle polti; Rose Ocre za plavolaske temnejše polti; Ra-chel-Dor« za črnke temne polti. Če samo enkrat uporabite puder Tokalon, ki odgovarja Vašemu tipu, bo lepota Vaše polti vplivala na Vaš uspeh v bodočnosti ter Vam prinesla, kar si najbolj želite. _
Samo
ilustrirana slovenska revija
^Življenje In svet*4
vam nudi
tedensko pouka in zabave
▼ besedi in sliki
za t Din
Uprava: LJubljana, Knafljeva nL 5
Pri izmučenosti
ie mladih sistem in
zaiitevajte; »KaJef Reg. S. »r.
• fraijoioški ekstrtkt iz življenje tvorne in zdravft žiivali (»Kslefiaid«). On krepi	0jačuje tzi očevaino deio-
— Breaplačn« detajlna literatur«; Beograd- Njegoševa 5, Miloš Markovih. —i M prodaj« v lekarnah in drogerijaii.
esorvaa.	5739
F lise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129
DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA.
Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico.
»MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.-. ^ g ^ 4788.32
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepfia živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta L ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
4> HB
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog in oče, gospod
Josip Prettner
finančne kontrole preglednik v p.
dne 17. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno preminul.
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 19. t. m., ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
Celjr, dne 17. julija 1934.
6435	žalujoči ostali.
ZAHVALA
Vam vsem, ki ste nas ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda
JOSIPA REBEKA st.
ključavničarskega mojstra In meščana ljubljanskega
tolažili in počastili njegov spomin navzlic slabim vremenskim prilikam, da ste ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, najlepša in iskrena zahvala.
Zlasti čutimo dolžnost, zahvaliti se vsem darovalcem vencev, zastopstvu Ljubljanskega Sokola, Zbornice za TOI predsedniku g. Jelačinu in gg. tajnikom, županu g. dr. Pucu in gg. občinskim svetnikom, Obrtniškemu društvu, Obrtniškemu vajenskemu domu s častnim predsednikom g. Turkom m članstvu, Okrožnemu odboru obrtniških združenj in Bolniški blagajni samostojnih obrtnikov z g. Pristouom, Združenju ključavničarjev z g. Mar-tinčičem, Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov s predsednikom preč. g. kanonikom Strojem, odposlanstvu Prostovoljnega gasilnega društva, urad-ništvu OUZD, krajevni organizaciji JNS-Mestni trg in Strelskemu društvu
SlgKo*nčno naša topla zahvala gg. pevcem Združenih pevskih zborov za petje ganljivih žalostink ter gg. Krapežu, kanoniku Stroju m Igliču za tola-žilne govore ob grobu. — Iskrena hvala! 6433
Ljubljana, dne 17. julija 1934.	ŽALUJOČI OSTALI.
Oomov grede sta se domenila, da 00-begneta zvečer, kadar ju spravijo spat Odejo vzameta s seboj, potem bosta pa gledala, da prideta na zadnji vlak. In tako vidimo na naši sliki Petra z odejo na ramenu, kako skoči skozi okno. Kolik« strahu bo s tem nakopal siromakoma očetu in
materi, na to paglavec ni pomislil! _______—	. .
-Urejuie Davorin Ravljea. Izdaja »a konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezertek. Sa Hueratri del jo odgovoren Aloj* Novak. SU * Lj^anL