GLASNIK LJUBLJANA, L SEPTEMBRA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 68 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Profilu Izvršilnega odbora o delu Zavoda za socialno zavarovanje v leiu 1958 ta 7VršJlni odbor meni, da so bili “ tavod in njegove samoupravne r6ane v prejšnjem letu najznaČil-°Jsi naslednji dogodki: '• Volitve samoupravnih organov ayodu IM sklica v času od 1. do ”• Junija 1959. ir .*• Prikl jučitev delo bivšega OZSZ rbovlje / 12.558 aktivnimi zavaro-®nci jn S645 upokojenci in invalidi i.r Ustanovitev podružnice v Trbov-ljQh in Zagorju. ’• Uveljavitev novega upokoj-v^.s*(ega zakona, ki je naložil Za-(|u. v zvezi s prevedbo pokojnin {* Uradni dolžnosti in na zahtevo varovan, ,,v velike naloge. .. ’ Razširitev pavšalnega plafeva- in?.plrnvs,von!l1 8*or'lcv za ZD j .V Zavod je v prejšnjem letu v 6lnU zbora proizvajalcev s,prenesel iz|)lačevnnje nndorne-„ 1 a plač še nn 274 gospodarskih or-“UUlzarij m ustanov; tako trenutno Območju zavoda izplačuje nado-osjilo plače 565 gospodarskih or-2 n,*uejj jn ustanov, v katerih je Van Rnil’ skupno 109.597 zavaro-v„Ccv ali 76.64 Vo vseli zavarobcev In f>' .Priprave zn izvajanje novega v JMidskega zakona, ki je stopil v juro s I januarjem 1959. vR . Razširitev preventivnega okre-Cnv'? Nravstveno ogroženih dvlnv-tjx "j omejitev kurativnega klima-o-kopnliškega zdravljenja. V|l]i,.^*vorii(>v zdravstvenili okre-(ivnsf Poreču in Soči zn preven-r»ih 0,°breviinje zdravstveno ogrože-te v oolnvcev j n dokončna dogradi-tt6tr,,fl|Vf>dove stavbe in ureditev jav- 86 kopališča. p Zasedanja skupščine ^Pfavn* tr<,,jinii volitvami v samo-y9g; . or!-rnne socialnega za v aro* dve r lu imela skupščina II. sklica »Čitia a n' zasedanji, sedanja skup-. Nn redna zasedanja. Ji. Zn , ■ in XII. oziroma na I in «Čina 'f!,n.jn v letu 1958 je skup-5tnnj|, uz[)rilv|jQ|a 0 gdravslvenem i?jslvn,IIVnrovnnccv oziroma prcbi-•tina : nn območju okraja Skup-9® sl,,n MlTntoviIa, da je zdravstvena v i’n v zadnjih letih nnnredo-Jutn 'V"n*itntivnem in kvalitativen .du- hkrati pa tudi. da ^rtija 'P1 T posameznih področjih h °jue , 1 ^ankomeren zaradi ne-Rah |n 'lruvs|venc politike v ohči-,ju z,!, Rpn,|komernega razdel jeva-»1'PŠf|,,nv'lv,'nib kadrov. Zato je t’ l'8ystv'1 Priporočila učvrstitev i° Usn,,,.'1?1*' domov v občinah, ki 'U t,,J" n°silci zdravstvene »luž-'ji ruvst,PnP sodelovanje med vsemi v°i 8kunxP.lm1l ustanovami v občini, za a tnrvmSi?0 s,niiš6c sta upošte-ti av$tvn' ,skupščinski odbor za vaMI sir.a-11 . Preventivni odbor, Cfti^irneim ,li Pri delitvi pro- la upoštn SVn,d? v let« 1958 do-Pošteval sklepe in priporočila* skupščine o nadaljnjem razvoju zdravstvene službe v okraju. Na XII. rednem zasedanju je skupščina razpravljala o važ.nem problemu, t. j. o rehabilitaciji in prekvalifikaciji invalidov. Ugotovila je, da so bili doseženi precejšnji uspehi za zaposlovanje invalidov, oziroma da se znižuje število nčza-poslcnih invalidov, ter da bi bil uspeh lahko še večji, če bi gospodarske organizacije z večjim razumevanjem sprejemale invalide na delo. Zato je skupščina sprejela sklep, da je treba organizirati v gospodarskih organizacijah predavanja, na katerih naj se predstavniki delavskega samoupravljanja in vodilni uslužbenci seznanijo z vlogo rehabilitacije in prekvalifikacije invalidov in jih pripravijo no pred-stoječc naloge, ki jih vsebuje sedanji zakon o invalidskem zavarovanju. v Priprave zn volitve v samoupravne organe zavoda III. sklica v času od 1. do 15. junija 1958, ki jih je izvedel v smislu tozadevnih predpisov OSS s pomočjo občinskih sindikalnih svetov, niso bile zadostne, razen toga po tudi v času. ki ni bil preveč prikladen. OSS je sicer ukrenil vse. da bi bila udeležba nn volitvah čim boljša, toda 15-dnevne priprave zn zbore volivcev-zavarovancev so bile prekratke. Zato se je 448 zborov volivcev, na katerih so le-ti izvolili 1149 delegatov, udeležilo le 41 °/o volivecv-zuvarovancev. Sedanja skupščina je imela v minulem letu štiri zasedanja, katerih se je povprečno udeleževalo 76"/e njenih članov. Menimo, da udeležba na zasedanjih ni bila zadostna. Tako se n. pr. niso nobenega zasedanja udeležili štirje člani, cnegn zasedanja 6 članov, dveh zasedanj pa 22 članov. Zato sklepamo, da se nekateri člani premalo zavedajo odgovornosti pred zavarovanci. Zato naj bi občinski sindikalni sveti te člane poklicali na razgovor in jih ponovno opozorili na dolžnosti, ki so jih sprejeli ob izvolitvi. Na prvem skupščinskem zasedanju Til. sklica se je skupščina konstituirala in izvolila naslednje odbore in komisije: izvršilni odbor, ki šteje 11 članov; odbor za zdravstvo, ki šteje 12 članov; odbor za preventivno zdravstveno varstvo, ki šteje 10 članov; odbor za finančna vprašanja, ki šteje 5 članov; komisijo zn zobozdrav--stvenn vprašan in. ki šteje 5 članov; komisijo zn FITZ službo, ki šteje 8 članov; komisijo zn pokojnine in otroške dodatke, ki šteje 5 članov; komisijo zn rehnhilitneijo in prekvalifikacijo invalidov, ki šteje 8 članov; komisijo zn organizacijska vprašanja, ki šteje 5 članov. Na tem zasedanju je bila tudi izvedena priključitev dela bivšega OSZ v Trbovljah in sprejet sklep o organizaciji službe socialnega zavarovanja v občinah Trbovlje, Za- gorje, Hrastnik in bivši občini nudeče. Na II. zasedanju je skupščina obravnavala z.elo aktualne probleme s področja proizvodnje, razdeljevanja, predpisovanja in potrošnje zdravil. Verjetno so pripombe skupščine in tozadevna polemika v dnevnem časopisju prispevale, da je kasneje o potrošnji zdravil razpravljala tudi posebna komisija pri ZIS. Na III. zasedanju je skupščina obravnavala pavšalno plačevanje zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, o preventivni dejavnosti zdravstvenili domov in postaj in o novi sistemizaciji uslužbenskih mest pri zavodu in podružnicah. Ugotovila je, da je pavšalno -plačevanje zdravstvenih storitev v trenutnem položaju edini ukrep, ki bo vsaj deloma omejil stalno naraščanje izdatkov za zdravstvene in zobozdravstvene storitve, in ki istočasno jamči zdravstvenim domovom normalen dotok finančnih sredstev. Zato je sprejela sklep o razširitvi pavšalnega plačevanja tudi za hišne obiske. Tudi razprava na IV. rednem zasedanju o kopališko-klimatskem zdravljenju in preventivnem zdravljenju. letovanju šolskih in predšolskih otrok ter o delu podružnic je pokazala, da je bil tudi na teh področjih dosežen uspeh, ki se kaže zlasti v razširitvi preventivnega okrevanja zdravstveno ogroženih delavcev in večjem obsegu letovanja šolske in predšolske mladine. Skupščina je v prejšnjem letu sprejela več važnih odlokov, sklepov in priporočil, ki dokazujejo, da se dejavnost skupščine jača in razširja oziroma da zajema vedno širša področja aktualnih problemov, ki posredno ali neposredno vplivajo na delo socialnega zavarovanja in s tem na pravire zavarovancev. Živahne razprave na skupščinskih zasedanjih so dokaz, da je sestav skupščine primeren in da predstavniki zavarovancev 1. zanimanjem spremljajo delo skupščine. Nekaterim članom je zameriti le to, da včasih pod vplivom preveč zahtevanih zavarovancev postavljajo zahteve zn razširitev pravic zavarovancev ne da hi pri tem upoštevali trenutne gospodarske možnosti in interese skupnosti Ravno zato je Zavod v smislu sklepa 'skupščine organiziral seminar za člane skupščine zavoda in podružnic, na katerem so se člani seznanili z vsemi službami socialnega zavarovanja. Nedvomno jim bo to znanje koristilo pri nadaljnjem delti. Ker ni mogoče, da bi skupščina ali izvršilni odbor razpravljala o vseh tekočih zadevah, ki jih je vedno več, se odbori in komisije pri skupščini vedno boli uveljavljajo. Med njimi sta najbolj aktivna Odbor za zdravstveno in Odbor za pre- ventivno zdravstvo s komisijo za I1TZ službo. Odbor za zdravstvo je zlasti razpravljal o delu zdravstvene službe, njeni organizaciji, analiziral je zdravstveno stanje prebivalstva, o izboljšanju in razširitvi preventivne dejavnosti zdravstvene službe in potrošnji zdravil. Zaradi enotne zdravstvene politike na območju okraja je lesno sodeloval s cvetom za zdravstvo OLO. ■ ,Pye7?n,‘ivni odbor za zdravstvo ni mtel lahkega dela pri razdeljevanju sredstev, s katerimi razpolaga, ki so sicer precejšnja, vendar nikakor zadostna. Pritisk na ta sklad 8 st/ani raznih prosilcev je zelo V°i!ik'i 116 Prošenj je pozitivno rešd e 60 prošenj, 20 prošenj je od- r i1, i° .^Prošnjah pa bo razpravljal v tekočem letu. Odbor je delil sredstva le v soglasju s Svetom za zdravstvo OLO. Aktivna je bila tudi emisija IH Z, ki se je predvsem ukvarjala z organizacijo seminarjev. nagrad,(ve podjetij, ki so se iz-kazala pri izvajanju ukrepov za iz-boljšanje IITZ službe, analizirala je statistične podatke o nesrečah in vzroke teh in podobno. Tudi ostale komisije in odbori so večkrat zase-dali m pripravljali gradivo za seje zasedanja* °db°ra in »kuPŠčinska Izvršilni odbor je nedvomno na}-bolj odgovoren skupščinski organ. Na rednih tedenskih sejah je raz-prav jal o vrsti različnih aktualnih problemih, ki fih ni mogoče našteti na tem mestu, ki pa dokazujejo njegovo aktivnost in vsestransko dejavnost. Ni namreč službe na Zavodu, ki je ne bi proučil in sprejel na oge za bodoče delo. Tak način dela, da je 10 redno spremljal delo vseh oddelkov in odsekov Zavoda in podružnic je nujen, sicer ne bi bil sposoben odločati o trošenju skla-dov zavoda. Poleg tega je IO tesno sodeloval, z družbenimi in političnimi organizacijami v okraju, posebno pa z organi zdravstvene službe. Na skupnih posvetovanjih, ki jih je imel IO s predstavniki Poliklinike. Kliničnih bolnišnic, lekarnam, in predstavniki ZD, je raz-čmhl marsikatera nejasna vprašanja, zbližala pa so se včasih zelo različna stališča in interesi. Poleg tega je IO spremljal delo samoupravnih organov in operativno delo pri podružnicah, in sicer tako, do. so se člani odbora udeleževali sej IO in skupščin pri podružnicah. Tudi skupščinske podružnice, ki štejejo 25 do 35 članov so razširile svojo dejavnost. Posamezne podružnične skupščine’ ki so Imela od 4 do 5 zasedanj, so razpravljale o delu podružnic, o nujnosti sodelovanja med člani skupščine in volivci, o zdravstvenem stanju zavarovancev in razvoju zdravstvene službe, o nesrečah pri delu, preventivni dejavnosti zdravstvenih delavcev, delu pooblaščenih gospodarskih organizacij ter se seznanjevale z novimi predpisi s področja socialnega zavarovanja. Podružnične skupščine so si prizadevale, da vzpostavijo čimbolj še sodelovanje s krajevnimi in oblastnimi organi, političnimi itt družbenimi organizacijami v čemer pa niso vse uspele. Zlasti se opaža: premajhno sodelovanje pri podruž- nicah v Litiji in Cerknici, katerima go podružnične skupščine v Trbovljah, Domžalah in Kočevju lahko v tem oziru vsekakor za vzgled. Več aktivnosti bodo morali pokazati zlasti člani skupščine v Litiji, ki ne samo, da" se zelo maloštevilno udeležujejo zasedanj in sej, tudi niso navezali zadostnih stikov B krajevnimi organi. Prav tako je Zameriti političnim in družbenim Organizacijam na tem področju, ki lih delo socialnega zavarovanja in I tem tudi zdravstveni problemi zavarovancev in prebivalstva premalo zanimajo. Dejstvo je, da se družbeno Upravljanje pri zavodu uveljavlja in razširja, hkrati pa tudi, da sodelovanje med člani skupščine in njihovimi volivci-zavarovanci ni zadovoljivo. Slednja pomanjkljivost je aktualna tudi danes in jo moramo poudariti tembolj, ker se člani skupščine ne morejo izgovarjati na neprimeren volilni sistem, razdelitev volilnih enot itd., kar je bilo delno opravičilo za člane skupščine prejšnjih sklicev. Danes so skoraj vsi člani seznanjeni, kateri delovni kolektivi oziroma sindikalne podružnice spadajo v njihov delokrog, vedo tudi. da se morajo obračati na občinske sindikalne svete ali neposredno na določene občinske sindikalne podružnice, če želijo seznaniti zavarovance s problemi o katerih je razpravljala skupščina. Pa kljub temu, razen nekaterih članov skupščine in teh je več na območju podružnic kot v Ljubljani, večji del članov ni izvršil sprejetega sklepa o sestanku z zavarovanci. Tisti, ki so svojo dolžnost opravili soizkori-stili jesenske občne zbore sindikalnih podružnic. Čeprav občni zbori verjetno niso najprimernejši zn iz-nnšnnje problemov socialnega zavarovanja, je tem članom vendarle priznati, da so napravili prvi korak k zavarovancem, nosilcem skladov socialnega zavarovanja. ORGANIZACIJA ZAVODA V prejšnjem letu so bile izvedene nekatere organizacijske spremembe pri zavodu kot n. pr. združitev oddelka za zdravstveno zavarovanje in oddelka za zdravstveno varstvo v enotni oddelek in ločitev pokojninske in invalidske službe. V prvem primeru je bila združitev izvedena zaradi tega, ker so naloge obeh oddelkov iste, t. j. doti zavarovancem pravice, ki jim gredo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju. Do ločitve pokojninske in invalidske službe je prišlo zato, ker sta tudi pokojninski in invalidski zakon popolnoma ločena in glede na nove naloge, ki jih je naložil zavodu novi Zakon o invalidskem zavarovanju. Potrebne so bile tudi druge organizacijske spremembe, nekatere zaradi boljšega sodelovanja med oddelki in odseki, druge za iz objektivnih razlogov, ki so se pojavili pri preselitvi v nove poslovne prostore ob končani nadgradnji zavodove zgradbe. Zavod je organiziran takole: 1. Uprava zavoda: — direktor; — pomočnik direktorja; — zdravnik-svetovalec; — tajništvo. 2. Obči oddelek z odseki: — personalni odsek; — glavna pisarna; — ekonomat in uprava zgradb. 3. Oddelek zn zdravstveno zavarovanje z odseki: — odsek zn zdravstveno zavarovanje; •— odsek zn zdravstveno varstvo; — odsek za farm. kontrolno slufcl&o; — odsek za HTZ. 4. Oddelek za pokojninsko zavarovanje z odseki: — odsek za priznavanje pokojnin; — odsek za izplačevanje pokojnin. . 5. Oddelek zn invalidsko zavarovanje z odseki: — odsek za priznavanje invalidnin; — odsek za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov; — odsek za izplačevanje invalidnin. 6. Oddelek za otroške dodatke in odseki: — odsek za priznavanje otroških dodatkov; — odsek za revizijo in instruk-tažo; — odsek za kontrolo izplačil otroških dodatkov. 7. Finančni oddelek z odseki: — računovodstvo; — odsek za prispevke; — kataster; — revizijski odsek; — odsek za poravnavo računov. 8. Statistični odsek. 9. Pravni odsek. Poleg tega ima zavod 10 podružnic, in sicer v Cerknici," Domžalah, Grosuplju, Kamniku, Kočevju, Litiji, Ribnici, Trbovljah, Zagorju ter krajevno izpostavo v Hrastniku in obratno izpostavo pri rudniku Tr-bovlje-Hrastnik. Po sistemizaciji pripada zavodu 383 uslužbencev, in sicer 274 pri zavodu in Ut pri podružnicah. Poleg tega pripada zavodu 38 pripravnikov. Povprečno odpade na enega uslužbenca 465 aktivnih zavarovancev, kar predstavlja najvišje povprečje glede na druge zavode v Sloveniji. Sistemizirana delovna mesta niso v celoti zasedena in zavodu zlasti primanjkujejo uslužbenci s srednjo in visoko strokovno izobrazbo. Ne glede na to, da so po ureditvi usluž-benskih nazivov in položajnih plač v smislu novega zakona o javnih uslužbencih prejemki uslužbencev višji, se vendar fluktuacijn kadrov pri zavodu in podružnicah ni zmanjšala. Pri tem ne gre za starejše kadre, ki imajo primerne prejemke, kolikor za mlade uslužbence, katerih zaposlitev pri zavodu je samo začasnega značaja t. j. dokler ne najdejo primernejšo Zaposlitev s seveda višjimi prejemki, ki so največkrat v gospodarskih organizacijah. Ceste kadrovske spremembe negativno vplivajo na redno delo in so tako zavod, zlasti pa še podružnice včasih v zelo neugodnem položaju. S tem v zvezi je toliko bolj pohvalno, da je zavodu kljub omenjenim težavam uspelo v letu 1958 v glavnem rešiti vse naloge, ki so jih vsebovali novo sprejeti zakoni in gospodarski predpisi. Tako so uslužbenci v zvezi s pokojninskim zakonom, ki je predstavljal glavno breme v prejšnjem letu, statističnih analiz in štetij opravili preko 50.000 plačanih in nešteto neplačanih nadur. Uslužbencem je dati pohvalo za njihovo vestno in požrtvovalno delo. Da bi zavod čimprejc zagotovil zadostno število kadrov, je v prejšnjem letu štipendiral 35 študentov na raznih fakultetah in srednjih strokovnih šolah. Z nadzidavo zavodove stavbe, katere stroški so znašali 57,565.872 din je bilo pridobljenih 33 pisarniških prostorov. Na prvi pogled vsekakor precejšfija pridobitev, ki pa dejansko ni tolikšna, če se upošteva, da je preselitev matične kartoteke iz dvorane v druge pisarniške prostore (v katerih ie preje delalo 43 uslužbencev) zahtevala precej prostora in da je dobil prostor v zgradbi tudi okrajni in občinski odbor RK, s čimer je zobna poliklinika v nebotičniku povečala število ordi-nacijskih prostorov. Delovni pogoji so se torej le delno izboljšali in se že sedaj postavlja vprašanje prostorov v zvezi s predstoječim kmečkim zavarovanjem. ■ Ob nadzidavi le bila končana tudi adaptacija drugih prostorov zavodove zgradbe, katere stroški so znašali 16,845.667 dinarjev. Hkrati ie bilo tudi adaptirano javno kopališče za kar je bilo potrošenih 16,081.456 dinarjev. Ne da bi. še posebej poudarili važnost javnega kopališča, ki bo v kratkem edino v Ljubljani in ima že sedaj 76 kopalcev na uro, bo pridobitev zn Ljubljano še večja, ko bo odprto tudi parno kopališče, ki bo lahko sprejelo na uro 80 do 100 kopalcev. Trenutno namreč zaradi dotrajane kotlarne," ki ni sposobna proizvajati zadostne količine pare, še ni uporabljivo. V prejšnjem letu je zavod v smislu sklepa skuščine nadaljeval gradnjo upravne in stanovanjske zgradbe pri podružnici v Kočevju, za kar je bilo porabljenih 20,000.000 din. Obe zgradbi bosta vseljivi v poletnih mesecih tekočega leta. V teku so tudi pripravljalna dela za gradnjo podružnice v Litiji. Razen tega so bili v prejšnjem letu adaptirani tudi poslovni prostori podružnice v Ribnici in je s tem gradnja poslovne zgradbe v Ribnici odpadla. Da bi zavod zadržal strokovne kadre in jim hkrati izboljšal stanovanjske pogoje, je najel kredit za gradnjo 30 stanovanj. V nova stanovanja se je do sedaj vselilo 16 uslužbencev s svojimi družinami, ostala stanovanja pa bodo vseljiva v tekli tega ali prihodnjega leta. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V prejšnjem letu se je število aktivnih zavarovancev povzpelo na 143.003 ali za 6,28 % nuprum letu 1957, število zavarovanih ospb pa na 313.017, kar predstavlja, 80.77 % vseh prebivalcev okraja. Od skupnega številu aktivnih zavarovancev odpade na žene 39,28 %.' V socialističnem sektorju je bilo zaposlenih 135.068 ali 94.45 %, v zasebnem sektorju 7.761 ali 4,43 °/o, pogodbenih zavarovancev pa je bilo 174 ali 0,12 %. Dostavljanje prijav, odjav in sprememb o zavarovanju s strani odgovornih uslužbencev se je v prejšnjem letu glede na leto 1957 ponovno poslabšalo. Potrebno bo, da bo zavod zoper malomarne uslužbence pri zavezancih prispevka zavzel ostrejši kurz. Zdravstvene izkaznice, ki so jih sprejeli zavarovanci z zadovoljstvom, niso v vsakem primeru legitimacije, s katerimi naj bi zavarovanci dokazali svojo upravičenost do zdravstvenega zavarovanja. Temu je delno kriva po-vrštnost delodajalcev, ki pravočasnemu in pravilnemu potrjevanju zdravstvenih izkaznic posvečajo premajhno skrb, delno pa tudi zdravstvena služba, ki uporabnost oziroma veljavnost zdravstvenih izkaznic premalo kontrolira. Zdravljenje v ambulantah je naj-češča oblika zdravstvenega varstva zavarovancev. To potrjujejo tudi številke. Tako je bilo pregledanih v prejšnjem letu 2,156.697 zavarovanih oseb, stroški pa so znašali 384,810.000. V splošnih ambulantah je število pregledov in storitev z letom 1957 nižje za 15,04 %, izdatki pa so narasli za 11,67%. V istem času se je pdvpreč-na cena zdravstvenih storitev povečala od 135.74 na 178.42 ali za 31,44%. Padec ambulantnih pregledov je im prvi pogled ugoden, toda le, če sc ne upoštevajo specialistični pregledi in storitve, ki rapidno naraščajo. Tako se je v letu 1938 število specialnih pregledov in storitev glede na 1. 1957 povečalo na 880.215 ali za 103,12%. Porast specialističnih pre-gledov ni v nikakršnem razmerju s porastom zavarovancem. Razmerje med ambulantnimi pregledi in storitvami ter specialističnimi kaže, da je v letu 1957 odpadlo na en spec, pregled oziroma storitev 5,9 ambulantnih pregledov in storitev, v letu 1958 pa lc 2,5 amblantnih pregledov in storitev. Ce se k tem podatkom prištejejo še zdravniški obiski na domu, ki jih je bilo v prejšnjem letu 134.824 ali 14.006 več kot leta 1957, potem je delno jasno, zakaj je padlo število ambulantnih pregledov in storitev. Podatki Sveta za zdravstvo OLO kažejo, da je v prejšnjem letu ordinirnlo v ainblantub 5 zdravnikov več kot letu 1957, število ordinacijskih ur pa se je P°' večalo od 509 na 538, toda to verjetno ni edini razlog, da sc je število pre-gledov v ambulantah na območju okraja tako hitro znižalo na p«: vprečno 6 pregledov na uro. Pri tolikšnem številu zdravniških obiskov na domu in 100 % porastu spec. pregledov, se vsiljuje misel, da je navedeno povečanje tudi vplivalo na znižanje povprečnega števila pregledov na uro. Nedvomno je zalo razveseljivo, da je povprečno šte; vilo pregledov na uro tako padlo, saj sc lahko primerja že z evropskim p°: vprečjem, večje vprašanje pa je, ali je prav, da gre to znižanje delno tudi na račun porasta spec. pregledov in obiskov im domu. Seveda ti podatki ne veljajo za vse ZD. Poleg 61 ZD, postaj, pomožnih zdravstvenih postaj in pomožnih ambulant deluje po podatkih zavoda v okraju tudi 20 obratnih ambulant-Od teh ima stalne zdravnike 7 um: bulant, vendar samo tri med njimi (Litostroj, Telekomunikacije in In-duplgti Jarše) poslujejo v smislu za/ kpnskih določil. O delu obratni*1 ambulant in njihovih problemih je razpravljala skupščina na III. zasedanju in sprejem nekatere sklep6 glede dopolnjevanja kurativnega de* la s preventivnim in priporočila pristojnim organom, da dovoljujejo* na-dalnje ustannvaljanje obratnih ambulant le ob pogoju, če bodo izv«: jnle naloge, ki jih določajo lozadevD* predpisi. Sedanjim obratnim ambulantam je zameriti tudi to. da prp' malo sodelujejo z ZD na območj0 občin. Izhajajoč iz že znanega stališč®: ki ga v zadnjem Čnsu.podpirnjn tud* najvišji zdravstveni forumi in Zvt-zjU zavod za socialno zavarovanje. jc namreč zdravstveni dom osnov'11 nosilec zdravstvene službe na območju občine, zavod zadnji dve l«1,*1 intenzivno podpira Izgradnjo 'P adaptacijo ZD. S tem prispeva * skupnemu cilju — dati zavarovanem in prebivalstvu sploh možnost da se zdravijo na sodoben in kultu1, ni način. V ta namen je dal zavo v zadnjih dveh letih preko SS.OOO-0^ dinarjev: n. pr. za izgradnjo in ndaP tncijo ZD v OhLO Ljubljana-SlŠ** Borovnici, Ljubi iann-Sentvid. Mor«, Čnh, Zobni polikliniki v Ljubtitij/ zdravstvenima okrevališčema v * reču in Soči Itd. Po sprejetem pn£, . mu, ki ga je potrdila tudi sknp”bp bo treba podpreti tudi izgradnjo . v občini Ljubi jann-Bežigrnd, J ! h. Ijnnn-Rudnik, Ljubtjann-Polie, *4 iC, Ijuna-Mostc in v Črnučah. RozfU ?a bo zavod podprl dokončno izgradijo Poliklinike v Ljubljani in bodočo gradnjo mestne bolnišnice v Ljubljani. S tem se ne bo samo povečal posteljni fond v bolnišnicah, k' je kot je znano zelo kritičen, ampak se bodo tudi zmanjšali stroški Pplničnega zdravljenja, ki so sicer v kliničnih bolnišnicah zelo visoki, “odpreti bo treba tudi izgradnjo bolnišnice v Kočevju, ki bo imela 150 Postelj, prav tako bo pa treba povečati g-— teljni fond v bolnišnici Irbovljc od sedanjih 90 na 250 po-ltelj. Ko bodo vse naštete zdrov-$iveae ustanove zgrajene, sc bo kapaciteta zdravstvene službe znatno dvignila, zlasti še, ker se bo do kdaj povečalo tudi število zdrav-6tvenih delavcev. , Vzporedno z izgradnjo zdravstvenih domov bo treba stremeti, da bodo zdravstveni domovi v občinah Prevzeli vodilno vlogo pri razvijanju Nravstvene službe. S tem se bo se-vodu povečala tudi dejavnost občin-8kili svetov za zdravstvo, ki se do Nuj niso načrtno ukvarjali z de-pl|i in razvojem zdravstvene službe, potrebno bo tudi, kar "priporoča tudi P,siuo UK ZKS, pregledati delo in »estav občinskih svetov za zdravstvo, 11 morajo biti tako sestavljeni, da PQdo piodstavljali instrument družic ki naj posreduje ljudskim odbo-Nm celotno problematiko s področja Nruvstva ter jim tako omogoča "Hmšno vodenje politike na tem pod-r°čiu, vsklajcne s potrebami družbe. . Dejstvo, da se zdravstvena služ-v okraju zelo neenakomerno razila, da imajo nekatere občine lastil® tendence, ne da bi pri tem upoštevale interese širšega kroga prebi 'alstva, zahteva, da se zdravstvena ®mžbu na območju občine razvija le * okviru okrajnega načrta, le-tu pa . okviru potreb vse republike. Gre 0rei za to, da se prične z'načrtno iz-Vadnjo zdravstvenih ustanov, rnz-Pfljevanjem zdravstvenih Kadrov z .uiuočja okraja in vse republike, saj ® le na-ta način mogoče odpraviti .Vz ike med razvitimi in nerazvitimi °binočji. ,lt Nenehnemu naraščanju cen zdrav-hZen,h storitev zavod že nekaj let 2 Svečo posebno skrb. V sodelovanju fajnitn svetom za zdravstvo tmtnljn finančno stanje ZD in poti, 1 *er Poliklinike. Družbeni organi ne ugovarjajo povečanju iz-tn n°v 7a zdravstvene storitve, če je lil Povečanje potrebno v zvezi s kva-Pjcin< *i’111 'n sodobnejšim zdravlje-tom' Ne more pa seveda priznati iej^icnih cen zaradi neupravi-< . visokih honorarjev v zdrav-službi, neutemeljenega povc-t|t‘ta"i udniinistrntivnih uslužbencev, tprj l'>stne štcdnjc s potrošili m ma-Večhi n’ Nndenc za ustvarjanjem tig,', ’ dohodkov itd. Vse te pojave ž(i ,‘jvijajo komisije zavoda in svetu K|fnvstvo. ^ov'11 Jc 'e omenjeno število kača rt 7 "s*i zdravnikov narašča, ta-niln ? stanje ni kritično oziroma bi kad,; stanfe še boljše, če bi bili ti ko, Pravilno razmeščeni. Večje je dr0v n,,knn.ie srednje medicinskih ka-^Citef. S,i medicinskin sester. Kn-httn, 'e šole za medicinske sestre so vse n ' P/emajhne, da bi lahko krile pekod lrv*)e- Pes pa je tudi, da" se po-'zli];. »''Porabljajo medicinske sestre hi ji,' "o za administrativna delo. ki *tfnt0r|^ionr opravljale tudi admini- Problem v zdravstveni Poslj) Prodstnvljnjo honorarne zn-heoci.,,1 zdravstvenih delavcev, ki So t,? poraščajo. Pri tem je znni-P'h ' na so »potrclies po lionornr-!®*«ni,,lltX6h vstopile šele po poklja 'j,, y.r°dnosti honorarnili ur. To ’ 1 za zdravniške obiske nu domu, ki so pričeli naraščati z dvigom cen teh storitev. Ker je jasno, da so honorarne zaposlftve kot zdravniški obiski na domu dodatni vir zaslužkov zdravstvenih delavcev, bo treba te dodatne zaslužke urediti tako, da ne bodo prekoračili skrajne meje. Nekateri zdravstveni delavci gredo namreč tako daleč, da se resno postavlja vprašanje njihovih moralnih kvalitet in zdravniške časti, kar se seveda pri zdravniku in njihovem humanem poklicu ne bi smelo dogajati. Da bi kolikor toliko omejili honorarne zaposlitve, bi bili potrebni naslednji ukrep^: 1. Upravni odbori zdravstvenih domov naj bi izvedli revizijo' honorarnih zaposlitev v ZD in eventualne honorarne zdravnike zamenjali 'z redilo nameščenimi zdravstvenimi delavci. 2. Opravljanje honorarnega dela v rednem delovnem času sc ne sme dopuščati, če pa je že to potrebno, ne morejo zdravstveni delavci za isti delovni čas prejemati dvojne prejemke. 3. Honorarne zaposlitve lahko dovoli le predstojnik — starešina" zdravstvene ustanove. 4. Na območju 7.D ali postaje naj se ponovno prouči službe zdravniških obiskov na domu in nnj se da prednost pavšalizirnncmu načinu plačevanja teli obiskov. 5. Določene cene za obiske na domu in za odškodnino zn notne stroške po km naj sc por* -* nre-glcdajo in po potrebi rev o. Ko je zavod v prejšnjem letu na pobudo samoupravnih organov izvedel ankete med zavarovanci je bilo precej kritičnih pripomb na račun zdravstvene službe. Pritoževali so sc na nekulturen odnos, dolgo čakanje v ambulantah itd., poleg tega kritizirajo tudi prehitre in ponekod celo skupinske preglede" v ambulantah. Pregledi pri nekaterih zdravnikih so zelo površni, ker pa nimajo časa razgovarjati s pacientom, zato naročajo zdravniki zavarovance nn ponovne preglede, ki pa so seveda približno enaki prvim itd. Zato-nekateri zavarovanci rajši klu čejo zdravnike nn dom, ker pač vedo. da jim tako zdravniki lahko posvetijo več časa za pregled. Prav sedaj ko je ločena javna zdravstvena služba od privatne je čas. dil pokaže javna zdravstvena služba svoje prednosti in tako demantira govorice da je bila privatna praksa boljša. 7.D. ki v tem zaostajajo naj si ogledam tiste domove, ki kljub močni frekvenei nudijo zavarovancu topel in kulturen snrejem v svojih čakalnicah in ordinacijah. In kaj pravijo zdravstveni delavci na vse to? Zlasti poudarjajo, da so zavarovanci zelo zahtevni tako glede sprejemanja v bolniški stalež, predpisovanja zdravil, kopa-liško-klintatskega zdravljenja itd. Zelo radi pn sc pri tem sklicujejo na tragične dogodke nn Polikliniki in nn Golniku. Nekateri zdravstveni delavci, ki so bili zaradi teli do-, godkov zelo znprepnščeni so zahtevali nošenje orožja, drugi prisotnost LM, tretji omejitev hišnih obiskov v nočnem času in slično. Nekateri zdravstveni - delavci so pripisovali dogodek nepravilni Vzgoji bolnikov ne pn dejstvu, da sta bila v obeh primerih povzročitelja tragičnih dogodkov duševna bolnika. Prvega zdravniki niso pravočasno spoznali, pri drugem pn niso prnvilno ocenili njegovega duševnega stanja. Iz obeli primerov sledi zaključek, da nekateri zdravniki niso dovolj usposobljeni ugotavljati shicojrenike. psihonevro-tikc in druge. Zato je sklep Sveta zn zdravstvo OI.O, ki predlaga, da bi bilo treba proučiti študijski program medicinske fakultete in ga izpopolniti s psihiatričnimi in meutaluo-kjgienskiini nauki, popolnoma upravičen. Sploh bi bilo treba, kot to priporoča tudi pismo CK ZKS, čimprej analizirati celoten sistem vzgoje strokovnih kadrov v zdravstvu. Predvsem je treba najti način, da se celoten sistem šolanja strokovnih kadrov veliko bolj veže na praktično delo in da sc že zaposlenim čimbolj olajša nadaljevanje strokovnega izpopolnjevanja. Tudi družbena in politična vzgoja zdravstvenih kadrov je pomanjkljiva. Strokovnost šole često stavlia na stran družbeno-politično vzgojo in tako prihajajo novi kadri na delo z zelo pomanjkljivim poznavanjem naše družbene stvarnosti. Izdatki zavoda za zdravljenje zavarovancev v bolnišnicah predstavljajo 49 % vseh izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje. V prejšnjem letu se je zdravilo v bolnišnicah 44.969 zavarovancev, skupno 705.050 dni, oskrbni stroški pa so znašali 1.166,344.000 dinarjev ali 23% več kot leta 1937. Povprečna cena oskrbnega dne se je zvišala za 23,65%. Primerjava povprečnih cen oskrbnih stroškov v kliničnih bolnišnicah z drugimi bolnišnicami v Sloveniji knže, da so povprečni stroški zdravljenja v kliničnih bolnišnicah precej višji in da je zavod glede tega v neenakopravnem položaju glede na ostale zavode. Zdravniško komisije pri zavodu in podružnicah so v prejšnjem letu obravnavale 6504 predloge zn kopali-ško-klimatsko zdravljenje. Od navedenega števila je bilo 71,48% predlogov odobrenih, 4,72% odobrenih kot' koristnih, odklonjenih pa je bilo 23,53% predlogov. V prejšnjem letu je bil kriterij 7.K glede odobravanja kopališko-klimatskih zdravljenj nekoliko strožji kot prej. Komisije so se namreč strogo pridrževale pravilnika o indikacijah, zato pa so več zavarovancev usmerile na preventivno zdravljenje. Posebna komisija, ki je obiskala klimatska in kopališka zdravilišča, je ugotovila, da sc je hrana v zdraviliščih sicer izboljšala, da pn bi bilo treba v nekaterih zdraviliščih uvesti dietno prehrano. Dvomljiva je tildi .utemeljenost podaljšanj okrevanj zavarovancev v zdraviliščih. Tn podaljšanja so zlasti aktualno v jesenskih mesecih in gre pri tem očitno za umetno podaljša* vanje sezoni* v zdraviliščih. Število izdanih receptov se je v prejšnjem letu povečalo zn 6,28%; izdanih je bilo 1.714.048 receptov, izdatki pa so znašali 484,962.000 din ali 34,89% več kot leta 1957. Porast izdatkov gre na račun večjega števila izdanih receptov in nn -predpisovanje vedno kvalitetnejših zdravil, ki so razmeroma zelo draga. V zvezi z zdravili je zameriti nekaforim zdravnikom, ki priporočajo bolnikom uporabljanje zdravil, ki jih sploh ni mogoče dobiti na domačem trgu, oziroma ki sploh niso registrirana. Zavarovanci zato ta zdravila nabavljajo v inozemstvu in nato naknadno zahtevajo povračilo stroškov v dinarjih ali čelo v devizah, katerim pa zavod večkrat ne more ugoditi. Tudi izdatki za potne stroške stalno naraščajo. V prejšnjem letu je zavod evidentiral 130.068 potovanj ali 17.213 več kot v letu 1957, izdatki zn te prevoze pa so znašali 114,055.000 dinarjev ali 20,57% več kot leta 1957. Porast potovanj gre nedvomno na račun hitrega naraščanja specialnih pregledov. Zanimivo pri vsem tem je to, da narašča število potovanj zaradi specialnih pregledov, kjer je sicer specialistična sluJba organizirana. N. pr. kamniška podružnica izkazuje v prejšnjem letu več prevozov v Ljubljano kot kdaj koli prej, čeprav je specialistična služba organizirana pri ZD. Iz tega se da sklepati, da so specialistični pregledi v tem ZD zaradi pomanjkanja opreme pomanjkljivi in jih je treba dopolnjevati oziroma ponavljati na Polikliniki v Ljubljani. Seveda se pri tem vsiljuje vprašanje, ali je taka specialistična služba upravičena — gledana z ekonomske strani. Ker obstaja možnost, da bi se specialistične ordinacije raz-šrile tudi ZD, je Okrajni svet za zdravstvo sprejel poseben pravilnik o organizaciji specialistične službe v okraju. Razveseljivo je, da je v prejšnjem letu, kljub porastu zavarovancev, padlo število primerov delanezmož-nih zavarovancev in bolezenskih dni. Tako je povprečno število dni v breme gospodarskih organizacij padlo od 4,4 na 4,3 dneva, v breme socialnega zavarovanja pa od 18,9 na 18,1 dneva. Gotovo je, da so k temu pripomogli tudi strokovni imdpregledi dela nezmožnih zavarovancev. Člani komisije — zavodovi zdravniki so v prejšnjem letu pregledali 3817 delanezmožnih zavarovancev in pri tem ugotovili, da jih je bilo 1047 ali 27,42% sposobnih za delo. Zaradi teh pregledov se je v prejšnjem letu število zavarovancev, ki so bili dela-nezmožni več kot en mesec, zmanjšalo za 260 primerov. Strokovni nad-pregledi v ambulantah so torej uspešnejši od laične kontrole bolnikov, ki jo je zavod odpravil skoraj pri vseli podružnicah, pri zavodu pa bo odpravljena čim bo razpolagal z zadostnim številom strokovnih delavcev. Izplačevanje nadomestila plače po pooblaščenih gospodarskih organizacijah, ki jih je 363, se je zelo obneslo. Zavod redno spremlja njihovo delo in tako sproti odpravlja eventualne napake. S pooblastitvijo gospodarskih organizacij, ki lahko pravočasno izplačujejo nadomestila plač, je končno izločen z dnevnega reda dolgoletni problem, ki so ga zavarovanci iznašali na vseh sestankih in konferencah. Zobozdravstveni delavci so izvršili v prejšnjem letu na zavarovancih zavoda 599.711 kurativnih storitev v vrednosti 115,238.000 din in 64.973 protctičnili del v vrednosti 136,344.000 dinarjev. Povprečna cena kurativnih zobozdravstvenih storitev se je nasproti letu 1957 povečala za 11,85%, patetičnih del pa za 11,77%. Zavodova zobozdravstvena komisija je v letu 1958 pregledala poslovanje v 36 zobnih ambulantah, in izvršena dela pri 1673 zavarovancih ter le v 83 primerih ugotovila slabo kvaliteto izvršenih storitev. Strokovna komisija je mnenja, da je glavna napaka nekaterih zobozdravstvenih delavcev v tem, da izvršujejo predvsem tista zobozdravstvena dela, ki zagotavljajo ambulanti čiinvečje dohodke. Komisija je tudi ugotovila, da nekateri zobni terapevti na račun točkovnega sitema rajši izvajajo protetična dela, pa če tudi v nesanirani ustni votlini. Novi sistem obračunavanja zobozdravstvenih storitev, ki se uporablja od 1. marca 1958 dalje, ni prinesel bistvenih izboljšav. Prispeval je le, da je postal večji del zobnih ambulant aktivnih, to pn zato, ker nekateri zobni terapevti prekoračujejo določene norme tudi do 100%. Na zobozdravstvenem področju je trenutno najaktualnejše pomanjkanja zobozdravstvenih delavcev. Prav zaradi tega in dejstva, da je stanje zob predšolskih in šolskih otrok zelo kritično, je zavod v preteklem letu nabavil zobno ambulanto In Jo do- glasni* lelil šolski polikliniki v Ljubljani pod pogojem, da jo bo uporabljala la preventivne in kurativne zobozdravstvene akcije v nerazvitih prc-\Jplih okraja. Potujoča zobozdravstvena ambulanta ie lani v zelo kratkem času na cerkniškem in ribniškem območju pregledala in asani-tala zobovje 1176 otrokom in zavarovancem. Uslužbencem oziroma zobnim terapevtom v tej zobni ambulanti gre za njihovo požrtvovalno delo vsa pohvala. Po dolgih razpravah na Svetu za zdravstvo LRS in delu dveh posebnih komisij, ki sta imeli nalogo proučiti nadaljnji način šolanja zobozdravstvenih kadrov, oziroma ali je umestno ustanoviti dentistično šolo,ali ne, je bil končno sprejet sklep o deljenem oziroma dvofaznem študiju na stomatološki fakulteti. Študij na fakulteti bo v bodoče organiziran tako, do bodo študenti že po treh letih sposobni opravljati zobna dela, kasneje, t. j. najmanj po triletni praksi na terenu, pa bodo študij na stomatološki fakulteti nadaljevali. Študenti bodo po- končani prvi fazi študija pridobili naziv dentistov, v kolikor pa bodo kasneje nadaljevali študij na fakulteti in ga z uspehom končali, pa bodo pridobili naziv stomatologov. Ta predlog jamči hitro usposabljanje zobozdravstvenih delavcev in obvezno delo na terenu, hkrati pa tudi enoten in visokokvalificiran kader na terenu. V minulem letu je bilo na območju zavoda evidentiranih 16.720 nesreč pri delu, v letu 1957 16.289. Porast nesreč je minimalen, dočim je pogostost nesreč na 10.000 zavarovancev celo manjša od 1211 v letu 1957, 1169 v letu 1958. Prav tako je manjše tudi število smrtnih primerov. Manjša je tudi resnost nesreč pri delu, kar dokazujejo podatki o izgubijenih delovnih dnevih zaradi ene nesreče. Poseben problem predstavljajo nesreče s poti v službo in iz službe, torej prometne nesreče, ki naraščajo iz leta v leto. Tako je bilo lani evidentiranih 1766 flcsrcč na poti v službo in iz službe, kar predstavlja 10,5 vseh registriranih nesreč. Vedno večji cestni promet bo v bodoče verjetno terjal še več prometnih nesreč. Zato bi bilo prav, da bi gospodarske organizacije pričele razmišljati o kolektivnih prevozih delavcev v službo in iz službe, zlasti iz oddaljenejših krajev. V minulem letu je zavod v sodelovanju z inšpekcijo dela, sanitarno inšpekcijo in OSS precej storil za" izboljšanje higienskotehnične zaščite pri delu. Posebne komisije so pregledale 152 gospodarskih organizacij, komisije pri podružnicah pa so pregledale 77 podjetij. Zaradi boljše varstvene vzgoje delavcev je zavod v letu 1958 organiziral 12 seminarjev HTZ. Teh seminarjev se je udeležilo 360 delavcev, mojstrov in tehničnih vodij. Prirejenih je bilo tudi 155 filmskih predstav, ki se jih je udeležilo 9500 oseb. Posebna komisija pri zavodu, ki ocenjuje nesreče pri delu, je pregledala 2800 prijav in jih 641 odstopila inšpekciji za delo v raziskavo. Komisija je ugotovila, da je v 108 primerih prišlo do nesreč pri delu zaradi opustitve varnostnih ukrepov. Zavod je v teh primerih izdal odločbe za povračilo prizadejane škode v višini 8,188.000 dinarjev. Do sedaj je zavod uveljavil škodo v 54 primerih. V gospodarskih organizacijah na območju zavoda je formiranih preko 600 HTZ komisij, od katerih jih je le 330 delavnih, medtem ko so vse druge več ali manj ustanovljene iz formalnih razlogov. V smislu sklepa zbora proizvajalcev OLO so pri 14 ObLO že formirali HTZ komisije, ki pa do sedaj niso pokazale posebne aktivnosti. Uspeh navedenih komisij je odvisen od občinskih zborov proizvajalcev, ki bi morali najmanj enkrat letno razpravljati o HTZ službi in dati komisijam smernice za delo in moralno podporo. Zavod bo tudi v bodoče spremljal razvoj te službe, vendar ne več v smislu organizatorja vseh akcij, temveč bo dajal komisijam le potrebno strokovno pomoč, predavatelje, filme in druga propagandna sredstva ter podatke o nesrečah pri delu. Skupščinski preventivni odbor je v prejšnjem letu razpolagal s 112,403.107 dinarjev preventivnega sklada, od katerih je do konca leta razdelil v smislu preventivnega programa 97,052.429 dinarjev. Poleg sredstev, ki jih je odobril skupščinski preventivni odbor za investicije v zdravstveni službi, je odobril iz sklada za preventivno zdravstveno varstvo še naslednja sredstva: — za opremo zdravstvenih domov in nakup instru-mentarijev — za preventivne zobozdravstvene akcije — za letovanje otrok in mladine — za pomoč zdravstveni mpnzi — za pomoč šolskim mlečnim kuhinjam 1— za izpopolnjevanje in šolanje zdrav, kadrov 1— za gradnjo mladinskega okrevališča na Debelem rtiču 1— za okrevanje članov ZB in VVI — za male asnnacije .• 1— za seminarje, razstave in ekskurzije po HTZ službi — za proučevanje nesreč <— za zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva 1— za fluorografske preglede — za okrevanje zdravstveno ogroženih delavcev — za preventivna dela zdravstvenih domov — itd. 10,504.607 din 2,156.690 „ 12,000.000 „ 5.000. 000 „ 2.570.000 „ 2,818.126 „ 2.924.000 „ 2.140.000 „ 1.000. 000 ,. 891.843 „ 681.644 „ 1,202.043 „ 1,080.500 „ 12,000.000 „ 3,421.561 „ Ob koncu leta je ostalo neizkoriščenih 15,352.678 (lin sredstev, ki so bilo prenesena na leto 1959. Med najpomembnejše preventivne akcije v letu 1958 štejemo preventivno okrevanje zdravstveno ogroženih delavcev. V lanskem letu je bilo na okrevanju 1328 zavarovancev ali 960. več kot v letu 1957. V ta namen je bilo iz sklada za preventivno zdravstveno varstvo porabljenih 12,004.479 dinarjev. Seveda s temi sredstvi ne bi bilo mogoče plačati vseh stroškov, če ne bi nekaj sredstev prispevale tudi gospodarske organizacije in okrevnnci sami. Za dobro organizacijo in primerno izbiro zdravstveno ogroženih delavcev gre tudi zahvala nekaterim občinskim sindikalnim svetom, ki so poleg že omenjenih okrevanj tudi sami z minimalno pomočjo zavoda omogočali okrevanje delavcem v nekaterih počitniških domovih v času letnih dopustov. Orgnnizacijski prijemi IO, ko je razpravljal in odločal, da morajo preventivnemu okrevanju prispevati del sredstev tudi'podjetja ali zavarovanci, so bili torej pravilni. S to prakso bi bilo nadaljevati tudi v letu 1939. Med preventivnimi postsvkaml je pomemben tudi prispevek 2,140.900 dinarjev občinskim odborom ZB, ki so poslali na zdravljenje v naravna zdravilišča 81 članov. Letovanje otrok in mladine je bilo v prejšnjem letu zaupano koordinacijskemu odboru pri OO SZDL. Pomoč, ki jo je dobil ta odbor pri zavodu v višini 12,000.000 din, je razdelil koordinacijskim odborom pri ObLO. Lani je bilo na letovanju 13.653 predšolskih in šolskih otrok, od teh na dnevnih letovanjih 2438. Poleg navedenega števila je bilo v okrevališčih Siljevica-Kraljevica fudl 525 otrok, za katere je zavod kril v celoti oskrbne stroške. O organizaciji in uspehih letovanj šolskih in predšolskih otrok ie razpravljala tudi skupščina zavoda in ugotovila, da so letovanja koristen preventivni ukrep, ki zelo ugodno vpliva na zdravstveno stanje otrok. Skupščina je priporočala, da naj koordinacijski odbori 00_ SZDL in občin v letu 1959 čim-prej pristopijo k pripravam in tako odpravijo slabosti, ki so bile ugotovljene v minulem letu. INVALIDSKO ZAVAROVANJE Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo na območju zavoda konec leta 1957 8859 invalidov in Invalidskih upokojencev, konec leta 1958 pa le 8012 ali 847 manj. Odpad uživalcev invalidskih dajatev je bil v letu 1958 sorazmerno visok zato, ker " "uatno. število uživalcev zali l, »revedbo v osebne pokojnine. j^eino gre znižanje števila uživalcev tudi na račun revizijskih pregledov, pri katerih je bilo pregledanih 727 invalidov. Pri 41 °/o uživalcev je bilo ugotovljeno, da so sposobni za delo. Zavod je v prejšnjem letu izplačal za invalidske dajatve 618,486.927 dinarjev. Tz podatkov o vzrokih invalidnosti je razvidno, da je najbolj pogost vzrok bolezen. Pri invalidih je okroglo 15% primerov invalidnosti zaradi poškodb in 85% zaradi bolezni. Struktura delovnih invalidov po kvalifikaciji kaže, da je 65% invalidov brez strokovne izobrazbe in z nižjo strokovno izobrazbo in 35% invalidov s kvalifikacijami. Pri mlajših invalidih do 30 let starosti so najbolj pogost vzrok invalidnosti poškodbe. Od teh odpade 90% na poškodbe pri delu in le 10% na poškodbe izven dela. Izmed bolezenskih invalidov je najtežje urejanje zaposlitve in rehabilitacije pri tistih, pri katerih je invalidnost posledica TBC obolenja. To pa zaradi tega, ker jih je težko zaposliti pod splošnimi pogoji med zdravimi zavarovanci in ker sploh ne smejo biti v 'določenih strokah zaposleni. Teh invalidov pride največ v poštev za poklicno rehabilitacijo. Precej invalidov je tudi zaradi živčnih in duševnih bolezni, katerih število stalno narašča. Vzrok temu je vedno hitrejši tempo današnjega življenja in neurejenih osebnih odnosov. Z zaposlovanjem te vrste invalidov so naj-večje težave še posebej zaradi njihove občutljivosti, osebne prizadetosti in nezaupanja. V prejšnjem letu je zavod močno skrbel za to. da je v javnosti in pri podietiih pojasnjeval nov način invalidske zaščite. Odsek za rehabilitacijo je priredil 82 strokovnih predavanj v delovnih kolektivih, ki se jih je udeležilo približno 4200 vodilnih uslužbencev in članov delavskega upravljanja ter zastopnikov sindikatov. Glede na to, da je nujna peenitev delovnih mest zn invalide, je koordinacijski odbor pri OLO sprejel sklep, naj Tajništvo za delo čimprej po- skrbl, da bodo v gospodarskih organizacijah organizirane tozadevne Komisije. ■ ! £h°ri proizvajalcev pri občinah i* OLO se bodo morali zavzeti za čim-prejšnje ustanavljanje komisij 18 ocenjevanje delovnih mest, za zaposlovanje invalidov, sicer bo zaposlovanje teh vedno bolj pereče. Po podatkih Biroja za posredovanje dela je bilo v 1. 1958 zaposlenih 729 delovnih invalidov, nezaposleni!) Ph je ostalo še 133. Povprečna to kalna doba za zaposlitev invaliuOt traja pri moških 9 mesecev, pri žeji' skali pa 11 mesecev. Ta čakalna dohj so bo mogla bistveno skrajšati Šw takrat, ko bodo Ocenjena vsa delov!1 mesta. POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Zavod je imel konec leta 1958 J evidenci 24.334 osebnih in družinski1 upokojencev, izdatki za te pokojnin1 pa so znašali 2.894,858.898 dinarje' ali 994,312.177 dinarjev več kot 1957. Pri povprečni mesečni pl0^ aktivnih zavarovancev 14.600 din ’ letu 1957 je znašala povprečna m1' sečna osebna pokojnina 58,98%. f letu 1958, ko znaša povprečna lj sečna plača aktivnih zavarovane6’ 16.300 din, pa se je povprečna ntes60 na pokojnina dvignila na 83,86% P0, vprečne mdSečne plače. V zvezi s prevedbo po urad1* dolžnosti je zavod prevedel 23> osebnih in družinskih pokojnin, k6* je opravil do 31. marca 1958. Razen tega je 14.537 upokojene6 zaprosilo za prevedbo na zahtev6; Do konca leta 1958 je zavodu usp6* rešiti 13.118 prevedbenih zahtevke' tako da je ostalo nerešenih še 1% Med nerešenimi je več primerov n'"’' ljavljanja aktivnega in organiziraj ga dela za NOV. Dokazni postop6' zn priznanje dvojnega štetja je n0!’: reč zelo dolgotrajen. Zavod ima tem težave tudi z ObLO, ki zelo f časi izdajajo odločbe o kategoriji ”• lovnih mest, na katerih je upokojc®6 delni pred upokojitvijo. .< Rezultat prevedbe po uradni do*| nosti in na zahtevo upokojencev j zvišanje osebnih pokojnin zn 43,5'. in družinskih pokojnin za 41,85; Zavod ogromnega dela v zvezi s P*1 Vf-flhn nn nrnrlnl in nfl ^ vedbo po uradni dolžnosti in na -. htevo upokojencev ne bi bil sposo j izvesti pravočasno z lastnimi usl| bcnci. Zato je v zvezi s tem znp°5 tudi 14 honorarnih uslužbencev. ,. V celoti ie pri prevedbi sod6', vnlo 58 referentov, 10 arhivs*J uslužbencev, 23 uslužbencev pc% ninske likvidature in 20 strojepjh Vse delo je bilo v glavnem opr0™ no v nadurnem času. ^ SteVilo vloženih novih zahtevj v letu 1958 se je v primerjaj, prejšnjimi leti zvišalo n. pr. nospL letu 1957 za 285%. Izmen podrtij samo podružnica v Trbovljah OpL ■ lja pokojninsko službo, ki je tiHj celoti izvedla prevedbo upokojenj To službo bo obdržala tudi v h°( j s tern, da bo zavod kontroliral vilrtost izdanih odločb. Konec 1958 je bilo nerešenih še 1911 zah G kov. Znatno število nerešenih za0’ j kov je posledica novih predpis0 f pomanjkanje strokovnega kadr0-^ novem zakonu namreč ni mogoč0 j bencinu delavcu ali uslužbencu spodarske organizacije, ki se ie jt1 kojil po letu 1958, izdati dok°° J ki pa bodo znane šele po zaklj1' »I bilancah, t. j. v mesecu mar<‘(,k’ aprilu 1959. Zato zavod tem ll" jeneem izplačuje le akontacije- J Po zakonu o delovnih razm jr je prenehala veljati uredba 0j/ lovnih knjižicah in z njo vret glasnik navodilo za izvajanje te uredbe. Ker skoraj vse leto 1958 niso bili izdani novi predpisi, zavod ni mogel izdajati odločb q priznanju prejšnjih zaposlitev v delovno dobo. Bele meseca novembra je izšel tozadevni predpis, Y prenaša pristojnost ugotavljanja nnlovne dobe na posebne komisije pri V,. • P° tem predpisu je zavod ti°lzan rešiti samo tiste zahtevke, ki s° bili vloženi do 31. decembra 1957, ^'sc ostale pa je odstopil ObLO v na-dal)nji postopek. OTROŠKI DODATEK » Zavod je v prejšnjem letu izpla-eal 44.432 uživalcem OD, ki imajo skupno 76.896 otrok 2.515,186.715 nuiarjcv otroških dodatkov. Letni ‘nesek izplačanih OD se je nasproti etu 1957 zvišal približno za 50 milijonov dinarjev. i.. Glede uveljavljanja pravic OD ni ! 0 v minulem letu nobenih bistve-j 1 sprememb, kajti določbe uredbe n praksa zavodov sc niso sprcmc-lle' Prav zato je na strani zavaro-ancev obstajala še nadalje in se jnorda celo zaostrila kritika ncka-er‘h določb uredbe OD. . y teku leta 1958 je zavod sprejel •>',90 zahtevkov v zvezi z OD. Ko-°F leta je ostalo nerešenih še 1005 nntevkov. Zoper zavodove odločbe t( ?raviei OD je bilo vloženih 333 pri- zoper drugostopne odločbe pa h i uPrt}vnih tožb. V 29 primerih je ,1° Pritožbam v celoti odobreno, v Primerih delno, v 267 primerih Pa so bile pritožbe zavrnjene. Ti po-ntki kažejo, da so bile odločbe o RpaVliCj. ©P po kvaliteti dobre. Tudi PUpliŠki zavod zn socialno zavaro-nnje, hi je v preteklem letu opravil nastal zaradi znatno večjih izdatkov za pokojninske dajatve. zato, ker in s tem tudi je zavod intenzivno skrb . ------- , . . družnice bodo morale v bodoče posvečati vso možno pažnjo temu, da bodo čimprej usposobile uslužbence za samostojno odločanje o zadevah otroških dodatkov. Po plačilnih listah in :ev ter primernega sodelo* predstavniki OLO, zlasti | sa zdravstvo in Svetom za uslužbencev 'Anja s , ______________________ vetom za zdravstvo in Svetom za O ter političnimi in druŽ- v je v pretcKicm letu opraMi a Ort,S't.' Pregled zavodovih odločb »i ni ugotovil bistvenejših napak. , letu 1958 je 7 podružnic samo-. Jno odločalo o pravici do OD, in 'cer v Domžalah, na Grosuplju, v ftRUiniku, Kočevju, Trbovljah, na vrhnild In v Zagorju, ostale tri pa nimajo tozadevnega pooblastila, i r v nimajo ustreznih strokovnih sjužbcncev. Odločanje o pravici do u neposredno pri podružnicah je ‘l njihove zavarovance pomembno podlagi odločb" ugotovljena preplačila OD so znašala konec leta 1957 26,216.772 dinarjev, v 1. 1958 pa je bilo ugotovljenih preplačil v znesku 37,169.002 dinarja. Konec leta 1958 je bilo še za 39,956.779 dinarjev nepovrnjenih preplačil. Preplačila najčešče nastajajo zaradi neprijavljene spremembe premoženjskega stanja uživalcev OD, opustitve prijav sprememb, ki vplivajo na OD in zaradi naknadnih ugotovitev ekonomskih skupnosti na posestvih sorodnikov. Uživalci OD bodo morali javljati vse spremembe, ki vplivajo na ©D, sicer bodo tudi v bodoče preplačila naraščala, FINANČNO STANJE V letu 1958 je bila uvedena splošna stopnja prispevka za socialno zavarovanje v višini 24 % od bruto osebnih dohodkov. Ta stopnja v bistvu predstavlja 35-odstotno prispevno stopnjo čistih izplačil, ki je bila torej v primerjavi z letom 1957 znižana za 3°/o. Splošna stopnja je bila znižana zato, ker se je v zveznem merilu zvišalo število zavarovancev in pornstel osebni dohodek delavcev ter uslužbencev. S sklepom skupščine Republiškega zavoda, za socialno zavarovanie v Ljubljani je bila določena 13-odstotna prispevna stopnja zn zdravstveno zavarovanje in 12-odstotna prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje upokojencev. Zavezanci prispevka so v prejšnjem letu plačali 9.482.495.672 (lin prispevkov, ostali dohodki zAvoda so znašali‘20.793.171 din, prispevek za zdravstveno zavarovanje upokojencev 428,041.613 din. Skupni dohodki zavoda so torej znašali 9.931.330.456 dinarjev. Dospeli prispevki so bili razdeljeni, oziroma odvedeni v sklade takole: Izvršilni odbor ugotavlja, da je bilo poslovanje zavoda v letu 1958 uspešno, kar je rezultat prizadevanj samoupravnih organov in zavodovih benimi organizacijami v okraju. Samoupravni Organi zavoda bodo tudi nadalje skrbeli, da se bodo sredstva socialnega zavarovanja smotrno uporabljala, hkrati pa tudi za to, da bodo zavarovanci hitro uveljavljali pravice, ki jih vsebujejo veljavni predpisi. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI v sklad za zdravstveno zavarovanje v sklad za dolgoročno zavarovanje za biro za posredovanje dela 4.253,866.633 din 5.602,185.500 „ 75,278.323 „ cial dohodkov temelji na Republiškega zavoda za šoti10 zavarovanje. Revizijski organi logov za skupni znesek 11,141.785 na dinarjev organi zavoda so jajcem letu Izvršili revizijo odva-prjg® Prispevkov pri 258 zavezancih r«( rfl!' It \A {!• k 5 'f i flO if f vcd/?t‘V^a 'n ugotovili, da niso od-RCvj Prispevkov za 29,757.719 din. PrisnevV 80 ugotovili, da zavezanci od i,,,! J, ue odvajajo prispevkov razmer;11^ za dopolnilna delovna Plačil Jn‘ razuih honorarjev od izdela z/1 upravičene izostanke z sličnn °n nePlačanih dopustov in arganj l°udariti je, da revizijski Č«ne ’ k 80 potrjevali zaključne ra- teh Pl Zav^ff ^c*n *958 je bilo na območ-Sektorln zavezancev zasebnega slenji,J \PT' katerih je bilo zapo-^Cvizor,i URno ^713 zavarovancev, ^avnni1 . znv°da so pregledali pojili j, 1® 1515 delodainlcev in ugoto-kov, ^*2 ’56.770 neplačanih prispev-?ektnri„er *c poslovanje zasebnega je (Uri. 06 vrši preko bančne službe, kov j„vj Heroin odvajanja prispev-'hiojn j*?; zasebni delodajalci pa da*kov *' i mo*n°sti prikrivanja iz->h slix„ za.'zplnčiln plač, honorarjev Ponovi,,0’ ^ Prejšnjem letu je zavod *Q v zaostril izterjavo prispevkov 'Cz* 8 tem izdal 485 plačilnih V smislu sklepa skupščine o predpisu posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje je zavod izdal 1204- tozadevnih odločb, na podlagi katerih so prizadeti zavezanci prispevka plačali 387,698.468 dinarjev posebnega prispevka. Pri 15 zavezancih prispevka je posebna komisija ugotovila, da se je število obolenj in trajanje bolezenskih dopustov dvignilo, ker niso bili izvedeni zdravstveni in tehnični ukrepi za varstvo zaposlenih oseb. Zato so morali tl zavezanci prispevka plačati dodatni prispevek v višini 7,093.239 dinarjev. Po odvodu v obvezne sklade je ostalo zavodu za kritje vseh izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje 3.962,078.833, ker je imel zavod v Istem času 3.972,266.386 din izdatkov, pomeni, do je zaključil poslovno leto s primanjkljajem 10,147.551 din. Ta primanjkljaj bo zavod kril iz rezervnega sklada, ki znaša 171,543.988 din. Zn dajatve, ki jih prejemajo zavarovanci iz invalidsko-pokojninskegn zavarovanja in zn OD, je bilo odvedeno v sklad dolgoročnih zavarovanj pri RZSZ 5.602.185.500 din. Iz tegA sklada je pa bilo izplačanih v istem času 6.381,142.180 dinarjev. Torej je OBČINA CERKNICA POROČILO o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinski ljudski odbor Cerknica razglaša v smislu 92. člena zakona 0 -volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št 25/57) naslednje poročilo občinske volilne komisije v Cerknici o izidih volitev v zbor proizvajalcev in v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Cerknica, ki so bile dne 26. julija 1959. A.' Zbor proizvajalcev a) proizvnjnlska skupina" industrije, trgovine in obrti: 1. v volilni enoti št. 2, v kateri se'voli en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: Franc (Franca) Mlinar, Cerknica, Tabor št. 9, ki je dobil 164 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 8. Za odbornika je bil izvoljen Franc (Franca) Mlinar, Cerknica, Tabor št. 9. 2. v volilni enoti št. 3, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat, in -sicer: Jože (Jožeta) Milavec, Laze št. 41, ki je dobil 147 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Za odbornika je bil izvoljen Jože (Jožeta) Milavec, Laze št. 41, 3. v volilni enoti št. 5, v kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: Ivan (Janeza) Intihar, Brezje 1, ki je dobil 108 glasov. Neveljavna glasovnica je bila ena. Za odbornika je bil izvoljen Ivan (Janeza) Intihar, Brezje št. 1. b) proizvajnlska skupina kmetijstva: 1. v volilni enoti št. 6, V kateri se voli en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: "Stanko (Franca) Kovačič, Rakitna št. 35, ki jo dobil 97 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 22. Za odbornika ni bil izvoljen kandidat Stanko (Franca) Kovačič, ker ni dobil večine glasov vseh volivcev v volilni enoti. B. Občinski zbor 1. v volilni enoti št. 20, v kateri se voli en odbornik, sta bila dva kandidata, in sicer: a) Alojz (Janeza) Drobnič, Lahovo št. 1, ki je dobil 132 glasov; b) Jože (Jožeta) Baraga, Zavrli 6, ki je dobil 109 glasov. Neveljavnih glasovnic Je bilo 7. Za odbornika je bil izvoljen Jože (Janeza) Drobnič, Lahovo št. 1. Štev.: 01/1-2389/6-59. Cerknica, dne 29. julija 1959 Predsednik občinskega ljudskega odborat Jože Telič 1. r. POROČILO o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor proizvajalcev Občinski ljudski odbor Cerknica razglaša v smislu 92. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25/57) naslednje poročilo občin« ske volilne komisije v Cerknici o izidu volitev v proizvajalski skupini Kmetijstvo zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Cerknica, ki so bile 9, avgusta 1959. V volilni enoti št. 6, v kateri so voli en odbornik sta bila dva kandidata, in sicer: 1. Jože (Janeza) Debevc, Rakitna št. 18, ki je dobil 72 glasov; 2. Ivan (Jožeta) Opeka, Rakitna št. 98, ki je dobil 85 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 9. Zn odbornika je bil izvoljen Ivan (Jožeta) Opeka, Rakitna št. 98. Štev.: 01/1-2389/8-59. Cerknica, dne 10. avgusta 1959. Predsednik občinskega ljudskega odborat Jože Telič 1. r. OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI 370. Na osnovi 1., 2. in 2.a člena te« mcljnegn zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/57 in 52/58) jo občinski ljudski odbor Dobrova pr} Ljubljani na seji občinskega zborA in na seji zbora proizvajalcev dnA 1. julija 1959 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959 za območje občine Do« brova pri Ljubljani 1. člen Na območju občine Dobrova prj Ljubljani se pobira za leto 1959 ob« činska doklada od zavezancev do« hodnine od samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Zavezancem dohodnine od samo« stojnih poklicev In premoženj, iz« vzemši zavezancem proračunskegA" prispevka, davka na avtorske ho« nornrje in dohodnine od dohodka zgradb, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga z& odmero dohodnine odi samostojnih poklicev in premoženj, po sledečih stopnjah: 1. čevljarjem, krojačem in šivi« ljam, vsem pod pogojem, da sp ba« vijo z uslužnostnimi opravili, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 50.000 din. se odmeri in plača ob« (inska doklada po stopnji, ki znnšA 0 °/o; nad 90.000 do 160-000 din t nad 160.000 do 180.000 din a*M nad tŠO.OOO din 3e/o| 2. lastnikom kemijskih in galanterijskih obratov ter lastnikom obratov kovinske, elektrotehnične, lesne, tekstilne in čevljarske stroke, ki imajo serijsko proizvodnjo, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 200.000 din, sc odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša il •/•} nad 200.000 do 250.000 din 12«/«; nad 250.000 do 300.000 din 13%; nad 300.000 do 400.000 din 14 °/o; nad 400.000 d.o 500.000 din 16 °/o; nad'500.000 do 600.000 din 18%; nad 600.000 din 20%; 3. lastnikom zidarskih, pleskarskih, inštalaterskih in podobnih obratov: — za dela na novogradnjah po stopnjah, ki so določene po 2. točki tega člena; — za vsa ostala dela po stopnjah, ki so določene po 1. točki tega člena; , 4. vsem ostalim zavezancem od dohodnine samostojnih poklicev in zavezancem od premoženj, in sicer: če znaša letna davčna osnova do 200.000 din, sc odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 11 %; nad 200.000 do 250.000 din 12 %; nad 250.000 do 300.000 din 13 %; nad 300.000 do 400.000 din 14%; nad 400.000 do 500.000 din 15 %; nad 500.000 do 600.000 din 16%; nad 600.000 do 700.000 din 17%; nad ,700.000 din 18%. Skupna obremenitev z dohodnino, davkom na tujo delovno silo in občinsko doklado ne sme presegati 80% čistegti letnega dohodka zavezanca. Ta omejitev ne velja, ko zavezancu ostane po odbitku javnih davščin, navedenih v prejšnjem odstavku. več kot 80.000 din čistega dohodka na mesec. 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor odgovarjajoča dohodnina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ, št. 18/56) z vsemi poznej-$imi Spremembami in dopolnitvami odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Ur. Jist FLRJ, št. 5/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ, št. 33/53) se uporabljajo tudi zn odmero in pobiranje občinske doklade. 5., člen - Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen To odlok velja od dneva objave v »OlnsnikiK, uradnem vestniku okraja .Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Štev.: 01-1578/1-59. Datum: 1. julija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Slane Vrhovec 1. r. 371. No osnovi 1.. 2. in 2.n člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur list FLRJ. št. 19/55, 19/57 in 52/58) jo občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani ra seji občinskega zbora in no seji zbora proizvajalcev dne 1. julija 1939 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva zn leto 1959 no območju občine Dobrova pri Ljubljani 1. člen Na območju občine Dobrova pri Ljubljani se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski doliodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri po naslednjih stopnjah: če znaša letni katastrski dohodek do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji,. ki znaša 19%; nad 30.000 do 50.000 din 20 %; nad 50.000 do- 60.000 din 21 %; nad 80.000 do 120.000 din 23%; nad 120.000 do 160.000 din 25%; nad 160.000 do 200-000 din 27%; nad 200.000 do 230.000 din 29%; nad 250.000 do 300.000 din 31 %; nad 300.000 do 400.000 din 33 %; nad 400.000 do 500.000 din 35%; ' nad 500.000 din 37 %. x 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor odgovarjajoča dohodnina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ, št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Ur. list FLRJ, št. 5/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ, št. 33/53) se uporabljajo tudi zn odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodaino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Ta odlok velja od dnCva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Štev.: 01-1579/1-59. Datum: 1. juliju 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanc Vrhovec 1. r. OBČINA GROSUPLJE 372. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) v zvezi z 72. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ, št. 37/55) ter 2. točke 26. člena statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na soji zbora proizvajalcev dne 11. julija 1959 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o sejemskem redu za živinske sejme 1. člen Odlok o sejemskem redu za živinske sejme, ki je bil objavljen v »Glasniku« okraja Ljubljana št. 72 z dne 13. septembra 1957, se razveljavi. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. ' Štev.: 01/1-1713/1-59. Grosuplje, dne 11. julija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anion Janežič 1. r. 373. Na podlagi 1., 2. in 2.a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št 19-194/55, 19-241/57 in 52-892/58) in člena 26 statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji splošnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. 7. 1959 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade . na dohodek kmetijstva za leto 1959. 1. člen Na območju občine Grosuplje se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1959 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri za posamezne katastrske občine po naslednjih stopnjah: a) za katastrske- občine Blečji vrh, Vino, Polica, Vel. Ilova gora in Vel. Lipljene (t. j. za naselja Blečji vrh, Dolenja vas, Gorenja vas, Kožljevec, Mali konec, Troščine, Rogatec, Podgorica, Podtabor, Udje, Vino, Vrbičje, Peč, Polica, Gabrje, Vel. Ilova gora, Male Lipljene, Med. vedica, Rožnik, Staro apno, Vel Lipljene, Železnica): ' če znaša letna se odmeri ln plača ob-davčna osnova člnska doklada po stopnji. ki znaša: do 30.000 din 16 % nad 30.000 do 50.000 din 18 % nad 50.000 do 80.000 din 20 % nad 80.000 do 120.000 din 22 % nad 120.000 do 160.000 din 23 % nad 160.000 do 200.000 din 25 % nad 200.000 do 250.000 din 26 % nsjd 250.000 do 300.000 din 28 % nad 300.000 din 29 % b) za. katastrske občine Luče, Račna, Slivnica, Vel. Stara vas In Žalna (t. j. za naselja Luče, Cušperk, Mala Račna, Predole, Vel. Račna, Malo Mlačevo, Spodnja Slivnica, Vel. Mlačevo, Zagradec, Dole, Mala Stara vas, Spodnje Duplice, Vel. Stara vas, Zgornje Duplice, Mala Loka. Plešivica, Velika Lpka,'Zalna): če znaša letna se odmeri ln. plača ob-davčna osnova člnska doklada po stopnji, ki znaša: , do 30.000 din 25% nad 30.000 do 50.000 din 27 % nad 50.000 do 80.000 din 29 % nad 80.000 do 120.000 din 30 % nad 120.000 do 160.000 din 32 % nad 160.000 do 200.000 din 34 % nad 200.000 do 250.000 din 36 % nad 250.000 do 300.000 din 37 % nad 300.000 din 38 % c) za katastrske občine Grosuplje, Mali vrh, Ponova vas, Sela, Šmarje, Stranska vas (t. j. za naselja Gatina, Grosuplje (del), Jerova vas, Perovo, Spodnje Blato, Gojniče, Mali vrh, Razdrto, Tlake, Veliki vrh, Bičje, Cerovo, Mala vas, Pece, Ponova vas, Cikava, Huda Polica, Paradiščc, Podgorica pri Šmarju, Sela, Zgornja Slivnica, Sap, Šmarje, Brezje, Brvace, Hrastje, Grosuplje (del): če znnša letna se odmeri ln plača ofct davčna osnova člnska doklada po stopnji. ki znaša: do 30 000 din 28% nad 30.000 do 50 000 din 29 % nad 50 000 do 80 000 din 30 % nad 80.000 do 120 000 din 31% nad 120.000 do 100.000 din 33 % nad 160.000 do 200.000 din 34 % nad 200.000 do 250.000 din 36 % nad 250 000 do 300.000 din 37 % nad 300.000 do 400.000 din 38 % nad 400.000 do 500.000 din 39 % nad 500.000 din • 40 % 3. člen . Občinska doklada se odmerja 1 plačuje v gotovini istočasno in n Isti način, kakor ustrezajoča dohod' nina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (®r' list FLRJ št. 18/56-298) z vsemi spremembami in dopolnitvami (Urad® list FLRJ št. 16/58-375), odloka. » stopnjah dohodnine za leto 1959 (u ’ list FLRJ št. 5/59-69) ln uredba " prisilni izterjavi davkov in diw“ proračunskih dohodkov (Uradni h FLRJ št. 33/53-317) se uporablja)" tudi za odmero ln pobiranje obet®' ske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so doloiap® za dohodnino, veljajo tudi za °D činsko doklado. 6. člen , Ta odlok velja od dneva obja* v »Glasniku«, uradnem vestni* okraja Ljubljana, uporablja pa 5 od 1. januarja 1959. Štev.: 01/1-394/6-59. Grosuplje. 11. 7. 1959. Predsednik , občinskega ljudskega odb®® Anton Janežič, 1. r. OBČINA LJUBLJAHA-BEŽIGRAD 374. Na podlagi 2. točke Odredbe 0 okvirni tarifi za osemenjevanje S ved (Ur. list LRS št. 11/59) ter 53. na statuta občine Ljubljana-®®®, grad je Svet za kmetijstvo Ob®®, skega ljudskega odbora Ljubija®1« Bežigrad na seji dne 24. junija 1*8 sprejel • ODREDBO o določitvi tarife za osemenjevanj® goved. .Tarifa za pr,vo osemenitev kr®J ln nad eno leto starih telic ali naravno) oziroma za dve nad®® nji, če se plemcnica pri prvi ni ob®1-jila, znaša 1300 dinarjev. Ta odredba velja od dneva -obj®^ v »Glasniku«, uradnem vestn1 okraja Ljubljana. Številka: 05-3380/1-1959. Datum: 24. 6. 1959. Predsednik Sveta za kmctijsbj ( Ing. Viktor Bajec. OBČINA IVANČNA GORIC* 375. « Na podlagi 4. člena Uredb^ spremembah ln dopolnitvah odi'6' o določitvi skočnine za javne menjake (Ur. list LRS št. 3/58), ja Svet za kmetijstvo občin5* ljudskega odbora Ivančna goricjlg sklepu seje z dne 12. avgusta ODREDBO p. o uvedbi umetnega osemenjev# L TV0^' Za celotno območje občine 1 na gorica se odreja umetno 0 njevanjc krav in nad 1 leto telic. Naravno pripuščanje je *zJg\e&' ma dovoljeno na območjih n njih kmetijskih zadrug: jr®®1 — za območje kmetijske z> p-Višnja gora v naseljih: Vrh • pri' vrtače, Nova vas, Kriška v® ’ prf stava, Leskovec, Sela, Gornje zovo, Izvirek, Mlaka, Kamn ln Vrh nad Višnjo goro; .-dr1*-, — nn območju kmetijske * Stična v naseljih: Obolno, * Pebeče, Osredek, Goričica, Pristava, Dobrava, Metnaj in Mekinje; . na območje kmetijske zadruge Radohova vas v naseljih: Trnovca, Bučarjev Kal, Hrastov dol, Sad in ^deči kal; . na območje kmetijske zadruge ^agradcc v naseljih: Kitni vrh, Gabrovka, Tolčane, Cešence in Valična Vas; , 7" na območje kmetijske zadruge Ambrus v naseljih: Veliki in Mali A-orinj ter Kuželjevec. 5. u v krajih, kjer je Izjemoma dovo_ lono naravno pripuščanje, se lahko vaja tudi umetno osemenjevanje. 4. dn^aravno pripuščanje je Izjemoma voljeno za plemenice z območja ‘omenjevanja, če to dovoli prlstoj-‘ veterinar po predhodnem pregle, u Slede zriravstvenrea stania živali. j,,področna osemenjevalna služba je «na zagotoviti redno vsakodnevno r.^opjevanje povsod tam. kjer na-Vn° Pripuščanje ni dovoljeno. 6. v Ta odredba velja od dneva objave m,‘plasniku«, uradnem vestniku °kraia Ljubljana. številka: 03/3-1847/1-59. Ivančna gorica, dne 12. 8. 1959. 8vPtaPredsednik 1,1 za kmetijstvo: > 0lde Novljan, lr. Predsednik občinskega ljudskega odboja: Stanislav Keber, 1. r. 05*ina uubljana-šentvid 376. gu^a Podlagi 9. člena uredbe o ure-vt in opravljanju dimnikarsko g ~be (Ur. list LRS št. 21-116/50), trn i 1(9 42■ člena zakona o pristoj-občinskih in okrajnih ljudskih 10 l»ov (Ur. Ust LRS št. 49-227/57), •Uh etla uredbe o Izravnavi poseb-bav Predpisov o prekrških v uredil *n drugih predpisih vlade LRS tiehlenlh organov z določbami te-list vn8a zakona o prekrških (Ur. na tT8 5t. 14-58/52) in 3. ter 8. čle-(tlr .^oljnega zakona o prekrških sit! ust flRJ št. 2-22/59) je občin-bora r°ir občinskega ljudskega od-!„n, oljana-Sentvid na seji dne 3a 1959 sprejel a) od podstrešja navzgor (za 1 etažo) 90 din b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 15 din 6. dimnik od etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov a) od podstrešja navzgor (za 1 etažo) SO din b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 15 din 7. a) dimna cev, zidana do 2 m .6 din b) dimna cev, zidana, za vsak nadaljnji m 3 din 8. štedilnik a) z eno pečico 30 din b) z eno pečico in kotli- čem ali z dvema pečicama 45 din c) z dvema pečicama in kotličem ali s tremi pečicami 60 din 6. štedilnik v gostinskih obratih in zavodih a) navadni v malem gostinskem obratu 90 din b) mizni, prostostoječi ali z nastavkom v sred- , njem gostinskem obratu, javni kuhinji in slično 135 din c) mizni, veliki, prosto- -stoječi ali z naitav-kom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih in slično 180 din 10. ogrevalec vode (bojler) 30 din 11. Grelci posode 75 din 12. Pralni kotel s kanali za odvod dima 30 din 13. Običajna železna peč s cevjo do 2 m 25 din 14. peč sistema Lutz in podobno: a) brez pečice 45 din b) z 1 pečico 60 din c) z 2 ali več pečicami 75 din č) izredno velika 90 din 13.kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) mali, neplezalnli do 6 m dolžine 90 din b) za vsak nadaljnji m 15 din c) veliki, plezalni, do 5 m dolžine 180 din č) za vsak nadaljnji m 30 din 16. pekovska in slaščičarska peč na premog ali drva 90 din 17. pekovska in slaščičarska parna peč a) z 1 etažo 180 din b) z 2 ali več etažami 270 din 18. etažna peč za centralno ogrevanje 90 din 2. člen Za drugi pregled in izstruganje dimnikov v novih in adaptiranih stavbah sme dimnikar zaračunata tarifo iz 20. točke 1. člena tega odloka le v višini 50 %, za tretji pregled pa le v višini 25 % določene tarife. 3. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevarnim delom ali ki ga dimnikarji opravijo na zahtevo strank ne glede na roke, ki so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih naprav (Ur. 1. LRS št. 11-85/48), se sme največ zaračunati 20 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo na zahtevo stranke ali v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih ter v nočnem času, se sme zaračunati največ 50 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za nočni .čas še šteje čas od 22. do 5. ure. 4. člen Za kontrolne preglede kurilnih naprav in dimnih odvodov, ki jih je dolžan dimnikar pregledovati ne glede na to, ali se uporabljajo ali ne, je dimnikar upravičen zahtevati 50 % plačila tarife iz 1. člena tega odloka. Kurilne naprave in dimni odvodi se morajo ometati vsak mesec v naseljih Brod, Bolnice, Glince, Gunc-lje, Kamna gorica, Podutik, Podgora, Poljane, Pržanj, Stanežiče, Šentvid, Šmartno, Tacen, Trata in Vižmarje, v vseh ostalih naseljih pa vsaka dva meseca. 5. člen Za dimnikarska dela, ki niso navedena v 1. členu tega odloka (iz-žiganje dimnikov, čiščenje parnih kotlov, velikih kanalov in pod.), se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu na podlagi porabljenega časa za opravljeno delo. 6. člen Lastniki oziroma posestniki so dolžni dopustiti ometanje svojih kurilnih naprav in dimnih odvodov v času, ki je 'določen v 2. odstavku 4. člena tega odloka. Dimnikar je dolžan izstaviti in izročiti potrdilo o plačilu za dimnikarske storitve z navedbo del, ki jih je opravil, ter tarifno postavko, po kateri je zaračunal pristojbino. Za neopravljeno dimnikarsko storitev dimnikar ne sme zaračunati in sprejemati nikake pristojbine. 9. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 04/3-2428/1-59. Šentvid, 24. julija 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Pipan, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-S1ŠKA 377." Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ, št. 19/52), 4. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpišejo takse (Ur. list FLRJ, št. 52/58) in 10. ter, 25. člena stthuta občine Ljubljana-Šiška je občinski ljudski odbor, Ljubljana-Šiška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev; dne 29. junija 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o občinskih taksah 1. člen Črta se tarifna številka 5 tarife odloka o občinskih taksah (»Glasnik« št. 66/58). 2. člen Tu odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vest-, niku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-32-169/1-59. Ljubljana, 29. junija 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Marijan Jenko 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTu Razpis Razpisna komisija pri ObLO Ljubljana-Moste razpisuje na predlog upravnega odbora Doma Titove mladine sledeča službena mesta: 1. tri mesta vzgojiteljev — učitelj ali uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo; 2. eno mesto pisarniškega nsluž-. benca 3. mesto upravnika zavoda — usužbenec s srednjo strokovno Izobrazbo in pedagoško prakso. Prednost imajo kandidati, ki so Že delali v kakem internatu. Prošnje pošljite na ObLO Ljubljana-Moste do 16. septembra 1959. * Hal,,., ODLOK aJvišjih tarifah za storitve. 1. člen dimnikarske t v clcn ' "ehtvirt°brno5iu občine Ljubljana- Tišja 4_s® Predpisuje naslednja naj-n Zasph*1/3’ do katere socialistični ?aljnW‘dimnikarski obrati (v na. ?aJo bos°dilu dimnikarji) dolo- *arskih c,Za naslednje vrste dlmni- 1. 0dprt(!°u *6V: ' Ščq 0 kuhinjsko ognjl- »'ftčsktLkuhlnja z dvoj" *■ PleLi 0pom a> Sln*dimnik P°dstrešja navzgor b) 1 etažo) . vsako nadaljnje * °zkl Jvftropje (etažo) 6) Mau valjasti dimniki 00 Dodat™*«.________ 43 din /» Podstrešja navzgor b) £a 1 etažo) , Vsako nadaljnje *' 4CnikStr°Pje (^ažo) valne * n centralne °8re- 70 din 33 dir 8 dir 17 dli 8 dli 6 J*?prave ati pekov- 19. centralne ogrevalne na-. prave a) z malim kotlom do 8 m* ogrevalne površine (do 9 členov) 150 din b) s srednje velikim kotlom do 15 m* ogrevne površine (do 14 členov) 270 din c) z velikim kotlom od 15 do 30 m* ogrevne površine (nad 14 členi) 360 din č) parni kotli za centralno ogrevanje nad 30 m* ogrevne površine 480 din 20. pregled in Izstruganje dimnikov v novih in adaptiranih stavbah a) v pritlični hiši do 4 dimnikov po komadu b) za vsako nadaljnje nadstropje ali med-nadstropje po komadu c) v pritlični hiši z več kot 4 dimniki, po komadu č) za vsako nadaljnje nadstropje ali med-nadstropje, po komadu 7. člen Dimnikar je upravičen za ometanje dimnikarskih objektov, navedenih v 1. členu tega odloka, zaračunati v svojem okolišu za 10 % višjo tarifo od tarife, navedene v 1. členu tega odloka, če je objekt nad 2 do 5 km, za 20 %, če je ometalni objekt nad 5 do 10 km, in za 30 %, če je ometalni objekt nad 10 km oddaljen od sedeža dimnikarskega obrata. 8. člen Prekrški po 1. členu, 2. odstavku 4. člena in 1. odstavka 6. člena so kaznivi po 19. členu Uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Ur. 1. LRS št 21-116/50) v zvezi z 10. členom Uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade LRS in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. LRS št 14-58/52). Dimnikar, ki zaračuna in sprejema pristojbino, čeprav ni izvršil dimnikarske storitve, sc kaznuje z din denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. VSEBINA Poročilo Izvršilnega odbora o delu Zavoda za socialno zavarovanje v fetu 1959 Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor in zbor proiz>ajalcev občine Cerknica Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor proizvajalcev občine Cerknica 370 Odlok o občinski dokladi na dohodke pd samostojnih poklicev in premožen! za leto 1959 občine Dobrova pri Ljubljani 371 Odlok o občinski dokladi nn dohodke od kmetijstva za leto 1939 občine 'Dobrova pri Ljubljani 372 Odlok o razveljavitvi odloka o sejemskem redu za živinske sejme občine Grosuplje 373 Odlok o uvedbi občinske doklade nn do* hodek od kmetijstva za leto 1959 občine Grosuplje 374 Odredba o določitvi tarife za osemenjevanje goved občine Ljubljana-Bežigrad 379 Odredba o uvedbi umetnega osemenjevanja občine Ivančna gorica 376 Odlok o najvišjih tarifah za dimnikar* ske storitve občine Ljubljana-Sentvid 377 Odlok o spremembi odloka o občinskih' taksah občine Ljubljana-SiŠka Razpis delovnih, mest v upravi občino Ljunljana-Moste Zaključni računi gospodarskih organ!*, zacij za leto 1958 50 din 10 din 40 din 10 Zaključni račun podjetja »PROJEKT — NIZKE ZGRADBE«, Ljubljana, Parmova 33 Finančno poslovanje podjetja je potekalo v redu In v skladu z obstoječimi predpisi. Finančni »ezultat Je pozitiven. AKTiva BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASIVA Zap Na/n postavke Znesek v 000 din Zap St Naz v postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 14.660 |. Osnovna siedstva 11.010 l. Sklad osnovnih sredstev I. Denarna sredstva osnovnih sredstev 6.122 l Drugi viri osnovnih sredstev 1.478 B. Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 8. Sklad skupne porabe 11.169 8. Sredstva skupne porabe L Denarna sredstva skupne 10.218 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 948 C, Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 7.593 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih L Skupna obiatna sredstva 19.435 sredstev 8.764 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6. Denarnu sredstva rezerv- l. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih 605 skladi 617 skladov 8. Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 17.314 porejenih sredstev L167 E Viri sredstev E. sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva et L Kupci ln druge terjatve 19.842 te. Dobavitelji ln druge 6. Druga Aktiva 3.371 obveznosti 11. Druga pasiva 20.784 645 S k u p a i 77.926 s k o-p n j i 77.926 Računovodja. Zupančič Janez Predsednik UO: mg. Stegu Milan D.rektor: Ing. Jerin Albin Zaključni račun trg. podjetja z živili »GRMADA«, Ljubljana, Celovška 43 AKTiva bilanca na dan $1 decembra-1958 PASIVA Zap v«yiv postavke Znesek v 900 din Zap gt Naz v postavke Znesek v 000 din A .Osnovna »redstva A. viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 1.788 L Sklad osnovnih sredstev 12.045 1 Denarna sredstva osnovnih sredstev 5.539 L Drugi viri osnovnih sredstev 1.285 B Viri sredstev skupne B sredstva skupne porabe porabe S. Sklad skupne porabe 1 1 Sredsn-H skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne • t. Drugi viri sredstev skupne porabe porabe i C. Viri obratnih sredstev i Sklad obratnih sredstev 1.523 C, Ohrama sredstva 8. Drugi viri obratnih L Skupna obiatna sredstvi 8.873 sredstev 21.451 D Rezervni sklad D izločena sredstva ln drugi skladi l Denarn,. sredstva rezerv- L Rezervni sklad tn drug) nega sklada tn drugih sklad) 1.884 skladov 1.832 1 Viri nerazporejenih 1 Denarna sredstva neraz sredstev 1.674 porelenlh sredstev 168 E Viri sredstev B. sredstvu v obračunu » obračunu ln druga pasiva » Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva n L Kupe) tn druge terjatve 1.696 io. Dobavitelj) ln druge 1. Drug* aktiva 42.366 obveznosti M Druga oaslva 24.225 1.277 S It n p a ) 65 157 Skupaj 65.357 Računovodja Zadnik Angelca Hiedsednlk UO Resman Jože Direktor: Turk Vinko Zaključni račun »TORBI.CE«, usnjena galanterija, Ljubljana K bilančnemu obrazcu dodajamo Se naslednjei v letu 1958 Je bilo zaposlenih v podjetju oovorcčrio 89 oseb. Proizvodni plan smo dosegi) e 108,28%, izvoz le znašal 17 % celotne realizacije AKTiva H I L A n l A na dan Sl decembra 1958 PASIVA Za;. s« M|t/m .»ostavke Znesek V tw dir Zap Nhz v Dostavke Znesek v noo din A Osnovna -sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 15.101 l. Sklad osnovnih sredstev 18.296 1 Denarna sredstva >snov nlh sredstev 1.093 t Drugi viri osnovnih sredstev 199 B Viri sredstev skupne B sredstva skupne porabe porabe 9. Sklad skupne porabe 161 1. Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne • 4. Drugi viri sredstev skupne porabe • porabe i C. Viri obratnih »reditev C. Obratna sredstva 1 Sklad obratnih sredstev L Drugi viri obratnih 15.787 6* Skupna obratna sredstv* 40.977 iredstev m O Izločena sredstva O. Rezervni sklad In drugi skladi 4 Denarna sredstva rezerv. i. Rezervni »klad tn drugi nega sklada Id drugih skladi 1.761 skladov 1.566 l Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neras- sredstev S30 porejenih sredstev 14 B Viri sredstev B. sredstva v obračunu » obračunu In druga pasiva « Kratkoročni krediti • ln druga aktiva za obratna sredstva 8.761 1. Kupci in druge terjatve 12.070 is. Dobavitelji ln druge 1. Dnina Aktiva 1.92» obveznosti 14.047 'l Drnce pasi ve 2.906 Skopali | 79 «.18 Skopali 73.836 Računovodja: Danica Markočič Predsednik UOi Andrej Knol Direktor: Leopold Ogrin Zaključni račun »ČEVLJARNE«, Ljubljana, Moše Pl/ada 12 Predmet poslovanja podjetja Je Izdelovanje vseh vrst čevljev serijsko ln po meri tet popravila. Povprečno Je bilo zaposlenih v letu 1958 54 oseb, od teh 8 vajenca. aktiva BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zsatp Naziv postavke Znesek v ooo din Zap. §t Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva 351 1. Sklad osnovnih sredstev 881 L Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.654 L Drugi viri osnovnih sredstev 1.654 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe S. Sklad skupne porabe 489 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 264 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 2.380 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 1.828 6. Skupna obratna sredstvo »68 sredstev D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi «. Denarna sredstva rezerv- t. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi 631 skladov 605 8. Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva # «. Kupci ln druge terjatve «. Druga aktiva 2.019 6.834 10. Dobavitelji ln druge obveznosti it. Druga pasiva 4.438 1.520 Skupajt 13.293 S k u p a J i 13.293 __ Računovodja: Ogrin Majda Predsednik UO. Mausar Stane D.rektor: Gorie Franc Zaključni račun trg. podjetja »PRESKRBA«, Ljubljana, Resljeva 1® Trgovsko podjetje »Preskrba« Ima v svojem sestavu 20 poslovalnic ln 1 skladi^*' V letu 1958 Je zaposlovalo povprečno 89 delavcev ln uslužbencev ter 15 vajence*' Postavljeni plan Je podjetje realiziralo s 106 %. AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASI^ Zap Naziv postavke Znesek v ooo din Zap gt Naz.v postavke Znesek v ooo dJB_ A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev i Osnovna sredstva 17.2G2 l. Sklad osnovnih sredstev 8.848 L Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.128 L Drugi viri osnovnih sredstev 9.701 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 230 1. Sredstva skupne porabe 1. Denarna sredstva skupne - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 143 C. Viri obratnih sredstev S Sklad obratnih sredstev 3.734 C. Obratna sredstva 8. Drugi viri obratnih «. Skupna obratna sredstva 48.437 sredstev 27.803 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi «. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad tn drugi 2.79S nega sklada til drugih skladi skladov 1.141 8 Viri nerazporejenih ' 1.223 1. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev 124 E Viri sredstev K sredstva v obračunu v obračunu In druga pasiva 8 Kratkoročni krediti tn druga aktiva za obratna sredstva ** 8. Kupci til druge terjatve 1.142 io. Dobavitelji ln druge 18.241 1.811 «. Druga aktiva 514 obveznosti U Drygn oaslva SKupaji 74.491 Skupaj 74.191 ^ Računovodja Olga Furlan Predsednik UO; Ivan ZavlrSck D.rektor; Janez Dovjak Zaključni račun podjetja »MESNINE«, Ljubljana, Roška 7 Predmet poslovanja predstavlja Izdelovanje vseh vrst mesnih Izdelkov ter prod/A” teh Izdelkov ln svežega mesa. Plan proizvodnje Je bil dosežen v letu 1958 i°» V podjetju Je povprečno zaposlenih 63 oseb ln S vaJencL pAsrvA AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 Zap St Nazn oostavke A Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva L Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe I. Sredstva skupne porabe e. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B. sredstva v obračuna tn druga aktiva |. Kupci ln druge terjatve t. Druga aktiva S k n p a J i Znesek v 000 din 21.846 e ■» 8.818 i.eee 1.81« 11.408 87.748 Zap It N a z v postavke A. Vtrl osnovnih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe S. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev «. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi I. Rezervni sklad ln drug) skladi I. Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 8. Kratkoročni krediti za obratna sredstva te. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga onslva Skupaj: Znese11 v nno di8 Sl.838 5.8» 14.83» t.l<» 0 Računovodja! Aman Zinka predsednik UO: Klepec Zvone D. rektori Žumer Radko