Poštnina plačana y gotovini. Posamezna številka Din Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din, Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 256«, int. 3069 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popast Današnja številka vsebuje: Mednarodni imperialistični ali ljudski socializem Volitve v ČSR NARODA Balkanski sporazum in Mala antanta Ban dr. Puc — častni meščan ljubljanski Manifestacija čsl. in jugoslov. sokolskega bratstva Malgpetr Št. 29 Izhaja^dnevno razenjonedeljka y Ljubljani v torek, (lile 21. maja 1985 Rokopisov ne vračamo LetO I Vo/ifve na Češkoslovaškem so po- Najmočnejša stranka ostane še nadalje češka amama stranka — Češkoslovaški narod ostala zvest načelom demokratlie in zavrača fašistične evangelije — Kljukasti križ pa je bogato žel med Nem€i9 ki so po večini glasovali za Henleina tekle mirno Dosedanji rezultati Praga, 20. maja. AA. Doslej so znani popolni rezultati iz 26 volilnih okrožij, predvsem iz večjih mest in središč. V teh 26 okrožjih so dobile posamezne stranke v zaokroženih številkah (v oklepaju izidi pri prejšnjih volitvah): narodni demokrati 109.000 (110.000), narodni socialisti 78.000 (92.000), komunisti 75.000 (70.000), stranka malih gospodarstvenikov 64.000 (34 tisoč). Iz krajev, kjer prevladuje nemška manjšina, 30 doslej znani rezultati iz 15 volilnih okrožij na Češkem in Moravskem. Ti podatki potrjujejo prva poročila o velikih uspehih fronte sudetskih Nemcev. V teh okrožjih so močno izgubili komunisti, nemški socialni demokrati pa so padli malone na polovico svojega prejšnjega slanja. Nemška krščansko-socialna stranka in nemška poljedelska stranka (Bund der Landwirte) sta izgubili znatno več od polovice dosedanjih glasov. V omenjenih 15 volilnih okrožjih je fronta su- detskih Nemeev dobila skoraj dve tretjini vseh glasov. Splošen pregled Praga, 20. maja. CTK poroča: Vzlic zelo živahni volilni borbi so potekle včerajšnjo volitve na vsem Češkoslovaškem v miru hi redu. V volilni borbi je nastopalo 16 strank. Ena izmed glavnih značilnosti doždaj znanih rezultatov je velik uspeh, ki ga je. dosegla »fronta sudetskih Nemcev«, stranka s skrajno nemško-nacionalistič-nim rpogramom, ki jo vodi Konrad Henlein. Voditelj te stranke je v teku volilne borbe podal izjavo o lojalnosti njegove stranke do češkoslovaške republike. Stranka je dobila glasove predvsem na škodo nemške poljedelske stranke, nemških socialnih demokratov in nemških kršćanskih socialistov, pa tudi na račun nemških komu uistov. Češkoslovaške stranke dosedanje vladne koalicije ,8o se sijajno obdržale. Med dosedanjimi oppzieljonalnimi strankami so izšli iz volitev okrepljeni češkoslovaški poljedelci (agrarna stranka) in češkoslovaški socialni demokrati. Med češkoslovaškimi strankami zunaj vladne koalicije je dosegla znatne uspehe stranka malih gospodarstvenikov. Nacionalistični blok, ki sta ga ustanovila voditelj narodne demokratske stranke dr. Kramar in Stfibrny in ki je računal na velike uspehe v vsiej državi, je precej uspel v prestolnici. Avtonomistični blok, ki ga na Slovaškem vodi Hlinka, se je ponekod vrnil iz volitev okrepljen. Najmočnejša stranka ostane še nadalje češka agrarna stranka, ki je imela v prejšnjem parlamentu 46 poslancev. Tudi socialni demokrati bodo obdržali dosedanje 2. mesto. V prešnjem parlamentu so imeli 40 poslancev. Verjetno je, da sta obe stranki pridobili nekaj mandatov. Velik volilni uspeh fronte sudetskih Nemcev je med nemško inanjšinb najbolj prizadel nemško poljedelsko stranko, ki jo vodi minister za narodno zdravje dr. Spina. V političnih krogih je zbudil precejšnjo pozornost uspeh stranke malih gospodarstvenikov. Mislijo, da bo la stranka stopila v vladno koalicijo. Komunisti so izgubili v celi vrsitj volilnih okrožij, v primeri z rezultati prejšnjih volitev so se pa nekoliko okrepili v nekaterih velikih industrijskih središčih, na primer v Plznu. Pred ifigžfgffffg v Ženevi Mednarodni, im&e-s'aiistimi ali iiudski socializem! Delavsko gibanj© je bilo pred vojno zelo močno in zaradi svoje mednarodne povezanosti tudi zelo impozantno. Socialistične stranke Evrope so imele enotno in jasno ideologijo. Njihov namen je bil, kakor je povedal francoski socialist Proudhon, izboljšati težak socialni položaj delavskega razreda. Zato je bila razredna borba prva in temeljna točka programa vsake socialistične stranke v vsakem narodu. Toda vsaka teorija je — siva. Prvi in morda najhujši udarec tej temeljni osnovi mednarodno povezanemu socializmu so dali Nemci, ko so leta 1914. glasovali za vojne kredite. Nemški delavec je v trenutku nacionalne nevarnosti zapustil svoje inozemske tovariše in se priključil narodu, da ž nj im skupaj izvojuje zmago. Kakšno zmago? Nemško zmago! Po vojni se je stari socialistični pokret zopet konsolidiral za nekaj let in že se je zdelo, da bo napaka iz leta 1914. popravljena in pozabljena. Toda kriza, brezposelnost in velika nacionalistična gesla Hitlerja »o to stranko zopet razbila in sicer brez vsakega, tudi najmanjšega odpora. Pri tem razvoju je čudno to. da je bila nemška socialistična stranka najbolje Organizirana, da je nemški delavec živel pol stoletja v ideologiji, ki so jo ustvarjali veliki agitatorji, kakor so biti Lasalle, Bebel, Liebknecht in mnogi drugi. . Anglež — Mac Donald je bil soustanovitelj velike angleške delavske stranke, znamenit ideolog naprednega boja in dolgoletni predsednik, ne samo angleške socialistične delavske stranke, temveč celo predsednik vse socialistične internacionale. Ko je angleško gospodarstvo in angleški denar zaradi povojne gospodarske krize in brezposelnosti prišel v nevarnost, je zapustil svoje dosedanje enostransko stališče in je s konservativci in liberalci ustanovil tako imenovano nacionalno unijo ter vodi angleški imperij še danes, bolj ali manj srečno, toda uspešno. Poleg Nemcev in Angležev pa so dali udarec stari predvojni internacionalni ideologiji evropskega socializma na j večji današnji internacionalisti — ruski boljševiki. Njihov vodja Lenin je bil velik revolucionar — toda samo za Rusijo, ker se je čutil predvsem Rusa, kajti tudi ta mož se ni mogel ločiti od svoje narodne pripadnosti, svojega rodu. Njegova teorija o svetovni revoluciji je danes med boljševiki pozabljena. Te dni smo brali izjavo Leninovega naslednika Stalina, v kateri pravi, da odobrava vojno pripravljenost Francije in njeno oborožitev za vsak slučaj. Francoski socialisti in komunisti, ki so ostro nastopali proti oboroževanju, ker se še vedno drže mednarodne linije iz predvojne dobe, so bili po tej izjavi silno zadeti. Vrhovni vodja boljše-viškega socializma jih je s to izjavo naravnost onemogočil in razorožil. Delavstvo malih narodov v mednarodni socialistični druščini ni nikoli veliko pomenilo. V tej, kakor v vsaki drugi mednarodni organizaciji, se je tehtala predvsem gmotna moč, to je število, ne pa kakovost pripadnikov. Zato v vsej zgodovini socialističnih internacional, ne v prvi, ne v drugi, a tudi v tretji internacionali delavstvo manjših ali malih narodov ni nikoli nič štelo. Besede »socializem« se je polastil po tem polomu tudi Hitler in celo Mussolini, čeprav oba ta uniformirana pokreta stvarno-nimata ničesar skupnega s tem, kar je predstavljalo predvojno in povojno socialistično gibanje, iri je bilo gibanje industrijskega delavstva. Kaj pa naše delavstvo? Njegova politična in organizacijska razbitost in nezmožnost dajeta mnogo misliti, predvsem delavstvu samemu. Ko je postalo očito, da je mednarodna solidarnost delavstva, na katero sa se vezali vsi upi in vse nade, brez realnega temelja, je bilo mogoče ^v'oje. Ali da se delavstvo vključi med drugo naše det ovite stanove1 in v družbi kmeta, obrtnika in nameščenca poskuša zboljšati svoj socialni položaj s pomočjo in v okviru svoje države, ali pa gre med komuniste. Pripadnike tretje, to je moskovske internacionale. Mnogi so to storili in so danes, po lasni izjavi Stalina, Vodje socialističnih re- Litvinov in Eden v Ženevi Ženeva, 20. maja. AA. Prispelo je že mnogo delegatov na 86. zasedanje sveta DN, ki se začne danes. Med drugimi sta prišla tudi sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov, ki predseduje temu zasedanju, in britanski varuh pečata Kden. Razen rednega zasedanja se bo vršilo tudi zasedanje izrednega odbora Društva narodov, Ici ima sklepati o sporu za Gran-Chaco. Svoj sklep bo odbor izročil konferenci nevtralnih držav, ki se bo vršila v Buenos Airesu. Najvažnejše vprašanje na dnevnem redu pa b« razprava o italijansko-abesinskem sporn. Titulescu na potu Dunaj, 20. maja. AA. Včeraj popoldne se je iia vožnji v Ženevo ustavil na Dunaju romunski zunanji minister Titulescu. Doznava se, da bo v avstrijski prestolnici ostal po vsej priliki še v ponedeljek, nakar se odpelje v Ženevo. Z g. Titulescom je prispel tudi madjarski zunanji minister Kanya. Abesinsko vprašanje London, 20. maja. Abesinski zunanji minister je dal tole izjavo dopisniku »Sunday Timesa«: publik, prav tako presenečeni in razočarani kot njihovi francoski tovariši. Stalin jih je z energično gesto vrnil iz njihove meglene zamaknjenosti na realna zemeljska tla. O tem naj zlasti premišlja tudi naša učeča se mladina, katere del se je doslej navduševal za neke vzore, ki jih nikjer ni. Ta idealistično Usmerjena mladina je iskala izhoda iz stisk in gospodarske siromaščine današnjih dni v daljnih vzorih, ki so že marsikoga razočarali in jih še bodo. Naj se vrne v mislih na domača tla, med svoj narod. Kaj sledi iz tega vsega? Iz tega sledi, da . se moramo posvetiti zboljšanju razmer pri nas doma, s pomočjo naših domačih sredstev, v okviru svoje države. Kar bomo sami doma ustvarili in pridobili, to in samo to bomo imeli. Inozemstvo, pa naj nam bo še tako prijateljsko razpoloženo, nam ne bo dalo ničesar. Od inozemstva se lahko samo učimo, ako zna to ali ono vprašanje, rešiti boljše kot smo ga mi sami ali bi ga bili rešili. Rešili pa bomo, in bomo to morali storiti, tudi naša pereča socialna vprašanja, toda le .z lastno močjo in z lastnimi sredstvi Naše delavstvo mora dobili prijatelja in zagovornika tudi Italija je zbrala 9000 mož in tisoč letal ob naših mejah. Neprestano prihajajo novi transporti čet, tako da se število vojaštva pomnoži vsak mesec za 10.000 mož. Edino Društvo narodov lahko intervenira, da se popravi položaj, ki drvi v vojno. Da olajšamo položaj Društvu narodov, smo pristali na italijanski predlog o ustanovitvi posebne arbitražne komisije. Ne smemo izgubljati časa. č)e Društvo narodov ne dobi pristanka Italije za arbitražo večjega obsega, bo bodočnost zelo mračna. Položaj je zelo delikaten London, 20. maja. Današnji »Daily Telegraph« piše, da je položaj v Ženevi glede na razpravo o italijansko-abesinskem sporu zelo delikaten. Veleposlanik sir Eric Drum-mond je dobil po informacijah lista prav podrobna navodila, minister Eden pa ima široka pooblastila za posredovanje. Toda po sodbi lista bo moral biti zelo obziren, ker je zadnji Mussolinijev govor spet pokazal, kako je predsednik italijanske vlade v tem pogledu občutljiv. Direktive barona Aloisija Eariz, 20. maja. AA. Rimski dopisnik »Matina« doznava tele podrobnosti glede med ostalimi domačimi delovnimi stanovi, katerih pomoč mu bo v veliko korist. Pa tudi država bo morala na delavska vprašanja gledati pravično, kakor hitro bo med delavstvom prodrlo spoznanje, da nam je lastna državnost potrebna in da brez nje izgube vsi in vsakdo, ker narod brez lastne držav© ni narod. Te dni so pokopali poljskega državnika Pilsudskega. Tudi ta mož je bil revolucionaren socialist. To pot si je izbral, da svoj lastni narod osvobodi tuje nadvlade. To je dosegel. Sedaj Šele. je odprta pol za socialno pravično ureditev življenja v tej novi državi. Tudi pri nas je tako. Naša država je plod osvoboditeljekega hotenja mnogih generacij. Sedaj, pa je treba združiti in složiti vse, ki žive od dela svojih rok in svojega uma za eno nalogo: Za izboljšanje naših gospodarskih razmer in za povzdigo socialnih prilik našega malega človeka, ki predstavka večino,prebivalstva, to je delavca, kmeta, obrtnika ih namešeenca-nradnika, . Kdor hoče, da se storjene napake popravijo, stopi v naš krog in pomagaj po svojih močeh. direktiv, ki jih je dobil stalni italijanski delegat v Društvu narodov baron Aioisi od predsednika vlade Mussolinija glede na razgovore o italijansko-abesinskem sporu: Italijanska vlada zahteva kar najbolj kategorično, da se prepreči vsaka debata o sporu. Po sodbi Italije Ženeva ni poklicana, da bi se tamkaj vršili razgovori za ureditev italijansko-abesinskega spora, ker neposredni razgovori za mirno ureditev tega spora še niso končani in ker se še zmerom vrše pogajanja za likvidacijo tega spora. Društvo narodov nima pravice sklepati o tem vprašanju. Če se bo pa kdaj pokazala potreba za izolirano akcijo, bodo odgovornost zanjo nosile izključno tiste države, ki so podpisale pakt treh, namreč Francija, Velika Britanija in Italija. Glede imenovanja abesinskih razsodnikov v arbitražni odbor se zdi, da se potrjuje vest, da bo Italija kategorično nastopila proti temu imenovanju in da se bo pri tem sklicevala na določbe pakta iz leta 1928. Delo glavnegra volilnega odbora Beograd, 20. maja. AA. Glavni volilni odbor, ki je imel pregledati rezultate iz vseh volilnih okrožij v kraljevini, je končal delo v svojih odborih, tako da bo v enem ali dveh dneh začel delo v plenumu. Razdelitev mandatov ho vsekakor končana v treh ali štirih dneh. Takrat bo glavni volilni odbor izročil vse spise državnemu odboru za narodno skupščino, narodnim poslancem pa bo poslal pooblastila. Beograd, 19. maja. AA. Naši javnosti je bilo sporočeno, da bodo ponovne volitve na 13 voliščih. Glavni volilni odbor pa je kot, pristojno telo dognal, da so bile na sedmih voliščih od.teh trinajstih volitve v popolnem redu in da je treba ponoviti volitve samo na šestili voliščih. Zaradi tega so se te volitve ponovile na teh voliščih dne 12. t. m., ki pa v nobenem oziru niso vplivale na že znano razmerje med posameznimi listami. Število vpisaiph volilcev je znašalo na teh 6 voliščih 3482. Glasovalo je 3136 volilcev. Za listo g. Bogoljuba .levtfda je bilo oddanih 1847 glasov, za vse tri opozocijiske liste pa 1289 glasov. Napredovanja in postavitve Beograd, 20. maja b. Napredovali so v prosvetni službi: Logar Franja, učiteljica v Laporju (Maribor), Podgornik Franc, Sv. Tomaž (Ptuj) in Praprotnik Milko, Home (Kamnik), vsi v V. položajno skupino. V VI. položajno skupino so napredovali: Ana Šlibar, Beograd, dodeljena v ministrstvo prosvete. Razveljavlja se ukaz, ki se nanaša na upokojitev Oige Ssmi-Terenta, učiteljice v Loki pri žužrp.u (Šmarje pri Jelšah). Za pristava v VIII. položajni skupini pri sreskem sodišču na Brdu je imenovan Zalokar Alojzij, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju. Balkanski sporazum in Mala antanta Beograd, 19. maja. Zaključki zadnje konference držav balkanskega sporazuma, ki se je končala pretekli ponedeljek v Bukarešti, so vnovič dokazali enotnost Jugoslavije, Romunije, Grčije in Turčije v splošnih mednarodnih vprašanjih, v vprašanjih, ki zadevajo predvsem Balkan, kakor tudi v vseh skupnih gospodarskih vprašanjih. Ko so 9. februarja lanskega leta podpisali zastopniki vseh štirih balkanskih držav v Atenah pakt, ki je bil osnova za blok balkanskih držav, je sprejel zunanji svet ta dogodek z veliko razervo in skepso. Zdelo se je nemogoče, da bi države, članice bankanskega sporazuma, mogle brez večjih pretresov mirno preko vseh onih čin je nie, ki so dosedaj ločile posamezne države med seboj in sleherni čas ogražale na Balkanu splošni in toliko zaželjeni mir. Preveč so bili ti skeptiki zaverovani v svoje račune, ki niso v nobenem primeru predvidevali možnost močnejše zveze balkanskih držav. Strah jim je narekoval tisto sodbo, ki jo je človek zasledil lani ob sklepanju balkanskega sporazuma v dobro znanem delu svetovnega časopisja, s katero so napovedovali popolen neuspeh poskusa, ustvariti na Balkanu krepko regionalno zvezo držav. Danes pa, ko je od podpisa atenskega pakta minilo komaj dobro leto. so se lahko prepričali, da je zveza balkanskih držav ne samo trdna in povezana organizacija, marveč da predstavlja balkanski sporazum tudi močn steber za ohranitev splošnega miru. Balkanski sporazum se je naslanjal v začetku samo na vzajemno garancijo za nedotakljivost meja držav balkanskega bloka in predvideval vzajemno pomoč v slučaju napada od katerekoli strani. Bukareška konferenca pa je v svojih zaključkih pokazala mnogo več. Pokazala je, da imajo države balkanskega sporazuma namen medsebojnega sodelovanja v vseh vprašanjih mednarodno-političnega značaja. To enotno gledanje se je manifestiralo ob priliki zadnje konference v vprašanjih, ki so se tikala sklepov konference velesil v Stresi glede dovoljenja nadaljnjega oboroževanja Avstrije, Madžarske in Bolgarije, glede vprašanj, ki se bodo tretirala na podonavski konferenci, glede raslavracije Habsburgovcev in pravkar sklenjenega francosko-sovjetskega pakta. Bukareška konferenca je prinesla tudi za gospodarsko življenje članov balkanskega bloka nove važne momente. Saj je bil sprejet sklep, da se intenzificira trgovinska izmena gospodarskih dobrin v okviru držav balkanskega sporazuma, da se razvije iu izboljša promet, da se izboljšajo turistični odnosi in da se pristopi k realizaciji ustanovitve skupne vse balkanske banke. Glede teh vprašanj, ki jih je pripravil gospodarski svet balkanskega sporazuma v Ankari, moramo poudariti, da so šele v začetku svojega razvoja. Vendar pa se bodo vse tež.ave, ki se stavljajo na pot realizaciji teh načrtov, s tisto dobro voljo, ki je bila spiritus agens paklu balkanskih držav, premagale, vsled česar se bodo gospodarske prilike balkanskih držav v vsakem oziru popravile. Kar daje balkanskemu sporazumu še večji poudarek in večjo važnost v mednarodnem svetu, je njegova organska povezanost z Malo antanto. Obe mednarodni organizaciji sta zasnovani na pozitivnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Jugoslavija in Romunija spajata balkanski sporazum in Malo antanto. Zato je jasno, da so vsi sklepi, ki so bili izneseni v uradnem komunikeju, ki ga je dal v ponedeljek zvečer romunski zunanji minister Titulescu zastopnikom svetovnega tiska, bili odobreni tudi od strani Male antante. Češkoslovaška je poslala v Bukarešto enega svojih najodličnejših diplomatov, pariškega poslanika Osuškega, formalno sicer kot opazovalca, v resnici pa kot sodelavca pri vseh važnejših odločbah konference, zlasti v onih, ki se tičejo vprašanja ureditve podonavskih držav. Bukareška konferenca je torej pokazala ne samo solidarnost vseh štirih balkanskih držav, marveč tudi kompaktnost med Malo antanto in balkanskim sporazumom. Res je, da manjkata v okviru balkanskega bloka še dve državi: Bolgarija in Albanija. Toda, če se je v začetku življenja zveze balkanskih držav smatralo za popolnoma izključeno, da bi kdaj pristopila k temu paktu Bolgarija, moramo reči, da je že eno samo leto delovanja te zveze pokazalo, da skoraj ni več nobenih zaprek, ki bi onemogočale Bolgariji pristop k tej zvezi in da je le še samo vprašanje časa, ko bomo mogli Bolgarijo šleti kot članico med ostalimi, v balkanskem sporazumu povezanimi državami. Prijateljska povezanost med Jugoslavijo in Bolgarijo ter Romunijo in Bolgarijo so dovoljno jamstvo, da se bo to zgodilo. Tako razširjena in zlita zveza balkanskih držav bo pomenjala ne samo močan steber za ohranitev miru na Balkanu, marveč bo pomemben činitelj v mednarodnem političnem življenju sploh. Dokazala pa bo tudi, da je z dobro voljo mogoč sporazum tudi takih držav, ki jih je še pred nedavnim časom ostro ločila vojna sovražnost. -c. Češkoslovaške lige vabilo isl. iavnott na romanie na Oplenae Praga, 18. maja. AA. Tukajšnji listi priobčujejo apel češkoslovaško-jugoslovanskik lig iz 18 mest češkoslovaške republike na češkoslovaško javnost, da naj čim več Čehoslovakov odide na poletne počitnice v Jugoslavijo, da tako pokažejo svoja bratska čuvstva do Jugoslavije. Obenem vabijo lige na veliko romanje Čehoslovakov na grob hlagopokojnega kralja Aleksandra, in sicer na Vidov dan. Apel pravi: Vsako leto potuje na desettisoče Čehoslovakov v bratsko Jugoslavijo, zlasti na njeno soln-čno morje, na slovanski Jadran. Ta potovanja prav nič ne škodujejo našemu gospodarskemu življenju, narobe, še okrepujejo ga, saj se tako naši produkciji daje možnost, da izravna vzajemne trgovinske bilance. Zato se obračamo tudi letos na vso češkoslovaško javnost z resnim pozivom, da naj naši ljudje potujejo v prvi vrsti v Jugoslavijo in na naš in njen Jadran. Zlasti letos je treba, da zaradi smrti kralja Zedinitelja s svojini velikim obiskom manifestira čsl. javnost svojo bratsko ljubezen do jugoslovanskega naroda. Da to ninaifestacijo čim bolj poudarimo, priredimo ua jugoslovanski zgodovinski Vidov dan veliko romanje na grob viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplenae. Udeleženci tega romanja bodo potem odšli v več skupinah v Južno Srbijo na nekdanjo solunsko fronto, na Jadran in drugam po Jugoslaviji. Vsi na delo, da bo udeležba pri tem Čsl. romanju tem večja! Ili" Po dolgem, mučnem bolehanju je v nedeljo v jutru umrl v Gradcu po budi operaciji znani in čislani celjski veletrgovec g. Ivan Ravnikar v svojem 62. letu. Rajni Ivan Ravnikar se je rodil v Ljubljani, kjer se je tudi izvrstno vspo-sobil za svojo trgovsko stroko. Še prav mlad se je leta 11X11 osamosvojil v Celju, kjer je uspešno razvil svoje zmožnosti v sedanji hiši, iz katere poteka tudi njegova soproga gospa Amalija, rojena Plave. Iz malih začetkov je nastala znana Ravnikarjeva veletrgovina, ki jo odlikuje reelnost in solidnost. Ivan Ravnikar je bil takrat med tistimi redkimi slovenskimi trgovci, ki so vztrajali in uspeli. Pokojnik je bil podpredsednik Združenja trgovcev, podpredsednik mestne občine celjske, član upravnih odborov uglednih denarnih zavodov in velikih industrij ter član raznih društev. Zapušča razen vdove hčerko Pavlo, soprogo ravnatelja cinkarne Lazareviča in sina Božidara, ki mu bo vreden naslednik doma. Smrt je rajnemu Ivanu Ravnikarju prinesla bolezen v ledvicah in nje posledica, izčrpanost. V ponedeljek popoldne ga pripeljejo y furgonom iz Gradca v Celje, kjer ga polože v torek ob petih popoldne v rodbinsko grobnico. Svojcem spoštovanega in povsod priljubljenega moža izrekamo svoje iskreno sožalje. Za njim j-e ostala vrzel. Vremensko poročilo Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno jasno, zjutraj še hladno, čez dan pa se bo toplina zelo zvišala. Požar v Radečah V petek, ko so petelini oznanjali novo jutro, sta pritekla dva šolarja oznanjat ljudem, da sta zagledala skozi zelene kostanje Praž-enove vile pri šoli gost dim. Iz prvega nadstropja se je čulo strahovito kričanje otrok in žen, ki so v smrtnem strahu klicale na pomoč. Bila je velika nevarnost za nje, da se ne bi vsi zadušili in zgoreli pri živem telesu. Po hodniku niso mogli po stopnicah navzdol, ker je bilo že vse v plamenih. Prava sreča je bila, da je monter Ravnikarjeve elektrarne pustil pri šoli lestvo za instalacijo elektrike, ker daleč naokoli ni bilo nobene lako dolge druge lestve. Šolski upravitelj g. Ivo Pečnik je pritekel v spalni obleki ter prislonil lestvo na balkon, da m so rešili že popolnoma obupani ter okajeni stanovalci. Vpitje in ječanje otrok je napravilo še večjo zmedenost med reševalci. G. Pečnik, ki je splezal po lestvi, je reševal, med toni so mu zbegani domačini odstranili lestvo tako, da je bil slednjič že sam v nevarnosti. Šikovec je trobil po mestu, da *!o prihiteli gasilci, med tem se je zbralo že mnogo drugih ljudi, ki so reševali, kar so je dalo. Uničeno je pohištvo ge. Omanove in mnogo perila ter drugih raznoterosti. Z združenimi močmi gasilcev se je posrečilo ogenj zadušiti. Pri reševalnih delih se jo posebno izkazal gosp. Štefan Koren iz Radeč in Kožar z Vrhovega, ki yta reševala na najbolj nevarnih mestih. Kako je nastal požar, ni znano. Domneva se različno. Škoda, ki jo trpi lastnica vile gdč. Praže-nova ter najemnica Omanova, je znatna in ni znano, čo je krita z zavarovalnino. Pri tej priliki naj bo omenjeno, da naši gasilci nujno rabijo maske proli dimu. Današnji požar je lo nujnost jasno predoči), zato naj si jih pa nabavijo v najkrajšem času. Ravnikar Slovenska fronta Pri nas so se ljudje že dosti prepirali o slovenstvu in o jugoslovanstvu in nekateri se še vedno. Zakaj je nastal ta nepotreben prepir? Predvsem zaradi tega, ker so nekateri »politiki« hoteli slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo kratkomalo odpraviti in so govorili sovražno o teli kulturnih enotah, čeprav so sami govorili in pisali predvsem slovensko. Ta debata je že zastarela in ljudstvo, ki nima ne dela ne jela, jo je sito do grla. Za pametnega človeka je jasno, da je vsak dober Slovenec tudi dober Jugoslovan in vsak dober in pameten Jugoslovan je tudi dober Slovenec ali Hrvat ali pa Srb, kjer in kakor se je bil pač rodil. Zadnje čase smo bili kar presenečeni, ko smo v nekaterih listih — pa ne morda v »Slovencu« ali pa v »Sloveniji« — brali, kako nujno je potrebno, da se Slovenci združimo v neko skupnost, politično namreč, in tako ustvarimo takorekoč nekakšno slovensko fronto. To mnenje je bilo zapisano v listih, ki se do nedavnega niso kar nič navduševali za slovenstvo, za slovenski jezik in za dane kulturne posebnosti Slovencev. Celo »Jutro«, glasilo bivšega ministra dr. Kramerja in generalnega sekretarja JNS, je zabrenkalo na to struno. Naše presenečenje, ker se imamo za dobre Slovence in Jugoslovane hkratu, je bilo precejšnjo. In ker smo zelo radovedni, smo pobarali ljudi okoli sebe, kaj oni o tem mislijo. Bila so različna mnenja, samo v enem so bili ljudje ene misli. Ta pa je že zHo stara, ker datira še od časa, ko je Bog svet ustvarjal. Rekel je, Bog namreč, da človeku samemu in zapuščenemu biti ni dobro! Mi nismo za nobene »fronte«. Fronte prinašajo sovražnosti. Mi smo za edinstvo vseh poštenih ljudi in stanov v tej državi, smo za pošteno delo, smo za več kruha in blagostanja. Blagostanja pa ne bodo prinesle »fronte«, ampak poštenost, morala in hotenje, da napredujemo, da ustvarjamo, da delamo in da ne laž.emo! Zmaga Jevtiča le utrdila politiko miru Švicarski list o pomenu jugoslovanskih volitev Ženeva, 18. maja. AA. Švicarski listi priobčujejo nadaljnje komentarje o jugoslovanskih volitvah. Curišld »Tagesanzeiger« priobčuje komentar, v katerem pravi med drugim: Predsednik jugoslovanske vlade Bogoljub Jevtič je izšel iz zadnjih volitev kot popolni zmagovalec. Pripravljenost predsednika vlade Jevtiča, da sodeluje z vsemi konstruktivnimi silami države in da želi nadaljevati delo, ki ga je začel blagopokojni kralj Aleksander radi konsolidacije jugoslovanske države, so najširše plasti naroda pozdravile z velikim odobravanjem in potrdile tudi njegovo dosedanjo gospodarsko politiko. Zmaga ministrskega predsednika je tudi številčno popolna. G. Jevtič razpolaga zdaj v novi skupščini s solidno in delazmožno večino. Volilni izid pomeni dejstvo, ki je važn' tako za Jugoslavijo, kakor za inozemstvo. Go u. Jevtič je to zmago popolnoma zasluži). Ta zi a-ga kaže, da je jugoslovansko edinstvo močne, kakor kdajkoli. Kot izvrševalec oporoke blago pokojnega kralja Aleksandra, ima predsednik Jevtič nalogo in dolžnost, da izroči mlademu kralju Jugoslavijo močno in konsolidirano. Jugoslovanski narod je z volitvami potrdil, da ga bo pri tem podpiral. Jevtičeva zmaga je važna za politiko miru v srednji Evropi in ua Balkanu. Svojim tovarišem v Balkanski zvezi in Mali antanti bo zdaj g. Jevtič s svojo povečano avtoriteto mnogo večja opora. Katoličani vzhodnega obreda In Evharistični kongres V naši državi živi okrog 50.000 katoličanov vzhodnega obreda, ki sc z velikim zanimanjem pripravljajo na posel Evharističnega kongresa v Ljubljani. Dne 29. junija ob 8. zjutraj bo grško-katoliški škof prevzv. dr. Dionizije Njaradi daroval v cerkvi sv. Petra mašo po vzhodnem načinu v staroslovenskem jeziku. Ob tej priliki bo mogoče videti ves čudoviti lesk vzhodno liturgije. Med mašo bo prepeval eden najboljših cerkvenih zborov v naši državi, t. j. Oirilo-Metodov kor iz Zagreba, pri katerem sodelujejo tudi pravoslavni Rusi. Pri maši bo zbor pod vodstvom svojega artističnega vodje prof. Borisa Komarev-skega nastopil s klasičnimi skladbami vzhodno-cerkvene muzike. Za boljše razumevanje obreda priporočamo, da si nabavite že sedaj drobno knjižico z naslovom »Liturgija sv. Janeza Zlatousta«, ki vsebuje besedilo in razlago cele maše po vzhodnem obredu. — Ćirilo-Metodov zbor nastopi ob kongresu tudi na dveh samosrtojnih koncertih. Dne 29. junija ob 18. bo pel v frančiškanski cerkvi čudovito lepo skladbo sedanjega rektorja moskovskega drž. konservatorija Cesno-kova »Božestvenaja Liturgija svjatago Joana Zlatoustago«. V ponedeljek dne 1. julija ob 20. pa priredi zbor v veliki dvorani »Uniona« koncert vzhodno-cerkvene glasbe, ko bodo zastopani najizrazitejši domači, bolgarski, ukrajinski in zlasti ruski cerkveni komponisti, — Vstopnice za oba koncerta lahko že sedaj rezervirate pri Glav. prip. odboru za II. Evh. kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. francoska mornarica ob naši obali Hereegnovi, 19. maja. Danes ves dan so francoski gosti izkoristili za ogled Boke Kotorske. Na naših in francoskih čolnih so ves dan križali ob obali in si ogledovali znamenitosti naših krajev. Na obali se je zbrala velika množica, ki je francoske goste pozdravljala v vzkliki »Živela Francija!« Francoski mornarji pa so odgovarjali »Živela Jugoslavija!« Admiral Mouget in admiral Laborde sta se s svojima štaboma odpeljala v Gumbor, kjer jima je priredil svečani banket poveljnik obale kapetan vojne ladje Ljuteroti. Na banketu je sodeloval tudi poveljnik Boke Kotorske general Petrovič s svojim štabom in z visokimi oficirji, ki so dodeljeni francoskim poveljnikom. Med banketom je francoske goste pozdravil poveljnik Ljuteroti, ki jim je želel prijetno bivanje v naših krajih. Na kraju je dvignil čašo na zdravje predsednika francoske republike Lebruna in za napredek Francije. Admiral Mouget se je nato zahvalil za lep in bratski sprejem, ki so jim ga priredili v Boki Kotorski. Vedel sem, je nadaljeval admiral, da bomo v Jugoslaviji našli iskrene in bratske prijatelje in prijateljstvo, ki sta ga zapečatila s svojo veliko žrtvijo veliki jugoslovanski kralj in eden izmed velikih francoskih državnikov. To prijateljstvo je bilo in bo trajalo stoletja. Na kraju svoje lepe zdravice je admiral Mouget napil na zdravje našega vzvišenega kralja, kneza-namestnika in za napredek jugoslovanskega naroda, njegove vojske in mornarice. Skupine francoskih oficirjev so tekom dneva napravile izlete na Cetinje, v Dubrovnik in v druge naše obmorske in krajinsko zanimive kraje. N j. Vel. kralj Peter II. na izletu Beograd, 20. maja b. Včeraj popoldne je napravil naš mladi kralj avtomobilski izlet do Fruške gore. Do 15. se je pripeljal kraljevski avtomobil s kraljem in njegovim spremstvom v Sremske Karlovce, od koder je nadaljeval vožnjo proti Srbski Kamenici in Fruški gori. Ker je bila včeraj nedelja, je bilo na Fruški gori, kakor tudi na vseh poteh, koder se je vozil mladi kralj, mnogo ljudi, ki so v avtomobilu takoj spoznali svojega ljubljenega kralja in ga povsod z velikim navdušenjem prisrčno pozdravljali. Kralj je iz avtomobila narodu prisrčno odzdravlja!. Dan naše dece Beograd, 20. maja b. Včeraj se je v okviru prireditve »Dneva naše dece« vila skozi beograjske ulice dolga povorka prestolniške dece, pri kateri je sodelovalo na tisoče malčkov. Prireditev se je vršila pod vodstvom Lige za zaščito otrok, ki bo priredila v teku tega tedna tudi več propagandnih predavanj. Cerknica Razvitje prapora JS. V nedeljo je tukajšnji podmladek JS praznoval velik praznik. Ob 11. uri dopoldne je v župni cerkvi blagoslovil nov prapor podmladka JS č. g. župnik štrajhar. Žal, da se slovesni akt ni mogel zaradi slabega vremena vršiti na trgu, kjer je bila zbrana množica do 600 ljudi. — Popoldanska akademija s pestrim in dobro izbranim programom je uspela prav dobro, človek, ki stoji izven elementarne vzgoje naše mladeži, more le težko doumeti koliko dela in požrtvovanja je treba, da se skladno, disciplinirano, obenem pa tudi z nekim umetniškim timbrom — čeravno primitivnim — dosežejo tudi na deželi uspehi. S tako režiranim in precizno izvajanim kraljem Matjažem bi bil cerkniški podmladek JS tudi mestnemu odru v ponos. Vsi požrtvovalni aranžerji, pa tudi najmlajši marljivi podmladkarji zaslužijo vse priznanje. Ljubljana svojemu (tast nemu članu, banu dr. Dinku Putu Ljubljana, 20. maja. Jutri opoldne izroči mestni predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar s člani mestnega sveta banu g. dr. Dinku Pucu diplomo častnega članstva mesta Ljubljane. Župan g. dr. Ravnihar je pokazal pri naročanju diplome prav globok smisel za domače kulturne vrednote, obenem pa tudi svoje spoznanje, da je diploma listina, ne pa morda slika. Diploma je napisana na najfinejšem, v ta namen na roko posnetem plemenitem papirju z umetno pisavo. Pisal in opremil je listino naš znani umetnik umetne pisave g. Stanko Gladnih, ki nas je obogatil že z mnogimi krasno pisanimi deli naših največjih pisateljev in z raznimi diplomami. Listina je vezana v težke platnice iz dragocenega pristnega rdečega safiana, ki so okrašene z malim zlatim ornamentom v narodnem slogu: v lovorovem vencu rasto iz slovenskega srca trije lipovi listi. Drugega okraska ni na platnicah, ker najučinkovitejše deluje že samo dragoceno usnje s tem malim okraskom. Diploma leži v veliki šatulji iz domačega belega platna. Na belem platnu pokrova je vdelano rdeče usnje z vtisnjenim zlatim ljubljanskim grbom. Notranjost šatulje je prevlečena s sinjo svilo. Glavni list dokumenta je obrobljen s tankimi zlatimi linijami na safia-nu, prav tako pa tudi drugi list, kjer je v narodnem ornamentu naslikan v več barvah grb mesta Ljubljane in je pri tem uporabljeno čisto 24 karatno zlato. Barve je šele pred slikanjem zmešal umetnik po starih receptih v olju, kakor so slikali stari mi« niaturisti. To daje barvam globino in blesk ter bodo barve diplome ostale neizpremenjene več stoletij, prav kakor na še danes - občudovanih starih rokopisih. Glavna stran 50 cm visoke in 40 cm široke listine, je popisana s pisavo, ki jo lahko imenujemo pravo slovensko umetno pisavo. Večbarvna inicialka »M« leži na polju iz 24 karatnega zlata, iz inicialke se pa vije ornament, kjer so oblike cvetov iz narod, ornamentike prenesene v karakter rokopisa. Odtenki zelene, rdeče, vijoličaste in modre barve se prelivajo drug v drugega in odločno harmonirajo s pisavo. Ime častnega meščana g. dr. Dinka Puca je napisano z rdečimi verzalkami, beseda »častni član« je pa modra in vsaka črka nosi na sredi piko iz čistega zlata. S takimi zlatimi pikami je posejan tudi ves ornament. Prva beseda v tekstu »mestni« je v monumentalnih verzalkah in v barvah narodne trobojnice, kjer je pa bela barva niansirana v nežno rumeno. S tako rumeno barvo, ki se na originalu skoraj ne vidi, so potegnjene tudi razne črte, ki tvorijo samo močnejši kontrast, da pride črna pisava z barvastimi črkami in inicialo bolj do veljave in moči. Miro Vidmar: Sofija, 16. maja. Današnje dopoldne smo si ogledali mesto in njega znamenitosti. Sofija leži ob vznožju Vitoše in je bila ustanovljena pr. Kr. po Trakijcih. V drugem stoletju po Kr. je cesar Trajan poimenoval naselbino Ulpia Serdica. Do Konstantina Velikega je imela Naselbina pravico kovati sama denar. Prodirajoči Huni so mesto požgali, na razvalinah pa je dal Justinijan graditi novo haselbino, ki je bila dobro utrjena. Takrat je bila zgrajena na vzvišenem mestu tudi bazilika Sv. Sofije. Po njej ima Sofija še danes svoje ime. L. 809. je bolgarski kan Krum mesto zopet upepelil. V dobi prvega bolgarskega kraljestva je dobilo mesto radi svoje lege sredi države ime Sredec. Nato je padla pokrajina v bizantinske roke, iz katerih jo je ^trgal kralj Äsen I. Od 1. 1329. se imenuje Sofija. Kasneje so navalili na mesto Turki, ki so ga oblegali 4 leta. Končno je po izdajstvu sofijskega vojvode Janka padlo v Opozarjamo, da je fotografija izpremenila razmerje intenzivnosti barv originala, da so mrzle barve slabejše od toplih, kar sploh poznamo s fotografij. Pisava je oblikovana pod vplivom domačih slovenskih tekstov Prešerna, Zupančiča in Gradnika, ki jih je Gladnik napisal že več za prijatelje lepe knjige. V rokopisih se namreč zrcali posebnost narodnega jezika, saj njegova lepota in notranja duhovna napetost teksta ustvarjata obliko posameznih črk. Umetna pisava ima namen, da se poglobi v bistvo narodnega jezika in prenese njegovo bogato in mnogovrstno življenje v žive oblike umetnega rokopisa. V takem rokopisu postaja jezik viden in posamezna črka postane poduhovljena posredovalka jezika in teksta. Umetna pisava je doživela svojo renesanso v Angliji, saj so v Britskem muzeju v Londonu najdragocenejši rokopisi sveta. Poleg studija črkovnih oblik je posebno Johnston izsledil stare metode mešanja barv in zlate-nja. S svojimi deli je navdušil Anglijo in kmalu je bil na visoki šoli ustanovljen poseben oddelek za rokopise, ki si je vzgojil krasen umetniški naraščaj. Po vojni so se vsi ti umetniki povezali v Society of Scribes and Illuminatores, ki so rokopisno kulturo še bolj poglobili in razširili. Njim so sa pridružili Nemci, ki ustvarjajo v prenovljeni gotici. švabaherici in frakturi izredna dela. To pot hodi tudi dunajska šola po stopnjah jeseni umrlega prof. Rudolfa v. Larischa, ki je deloma tudi Gladnik njegov učenec. Tudi Poljaki in Čehi so zadnje čase ustvarili lepe rokopise in prof. Sejkal je ob Masarykovem jubileju ustvaril za praško vlado krasno iluminiran rokopis češke ustave. Lep rokopis je nekaj samo enkratnega, obenem ima pa poseben karakter in dokumenta-rično vrednost ter časti enako odlikovanca kakor darovalca. Gladnikovo delo je vredno bana g, dr. Dinka Puca in tradicij kulturne Ljubljane ter je v čast slovenski umetnosti. roke sovražniku. Turki so gospodarili 430 let in v tem času je mesto propadalo. Leta 1825. je nastal v Bolgariji pravi preobrat. Dobili so prvo šolo, a 23. dec. 1877. je ruski general Rauch vkorakal v Sofijo. S tem je napočilo za Bolgare osvobojenje. Soiija, prestolnica Bolgarije, šteje danes okrog 320.000 duš. Dopoldne ob devetih smo se poklonili spominu narodnega heroja Vasilija Levskega, ki so ga Turki 1. 1876. v Sofiji obesili. Ima krasen spomenik, kamor smo položili venec v drž. barvah. Ob tej priliki nam je v vznesenih besedah prikazal borbo za svobodo bolgarskega naroda naš tov. Taučar Ludvik. Zapeli smo bolgarsko drž. himno. Nato smo obiskali etnografski muzej. Ogledali smo si impozantni spomenik Aleksandra II., bolgarskega osvoboditelja. Obiskali smo monumentalno cerkev Aleksandra Nevskega, rusko pravoslavno cerkev (katero predstavlja priložena slika), univerzo itd. Ob pol 19. uri smo imeli koncert v nabito polni dvorani oficirskega doma, kateremu so prisostvovali, zastopnik ministrstva prosvete, naš poslanik g. Cincar Markovič, ki se mu je dopoldne poklonila tudi naša deputacija, in mnogo drugih odličnikov. Pred odmorom so nam izrekli dobrodošlico kot zastopnik prosvetnega sojuza g. Undjijev, Zastopnica pevskega zbora bolgarskih učiteljev, v imenu »Gusla« g. Ivan Hristov in drugi. Prejeli smo krasna darila: gusle, zastavico, krasno vazo in obilo cvetja. Po koncertu so nam priredili banket, kjer so nas ponovno pozdravili in izrekali bratske simpatije glavni sekretar prof. Kasan-djijev, preds. sojuza prof. Konkulov, katerima se je zahvalil za bratsko naklonjenost in simpatije tov. Drago Supančič, zagotavljajoč ju, da bomo ponesli te vtise domov in poučili narod, da biva tam na na vzhodu Balkanskega polotoka narod, ki toplo-prijateljsko čuti za nas. Govoril je še največji bolgarski komponist g. Petko Stajnov, nakar je povzel besedo naš komponist prof. g. Emil Adamič, ki je med drugim izvajal, da je narodna pesem glasnica zgodovine naroda, ki je pisana zdaj z rožami, zdaj z železom. Pesem gradi most, ki ga ne morejo zgraditi diplomati ne orožje, ona postavlja most bratstva. Govornik je žel vse priznanje in odobravanje. Po ponovnem pozdravu Asena Zlatarova je bil oficijelni del končan. Sledila je zabava, kjer so se prijateljski in bratski odnošaji še poglobili. Dr. Josip Prodan: Problem tuberkuloze Tuberkuloza je bila do nedavna skrivnostna bolezen, prava božja kazen, o kateri niso vedeli kako nastaja in km tičijo njeni vzroki. Dolgo časa so mislili, ua je dedna bolezen, da jetični starši rodijo že tuberkuloznega otroka, ki mu ni j »omoči. Danes vemo, da se tuberkuloza ne podeduje. Otrok tuberkuloznih roditeljev pride na svet brez tuberkuloznih kali. Šele po rojstvu je stalno v nevarnosti, Slavija (O) BSK Gradjanski Primorje Prvorazredne tekme za podsavezno prvenstvo so se igrale samo v Mariboru Maribor, 19. majnika. Podzvezno nogometuo prvenstvu se je nadaljevalo z dvema tekmama, ki pa sta bili obe odigrani v Mariboru. Spoprijeli so se štirje klubi, da se pomenijo za mesta v spodnjem delu prvenstvene tablice. Rapidu in Mariboru je šlo za teni, da si utrdita pozicije, medtem ko sta se ostala nedeljska tekmovalca. Svoboda in Celje borila za obstoj v podzvezni ligi. Tekma Rapid : Svoboda je končala s pričakovanim rezultatom, presenečenje pa je vsekakor zmaga Celjanov nad Mariborom, ki je pred štirinajstimi dnevi porazi! Ilirijo. Prvenstvena tablica zaznamuje sedaj naslednjo sliko. Železničar 12 8 2 2 33:23 18 Ilirija 10 6 o 2 38:13 1.4 esk 10 5 4 1 27:14 14 Rapid 10 6 0 4 30:17 12 Maribor 12 4 1 7 15:32 9 Celje 10 3 2 5 16:19 8 Svoboda 11 2 3 6 15:55 7 Hermes 11 2 0 9 22:33 4 Rapid : Svoboda 7:3 (3:0). V pomladanskem podzveznem prvenstvu je mariborska Svoboda dosegla prav lepe uspehe. Porazila je Maribor, s ČSK in Celjem pa je remizirala. Tokrat pa je naletela na tršega ua-sprotnika, ki jo je skoraj igraje prisilil, da je morala visoko kapitulirati na lastnem igrišču. Tekma se je odigrala dopoldne in ji je prisostvovalo do 300 ljudi. Obe moštvi sta nastopili z nekaterimi novimi ljudmi, ki so se pa obnesli bolj pri Rapidu, kot pri Svobodi. Pri Rapidu sta bili na višini obramba in krilska vrsta, manj napad, v katerem še ni prave povezanosti. Dobra moč je vsekakor Bäumel. — Svoboda je morala nastopiti brez svojih najboljših, ki so šli k vojakom. Zato že spočetka moštvo ni imelo samozaupanja, po dobljenih golih pa je popolnoma klonilo. Fantje se tokrat niti potrudili niso, kar je bila nekoč njihova glavna odlika. Vendar so še bili nekateri, ki so na momente pokazali, da jim ni vseeno. Kot že rečeno, je bil Rapid gospodar na igrišču in so Svobodaši le rekdo prodrli do nasprotnikova svetišča. Iz teh nenadnih prodorov so rezultirali tudi goli v njihovo korist. Tekma je bila monotona, poživljali so jo mestoma na nedopusten način Rapidovci. — Sodnik g. Nemec je sodil v zadovoljstvo obeh nasprotnikov. Celje : Maribor 3:1 (1:0). Pri tej tekmi se je bolj kot kje potrdilo pravilo, da je žoga obrogla in da so vsake prognoze v nogometu tvegane. Celjani so si osvojili obe točki in se tako — vsaj začasno — pomaknili na šesto mesto podzveznega prvenstva. Mariborčane poraz ni zadel prehudo, obdržali so se — seveda tudi samo začasno — na petem mestu. SK Celje je moštvo, ki igra dokaj preprost nogomet, pa zato solidno in vedno po že preizkušenih metodah. Specialiteta so nenadni prodori, ki so nevarni še za tako močnega nasprotnika. Tako je bilo tudi v tem srečanju. Kljub lepi in za Celjane pomembni zmagi, niso s svojo igro navdušili. V napadu je odlično desno krilo in srednji napadalec, kojih odlika je izredna prodornost. Maribor je razočaral do temeljev. Uvod v igro je dal slutiti srečen dan, pozneje je enajsterica prišla iz kontakta: povzela je igra gostov, kar pa ni moglo voditi k uspehu. Po slabi igri kljub temu poraz ni utemeljen, z ozirom na številne prilike za uspeh. Napad je spremljala smola, še bolj pa neodločnost. — Najzanesljivejša je bila krilska vrsta, kjer se je vidno uveljavljal srednji krilec. V prvih potezah Celjani niso prišli do sape in vse je kazalo, da se bodo vrnili poraženi domov. Toda v 19. minuti sledi nenadoma prodor in še preden je vratar Maribora utegnil uspešno intervenirati, je žoga tičala v mreži. Strelec je bil Presinger. — V drugi polovici so Mariborčani izenačili v 17. minuti z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Dušan. V 30. minuti je po krivdi vratarja prišlo Celje po Ivanu v vodstvo 2:1. Tretji in zadnji gol je v 38. minuti zabil v glavo Zupanc. Sodil je g. Ramovš iz Ljubljane dobro. V predtekmi so juniorji Maribora porazili juni-orje Celja z rezultatom 4:1 (1:0. Sodil je g. Pušenjak v stilu velikega nepoznavanja pravil. Drugorazredno prvenstvo v Ljubljani. Sloga : Svoboda 2:0. Grafika : Mladika 5:0. Jadran : Slovan 3:1. Reka : Slavija 7:0. Mars : Korotan 3:1. V Celju: Olimp : Jugoslavija 3:2. Lahkoatletski miting ASK Primorja. Ta miting naj bi bil nekaka revija naših lahkih atletov, iz katerih bo sestavljena reprezentanca Ljubljane, ki bo nastopila v soboto in nedeljo proti reprezentantom Beograda. Zaradi slabega vremena se miting v nedeljo ni nadaljeval, okrnjen pa je bil tudi v tem, da cela vrsta naših atletov sploh ni nastopila. Poleg Primorja so nastopili tudi atleti Ilirije, Sloge in Korotana. Doseženi so bili tile rezultati: 100 m seniorji: 1. Cerar Drago (Pr.) 11.1, 2. Žgur Mirko (Pr.) 11.7, 3. ijrbančič (Pr.) 11.8, 4. Šušteršič (Pr.), 5. Pribyl (Pr.), 6. Štok (Pr.). 100 m juniorji: C: 1. Malnarič Jože (Pr.) 12.3, 2. Malahovsky (Pr.) 13, 3. Baloh (Pr.) 13.2 Met krogle: 1. Jeglič (I.) 12-58 m, 2. Ser-še (Pr.) 11-52 m. Met krogle juniorji C: 1. Pribošek (I.) 12-25 m, 2. Baloh (Pr.) 11.42 m, 3. Skaza (Pr.) 11-36 m. Tek 400 m: 1. Gaberšek (Pr.) 54-9. Brez konkurence, ker sta Weibl in Skušek izstopila po 200 m. Skok v daljavo z zaletom sen.: 1. Slapar Bo-leslav (Pr.) 6-32, 2. Požar (Pr.) 6-30, 3. Šušteršič (Pr.) 6-07, 4. Štok (Pr.) 5‘85. Skok v daljavo jun. C: 1. Malnarič (Pr.) 6-30, 2. Baloh (Pr.) 5-47, 3. Malahovsky (Pr.) 5-09. Tek 5000 m: 1. Bručan (I.) 16:20 in ena petina, 2. Starman I. (Sloga) 16-44, 3. Srakar I. (Pr.) 16:48 in štiri petine, 4. Meršek (Pr.) 17:12 in štiri petine. Skok v višino z zal. sen.: 1. Slanina (Pr.) 1-65, 2. Stegu (I.) 1-60, 3. Beranek (Korotan) 1-50. Skok v višino z zaletom jun. C: 1. Pribošek (I.) 1-55, 2. Baloh (Pr.) 1-50. Tek 800 m: 1. Gaberšek (Pr.) 2:05.4, 2. Czur-da (Pr.) 2:08.2, 3. Skušek (Pr.) 2:13.2 Gaberšek sigurno zmagal. Czurda mnogo slabši kakor običajno. Met diska: 1. Serše (Pr.) 36 01, 2. Jeglič (I.) 35.37, 3. Banko (I.) 33.98. Troskok jun. C: 1. Pribošek (I.) 11.50, 2. Baloh (Pr.) 11.18. Troskok sen.: 1. Perpar (Pr.) 13.77, 2. Slapar Boleslav. (Pr.) 12-65. Tek 1500 m sen.: 1. Goršek (Pr.) 4:25, 2. Lombar, 3. Arčon (oba Sloga). Tek 1500 m sen.: 1. Goršek (Pr.) 4:24, 2. Srakar F. (Pr.) 4:29-5, 3. Pogačnik (Pr.) 4:31, 4. Osterman (I.) 4:43, 5. Ogrin M. (Pr.) isti rezultat. Najboljši čas je dosegel sicer Krevs, 4:23-6, tekel pa je samo izbirno za Beograd. Inozemski nogomet Praga: Kladno.-Bohemiaus 3:1, Slavija:Žideiii-ce 3:1. DFC : Teplitzer FC 2:0, Prostjejov : Plzen 3:2, Viktorija : Kolin 3:1. Dunaj: Rapid : Vienna 1:1 (1:0), Wacker : Favoritner FC 2:2 (2:1), Hakoah : WAG 2:1 (1:1), FC Wien : FAC 1:1 (1:0), Liberias : Austria 4:2 (2:1), Admira : Wiener Sportklub 4:1 (3:0). 15.000 gledalcev. Italijansko prvenstvo Milan : Juventus 3:0!, Ambrosiana : San-pierdarena 0:0, Fiorentina : Bologna 1:0, Roma : Palermo 5:1. Napoli : Livorno 1:1, Pro Vercelli : Alessandria 1:0, Torino : Lazio 2:1, Brescia : Triestina 2:1. Berlin: BSC Hertha : P. S. V. Chemnitz 1:2. Pariz: Francija : Madjarska 2:0. Amsterdam: Nogometna tekma med Anglijo in Nizozemsko, ki je bila obenem njun prvi mednarodni spopad, je končala z zmago Angležev v razmerju 1:0 (0:0). Tekma se je vršila v olimpijskem stadionu. Prisostvovalo ji je 40 tisoč gledalčev. Angleži so izjavili, da ima Nizozemska eno najboljših amaterskih moštev na svetu. * Koturaški savez kraljevine Jugoslavije pod-savez Ljubljana. Službeno iz seje 19. t. m.: Glasom dopisa Saveza — Zagreb z dne 9. t. m. stav-Ijajo se pod suspenz radi neplaćanja redne letne članarine Savezu sledeči klubi: Ilirija — Ljubljana, Zarja — Jesenice in Zora — Trbovlje. Opozarjajo se navedeni klubi, da do 31. t. m. poravnajo predpisano članarino, ker bodo v nasprotnem primeru brisani kot člani Koturaškoga saveza. Gospodarska, kulturna in prosvetna društva Trnovskega okraja v Ljubljani prirede dne 1. junija romanje na Oplenac, da se poklonijo smrtnim ostankom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odhod iz Ljubljane z večernim brzim vlakom v soboto, dne 1. junija ob 20. uri. Povratek dne 4. junija ob pol 11. uri. Vožnja za osebo tja in nazaj vštevši avtobus Din225'—. Ob poklonitvi bo položen na grob kralja Mučenika krasno izdelan slovenski svečnik »Stöber« s spominsko knjigo. Prijave se sprejemajo v gostilni Soklič, Pred Konjušnico, do incl. 26. t. m. Vse članstvo trnovskih društev in njih prijatelji se vabijo, da se prijavijo v čim večjem številu. Pripravljalni odbor. Borzna poročila Curili, 20. maja. Beograd 7'02, Pariz 20'38, London 15-225, Newyork 309‘5, Bruselj 52‘325, Milan 25’50, Madrid 42'225, Amsterdam 209'5, Berlin 124'40, Dunaj 58, Stockholm 78'425, Oslo 76'425, Kopenhagen 67'90, Praga 12‘89, Varšava 58-30, Atene 2'94, Carigrad 2‘50, Bukarešta 3'05, Helsingfors 6'73, Buenos-Aires 0'80, Kako bodo kmetic plačali dolgove svoiim zadrugam? Kakor znano je vlada s spremembo uredbo o kmetski zaščiti prepustila kmetijskim zadrugam, da same sestavijo načrt za odplačevanje dolgov zaščitenih kmetov, kateri načrt pa stopi v moč šele kadar ga odobri kmetijski minister. Kakor smo dalje posneli iz poročila ö občnem zboru Zveze slovenskih zadrug, objavljenem v 1. štev. našega lista, je ta Zveza zasnovala pismeno anketo, da ugotovi, ono sredino med zadrugami in njihovimi člani — kmeti, ki omogoča tako rešitev, da no bo ohranila življenja enemu za ceno pogina drugega. To je tembolj potrebno, ker so pri zadrugah po večini kmetje tudi upniki-vlagatelji in člani-poroki, tako da so prizadeti kmetje sami tako kot dolžniki kakor tudi kot upniki in poroki. Dokler in če torej država ne najde boljšega izhoda za vs»e strani — za kmete-upnike in kmete-dolžnike in njihove zadruge — toliko časa jo treba pač hoditi srednjo pot. Zveza je proučila obširne in zanimive predloge kmetijskih zadrug, nato pa stopila v stik z ostalima Zvezama v svrho sestave enotnega zadružnega odplačilnega načrta za vso banovino. Zanimivo je, da sta ugotovili ostali Zvezi bistveno onak rezultat ankete. Zato je bilo lahko sestaviti enoten odplačilni načrt, ki so ga nato poslale Zveze kmetijskemu ministrstvu v odobritev. Ministrstvo je zdaj nam odobrilo, v moč pa bo seveda stopil šele po objavi v Službenih novinab. Besedilo načrta j obresti na leto. čl. 3. Dolžniki-kmetje morajo vsako leto najkasneje do konca novembra meseca plačati obresti od dolžne glavnice po čl. 2. tega odplačilnega načrta. Od dne dospelosti se računajo zamudne obresti v enaki izmeri. Čl. 4. Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki-kmetje — izvzemši slučaj v čl. 5. — v 12. letih po sledečem načrtu: v letu 1935 1%, v letu 1936 2%, v letu 1937 3%. v letu 1938 4%, v letu 1939 5%, v letu 1940 7%, v letu 1941 9%, v letu 1942 11%, v letu 1943 13%, v letu 1944 14%, v letu 1945 15%, v letu 1946 16%. Kot dolžno glavnico se smatra »tanje dolga, izračunano po čl. 3., odst. 5. uredbe z dne 3. avgusta 1934. Odplačilo na glavnico je plačaij vsako leto najkasneje do 30. novembra. Čl. 5. Če dolžna glavnica pri zadrugi ne presega zneska Din 6000-—, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj po % dolžne glavnice, in sicer do konca novembra vsakega leta. čl. 6. če dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz lega odplačilnega načrta. Čl. 7. Ako zadruga ugotovi, da dolžnik odtujuje ali obremenjuje ali pustoši svoje premoženje tako, da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta z dnem, ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo o tem. Proti taki odločbi zadruge ima dolžnik v roku 15 dni od prejetega obvestila pravico do pritožba na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča dokončno. Radio Torek, 21. maja. Ljubljana: 11.00 Šolska ura: Naše Barje — pokrajinska oddaja, izvaja narodna šola na Barju, vodi g. Tit Grčar — 12.00 Bolgarska pesem in bolgarski ples — 12.45 Poročila — 13.00 Čas, vreme, obvestila — 13.15 Gosli, čelo in klavir — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Otroški kotiček: Striček Matiček kramlja in prepeva — 18.40 Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00 Radijski jazz — 19.30 Nacionalna ura: dr. Smilja Kostič-Jovčič, asistentka univerzitetne dečje klinike: Zaščitno cepljenje otrok proti tuberkulozi — 20.00 Rezervirano za prenos iz Uniona, v odmoru okrog 21.30 Čas, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. — Beograd: 20.40 Simfonični Čl. 8. Obresti, ki bi jih bil moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934, se smejo prisilnim potom izterjati po preteku 15 dni po objavi tega odplačilnega načrta v »Službenih novinab«. čl. 9. Predpisi uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934 se smiselno uporabljajo, v kolikor ne nasprotujejo določilom tega odplačilnega načrta. Čl. 10. Odplačilni načrt zadobi moč z dnem, ko se objavi v »Službenih novinab«'. Pripomba k načrtu. Bistveno v načrtu je predvsem to, da se naslanja na lansko uredbo o kmetski zaščiti in da se tudi po vsebini le malo razlikuje od nje. Pojma kmeta ne spreminja, prav tako tudi ne odplačilne dobe 12 let. Glede obrestne mere dovoljuje malenkostno izjemo samo onim sicer bolj redkim zadrugam, ki delajo pretežno z dragimi izposojili. Ostrejše sankcije pa določa načrt za one dolžnike, ki ne bi hoteli plačati ob roku m za one, ki v škodo zadruge odtujujejo, obremenjujejo ali pustošijo svoj« premoženje. To je povsem pravilno, ker ne gre, da bi zaščita ubijala ljudsko moralo ali celo »ščitila« lahkomiscl-neže in sebičneže, da bi laže povzročali gmotno škodo zadrugam. koncert — 22.30 Prenos iz restavracije. — Zagreb: 20.30 Klavirski koncert — 21.00 Zvočna igra — 21.30 Vokalni koncert — 22.15 Koncert seksteta. — Berlin: 20.15 V srcu poruhrske industrije (radijska slika) — 21.00 Moniuszkova opera: Verbum nobile. — Beromünster: 20.45 Zenski zbor — 21.25 Hiša Adam (zvočna igra). — Breslava: 21.00 Zborovski koncert — 23.10 Vokalni in orkestralni koncert. — Brno: 19.10 Petje in glasba. — Frankfurt: 19.00 Kmečka in narodna glasba — 21.00 Glasba in svetovna zgodovina. — Lipsko: 20.15 Skladbe Koste Konstantinova — 22.30 Glasba za lahko noč. — Luxembourg: 21.30 Belgijske skladbe — 22.30 Plesna glasba. — Milan-Trst: 21.00 Simfonični koncert. — Monakovo: 21.00 Radijski orkester — 22.30 Vokalni koncert. — Paris Poste Parisicn: 20.20 Koncert glasbenega društva Colonne — 22.30 Lahka glasba. — Praga: 20.05 Beethovnova »Missa solehimis (solisti, zbor in orkester) — 22.30 Sodobna glasba. — Rim: 20.50 Orgelski koncert — 22.00 Koncert orkestra (lahka glasba). — Strasbourg: 20.30 Opereta »Genovefa iz Brabanta«. — Stuttgart: 21.00 Brezskrbno vesel: ura — 22.30 Vokalni, nato instrumentalni kon cert. — Varšava: 20.00 Veliki variete (preno iz Lwowa) — 21.00 Moninszkova opera »Verbiu nobile« — 22.45 Lahka glasba na ploščah. — Dunaj: 20.00 koncert radijskega orkestra dunajskih simfonikov — 22.1(1 Orgelski koncert — 23.25 Plesna glasba. Nacionalna ura ob 19.30 za vse Iri jugoslovanske oddajne postaje: Dr. Smilja Kostič-Jovčič. asistentka univerzitetne dečje klinike: Zaščitno cepljenje otrok proti tuberkulozi. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. uri. 20. maja, ponedeljek: Zaprto. 21. maja, torek: Žalujoči ostali. Gostovanje v Celju. 22. maja, sreda: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. uri. 20. maja, ponedeljek: Zaprto. 21. maja, torek: Zemruda. Red B. Drama. Poslednji dan predprodaje vstopnic za gostovanje mariborskega gledališča je danes, zato opozarjamo p. n. občinstvo, da si pravočasno rezervira sedeže za to izredno zanimivo gostovanje, ki se more vršiti samo, če bo pokazal današnji zaključek predprodaje, da je prodanih dovolj vstopnic, ter se je tako nadejati kritja režijskih stroškov. V nasprotnem slučaju, se bo moralo gostovanje odpovedati. Zato ponovno opozarjamo obiskovalce gledališča, da pripomorejo s čim številnejšim obiskom do gostovanja mariborskega ansambla. Prvi večer bogo igrali Wildeovega »Idealnega soproga« v režiji Vladimirja Skrbinška, drugi večer pa Ratajevo »Kvadraturo kroga«, ki jo je zrežiral ing. arh. Bojan Stupica. Predprodaja se vrši od 10. do 'A 1. ure in od 5. ur popoldne. Pokažimo, da znamo ceniti kulturno delo mariborskega gledališča. Opera. Prva repriza Koczalskega opere »Zemruda«, ki je doživela pri premieri nedeljen uspeh bo v torek 21. t. m. za red B. Dejanje je posneto po orientalski pravljici iz zbirke »Tisoč in en dan«. Tipični, orientalski, folklorni motivi prepletajo invenciozno glasbo Koczalskega. Izredno lepi zunanji okvir, inscenacija in kostumi so izdelani po načrtih inž. Franza. Sodelujejo: v glavni vlogi ga. Gjungjenac, nadalje ge.: Kogojeva, Poličeva, Rakarjeva, v glavnih moških partijah gg.: Gostič in Primožič, ter gg.: Marjan Rus, Marčec, Petrovčič, Franci, in Jože Rus. Dirigent: dr. Švara, Režiser: prof. šest. Koreograf: P. Golovin. Ta teden bo premiera de Fallove opere »Kratko življenje*, (la vita breve) in Stravinskega balet »Petruška«, Muzikalno vodstvo obeh del je v rokah ravnatelja Poliča. Oner’ je zrežiral prof. Šest. Closp^darsfc** = Gospod minister trgovine in industrije je priznal mednarodnemu vzorčnemu velesejmu, ki bo od dne 1. do dne 11. junija t. 1. v Ljubljani, čisto gospodarski značaj. Istotako je gospod minister odločil, da se smatra XV. Ljubljanski velesejem kot službeno priznana razstava v smislu § 94 Pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojin« od 1. maja 1928. Nepatentirani predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tem velesejmu, so s tem zavarovani s pravico prvenstva od dneva razstavljanja. Dvoino zaslužkarstvo Iz krogov naših čitateljev — državnih upokojencev smo prejeli: Vladina odredba proti dvojnemu zaslužkarstvu je vredna vse hvale in priznanja, vendar je upravičena le v toliko, v kolikor država brani brezposelnega in mu zagotovi prvenstveno pravico do zaslužka. — Brezpomembna pa postane, ako se brezposelni niti ne potegujejo za one vrste dela, ki ga opravljajo državni upokojenci. To zveni sicer čudno, vendar je resnično. Gre tu v prvi vrsti za provizijske službe, ki morda ne zahtevajo posebnega znanja, pač železne vztrajnosti in potrpežljivosti. Nebroj brezposelnih je že vstopilo v take službe, a navadno vsi prej odjenjajo, preden pridejo do kakih uspehov. Take službe nudijo predvsem zavarovalne družbe za akvizacijska dela. Uspehi so seveda vselej dvomljivi, v najboljšem slučaju pa za uslužbenca v gmotnem oziru malenkostni. Prav tako je s provizijskim zastopništvom za razne trgovske tvrdke. Službe so tu povsod na razpolago, nihče nikogar ne odriva. Praksa pa pove, da je ta kruh le s težavo pridobljen. Izmed tisočih, ki ga poizkusijo, se uveljavi in ostane pri delu morda komaj eden. Ni torej nič čudnega, če brezposelni v teh službah ne morejo vzdržati. Poleg drugega mora tak nameščenec imeti vsaj že kak malen- kosten dohodek, ako naj vzdrži v času, ko mu provizijska služba morda po cele tedne ne vrže niti ene same pare. Za take posle so po našem mnenju primerni edino državni upokojenci, ki se s svojimi skromnimi pokojninami le s težavo preživljajo. V dolgoletni dobi službovanja so se navadili vztrajnega dela in bi bilo zato primerno in prav, ako jim državna oblast dovoli, da si na starost s takim provizijskim delom nekoliko olajšajo položaj. S tem nikomur ne odjedajo kruha, ki za brezposelne, kakor je iz navedenega razvidno, v večini primerov itak ni dosegljiv. Šablonsko pojmovanje takih služb dovede včasih do res grotesknih primerov. Finančna uprava je baje nekemu državnemu upokojencu, ki je bil že več let samo na papirju uslužben pri neki zavarovalnici, odtegnila draginjske doklade tudi za nazaj v znesku več tisoč dinarjev. Dotičnega je bil pred nekaj leti zadel mrtvoud in odtlej seveda ni zaslužil niti pare. Opozarjamo na to, da takih služb upokojenci navadno sploh ne odpovedujejo. Prosimo naše gospode poslance, da se za nas tudi v tem oziru pozanimajo in skušajo doseči s strani pristojnih oblasti tako pojmovanje naših razmer, ki bo državi v korist in nam upokojencem ne v škodo. Eden v imenu mnogih. Emil Vachek: 29 Kri ne kliče po maščevaniu... Dosedanja vsebin.. Nemci na Češkem trepečejo radi grozot, ki so jih uganjali nad Slovani med vojno. Bivši kadet Bernard Astenburg je dal postreliti brez vsake sodbe celo družino. Gnusno početje zaživi v vsej strahoti pred nami, hkratu pa gniloba avstro-ogrske vojaške justice, ki je dejanje spretno »zabrisala«. Omenitev rodbine je bila izvrstno izbrana. Bernard, ki je doslej omahoval, se je domislil, kako bi bila njegova mati razburjena, ako bi izvedela, da so ga degradirali. Stegnil je usta v trpek nasmeh, stisnil pete skupaj in rekel: »To me preseneča.« Letz ga je pogledal. Smehljal se je nekoliko porogljivo, nekoliko z odobravanjem. »To sem si precej mislil,« je dejal potem. »Torej je čvekanje?« Astenburg je pokimal: »Prvič čujem, da so bili tu neki ljudje usmrčeni.« Stotnik je zrl nanj neskončno mučno minuto. »Naravno,« je rekel potem s peklenskim posmehom, »ti si vendar v civilu prav-nik. Kje bi bil pravnik zmožen takega mesarskega ^anja!« Bernard je zardel in Letz je vzel njegovo sramovanje za svoje zasebno plačilo za dobri dovtip. »Pišite!« je ukazal potem pisarju. »Kadet Bernard Astenburg je bil zaslišan glede obdolžitve. Izjavlja, da o činu, ki se mu očita, ne ve prav ničesar. Zasliševanje prič. Poročnik Zaričič!« »Poročnik Zaričič je bil poslan s proviantnim oficirjem v Košiče,« je rekel Kneifl mlačno. »Smola,« se je zasmejal Letz. »Zaslišimo ga torej Pozneje. In zdaj pokličite , drugega za drugim, tistih sedem mož. ki so baje to izvršili.« Peklenska komedija se je nadaljevala. »Gromska strela!« je vzkliknil Kneifl. »Davi je bilo treba poslati dvanajst ljudi s transportom. Slučajno je bilo uvrščeno vseh sedem mednje. S tem bo treba tudi počakati.« »Slučaj za slučajem,« se je hehetal Letz. Potem se je obrnil k Astenburgu: »Za zdaj lahko odideš.« Bernard je odšel kakor senca. Zdelo se mu je, da se je onečastil. Nekoliko dni potem, ko so bili že v poziciji, je prišel k njemu pri pregledovanju jarkov Letz: »Astenburg, ti imaš vražjo srečo,« je rekel. »Pravkar sem prejel poročilo, da so se tvoji akti izgubili na poti v Krakov. Nekdo jih je odpihnil. Bogve kdo je bil. Morda nekdo, ki mu je pošel klozetni papir. Ampak tebi je to lahko vseeno. Prihranil ti je najmanj pet let trdnjavske ječe.« Bernard je dobil kmalu nato veliko srebrno medaljo za hrabrost. Gotovo je imel prav, ko je iskal zvezo med svojim činom in tem počaščenjem. Vojaško pravo je bilo dvojno, napisano in resnično. Napisano je bilo zoper njega in moral je varati, da bi se iztrgal iz njegovih krempljev. Toda utelešeno vojaško pravo je bilo na njegovi strani. Kar pa je bilo zanj res novo, je bil dualizem prava. Z vojaškega vidika je bilo morda vse v redu. Toda v globini duše se mu je stalno ozival glas, ki mu je očital, da je ravnal tako slabo, kot je bilo le mogoče. Bilo je torej še drugo pravo in to je bilo zoper njega. Toda bila je vojna, in pripogibaj e se pred strelami, da bi rešil svoje telo, ni utegnil misliti na dušo. Ko pa je prišel domov na dopust, se ni upal izpovedati niti Riti niti Sabini, da, niti svojemu očetu. 4. Da, vsi ti ljudje, vse te žene, to je bilo nekaj groznega. Vedli so se, kakor da bi bila vojna nekaj manevrom podobnega. Zares, vroče so želeli, da bi država zmagala in da bi bil človek zelo hraber. Toda nikakor ni bilo zaželeno, da bi pri tem prelival kri. Sploh nobenih grdih podrobnosti, lepo prosimo. Vojno pa so tvorile samo take podrobnosti. V tej stvari je bilo značilno stališče Sabinino. K hiši Astenburgov je spadal precej prostoren in zelo star vrt. Bila je vsa v trohnenju, ko je prišel Bernard na dopust. Nepopisen in dražeč smrad gnijočega lesa in razkrajajočega se listja je povzročal, da se je vkradalo ljudem v dušo nekaj vznemirjajočega. V vlažni, napol temni uti, kjer se je Bernard pogovarjal s Sabino, se je zdelo, kakor da nekaj fosforescira. Sabina je položila svojo aristokratsko rok vitko in dolgo, na njegovo roko, kakor da jo hoče . tipanjem podrobno raziskati. Bernard jo je gledal z navdušenim smehljajem. Kar mu je ugajalo na tem dekletu, ki je bilo navzlic svoji eterični zunanjosti notranje tako neokretno, da naravnost kvakersko, je bila neumorna in ljubezni polna marljivost, s katero ga je neprestano študirala, prodiraj e z vsakim vprašanjem in vsakim pogledom v njegov nravni stržen. Ugajalo mu je to, obenem pa ga navdajalo s strahom, da ga nekoč stehta in najde lahkega. »Kaj vidiš na moji roki?« jo je vprašal. »Ti ugaja?« Sabina je pritrdila. »Ta roka je tako plemenita.« In nepričakovano je dostavila: »To bi bili morali vedeti, preden so te poklicali, da se boš vojskoval.« Bernard je osupnil in nehote pritegnil roko k sebi. »Kadar potrjujejo v vojake, gledajo na noge in na mišice, toda iz dobrih razlogov ne gledajo na tc ali je človek nagnjen k plemenitosti,« je odgovoril. Sabina je zrla v praznino, »čudno je,« je rekla potem, »da se ravno mi, Nemci, ki hitimo k harmoničnemu življenju, tako radi vojskujemo. Nobenega naroda zgodovina ni tako napolnjena s prelivanjem krvi kakor naša. Menda je v vsaki naši rodbini kak prednik, ki je s slastjo ubijal.« Nenadno je trdno uprla svoj pogled v Bernardove oči in usodno vprašanje ji je privrelo iz ust. »Bernard, ali si že koga ubil?« Globoka vrtania v zemljo Najgloblja' vrtanja so seveda v Ameriki Vsa so se izvršila zaradi iskanja petroleja. Ce mislijo, da bodo našli petrolej, ne poznajo podjetja nikakih težkoč v finančnem oziru. Vrtanje v globino 2000 m stane na primer okrog 4 milijone dinarjev. Najgloblja vrtanja leže v krajib Clarksburg (Pittsburg, 2251 m), Fainnoat 'zapadna Virginija, 2310 m), Santa Fe Springs (I.03 Angeles, 2852 m) in končno pri kraju Ventura tudi blizu Los Angelesa, kjer so dosegli globino 3100 m. Toda v Mehiki imajo še globljo luknjo. V kraju Tuxpan so dosegli 3270 m. In vendar vsi ti podatki ne ustrezajo točno resnici, kajti točno vertikalno, navpično, navzdol je mogoče zvrtati samo roekaj nad 100 m. Vsa globlja vrtanja pa s*e močno razlikujejo od navpičnice. Izmerjena globina ni torej navpična razdalja od zemeljskega površja do dosežene točke, temveč ustreza poševni ali vijugavi črti. Za to imamo mnogo dokazov. Ž.-> v solnih rudnikih v Stassfurtu so prišli na to, prav tako tud; v Južni Afriki. Če so vrtali na pobočju kakega hriba, so često prišli na nasprotnem pobočju hriba na dan, čeprav bi moralo biti vrtanje premočrtno navzdol v notranjost hriba. Mnogokrat se je dogodilo, da ;da se dve vrtanji, ki na površju nista biti daleč narazen, v globini srečali, tako da so vrtalne naprave potegnili v eni jami iz sosednje na dan. Dolžina obeh jam pa je bila kaj različna. Tako je pri razdalji 200 m na MAU OGIASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. I’ri malih oglasih reklamnega značaja stane petitua vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. zemeljskem površju dolžina ene jame znašala 580 m, druge pa 830 m. Posebno pri severoamerikanskih vrtanjih se je to često pripetilo. Čim globlje vrtajo, tem bolj s« odmikajo od navpične umeri. Tako je že znašala vodoravna razlika med začetkom in koncem vrtanja pri globini 300 m 40 m. pri 000 m 120 m, pri 900 m 220 m, pri 1200 m 350 m, pri 1500 m 490 m, pri 1800 m 650 m. Prava navpična razdalja je vedno krajša, pri 300 m se skrajša na 297 m in pri 1800 m že na 1636 m. Pri dozdevni globini 3000 m se spodnja točka odmakne od zgornje za celih 1350 m in znaša prava globina samo 2200 m. Nagnjenost vrtanja določajo s kompasi in nihali. Dočim se nagnjenost lahko določi, je smer nagnjenosti nekoliko težje določiti. Vzrok nenavpičnega vrtanja tiči v različni slojevitosti kamenin. Najbolj navpično se izvrši vrtanje v neslojevitih, masivnih kameninah. Dobro se vrta tudi skozi vodoravne sloje, če pa so sloji nagnjeni, je vrtanje otežkočeno, in sicer čim bolj so nagnjeni, tem težje je. Svedri namreč ne - vrtajo v tem slučaju sloj, temveč raje zdrknejo med posameznimi sloji poševno po sloju navzdol. Taka vrtanja mnogo škodijo tako znanstvenemu raziskovanju zemeljske notranjščine kakor iskanju petroleja samega. Dela se napačne zaključke o zemeljskem sestavu in tudi pri ocenjevanju o bogastvu na petroleju. Poševno vrtanje je tudi dražje. Izračunali so, da je pri globokih vrtanjih potrebno skoraj 50 % več časa in da je treba skoraj 20 % več delovnih sil. Sicer se pazi, čimbolj mogoče, toda mnogokrat nič ne pomaga. HLkTOE ELEKTROMOTO R.f 1 POCENI! »Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom elektromotorje za istosmerni tok. 300 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še ua istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št. 10/11.« GOSTILNA z vsemi pripadajočimi stavbami, v neposredni bližini Maribora, je naprodaj. Do-biekanosno podjetje! Resni reflektanti naj se obrnejo po informacije na Sokolsko župo v Mariboru. IZDELUIE van®» SOLIOUO HusaKna st.detj INSERIRAJTE V „GLASU NARODA«! Za mal’ d’narja dost’ muzke d. z o. z. PLOŠČE — GRAMOFONE Izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTRQTQN PASAŽA NEBOTIČNIKA Zgodovinske anekdote Koncem 18. stoletja je obiskala cesarja Jožefa II. na Dunaju posebna deputacija iz Maroka, ki jo je vodil paša tangerski Abd-el-Međak. Za Marokance je vladalo na Dunaju ogromno zanimanje. Najbolj so se zanimali Dunajčani in Dunajčanke za marokanske žene — paša sam je imel 5 žen. Ko je bil paša nekoč povabljen v neko družbo, ga je vprašala ne posebno lepa, a prav našemarjena Dunajčanka, če ima res 5 žen. Paša je prikimal, da je to res. »Ni mogoče«, se je začudila Dunajčanka. »Pač, pač«, je odgovoril paša, »pa vsaka od njih je lepša kakor vi, samo tako našemarjena ni nobena!« * V Pariz je prišel okoli 1. 1900. vladar Pei'-zije, ki si je hotel temeljito ogledati vse zanimivosti Pariza. Tedanji upravnik policije v Parizu Marbillet je vsled tega povabil odličnega tujca, naj prisostvuje obglavljenju nekega velikega zločinca. Perzijski vladar je gledal obglavljenje z vidnim zadovoljstvom, nato pa je pokazal s prstom na nekega časnikarja in je rekel Marbilletu: »Še tega!« Ker mu pa te želje niso izpolnili, se je ozlovoljen obrnil proč in pri svojem slovesu je dejal Marbilettu: »V moji domovini bi bilo ustreženo vsaki vaši želji!« * Cesar Franc Jožef I. je pozdravil na kolodvoru turškega sultana Abdula Medžida, ki je prišel na Dunaj na obisk. Sultan je prav radovedno poslušal cesarjevega tolmača. Ko je ta končal, je tudi on rekel nekaj besed svojemu tolmaču, ki je nato začel dolg pozdravni govor. Cesarju se je pa čudno zdelo, kako da govori tolmač tako dolgo, ko je vendar sultan izgovoril le par besed, in je vprašal svojega tolmača, kaj je sultan prav za prav rekel. Tolmač mu je zadevo hitro pojasnil: »Sultan je naročil svojemu tolmaču, naj »temu gospodu« pove kaj ljubeznivega! Mesto milionarlev Po najnovejši davčni statistiki živi v Kodanju 280 oseb, med temi 56 žena, ki premorejo nad ■en milijon danskih kron premoženja. Po neuradnih cenitvah pa živi tam najmanj trikrat toliko milijonarjev. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru! ‘Mestno, občina celjska naznanja žalostno vest, da je dne 19. maja 1935 preminil njen dolgoletni podpredsednik oSvam ‘Mtzvzzihcsa? Blagega in zaslužnega pokojnika, čigar izgubo bridko obžalujemo, ohranimo trajno v najboljšem spominu. Celje, 20. maja 1935. •ff# «ižl Sporočamo tužno vest, da je naš mili Ivan Ravnikar veletrgovec v Celju po dolgem bolehanju in težki operaciji v Gradcu v nedeljo dne 19. t. m. ob sedmih v jutru v 62. letu svoje dobe mirno preminil. Pogreb dragega rajnika bo v torek ob petih popoldne od mrtvašnice na mestnem pokopališču v rodbinsko grobnico. Sveta maša zadnšnica bo v sredo ob 8. uri v cerkvi Sv. Daniela. Celje, 20. maja 1935. Tečno za njim žalujoči: AMALIJA, soproga; PAVLA in BOŽIDAR, otroci; VERA, snaha; TODOR LAZAREVIČ, zet; INES in IVAN, vnučka; vse drugo sorodstvo. I Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju, javlja svojim članom pretužno vest, da je njegov prvi in večletni zaslužni podpredsednik cJvim ‘Ravnikcu* veletrgovec v Celju dne 19. maja v Gradcu preminil. Čast njegovemu spominu. Celje, 20. maja 1935. Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje, naznanja tužno vest, da je v nedeljo preminil zaslužni član upravnega odbora gospod (Jvczzi RavwiittaLv spomin! Zaslužnemu in delavnemu možu ohranimo časten Celje, 20. maja 1935. --v* ' .1:- • •• v:.?.« Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.