NO. 127 Ameriška Domovina * SPIRIT S iUAO€ ONLY SLOVCNIAN MORNINO NRWSPAPCR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 29, 1948 LETO L. - VOL. L. Maršal Tito in Kardelj obsojena PRAGA. — Komunistično glavno glasilo “Rude Pravo” objavlja, da je v jugislovanski komunistični stranki izvršena nova čistka na seji Kominijorme, ki je bila v Rumu-niji v juniju. V smislu sklepa Kominforme se izključujejo iz komunistične stranke Josip Broz Tito, predsednik vlade v Jugoslaviji, Edvard Kardelj, podpredsednik vlade, Milovan Gjlas, podpredsednik vlade in minister za Črno goro in Van VJjias, puujjieuacuuiK. viauc m muuoiwi ca *»» Aleksander Rankovič, general, minister noranjih del in šef OZNA-e v Jugoslaviji. Poročilo drugih imen ne navaja, pač pa splošno govori, da so se jugoslovanski komunisti, ki vladajo, oddaljili od pravega Ljeninizma in Stalinizma in so povzeli trockistične metode. Komunike prav, da ni bilo nobene demokracije v komunistični stranki v Jugoslaviji, da Tito in njegovi ljudje niso znali uspešno voditi petletnega komunistične)?3 obnovitvenega načrta. Dalje se povzpenja komunike do\trditve> da so marSa* Tito in njegovi ljudje delali sovjetska ^usii‘ sovražno politiko, da so šli predaleč v korist zapadi1*111 imPer*alizmu, da so ddali kakor da bi kapitalistične dnŠave Postavljale manjšo nevarnost za ne-7avknn«r Itnmcf' vije, kakor pa Sovjetska Rusija, da so zato napravili celo! i[st0 popuščanj v korist kapitalističnih držav. Končno jih {‘bdolžuje, da so nesposobni in da se poslužujejo lažnjive d( o j f JnK 1117 8t Clair At«. (JAMB|£2^irodit*) * 0U° _______Publlthcd dally except Siturdiyi, Sunday tnd Holiday_p , četrt NAROČNINA Zb Zed. države $8.50 na leto; ra pol leta »6.00; za leta fS.OO. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6, za 8 mesece »3.50. reh vedno in za vsako ceno složna, je dobro orodje za izvajanje demokratičnega parlamentarnega sistema, le taka strankarska organizacija daje narodni politiki značaj stalnosti in zanesljivosti, ki vzbujata zaupanje doma in v svetu. Prepričani smo, da bo ameriški narod pri november-skih volitvah zavrgel vse poizkuse rušenja njegove demokratične strukture in dokazal svetu kako je svobodna demokratična tekma združljiva in uspešna dokler jo narod ■vodi v svobodni samodisciplini in ljubosumno složno čuva osnove in ogrodje demokratičnega reda. .....................................—****** SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per year; »5 for 6 months; »8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.50 for 8 months. Entered it tecond-clut metier Jenotry 6th, 1908, «t the Pott Office et Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187». »88 No. 127 Tues., June 29,1948 BESEDA IZ NARODA l|111lllll,"“""'*““....*....... mn i**j| Znak zrelega naroda Po dolgih mesecih živahnih in mestoma tudi ostrih bojev z republikansko predsedniško nominacijo je končno konvencija izzvnela v mogočen akord soglasja in enotnosti, ne da bi bil katerikoli izmed kandidatov pokazal, da je ostalo želo nejevolje ali razkola. Č? je vodstvo republikanske stranke res vodilo priprave za konvencijo in krmarilo k temu izidu nominacije, se mu mora čestitati, da mu je to uspelo po vseh pravilih demokracije in solidnega vodstva javnega življenja. Republikanska stranka je bila v dolgoletni opoziciji. V vrhovih državne uprave se njeni ljudje niso mogli izkazati. Zadnje njieno predsedovanje ni v dobrem spominu niti med njenimi lastnimi pristaši, kaj šele med drugimi državljani. Naloge ki so na obzorju ameriške domače in zunanje politike, so’težje kot so kedaj bile. Na Ameriko je padla ogromna odgovornost za usodo sveta v bližnjih dogodkih, ki bodo prinesli ali utrditev njenega ugleda, političnega svetovnega upliva in gospodarske moči, ali pa padec v inflacijo, politično osamljenost in oslabelost v mednarodni politiki in gospodarstvu. Kandidat, ki naj prevzame vlogo prvega odgovornega držvnika koj zaupnik stranke, mora imeti predvsem javno, jasno izraženo in podčrtano zaupanje cele stranke, ki naj ga v težki dolžnosti podPira- Republikanci niso imeli priznane in od javnega mnenja sprejete izredne doma in v svetu veljavne osebnosti. Po Rooseveltu je sploh v celi $me-i iški demokraciji v tem oziru nastala praznina / Po vojni so stale v ospredju same vojaške osebnosti. Temu čutu, ki morda ni najzdravejši, je bilo treba daji ventila, da se v javnosti izživi in preizkusi. V republikanski stranki Le tako naprej! Strabane, Pa. — Pošiljam naročnino za eno leto naprej in obenem pa moram čestitati našemu uredniku na tako neustre-šenemu delu, ki ga tako dobro pelje naprej. Nič se ne ustraši naprednjakov ali bolje rečeno komunistov, ki vedno nekaj o-betajo, dati pa ne morejo niče-r. Saj sem še v starem kraju večkrat slišala, da so Ribničanje rekli, da to so “dvej reči” — obljubiti in dati. — Izpolniti o-boje je večkrat precej težko in tako bodo še delali. No, pa kdor jim hoče verjeti, naj jim le verjame in mu privoščim srečo. — Pozdrav, Rose Krall. _____gpartanska mati je tolažila svojega sina, ki je bil zaradi ran dobljenih v vojni, ohromel, takole; “Ne bodi žalosten, sin moj, vsak korak te spominja tvoje hrabrosti!” Za naš časopis Wyandotte, Mich. — Priloženo pošiljam naročnino kar za dve leti za to našo lepo “Ameriško Domovino,” ki je res zanimiva, posebno za nas katoličane; pa tudi špasna, večkrat se smejem, ko berem kakšno špas-no po "kranjsko,” saj to mi pomaga ohraniti moj materin jezik. Tukaj, kjer jaz živim, r.i Slovencev in tudi moja žena ne zna slovenskega jezika. Zato se pa prav lepo zahvaljujem našim urednikom za njih trud, ki nam delajo dostikrat kratek čas, s kakšno pristno “kranjsko” šalo. Dostikrat bi se rad znašel med našimi rojaki, posebno kadar berem, da bodo tukaj ali tam obhajali kako pomembno slavnost med Slovenci. Le tako naprej in živeli Slovenci! Vse prav lepo pozdravljam in posebno pa Clevelandča-ne in ostšjam s spoštovajem zvest Slovenec, Charles Kohler. --------v—------ Komunist novinar o naših beguncih v Špilalu tranki je desno, konservativnejše iji politiki k’ izolacijonizmu, v doma- krilo, nagnjeno v zunanji pwmw *. či politiki k starokopitnemu državnemu gospodarju z varčevanjem in stiskanjem na vseh straneh. Ima pa to krilo stranke prav sedaj izvrstne zastopnike, osebno velike može. Samo javna tekma, v kateri so mogli izrabiti vsi vse svoje argumente in imeli polno priliko, da na najboljši način ute-melje svoje stališče, je mogla izbrusiti opozicijske ostrine in izčistiti pojme. Iz vseh teh razlogov je pustilo vodstvo stranke razli-šne kandidate, da so s polnimi jadri prekrižarili Ameriko in najširše plasti naroda obvestili o svojih idejah in kvalitetah. Močna tekma je služila stranki sami za najboljšo agitacijo. Vzbudila je zanimanje in- napetost, privabila je k mikrofonom in radijskim aparaaom sto milijonov jludi in prisilila tisk vse Amerike, da se davno in stalno več mesecev peča samo z razvojem dogodkov v republikanski stranki, z njieno konvencijo in nominacijo. To brodarjenje po širokem morju javnega mnenja je lahko zelo nevarno ali je neobhodno potrebno, ker se le po tej poti, tudi skozi razne vetrove in viharje pride, v varen pristan resničnega, izbrušenega zaupanja in zanesljivega imenovanja strankinega zastopnika za najvišjo službo. Na konvenciji sami se je prvič začutilo kam merijo vo dilni odgovorni ljudje v strankinem vodstvu. Ko je senator Martin izjavil, da odstopa in z vso svojo močjo v stranki priporoča, da delegati glasujejo za Deweya, je vsak poznavalec stvari vedel, da je Martin to storil v smislu želje odločilnih ljudi v stranki. Sicer pa je tekma ostala do konca odprta in so bila vsa presenečenja mogoča. Šele ko je pri drugem glasovanju dobil Dewey močan priliv takih, ki so popreje glasovali za razne svoje lokalne ljubljence in je glavni tekmec Taft spoznal, da ne more priti do skupnega kandidata priti Dew$yu, jt on in za njim vsi drugi s polnimi jadri prešel« najmočnejšemu strankinemu bataljonu in nastala je popolna soglasnost, ki je bila po vrhu še tako veličastno izražena in povdarjena, da so na mah bila pozabljena vsa nasprotovanja tekmecev. hfi nam na tem. da bi razmotrivali ali je glasovnica, ki jo je izglasovala npubliknska konvencija najboljša in najsrečnejša. Ni nam na tem, da bi ocenjevali kandidate ali prerokovali volivni uspeh republikancev. Hoteli smo le povdariti, da je ta konvencija po našem prepričanju utrdila vero v ameriško demokracijo. Narod, ki more potrošiti milijone za svobodne tekmo, ki zalaga svoje moči cele mesece za to, da izbere svobodno Amerike, ampak le nazaj — v Tito vraj !- sa cciuic. n»v iu jc piciinusm ivamtii ucmeiuacijc. rrav “pa čemu pisati proti komu-tu so ae nekatere predvojne evropske demokracije izprevr- nističnim lažem, saj se to ne gle v anarhijo, ki je nehote pomagala na konja diktaturam izplača,” bo kdo dejs in totalitarnim sistemom. yyjcua Viuojuiv pvovuuvj« m oouiidoivpaiija, iva dar je skupnost najvažnejša radi višjega in večjega interesa celote. Prav tu’je preizkusni kamen demokracije. Prav Piše begunec s Koroškega (Nadaljevanje.) Pa se pojavi misel, kako spraviti v sklad to dvoje: na eni strani taka uničujoča sodba o beguncih,jna drugi strani pa akcija, da se jih na vsak na-čin spravi (lomov 'r8'>a^r.a~ nje) Delavcev 'za velika'Tito-va dela —(cestna, železniška itd. —ni nikoli dosti. In najcenejši so delavci, če se jih spravi v koncentracijsko taborišče. To pri beguncih ne bo težko, celo zelo verjetno je to. Ni tudi dobro, da so begunci na svobodi in brez kontrole, kar bo zlasti tedaj, če se preselijo zamorske kraje. Treba je tudi več in več ljudi, da bodo peli slavo velikemu Slovanu Titu itd. Take in različne vzroke bi lahko navajaji, toda poglavitni je pa vendar-le ta-le: De-seb.isoči beguncev v tujini že s svojo eksistenco neprestano pričajo, da Titoslavija vendar ni zemlja in obetani raj, ampak da tam gospodarita strah in, revščina. Iz tega raja še da nes — kljub verjetnosti smrti na meji — ljudje uhajajo in bi jih šlo še desettisoče , samo če bi ne bila meja tako zastražena. In ti tisoči beguncev bodo - po preselitvi — v deželah Amerike vsak v svojem delovnem okolju pripovedovali, kaj so videli, doživeli, na svoji koži okušali v času komunistične revolicije. To pa, kar človek sam doživi, izkusi, tako jasno in določno pove, da se o resničnosti ne more več dvomiti. In v Ameriki bodo videli, da so ti begunci pridni, pošteni ljudje, ntavno nepokvarj eni in resnicoljubni, Njih besede ne bodo drugega kot bridka, strašna resnica o groznih žrtvah in trpljenju pod revolucijo, s katero si je dvignil svoj prestol z rusko pomočjo komunizem v Jugoslaviji in zasužnjil, ne pa osvobodil to ubogo ljudstvo, ki tako neomajno verjelo za- molčimo,\če jim komunistični novinar z fažnjivim pisanjem hoče vzeti čast, umazati njihovo pošteno ime? In ali ni prav, da vsaj v inozemstvu pokažemo in odkrivamo komunistične laži, ko jih morajo v domovini ivi cfl.ait« ovi/iv iiivsvi vviv uivovvt z.a tu, ua iz-uci v- ji uuuvllH svoje kandidate, pa klub ostrini nasprotovanj in raznih mi- je tako neomajno verjelo za- nasilju, torej “fašisti” šljenj končno z vso disciplino in zavednostjo strne svoje veznikoOTi njih Atlanski karti! munističnem izražanju. moči za skupen uspeh, je pokazal, da najvišje ceni slogo in To je p0Kiavitni vzrok, da ti be. Druga je o kapih in _ ............... 7 . red, da tej dragoceni vrednoti zna podrediti posebne že.je. da gunci ne smejo v svobodne de- dantih' “Ljudje, ki so nas sre- pozdravi Titu, v šo i Tito mes-pozna omejitve posebnega in skupinskega nastopanja, ka- jt]e - ■ ’ — - - - - - -.............. • - ----- rfor ip dknnnnst naivažneiša radi višieoa in večieua infprp- . da se je srečal z ljudmi *. pre da 80 potem tako Pozdravljali Titovega novinatja jn njegovo spremstvo. h0 bi bila edina možnost, da/8j razložimo to nenavadno ''(globoko priklanjanje, ponižjlo pozdravljanje.” Titu je moTgj0 veljati in zato ni bilo nič i pregloboko in nič prepwiižno!(_ Da naži begunci so res z odkritosrčnim spoštovanjem Pjbzdravljali dva komandanta; polkovnika Ryder Young-a v Jpeggez-u, ki se je I'ri avtomob jlski ne8reči ubil, in majorja Ja^je-a, ki so ga pa ravno. Titovxi zatožili in zahtevali njegovo) odstranitev. Bi bilo tudi zelo( zanimivo napisati storijo o »fVavniku dr. Končanu, ki je zhjra] material proti mjr. Jarvie*_n jn nastopil kot glavna pričj, Za 8edanjo angleško u»av0 pa naši begunci dobro vea0( da je zelo nerazpoložena beguncev, kar doslej ni bilo! iyedo pa, da so Angleži dali /to upravo — po blejskem sporazumu, da bi brezobzirno podprla akcijo tovariša 1 rdbcaj jn njegove repatriacij-ske ka^jjgjjg Zato pa sedanjo upravo) srečavajo s hladno pasivnost^, zavedajoč se dobro, da je Up pač najbolj nenaklonjena uigppg od vseh v teku 3 let begunova. / “Km*! AL PA NE Kako bi mogel zapustiti za vselej domačo vas, pa da se ne bi poeebej poslovil od studencev, ki vsaki vasi pojo pesem življenja! (e bom govoril o naših studencih, bom govoril tudi o vaših, ki izvirajo dan za dnem, leto za letom tam za vašo vasjo. O dveh naših studencih bom povedal, vsak ima v mojem srcu svoj poseben oltarček, kjer vsak dan prižigam njunemu spominu sladko misel o nekdanji sreči. Brejnice. . . tako smo rekli studencu, ki je izviral in naj-brže bo izviral do konca sveta, globoki kotlini pod Vinjim vrhom. Prvič sem se napil iz njega vode, ko sem šel z očetom v gozd. Ko sta vola prihropela s težkim vozom iz gozda na plan, sta obstala, ne da bi jima to ukazal. Vedela sta, da bosta pila. Poželjivo sta gledala v dolino pod potjo ter čakala, da so ju oče iz-pregli. Umerjenih in premišljenih korakov sta odšla v dolino, midva z očetom^pa za njima. Ni bila dolga pot preko senožeti do studenca. Kmalu sta bila pri njem. Ko sta vola zavonjala vodo, sta dvignila glavi ter se glasno odsopla. Potem sta sklonila glavi h koritu in počasi pila v dolgih požirkih. Vsa voda v koritu je vzvalovila. Ko sta spet dvignila glavi, se jima je spet dvignita giavi, se juu» |m, uuimoio ...—-- odcejala od makrih gobcev bela la'je naravnost izza ska! in od i L! atmHo inLnln nn i A Lro»« ia ia Sin O P7 P D V voda, kakor da bi imela svetle, žive brke. , iu , -....... itudi omenja novinar. vsi sprejeti kol čisti*Sfnco7 "Kapov*^pS i^ffegunsuni tabo- ge ten zadnji stom v Še veseli moramo biti, da imamo to možnost v ameriški svobodi, ko so nam jo vzeli “naši zaščitniki" v taboriščih. Najprej o “vojnih zločincih.” Saj ta izraz Jjf med najvažnejšimi v komunističnem leksikonu — in novinkr F. M. je važnost, aktualnost-upošteval. Kar petnajstkrat še ponovi te besede! Pa vendar prizna, da “je vojnih zločincev med Jugoslovani v Špitalu malo.” Večina so zapeljanci, ki so i»h vojni zločinci potgenili s seboj zaito, da ti lažje skrili svoje zločinsko delovanje in izdajo med okupacijo.” — Prvič, čudovit vpliv s tem pripisuje novin«* vojnim zločincem: tisoče in tisoče ljudi so mogli — gotovo z magijo — potegniti s seboj v tujino z rodnih domov v času, ko se je že bližala svoboda z osvobodilno vojsko! Ljudje so v masah bežali s Kranjske, ker 50 pod okupacijo prebridko skušali, kaj je komunistični partizan, osvobodilna fronta in osvobodilna borba. Videli so “osvobodilno borbo,” ko je na tisoče ljudi i osvobajala — življenja in pre- „„ moženja. Takega osvobajanja I sto nacistov. (G. Vam smel en krt radi kurioznosti goslavija — ogr kapa vseh kapo' ■'poznamo! Važno vlo-i-'rali kapi v nacističnih iam so to funkcijo obi-avzeli komunisti, kot so tpiisli sploh znali spra-vsa upravna mesta, da niopii skupaj z nacisti dru-rizirati. To je pokazal proces proti — komuni-JHI Ljubljani. Isto je pri-povedo' al ipokojni nar. poslanec ŽebVt, ko je bil prvikrat izpuščen, Kako so komunisti v u-pravi K^l napravili že itak težko življjujjV v KZ še težje vsem, ki niso bili/komunisti. In nič ni pomagalo,\ko se je enkrat skupina protikomunistov s francoskim škofofi na čelu šla prito-janje komuni-listi so tudi o vseh že vodili karak-jo danes vodijo Nehote cela vr-KZ spominja na robodni” Jugo- žit ra to stov. Komu: prebivalcih teristiko k v Titoslaviji. sta ustanov iz ustanove v ‘ slavij i, tako vprašal ali ni podobna ogrom riščevalni in tei dujoči položaj KZ imajo pa ko; bi se človek ila Jugoslavija iu KZ. Ilzko-itično-gospo-tem velikem lunisti — me- irednik, ali bi so se zbali ljudje in so raje vse yam Smel enkrat napisati—zapustili, tudi premoženje, da si radi kurioznosti^-o temi: “Ju-vsaj golo življenje rešijo. Po- goslavija — ogrfcmni KZ!” Saj tem pa drugo! Toliko so se poj- kapa vseh kapovj. tovariša Tita, mi že raizčistili, da vemo, da je j bi primerno počfastil kot je teza komuniste sedaj fašisti, iz- ga vajen od svpjih KZ-lerjev.) dajalce vskado, ki se jim ne u-j Suženjsko sejpa vzgaja mla-kloni, jih ne prizna. Zato bi no-! dina v domovina. Tega pa tov. vinarju prav nič ne zamerili, if.M. ne bi smeUzanikati, če bi četudi nas vse begunce imenuje bil tako vajen resjnice kot je va-fašiste in vojne zločince, ker jen laži. smo res vsi za svobodo in demo- j To, kar uganjalo doli s Ti-kracijo, proti komunističnemu tom, to je božji kulti, to je kult nasilju, torej “fašisti” po ko- rimskih cesarjev y najžaloot-unističnem izražanju. | nejši dobi rimskegt Druga je o kapih in koman- Povsod slike Tita, ko odprtino, ki je bila v skali poleg korita. Korito, ki ga je nekdo izklesal iz žive skale, je bilo za živino, in voda vanj je prihajala iz skale zraven, kjer so pili ljudje. Voda se mi je zdela neke posebne slasti. Kot bi pil živo srebro, mi je bilo. Ni bilo videti nobenega posebnega izvirka. Kar tam je bila, vedno dovolj v koritu. Nič se ni poznalo, ko sta jo odpila močna vola precejšnjo mero. In skoro nič je ni pljijs-kalo čez rob, kadar je bilo kori-. to polno. Zdelo se mi je, kot bi pili iz velikega jezera. Oče so mi povedali, da studenec nikoli ne zamrzne in voda je poleti in pozimi enako mrzla. Pa še neko posebno lastnost je imela voda v Brejnicah. Kadar si se je napil, si postal na-mah strahovito laččn. Zato so gozdarji do sem hranili svoje borno kosilce. Kadar so se napili iz Brejnic, so odvezali culico in prigriznili, kar so dobili doma. Premalo je bilo. Studenec je bil pravi blagoslov za gozdarje in živino, ker druge vode ni bilo daleč naokrog. Kadar se je v vročem poletju posušila voda v vaškem vodnjaku v Dobcu, ki je bila najbližja vas tukaj, so hodili vaščani po vodo k Brejnicam. Voda v Brejnicah, se je zdelo, ni prihajala od nikjer in se ni odtekala nikamor. Prihaja- tekala se je, kar je je šlo čez rob korita, par korakov daleč med ve ui ne. 1— Potem sva pila tudi midva z drobnim kamenjem in se kar iz-očetom. Glavo sem vtaknil v oz- J gubila v tleh. Kdo ve, kam je ’-----------------m—1 šla potem njena pot? i imperija.. od povsod čevali, so se globoko priklanja- to križa, v uradu Ti o, na “pro-li, ponižno pozdravljali tabori- stovoljnem” delu Tričo in med Sčne komandante in kape.1’ In udarniki Tito, v fizkuVturi Tito iz tega zaključuje o vzgoji v in na vseh “spontanih’'’ mani- > 1" ' ” ’ ‘ MIOUIIIIUI 1»»J -----IU IVga ZKI1WJ uvujv v * ut --------- konja diktaturam izplača,” bo kdo dejal. Vse so taborišču, “ki naj izbije čut člo- festacijah zborno češč^nje: 1...................... Tot F. M. •-------------------r ct —------------------ mpiaia, wv »uv mvjbu v»v 'ia-uuiOtu, ni naj u*/ijyuuiuw- icommjuu v—vi ■ stailtarnim sistemom. pustili naši begunci, poštenje veškega dostojanstva in naprav Ti-to, Ti-to, Ti-to... To[\y. F. M., Le močna stranka, ki je v osnovnih in odločnih stva- in čast pa so ohranili. Ali naj vi iz ljudi pokorne sužnje, kot ali ni smešna ta zadevi i in ne- ....... ii rodna za Vas? Duha suženjstva in servilnosti ipa res ni nikjer toliko kot ravno v “svobodni” Jugoslaviji. Tako ste sebe po zobeh udarili, ko ste 0-porekli beguncem to, česar v taboriščih ni, pač pa je v ogromni meri doli pri vas: duh servilnosti, duh suženjstva kar na vseh področjih, gospodarskem, političnem, kulturnem. “Večina ljudi v taborišču je nezaposlena, živi v glavnem od podpore, ki jo daje IRO.” — To vprašanje je pa rešil tovariš novinar tako površno, da predstavlja, kot vse njegove u-gotovitve, veliko neresnico. Begunci so pridni — to priča njih zunanjost, to priča red v barakah in v vsem taborišču od zgodnjega jutra do poznega večera. Begunci si znajo poiskati delo. Zjutraj med peto in šesto uro odhaja iz taborišča delavstvo na razna dela: cestna, železniška, gradbena. Vsi morajo biti zaposleni, do 55 leta enako kot predpis velja za Avstrijce, če hočejo imeti živilsko karto. Vsi zunaj taborišča zaposleni dobivajo plačo kot avstrijski delavci. Odteguje pa se jim za hrano in stanovanje za nje same, za žene in otroke, za starše. Tako pač samci zaslužijo lepo; vsem pa, ki imajo družine, se odteguje po številu družine, tako da nekateri dobijo zares malo izplačanega, če je družina velika. Ti odtegljaji znašajo mesečno 130,000 šilingov — doprinos delavcev za taboriššče. Koliko jih je pa tudi stalno zunaj na drvarskih delih, na kmečkem delu, v tovarni Steinfeldu itd. Ti prihajajo v taborišče ob nedeljah; če so pa le daleč zunaj, pa niti ob nedeljah ne. (Dalje prihodnjič.) — Največja globina morja, ki so jo do sedaj odkrili, leži pri Filipinskih otokih v Aziji. Tu je morje globoko 10,790 metrov. Res, kadar so presahnili vsi vaški vodnjaki, so Brejnice dajale vodo, kot bi nekdo sta! v gori in dajal ljudem in živini pit. Ce bi nekoč premolknil, če bi gora prenehala točiti kristalno kri, tedaj bi skoro prenehalo življenje v tem koncu sveta. Gozdar, ki bi se privlekel do studenca, da bi se napil vode, bi padel z mrtvimi ustnicami in blodnimi očmi in bi nikdar več ne vstal. Kje bi dobile življenj, siji sok gozdne živali, ki jih je v naših gozdovih vsepolno in katere vse napajajo Brejnice? žalostno bi poginile, ali pa bi morale preseliti svoja bivališča v druge kraje. Toda naše gore imajo vode v izobilju. Oblaki, ki so na krilih vetrov priromali od morja, se počasi spuščajo na vrhove in dajejo novo zalogo vode. Voda se zbira v razpokah in prihaja kaplja za kapljo vedno po isti poti k izviru, da jo dobi tam človek in žival. Tako je hotel in tako je uredil modri Stvarnik. Kajti Bog ima ljudi rad in jim je podaril, kar je njegova dlan imela najlepšega — studence. Zvečer, ko so odšli že vsi gozdarji, so prišle gozdne živali. V ' živem prizoru sem jih videl, kako prihajajo srne, vse plašne in skrbne. Široko so se razkoračile ter sklonile lepo glavo k vodi. Pijejo tiho in mirno. Lisice hlastno lokajo mrzlo studenčnico. Tudi jazbec se počasi pribli- -ža, si najprej popravi s tačko brke, potem se pa napije sladke vode. Goztjne živali pijejo in se 0-gledujejo na vodni gladini, ki je posejana z zvezdami. Tedaj se srnjaki začudeno vprašujejo, kdo jim je prižgal lučke v rogovju. In drugo jutro se spet prva svetloba zalesketa na studencu, ki izvira mimo in enakomerno! vedno enako, iz dneva v dan, kakor življenje nas. Nov dan prihaja in novo upanje z njim. ‘MW DACHAU lx dnevnika slovenskega Jetnika Drandi. 3rra» Poznam VDrašal som ga v italijan- premenili v ščini! če je imel tifus. Odma-.ga iz Istre, ima lepo posestve- diarejo. Prosil me je, da bij mu pomagali, mu čimprej pokazal ker je še vedno bolan in bi se rad odpočil. Tovariš Jože mu je našel ležišče. , . Drandi 'se je počasi dvignil in zlezel v luknjo. Dobil je ležišče ob vratih v pritličju. Zgubil sem ga iz evidence. Postal sem nanj pozoren šele čez par dni, ko sem videl, Kdo mu bo si-ležišče, cer pomagal, če ne jaz? Sicer pa mislim, da ne bo prenesel. Zelo je oslabel, diareje pa ni mogoče ustaviti. Tri dni ni nič jedel, doktor mu je trikrat dnevno dal polno žlico o-nega prahu in še neke tablete, pa je bilo vse zastonj. Sedaj mi je doktor rekel, da mu dam jesti. Zakaj bi še stradal, ko mu ni pomoči. Prosim te, Tam bo imel vsaj mir in mogoče celo di jetrni hrano,” mi je razložil Hrvat. Govoril sem z doktorjem. Povedal mi je, da za ubogega Hrvata ni pomoči. Organizem je preveč oslabel. Lakota je sto starejši tovariš, katerega sem poznal kot istrskega Hrvata. Čeprav je napravil na mene najboljši vtis, sem vendar sklenil paziti, če tudi res da hrano bolnemu Italijanu. Vedel sem . U nešteiih primerov, da izgu- rila svoje. Tako je brez odpor-be najpoštenejši tovariši v la- nih snovi, notranji organi koti čut poštenja in tovarištva, reagirajo več na zdravila. Varal sem se. Preprosti is- Lsttran je slabel vedno bolj. kmet je pokazal v sebi Na stranišče ni več mogel hodi-tovarlšt- ti sam in če je ob podpori svojega tovariša šel, je prišel To- časih.. ime Dradič so mu Thomas Flower Shop CVETLICE za vie prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 St Clair A ve. GL 4316 Res.: EN 8635 ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV MJSVtlUJEM IMENA novljena 838 Clevelandu, Ohio “VSAK 1 I HOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovnilvodja: REV. VICTOR -TOMC, 6019 Glasa Av*. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21401 Naumann Ave. , I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3560 E. 81 St. II. podpredtednik: JOHN STOPAR, 245—15 St.. Barberton, O. Tilnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: jNTON MELJAC, 7820 Union Ave. ■ ■"'"--’ČE PAVŠEK, I. nadzornik,-,LAWRBNCL rmoun, ... it# H. nadzornik 1'MICHAEL KOLAR, 1160 E. 71 St. III. nadzornik MICHAEL ANZL1N, 712 E. 156 St. RAJK 1190 E. 147 St. Reditelj: FRA.K SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vriij. vsako četrto nedeljo v Mesecih: januarja, aprila, - ■- 1..— deluje edino za dobrodelne namene in za julija in oktobra. Zveza uspeh katoliške vre. Imena Možje in na v vaSi pristopite v lokalno druStvo Najsvetejšega boste postali obenem tudi člani Zveze. ZGODOVINA GLASBE. V Državni založbi knjig je izšla v Ljubljani pomembna knjiga “Zgodovina glasbe.” Napisali so knjigo profesorji glasbe Ukmar, Cvetko in Hrovatin. Zanimivo je, da je tudi tu posebej opisana Sovjetska glasba. Ni je knjige, ki bi smela mimo komunističnega vpliva. ČIŠČENJE KNJIŽNIC. -Minister za prosveto v ljubljanski vladi j® zdravnik Jože Potrč. Ijanaki ljudski skupščini o “zmagi petletke na ideološkem kulturnem polju.” Torej zmaga komunizma na znanstvenem in kulturnem polju. Kako zmaguje komunizem v slovnici smo zgoraj opisali. Kot zdravnik pa se je Potrč posebno postavil s tem, da so očistili vse knjižnice “ideološko škodljivih knjig.” Kar je torej bilo proti komunistični veri v kaki knjižnici, je moralo izginiti. O mohamedanskem vladarju, ki je v Egiptu dal sežgati vse starodavne knjižnice, pravijo, da je rekel: 6e je vse, kar je trski vso veličino pravega va, ki more zrasti samo v nepokvarjenih dušah v najtežjih stranišče vedno prepozno. v / variš ga je potrpežljivo cedil Tudi to pot je vzel a bojne- podnevi in ponoči. Toda dolgo ga Italijana hrano oni istrski kmet. S skledico v roki jeti. «» posredoval zlezel k bolnemu Italijanu v pri štubaku, doktorju in bloka-luknjo in mu pomagal, da se ču. ie dvignil. Nato ga'je začel pi- se nam je posrečilo pregovorit tati Počasi mu je podajal dr. Schusterja, da ga je sprejel žlico za žlico. Potrpežljivo je v revir, vztrajal, dokler ni tovariš vse- Cez par dni je ga pojedel. Nato ga je položil mrl. . . ležišče in ga odel s svojo in Na njegovo karto je blokovni njegovo odejo. Šele nato je pisač pritisnil križec to zapisa pojedel svojo jed, ki se je že dan smrti, nato pa karto vložil davno ohladila. v oni del po abecedi urejene kar- Popoldne sem ga pohvalil, toteke, ki je nosil napis A»-da tako lepo skrbi za bolnega gang dureh Tod” (odhod vsled Italijana. smrti) ,‘Saj vendar ni Italijan, on ymrl je yovek, Hrvat, delec revirju u- Iz urada tajnika Članom in drgim, ki so se priglasili za “ROMANJE” v Lemont, se tem piom naznanja sledeči spored: V soboto, dnti. julija, bo “BUS” začel pobirati “romarje” in sicer ob ENI u\zjutraj se bo ustavil v Euclidu, na vogalu E. 222 St. in Miljr Ave.. Ob 1:30 bo pred cerkvijo Marije Vnebovzete na Hmes Ave. Ob 2 uri na vogalu E. 62 St. in St. Clair Ave.,ji ob 2:30 pa pred cerkvijo sv. Lovrenca v Newburghu. Vaj-se se prosi, da bodite točni. Glede “SPOtDA” v Lemontu vam bo naznanjeno tam. Glavni sestanek z, vse člane društev Najsvetejšega Imena, ki bodo iz raznih krpv navzoči, bo pa gotovo v nedeljo, takoj po kosilu. \ Vsem kličem “N VESELO SVIDENJE V LEMONTU.” Vaš Najsvetejšem Imenu, Frank A. Hochevar. { VE Sil IX SiOVElilJE je istrski Hrvat kot jaz, in ita- nafe krvi y onih dnevnih re- c Jijansko- komaj ^,-Hr^k^^ j8 ne Dradič so mu Italijani iz-_________, ma: “Podal se l. čeprav '...... lo. Gospodje profesorji so spremenili slovensko pisavo besede f sedanji režim ne pozna VSE VRSTE RADIJEV - PRALNIKOV in ČISTILCEV POPRAVIMO V 24 URAH f Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4898 JOHN ZINJCH INSURANCE AGENCY FRANCIS ZULICH, west Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile Ib pohištvo. IVankoe 4221 um NSFF ROAD Ssssass •*»■1 In Ob*»v **' “»BS' zavzemalo sicer samo eno vrato. Eno vrsto od tolikih... In če se ob tolikih vrstah ni spremenilo nič, zakaj naj bi se kaj ganilo ob smrti enega samega, nepoznanega istrskega Hrvata, ki še niti pod svojo pravo narodnostjo ni bil vpisan? Ne, nič se ni ganilo. . . In vendar je umrl mož, oče treh otrok, ki bi še dolgo mogel živeti, da ni našel najhujšega. pot v Dachau. Ne, nič se ni ganilo. . . Življenje je teklo nespremenjeno dalje — tam v sončni kršni Istri pa so trije otroci postali sirote. Kdo jim bo mogel kdaj nadomestiti očeta? Kdo jim bo mogel pokazati vsaj njegov grob? . . . Tudi oni istrski samaritan je imel svojo posebno zgodbo, zgodbo, ki ni niti interesantna, niti posebno važna, ki pa je bila vendar tolika, da je usodno iz-pvemenila tek njegovega življenja v taborišču. ' petlet-pro-kleče- Hlapci! In še: ska proga je prvi 'ki ko.” V znanstveni paganda! Ali je kaj plaznega? MALO SRAMEŽLJIVOSTI so imeli ti hapčiči režirf8 ven" darle. Podpisali nove siavnice> ki je samo ponatis nj*^oveK8 prejšnjega dela, niso. podpisali so se kot uredniški odbof- Čutili so, da igrajo hlapce. J BOG SE JE SPREMfNIL-Namreč pisava besede U0?- Pred tremi leti so bili j»wpoclie Sovre, šolar in kompa hi8 mnenja, da se piše bdseda ’°K z ve'*k° začetno črko. V r i**1 s'ovn’c| ste brali dobesedno : “Imena, ki jih rabimo o Bogu a '* Mariji, pišemo z veliko začeti11*®0- ’ ^o je bilo pravilo sloveiMe slovnice. Cez tri leta je to p ravilo odpad- je. za lastno ime. Ta minister jev govoril v ljub- gospodanski 694, na juridični odveč, če ni, je protiversko. Ta ko misli menda tudi Potrč. Kar ni v Marksu, je odveč ali celo škodljivo. O ti blažena naprednost komunistov. DR. VLADIMIR MURKO, — vseučilični profesor v Ljubljani je -bil 8. maja v “Slov. por.” hudo okregan, da ne zna pisati kot niku znanstvenih razprav njegova razprava o nastanku državnih gospodarskih podjetij. Kritik pravi, da ta profesor nima niti pojma, kaj je “svobodna” Jugoslavija in njen socializem. Tudi drugi učeni profesorji še ne znajo pisati. Le eden je dober neki Svetek. Ta piše kot mora pisati znanstvo v komunistični veri. No počasi jih bodo že izučili te učene gospode, če ne. saj imajo Ozno. GROŽNJA PROFESORJEM. — 20. maja je govoril v Belgra-du profesorjem sredhjih šol Ivo Frol, predsednik torni teta za ■WTtfUin fiOjMdfliUWift.ilH- trdi komunistični nauk. V “stari” Jugoslaviji je izdajala žu-paska zveza svoje glasilo “Samouprava” s poukom občinskim funkcionarjem. Sedaj so začeli izdajati “Ljudsko upravo” z istim programom. Samo namesto občina se bere po “novem" Ljudski odbor. NA LJUBLJANSKI UNI VERZI je bilo v zimskem semestru vpisanih 4122 študentov. Na filozofski fakulteti 610, na •ELO I0BIJ0 ženske za čiščenje Ure od 8 zjutraj do opoldne Plača 186, na medicinski 765, na tehniški 1667, na teološki 93, na agronomski 108. Od tega 1066 žensk. Zglasite se v Employment Office Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave. (128) Moški dobi delo Komunisti priznavajo pomanjkanje hrane v Jugoslaviji Belgrad. — Vladni govorniki za časopisje so začeli neverjetno odkritosrčno govoriti o težki prehrambeni krizi, ki vlada v Jugoslaviji. Tem bolj čudno je, da je to govorjenje, ki je ne- Moški, ki ima nekaj izkušnje pri strojih, da bi obratoval Production Miller stroj. Plača od ure, nekaj nadurnega dela. Falcon Mfg. Co. 864 E. 72. St. (127) dvomno vprizorjeno na,pobudo teh knjigah že v koranu, je vlade, prišlo sedaj, komaj kak mesec potem, ko so organi iste vlade vedeli povedati kako obilna žetev bo letos. Časopis “Glas” je poročal, da so ljudje tudi ob nedeljah brez mesa. Pri tem pravi: “Ce bi bila razdelitev mesa pravilno urejena, ne bi bilo treba da ljudje ostajajo brez mesa ravno ob ne- Prijetna slnžba Sprejme s« žensko za hišno delo, da bi pomagala pri kuhi, če ima znanje v tem, mora razumeti angleško. Jako dober dom. Plača. Pokličite FA 2727. (x) DELO ZA MIZARJE Išče se mizarje, stalno delo pozimi in poleti. Dobra plača. Oglasite se na 960 E. ISSthSt. .(131) sesedaj spodobi. Izšla je v Zbor- deljah, ko vsak želi malo boljše kosilo.” Na setanku Ljudske fronte v Belgradu je Djuro Salaj valil krivdo na delavske zveze, da so zanemarile preskrbo ljudstva s hrano. ( Po vsem izgleda, da je popolnoma odpovedala državna centralizirana organizacija produkcije in razdelitve živil. Wanted Beajuty Operator Wanted . . . part time beauty operator for Friday and Saturday. Must be experienced, all-around operator. Call Michael’fe Beauty Salon, 1566 Crawford Rd., TYler 1-1060 (x) In profesorji slede režimu. Stra- sorje, ki ne slede programu Marte — Lenin. Trdo jim je Splošna 6 urna stavka v Italiji Rim, — Komunisti oklicuje-po 6 urni generalni štrajk po vsej Italiji. Stavka hoče dati nov udarec vladi de Gasperija. Oklic «*-* - - —• SEESStSSS ~BaI! OGLASI on»in Iri Mn eWla mwcrroWMl Stalno delo Ženska dobi stalno delo pri pošteni slovenski družini za lahka hišna dela, nič pranja, kuha navadna; ima svojo sobo in dober dom. Sprejme se tudi ženska z enim otrokom iiz mesta ali od drugod. Plača po dogovoru. Zglasi naj se po 11 dopoldne na 434 E. 157. St. blizu Waterloo Rfld., Cleveland 10, -t«B» šna je ta svoboda, ki celo slovnico spremeni po volji brezverskega diktatorja. ’ V VOJNI PADLL PISATELJI. — V Domu zveze književnikov Jugoslavije v Belgradu so predvečer prvega maja od- krili spominsko ploščo z imeni \ vojni padlih partizanskih pisateljev in pesnikov. Med 26 imeni pesnikov Jugoslavijeje 9 slovenskih imen. To so: Miran Jarc, Karl Destovnik (Kajuh), Tone Čufar, Ivo Grohar, Fiance Kozar, Ivo Bračič, Bogo Flan-der (Kulsov Joža), Vinko Košak, Ivan Rob. Tudi po teh imenih je videti, kako vodilen je bi slovenski komunist v celem komunističnem gibanju Jugoslavi- zabičal, da more vzgajati samo tisti, ki je obvladal podlage, ki jih daje marksizem. Ostro jim je zapovedal, da morajo opustiti vsako misel, da bi bili v šoli brezbrižni do idej, ki državo vladajo. Predsodkov in praznoverja, naj bo katere koli vrste, ne bo trpel. Da so nauki krščanstva za komuniste praznoverje, že vemo. Torej Lenin v šolo! Z naukom, da treba za komunizem lagati, goljufati, moriti. VSE POSNEMAJO PO StA-RIH. — Kljub vsemu kričaju, kako hočejo vse "novo,” vendar ne morejo slovenski komunisti, da ne bi posnemali starih. In prav klerikalce posnemajo, to- Pohištvo naprodaj Naprodaj je White Star kuhinjska peč na plin m 3 kose pohištva za družinsko sobo. Vprašajte na 1095 E. 72 Sit., transka vrata. (129) Hiša naprodaj Na 927 E. 220. St. za 1 družino, 4 sobe, nov furaez na plin. Prodajo jo lastnik. Zglasite se od 4 popoldne do 8 zvečer. -(128) Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, I spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edvard Kovač Realty 960 E. 185. St. KE 5030 ■ (x) Kadar je bil dež ali grdo vreme in pozimi, so šli ljudje zelo neradi na zbor. Z vsemi mogočimi izgovori so se skušali za drževati po sobah, takrat se je navadno vsem mudilo še na stranišče, samo da jim bi ne bilo treba stati toliko časa zunaj. Tisti večer so nam pozabili dati pravočasno znak za zbor. Zgodilo se je, da je prišel SS-ovec na blok prej, predno so bili vsi ljudje zunaj urejeni in prešteti. Ta Hrvat je prišel vprav iz stranišča na zbor, ko je pri-podil iz tretje štube neki Francoz one ujetnike, ki so zaostali. V naletu so ga podrli. Padel je preko praga in si na gladkih teh zomil nogo. Ostali so drli kar preko njega in ga s težkimi čevlji ranili na prsih in na ob- razu. Nihče se ni zmenil za njegove obupne krike, nihče mu ni mogel pomagati, dokier ni preplašena truma zdivjala preko njega. (Dalje prihodnjič.) Stanovanje iščejo Slovenski zakonski par z 1 otrokom potrebuje 3 sobe in kopalnico. Kdor ima kaj pri-. , metnega, naj pokliče PO 7288 rej reakcijonarje prve sorte kot gj[ pQ 2279. Rose Ann Beauty Shoppe Ugodna prilika V North Madison, O. je naprodaj 17 akrov fine zemlje; jako trdila 6 sob hiša z vsemi mestnimi udobnostmi, plin in mestna voda. Jako velik sado-nosnik z jablani, češpljami, breskvami, 3 akre trte, velik kokošnjak. Ta prostor si morate ogledati in všeč vam bo. Za podrobnosti pokličite C. A. Rybak PO 6727 (129) SPECIALIZIRA V PERMANENT WAVING * 7208 SL Clair Ave. UT 1-1168 STEPHANIE SEN YAK ROZMAN lastnica Vzamemo najboljšo ponudbo Naprodaj je pohištvo za 6 sob, skupaj, ali kar si izberete. Vse se mora prodati, ker odpotujemo na jug. Vprašajte na 11520 Tem-blett Ave. blizu Lakeview Rd. tel. Glenville 7517. (130) Lepa prilika Za mlad slovenski par. Prodati moramo prodajalno z vinom in pivom zaradi bolezni. Dobi se tudi stanovanje 5 sob v hiši za 1 družino, z vso opravo. Vprašajte na 4727 Payne Ave. -U27) CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwmrdsbm, Mich The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toUet. There are 17 cottages with private shower gnd toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shulfleboard, outboard games. Cater to overnight guests. Located In Christiana Lake In a grove of large trees. 100 acres ol private playground on US 112. Write for fold«. Znamke! /Nenavaden orkester. - Ko so se po dolgem trpljenju naveličale poslušati ropotanje ■ Lzgmjanje otrok, so se te članice William Penn Parent-Teachers Assoc, v Chicaga Ime 'in organizirale svoj poseben orkester. Mesto muzikalnih inštrumentov rabijo rc zm kuhinjsko posod« in orodje. Prah jo. da lahko napravijo več ropota invriičokot v. i njih otroci in so ponosne na svoj orkester. Jugoslovanske znamke prodaja CHRISTIANA LODGE Dominic Krašovec, Prop. P. O. Edwardsburg, Meh. Trgovski prostor V najem se odda trgovski prostor nasproti cerkve sv. Katarine, 3454 E. 93. St. Prostor je 18x47 čev. in zelo pripraven za delikatesno trgovino ali lunch room. Kurjava z najemnino, ki je $75 na mesec. Pokli- (Tues.-x) čite MI 4331. —asu •i 1 1SškčL J.'# v. * __________________________________________ ~ AMEBI SKA DOkOVISA, JUNE 29, 1948 PREKLETA KRI ROMAN Micka se zavleče v čebelnjak, kadarkoli boš hotela. Še za do-Kar pade na potešijo. V ustih'to ti bom kakšnega stotaka se ji nabirajo grenke sline, da dal.” jo peče iv grlu. Z rokami se “Kar ne oklepa stranic in iz zamegleni- mi očmi gleda v strop. upam. Miklavževi itz Dolenje vasi se je zmešalo. Vsako noč ,je menda hodil Da je moralo tako priti, moj otroček vekat pred njena vra- Bog! Piškote pride v trdi temi. Micka je komaj oči dvignila, ko je vstopil. “Ti je že kaj bojše, Micka?” Čudno prijazen je Piškotar-jev glas. Miren, sknben, skoraj očetovski. “Malo mi je odleglo. Jesti ne smem1, pa je koj boljše.” ’“Mhm.’ Piškote s prstom briše dirob- jim. Zavoljo Toneja.” ta.” “Lari, fari! Babje čenče, ki jih tercijalke uganjajo. Sicer pa kakor hočeš. Tebi sem hotel dobro. Prosil ne bom.’ Piškotar poskusi še s tem. Nanagloma vstane in se obrne proti viratom. Zdaj Micka spet bruhne v glasen vek. “Saj 'bom šla, čeprav se bo- time z mize. “Pomagal 'bi ti rad.” Micka s dvigne na komolce. “Dolgo sem primišljal. Ena pot je še. Še je čas. K Re-bročevki pojdi iv Retje.” “K babici?” skoraj Eaveka Micka. "Da, ona zna pomagati. Še vedel ne bo nihče, da si kaj imela. Jaz ti bom dal denar? “Ne grem,” je Micka stisnila pakti in bruhnila v vek. “•Saj te ne silim. Naredi, kakor hočeš! ’Nihče ne bo verjel, da je otrok moj.” Piškotejev glas je trd. Micki tečejo solze na odejo. Kakor zgubljena strmi predse. “No, kako misliš?” Piškotar ne odneha. “Greh je,” bruhne iz Micke. “Greh,” skoraj zarezi Piškotar. “Sramota je težja od greha. Kdo te bo vzel z otrokom? Nobeden.” Micka z rokami mečka ode- “Bojim se. Kadar bd rada imela otroka, bi ga morda ne dobila.” Piškotar čuti, da se Micka maje, da popušča. Spet mu je glas vabljiv, prijazen. Še ostrina mu je zginila iz oči. “Pametna bodi in daj si kaj dopovedati. Zdaj še nihče ne ve, kako je s teboj. Greš in prideš' nazaj, nekaj dni boš poležavala v čebelnjaku, pa bo dobro. Lahko se boš poročila, Piškotarju zagore oči. Počasi se vrne nazaj k mizi. Kakor da tudii njemu ni lahko. “Za Rebrovčevko veš, kje je?” Micka samo prikima. “Če bo kaj vprašala, molči. Ne bo zastonj. Ce boš kdaj kajžo napravljala, bom pomagal. Opravila boš hitro, ker še ni daleč. Če boš mogla, pridi nazaj koj, če ne, ostani ne-kja dni v Retjah. Jaz bom že uredil, da bo vse prav.” Zdaj seže Piškotar po listnico. “Dva, štiri, šest, na sedem stotakov. Polovico ti bo ostalo.” Micka gleda denar, toda oči so mrtve kakor steklene. “Koj zjutraj pojdi!’” Zdaj tudi Piškotar ne vzdrži več. Kakor da se bojji Micki-nih oči, ki so čudno tcjipe. Tako gledajo obešenci. nu! Kakor da ne more naprej. Vrti se in vrti, da Micka ne vidi niti na drugo stran. Upi-janja jo mirno hotenje. Kakor da se olje pretaka. Zdaj do Retij ni več daleč. Mickine noge postajajo težke, kot da se na vsakem koraku udirajo. Toda od vsepovsod gleda Piškotar. Iz trhle vibe: pametna bodi! Iz trave in rož: lahko se boš poročila; nihče ne bo vedel. Iz leščevja, iz zapuščenega milina, iz klokanja vode, od vsepovsod. Micka nima več svoje ivolje, kakor uročena zavije v vas. Rebrovčeva kajža je v dolnjem koncu vasi. Moj Bog, da je moralo tako priti! Rebrovčevka se je ravno ne. kam odpravljala, ko je Micka vstopila. Koj je vedela, kaj če. “Zdajle grem k Mežnarju, kjer so pred tremi dnevi kupili. Ko skopljem otroka in jim hišo počistim, se bom vrnila. Kar tjale sedi. Bom brž Saj si za deklo pri Piškotarju, kajne?” Micka je morala prikimati. Ust še odpreti ni mogla. "Kar zaklenila te bom, da boš v mi-Lahko kakšnega prinese.” Micka samo kima. Rebrovčevka še vrat ni dobro zaprla, ko je bila Micka že veku. Zdaj ni več rešitve. Zaklenjena je ko na smrt ob- sojeni. Še je mati, čeprav nezakonska, toda dolgo ne bo. Z zobmi grize v robec. Potlej se ihta v njej poleže. ru. V Mrkovčevi gmajni se Micka ustavila. Med smrekami se je tišina ravno dobro prebudila. Nekaj veveric se je lovilo po vejah, par splašenih sinic se je zagnalo v mlad, gr-masto razraščen kostanj. Micka stoji in ne upa naprej. če napravi korak, ga ne sliši. Igličevje je na gosto nastlano po poti. Kakor da je prišla v zakleti grad. In vendar je čuti neko dihanje, tiho premikanje. Kakor da po celi gmajni po mahu leže nebogljen otročički, ki s premikanjem ročic skušajo pregnati dremobnost. Micko je strlah. Zdaj Izdaj mora nekdo Stopiti na pot, dvig- BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, SINA IN BRATA S-Sgt. Frank Kapla Jr. U Je dal svoje mlado življenje za svobodo domovine na otoku Saipanu 29. junija 1944. Je potihnil bojni grom, ti. predragi, pa v tujini si ostal, daleč v grobu tam ležiš, z nikomur več ne govoriš. Sliko tvojo, dragi Frank, vedno v srcu nosimo, solze bridke žalovanja nam ne bodo usahnile. Danes ob 6:30 je bila darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za mir in pokoj dušega našega pokojnega Franka. Žalujoči ostali: ADELAIDE, soproga; MARY KAPLA, mati; DOLPHIE, bratr MICI ANDREWS, sestra. Cleveland, O., 29. junija 1948. Odpremljanje POŠILJK v Jugoslavijo STANDARD PAKETI IN MOKA: Po novih predpisih jc dovoijeno poslati samo 25 funtov moke na osebo in to le kadar je moka ( vključena v paketu z drugimi stvarmi. V skladu s to odredbo sedaj pošiljamo v Jugoslavijo ŠTIRI različne STANDARD PAKETE s prvovrstno hrano, kateri so zapakirani v lesenih zabojih in povezani z jeklenimi obroči. Poedinec lahko pošlje največ 5 standard paketov z isto ladjo m to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Paketi so sledeči: PAKET “A” 150 Lbs. net _ $55. PAKET “C” 70 Lbs. net - $33. PAKET “B” 100 Lbs. net — $35. PAKET “D” 01 Lbs. net — $21. PBVprPMiN,.lhAPal?,,0\-Vv?iuna':i vsi s‘!?5ki DOVOZA DO KRAJA PREJEMNIKA, bilo kjerkoli v Jugoslaviji, kakor tudi zavarovanje, raketi so zavarovani za celotno izgubo (total loss). NA TE PAKETF SE NE PLAČA NOBENE UVOZNE^RINE V JUGOSLAVIJI PRIVATNI PAKETI: Pakete, ki jih sami naredite prejemamo sa™° v. kol!)or iih las,niki oziroma Pošiljatelji sami prinesejo v naše skladišče Za te pakete računamo kakor prej 10 centov od funta in *°d.a«'°jd? ar- od pake,a' Pošiljatelj lahko paket zavaruje, ako dopla-Ja rFinTlnTriiS?,11'11:'''-, T“di le pakete zavarujemo samo nrf.AVA.°TNp vZ.GU?°v a ■ 0S9*'., Za nezavarovane pakete nismo odgovo m. Paketov Iz krajev izven New Yorjca poslanih potom pošte alt Railway Expressa NE sprejemamo iz tehničnih razlogov. Railway Expressa NE sprejemamo iz tehniSlh'razlogov' PAKET0V ,N NAR0 Z NAROČILNIMI LISTAMI se daje vsakomur priliko, da lahko na->C! po pošti, posluziio pa se iih lahlcn turi! nnčiiiotelii Mo... " .tnnv/w.i.mmi tevjirtjm sc aaje vsaKomur priliko Čeke In Money Orders napravite na: “DOBROVOLJNI ODBOR.” Pakete odpremljemo vsakih M dni z ameriškimi, po priliki pa tudi z jugoslovanskimi ladjami. DOBROVOLJNI ODBOR 245 We«t I8th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4-9016 Im Colorsor-White It keeps Your Home Br*ht! , Dutch Boy Blended Paint The big news today, for your house, is “Dutch Boy”tBlended Paint. Why blended paint? Because different types of service, require different kinds of paint, j For lasting beauty and protection, white house paint cannot be made like 6127 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio GRDINA HARDWARE UTah 1-3750 niti roko im ji pljuniti v oci. \* “Morilka!” Micka se trese kot pretepemo \ žrebe. Če stopi s poti na mah, se ji zdi, da se noge pogreza- f- r jo, kot da je pod mahom moč- vir je, ki se premik ain golta. icrfe explore o: Nič Miklaževi se je zmešalo, čudnega. Potlej se le opogumi. Kakor da je pred njo in za njo smrt, se zažene naprej. Saj ne more prebrati. Kakor brž je prišla iz gozda, je laže zadihnila. Na polju je vsaj življenje, ki je glasno. Taro so ljudje in živina in otroci. Ko bi pot ne imela konca! O, da, potem bi se Micka nesmehnila, šla bi in se ne vinila nik-dar več. Tudi če bi Toneja ne srečala več, pestovala bi otroka in delala. Morda bi nekoč prišel fant, dober in pošten in bi se mu otrok zasmilil. Tako lepo je v knjigah. Vse ni zlagano. Niso samo Pikotairji na svetu. Mirno bi živela in otrok hi rastel in se nekoč maščeval. Vse mogoče misli so jo obletavale. Ko bi skočila v vodo. Zdaj gre ob njej. Temnozelen je tolmun pod jelšami Kdo bi vedel zanjo? Kadar bi voda narasla, bi jo morda prinesla do Boštnarjeve žage, kjer bi se ujela na grablje. Kako se voda suče v toknu- Ib* only neighborhood In the United States where one may visit ithe memorials of two presidents led the United States Is just west - o( Cincinnati, overlooking the Ohio River at North Bend. William Henry Harrison lies buried beneath a- tell shaft of 1 cream• colored limestone, surrounding the crypt in which the ninth President, born in 117$, lies. A grandson, Benjamin Harrison, 23rd President, was bom nearby in 1333, and hb venerable brick borne still stands. Harrison defeated the -Indians ■t the Battle of Tippecanoe, and thereafter went by the nickname of “Old Tippecanoe." He was a major general of the United States troops in the War of 1312 and was the candidate of two parties for the presidency In 183* but was defeated by Martin Van Buren. Thu first of the Ohio men to become president was elected to the office in 1840 but died in Washington, D. C. only a month after hb inauguration, after a campaign which b famous In American history for ib exuberant spirib. The country surrounding North Bend offers much In scenic and hbtoric interest A few miles north of Hamilton is the Ft Hamilton Memorial. A short distance eaaf to Walnut Hills, Cincinnati, is the home of Harriet Beecher Stbwe. author of the most printed American book. Unde Tom’s Cabin. World-wide demand has resulted Is translations of this fa- irmnnnnjmnarLrunnrumjirinjLnrmnrT K. S. K. JEDNOTA POJOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemTilita in posestva brez kake provizije ali bonusa Pogojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pičite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS uTjmrumrrruTrmjmn nmnjmn rtn rirvi Spread over the MBs adjoining the Ohio River. Clndnnati is of interest to everyone. Its waterfront enthralb the interest of the visitor. Its museums, famous xoo, and lovely parks make the Cincinnati trip very worthwhile. A trip on roads that follow the windings of the mighty river above or below Cincinnati is a memorable one. No less than eight Ohio men have been elected President of the United States. Near the memorial to William Henry Harrison and the homestead of his grandson, Benjamin Harriaon, the 23rd President, are the museum honoring Ulysses S. Grant at Mount Pleasant on Route 52 tail of Cincinnati; at Oaosgatown on 218 Pike Street in Cincinnai f Another story <■ this icriL m .Ohio Presidents urili appear E, ar sorb bane. Watch for tt-J Velika trofeja za velikega moža. — Azumafuji, 350 funtov težak rokoborec, ki nam ga kaže gornja slika, ponosno kaže trofejo, ki jo je dobil kot novi japonski (ampijon v rokoborbi ob priliki 11 dnevnega turnirja rokoborcev v Tokiju.