V e s t d i k. Uditeljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Vesela družbapri gosp. A. Domicelju na Rakeku 6 K 62 h; učiteljstvo litijskega okraja zložilo pri okrajni učiteljski konferenci 18 K 77 h; č. gospa Josipina K a 1 a n je nabrala v veseli družbi v Mohorčevi gostilni v Velesovem 1 K 20 h. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnino za nčiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice : Rudolf W u d 1 e r , Franja Pospehova in Ana Suhačeva iz Griž pri Oelju; Ivan Zo11er iz Gomilskega; Josip A ž m a n in Herma Sirnikova z Breznice. Bog plati! Poziv! Vsa cenjena »Zavezina" društva nujno prosim, da vlože takoj peticijo Da ^Visoko poslansko zbornico v državnem zboru zastopanib kraljestev in dežel na Dunaju" za ustanovitev slovenskega vseučilišča. Vodstvo ^Zaveze": Predsednik: L. Jelenc. Žirotopis S. Gregorčida je spisal stud. phil. g. Anton B u r g e r, založi ga pa notar g. Ig. G r u n t a r v Ribnici. Pregledali so rokopis specialna prijatelja pokojnega pesnika župnik g. Vrhovnik in župan g. Hribar pa tudi dr. Prijatelj. Knjiga se bo natisnila v 5000 izvodih in bo veljala 1 K. Kiijiga se tiska v ,,U6iteljski tiskarni" ter bo izšla v enem tednu. Gg. tovariše in gospodične tovarišice prosimo, da nabirajo naročnike za knjigo ter jo priporočajo med Ijudstvom. Umrl je dne 9. t. m. v Vodrancih pri Središču pesnik in pisatelj Božidar Flegerič. Svoje dni je tudi tuintam kaj napisal za naš list. Blagemu rodoljubu bodi časten spomin! Odilijin zavod za slepce t Grradca sprejme s 15. septembrom 1907 vse slepe, 4 do 12 let stare otroke v odgojo in pouk, ki imajo domovinsko pravieo na Štajerskem; pravtako sprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne morpjo obiskovati javDih ali zasebnih ljudskih šol. Plačati je na leto le malenkost; ako pa je dokazano prosilčevo uboštvo, tedaj ga sprejme štajerski Odilijin zavod za slepce v Gradeu brezplačno. Poučujejo se tu vsi predmeti ljudskih šol; uspešno se goji petje in godba, kakor tudi ročna dela, kakršna zamore izvrševati slepec samostojno. Prošnje na ravnateljstvo zavoda naj se oddado vsaj do konea julija; na pozneje došle prošnje se ne ozira. Pridenejo naj se zaeno sledeči listi: krstni list, izpričevalo cepljenih koz, domovinski list, ubožni list ter zdravnikovo izpričevalo, ki naj priča, da je otrok slep ter da je sposoben za pouk in vzgojo. Naslov zavoda se glasi: Odilijin zavod za slepec, Gradec, Leonhardstr. 130. Iz deželn. šolsk. sveta štajerskega. Prestavljena sta nadučitelj Fran V a b i č na Bunču kot def. učitelj na deško ljudsko šolo Ptuj-okoliea in Boza Preskarjeva, učiteljica, iz Buč v Pišece. Definitivnim sta imenovani učiteljici Mar. K1 a dnikova v Koprivnici in Mar. Boštjančičeva na Blanci. Kot okr. pom. učitelj za ptujski okraj je imenovan Edv. C e b., def. učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Die dentsche Cfesellschaft znr BekSmpfung der Geschlechtskrankheiten je imela svoj leto_ji kongres v Manhajmu dne 24. in 25. maja. Na dnevnem redu so bile te-le točke: Naloga matere, družine iD šole. — Seksualni pouk v višjih šolah, gimnazijah, pripravnicah, obrtnih in ljudskih šolah. — Mladinski spisi itd. Te referate so prevzeli priznani zdravniki in pedagogi. — Ideja je lepa, le žal, da ostane vse to skoro edino le na papirju. Osebne vesti na Koroskem. Nadučiteljem na Djekšah je imenovau tamošnji šolski vodja Ferdinand Tsehriesehonig; šolskim vodjem na Visoki Bistrici Jurij Lassernig, dosedaj učitelj v Bilčovesi. Stalno so nameščeni: Josip Achatz v Št. Lenartu pri 7 studencih; Vilhelm Breyvogel v Sred. Trušnjah ; Frančiška D o 1 i n 7 Št. Štefanu v Zil. dolini; Flora Mttller Podkloštrom; Marija Faust v Borovljah. — Premeščene: Terezija K u b e 1 k a iz Št. Jakoba y B. v Tinje; Margareta Oacak iz Tinj v Dobrlovas; Elza Langer iz But v Pliberk: Marija Zanfel iz Dobrlevasi v Steinfeld. — Na dopust: Ferdinand Korenjak v Hodišah (proti karenci). — Začasno upokojen je Frane Schuster, učitelj v Škofičah. Osebne vesti na Kranjskem. Imenovani so: za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem tamošnji suplent Ivan Magerl, za definitivnega učitelja Da Bledu provizorični učitelj v Kostanjevici Ivan Erbežnik, za def. učitelja v MeDgšu prov. učitelj pri Sv. Petru v Ljubljani Eajko Božič, za nadučitelja v Nadanjem selu def. učitelj v Senožečah Edmund Lahajnar. Za nadučitelja pri Sv. Petru v Ljubljani je imenovan Anton Levstek, doslej nadučitelj v Senožečah, def. učiteljica Marija A r h o v a pa pride iz Toplic Da Krko. Nerazdeljen ponk smeta uvesti šoli v Podzemlju na Dolenjskem in pri Sv. Križu poleg Litije. Vipavsbih šolarjer izlet t postojnsko jamo. V nedeljo, dne 2 junija 1907, je priredila vipavska šolska mladina Josip Petzevo spevoigro nPotovaDj'e po domovini" v ta namen, da se čisti dohodek uporabi za izlet v postojnsko jamo. — Igra je uspela v vsakem oziru prav povoljno in je bila sprejeta z največjo simpatijo. — Dokaz temu, da so se morale razne točke po dvakrat do trikrat ponavljati in da je bilo 16 0 k r o n čistega dohodka. — Pri vsem tem si je nabreraenil največjo in najtežjo butaro tov. Fr. Grum kot pevovodja. — Bil je nekak spiritus agens, ki se mu imamo zahvaliti, da se je spevoigra obnesla toli vrlo. — Gmotno podprti, določimo izlet na 11. dan t. m. Izbere se 75 večjih otrok, ki se na š t i r i h, bogato s cveticami opleteuih omnibusih pod nadzorstvom ueiteljstva odpeljejo navedenega dne ob 6. uri 30 min. zjutraj v Postojno, kamor dospejo malo pred 10. uro. V Arkovi gostilnici jih Čaka zajtrk. Po zajtrku je bil takoj odhod proti jami, katera se ob Vs 11. uri odpre. Tik pred otvoritvijo jame se pripelje gospod glavar Št. Lapajne, ki ga učenka 4. razreda nastopno pozdravi: Sprejmite, vrli naš glavar, sprejmite sr_o hvalo v dar, ko milostno ste dovolili. da bomo ,,Jamo" posetili. Zares, se gmemo sreene šteti, da čuda božja smemo zreti, ki kaže jih podzemski svet, slovenska last, postojnski cvet! In to ste Vi nam naklonili, dubrotni naš gospod in mili, zato je naših srčec glas: še mnogo let — Bog živi Vas! Gospod glavar v lepih besedah odzdravi, vzpodbujajoč otroke k vztrajni pridnosti in poslušnosti. Zatem vstopimo v jamo. Prišedši na plesišče, nagovori šol. vodja g. Anton Skala šolske otroke, spomiDJajoč se v nagovoru našega presvetlega cesarja Franea Jožefa I. Na to pa otroei navdušeno zapojo prvo kitieo cesarske himne. — Po dveurnem pazljivem opazovanju podzemeljskih čudor se vrnejo izletniki v Arkovo gostilnico k skupnemu kosilu, kjer so bili s tečiio jubo, mesora, prikuhami in sladkimi poticami prav dobro postreženi. Malo pred tretjo uro odkorakamo na kolodvor k poštnomu vlaku. Tu je večina otrok prvikrat videla železniški vlak, ki se mu ni mogla dovolj načuditi. — Vrnivši se s kolodvora, se ustavimo nekoliko časa v senčnatih prostorih hotela rEibnik**, kjer so deklice 4. razreda prav živahno in ubrano prepevale razne pesmi iz zgoraj omenjene spevoigre ob precejšnji navzočnosti tu sem prišedših odličnih postojnskih mladinoljubov. Za zabavo je skrbel tudi lOletni izletnik 4. razreda s svojo ročno harmoniko, na katero je v začudenje vseh prav izvrstno sviral razne koračnice. — Po južini ob 5. uri so se vrnili izletniki prav veseli in zadovoljni v Vipavo. — Ta poučnozabavni izlet ostane gotovo vsem udeležnikom tega izleta v trajnem spominu. — Pripominjamo, da so izletDike na posebnem vozu spremljevale tudi nekatere blage vipavske gospe. čast in hvala jim ! — Previlikih zaslug za v začetku označeno veselico in za ta izlet si je pa pridobilo vipavsko učiteljstvo. To svedoči, da se da v slogi in z zedinjenimi inočmi mnogo doseči v prid naši nadepolni mladini in mili domovini. V gimnazijo, realko ali nčiteljišče ? V »Domovini" čitamo: -Bliža se mesec julij in z njim poletno vpisovanje v gimnazij. Bilo bi na mestu, ako bi zlasti naši gg. učitelji, ki so navadno o tej priliki svetovalci kmetiškim staršem, istim svetovali, da bi se odločili tudi za realko; ako je fant za silo zmožen nemščine, naj ga vpišejo v mariborsko, kjer pa imajo kaj več denarja, lahko pošljejo fanta v ljubljansko ali idrijsko realko. Eealcev imarao Slovenci veliko premalo! — Opozarjamo starše tudi na učiteljišča; slovenskih učiteljiščnikov je še vedno premalo! Ako imamo Sloveuci dosti učiteljiščnikov na razpolago, se nam ni treba bati tujeev! Želeti bi bilo, da bi se o teh vprašanjih ob tem času od kojnpetentnih ljudi javno razpravIjalo!" — Mi s svoje strani želimo, da bi ravnateljstva naših sredujošolskih zavodov objavljala razglase o vpisovauju iu sprejemanju dijakov tudi v uašem listu, ker je le na ta način mogoče, da je o vs^m potrebnem infonnirauo učiteljstvo, ki potem tem lažje stori svojo dolžnost nasproti staršem slovenske mladine. Slovensklm učiteljein. Pod tem naslovom piše »Omladina": V zadnjem desetletju se tudi na Slovenskem jako širi izobrazba; seveda se pri tem stremljenju mora premagati mnogo ovir, ker ljudje ne vedo, kaj bi jim koristilo in večkrat kupijo kako knjigo, ki jira pri njihovem obzorju ne more koristiti, ali jim pa celo škoduje, n. pr. nšu_dliteratura". Obema zaprekama so v precejšnji meri odpoinogle ljudske knjižnice. Ker se pa ne morejo zaradi nedostatnih gmotnib. sredstev uvesti ljudske knjižnice povsod, kjer jih žele, si raorajo ljudje še vedno v veliki meri pomagati s privatnitn nakupavaujem kujig. Povsod se posebno mladina zanima za izobrazbo in kupuje knjige. Zato bi želeli, da izda kako učiteljsko društvo knjižieo. ki bi obsegala katalog slovenskih del, ki so za priprostega človeka poučne, in kratek pregled onih slovenskih leposlovnih del, ki so dostopna obzorju preprostega človeka. Poleg tega bi bilo dobro, ako bi dotična knjižiea obsegala n. pr. sledeče sestavke: 0 pomenu izobrazbe, kako moram čitati, ljubezen do domovine, alkohol in zdravje itd., sploh nekaj sestavkov, katere lahko po dovršeni ljudski šoli z uspehom čita. Ta knjižica bi se morala zaeno z z odhodnico izročiti vsakemu gojencu po dovršeni ljudski šoli, da mu služi kot nekak kažipot v njegovem poznejšem življenju. SloTen8kim učiteljicam! Učiteljice ženskih ročnih del do sedaj niso imele slovenske abecede za zaznamovanje. Posluževale so se tujih vzorcev. Da pa se ta nedostatek odpravi, je priredila in izdala gospa Milena Kiferle, učiteljica žen. roč. del v Medvodah (Kranjsko), knjižico nSlovenska abeceda za ženska ročna dela". Knjižice se dobe pri omenjeni po 20 vin. Trgovci dobe znaten popust. Pošilja se s povzetjem. Kdor pa pošlje denar naprej. dobi knjžice (od 5 naprej) poštnine prosto. _Učit. konvikt** v Ljubljani dobi od vsake knjižice en viaar. Gospodične in gospe ueiteljice žen. roč. del., naročajte pridno te knjižice! Povsod, koder bivajo Slovenke, naj se rabijo tudi vzorci slovenske abecede. S tem čistimo in krepimo svoj jezik, podpiraino pa tudi _Učit. konvikt". Drugi roditeljski rečer na idrijski deški Ijudski šoli se je vršil dne 17. t. m. Telovadnica je bila polna. Navzoče je presrčno pozdravil ravnatelj tov. A. N o v a k ter jim priporpčal nDomače ognjišče'-. Potem je nadaljeval učitelj tov. Avg. Šab e c s predavaujem o duševni vzgoji otrok v predšolski dobi. Koncem predavanja se je razvil živahen razgovor, ki sta vanj posegla poleg ravnatelja tudi gospoda A. Kristan in Kavčič. Iz seje okraj. šol. sreta t Tolminn. Eaorazrednici ua Grahoveiri in Breginju se razširita v dvorazrednici. Sistemizirata se nanovo potovalni šoli Beka-Straža in Pečine-Vrh. Iz dosedanje potovalne šole Cadrg-Zalaz se ustanovita dve šoli: Cadrg-Zalaz potovalna šola in Žabče-Zalaz samostojna šola. Učiteljici Boltarjevi se dovoli triletni dopust v nadaljevanje študij. — Definitirno so imenovani, če potrdi dež. šol. svet: Marija Repie za Sedlo, Josipina Škrt za Volče, Marija Perin za Drežnico, Albert Dorainko za Oezsočo, Peter Kogoj za Staroselo, Andrej Sattler za Ljubiuj in Josip Eakovšček za Sv. Lucijo. Provizorična imenovanja, oziroma prestave so naslednje: Marija Perin za Breginj, Rafaela Gomilšček za Podbrdo, Pavlina Hmel.jak za Tolmiu, Anton Stres za Cerkno, Srečko Borštnik za Bukovo, Josip Tavš za čadrg - Zalaz, Josip Semolčič za Drežnico, Josip Močnik za Orehek in Milko Kalan za Idrsko. Iz Breznice na pišejo: Otrokom naše trirazredniee se nudi le redkokdaj prilika, da bi videli na lastne oči kako večje raesto. Hoteli smo tedaj poučno združiti z zabavnim ter smo zaraditega dne 6. t. m napravili z nekaterimi učenci višjih dveh razredov vsednevni poučni izlet v lepo belo Ljubljano. Bilo nas je pod vodstvom nadučitelja J. Ažmana in učiteljice H. Sirnikove 56 — Dospevši zjutraj ob 7. uri v Ljubljano na južni kolodvor, smo použili na vrtu hotela nIlirija" skledico kave z eno, oziroma dvema žemljama. Od tu smo jo mahnili takoj v muzej nRudolfinum", kjer nam je g. vratar Kobal v prav lepih besedah razjasnjeval razne predmete, zbirke, sploh važnejše stvari; vodil nas je iz sobane v sobano ter nam kaj spretno pojasnjeval vse zaniirtivosti. Za preljubeznivo uslugo se mu izreka tem potom iskrena zahvala. Od tod so šli dečki v paaoramo in deklice v kosraoramo, kjer so videli krasne slike iz Severne Amerike, oziroma Benedk. Nato smo šli na l.jubljanski Grad, odkoder smo pregledali vso lepo Ljubljano s krasno okolico in slikovitimi okrožnimi gorami. Slavni magistrat stolnega mesta Ljubljaae nam je blagovolil s svojim dopisom celo dovoliti, da bi bili uaši učenci lahko brezplačao posetili razgledni stolp; naročil je celo čuvaju na gradu. da bi nam bil za eventualna pojasnila na razpolago. Tisočkrat škoda, da se nismo mogli odzvati ljubeznivi naklonjenosti slavnega magistrata, pretekel nam je čas prehitro in morali smo že ob 11. uri priti h kosilu v ljudsko kuhinjo. Slavnerau magistratu stolnega mesta Ljubljane za izkazano naklonjenost presrčna zahvala. Pri kosilu v ljudski kuhinji smo bili jako ceno in okusno postreženi, blagovolile so lastnoročno streči otrokom gospe Kosova in Radičeva in še neka druga gospiea. Iskrena hvala! — Po kosilu smo si ogledali nekaj ljubl.janskih spomenikov, par cerkva zunaj in znotraj ter šli v najlepši drevored v Tivoli, kjer smo opazovali krasne mestne nasade in se šli slednjič vozit na — »ringelšpil" ; tu je bilo nedolžnega otroškega veselja! Preden smo se zopet odpeljali z vlakom na Gorenjsko ob 3. uri 45 min. popoldne, smo se pokrepčali s kavo, kruhom, vinom in črešnjami v postrežljivi restavraciji _pri Levu". — Ta veseli in obenetn poučni izlet našim šolarjem gotovo ne izgine iz spomina; še v pozni svoji starosti bodo vedeli povedati zanimivosti in veselosti, ki so jih videli ia užili v svojih otroških šolskih Ietih na izletu v Ljubljano. Da pa smo mogli napraviti šolski izlet v daljno Ljubljano, nam je pomagal v prvi vrsti s svojo naklonjenostjo do šole in šolske mladosti naš slavni občinski odbor, ki nam je blagovolil podariti v ta namen precejšno vsoto v denarjih, zaraditega hvala in slava mu! Šolski vodja. Obrtna nadaljeralna šola t Eropl. Od verodostojne strani nam poročajo, da se žalibog za enkrat ta šola ne bo mogla ustanoviti, ker občina še ne more prispevati nepokritega vsakoletnega zneska od 800 do 900 K, ki odpade na občino.