QQlßf Gorenjski časnik od leta 1947 PRVI PKE[»I00NIK Tf Or^JK GOKÜNIEC IFTA lOOO PETEK, l6. DECEMBRA 2005 Lelo LVIH, Št, 100» cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Mari)a Volčjak Časopis jzhaia oa torkih in ob pftkih naklada: 22.000 izvodov WW.GORFNlSKICiAS.S! Končno nova Ekonomska gimnazija Po več desetletjih praznih obljub bodo na Zlatem polju v Kranju v enem etu zgradili sodobno opremljeno šolo. SuzAKA P. Kovači č nekaj letih v novih prostorih, postopnim odkupom • za lea-To se ni zgodilo in obdobja, sing objekta. Pogodbena Kranj • Mesec dni pred viso ki so sledila, so bila, po bese- vrednost je 2,715 milijarde to- ki m jubilejem, 6o-letnko Ekonomske šole Kranj, so na dah direktorice lavnega zavoda Ekonomske Šole in ravna- larjev, mestna oblina Kranj pa bo zagotovila komunalno Salem polju v Kranju v sre- teljice Ekonomske gimnazije opremljeno zemljižie. Nova do, 14. decembra, položili te- Marije SimČiČ, prava odiseja- Ekonomska gimnazija, pro- meljni kamen za izgradnjo da: "Imeli smo dl), poti do gram so uvedli leta 1996, bo Ekonomske gimnazije. Slo- njega pa so bile polne ovin- imela 25 sodobno opremlje- vesnosti se je udeležil tudi kov in preprek." Leta 1994 je nih oddelkov in telovadnico. minister za šolstvo in Sport minister Slavko Gaber podpi dr. Milan Zver, ki je poudaril, sal pismo o nameri za izgrad da je ta investicija več kot potrebna. Novo stavbo Eko- njo nove šole do leta 1998, a Primopredaja je načrtovana za 28. december 2006. Kako zelo si poleg dijakov je od tega minilo več kot de- želijo novih prostorov tudi nomske Sole Kranj so načrto- sedetje. Sedanji minister dr. učitelji, pove zgodba, da so iz vali že leta 1974. ko so se mo- Milan Zver je bil že enajsti po izleta po Siciliji prinesli te-rali preseliti iz razpadajoče stavbe na Tomšičevi ulici v vrsti, na Čigar vrata je potrka- tneljni kamen za novo šolo. I a ravnateljica Simčičeva. "Skrbelo nas je že, da jih bo Kranju. Takrat so se preselili Ministrstvo za šolstvo in na Gorenjskem zmanjkalo/' na lokacijo osnovne šole Si- Šport je konec oktobra s je povedala SimČiČeva. Kljub mona fenka ob Prešernovem Hypo leasingom iz Ljubljane temu so še našli gorenjske- Dr. Milan Zver, Marija Simčič in župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj ob temeljnem gaju, v upanju, da bodo že po sklenilo p<^odbo za najem s ga, italijanskega pa shranili. kamnu za novo Ekonomsko gimnazijo v Kranju. / f«« Tm» ooki Rešili so zadrego S podpisom pogodbe o sodelovanju bo Adriatic omogočil dokončanje sodniškega stolpa in garderob ob novi skakalnici. Vilma Stanovnik "Za nas, amaterske gradi- ..............................................................................telje kranjske si za OPREMO, OBLAČILA in OBUTEV pii n akupu n ad 20.000 SIT. od 12. do 31. decembra 200S PDCIUV v prodd«^ iKlfRSPOflt. Aof^ uM^ jn tfdelke v DOM^iih po^XiObd^ PctMn nt i^iüCvM 100 si CO CO TUALNO očnejša čustva razum edeljo bedo prebivalci Irlilk« n« na referendumu odlo^dli o )reoblikovan)ii sedanje deporilje v oou v Södöbr^i meddbćinfki f&n- er za ravnanje z odpadki. Referen-sproža tudi Številne iiistvene re- e z žaljivimi KRONIKA !RAZGLEDI V zapor in na zdravljenje j jedrska lekcija Kranjfan Robert Rizoski mora zaradi trgovine z drogo za tri leta v zapor, kjer mora hoditi tudi rva obvezno zdravljenje odvisnosti. Rl^oski je bil v prvotni obtožnici obdolžen storitve devetih kaznivih dejanj, poves^nih s preprodajo droge. 10 ; V Poljanski dolini Zapiranje rudnika uran^ Žirovski vrh v mednarodnih krogih velja za primer neprimernega zapiranja. Nihće re zna odgovoriti» koliko nas bo stalo energetsko eksperimentiranje. Rud» nik tudi letos ie n« bo zaprt. 12 ZANIMIVOSTI jaslice s sedemsto ovcami Pfajfar s Srednje 8ele je na več kot dvajsetih kvadratnih metrih postavil jaslice s sedemsto ovcami. Pravi, da si je vedno 2elel ^meli v jaslicah ovc, da lih nihče ne bi mo prešteti, jasüce je postavljal mesec. drugI 28 VREME Kaže «a suho in predvsem v vi^ih legflh Utdi vetmmo vreme. Vneddjo je možna kakšrui kratk(imjm STičž^ ploha. •v 3/3 jutri: prüt^TV)jasno in CNJ o VD vo VC 03 2 POLITIK) äanka .zavr!(g>g'glas.5i GOREN)SKI GLAS petek, 16. decembra 2005 Zamolčane umazanije referenduma o smetišču! 1. Velikost $meti§6a: Referendum sprašuje o smetišču za 130.000 ljudi, pri tem pa v dnevnem časopisju (Delo< Slovenske novice, Glas pa tudi minister Podobnik) ves ča$ pišejo o CERU, v katerem je zdiMzeno pol Slovenije, to so občine od Kranjske Gore. Jesenic. Kranja, do Škofje Loke< Žirov, Domžal, Kamnika, Medvod itd., skratka območje vse Gorenjske. 2. Azbest: Azbest je ta trenutek najnev^ejsi odpadek, iz pol Slovenije ga bodo odstranjevali in vse to vozili v Tržič. Azbest povzroča raka. Otrooi se bodo igrafi po a^stu. Vsak dan beremo o škodljivosti azbesta, mi pa kandidiramo, da ga dobimo iz pol Slovenije. Predstavnik Imos Geatecba je potrdil, da bo na deponiji azbestno polja. 3. Težke kovine iz 6^>lnih naprav: Najbolj strupeni odpadki iz čistilnih naprav, to je usedlina, ki ostane, se bo vozila na smeti^e v Tržič. Nad tem kasneie ne bo nobenega nadzora. 4. Legitimnost odločitve: Sedanja generacija Trzičanov nima pravice sprejeti odločb, da se naslednjih 30 let vse smeti iz pol Sovenije VD23jo v Tržič. Od stariev smo dobili čisto okolje, sedaj pa ga bomo zaradi trenutnih interesov sedanjega vodstva občine, za vse bodoče ^neracije izgubili. Ali smo Tržičanl res taki b\italci, da se ne moremo spomniti ničesar pametneFŠe9a, kot da zvozimo v občirK) smeti iz pol Stovenije. 5. Stanje obdo)eća deponije: Deponijo hočejo v Tržiču zato, Ker tukaj že je in ker ima dovi^j prostora. Skratka. Trzlč je kaznovan, ker je lepo skrbel za smeti in deponijo. Ker smo iepo gospodarili s smetmi, drugi pa niso, bodo pač zdaj v Tto zvozili smeti. Ker jih sami nimajo več kam spraviti. Kdo Ima rad smetJ: Vsi se otepajo smeti, le Tržičani imamo tako '(žametno' vodstvo občine, da se je samo ponudilo, da vse smeti iz Slovenije zvozi}o v Tržič. 6. I S 7. Sežigalnica: Tako kot nas bodo preglasovala danes za sn^etišče. nas bodo čez pet let za sežigalnico. V Avstriji so povsod tam, kjer so bile prej deponije, sedaj sežigalnice. Referendumsko vprašanje se bo takrat seveda glasilo: "Ali ste za lOOodstotno varno sežigalnico, ali pa boste morali v bodoče plačevati veliko dražje smeti' 8. Majhnost smetišča: Lažejo o majhnem smetnu, pri tem pa zamolčijo dejstvo, da Tržič ne bo dobil nobenega denaoa, če ne bo CERO, to je deponija za vso Gorenjsko. 9. Nova cesta: Nova cesta skozi podbreško gmajno bo povzročila, da bo smetišče delovaio povsem brez nadzora. Var^j bodo od Koderkoli lahko vozili karkoli, ljudje pa o tem ne bodo ntč vedeli. Kdor v naslednjih tridesetih letih ne bo im« kam voziti smeti in strupenih odpadkov, jih bo pač v02i tja, kjer bo smetišče, to pa je v Tržič. Kam pa jih boš peljal dnjgam, kot pač tja. kjer že je. 10. Dokončnost odločitve: če sedaj sprejmemo smetišče na referendumu, ni poti r^azaj, kar pomeni, da bodo nas^njih 30 let vozili vse smeti in vse eko^ko sporne snovi brez vsakega nadzora na smetišče v Trlrč. Posledice so lahko hatastrofalne za zdravje vseh občanov, predvsem pa naših otrok. in zato preb^alci Tržiča regijske deponije NOČEMO! Iniciativni odbor za čisto in zdravo okolje iz Kovor|a KOTIČEK ZA NAROČNIKE Dedek Mraz prihaja V petek, 23, decembra 2005, ob 17. uri bo v prostorih Corer)js>kega glasa v Kranju druŽerije r^aŠih najrr^iajših s Čarodejem Tonijem Mežanom in dedkom Mrazom. Izbrani mladi bralci, ki so se odzvali na naš likovni natečaj Zima, zima bela, se'bodo spoznali z Glasovim podmladkom, se poveselili in za svoje stvaritve prejeli nagrade. Vsi tisti, ki se niste uvrstili med nagrajence likovnega natečaja, pa si lahko zabavne čarovnije Tonija Mežana ogledate v petek, 30. decembra, ob 20. uri v blejski festivalni dvorani. VEČER SMEHA organizira Magični teater JASA - OABA • DU z Bfeda. V programu se bodo zvrstili nastopi različnih slovenskih humoristov, program bo povezoval blejski čarodej Toni Mežan, skupaj pa bodo zagotovo nasmejali še tako zadržane In s tempom življenja preobremenjene gledalce. Na koncu prireditve pa bo vse pozdravil dedek Mraz. ki bo vsem nastopajočim izročil darila. Vstopnice so na voljo v prostorih Tvd Partizan na Bledu, lahko pa si jih zagotovite in rezervirate po tel: 041/710-970 ali 03V33V582 in plačate eno uro pred predstavo v preddverju festivalne dvorane. Ringa, ringa raja, dedek Mraz prihaja ... O, to so bili Časi, ko smo že verjeli v pravljice. Pričarajte jih svojim otrokom, čim dlje. Petra Kejžar Proračunski maraton končno na Kar tri dni je državni zbor na izredni seji obravnaval predloga proračunov za leti 2006 in 2007 in ju z nekaj dopolnili tudi spreje Danica Zavkl Žlebir vseh ftinkdj drŽave, S tem se venija prešla na evro in v la za razvojne namene. V ....................................... znižujejo davki na plače, iz- skupni evropski valuti bo LDS so kritični tudi do nove Proračun za naslednje leto boljšujejo se pogoji gospo- proračun znašal okoli 77 vladne službe za spremija- bo težak dobrih 1756 mili- darjenja, javna poraba pa se milijarde evrov. Starman nje uresničevanja strategije jard, za leto 2007 pa 1S61 znižuje, sicer za majhne de- vselej poudarja, da je v celo- razvoja Slovenije, kjer je ne- milijard- Odhodki bodo za leže,'pa "v^idar. Veseli me, tni sliki javiie porabe treba jasno, kakšne bodo njene pristojnosti, TomaŽ Štebe, poslanec prihodnje leto višji od pri- da so precejšnja sredstva na- upoštevati štiri blagajne, ne hodkov za lOi, nasledile leto menjena razvojnim dejavno- le goli proračun, ki predstav- pa za 93 milijard. Za to, kako stim," je sprejetje proračuna Ija eno od njih, pač pa tudi SDS, sicer pa župan Meng- prerazporediti sredstva zno* komentiral Bojan Starman, zdravstveno, pokojninsko in Ša, pričakuje, da se bo spre-traj obeh proračunov, so pozi asti opozicijski, slanci. poslanec SDS, iz Žirov, sicer občinske. V vseh bo za 3:51 jeti proračun uresničil, saj v pa predsednik parlamentar- milijard tolarjev, leta ^007 njem razporejena sredstva predlagali 245 amandmajev, nega odbora za fmance in pa 3325 milijard. za ceste dajejo upanje, da od katerih pa je bilo sprejetih devet za leto 2006 in sedem monetarno politiko. "Vloženih ie bilo veliko amandma- Opozicija ima na sprejeti bo čimprej zgrajena obvoz-proračun vrsto pripomb, niča. ki jo Mengeš več, kot za leto 2007. Eden od njih je v, od katerih je bilo tudi ve- Matej Lahovnik, poslanec potrebuje. Z njo bo rešena zadeva zagotovitev sredstev likozavmjenih. Vlagala jih je LDS, izvoljen na Gorenj- sedaj ovirana komunikacija za delovanje nove vladne pretežno opozicija, Id s tem skem. meni, da je največji med Gorenjsko in Štajersko službe za usWajevanje in opozarja na določene proble- problem proračunov za leti in odpravljena vsakodnevna spremljanje izvajanja strate- me. Toda za večino področij, 2006 in 2007 realno zniže- neznosna gneča od Mengša gije razvoja Slovenije (za mi- kjer so vložili amandmaje, je vanje sredstev za aktivno po- proti prestolnici. Priprave nistra brez listnice je predla- bilo že v osnovnih proraču- litiko zaposlovanja, medtem na gradnjo obvozne ceste, gan Jože P. Damjan, o kate- nih zagotovljenih dovolj ko se bistveno povečujejo za ki med Lekom in Mengšem rem državni zbor odloča ta sredstev. Pri prerazporejanju vojsko in policijo. To se po zaobjame del povezovalne teden na redni seji. Za obe proračunskih sredstev je tre- njegovem odraža na poda- ceste med štajersko avtoce- proračunski leti naj bi zago- ba vedeti, da je treba nekje tkih o brezposelnosti- LDS je sto in Gorenjsko, bodo po- tovili blizu 350 milijonov to- vzeti, in če bi jemali na predlagala vrsto dopolnil, s tekale naslednje leto, v letih larjev. Med drugimi dopolni- obrambnem področju, ga katerimi so želeli povečati 2007 in 2008 pa naj bi jo i kaže omeniti investicijsko kmalu ne bi več imeli. sredstva za aktivno politiko zgradili. V proračunih za vzdrževanj e državnih cest, za kar je državni zbor zagotovil dodatni denar. Leto 2007 je le malce od- zaposlovanja, konkurenČ- prihodnji dve leti je tudi več daljeno, pravi Starman, mo- nost in tehnološki razvoj, denarja za avtoceste, kar bo goč je rebalans proračuna in sredstva znotraj vojske pa v prihodnje omogočilo, da "Proračuna sta sprejeta in lahko še pride do spre- naj bi se prerazporedila tako, se odpravi tridesetletni za- s tem materialna podlaga memb. V letu 2007 bo Slo- da bi se v večji meri uporabi- ostanek pri gradnji le-teh. Ž irovski vph Novi rok za dokončanje sanacije v RUŽV vlada je pred kratkim določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Zirovski vrh. Državni zbor ga bo prav ta teden obravnaval po nujnem postopku. Namen zakona ]e zagotoviti možnost nadaljevanja zapiralnih del za rudnik, nanašajo pa se na trajno sanacijo odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine jazbec in Boršt. Dela trajnega zapiranja podzemnih objektov in sanacija jaškov in podkopov ter površin v obratu za pridobivanje uranove rude bodo zaključene v roku, kot ga je predvidel zakon, torej do konca leta 2005. S tem predlogom spremembe pa se določa novi rok za dokončanje vseh del trajne sanacije, prenehanja Izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v RUŽV, to je leto 2010. Novi rok je določen zaradi zelo zahtevnih del trajne sanacije odlagališč jazbec in BorŠt in zaradi težko popravljivih posledic, ki bi lahko nastale v primeru naravne nesreče. D. Ž. jfisenice Zavrnitev slovenskega delavstva Na Jesenicah se je prejšnji teden sestal Pokrajinski odbor socialnih demokratov za Gorenjsko. Člani odbora so raz* pravljali o pripravah na lokalne volitve in ugotovili, da se je akcija Med nami je še prostor, ki poteka od novembra, dobro prijela, saj se je članstvo med Socialnimi demokrati v tem času zelo okrepilo. Razpravljali so tudi o zakonu o participaciji delavcev pri dobičku, ki ga je vložila poslanska skupina Socialnih demokratov. Glede na to, da koalicija zavrača tak zakon, gorenjski socialni demokrati menijo, da je to zavrnitev slovenskega delavstva in delavcev. D. Ž. š ko f) a Lo ka Župani obsojajo napad na kolega Združenje slovenskih županov (vodi ga škofjeloški župan Igor Draksier) je ostro obsodilo fizični napad na župana občine Horjul Danijela Fortuno, ki je bil konec oktobra napaden pri opravljanju svoje županske naloge, Združenje prosi vse pristojne službe za hitro in učinkovito posredovanje in kaznovanje nasilneža, ne ie v tem, temveč tudi v drugih primerih. D. 2. I^UBgANA Koncesija za Stari vrh Vlada je prejšnji teden izdala odločbo, s katero je Smučarskemu turističnemu centru Stari vrh podelila koncesijo za gradnjo sedežnice na Starem vrhu. Odločba poleg koncesl-onarja določa tudi dobo, za katero se izdaja koncesija, obveznost razgraditve žičniSke naprave, Če koncesionar ne zaprosi za podaljšanje koncesijskega razmerja, in rok, do katerega mora podpisati koncesijsko pogodbo. D. Ž. Tržič SDS za odlagališče v Kovorju Na sestanku gorenjske regijske koordinacije SDS so predsedniki 22 občinskih odborov soglasno sklenili, da se strinjajo z izgradnjo modernega regijskega odlagališča komunalnih odpadkov v Kovorju. S tem se strinjajo tudi vsi župani iz vrst SDS. Odlagališča morajo po evropskih standardih ustrezati vsem okoljskim in varnostnim merilom, zato je po mnenju predsednikov odborov SDS na Gorenjskem bojazen Tržičanov odveČ In jih pozivajo, naj na referendumu v nedeljo oddajo svoj glas za izgradnjo odlagališča. D. Ž. GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 KT U LNO i nfo @g-gia5.si 3 Čustva zum Referendum v občini Tržič o preoblikovanju deponije Kovor sproža čustvene reakcije, ki so vidne tudi v žaljivih napisih. Stoiak Saje Kovor, Tržič • V nedeljo» 18. decembra, se bodo prebival' d tržiške obdne tia voliščih odločali o bodočem ravnanju z odpadki. Odgovarjali bodo na vprašanje: "Ali ste za preoblikovanje sedanje deponije Kovor v sodoben medobčinski center za ravnanje z odpadki z odlagališčem za odlaganje ostanka predelanih odpadkov za 130,000 prebiva]- cev po evropskih merilih? " VpraSanju so dodani pogoji: "Niti na lokadjl centra za ravnanje z odpadki niti kjerkoii drugje v občini TriiČ ne bo sežigalnice ali podobnih objektov; do centra bo speljana posebna dovozna pot mimo naselja in prebivališč; krajani m občina so upravičeni do pravične mesečne rente po začetku obratovanja centra." Glasovanje bo potekalo na običajnih mestih za volitve Nasprotniki sprememb so povedali svoje že pred referendumom, po vsej občini. "Zadnja dva meseca smo logov nasprotujejo spre- Ijivih sestavin okolja bodo znanka, poudarjajo strokov- imeli več srečanj s prebivaJd, membam na deponiji v Ko- večkratno zmanjšani glede maki. zlasti 2 domačini iz okolice vorju. Žal nam je. da vodstvo na sedanje stanje. Resna ga- Pred referendumom ie deponije. Edini namen je bil, krajevne skupnosti ni bilo randja za solidnost objektov jasno, da so mnenja prebi- da ljudi informiramo o spre- pripravljeno na konstruktiv- centra je dejstvo, da bi v pri- valcev deljena. Nekatera so membah, saj tako lahko zgu- no sodelovanje. Odgovorili bi meru neskladnega delova- čustveno obarvana, kar odra- bijo predsodke in strah. Gle- lahko na Še več vprašanj in nja morali vrniti Evropski žajo zlasti žaljivi napisi po de na obseg diskusij po elek- spoznali pogoje, pod kateri- uniji skoraj 13 od 16 milijo- naseljih blizu deponije. Ali tronski pošti smo videli, da si mi bi sprejeli center za rav- nov evrov pomoči za grad- bodo Čustva močnejša od ra- informadj želijo. Več so jih nanje z odpadki," je povedal njo. Odločitev za sodoben zuma na referendumu, imeii, bolj so dopolnjevali svoje mišijenje in ga spreminjali. Na dveh ekskurzijah v Izidor Jerala iz tržiškega iirada za urejanje pro štora. center bi zagotovila obča» bodo pokazali rezultati. Od-nojn najnižjo ceno ravnanja loČalo bo mnenje večine, če- Univerzitetni diplomiram z odpadki v prihodnosti. V Avstrijo si je 50 občanov inženir krajinske arhitektu- nasprotnem primeru bi se prav bodo posebej upoštevali izide v KS Kovor. Če bo ogledalo sodoben način ob- re je prepričan, da je uredi- podali na negotovo pot iska- tam odziv negativen, bodo delave odpadkov. Radi bi vi- tev centra za ravnanje z od- nja najugodnejšega ponud- spet navezali stik s krajevno deli, če bi se c^eda udeleäJo padki prava investidja v var-več tistih, ki iz načelnih raz- stvo okolja. Vplivi vseh mer- nika teh storitev drugod, Ob tem bi bila cena velika ne- skupnos^o in nadaljevali informiranje prebivalcev. Avstrijci so pred nami Vtisi udeležencev ogleda deponije v Gradcu. Simon Šubic sem nazadnje videl. Deponija ....................................... sploh ni smetišče, amp>ak pra- Rihard Knific, Bistrica pri vi obrat< pa še niČ ne smidi. Tržiču: "Samo upam, da Pri nas bo kaj takega možno, bomo tudi v Tržiču in drugod ko bomo razvili tako visoko za- po Sloveniji kmalu sposobni vest do ravnanja z okoljem, narediti kaj takega, čeprav o kot jo imajo Avstrija. Sem za tem dvomim, ker bo najprej to, da nekaj tćikega naredimo treba spremeniti miselnost tudi v Tržiču." Ijiudi. Začeti bi morali že pri Molca OvsenUc, Zvirče: praviiru vzgoji otrok. Saj veste, "Sem proti smetišču v Kovor- pred 40 leti po hišah še zaboj- ju, zato sem se želela prepri- nikov nismo imeli, ampak čati, ali je v Avstriji vse tako smo smeti skurili in kompo- lepo, kot so govorili. Vidim, stirali, ostalo pa nekam zako- da je ta sistem za Slovenijo pali. Danes zabojnike že ima- preveč moderen, saj pri nas mo, nihče pa ne ločuje odpad- zberemo odločno premalo lokov. V tem so Avstrija še ideč čenih odpadkov, da bi nam pred nami." njihov sistem iistrezal. Poleg jurij Rozman, Lom: "Ker tega smo vGradcuvideli obra- gorenjske deponije dobro po- te na treh lokadjah, v Kovorju znam. sem se udeležil c^eda. pa vse želijo zgraditi na enem da vidim, kako Avstrijd ureja- mestu. To mi ni všeč. Mislim, jo deponije. Predstavljal sem da obstajajo tehnologije, ki so si čisto nekaj drugega, kot pa primernejše za naš prostor.' Hotel čez dve leti I AS NA PAIADIN ton Tone Smolnikar in dodal, da bo investitor po prvih ocenah v bodod hotel moral Kamnik - Malograjski dvor -nekdanji, zdaj še nekaj let za- vložiti vsaj dva milijona ev-puŠČeni hotel v središču rov. Ne glede na slabo stanje Kamnika in predmet dolgo- stavbe, ki jo je pred 15 leti letnega denacionalizadjske- precej poškodoval tudi po-ga postopka - ki ga je občina žar, pa je resne kandidate gona podlagi pravnomočnega tovo privlačila odlična lokad- sklepa Ministrstva za kulturo ja; na dražbo, ki je bi^a minu- pred dobrim mesecem obdr- li konec tedna v občinskih žala v svoji lasti, je že prodan, prostorih, so se odzvali trije Obdna je 426 mi velik ob- potencialni investitorji, kot jekt skupaj z dobrimi 250 najboljši - ponudil je 300 ti-mz zemljišča sklenila proda- sočakov več od izklicne cene, ti na javni dražbi z izklicno pa se je izkazal Vito Habjan ceno 30.260.827 tolarjev, saj iz Domžal. Po besedah župa-bi obnova za občino pomeni- na bi novi tastnik, ki nametala prevelik finančni zalogaj. va zgraditi hotel s tremi zvez-"Cena se zdi na prvi pc^ed dicami, lahko uredil do pet- res nekoliko nizka, a vsi, ki deset postelj in dva do tri smosiobjektogledalitudiod. apartmaje, Občina je ob pro- znotraj-tudicenilka. smo vi- daji postavila dva pogoja -v deli, da je v izredno slabem naslednjem letu mora kupec stanju. V obnovo bo potreb- pridobiti gradbeno dovolje» no vložiti ogromno sredstev," je povedal župan An- nje, v dveh letih pa mora hotel že zaživeti. Se zatika pri Tabru Se glavni investitor res zna umakniti iz projekta Taber? Na obravnavi osnutka proračuna za 2006 v Cerkljah so govorili tudi o tej možnosti. Simon Šusic naj občinski svet s sklepom ..............................................................................zaveže predlagatelja prora- Cerklje • Proračun občine čuna, naj do naslednje seje Cerklje bo v naslednjem letu jasno opredeli, katere inve- težak skoraj 1,7 milijarde to- sticije so odvisne od teh dolarjev, od tega predvidevajo hodkov. dobro poldrugo milijardo to- "To, kar sem sliSal za nase- larjev prihodkov, 140 milijo- Ije Taber, je zame nekaj pov- nov tolarjev pa bodo v pri- sem novega. Kar ste dejali za hodnji proračun prenesli iz Celovško, je zavajanje. Prvič letošnjega proračuna. Tako slišim za kakšno plombo. bo drugo leto občina razpola- OÖtno glavni investitor v na- gala kar s 60 odstotki več de- selju Taber izrablja oporid- naria kot letos. jo, da bi na ta način zružal vi- Proti takemu proračunu je šino komunalnega prispev- nasprotovala le svetniška ka. Tako se ne bomo šli," je skupina SDS, saj njihova odvrnil župan Franc ČebuJj. svetnika menita, da je neu- Tudi ostali svetniki so bili resničljiv. "Kar 660 milijo- mnenja, da je naslednji pro- nov tolarjev prihodkov teme« račim sicer optimistično za* Iji na predvideni prodaji prostorov na Celovški v Ljub- stavljen, vendar povsem uresničljiv. Jože Ipavec Ijani in načrtovanem komu- (N.Si): "Brez investidj in vla- nalnem prispevku za naselje ganj ne bo napredka. Ne Taber, Prostore na Celovški smemo se tako bati takega bo težko prodati, saj so veza- proračuna." Podžupan Miha ni na plombe in hipoteke, Zcvnik (SLS}: "Če bi poslu- dvomljivi pa so tudi dohodki šali Bizilja, bi morali imeti iz komunalnega prispevka zadolženo občino, tako pa za Taber, saj investitor žara- denar celo prenašamo," la- di močnega nasprotovanja nez Kocbar (LRV): "Zaveda- lokalne skupnosti menda mo se, da vsega denarja še namerava spremeniti vsebi- nimamo v žepu, vendar za- no projekta oziroma od nje- upamo županu in občinski ga odstopiti. Lahko se zgodi, upravi, da se bosta potrudila da bo v letu 2006 vrsta inve- in pridobila denar, da bomo stidj brez kritja," je dejal Bo- izvedli največji proračun v gomir Bizilj (SDS) in pozval, zgodovini," WWW.GORENiSKICLAS.S Gorenjski Glas ODCCVORNA UREDNIOV Marija Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNia lože Koinjek Cveto Zaplotn i k UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: Bo&tjan 8<^laj, Alenka Brun, Igor Kzvöi. Jože Koinjek, Uria Petemei StojanSa|e, Vilma StarKvnlk.Cv?ioZapk>trik, D^ica Zavri Žieb^V, Suzana P. Kovačč, Štefan Žargi; stalni sodelavci; jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Cregori^ Ma^a Rant Miha Naglić, Milena Mikiavfid, Simon ŠuUc Dominik Frelih, )gor Žerjav OBUKOVNA ZASNOVA Jemej Stntar, Tndtel TiHNtČNI UREDNIK Grega Flajntk FOTOGRAFI) A Tina Doki, Gorazd Kavfič, Gorazd Šinik ifKTORiCA Marjeu Vozlič VODIA OGLASN EGA THŽENJA VOD) A MARKHINGA Petra Kcžar GORENJSKI CIAS je (^gistnt»na Dlsgovnsi sto'ltv«na 2r>amlia pod 9771961 pn Uradu RS 2A intelektualno lastnino, tlilanovitelj in izdaj^retj' Gorenjski gl a«, d 00., Krunj j Oirekior^a' Marija Velžjak / Naslov Zoisova 1, 4000 Kranj /Tel,: 04/201 42 00, fax' 04/201 42 13, e*mail. oglasi in osmrtnice: tef.: 04/201 42 47 (sprejem na aviomstikem od2i»Aiku 24 ur dnevno); uratfne ure: vsdk dekvni dan od 7. de 15, / Corenfskl glas Je podednik, uhaja ob lorkih 11 petkih, v nakladi 22.000 rzvodov / Redne priloge: UojaCcenjsVa, Letopis Gorenjska (enkrat let 42 4) / Cene f^voda: torek 300 $ T, petek: SIT; fetna naroCnina 26.000 SIT: redn< plaCniki irnajo popusta, («tni % popusta; naročnina 2» tujino: lOC EUR preračunano v tolarje po irednjem le^ju Sanke Sfovenije: v cene je vcajur^an ODV po stopnji S.j naročnina se upoileva od tekoče lievjike časopisa do piinega preklica, ki velja od 2afetka naslednj^a obračunskega oMebja Ob as ne slorrtve. pe eenrku: oglasno trie nie: (el.; 04/ 201 42 4Ž S. 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, i6. decembra 2005 KRATKE NOVICE jesENice Potomci priseljencev le "zaznamovani" Boris Bregant, župan občine Jesenice, dr. Spela Razpotnik, raziskovalka na Pedagolkl fakulteti, dr. Mojca Medvešek in äpeia Kalčič, raziskovalki na Inštitutu za narodnostna vprašanja, Ahmed Pašić, predstavnik Islamske skupnosti na ledenicah, in Admir Baltič, sodelavec Mirovnega inštituta, so v sredo zvečer na Jesenicah razpravljali o problemih v Sloveniji živeče mlajše generacije Albancev, Bošnjakov. Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Srbov in drugih narodnosti. V razpravi v dvorani Bošnjaškega kulturnega in Športnega društva Biser so ugotovili, da so Jesenice mesto z največ priseljenci v Sloveniji in da vlada med slovensko veČino in priseljenci sožitje, brez izrazitejših problemov. Razlike pa se vseeno pojavljajo tudi pri mladih, zlasti v Šolah in pri izbiri poklicev, ko otroci priseljencev izbirajo praviloma manj zahtevne Šole. j. K. Kranj Nagrade za socialno varstvo in rejništvo Ministrstvo za delo. družino n socialne zadeve je v petek v Ljubljani podelilo nagrade in iznanja za delo na področju socialnega varstva in rejništva. Med dobitniki so tudi trije z Gorenjskega • diplomirana teologfnja Ivanka Ber-čan, socialna delavka Marija Zupane rn rejnica Zvonka Hribar iz Kamnika. Ivanka Ber- čan je v Italiji spoznala delovanje različnih komun za zdravljenje odvisnikov z drogo, lani je skupaj z nekdanjim odvisnikom in starši nekdanjih odvisnikov ustanovila Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek, ustanoviti pa želi komuno za odvisnike - Skupnost Ža v rejništvu ima dva otroka s posebnimi potrebami, C. Z. 8UED Osnutka odloka proračuna niso sprejeli Na zadnji seji blejskega občinskega sveta, ki so jo zaradi svetovnega mladinskega prvenstva v hokeju do 20 let preložili s srede na torek, so svetniki obravnavali osnutek odloka o proračunu za leto 2006. Tega niso sprejeli, pač pa so pri pripravi predlagali nekatere spremembe. Zmotilo jih je predvsem dejstvo, da je premalo denarja namenjenega za področje komunale, preveč pa za družbene dejavnosti. Prav tako so predlagali, da je treba denar nameniti že začetim investicijam, od poŠte Gore do plinifikacije. Sicer pa so prihodke občine za drugo leto na občinski upravi ocenili na ne- i manj kot milijardo in osemsto petdeset tisoč, odhodke pa na dobri dve mi ijardi in sto tisoč, "Prihodki naj bi bili po ocenah svetnikov prikazani precej pesimistično, vendar smo jih skušali prikazati realno, da ne bi bil potreben rebalans," je po seji povedal direktor občinske uprave Bled Dušan Prezelj. Svetniki bodo popravljen osnutek odloka o proračunu znova obravnavali v januarju. V. S. Za vas beležimo čas WW.CORENjSKIGLAS.SI Veliko na načrt Ob Domu dr. Janka Benedika v Radovljici naj bi zgradili dve stavbi z oskrbovanimi stanovanji. Na eno ni pripomb, na drugo jih je veliko. Cvrro Zaplotnik pa dvanajst stanovanj s 24 cel in občinski svetniki. Od- močno izstopal iz okolja in ............................................................................parkirišči. Občinski svet je bor ugotavlja, da izdelovalec vplival na sosednje parcele. Radovljica - Načrtovalec je na nedavni seji sicer sprejel načrta za celotno območje ni Ker bo del oskrbovanih sta-predlagal, da bi na okrog osnutek odloka o lokacij- uspel najti dobrih rešitev, novanja v tem objektu na-1.600 kvadratnih metrov ve- skem načrtu za to gradnjo, Ker je drugi objekt preveč prodaj, dvomijo,.da jih bodo likem zemJjišču, na katerem vendar pa je župana oz. ob- moteč za že obstoječe in na- v resnici koristili (samo) staje občina dovolila ustanovi- činsko upravo zavezal, da pri črtovane stanovanjske hiše. rejši občani. Ce pa bodo res tev stavbne pravice za <>9 let načrtovanju pozidave druge predlaga zmanjšanje števila namenjena starejšim, jim je v korist Nepremičninskega parcele prouči pripombe gle- oskrbovanih stanovanj, zni- po mnenju lastnikov sosed- sklada pokojninskega in in- de višine objekta, gostote po- žanje objekta, več zelenih njih parcel treba zagotoviti validskega zavarovanja, zgra- zidave, prometne ureditve, površin ter večji odmik ob- več zelenih površin. Tudi na dili pemajst oskrbovanih sta- odmika o naslednji konec tedna» sledi- pred novim 5etom dogajalo v tudi silvestrovanje." Jesenice Pol milijona tolarjev za pediatrični oddelek na jesenicah Minulo sredo so predstavniki Hokejskega kluba Acront In podjetja IZID Computers pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice podarili Ček v vrednosti 507 tisoč to- jev. Denar so zbrali na dobrodelnem hokejskem turnir- ju, ki je potekal prejšnjo soboto na Jesenicah. Direktor bolnišnice Igor Horvat se je v imenu otrok in osebja zahvalil za donacijo In povedal, da bodo sredstva namenili za nakup televizorja In računalnikov na pediatričnem oddelku. S tem bodo polepšali bivanje otrok v bolnišnici. Ka* petan jeseniških hokejistov Dejan Vari je ob tem dejal, da vselej radi sodelujejo v dobrodelnih akcijah, še zlasti, kadar je denar namenjen otrokom. V hokejskem klubu Acro- ni podoben hokejski turnir obljubljajo tudi za prihodnje leto, ob tem pa upajo, da bodo uspeli zbrati še več denarja. U. P. Ljubno Izbrali graditelja odseka Peracfica • Podtabor Družba za avtoceste (Dars) je v sredo s podjetjema SCT Ljubljana in Primorje Ajdovščina sklenila pogodbo Še za preostala dela na odseku avtoceste PeraČica - Podtabor. Podjetji, ki sta bili s skupnim nastopom najugodnejši na razpisu, bosta v 22 mesecih poleg 1,52 kilometra ceste zgradili še 375 metrov dolg viadukt PeraČica, 320-metrskl viadukt Ljubno«in 260 metrov dolg predor Ljubno za pogodbeno vrednost nekaj več kot pet milijard tolarjev. SCT in Primorježe od poletja gradita na tem odseku nekaj manj kot kilometer avtoceste in igo-metrski viadukt LeŠnica. Obstoječo hitro cesto bosta posodobila bo predstavljala južni pas avtoceste, ob njej pa bosta na novo zgradila severni pas. Dars bo prihodnjo spomlad začel graditi Še io-kIlometrskI odsek Vrba • PeraČica, po 5,5 kilometra dolgem odseku Šentvid - Koseze pa naj bi začeli voziti v prvi polovici leta 2007. C. Z. GORENJSKI GLAS petek, i6. decembra 2005 GORENJSKA 5 Darilo abrahama Ob 50«letnici delovanja Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris so odprli obnovljene društvene prostore. Dan i ca Zavrl Ž LE B1r ta drugih dejavnosti družijo ..............................................................................gluh^ in naglušne vseh Kranj • Lepšega darila ob goreniskih občin. Obnova petdesetletnici si skoraj ne hiše je veljala 80 milijonov. bi mogli želeti, je zbrane na sobotni slovesnosti na Hu- od tega je največji del denarja prispevala Fundacija za fi- jah, kjer stoji društvena nanciranje invalidskih in hiša. ob pomoči tolmačke humanitarnih organizacij znakovnega jezika in sekre- (FIHO), prispevale so tudi tarke društva ZbteCrljenko gorenjske občine, veliko pa nagovoril predsednik Zden- tudi Člani in donatorji v do- ko Tome. Preden so pred brodelni akciji Prisluhnite devetimi leti odkupili in za- nam, ki je pripomogla tudi k ćeli obnavljati hišo na Hu- prepoznavnosti gluhih in jah, so gostovali v PavSarjevi naglušnih. Slovesnosti ob hiši v središču mesta, na- odprtju hiše na Hujah so se jemnina in pretesni prostori udeležili tudi predsednik pa so jih spodbudili k Zveze gluhih in naglušnih razmišljanju o boljših pogo- Slovenije Franc Planine, v. jih za delo. IzobraŽevanje, d. direktorja FIHA mag. delavnice, predavanje, so- Janez Jug in Nada Bogataj cialni programi, rokcwlelska Kržan z Mestne občine in kulturna sekcija in še vrs- Kranj. V obnovljeni hiši na Hujah bodo tudi Invalidske delavnice dopolnjen 9 novi Občina Naklo je popravila proračun za leto 2005, dobila pa je tudi nov finančni dokument. V letu 2006 manj prihodkov. Stoian Saje -- --ljenje železa. Drugi odlok bo pomembne tudi potrditve šele prihodnje leto. Tako Jiaj ..............................................................................osnova za legalizacijo že pravilnika o vrednotenju bi ob 1,183 milijarde tolaqe Naklo - Zadnja letošnja seja zgrajenih objektov trgovine programov ljubiteljskih kuJ- prihodkov in ostanku denar- občinskega sveta Občine gradbenih izdelkov in kle- turnih dejavnosti, osnutka ja iz preteklega leta pokrili Naklo je kljub pestremu parske delavnice za avtomo» odloka o kategorizaciji ob» 1.462 milijarde tolarjev od- dnevnemu redu minila bile. Investitorko nedograje- činskih cest ter sklepa o pov- hodkov. Proračun za leto umirjeno. V vrste svetnikov ne hiše v Strahinju bo razve- prečni gradbeni ceni stano- 2006 je nekoliko skromnejše je vrnil Sandi Pavlin iz selil sklep o priznanju last- vanj in povprečnih stroških ši. Vseh prihodkov načrtuje-Podbrezij, ki je po odstopu ništva in vpisu te pravice v komunalnega urejanja zem- jo za dobrih 823 miUjonov zamenjal laneza Pivka. Svet zemljiško knjigo, družbo Ijišč v občini za leto 2006. tolarjev, odhodkov pa za je potrdil spremembe pros- Primorje pa sklep za skleni- Drugi rebalans letošnjega 925,7 milijona tolarjev. torsko ureditvenih pogojev tev pogodbe o ustanovitvi proračuna so svetniki spreje- Prej planiranim postav- za območje Police in dveh stavbne pravice na zemljiš- li z razujnevanjem. Občina kam za investicije so dodali delov Podbrezij. Prvi odlok čih ob novi industrijski cesti je namreč pričakovala več še gradnjo pločnika v Dup- bo omogočil družbi Gradbi- na Polici, kjer bo Gradbinec denarja iz komunalnih pri- Ijah in obnovi vodovoda na nec dozidavo delavnice in postavil prizidek k delavnici. spevkov za nove gradnje, ki Pivki ter v Cvetlični ulici v posodobitev obrata za kriv- Za bodoče delo obäne bodo bodo verjetno uresničene Naklem. KRA7XE NOVICE KftAN) Dragoceno darilo dežurni ambulanti )ože Vetemik, pomočnik direktorja družbe Spekter Fokus Peter Demšar in Peter Štular, dr. med. Spekter Kranj, družba za gradbeništvo in vzdrževanje objektov, ter podjetje Spekter Fokus, čistilni servis iz Kranja, sta namesto nakupa poslovnih daril donirala pol milijona tolarjev Osnovnemu zdravstvu Gorenjske (OZC), enoti nujne medicinske pomoČ; Zdravstvenega doma Kranj (ZO). "Denar bomo porabili za nakup polavtomatskega defibrila-torja," je povedal direktor ZD Kranj Peter Štular, dr. med, rektor zavoda OZC |ože Vetcrnik pa je dodal: "Defibrilator bomo podarili eni od perifernih enot. V načrtu je, da bi ga dobile vse naše zdravstvene postaje, skupaj jih je sedem." S, K, Križe Nova kuhinja za vrtce Včeraj popoldne so pri vrtcu Križe pripravili svečanost ob odprtju centralne kuhinje za triiške vrtce, k1 se je je udeležit tudi minister za šolstvo in Šport RS dr. Milan Zver. Doslej so uporabljali kuhinjo v nekdanjem vrtcu Grad v TrŽIČu, zaradi zmanjšanja stroškov v Vzgojno varstvenem zavodu Tržič pa so poiskali novo rešitev. V prizidku k vrtcu Križe je poleg kuhinje za 350 otrok tudi nova kotlovnica za ogrevanje vrtca na plin. Ker je bilo treba zamenjati tudi kritino na strehi stare stavbe, ocenjujejo celotno investicijo na 85 mili- jonov tolarjev. V Tržiču pričakujejo, da bodo dobili prihodnje leto od ministrstva med 20 in 30 milijonov tolarjev za že plačane račune. S. S. ezersko Obnavljali bodo Korotan Potem ko so na jezerskem uspešno uredili knjižnico, šolo in letos tudi zdravstveno ambulanto, želijo obnoviti tudi kulturni dom Korotan. Na tem objektu je uspeSno rešena dena- ciona izacija, ki se je vlekla dvanajst let, in občina je sedaj lastnica. Na ministrstvu za kulturo bo kandidirala za državna sredstva, del denarja za obnovo kulturnega doma pa bo namenila iz lastnega proračuna. Z državno pomočjo so ure« dill tudi ostale vitalne stavbe v kraju, od knjižnice do zdravstvene ambulante. D. Ž. Kranj V kočevskih gozdovih med medvedi S Kočevskega se je vrnila skupina šestih srednješolcev icranjskega Tehniškega Šolskega centra in dveh Američank, ki so v okviru M EPI, posebnega programa za mlade« dva dni preživeli skupa] z mentorji v kočevskih gozdovih. Smisel MERI, ki so si ga leta 1956 izmislili Angleži in ga poznajo že v več kot 120 državah sveta, pri nas od leta 2003, je celostni razvoj mladostnikov od 14. do 25. leta starosti. Udeleženci tega programa se morajo med šolskim letom ukvarjati še s štirimi različnimi aktivnostmi: aktivno rekreacijo oziroma Sportom, obvladati morajo različne veščine, kot so denimo pletenje ali kvačkanje, kuhanje, obvladovanje glasbenih inštrumentov ir podobno, tretji sklop dejavnosti je služenje -mladostniki morajo pomagati starejšim ljudem ali kaj podobnega (kranjski mladeniči so pomagali na kmetijah), zadnja dejavnost pa je odprava v čimbolj neobljudene kraje. Kranjska odprava je prvo noč prespala v bližini Kolpe, drugo tri ure hoda globoko v gozdu, njihovi najbližji sosedje so bili medvedje! Tretja noČ je bila bolj umirjena • spali so v Osil-niči. Sicer pa v tem programu sodeluje 14 slovenskih šol, z Gorenjskega dve kamniški devetletki, škofjeloška gimnazija in kranjski Šolski center. I. 6. Ti t' A KLJUČ DO VASE SIMPLY CLEVER o p- k * 'V • , s 1 NEODVISNOSTI I B i ! i I i . ŠkodaFabia ; od na teden in z do: lO.OCö SIT prihranka 15 ««»VAJI« Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj, Delavska c. 4, tel.: 04 27 00 235 Škofja Loka Petintridesete Severjeve nagrade v nedeljo ob 17. uri bodo v dvorani Loškega odra že 33. podelili Severjeve nagrade. Tudi letos bosta v spomin na velikega mojstra slovenskega gledališča Staneta Severja podeljeni dve na- gradi za dosežke v profesionalnih gledališčih, dve nagradi za Študenta dramske (gre ter nagrada za življenjsko delo v ljubiteljskem gledališču. Uvodoma bo na sporedu gledališka predsta- i va Prešernovega gledališča I2 Kranja Komni v žepih v re« : žiji Vinka Möderndorferja, v i kateri po več vlog igrata Bo- i rut Veselko in Janez Hoče-? var. Rifle. L K. 's 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, i6. decembra 2005 V V se za en proračun Po pričakovanjih naj bi proračun železnikarske občine prihodnje leto pn/ič presegel milijardo tolarjev. Mateja Rakt Železniki • Vseh želja je toliko, da bi oätno potrebovali že en proračun, je ob obravnavi predloga proračuna sa prihodnje leto ugotavljal župan Mihael Prevc. V proračunsko blagajno naj bi se prihodnje leto sicer nateklo za dobro milijardo tolarjev prihodkov, za | naložbe pa naj bi po raslagi i y «L t • I a z o 11 o s moremo zagotoviti." Prepričan je, da bi morali s tem počakati, dokler ne bi bile znane vse podrobnosti tega projekta. Pomanjkanje denarja za nujne naložbe pa ni ustavilo svetnika Petra Mesca, da ne bi občini predlagal tudi nakup občinskega prireditvenega šotora. Pri tem jc zbodlo v oči, da je županu in svetnikom predstavil ponudbo zgolj enega podjetja, po kateri bi morali a-lak šotor odšteti viSje svetovalke za proračun, ßnance in gospodarstvo CiiiJe Tu^ od te pogače namenili 400 milijonov tolarjev. Ce- njih dveh letih stalo dobrih 52 ma," je razložil Mihael Prevc skoraj osem milijonov tolar-prav naj bi šlo največ denarja milijonov tolariev. Po bese- in dodal, da so se z Elektrom jev. Kot pravi, v tem ne vidi prav za izobraževanje, je bila dah župana so nadomestilo uspeli dogovoriti vsaj za od- zgolj stroška, ampak tudi pri-večina želja svetnikov po do- Elektru in Telekomu tako kot pis obresti. Peler Prezelj je ložnost za občino. "Verja-datnem denarju povezanih Se 40 dragih občin zaračuna- opozoril tudi na projekt grad- mem, da je tvoj predlog do- prav z naložbami v šolah. 11 tudi za zemljišče, po kate- njemrli^ldhveäcvSeldli.ki bronameren. Vendar če bi Svetnike je zmotila tudi rem potekajo vodi, v dobri se vse bolj draži. Zato je za- občina potem tržila ta šotor precej visoka številka dolga, ki veri, da je to v skladu 2 zako- hteval, da svemikom na na- po ekonomski ceni, potem je ga bodo morali vrniti Teleko- nom. "Zato sem prepričan, slednji seji predstavijo prvot- popolnoma vseeno, če druš- mu za preveč zaračunano na- da je bila odločitev ustavnega ni projekt "Razen lega govo- tva najemajo šotor tam, kjer domestilo za uporabo stavb- sodiSča o tej zadevi politično rimo o denarju za nakup so ga doslej. Če pa naj bi ga nega zemljišča v letih od zlobirana. Župani smo bili Bondjeve hiše, pa očitno še občina oddajala v najem po 2.000 do 2002. Skupaj 2 ob- prisiljeni, da se sami pogaja- denarja za nujne naložbe, kot bolj ugodni ceni, pa je to tre- restmi bo to občino v prihod- mo s tema dvema mogotce- je obnova šole v Davči, ne ba povedati." je končal župan. Topli obroki in pomoč na domu V Občini Vodice so začeli s pn/o fazo zagotavljanja storitev starejšim in invalidnim občanom. Podpisana je koncesijska pogodba, starejšim pa bodo pomagali tudi mladi. Jasna Paladin smo jo opravili med občani. Do toplega obroka so upra- obroka želimo upravičencem ....................................... saj se je izkazalo, da si starej- vičeni vsi občani Vodic sCarej- omogočiti, da čim dlje ostane- Vodice - Občina Vodice je s Ši najbolj želijo ostati doma Ši od 65 let. osebe s statusom jo v domačem okolju, hkrati podjetjem Zora Plus, d.0.0., In koristiti pomoč na doma invalida in druge invalidne pa s tem razbremenimo tudi podpisala koncesijsko po- Po podatkih, ki jih imamo, je osebe, ki jim je priznana pra- njihove svojce. Prepričan godbo za opravljanje službe Občir^ Vodice prva občina v pomoči na domu, občinski Sloveniji, ki bo izvajala stori- vica do tuje pomoä, kronično bolne osebe in hudo bolni sem, da bomo skupaj s komisijo za starejše občane in ob- svetnild pa so nedavno spre- tev priprave in dostave tople- otroci. Vsem upravičencem čanke, Karitasom in obema jeli Se odlok o organizaciji ga obroka v takšnem obsegu bo pripadalo pet toplih obro- društvoma upokojencev zago- storitve zagotavljanja toplega ter za tako širok krc^ ljudi," kov tedensko, višina kosila pa tovili, da se bo storitev izvajala dnevnega obroka za starejše je povedal župan Brane Pod» je odvisna od višine pokojni- kakovostno," je še povedal žu- in invalidne občane. "Z orga- boršek ter dodal, da so se za ne oziroma drugih prihod- pan in napovedal, da Ixxio že nizacijo omenjene pomoči v pripravo toplih obrokov že kov. Trenutna cena za en pri- v prihodnjem letu zaČeii z občini zaključujemo prvo dogovorili s kuhinjo OŠ Vo- pravljen in dostavljen obrok je drugo fazo zagotavljanja teh fazo zagotavljanja storitev, dice, pri dostavi kosil pa jim namreč 1200 tolarjev, občina storitev - pripravami na iz- namenjenih starejšim, inva- bo pomagala vodiška mladi- lidnim osebam ter drugim na v okviru Mladinskega pa bo glede na dohodke posa* mezniicov kosila sofinandra- gradnjo centra za starejše in invalidne osebe, Id ga bo obči- upravičencem. K temu nas je centra Vodice, ki se ustanav- la, tudi do 50 odstotkov. "S na zgradila skupaj z Župnijo zavezala tudi raziskava, ki Ija. pripravo in dostavo toplega VocÜce. ar PiMlarile (»i) smi|)aticno darilu po ugodni ceni; GLASBENI CD za 500 sit (za naročnike (Gorenjskega glasa, sicer 600 äiI) N (vorenjsken) ^lasii. na Zoisovi 1 v Kranju, vsak delavnik od 7. do 15. lu-e |)4> posli: naročilo po (cL: 04/201 12 il ali (M>osti: narocnine@g-gla5;.!si ///ry ir. >Jl h- '-J «ni II U i Vrata odprta za vsakogar matifa rakt 110 tega denaTja predstavljajo ..............................................................................evropska sredstva. "Na§a vra- Davča • Ponudbo turističnih ta so odprta za vsakogar," je postelj na Škofjeloškem so poudaril Peter Prezelj, ali kot minuli petek obogatili z od- je mogoče prebrati na njiho- prtjem turistične kmetije Pr' vili spletnih straneh: "Če ste Šoštarju. Gostom je na voljo ljubitelj narave in miru, po- «najst sob. v katerih lahko tem so na5i kraji pravi naslov prespi dvajset ljudi. Timstid- za vas. Pot do nas vodi na ti- no kmetijo so uredili s po- soč metrov nadmorske višine, močjo sredstev iz evropskih v neokrnjeno naravo, ki ponu- stniktuniih skladov. "Gre za ja Številne možnosti za Ijubi- prvi tovrsten projekt pri nas, telje zelenih in belih športov." ki so ga odobrili pri ministr- V okviru tiu-istične kmetije stvu za kmetijstvo," je ob tem sta gostom na voljo tudi razložil gospodar kmetije Pet- kmečka izba in restavracija, ki «r Prezeli. lahko spfeimeta 6o ljudi. Turistična kmetija Pr' So- Kmečka izba je opremljena v Štarju je sad triletnega truda, v starem kmečkem slogu, do- katerega so vložili skoraj sto daten čar pa ji daje ^ razstav- milijooov tolarjev. Slabo tretji« Ijeno staro kmečko orodje. KRATKE NOVICE ZeigE Ličkanje v darilih in tradiciji Slovenski center za ustno zgodovino je organiziral 5e zadnjo iz niza letošnjih delavnic Udeleženci so pod vodstvom Stane Plbernik izdelovali darila iz llčkanja in ob pletenju košaric obujali §ege. povezane s tem običajem, "Človek v sebi nosi neprecenljivi zaklad raziiČnih informacij, ki lahko prispevajo k temu, da si ustvarimo bolj resnično sliko naše preteklosti- Do teh informacij skušamo priti prav preko naših delavnic/* je povedala Nataša Pust, predsednica Slovenskega centra za ustno zgodovino. Ustvarjalne delavnice že drugo leto potekajo pod naslovom "Jest se pa Še dobr' spomn'm", njihov namen pa je poleg ustvarjanja predvsem komunikacija med udeleženci ra* zličnih generacij in s tem prenos izkušenj in znanj. M. B. Poyan e Pohod na Vinharje z jutrišnjim pohodom od Poijan do Vinharjev se bodo začele letošnje prireditve v spomin rta Poljansko vstajo leta 1941 in boj Cankarjevega bataljona januarja leta 1942 v Dražgošah. Začetek pohoda, ki ga organizirata krajevno borčevsko združenje v Poljanah In komite za prireditev Po stezah partizanske Jelovice, bo ob ic. uri v Poljanah pred Vidmom. I. K. GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 • ti • :: vj imc^ s OP n ik si 1 Radi % Inico Tudi zato so se pri Adriaticu odločili, da pomagajo pri dograditvi sodniškega stolpa ob novi kranjski skakalnici, hkrati pa so rešili zadrego organizatorjev januarskega mladinskega svetovnega prvenstva. Vilma Stanovnik Kranj • Vedno redkejše so priložnosti, ko lahko prisostvujemo podpisom pogodb med športnimi organizacijami in podjetji. Zalo so ti trenutki navadno res slove sm, za nasmeh in dobro voljo smučarjev skakalcev, vodstva kranjskega Triglava in naše krovne smučarske organizacije pa so minulo sredo poskrbeli pri Adriaticu, kjer so se odlodli za sodelovanje pri dokončni izgradnji državne« ga panožnega centra v Kranju, oziroma trenutno najpomembnejše investicije, sod- ruškega stolpa. Naša zavarovalnica že ve^ II kot deset let podpira tako vrhunske športnike kot rekrea- livce in te dni, ko se združu- qj, podpisu pogodbe o sodelovanju sta si v roke segla predsednik uprave zavarovalne jemo s Slovenico, je podpis družbe Adriatic Dušan Novak In predsednik SK Triglav Jože lavornik. / Feto. cor»rö Kavs^ pogodbe s kranjskim skakalnim klubom za nas Se en lep in pomemben dogodek" je Tudi izvršni direktor trže- dah konec januarja in v za- začela, tudi zaključena/' je na priložnostni tiskovni kon- nja pri Adriaticu Vinko Fra- Četku februarja. "V klubu ob podpisa pogodbe povedal ferend poudari] predsednik netiČ je zbranim gostom, na smo bili že v hudih "škip- predsednik SK Triglav Jože uprave zavarovalne družbe čelu s Primožem Peterko in cih '\ saj nismo vedeli, če Javomik ter dodal, da bo po Adriatic Ou$an Novak, direk- Robijem Kranjcem, zaželel nam bo uspelo zbrati denar mladinskem svetovnem pr- tor poslovne enote Kranj uspehov tako na tekmah kot za postavitev sodniškega venstvu v Kranju Še veteran- Franci Strniša pa je dodal: "Iz naše pisarne radi pogle- pri organizaciji tekmovanj, med katerimi bo v zimski se- stolpa in garderob, id jih za- sko prvenstvo, nova velika hteva organizacija takšnega prireditev pa bo v Kranju damo proti novi kranjski ska- zoni najpomembnejše mla- tekmovanja. V sodelovanju z drugo leto septembra» ko se kalnici in ni nam vseeno, dinsko svetovno prvenstvo v Adriaticom nam je sedaj laže bodo najboljši smučarji ska-kakšna je. Odslej bo pogled skokih in nordijski kombina- in v začetlcu januarja naj bi kalci sveta pomerili na tekmi še lepši." dji, ki bo v Kranju in Medvo- bila potrebna dela, ki so se že poletnega srvetovnega pokala. Po dogovoru tudi nov OK Planica "Pogajanja s ŠD Pianica v zadnjih mesecih so bila naporna^ toda na koncu je prevladal razum in podpisali smo pogodbo, ki je porok, da lahko v Planici pripravimo marčevsko finale svetovnega pokala v smučarskih skokih," pravi direktor SZS jaro Kalan. Vilma StanovTjIK movanje v celinskem poka- dr. Andrej Lah, za gospo« pokala tudi letos stala med ..............................................................................lu. Zavedamo se, da pri pri- darske dejavnosti Bogomir 260 in 270 milijonov tolai- Planica • Do fmala svetovne- pravah potrebujemo tudi Košir, za kootdinadjo z jev, kai naj bi na koncu siga pokala smučarjev skakal- dosedanje člane OK in vsi, Mednarodno smučarsko cer pomenilo ugoden rezul-cev na planiški velikanki je ki so svoje delo opravljah zvezo Janez Bukovnik, tat, Še zdaleč pa ne bo zado-sicer Se dobre tri mesece, korektno, so v OK tudi osta- predstavnik sponzorjev je ščalo za pokritje vseh dol-kljub temu pa so znani do- li. Računamo tudi na še več- ' Drago Mahun, član in hkra- gov, ki jih je s podpisom po-godki ob zapletu o organi- jo pomoč vseh slovenskih ti predstavnik ŠD Planica je godbe s ŠD Planica na svoja zatorju tekmovanja med ŠD skakalnih klubov, Planica in Smučarsko zvezo je na uvodni tiskovni konferenci Janez Gorišek, za namestit- pleča sprejela SZS, pred- ve pa bo odgovorna Maria* vsem ne za ureditev objek- Slovenije stvari pri pripravi novega OK Planica povedal na Novak. Poleg tega bo v tov, ki so v Planici v res sia-tekme zapletli tudi letos. Ko predsednik Tomaž Kun- OK še nekaj strokovnih so- bem staiiu. so se vendarle pogodili med slelj, ki bo ob sebi v organi- delavcev. Kljub vsemu sem prepri- seboj in je organizacijo tek- zacijskem komiteju imel "Letošnje priprave na pri- čan, da se v Planici začenja movanja pod svoje okrilje nekaj nekdanjih in nekaj reditev se, zaradi dolgotraj- novo obdobje, saj si želimo prevzela SZS, je z delom za- novih Članov. Tako sta na- nih dogovarjanj in pat po- zgraditi sodoben zimski čel tudi nov Organizacijski komite. mestnika predsednika Izi- ložaja med ŠD Planico in nordijski center, ki nam bo dor Rejc in jure Žerjav, vod- SZS začenjajo z zamudo, res v ponos. To ne bo šlo v "V zadnjem mesecu in ja tekmovanja je Marko saj prek poletja ni bilo nare- letu dni, ker pa s Planico pol je biJo opravljenega veli- Mlakar, vodja financ Vinko jenega ničesar pri pripravi kandidiramo tudi za sveto-ko dela, te dni pa so se zače- Perčič, vodja varnostno re- objeictov. Sedaj je zapadel vno prvenstvo v Poletih leta le tudi priprave obeh skakal- diteljske službe Marjan Jak* sneg in to bo urejanje obeh 2010, pa sem prepričan, da nie v Planici, kjer bo pred še, za promet, transport in skakalnic še podražilo," je nam bo do takrat uspelo marsikaj spremeniti. Tudi v zvezi z Bloudkovo velikan- marčevskim svetovnim po- vstopnino bo skrbel Jože Aj« povedal generalni sekretar kalom že v začetku januarja dišek, za akreditacije Ma- OK Planica Samo Finžgar (7. in 8. januarja) na 90-metrski skakalnici tudi tek- tevž Podrekar» za protokol in pojasnil, da naj bi plani- ko," je povedal direktor SZS Jože Kolnik, za zdravstvo ška prireditev svetovnega Jaro Kalan, VABILA, PRIREDITVE Prijateljska tekma v malem nogometu - Športno društvo Selca bo v sredo, 21. decembra, organizator prijateljske tekme v malem nogometu med naSo reprezentanco in reprezentanco Portugalske, Prireditev v športni dvorani v Železnikih se bo začela ob 17. uri s predtekmo domačih nogometašev, ekipe Sport Fit Alples Domela proti ekipi Strypl Marmor, reprezentančna tekma pa bo dve uri kasneje. Vstopnice po 1200 tolarjev za odrasle In 600 tolarjev za osnovnošolsko mladino že lahko kupite v Športni dvorani in plavalnem bazenu v Železnikih, v športnem parku Rovn v Selcih in v poslovalnici LTO Slegoš v Škofji Loki. V. S. Turnir v dvoranskem hokeju na Jesenicah • FloorbalI klub Thunder bo to nedeljo, i8. decembra, organizator turnirja v veltkem floorbalu za državno prvenstvo. V dvorani OŠ Pre- žihovega Voranca na Jesenicah se bo začel ob 15. un, ko se bosta najprej pomerili ekipi Loka Spider 8 in Polycom Brlog, sledile bodo tekme FBC Loka Spiders - Insport Canadien, FBK Jesenice - FBC Thunder Jesenice in FBK Calaks Domel Marmor - FBK Ljubljana, Organizatorji ob tekmah obljubljajo tudi veliko dodatnega zabavnega programa z nagradnimi igrami ter po turnirju božično - novoletni after party. Vstop je prost. V, S. Državno prvenstvo osnovnih šol v badmintonu • Na osnov* ni loli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi bodo danes gostili najboljše mlade tekmovalce v badmintonu Iz slovenskih osnovnih šol. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri in se predvidoma končalo ob 16. url s podelitvijo nagrad. V. S. Rekreativni turnir v namiznem tenisu • V športni dvorani pr tekstilni šoli bo NTK Merkur Kranj jutri, v soboto, z začetkom ob 9. uri organizator turnirja v namiznem tenisu za re-kreatlvce. Prijave po elektronski pošti sprejema Aleš Poren- ta (ales.porenta(g!)erpo-sistemi.sr), prijavite pa se lahko tud po telefonu 041/386 686 in pol ure pred začetkom tekmovanja. V. S. Pred novo I et n I turnir v vodni košarki • V kranjskem olimpijskem bazenu bo to nedeljo, 18. decembra, potekal turnir v vodni košarki. Začel se bo ob 12. uri, finalna tekmovanja pa bodo na sporedu do i8. ure. V. S. Odbojkarski spored • Calcit Kamnik se bo v 1. DOL v Novi Gorici z Marchiol Prvačino spoprijel za 4. mesto po drugem delu, Jeseničanke so proste. Prav vseh pet gorenjskih drugo-ligaŠev tokrat gostuje, prav tako oba mofka tretjeligaša in večina ženskih tretjeligašev, tako da bo edina odbojkarska tekma na domačem terenu sosedski derbi med Štof Bledom in PIzzerto Morena, ki bo v OŠ Bled ob 15. uri. B. M. 1 Vaterpolski spored - Vaterpolisti bodo jutri odigrali 72. krog državnega članskega prvenstva. Ekipa Triglava bo ob uri v domaČem bazenu v Kranju gostila Koper, Kokra pa gostu- je na Reki pri Primorju. J. M. Košarkarski spored - V 1. SKL Je ekipa Loka kave tekmo z Geoplin Slovanom odigrala že v torek (in izgubila 88:59), ^ 8 SKL pa ekipa Triglava jutri gostuje pri Parkljih Bežigrad. V II. SKL - zahod za moške bo ekipa Jesenic jutri ob 18.30 gostila Kočevje, ekipa Šenčur Cestnega podjetja Kranj gostuje pri Ajdovščini, ekipa Tinexa Medvod pa gosti Tolmin. V III. SKL • center bo ekipa Kranjske Gore^utrl ob )8. uri gostila Podbočje, v Cerkljah se bosta ob 18.30 pomerili ekipi domačega Krvavca in Gorenje vasi, v Športni dvorani na Planini pa ob i8. url ekipi Stražišča in Žirov. Radovljičani gostujejo v Celju. V zahodni skupini bo ekipa Lastovke v Domžalah jutri ob 15. uri gostila Salonit Anhovo, za Bežigradom se bosta ob 16. uri pomerili ekipi Smlednika In Plave lagune, Utrip gostuje v Vipavi, Mavrica pa v dvorani GIB v Ljubljani pri Fenomenih, V1. SKL za ženske bo ekipa Domžal jutri ob 18. uri gostila Lek ježico, ekipa Odeje pa se bo v sredo, 21. decembra, v domači dvorani na Podnu ob 19.30 pomerila z ekipo Črnomlja, V.S. Božični turnir ŠD Gorenjke - ŠD Gorenjka Lesce vabi vse ljubitelje šahovske igre na Božični turnir In hkrati 10. turnir, ki bo v nedeljo, i8. decembra, v Restavraciji Center Lesce, Alpska 58. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30, prijave sprejemajo do 9.15. Informacije: Janez Petrovič. GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: ga.nota(S)sioj.net .O. O. 45. tradicionalm turrtir ŠK Stari Mayr • ŠK Stari Mayr Kranj vabi na tradicionalni, že 45. turnir, ki bo v torek, 20. decembra, ob 17.00 uri v klubskih prostorih, Glavni trg 165, v Kranju. Prijavite se do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske šahovske ure. Informacije: Matevž Mrak, telefon: 031/346-911, E-naslov: mrak.matevz@gmail.com. O. O. 8 :::: vilma. sta novn ik ©g-g/cs. $i CORENISKl GlAS petek, 16. decembra 2005 CORENISKl SEMAFOR ODBOJKA Pokal Top Teams: Autocommerce • Olsztyn 2:3 {17, 19, • 16, -21, -13). ROKOMET Liga Telekom za moške; Termo - Gorenje 20:33 0^7)« Pokal Slovenije, povratna tekma: RD Alples Železniki • RK CImos Koper 24:29 (11:15), naprej Cimos Koper; HOKEJ V DVORANI Državno prvenstvo v velikem floorballu, 9. krog: FBK Ljubljana - FBC Thunder jesenica 3:9, InSport Canadten • FBC Borovnica 3:5, ŠD Polycom Brlog - FBC Loka Spiders Dewalt FBK jesenice • FBC Loka Spiders B 9:0. Na lestvfci vodi ekipa F8C Thuder jesenice s 16 točkami. Državno prvenstvo v malem floorballu, 6. krog: Polycom Brlog- FBC Thunder Jesenice mladi 6:7, FBC Borovnica • FBK Calaks Domel 16:7. Državno prvenstvo v malem floorballu U 19, 6. krog: FBC Borovnica U 19 • FBK Calaks Domale 18:3, FBC Loka Spiders U 19 • FBC Loka Spiders ženske 19:0, V. S. ŠAH 3. turnir ciklusa mladih 2005/2006, OŠ Preserje Končno stanje; 1. Špela Orehek I (ŠD Vele Domžale) 6,3, 2. Samo Rožič II (OŠ Tone Čufar Ljubljana • ŠK Ig) 6, 3. Jan Zaje It (OŠ Preserje - ŠK Komenda) 6, 4. Matej Aleksandrov I (OŠ Dravlje • ŠD Trdnjava 1896) 6,5. Domen Hiti 11 (OŠ Ig . ŠK Ig 5,5, ...n, Jerneja Debeljak wll (OŠ Škofia Loka Mesto - ŠS Tomo Zupan Kranj) 5, 17. Cal Drnovšek III (OŠ Ivan Grohar Škofja Loka - ŠS Tomo Zupan Kranj) 4,5, 34. Anja Dolenc wM (OŠ Ško^a Loka Mesto - ŠS Tomo Zupan Kranj) 4, 43. Davor Tratnik ill (OŠ Ivan Grohar Škofja Loka • ŠS Tomo Zupan Kranj) 3,$, 44. Anže Dolenc IV (OŠ Škof)a Loka Mesto - ŠS Tomo Zupan Kranj) 3,5 itd. O. O. POT^flL SLOVENIJA- PORTUGALSKA Železniki 2005 mh PRIJATELJSKA TEKMA SLOVENIJA: PORTUGALSKA v sredo, 21.12. 2009, ob 19. url v Š|>ortni dvorani v Žoleznikih; prijateljska tekma v dvoranskem nogometu med reprezentancama Slovenfje in PortugaJske. V pre^Jtekmi ob 17. uri se boöo domači nogometaši SPORT FIT- ALPLES-DOMEL-a pomenli 2 ekipo STRYPI MARMOR. v Železrikih bo lako prvič odigrana tekma v dvoranskem nogometu na tako visoki ravni. ŠPORTNO DRUŠTVO SELCA ORUStVO 2a ipofft\H R€KflEACUO. Sel« 88. 4227 Selca, t^l: 031/613-272 0BÖINA JESENICE Oddelek za okolje in prostor Ma podlagi 26. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS» št. 110/02, 6/03-Dopr. In 58/03 ZZK-1) Občina Jesenice, Oddelek 2;a okolje In prostor, sklicuje PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt Ob Savi ob 15. uri v sejni sobi Občine Jesenice, Cesta Želetarjev 6, Jesenice (nizko prrtllćje) Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek prograrna pnprsve občinskega lokacijskega Ob Savi. Namen prostorske konference je pndobftev priporočil, usmentev In idQh timnlh InterESov lokafne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organei/ane iavnosti v zv«zi s pnpravo navedenega pmstorskega akta. Udeleženci prostorske Konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, ^hko na prostor-ski konrerer>cl dSjO svoje priporočila in jsmer^e v zvezi s prioravc občinskega lokacijskega načrta v pisni obtiKi ali ustno na zapisnik. Gradivi, io }e osnutek programa pnprave in tnformatrvno gradrvo, je na vpogled v tajništvu Oddelka za okolje m prostor Občine Jesenice (soba št. 5), Cesta železarjev 6, Jesenje, v času uradnih ur In na soletni sirani Občine Jesenice nttp: //www.jesenice,si»v rubnki Pomembni projekti - Prostorski akti. številka: 350-15/2005 Datum: 14.12.2005 VODJA ODDELKA Stanislava Zupen, ur>lv. dipl. In2. grad Pres netile so celo trenerja Rokometašice Vita Centra iz Naklega so svojo prvo sezono v 1. B ligi po jesenskem delu tekmovanja končale na petem mestu in si zaslužile pohvale trenerja in navdušenje navijačev. Vi ima Stanovn i k »I «Ml«!«!«! ¥ f f t i k • ^ * Šenčur • Ker je bila konec tedna zaradi tekmovanja v Športnem plezanju športna dvorana v Tržiču zasedena, so rokometašice Vita Centra iz Naklega zadnjo tekmo jesenske sezone odigrale dvorani v Šenčurju. Na koncu so se na tekmi z rokome* tašicami s Ptuja veselile visoke zmage 40:21 ter petega mesta na lestvici, kar je za novinke v prvoligaški diušči* ni lep uspeh. 'Po dvanajstih tekmah 1. B danske lige lahko povem, da sem izredno zadovoljen. Ekipa je letos novinec v ligi in seveda si nismo mogli obetati prav veliko toÄc Toda dekleta so si uspela priboriti kar petnaj$t točk. od tega celo šest v gosteh. Vese- Rokometašice Vita Centra iz Naklega so navdušeno zaključile jesenski del sezone, li smo tudi, da niti ene tek- Na sliki (prva vrsta od leve proti desni) Eva AljanČiČ, Nina Plantan, Anja Fuchs, Urša me nismo izgubili z veliko Voglar, (druga vrsta) Špela Mildavlč» Barbara jezeršek» Mateja Celar» Živa Ovsenek, razliko, kar pomeni, da so se [tretja vrsta) trener Andrej Kavčič st, Klara KarniČar, Katarina CaŠperlin, Katja Kasielic in dekleta borila, da so igrala Katra Cotman. Na sliki manjkajo poškodovane SaSa Črtallč, jana Zupln, Maša Mesesnel, res zrelo in peto mesto na le- Lucija jazbec, Anja Košir In Manca Hrgovič. / f^io cot«d u^m stvid po prvem delu prvenstva je več kar smo lahko pri- membno le za Člansko eki- mladimi rokometa! i ca mi z igranjem v domači dvorani čakovali," je po zadnji tekmi po, saj imamo v klubu tudi pomagajo sin Andrej Kavčič dobili tudi nove privržence jesenskega dela prvenstva zelo uspešne ekipe kade- mlajši. Duša Jazbec, Pri- rokometa, ki si bodo res že- povedal trener Andrej Kav0Č tinj, starejših deklic, mlaj- mož Meglič, Aleš Porenta starejši, ki je zelo zadovoljen Ših deklic A in mlajših de- in Ranko Urban, veliko leli ogledati lepo tekmo, Športni dogodek, saj bomo tudi 2 obiskom treningov in klic B, imamo pa tudi šest spodbudo pa imajo dekleta verjetno še nekaj časa edini navdušenjem deklet za tre- ekip mini rokometa. To je tudi v vrstah zvestih navija- prvoligaš v občini," tudi pra- velUca vrednost kluba, saj čev, ki jih spremljajo na vi trener Kavčič, ki ima v eki- mranje. "Trenutno Še treniramo v Tržiču, 24. februana pa pri- smo jo uspeli ustvariti v zad- imamo celo "piramido", ki vseh tekmah- pi dekleta iz Naklega. pa tudi "Naši navijači so sedaj ve- iz Kranja in okolice, njihov čakujemo odprtje dvorane v njih štirih ledh," pravi An« činoma starši, sorodniki in zaščitni znak pa sta borbe« Strahinju, To pa ni po- drej Kavčič, ki mu pri delu z prijatelji, upam pa, da bomo nost in hitrost- HOKEJ Bled Zmaga in poraz naših upov Po uvodnih nedeljskih bojih in zmagi naših hokejistov proti ekipi Francije se je med tednom nadaljevalo svetovno prvenstvo I. divizije, skupine A v hokeju na ledu za mladince do 20 let. Naši hokejisti so v ponedeljek premagali ekipo Ukrajine z 8:2 (2:i, 3:1), v sredo pa nesrečno izgubili z ekipo Danske z 2:3 (2:3, 0:0, 0:0). Včerajšnje tekme do zak-jučka naše redakcije Še niso bile končane, jutri ob 20. uri pa bo naša reprezentanca na prvenstvu odigrala Še zadnjo tekmo z ekipo Nemčije. V. S. j€S£NICE Praznično darilo hokejistov Na jesenicah imajo že nekaj let tudi Športniki posluh za humana dejanja. Tako sta Hokejski klub Acroni in družba Izid minulo soboto na domaČi ledeni ploskvi pripravila 4. prireditev z naslovom "Hokejisti za otroke". V dveh tekmah je na ledu merilo moČI lepo število privržencev tega atraktivnega zimskega Športa. Najprej so hokejistke Gorenjske igrale z medijskimi zvezdami, med katerimi so bili predvsem vrhunski tekmovalci nehokejskih športov. Druga tekma pa je bila prava poslastica za zveste navijače domačih hokejistov. Na ledu so prekrižali palice aktualni driavni prvaki moštva Ac-ronija in jeseniške hokejske legende Silvo Poljanšek Edo Hafner, Sašo Košir, Zvone Šuvak, ježe Razinger in drugi na čelu z Albinom Fekem, ki je Še danes aktiven hokejist. Rezultat ni bil pomemben, vsi pa so bili zadovoljni, da so se spet srečali sedanji in nekdanji igralci. Vsi nastopajoči so se radi odzvali na dobrodelno prireditev in skupaj z gledalci zbrali 507 tisoč tolarjev. J. R. NOGOMET Šenčur V Šenčurju odstavili Zupančiča Nogometni klub Tine* Šenčur je po petih letih prekinil pogodbo s trenerjem Članske ekipe Janezom Zupančičem, kar nam je potrdil predsednik kluba Bojan Vidmar. "O razlogih za prekinitev pogodbe 2 Janezom Zupančičem v klubu trenutno ne želimo govoriti," je bil jedrnat. Na vprašanje, kdo bo nasledil Zupančiča, je odgovoril: "Razmišljamo, da bi re-Šltev poiskali znotraj kluba." Janez Zupančič je včeraj dejal, da je v sklenjeni pogodbi s klubom, ki velja do junija 2008, opredeljen naČIn prekinitve sodelovanja, kar je treba spoštovati. "Čudi me, da je predsednik kluba Bojan Vidmar po petih uspešnih letih povlekel tako potezo, zato sem prizadet in razočaran. Z Vidmarjem sem gotovo prekinil sodelovanje. Za moje trenersko delo se sicer ni treba bati, saj imam ponud« be iz drugih klubov," je včeraj pojasnil Zupančič. Kot je razbrati s foruma na klubski spletni strani, Članska ekipa že podpisuje peticijo za odstop predsednika kluba, saj se z njim ne strinjajo« v nasprotnem primeru pa naj bi nekateri igralci klub celo zapustili. Šenčurju se torej obeta Še vroča zima. 5. t. SMUČARSKI TEK Kranj Fabjanovi prve točke Na zadnji šprinterskl tekmi svetovnega pokala v smučarskem teku, ki je bila v Kanadi, je z 29. mestom do svojih prvih točk prišla Vesna Fabjan. 20-letna BesniČanka, Članica TSK Merkur Kranj, se je uvrstila tik za svojo vzornico Petro Majdič (27. mesto). M. B. s Ul g o a vseh prodajnih mestih Dela Prodaje in v poslovalnicah Pošte Slovenija. Cena uioo tolarjev velja ob nakupu časopisa Gorenjski gJas. Naročniki Gorenjskega glasa lahko DVD je kupite na sedežu podjetja Gorenjs^ glas. na Zoisovi i v Kranju, vsak delavnik od 7. do 15- ure, in v poslovalniah Pošte Slovenija (predložile odrezek časopisa Gorenjski glas z vašo naročniško Številko). Cena 22 naročnike: 1.000 tolarjev. BFILMOTEKA Gorenjski Glas ATRAKTIVNO DARILO: VIKEND RELAX PAKET ATRAKTIVNA LOKACIJA v TRGOVSKO NAKUPOVALNEM CENTRU (TNC) NA KRIŽIŠČU GLAVNE CESTE UUBUANA - JESENICE -BLED . nniiiiii , končno od^ vrata--- C ♦^T^jTVOI t T egendarna PONUDBA do 600.000 sit prihranka gratis registracija gratis zavarovanje KUUC v ROKE • 00 240^000 SIT POPUSTA GRATIS REGISTRACIJA GRATIS ZAVAROVANJE IN OSEBNA VOZILA 4X4 2 z o O o Z SERVIS IN DODATNA OPREMA NA KREDIT Avtohi&aOdar NAil PRODAJALCI V ll&CAH Ut SMO ZA VAit 90t% ^ 7U ZMNKI Mt t^i I7S HrMkO MM H« 4M %pf999 giboma KRED T LEASINGI STARO ZA NOVO Naših cen si ne upamo objaviti, s neverjetno nizke! saj so 00 SIT Prodajna akcija velja od 2.12. do 31.12.2005 za vozila na zalogi A.trt A-»'^ rt A ^ Ä\tg •glas.si GOREN|SKI GLAS petek. 16. decembra 2005 Izteklo 15 ton smole SrMON šubic Begunje • V sredo zjutraj, ko je v oddelku mokrih lamina- tov v begunjskem Elanu službo nastopila jutranja izmena, so odJoili, da je iz ene od dveh cistern izteklo 15 ton premazne smole, ki se uporablja pri izdelavi smuči. Nezgoda ni imela vpliva na okolje. saj je lovilni bazen zadržal vso razlito premazno smolo, ki sodi med dražilne in okolju nevarne kemikalije. Tudi delavci niso bili Smolo je zadržallovilni ogroženi, saj je prostor s d- prostor. / foi^ t,«»dou s temami zaprt in ločen od proizvodnih prostorov, je po- ški faktor je že izključen. jasnil vodja vzdrževanja Sre- Smolo so najprej neuspešno čo Trdina. poskušali izčrpati gasilci, Stroške razlite smole, zbi- nato je podjetje Elan na po- ranja in uničenja odpadne moč poklicalo podjetje Ekol smole ter 'stroške čiščenja iz Kranja, ki ima primerno prostora ocenjujejo na 20 opremo za prečrpavanje milijonov tolarjev, dodatna smole, vendar jim zaradi škoda pa je nastala zaradi za- nizkih temperatur to ni ustavitve proizvodnje. Stro- uspelo, pomagalo pa ni niti ški sanacije cisterne še niso redčenje in gretje smole. Nazadnje so jo odstranjevali kar 2 vedri. znani, ker še niso ugotovili vzroka razlitja smole. Clove- Škofja Loka Ante na spominskih obeležjih Tri spominska obeležja v aleji znamenitih Ločanov so v to- rek popackali z grafiti, Z napisom Ante je neznani storilec (lahko, da jih je bilo tudi več) opremiJ kamnite podstavke spominskih obeležij sociologu Bortsu Zlherlu» književniku TInetu Debeljaku in geografu Francetu Planin). Pri obČInI so ie podali prijavo zoper neznanega storilca. Včeraj si je Škodo, ki jo je neznanec povzročil s Črnim sprejem, Že ogledal tudi strokovnjak. Če napisov po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti J'ureta Svoljšaka ne bo mogoče odstraniti s kemičnim čiščenjem, jih bo potrebno odstraniti mehansko, to je s peskanjem pod pritiskom. "To bo potem vsekakor bolj zamuden in dražji postopek." Problematičen je predvsem lehnjak. Iz katerega je podstavek spomenika Borisu Ziherlu, kjer bo zaradi specifičnosti njegove sestave morebiti treba zamenjati kar celoten podstavek. "Spomeniki v aleji so namreč tudi spominska obeležja slovenskim kamninam. Za podstavek smo izbral) kamen, kf najbolj pristoji duši Človeka, Čigar kip stoji na njem." M. R. u Al -1 ITA ■fefPi 1 ^ ^ v MJ C« i «a * zapor na Kranjčan Robert Rizoski mora zaradi trgovine z drogo za tri leta v zapor, kjer mora hoditi tudi na obvezno zdravljenje odvisnosti. obsodili 31-letnega Roberta Rizosk^a iz Kranja, saj ga Simon Subic predlagal, naj izreče štirilet- ....................................... no zaporno kazen, pri tem Kranj • V sredo so na okrož- pa ni pozabil, da je Rizoski nem sodiSČu v Kranju na spedalni povratnik, ki je za- enotno kazen tri leta zapora radi pečanja z drogo že sedel v zaporu. Zagovornik Živan Mirčič je sodni senat spoznal kri- je v imenu obrambe že na- vega storitve treh kaznivih povedal pritožbo na i2reČeno dejanj neupravičenega pro- sodbo. Odvetnik je v končni meta in proizvodnje 2 ma- besedi navedel, da je veČina mili. Obdolženemu je nalo- predstavljeaih dokazov v žil tudi obvezno zdravljenje tem procesu dvomljive nara- odvisnosti od droge, odvzel ve, nekateri pa so bQl pridob- mu je zaseženih 560 tisoč 1 jeni celo nezakonito. Sod ne- tolarjev, ker jih je prido- mu senatu je zato predlagal, bil s kriminalno dejavnost- naj razsodi v korist obdol- Robert Rizoski je zaradi ukvarjanja z drogo že sedel v zaporu jo, prav tako pa je Rizoski ženca in ga oprosti, če pa bo ostal brez tehtnice in pripo- izrekel krivdorek, naj bo pri močkov za uživanje droge, odmeri kazni milejši, kot je okoli sebe, razen samega sti nismo mogli upošteva- : Tifia DakT ki so bili zaseženi pri hišni preiskavi. Seveda je sodni senat odredil Kidi odvzem predlagala obtožba. Robert Rizoski je v zaključni besedi opozoril, da je 11 dejal. Storjena de- ti," je še pojasnila predsed- jania je obžaloval. niča senata. "Bih ste odvisnik, ste v iio gramov heroina in 70 policija pri zbiranju doka- fazi zdravljenja. Nikdar Rizoski je bil sJcer v prvotni obtožnici obdolžen storit- gramov kokaina, prav tako zaseženo obdolženemu zov kršila njegovo ustavno svoji sodni praksi 5e nisem ve devetih kaznivih dejanj, pravico do zasebnosti, saj je zasledila, da bi kdo toliko povezanih s preprodajo dro- Kranjćanu, V prestajanje nad njim izvajala prikrito droge hranil doma za last- ge, vendar je sodnica tik zaporne kazni se šteje tudi delovanje brez predhodno no uporabo," je sodnica pred zdajci šest dejanj izloči- čas pripora, v katerem je pridobljene sodne odločbe. Andrijana Ahačič obrazlo- la iz obtožnice, ker sodišče Rizoski že dobro leto. Povedal je, da je bil lani, ko žila obdolženemu, zakaj ga ni pridobilo vseh zalitevanili Državni tožilec iz skupine so ga tajno sledili, v fazi je senat obsodi). "Pri odme- dokazov. Sojenje Rizoskemu tožilcev za posebne zadeve hude odvisnosti. "Z ničimer ri kazni omilitvenih določil o teh očitanih dejanjih bo Andrej Baraga je senatu nisem ogrožal drugih ljudi zaradi vaše pred kaznovano- tako potekalo ločeno. Verižno trčenje na avtocesti Včeraj zjutraj je na avtocesti pri izvozu Kranj • zahod v smeri Ljubljane prišlo do naleta 17 vozi Simon Šubic Naklo • Zaradi naleta se-derrmajstih vozil je bila včeraj od 8. do 11.15 ^ bližini Na-klega ob izvozu Kranj-zahod zaprta avtocesta. Kot je pojasnil komandir prometne polidje (ože Pasar. je okoli 8. ure prišlo do okvare tovornega vozila, zato je voznik ustavil na zaviralnem pasu izvoza z avtoceste. "Voznik je tovorno vozilo pravilno ustavil in ga primerno označil, kljub temu pa je kasneje prišlo do množične prometne Bleščeče sonce je voznike tako oslepilo, da so na zaviralnem pasu spregledali stoječi nesreče." je dejal Pasar. tovornjak. V množičnem naletu je bilo udeleženih 17 vozil. / ^eu. T"» dou Po podatkih policije so prvi vozniki, ki so se na tem mobile trčili še drugi vozniki teri vozniki osebnih vozil bo« čo, bomo podali obdolžilni izvozu izključevali z avtoce- osebnih vozil. disi vozili z neprilagojeno hi- predlog," )e napovedal Pasar. ste, ko je tovornjak že stal in Do naleta ie prišlo zaradi trostio bodisi niso upoštevali V rrmožičnem naletu so se so bile postavljene tudi ozna- sončne bleščave, ki je vozni- varnostne razdalje. Zoper ke, naleteli v tovomo vozilo, kom onemogočala jasen po- voznike, ki so zato povzročili kasneje pa so v njihove avto- gled, poleg tega pa so neka- množično prometno nesre- tri osebe lažje poškodovale, nastala pa ) gmotna Škoda. e precejšnja NAROČALA NA TELEFON: ^ -S: PE LESCE 04/ 531 77 00 S-»L-«\C\v a.Q.Q,, M&Ć* Preddvor 0đ/2&ftS 760. www.^^us&o^df.^l VfOtA MhMft đt^šnc tt möfcwil 26 m 41 Priloga Gorenjskega glasa Ko ocenjujejo vlado, se njeni kritiki obregajo ob nekatere sporne ukrepe, domnevno ali očitno nezaslužna imena, neprijazne reformne obete ... Pri tem spregledujejo, da je tudi vlada sama "vladana", da je le eden od najbolj odgovornih dejavnikov v procesu, v katerem se nam pred očmi in pod nogami dogajajo fundamentalne spremembe v slovenski družbi, še globlje od tistih, kakršne smo brez večjih pretresov prestali v zadnjih desetletjih... ada dobesedno ada Slabih obetov SI • razen že jeseni 2000. Izpovedal ga noge postavi katerokoli novo se zdi. Koalicija je namreč ne bo boljše, je Žal upravile- ................... je dr, Peter Jambrek, ki velja opcijo ... Vlado si kiipi s tem, zmagala, kljub temu da je na. Ponovna delitev sloven- Po dvanajstletnem vlada- za ideologa zdaj vladajoče eli- da kupi stranke in da kupi imela dotlej vladajoča opdja ske družbe na bogate in rev- nju LDS, ki ga je za kratek te. Po starem bi lahko rekli, medije/' ^Qj'Q ^pj^jln čas prekinila le epizodna Ba- da je Janšev Kardelj. "Po po- v rokah tako poslovni sisrtem ne, W se je zdela pred 1991 Ko je Jatnbrek to govoril (v kot medije. Z njo je moralo že presežena, se več kot oüt- jukova viada v letu 2000, je litični teoriji so izvori moči intervjuju za Sobotno prilo- biti nekaj hudo narobe, voliv- no stopnjuje, Dr. Maks Taj- Dolitikov ^^^ janševa vlada, ko je de- vsaj trije. Eno so glasovi vo- go Dela, oktobra 2000), je d so se njene samopašnosti nikar (kot Drnovškov gospo- ^ ' cembra 2004 nastopiia vlad- livcev, ki jih preštejeS, drugo seveda mislil še na Kučanov očitno naveličali- Torej lahko darski minister je bil tudi on ki Čakaio na neznanka, je medijska in tretja finančna rdeči poslovni imperij, ki naj tudi Janževo moštvo na volit- gost Glasove preje) je v dneh, ' Najbolj so se ušteli tisti, ki so moč. Finančna moč se pre* bi fimkcioniral prav na ta na- vah 2008 doleti poraz kljub ko je "kadrovski cunami" po- novo DriloŽnOSt napovedovan, da s to vlado vaja v medijsko, medijska se čin. Zdaj se ta "zelo naravTii" vladnemu prevzemu sistema metal po Mercatorju, opozo- ^ ne bo nič, ker da nima "ka- prevaja v število glasov in vse scenarij dogaja v obratni in medijev? Seveda lahko, ril, da ne gre samo za imena - nihče ne želi strokovnih, sposobnih skupaj je zelo naravno pove- smeri. Veüna zgoraj imeno- ampak do takrat je še dolga, vseh teh speglanih in širši ' " ' ' vanih in Še drugih družb je Vlada hiti, da bi s kadrovsko javnosti doslej neznanih zdaj že pod kontrolo Janševe čistko in neljubimi reforma- mladcev, ki ga izvajajo. Eis- opcije",Čekaterašeni,paše mi opravila čim prej, po fvo je slej ko prej skrito in je in preizkušenih ljudi. Očitno A boiSZen ds ^^^ ^^ (bUo) tako. Vlada te ' ' ljudi ima, pa še "naši" so. Od zano." Ko postavi to splošno znano trditev, se avtor vpraša: "Ali obstaja neki fi- II z3 veČino ne bo (vključno) navzdol nančno-korporadjski sistem, bo. Stranke vladajoče koalid- možnosti v prvi polovid via- v tem, da se dogaja drugi jih je med njimi nekaj, ki so ki bi lahko iz lastnih inter- je so itak za stvar, treba je to- danja 2004-2006. V letu krog "kraje " nekdanjega boliŠe ie Ž3.1 "pomota", večina s esov pomagal vzpostaviti to rej "kupiti" še medije. RTV 2007 bomo prevzeli evro in družbenega premoženja, V ' ' ' predsednikom na čelu pa ali ono novo opcijo?" In brž Slovenija je že v žaklju, Delo sopredsedov^ EU, vlada bo prvem so "prihvatiziraU" ti- postopku, scenarij se blestela. Spodnese jo pravza- sti, ki so bili po svojem pedi- 15 imen podjetij -Ljško, Uni- udejanja, vse klapa, in po tej pravJahkoleenoidebodovo- greju "rdeči", v glavnem po- llDT^vit^Pn^ ^^ ^ odgovori: "Ko našteješ 12 ali vlada *^ _ T isUa itt^j. PonOVnS delitev Luddni Nlko Kavdč, ki je on, Gorenje, Mercalor, Luka logiki bo lahko sedanja vlada livd z njo nezadovoljru zato, tomd nekdanje nomenklatu bil malo pred svojim 90. Koper, Krka, Lek, Ljubljan- še dolgo na oblasti. ker bodo slabše živeli. re, imeli so dostop do infor- slovenske ^^^I^tnim dnevom gost naše ska banka, Telekom, Triglav, Ce pristajamo na Jambre- Slabih obetov si • razen po- macij in tajkunsld pohlep ter Glasove preje, je na njej opo- Petrol. Istrabenz... - se poka- kovo razlago, se lanski volilni raženih politikov» ki čakajo znali izkoristiti številne pra- zoril, da je bil '"scenarij" za že, da gre za sistem, Id ima rezultat sedanje vladne ve- na novo priložnost - niliče ne vne praznine. Zdaj gre za to, to, kar se zdaj dogaja, znan dovolj akumulacije, da na čine izkaže za še večjega, kot želi. A bojazen, da za večino da so "oiaepijo" še tisti, ki se na bogate in revne, Id se je zdela pred 1991 že presežena, se več kot očitno stopnjuje. Vlada zaseda, /f^o ^ir,» Dobt pač še niso. Se pravi mladež pretežno "črnega" porekla in ustanova, ki je v dvilni družbi največja in odeta v čm ta-lar. Ko bo ta proces končan, bomo "kar hoteU, so imeli ": dsti kapitalizem in red, v katerem se vedelo, kdo in kaj je kdo. Kdo je bogat in kdo reven, kdo vlada in kdo uboga, kdo uživa in kdo mora delati ... In spet bo tako, kot je nekoč že bilo ... Hvala Bogu se ntkoU ne zgodi prav tisto, kar si obeta-mo in kar nam napovedujejo. Tudi podpisani upam, da scenarij ni tako enoumen in tako rdeČe-Črn. Konec koncev ni odvisen le od vlade, na katero se oziramo po prvem letu njenega mandata. Da vladanja, svojega temeljnega posla, ne obvlada, ji pač ni mogoče očitati; očitno ga. Bolj skrivnostno je vprašanje, ki se nam zastavi, če parafraziramo Jambrekovo trditev izpred petih let: Kdo je oziroma postaja tisti, Id zdaj dobiva moč, da "si vlado kupi s tem, da kupi stranke in da kupi medije"'? 12 GORENISKl GLAS petek, 1Ć. decembra 2005 POGOVOR Razgledi Zapiranje rudnika urana Žirovski vrh v mednarodnih krogih velja za primer, kako se rudnika ne zapira, nihče pa ne zna odgovoriti, koliko nas je stalo energetsko eksperimentiranje. edrska ekcija Poljanski do Franc Avberšek, direktor Rudnika urana Žirovski vrh v zapiranju >1 Cena urana na Igor žerfav raziskano rudo, odprlo z od- ....................................... kopi, so izkopali. Z odkopom Rudnik urana Žirovski vrh so nadaljevali Še osem let po po petnajstih letih, kolikor je sprejetju sklepa o zaprtju, minilo od prenehanja njego- dokler zaloge niso bile izčr- vega delovanja, tudi letos ne pane, in šele zatem začeli z bo zaprl svojih vrat. Vlada je zapiranjem. Že na začetku rok zaprtja rudnika, ki bo so imeli zagotovljena sred- davkoplačevalce stal okrog stva za sanacijo v prvih petih 60 milijonov evrov oziroma letih in zadeve so stekle tako, J44 milijarde tolarjev, odlo- kol je treba." žila do leta 2010. O zgodbi o neuspehu, kot bi lahko po- Vlada je rudnik zaprla, še imenovali izlet nekdanjih ju- preden je dobro začel delova- goslovanskih in slovenskih ti. Kaj ^ je zlomilo? i i •• energetikov v jedrski pro- II Na zaprtje je pomembno gram, smo se pogovarjali s vplivalo veČ okoliščin, Vedeti Francem Avberškom, direk- morate, da je bil žirovski rud- torjem rudnika v zapiranju, nik urana pred dobrima dve-Avberšek, ki ga Spomni- mä desetletjema paradni mo tudi kot nekdanjega mi- konj tedanje Jugoslavije in nistra za energetiko, poslan- Slovenije in njune energet-ca zlsd ter direktorja ve- ske politike. Za kako po-lenjskega rudnika in inštitu- membno zadevo je Šlo, pove ta Erico, je krmilo rudnika p>odatek, da je bilo na rudni-prevzel pred poldrugim le- ku narejenih med 40 ir 50 tom. J N doktoratov znanosti in pri- prtju sprejela, ni pa zagotovi- pripravljeni obrniti proces za- rok, če rudnika ne bi zaprli. Kdaj bo končana sanacija rudnika urana Žirovski vrh? "Po sprejetih načrtih bo rudnik urana Žirovski vrh bližno toliko magisterijev, la sredstev za to. Pridobljeno je bilo precejšnje II piranja v odpiianje," znanje in kazalo je zelo dobro. Naenkrat so se spremenile razmere na svetovnem Pa je mogoče čez noČ zapreti rudnik? Izkopali so okrog 610.000 ton rude, iz katere so proizvedli 452 ton rumene pogače "Na njihove. Odkupili bi oziroma uranovega oksida. N a Či0ve s troške? "Ne, nikakor. OdloÜtev o rudnik. Ponudili so plačilo za iz katerega izdelujejo gorivo dokončno likvidiran v letu trgu, ker so odkrili nova na- takojšnjem zaprtju rudnika rudnik, odprli bi ddovna me- za nuklearke, Izkopani so 2010, Upravljavska in vzdrževalna dela bodo na celo- hajališča uranove rude. Ta je je bila politična. Sporen je bil sta in zagnali proizvodnjo, bili približno trije odstotki bila od pet do desetkrat boga- predvsem način zapiranja, ki Ker sam nisem pooblaščen celotnih zalog, v zemlji je svetovni borzi tnem območju potekala Še lejše od naše, ki je razmero- je bil povsem nestrokoven in za takšne pogovore, sem jih ostalo še 97 o^totkov rude." dolga leta, nad območjem bo ma siromašna. Zaradi tega je škodljiv. Rudarji so nakopa- napotil na pristojno ministr-Se Ig znova vzpostavljen monitoring, ekonomičnost pridobivanja no rudo zvozili nazaj v md- stvo za okolje in prostor." Nadzor bo prevzela republi- postala vprašljiva. spustila na ^^ agencija za radioaktivne nik in vzdrževali jamo. Prava sanacijska dela so se začela Zakaj bi se kanadski muld- Ali zaprtje rudnika zdaj poteka zadovoljh'o? "Letos smo uresničili načrte. ravan, kakršna odpadke. Ali tega prej niso predvideli? šele pred tremi leti. Takrat je nacionalki izkop izplačal» )amo smo zapiü, predelovalni II Za nenadne obrate, ki za- bil sprejet in potrjen noveli- nam pa se ni? obrat smo pa Iikvidii3li. Osta- K<^o bo stalo zapiranje rud» majeio cene na svetovnem ran program, vlada pa je na- je bila v času mka in sanadja območja? "Program zapiranja rudni odpiranja ka je Wl ovrednoten na 37 trgu, ne morete vnaprej vedeti. Morda .«?o to celo predvideli, vendar so prevladali viš- milijonov evrov, od katerih je ji interesi. Sprva so namreč posied za gotovila s reds tva." Koliko je zna^a Škoda zara* di načina zapiranja? "Razmere v svetu jasno na- neta nam še dve odlagališči, rekujejo cenovno politiko. Brez težav seveda ne gre. Po- Cena urana na svetovni borzi slovni načrt za letos je vlada se je znova spustila na raven^ potrdila ta teden, likvidnostne kakršna je bila v času odpira- težave pa smo premostili z za- rudnilca t)ilo doslej porabljenih 27. Za ocenjevali, da ima domači vir ' Tega ni nihče izračunal, nja rudnika v Poljanski dolini, časnim financiranjem. Takš- dokončanje preostalih del ter energije, ki bo v procesu za- ker so mdnik zaprli. Osebno Ni rečeno, Če se preddesedet- no stanje ni v redu, ker otežuje V Poljanski sanacijo odlagališč jamske piranja rudnikov premoga menim, da je bil gospodarski jem ali dvenaa nekaj ni izpla- tako poslovanje kot sam pro- jalovine Jazbec in hidrometa- nadomestil izpad energije, uänek zaradi zaprtja rudni» čalo, da to ne bo enkiat kasne- ces likvidadje rudnika. Dodat- dolini, lurške jalovine Boč potrebu- svojo ceno. Strateško gleda- ka in načina zapiranja nega- je postal zadetek v Črno, In na težava je tudi zmanjšan de- jemo približno še'^o milijo- no bi na ta način zagotovili tiven. Z izkopom že odprte obratiio. Razmišljanje kanad- lež iz proračuna. Namesto Ni rCCGnO, ^^ evrov. Vse skupaj bo sta- višjo stopnjo energetske ne- ali nakopane rude, ki so jo ske multinac ion alke je zelo dveh milijaid in pol. kolikor je lo nekaj manj kot 60 milijo- odvisnosti. zvozili nazaj v jamo, bi ustva- preprosto. Območje rudnika bilo predvideno po novelira- C6 S€ pred nov evrov. Sredstva, ki jih Čr- V netaj letih so ugotovili, rili dobiček, ki bi ga lahko ko- urana je raziskano, vemo, ko- nem programu, bomo iz pro- pamo, so zagotovljena v dr- da je ta cena previsoka. Ko se ristno uporabili pri zmanjše- Hko rude je ostalo v zemlji in računa dobili 40 odstotkov desetletjem ali žavnem proračunu. 20 mili- je tehtnica prevesila v prepri- vanju stroškov, in za povrh kakšne kvalitete je, so nam manj sredstev." jonov evrov je vlada zagotovi- čljivo korist uvoza goriva, je zagoto\^ Še nekaj goriva za povedali. Tveganje je v primerjavami z drugimi območ- Bo to ogrozilo preoram zapi- dvema nekaj ni I3 z najemom posojila." bilo jasno, da je konec. Ko- nuideaiko. Zakaj zapiranje rudnika ura* na Žirovski vrh v mednarod* nec '00, ko se je Slovenija politično prebujala, so se predvsem s strani Zelenih Ali bi rudnik v v&akem primeru zaprii? ji, o katerih vemo malo ali pa celo nič, bistveno manjše. ranja? "Če bomo v naslednjih izplačalo, da to ne bo nlh krogih velja za primer, Slovenije začele vrstiti zahte- "Pri takšnih cenah, ki so ta- sklenjene kupčije poslovali z dobili v^aj po J.^niujarde to- Ocenjujejo, da bi v primeru letih iz državnega proračuna kako se rudnika ne zapira? "Glavna vodila zapiranja rudnika sta strokovno dolo- ve po zaprtju ne samo rudni- krat vladale na svetoVnem dobičkom. enkrat kasneje postal zadetek čanje in ekonomska upravi- Pred petnajstimi leti je bil ku je edina opcija zaprtje rud- delovanjem rudnika? ^ ^ ~ ^ ^ ^ ^ li * « ^ ■ ■ ^ * ka urana, ampak tudi nuklearne elektrarne v Krškem. larjev na leto, bomo zamujeno lahko nadoknadili in pro- trgu, se zaprtju najbrž ne bi mogli izogniti. V tem trenut- Koliko rude so izkopali med gram zapiranja rudnika uspešno zaključili do leta 2010. čenost. Na Madžarskem, najprej sprejet sklep o začas- nika. Pred kratkim se je pri V Črno. Mer ravno tako zapirajo nad- nem, dve leti kasneje pa še nik urana, so postopali pov- sklep o dokončnem zaprtju Z izkopom so začeli leta Če se bo obseg sredstev meni sicer oglasil predstavnik neke kanadske multinad- 1984, proizvodnja pa je leta 1080 dosegla optimum, ki bi zmanjševal, programa ne bo moč uresrd6ti v danem ob- In obratno/ sem drugače kot pri nas. Vso mdnika. Vlada je sklep o za- onalke z vprašanjem, ali smo verjetno obveljal na dolgi dobju," GORENJSKI GLAS petek, i6. decembra 2005 13 POGOVOR Razgledi Imamo več kot leto star vladni sklep, na temelju katerega lahko slovenski vojaški inštruktorji v tretji državi inštruirajo iraške pripadnike varnostnih sil. novih delovnih mest Karl Erjavcc, minister za obrambo Marjfta Smoikikaä Čeprav Sk>vcniia ni v Vzhodni Evropi, vas bom za vsak primer vprašala: so zl<^lasna ameriška taborišča na ozem» iju naSe države? "Ah, dajte no. Niso. Kot mi- nister za obrambo lahko zatrdim, da ni znotraj vojaSke in-fastrukture nobenih taboriSd Vpi^šanje pa je» ali so ameriška taborišč sploh ^er koli v Evropi" Koliko pripadnikov Sknenske vojske ^ v tem Času na miiov-nih opendiah v tujini ? "V mestu Herat, h je v zahodnem delu Afganistana, je osemin petdeset pripadnikov sv, ki opra^jajo policijsko varovanje italijanske skupine za obnovo. Poleg teh je v A^ani-stanu nekaj Častnikov v povelj • stvu Nata, dva veterinarja sta v nemškem taborišču, v Kabul u pa je sedem gasilcev. Na Koso- i operativno sposoben do konca 'No, o tem se šele dogovar- leta 2008. Prihodnje leto jamo. Postavili naj bi center za bomo kirurški center iz Mur- borilne športe; boks, karate, ske Sobote premestili na drugo judo in dnige. S centrom bi lokadjo. Skra^, sistem bomo pridobi) tako Kranj in zlasti selili in na ta način usposablja- mladina kot tudi Slovenska li zdravstvene ekipe." vojska. Gre za pogovor o izgradnji centra za borilne špor- Kdo bo v zdravniški ddpi, d- te. Del zemljišča, ki meji na vUno ali vojaško osebje, in ko- Gorenjska oblačila, bi odstopi! Ukšna je zmc^jtvost sistema? za razvoj baseballa, ki ima v "Premični kiiuriki center Kranju bogato tradicijo. Po ima med drugini štirilndvaj- mojih informacijah se s tem set postelj n n^o bolnikov, športom v Kranju ukvaiia veli- operacijsko dvorano» lekarno ko mladih. Ko sem ob neki in prostor za hospitalno terapi- priložnosti govoril s predsed-jo. Ekipa, v kateri bo sto dvajset nikom kluba, mi je dejal, da se ljudi, bo sestavljena iz profesi- v tem športu giblje okoli petsto onalcev SV in dvilistov Iz po- otrok. S centrom in igriškem godbene rezerve. Od teh bo na za "bejzbol" bi pridobila kranj- ROLE 2 stalno zaposlenili sto ska mladina kot tudi Sloven- ljudi in sicer petdeset zdrav- ska vojska. V prihodnjem letu stvenih delavcev in prav toliko bi lahko naredili konkretne ko- tistih. ki bodo slabeli za l(^isti- rake za izgradnjo centra." ko. Z dvajsetimi zdravstvenimi delavd. ki bodo sicer stalno Kaj se pravzaprav dc^ja z le-zaposleni v javnem zdravstvu. ališčem v Cericl^h? bomo podpisali pcsodbe in jih "Najpomembnejši doku- vu, kjer operadje še vedno Za zdaj ni nobene politične vojske ter sistema zaščite in re- vpoklicali le, kadar jih bomo ment, Id ga je vlada letos sprevodi Nato, je približno petin- odločitve, ki bi podpria odhod ševanja. Narava je namreč če- potrebovali. Treba je namreč jela in je bil nato tudi predstav-devetdeset pripadnikov SV in slovenskih vojakov v Irak. Res dalje manj prijazna do nas. zagotoviti, da, redmo, kirurgi Ijen na odboni za obrambo, je prihodnje leto se bo njihovo pa je, da so določena razmiS- Tudi na septembrskem zase« v rednem dvilnem življenju srednjeročni obrambni pro- Število še povečalo. Med drugim bomo našo navzočnost Ijanja o usposabljanju iraških varnostnih sil bodisi v Sloveni- danju Nata v Berlinu smo se vzdržujejo delovno kondidjo." gram za obdobje 2005 - 2010. vsi ministri strini aH. da bomo v tem prc«ramu so zapisane "Postavili naj bi na Kosovu povečali s trans- ji bodisi v tretji dižavi. Naj po- vojaške zmogljivosti uporab- Kaj je z zadnjo lastninsko vse tiste prioritete, ki jihmora- portno četo» v kateri bo sto vem, da imamo več kot leto Ijali tudi v primem naravnih transakdjo s Ceritvijo obram- mo doseÖ, da bomo uresničili CSntCr za borilne osemindvajset pripadnikov star vladni sklep, na temelju nesreč. Zlasti helikopterje in bno ministretvo piidobik»? lastne dlje in tiste, za katere sv ter osebje za logistiko. Pet- katerega lahko slovenski voja- premidie bolnišnice, v primeru industrijske katastrofe pa tudi radio-kemično-biološke Športe; boks, Indevetdeset pripadnikov SV ški inštruktorji v tretji diiavi , , je tudi v Bosni, kjer poteka inštruirajo iraške pripadnike karate, judo Ul operadja ALTEA. W jo od lan- vamostnih sil Vendar, pobud enote." skega decembra vodi Evrop- znotraj zavezništva v t^ smeri, druge, ska zveza. Naj povem, da je ni. Dejstvo je. da tovrstno Mimi^;rede, kdaj bodo jeseni bila pred kratkim v Bruslju usposabljanje v glavnem pote- ški gasila dobili sodobno na S centrom bi sprejeta odlodtev^ da se ta ope- ka v Iraku, v posebnem kam- pravo za gašenje 02ir0ina, za radja podaljša še za leto. pu v Bagdada pridobil tako Kranj in zlasti vrhovnim poveljnikom SV Nemčiji kupilo premični ki- "Dejstvo je, da je to vpraša- gočene. Ker infrastruktura "Z zunaj upravno poravna- smo se zavezali znotraj zavez- vo je Slovenska vojska prido- ništva. Na področju infiastruk- bila polovico zemljišč in nekaj ture je prioriteta letališče Cer- objektov na lokadji Šentvid in k!je, zlasti zato, ker Slovenija tisti del Pokljuke, kjer se izva- potrebuje osrednje vojaško le- biatlon Gre za 9,5 hektai^a tališče. V tem času Cerklje to veliko površino, na kateri je bi- Še niso." atlonski center. Zaradi dena- cionalizadjskega zahtevka s Aü to porrieni, da na letališču kaj je že niso dobili? Še zlasti ko* imajo na skibi karavanški strani Cerkve so bile v tem Brnik vojske ne bo več? Sta s predsednikom države in Obrambno ministrstvo je v predor. delu rialožbe do zdaj onemo- mladina kot tudi Slovenska "Del zmogljivosti bo vsekakor ostalo tudi na Brniku. Re- morda izmenjala stališča ^e- nirški reševalni center, tako nje še odprto. Naj povem, da standardom ru več ustrezala, dmo, del helikoptersk^a bade prihodnje^ statusa Kosova? imenovani ROLE 2. Komu bo imajo gasild na Jesenicah so bile biatlonske tekme c^ro- taljona, ki bo še naprej angaži-ta operativni center name* ustrezno voalo za posredova- žene. Pravzaprav je bil v Slo- ran zlasti pri reševanju v go- "Ne. Glede tega se z vrhovnim poveljnikom vojske dr. Ja- n)en? V prvi vrsti bo namenjen nje v predoru. Drži pa. da je v veniji <^ožen razvoj biation- rah. Osrednji del zmogljivosti primerjavi s Šestimi vo^, ki skega športa nasploh. Obsto- pa bo v CerWjah. Za zdaj tole- vojska. nezom Drnovškom nisva po- slovenskim vojakom, ki bodo so bila doba\djena za novo od- jed objekt bomo razstavili in talL^ ne omogoča Štiiiindvaj- govarjala. Nenazadnje nima udeleženi v mirovnih operad- prte predore, njihovo starejše. postavili na novi lokadji, na setumega delovanja. Niti ne omogoča delovanja v slabih vremenskih razmerah. V vla- M^.. v v . --------J...... ..............r . , . ^ , , , . . . . , . ZemlllSCa, obrambni minister v zunanji jah. Ob morebitnem dogovo- Po oceni strokovnjakov vozilo mestu, kjer zdaj stoji, pa bo politiki nobenih pristojnosti. rupa bi lahko z njim podporo jeseniških gasilcev ustreza zgrajena nova stavba. S tem, ki meji na Na neW naün je nunister za nudili tudi tujim zavezniškim vsem standardom. Sicer pa ko bo omogočen nadaljnji dnem dokumentu je zapisa- obrambo tisti, Id izvaja odloči- vojakom. V bližini Sarajeva bomo na ministrstvu Darsu razvoj tekmovanj za svetovni no, da je treba letališče Cerklje Gorenjska tev, la jih sprejema naša zuna- imamo zdravstveno postajo, v predlagali, naj v svoj finančni pokal, se bodo odprle tudi razviti kot osrednje vojaško le- nja politika oziroma Vlada kateri opravljamo storitve za načrt vkljuä tudi to vozilo. Ku- nove možnosti za turizem. tališče. Naj omenim, da ča- oblačila, bi rs.' pnpadmke vseh vojsk, ki so v pili naj bi ga najlosneje do leta Zato je bila ta poravnava po kam na vojaški nasvet gene- tem vojaškem kampu. Sicer 2007 II odstopil za Pred časom je biJo aktualno pa je mogoče ROLE 2 uporabi- moji presoji za SV ustrezna." ralštaba glede tega, na kateri način bomo v Sloveniji žago- vprašanje navzočnosti SV v ti tudi za d\ilno zaščito, se pra- Za zdaj je ROLE 2 poskusno S kranjskim županom se po- tavljali varovanje zračnega razvoj baSeballa, laku. Kako stvan zdaj stojijo? vi za primer ob naravnih in postavljen zraven bobiiSnke v govarjate o možnosti, da bi v prostora.Zdajjetako,davpri- "Pritiski s strani Nata in drugih nesrečah. Kot minister Murski Sobod. Kdaj bo oper^ tamkajšnji vojašnid pod po- meru vdora tujih letal sloven- krovTteljstvom obrambnega ski zraäii prostor pokrivajo "Opremo še preizkušamo, ministrstva ustanovili športni Italijani. Kar je kratkoročna ki ima v Kranju ZDA ves čas obstajajo, ampak nenehno poudarjam nujnost tivr» sposoben? bogato tradidjo." to je politično vprašanje. O tem odloča slovenska vlada. povezanosti obeh sistemov nacionalne vamosti; Slovenske načrtujemo pa, da bo polno carter. Kakokaže.^ rešitev. M GOREN|SKI QLAS petek» 16. decembra 2005 GORE IN LJUDJE Razgledi Gorski svet je slika Slovenije. Če ga bomo pustili propadati, Slovenija ne bo več taka. Žal se to že dogaja, so povedali na posvetovanju o težavah hribovitega in gorskega sveta, ki je bilo pretekli teden v Preddvoru. Kaznovani / ker živijo Posegi v lože košniek čeli uresničevati omenjeno ustavno načelo," je povedal Preddvoreld župan in pred- podžupan obline Preddvor sednik Planinske zveze Slo- Stane Bergant. "Podeželje ni venije Franc Ekar je bil sku- samo kmetijstvo, ampak je paj z Združenjem občin Slo- tudi gospodarstvo, predvsem venije ob letošnjem 11. de- mala podjecja in dopolnilne cembru, Dnevu gora, pobud- dejavnosti» ki lahko zboljšajo nik za posvetovanje o težavah življenje v hribih. Pomem- slovenskega hribovitega in ben dejavnik pri tem je zako- gorskega sveta. Vabilo za so- nodaja, ki mora preprečiti, delovanje je prejelo nad 20 da veliki ne bodo še naprej predstavnikov političnega in uničevali majhnih, kar se dejavnega življenja, med njimi gaja pri klavnih in predelo-nekateri poslana, župani ob- valnih obratih," je mnenje Čin, ki večinsko ležijo v hribo- tajnika občine LuČe Davida vitem in gorskem svetu, Speha. Za Janeza Čerčeka, predstavniki ministrstev in podžupana občine Solčava, interesnih organizaci), ki s je neustrezno financiranje svojo dejavnostjo posegajo v občin na hribovitih in gor- ta prostor. Udeležba je bila skih območjih dokaz ne ur es- skromnejša, vendar kvaiind- ničenega Člena ustave. Te obrana za razpravo o pomemb- Čine so praviloma velike, nem razvojnem problemu imajo pa malo prebivalcev» Udeleženci posveta v Preddvoru, od leve: Janez Čerček, Marko Bohinec, Danilo Sbrizaj, Slovenije. V pogovoru so so- zato dobijo iz državnega pro- David Špeh, Miro Koželj, Franc Ekar, Katarina Čokic, |anez Sušnik» Stane Bergant in Marjan delovali še predsednik držav- računa manj denarja kot rav* PeneŠ. nega sveta )anez Sušnik, žu- ninske z več prebivalci. Za pan občine Šenčur Miro Ko- vzdrževanje lokalnih cest pri- Za ohranitev Slovenije, Go- vakov in zavetišč ter okrog jo v projekt občine, ki imajo zclj, podžupan občine Pred- speva nekaj tudi država, za renjske in Savinjske mora- 7000 kilometrov planinskih gorate predele, tudi Cerklje," dvor Stane Bergant in občin- javne pa nič, čeprav je teh mo omogočiti razvoj kmetij- poti. je povedal, da zakono- je povedal predsednik držav- ski svetnik Slavko Prezelj, praviloma več in so bolj obre- stvu, turizmu in drugim de- daja ni prilagojena razme- nega sveta Janez Su§nik. javnostim, ki ne bodo $kodo- ram v gorskem svetu. "Za Ključni problem je financira- nez Čerček, tajnika občin "Naša občina nima takih vale okolju. Ce bomo sami gradnjo čistilne naprave v go- nje teh občin. Stane Bergant Luče in Preddvor David Špeh problemov, ker je ravninska, pripravili predloge zakonov rah veljajo enaka pravila kot je menil, da bi morali dobiti 1 .1 • podžupan občine Solčava Ja- nnboviti in «K^ir. meni ene. "Naša občina nima takih gOrSiQ svet so in Marko Bohinec, tajnik Pia- sosednje pa jih imajo. Če so- in zagotovili podporo poslan za čistilno napravo v Ljubija- proračuni tefa občin več de- narja iz državnega proračuna ali sorazmerni delež od do- .-1 J . ninske zveze Slovenije Dani- sed noče vedeti za sosedove cev, bo lahko delo opravljeno ni ali ob morju. Na raznih mSrSUCQä] lo Sbrizaj. predstavnica Zdru- probleme in se ne zavzema še v tem mandatu-Vsega na- razpisih uspevajo tisti, ki J . ženja občin Slovenije Katari- za njihovo rešitev, je slab so- mreč ne bo naredila država, imajo že sicer več denarja in hodka, ki ga imajo uporabni- pOClODril na ČokIcLn ravnatelj osnovne sed," je dejal župan občine Predvsem kaže biti vztrajen, Jahko plačajo pripravo prija- ki javnih dobrin (lov, les, ~ šole Matija Valjavca iz Pred- Šenčiu* Miro Koželj. Težave saj so argumenti na naši ve na razpis, tisti, ki denar voda, gramoz itd.) v teh obči- rOpSnjUi 13 dvora Marjan Peneš. Pogovor gorskih občin so poznane, za strani." J • . (C v«Am iicvuidJ VJV, oDmocia daieio ^ sa Jože Košnjek. je vodil novinar Gorenjskega njihovo rešitev pa je bilo pre- najbolj potrebujejo, pa tega nah, za Davida Špeha pa je "Gorska območja so tudi ne zmorejo. To pa so gorska pomembna zakonodaja, ki malo ali nič narejenega. Ii duhovna vrednota Slovenije, območja. dnevno Predsednik državnega sve- Mladi morajo tudi v teh kra- Ust^va jamči hribovcem ^ spomnil, jih videti svojo prihodnost, predlog za gorske občine ogromne enakopravnost da ureja financiranje lokal- čeprav so pn radostih v pri-nih skupnosti več zakonov, merjavi z vrstniki v ravnini Udeleženci pogovora bo spodbujala razvo) dopolnilnih dejavnosti. "Če imajo mesto Ljubljana in nekatera druga mesta pravico do posebnega statusa 1 1' XI J Nejevolja ljudi in lokalnih med njimi tudi zakon o za marsikaj prikrajšani. Ne- Preddvoru so bili enotnega glavnega mesta in mestnih KOilCme VOCie, skupnosti v hribovitem in skladnem razvoju Slovenije, dopustno je pisanje zakonov mnenja, da bi morali obči- občin, moramo imeti tudi mi 1 J' • J* gorskem svetu Slovenije je "Pobuda za ureditev položaja in izdajanje raznih dovoljenj nam na hribovitih in gorskih pravico do statusa gorske ol> leSa, dlVJäCll, upravičena. Ustava jim daje občin v hribovitem svetu je mimo lokalnih skupnosti." gradbenega materiala m v tretjem odstavku 71. člena pravico do enakih pogojev sicer pozna, vendar je pri-življenja in razvoja, kot jih mema in uresničljiva," je de- je povedal župan občine Preddvor Franc Ekai. Danilo območjih podeliti status gorske občine, V nekaterih ev- äne," je povedal Marko Bohinec, tajnik občine Pred- ropsküi državah so že usta- dvor. "Mi ne prosimo le zase. imajo sodržavljani v ravnini, jal. "Kmet 1700 metrov viso- Sbrizaj, sekretar Planinske novih take občine. Sedanji ampak za vse druge Sloven- do zveze Slovenije, ki ima v Slo- zakon o območjih s posebni- ce. Mi smo državni komu- drugih dobrin, je zapisano: "Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva ko ima pravico vsaj ustrezne povezave z dolino. s katerimi ^ gorsldh in hribovitih ob- ^^^ " i®"'® vzdržujejo občine ali posamez veniji 167 planinskih koč, bi- mi razvojnimi problemi ni nald, ki delujemo v dobro dr- _ ustrezna rešitev, je dejal žave, zato zaslužimo pose- Miro Koželj. Dogovorili si se, ben status," je rekel Stane da se bo postopek začel v dr- Bergant. Občinski svetnik moćjih. II ni krajani, čeprav so jih poškodovali drugi ali naravne žavnem svetu. Naše stro Slavko Preželi iz Preddvora mastno služijo v praksi ni tako. V gor- nesreče. Janez Čerček je povedal, da na nekaterih odse« kovne službe bodo pripravile pa je obžaloval, da nekaterih , » • skem svetu žive6 ljudje, hri- kih iz struge Savinje nihče ne odstranjuje naplavin, ki ustrezno gradivo s pregle- povabljenih, ki imajo v drža-drugl, le bovci, doživljajo razmere v dvigujejo stmgo reke in S tem povečujejo nevarnost po- zakonodaje, ki sedaj vi precej besede, ni bilo na posvetovanje. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje via- InValnP ^ot krivico in p^v. če bi občini dovolili njihovo odstranjevanje, bi ne- «^eja to področje, in ga po- lUlValUC kazen. ....... _ ...... l .. » . . sredovale ministrstvu za lo- "Ker je kmetovanja» na gor- kaj zaslužila, pa še strura bi bila urejena. David Špeh je kalno samoupravo in regio- dajoči koaliciji plačati enote- SKUpnOStL ne skih območjih težje, se jim menU, da lokalne skupnosti premalo uporablja jo pravna razvoj. V državnem densko bivanje v hotelu Bor J » ., . priznava pravica do subven- sredstva za dokazovanje ekonomske škode, ki jo imajo svetu kot zastopniku lokal- v Preddvoru ali kateremu od QODljO ničesar d\. Prav bi bUo, če bi uvedli zaradi slabega ravnanja države. Na lem področju na- nih interesov smo zainteresi- razlikovanje tudi na mreč še ni ustrezne pravne prakse. ali zelo malo. dm^ Dodrođih m tako za. ^ ^ rani, da se na tem področju vplivnih postaviti vikend, pa bi se stvari hitro obrnile na nekaj naredi in da se vključi- bolje. GORENJSKI GLAS p«tek, 16. decembra 2005 15 KNJIGE Razgledi Beseda "zvočnica" kot okrajšava za zvočno knjigo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika še nima svojega mesta, Mladinska knjiga pa je te dni že predstavila prve knjige "za poslušat". / ti nekdo bere Zvočne knjige Zvočnlce, nov način branja naj bi v zahodnih Igor Kavčič äji, Frandfi... letro izdafo po skriimost, prebrala kai avtorica ........................................................................več sto naslovov zvočnih sama, namreč Desa Muck. V "Za sedenje za volanom je knjig. "Branje" med vožnjo, prihodnosti naj bi izšle tudi , ^ - avtocesta proti obali precej inedtem ko opravljamo dru- druge njene "Anice", ki tre- drZavan duhomoma zadeva, zalo si ge stvari, kuh^c, likamo, se nutno Štejejo že devet knjig. J - . bom med potjo prebral kakš- sprehajamo... na zahodu po- Tako mladini kot odraslim bo ClOSeSle vec Kot no knjigo," je dejal poslovnež staja vse bolj modno, zvočna blizu tudi knjižna klasika, J - srednjih let in si v cd predva- knjiga v današnj-em pomenu Exuperyjev Mali princ, Id ga je 10 OClStOtKOV jalnik vstavil MiJtonov Izgub- besede pa ni veČ zgolj pripo- s še trinajstimi igralci prebral 'r 1 Ijem raj. Sliši se nekoliko ne- celotne knjižne navadno, a knjige se tudi po- moček, namenjen slepim in slabovidnim. Aleš VaHč. Prav tako je kot zvočnica že dosegljiv drama- ^ sluSaio. V angleško govorečih Aktualna tehnologija omo- tiziran ep Johna Miltona Iz- prodaje. deželah žedlje, v Slovemji od goča dve različni obliki pre- gubljeni raj, ki so ga vnekoli- | x"' ' niinulega te«iia naprej, ko so nosa, v materializirani obliki ko skrajšani obliki v prete- V NemČl]! je pri Mladinski knjigi IzSli prvi na cd plošči, želeno knjigo pa kiem letu pripravili v sodelo- J . ... naslovi zvočnih knjig. Začetki je mogoče naročiti oziroma vanjuz Radiom Slovenija. Pri Ijeno in hitro, glavni junak je Tone Pavček pa je do tovrst- prOdaia taKlll tovrstnih knjig segajo v tride- presneti tudi preko zvočne projektu je sodelovalo več kot namreč avtist," je povedal nega "branja " riekoUko v dvo- •. 1 • ^^^ ^^ prejšnjega stoletja, knjižnice. Slednja pri nas Se 30 dramskih igralcev. Delo urednik izdaj Damjan Švara. mih: "Poezijo se doživlja v knjig lam ko so v ZDA izdali prve zvoč- ne obstaja, na zahodu pa je Pijew življer^e Yanna Martela Izšli pa sta tudi prvi zvočru dvojini, bolj primarno, Östo J . ne knjige na aluminijastih pravprodajaknjigprekosple- bo za vas bral Matej Rus, knjigj poezije slovenskih pes- in lepo ie, ko greš do police in dOSeSla ploščah, zvočne knjige so'da- ta v največjem porastu. Ob- knjižno uspešnico Skrivncst- nikov, Neže Maurer in Tone- vzameš točno določeno pe- .. nes, seveda na sodobnejših s tajajo celo Šole pripovedoval- ni primer ali kdo je umoril psa ta Pavčka. Berejo jih znani sem. ki jo želiš prebrati. ZvoČ-140'nillljOnOV nosilah zvoka, eden izmed cev, najbolj uspešni "narator- Marka Haddona, zgodbo o slovenski igralci, nekaj pesmi nice so nekakšen nadonne- ... . najbolje rastočih segmentov ji" pa so postali že blagovna avtističnem dečku (na petih pa tudi oba avtorja. "Ne mo- stek sodobnega časa, pripo- evrOV, V v ellKl knjižnega trga. V Ameriškem znamka posameznih založb. zgoščenkah je posnetih kar rem vedeti, kakšne občutke moček za polenjenje. So pa . ,., združenju zvočnih založni- Izbrati pravega pripovedoval- za 350 minut gradiva) pa je pri branju moje poezije ima zvočne knjige svojevrstne, saj ontani] l pa 15^ ^^^ menijo, da bo zvočna ca je kicopak bistven^a po- prebral Nik Burkeljc, učenec bralec, znano pa nii je, kako vključujejo tudi tisti "čudež" .... knjiga v kratkem dosegla mena pri uspešnosti posa- 8. razreda devctletke iz Ljub- so nanje na literarnih večerih igralca, ki pesmi lahko le še milijonov med 10 in 15 odstotkov celo- mezne zvočne knjige, hkrati Ijane. "Glede na glavnega ju- reagirali poslušalci. Po- nadgradi." Zvočne knjige so tne knjižne prodaje. Tržni de- pa bralsko ekipo določajo tudi naka smo potrebovali fanta, membno je namreč, kdo in pri nas še novost, zato ni pri- eVrOV. lež raste namreč za 20 do 30 glavni liki v knjigi, njihov ki gladko bere in še ni mud- kako dobro jih prebere. To čakovati velikega porasta iz- odstotkov ru leto, večji zalo- spol, starost, morebitni dia- ral. Roman je namreč dolg, spoznavam tudi ob posluša- daj v kratkem Času. Nikoli pa žniki v angleško govorečih lekt... Tako je zvočnid Anka stavki zapleteni, želeli pa smo nju zvočnic," je mnenja Neža se ne ve. Tudi Slovend smo deželah, pa tudi Italiji, Nem- i« zajček in Anica in velika tudi, da so staved brani lom- Maurer, njen pesniški kolega včasih radi "komot". Gorenjsko veselje do plesa 11 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč Zdi se, da ima "oberkranj- napoti v že tako tesnem pros« ska" (beri: gorenjska) glasbe- toni, včasih celo zgoraj na na in plesna poskočnost, kate- skednju. Kdor hoče plesati re sinonim so bili v drugi po- mora vsako nedeljo, kadar pri- lovici prejšnjega stole^a Avse- de na ples, plačati 1 sold, kate-niki in njihova Golica, prav rih 5 da groš. S tem denarjem stare korenine. O tem, ča so plačajo godce in lastnika sked- Gorenjd že pred več kot tristo nja. Kar ostane, namenijo piv- leti prav raara;in tačasbisebilmo- prej bi se utegnili spuntati." i6 GORENJSKI GLAS petek» j6- decembra 2005 USODE GODOVI Razgledi Res je, da ne slišim in da nekaterih stvari zaradi tega nisem mogel in še ne morem delati, vendar se ne po6itim invalid. edati srcem Kosilo mu je mama postavila na mizo prej, preden so se v kuhinji zgnetli ostali, enako se j e doga j aio z večerjo. Tudi ob božiču, ko Milena Miklavčić ni prenesel pomanjkljivosti. veljati. Pa ni. Ker je Marija čil mami» kakšna dela naj koč je na podstrešju našel Prav lK>l^Stno je bil alergi- ušla od doma in se je vrnila naloži sinu. Večino teh del neko Mohorjevo knjigo o 2 Jožetom sem se pogo- čen na stvari, ki niso bile šele po očetovi smrti. Bil je je bilo takih, da z očetom slovenskih običajih. varjala s pomočjo njegove popolne. Nikoli ne bom iz- neizprosen. Ostale štiri hče- čez dan nikoli nista prišla v V knjigi so bile tudi slike nečakinje. Odkai ga je vzela vedel, ali je tipel aÜ ni žara- re sega ubogale. Bog je že stik. Kosilo mu je mama po- piščalk in najrazličnejših iz- k sebi, se zdi, kot da se je di tega» vem pa, da me je tako hotel, da vsaj v zakonu stavila na mizo prej, preden delkov iz gline, papirja, te- Jože na novo rodil. Naučil psihično popolnoma sesu- ni nobena nesrečna, čeprav so se v kuhinji zgnetli osta- sta. Iz lesa je začel izdelova- se je marsičesa; pridobU je lo, ker me ni hotel videti je vsem štirim sam izbral li, enako se je dogajalo z ti majhne lesene kipce, ki veliko novih besed, naučil niti tedaj, ko je umiral," je ženine." se je brati in pisati. pripovedoval, s pomočjo Kar pa je največ vredno, Manuele» |ože. ne živi veČ kot "pozabljen večerjo. Tudi ob božiču, ko so bili presenetljivo podo- Ko je bilo Jožetu sedem so za kakšen dan delo odlo- bni osebam, ki jih je poznal. ali osem ki, so ga že vpregli žili na stran, oče ni dovolil. Pa ne samo domačim» tudi Tako so za otroka v glav- v delo. Zato je bil pa dober, da bi sin sedel za isto mizo sosedom, naključnim Iju- Čevelj" v svoji nekdanji nem skrbele njegove sestre. V šolo ga tako ali tako niso kot on. dem, Id jih je videl iti po ce- kamrici, kamor ga je za pir al Zlasti Marija» Manuelina mogli poslati, ker je bila '^Zanimivo pa je bilo. da o sti. oče. ker se je sramoval nje- mama. ki je bila najstarejša šola za gluhe samo v Ljub- tem, kar se je dogajalo pri V tem sem našel neko go ve drugačnosti. "Imam pet sester, jaz sem bil edini fant. Starša in se ji je bratec, Id ga je ve- Ijani, do tja pa je bilo preda- nas, ni vedel nihče ničesar, hrano za mojo dužo. Zdelo likokrat našla v posteljid v leč. Mama in sestre so bile pre- se mi je, da ustvarjam okoli lastnem bruhanju in v uma- "Čeprav sem bil gluh. ni- veČ ustrahovane, da bi o do- sebe povsem nov in druga- SO za kakšen ^^ ^^ Čakala kot mano z zanih plenicah smilil. Hra- sem bil invalid. Res je» da mačih razmerah pripovedo- čen svet. Naredil sem celo neba, rodil sem se (ima, ko nila ga je, kakor je vedela in ne slišim in da nekaterih vale naokoli. Mogoče je kaj jaslice, od ovčk» Jezuščka. dan delo i^l^ilon^^^^^bllzupetde- znala pri svojih 14 letih. stvari zaradi lega nisem slutil le župnik, saj dvo* Marije in Jožeta. Čez kak» set, oče pa jih je imel že Najhuje je bilo tedaj, ko so mogel in še ne morem dela- mim, da se mu mama, bila šen teden, ko bomo postavi- odloŽili na ^^^ ^^ ^^ deWeta v Soli, zlasti še, memo srečna, da sta dobila če je bil Jože bolan, kar se je ti, vendar se ne počutim invalid. Gluhe so za invalide je zelo pobožna ženska, ni li jaslice, bodo to te, moje. kdaj zaupala v spovednici. Kdaj sem jih naredil, vas za- sina, rešena je bila očetova dokaj pogosto dogajalo, naredili ljudje, ki slišijo. Toda nihče se očetu ni hotel nima? O» ni mi še bilo deset čast. da zna delati same Imel je kronični bronhitis. Večino stvari, ki jih zaradi zameriti. Se huje. ljudje so let. To pa vem po tem, ker Stran, oče ni dovolil da bi "^scanke. Toda zelo kmalu taiaat mu je primanjkovalo gluhote ne morem početi, raje pogledali v stran in se so mi sestre za vsak rojstni ^ sta ugotovila, da je z menoj sape, dušil se je in če ga ne so iznašli po letu 1S70. Ne delali, kot da jih nič ne bri- dan kaj spekle» dolgo časa sin sedel za isto narobe. Da se sicer bi reševali slučaji, bi bron» morem telefonirati. Telefon ga, kot pa da bi se vtikali in nisem vedel, zakaj in kai bi prijazno smejim, toda da hitisu že zdavnaj podlegel. so iznašli leta 1873. Če bi ži- s tem olajšali meni - kot to pomenilo. Potem pa sem mizo kot on. P"?"." Saj mama ni bila napač- vel pred tem letom, ko tele- otroku - življenje." le zakapiral. da sem se na Šele v bolnišnici so jima na ženska. Le očeta se je fona ni bilo, se sploh ne bi Toda človek preživi še kaj tak dan rodil," se zasmeje razložili, da sem gluh in da bala. Kar je oče rekel, to je počutil prikrajšanega," hu- hujšega kot to, kar se je do- Jože in Manueio nežno po- ne bo nikoli nič drugače. bil zakon. Ko je ukazal Ma- momo nadaljuje Jože. gajalo Jožetu. Ker se ni mo- boža po laseh. Od tistega trenutka naprej nji, da se poroči s sinom ne- Doma so ga imeli za hlap- gel z nikomer pogovarjati. Ona je moj sonček, tako sem za o^eta nehal obstaja- ti. On je bil sploh človek, ki kega njegovega daljnega bratranca, bi to moralo ob- ča. Ker oče ni hotel z njim je mislil, da tako pač mora kot je bila nfena mama, govoriti, je vsako jutio naro- biti, da ne gre drugače. Ne- reče ganjeno. P raznild in godovi Božična devetdnevnica bald in sestra Valbu^a. Pra- bi bila na prisilno delo v voslavna (vzhodna cerkev) Mavretaniji v Afriki, kjer sta pa bo v nedeljo praznovala umrla okrog leta 365. Neka- spomin na Modesta, jeruza* ten pa trdijo, da sta bila pre* lemskega patriarha. V ponedeljek. 19. decern gnana v Gazo. V sredo, 21. decembra, bo Jože KoŠnjek bra, bo god papeža Urbana praznik cerkvenega učitelja« V., ki se je rodil okrog leta jezuita Petra Kanizaja (1521 - dnevnice, so na imenskih francoski pokrajini Provan- 1310 kot Viljem Grimoard v 1597). ki se je rodil na Nizo-.................................... koledarjih zapisani opatinja sa» kjer je bil Lazar škof, V južni Franciji. Bil je bene- zemskem, kot odličen pridi- Danes se s tako imenova- Vlvina, devica Jolanda in La- Betaniji Še danes kažejo v dikdnec. Predvsem je znan gar in pisec katekozmov pa je deloval v Nemčiji in na Češkem. Na nekaterih kole- no "božično devetdnevnico" zar iz Betanije, ki je živel v skalo vsekan grob, ki naj bi zaradi odločitve, da bo pape-začenjajo priprave na božič- Jezusovem času. Lazar je bil bil Lazarjev grob. Do njega ški sedež iz francoskega me- no praznovanje, ki ni le spo- brat Jezusovih prijateljic vodi 24 stopnic. V zgodnje- sta Avignon (tam je delovalo darjih je na ta dan še vedno min na Jezusovo rojstvo, Marte in Manje. Živeli so v krščanski in srednjeveški 7 papežev) znova preselil v zapisano ime apostola To- ampak je tudi praznik luči, vasi Betanija, ki je od Jem- umetnosti, tako vzhodni kot Rim, vendar se je moral za- maža. Tomaž je (uradno) ko se dan začne daljšati in zalema oddaljena dobre tri v zahodni, so pogosto upo- radi pritiskov znova vrniti v godoval 21. decembra do leta svetloba začne zmagovati kilometre. Po pisanju evan- dabliali prizor Lazarjevega Avignon, kjer je leta 1370 1969, potem pa je bil njegov nad nočjo. gelista Janeza ie bil Lazar obujenja. umil. Pokopan je bil v Mar* praznik prenesen na 3. juli Današnji dan, 16. decem- hudo bolan in je umrl, ven- V nedeljo, 18. decembra, seillesu, kjer so med franco- ja. V četrtek, 22. decembra. bra, je tudi praznik mučen- dar ga je Jezus četrti dan po bo praznik mučencev Teoti- sko revolucijo njegov grob ke Albine in cesarice Adel- smrti obudQ v življenje. To ma in Bazilijana, škofa Gad- razdejali. pa bo god prve ameriške svetnice Frančiške Cabrini V torek, 20. decembra, bo (1850 - iQn). Rodila se je v hajde (Adele) (931 • 999)- dejanje je mnoge prepriča- Jana in misijonarja Vunibal-Njeno ime pomeni "pleme- lo, da je Jezus res božji sin da (702 - 761). Rojen je bil v dan spomina na mučenca Lombardiji in je skupaj z re-nita oseba". Osebe s tem in so se ga začeli njegovi na- Angliji. Bil je benediktinski Evgenija in Makarija. Kot dovnicami pomagala italijanskim priseljencem v Združenih državah Amen« imenom so redke, već pa je sprotniki Še bolj bati. O uso- menih, ki so ga predstojniki kristjana sta delovala v Anti-"izpeljank", kot so Ada, Ade- di Marije, Marte in Lazarja poslali na misijonsko delo. ohiji v Siriji, kjer so ju hoteli lija, Adelina, Alica. Alida. je malo znanega. Legenda Najprej je ddoval v Palestini ubiti, vendar niso uspeli. Le- ke. Ustanovila je Red misijo Heidi in Ajda. pripoveduje, da so bežali iz in v Italiji, nazadnje pa na genda pravi, da so ju vrgli v nark presvetega srca, ki je Jutri. 17. decembra, na Betanije, se vkrcali na ladjo Bavarskem, kjer sta misijo- ogenj, vendar sta ostala ne- gradil bolnišnice, šole in si- drugi dan božične devet- in pristali v Marseillesu v narila tudi njegov brat Vili- poškodovana. Obsojena naj rotišnice. NiPOOREŠUlVA ZBIRKA PRIROČNIKOV ZA VSAK DOM samo tilariev PEČEMO ZA PRAZNIKE 1 Kajigd poleg obi^jnlh receptov za peko vsebuje tudi recepte u zdrav nađn ^vl/ćnja (brez ma Kob. z malo sladkorja, brez glurena). . Peremo za praznike Udel 6.12.2005 2. Peremo za praznike 2. del 13.12.200S 1. Praznična kuhanja 20. \2.2005 4. Slavnostne jedi 5. Dieta po praznikih 6. Lahka kühima 27.12.2005 3.1.2006 10.1.2005 Zbirka Kuharski recepti zajema Širok i^r slastnih jedi. Recepti so nepisani po postopkih, tako da vam priprava ne bo povzioüla nikakršnih težav. Vsi recepti so oznadenis stopnjo težavnosti. Vsak tor^ na pr^fajnih mestih Poite Slovenija, Dela Pro^je in vOorenjskemglasunaZcHsovil v Kranju (informacije: 04/2014241). NaroČite lahko tudi celo zbirko in si zadnji priročnik, Lahko kuhinjo, zagotovite brezplačno! NarodiIId Gorenjsliega glasa imajo brezplačno tvdi poitno dostavo. Priroäiike boste prejeli po poiti. Narodtlld zbirke boste prve 4 priro&ilke prejeli najkasneje 20. decembra. Izpolnite kupon ali poUiote: OV20142 41. v. KUPON Ime in priimek Naročnik Qne IJdd-ndrofni§kd$tevilkd, Naro^m priročnik/e 12 3 4 5 6 / zbirko (obkrožite) l Vwn vUuttIHrn. U M» d« 20.12. pnrtt pristopu k pnvfiom opnvMa vokanm sUadi in prW«pu M Irpolf^efta. M ftO tovesbiwrts d. o. o. u m nfttfva »AhnlM tppiauu v vi^mm» «kW. kl Mo »risffla u tnnsAel/gij rM n^mo^ fkM» do 30. tL 2009 H fettem 12X0 «ft.~v* aavrdmm «bdobm oManali $0 % »opust pri vttoo«» strettBi. b MćtflI v prwWti apnv««^ n^rtmu «UM«, foputt tfija tud» 1» vUqM^. U so pnrU prfiso^ U pnvHom upttv\i*fn9 n^imt^ sliUda v tnM« prtfMf «kdte, u Je »tf 15.9.2005 tfe 14.10.200S. Popu«1 nt vt^ a TftopM i^iu prI oMmtq vpitincnlu. hi PtUntb nisprentn^ Alic^ vega uidiućM Ha|*Hl|t. Itf »Ii bodoprvS prlstBpdl h pnrftom vpmKM «i^omMp tUatfa od IS. 9.2005 30.12.200S. f www.Md*group«si wWw.financna*toeka.si KAR JE DOBREGA, NAJ SE NADALJUJE, OSTALO NAJ POSTANE IZKUŠNJA IN PRETEKLOST Sprejmite naše dobre želje, vesel božič in veliko sreče v novem letu 2006! strabenz, holdinška družba, d.d. V ISTRABENZ (UP) o ISTRABENZ že zapoi'eö smo izpelpah Iniabenr UP - naiećaj za j^tocr mitdih Ih kadrov, t^^t S pod^oČtA ra^uoalniSiva m »nform«jike. Isirabeni UP u leco 2005 ie 1 elektron ko. r.idy rialniJtvo in infofrnatiko Uniwrre v ManCwnj. Matei Kocb«k. Nagrada je pl^^lo diinega iolania v IuI'Hi in ^anjo bo Jstrabenz prthjsmcnf tudi sredstva, ki b« sjcci* na-T^enil za posiovna . I .i'» •rtyv'; U;' . ' # A U/ I ^ ; . 1 i8 GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 POGOVOR Razgledi Dramski in filmski igralec, od oktobra tudi dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Aleš Valič je v zadnjem letu po Sloveniji več kot štiridesetkrat odigral monokomedijo Saše Pavček Al' en al' dva, nekajkrat tudi na odru Prešernovega gledališča v Kranju, kamor se vrača jutri, v soboto, 17. decembra. A en ! drugi brat AlešValič, dramski igralec 1 GSt S€rn ^^^^ Kavčič slovenskih gledaliških odrih? inama. Med njima pride do V osnovi je besedilo v pri Že petnajst let ste prisotni "Predstavljam zgodbo, ki zapletov/pod vpiašaj pride morščini, ki je v zadnjih tudi na AGRFT, kot profesor PäUC ^^ letošnja nominaciia za se doga[a na nekem krneč- lastnina, tu je oštirjeva žena, desetih letih v Ljubljani pra- umetniške besede» od okto- Gminovo nagrado in nagra- kern turizmu na Primor- psihologinja J« Skratka Ku S6 kliČCŠ ti ^ ^ 'Trieste Saitture di Fron- skem. Moški v najlepših le- zgodbo vstopi nekaj likov, ki bonus za predstavo? va uspešnica. )e to dodaten bra pa ste tudi dekan akade- miie. Igralec nikoli ne raz* tiera 2004", s katero je bilo tih, star je- približno 50 let, je jih v predstavi seveda igram "Najbrž je. Sicer pa je vsak miŠl», da bi prenehal za ne« Alcn PSUC dramsko besedilo "Al' en al' bil po smrti očeta prepričan, sam, kar zahteva kar precejš- dialekt, Slovenci imamo na- kaj časa? dva?" letos pomladi nagraje- da nima od svoje družine ni- njo koncentracijo." mreč izredno zanimive dia» AlorS SV3 brsts! no v Trstu, za vas kot inter- kogarvečna svetu. Mamena- preta te monokomedije še mieč sploh nikdarni poznal. "Nikou. Ko ugotoviš, da te Tako v predstavi poleg du lekte, na neki način bonus, delo, ki ga opravljaš, zares ve- A ZO' dodatnaobremenitev? Ko za svoj kmečki turizem da hovitega telcsta ne manjka Za primorščino sva se odloČila kar oba s SaSo. Ona zelo seli, je težko kar prenehati. Nasprotno, vedno bolj uži- "Bolj kot obremenitev oglas v Nemčijo, ga začne kli- iskrivih menjav iz ene osebe dobro pozna dialekt zobale, v vam na odru. še posebej v tej zame, je nagrada še ena potr- cati nekdo, ki se predstavlja, v drugo. katerem je tudi napisala bese- predstavi, ki je poleg tega, da ditev, da gre za zelo dobro da je prav tako kol on, AJen "Zgodba je zelo zabavna, dilo, jaz pa obvladam vipavski veliko zahteva od mene, tudi besedilo. Sam sem o tem Pave. Lepega dne na vratih kar se je izkazalo pri vseh dialekt, od koder sicer izvira- nekako moja sprostitev." prepričan že od dne, ko sem zagleda Človeka, ki mu je zelo predstavah, doslej sem jih jo moji starši. Ker sem toliko ga prvič prebral, očitno pa so podoben, pravzaprav je tak odigral več kot štirideset, pri vraščen v slednjega, sem Glede na to, da gre za predstavo v vaši produkciji, je njeno odrsko življenje Iz primorščine v primor- pravzaprav odvisno od vas odličnost znali opaziti tudi kot on. Izkaže se, da je njegov besedilu pa mi je zelo všeč tekst nekoliko prevedel, drugi. Gre za pomembno dvojček, ki je takoj po rojstvu predvsem dejstvo, da ne gre mednarodno nagrado, saj je z mamo odšel v Nemčijo, za nezahtevno predstavo bul- büa komedija najboljša med Oče, ki je s prvim od dvojčkov varskega značaja, ampak za Sčino? okrog 400 besedili iz Italije, ostal doma, je sina vzgojil v opisovanje ljudi in stvari, ki "Seveda. Na obali recimo Avstrije, Madžarske, Hrva- podjetnega gostilničarja, ki je se mnogim na tak ali druga- uporabljajo bistveno veČ itali- občinstva. Zaenkrat kome- samih ... najbolj je odvisno od Ške in Slovenije. II prevzel domaČo gostilno in čen način zares dogajajo, janskih izrazov kot na Vipav- dijo kar veliko igram, od Če-kmetijo, njegov dvojček pa MisLm, da je to za komedijo, skem." Kakšno zgodbo torej že več pri petdesetih še nikoli ni de- ki mora tako ali tako biti kot leto dni predstavljate po lal, saj je zanj skrbela njegova smešna, čisti presežek." i Alen Pevc in Alen Pevc, brata dvojčka v eni osebi. trtka do nedelje bo skupaj kar sedem predstav, zadnja Menda velja pravilo, da ig* v nedeljo v Hibnici na Po-ralec, ki se še ni preizkusil v horju, na odru, kjer je umrl monodrami ali monokome- Stane Sever." diji. še ni pravi igralec. "To si upajo reä tisti igralci, ki so se na tak način na odru že preizkusili. Ni lahko biti tako dolgo sam na odru, skrbi, saj imamo dobro ekipo ^er se nimaš na koga na^lo- pedagogov in drugih sode- niti, ni šepetalke, skrbeti lavcev, za stavbo, kakršna je, moraš za ritem predstave, si . pa ni velikega interesa. Ko bo nova, bo verjetno drugače." Se De bojite, da vam bo kdo ukradel akademijo ? "2a njeno vsebino me ne sam z občinstvom.' Zokijev naraščaj SEDM CA Marjeta Smolnikar ja, množična ob' smeji, st njegova dekleta za la, za Zorana Jankovića skrbi za dvesto štirideset milijonov sti obsega sedem strani. Poäjct- • ^ w ^ • • J * f • • ♦ J • M • ♦ • Čila imajo Čisto njim milo jokajo. svojo logiko delo- Oče sosedovih fantov in dt- Kar jt povsem v skladu z na-vanja. Delujejo klet, kot seje sam bahal, je od- ravnim pravom. V poslovnem maniri: zdaj si, zdaj nisi. Se šel ali, bolje rečeno, je moral svetu pa so zadeve sumljive. toWno m drugačne sorodstvo, tolarjev kupil Vilo Vintgar. je je pred petimi kti usianovüa Kar je za podrtijo, v kateri je bilo sedem občinskih stano- Zvonka Pere in za direktorja postavila sina Denisa. Kije, vanj, visok znesek. Seveda hiša očitno, zelo sposoben, saj je pravi, v centru pozornosti oditi, ker seje svojim srbsHm Torßj, Srbski rojaki so ne- ni od nekdaj podrtija. Nekoč se lani pet zaposlenih ustvarilo najširše javnosti. Vzemimo rojakom povzpel na vrh glave. kdanjemu predsedniku upra- je imenovala Vila Svoboda, nekaj deset milijonov manj kot zdaj že nekdanjega predsed- In mimogrede ogrozil sloven- ve Mercator preprečili, da bi zgradil joje neki bogpt l^mar, dve milijardi tola^ev prometa nika uprave Mercatorja Zo- ski gospodarski interes. Kar svoj kapital oplemenitil na v njej pa so blisko romanco in štirideset milijonov tolarjev rana Jankovića, imenovane- je, to je treba povedati, kom- njihovem trgu. Kam z denar- uživali takratni petični turisti. čistega dobička. ga Zoki. Dokler je bil na pliment, ki kotira više kot jem,kigaje, predvidevam, na ]e pa treba zaradi objektiv- Direktor Denis Pere pri- vrh u, ni b ilo dneva, da se ne Zok ijeve na ravne sposo bnosti k upe ? Na Bled, s i je rekel Zo- nostj in v zvezi z jankovi^evo znava, da njegovo podjetje po- bi nanj spomnil najmanj en oziroma danosti. ran Jankovič, imenovani naložbov Vilo Vintgarpoveda- sluje tudi z Mercatorjem in medij. Jankovic sem, Janko- Seveda ni Zoran Jankovič Zoki, inje junija letos preko ti naslednje. Pravzaprav je po- Elekto. Odločno pa zanika, vic tja; Zoki sem, Zok i tja. S niti za zmeraj niti povsem iz- svojega p odjetja Elektä ku pil stal nekdanji prvi mož Mer ca • da hib ilo podjetje Dema Pl us svojimi do ušes razpotegnjeni- gin if. Daleč od tega. Samo v tamkajšnji Hotel Jelovica. tona samo posredni lastnik v resnici JankoviČevo. Tako ruf ust i je bil pravi medij sk i poslovno zakul isje je stop U. Na Ampak, to Še ni vse. Pravza- vile. Uradno jo je od Občine naj bi lani z Mercatorjem zvezdnik. V velikem slogu je z sceni so ostali njegovi sinovi in prav je bil nakup Hotela Jelovi- Bled kupila ljubljanska dmžba sklenili le za dvesto mil i/ono v medijskega prizcr^ča tudi od- hčere: njegov biološki in tajkun- ca prvi korak Zorana Janko- omejeno odgovornostjo tolarjev poslov. In kdo lahko šel. Scenarij je bil fascinanten - medtem ko se Zoki s televi- ski naraščaj. Povedano druga- vica v turistično podjetništvo. Dema Plus, ki se primarno dokaže, da ni prav teh dvesto če, odkar se ga je driava preko Druš korak v td s meri je storil ukvarja z inženiringom, na so- milijonov vloženih v blejsko zijskega zaslona vsem v brk lastništva v Mercatonu znebi- ta teden, koje od Obäne Bled dišču pa spisek njene d^avru>- vilo? Nihče. GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 EKONOMU k rA Stefan .za rgi @g-g/ös. si 19 SIJ sijoče rezultate V SIJ • Slovenski industriji jekla so izkoristili ugodna tržna gibanja in dosegli rekordne poslovne rezultate. ŠT^ fan Žargi povezujejo svojo proda)o, saj bo letos po oceni znašala 3,6 milijarde tolarjev ali za 6 odstotkov več kot lani. Ocenjujejo, da bodo letos dosegli Čisti dobitek v višini 153 milijonov tolarjev, kar je glede na spremembe na trgu varilnih žic in masovnih elektrod dober rezultat. V SUZ Jesenice, ki je invalidsko podjetje z namenom zagotavljanja zadostnega programa za zap>oslitev invalidov, se poslovni rezultati gibljejo okoli pozitivne ničle. Za leto 2006 ocenjujejo, da se bo verjetno tržna konjunktura umirila, zato načr- all 73 odstotkov celotne pro- Čemer je največji premik do- vroči valjami, izboljšali kako- tujejo v SIJ nekoliko nižje re-daje v izvozu. Ocenjujejo, da segb družba MetaJ Ravne, ki vost v hladni vaJjarni ter za zultate od letošnjih ocen, V Ljubljana • Letos so večino proizvodov družb skupine SIJ zaznamovala ugodna tržna gibanja, je poudaril predsednik uprave skupine TIbor Simonka. Za velik uspeh si v vodstvu skupine štejejo, da so združili zrianje in izkušnje ter vse aktivnosti usmerili v agresivni tržni pristop, s čimer so maksimalno izkori-sdli ugodne tržne pogoje in dosegli rekordne rezultate. Po oceni bodo v letu 2003 Predsednik uprave skupine SI) • Slovenska industrija jekla ustvarili za uj milijard tolar- Tibor Simonka (desno) in član uprave in glavni direktor jev ali 471 milijonov evrov Acronija prof. dr. Vasilij Prešern. prodaje, od tega 82 milijard bomo pri tej prodaji ustvarili je Še lani ob začetku leta poza 6,7 milijarde tolarjev či- slovala z izgubo. Če se ome-stega dobička, kar je za 3,5- jimo na gorenjske družbe, so 50 odstotkov povečali proizvodnjo elektio pločevin. Dnižba bo do konca leta do- krat več kot v lani. Vsi kazal- po besedah člana uprave segla prihodke v višini 69 d SO se v letu 2005 močno iz« skupine in glavnega direk- milijard tolarjev, kar je za iS boljšali, saj bo donosnost ka- torja Acronija prof. dr. Vasili-pitala povečana iz 5,5 odstot- ja Prešerna letošnje leto v Ac- odstotkov več kot v preteklem letu ter Čisti dobiček v vseh družbah bodo nadaljevali z intenzivnim investiranjem, pri Čemer v Acroniju načrtujejo vložiti 27 milijonov evrov. Na rezultate bodo zagotovo vplivale velike podražitve energije, v sodelova- ka na 16 odstotkov. Dodana roruju začeli z velikim zasto- višini 2,7 milijarde tolarjev, nju z ministrstvom pa se in- vrednost se je povečala iz jem zaradi strojeloma. V na- Dodanavrednostbopooceni tenzivno pripravljajo na pre- povprečnih 27.911 evrov na daijevanju leta je družba do- znašala 38.270 evrov na za- vzem evropskih okoljskih 35.311 evrov na zaposlenega. segala odlične proizvodne in poslenega oz. 22,3 odstotka standardov. Števila zaposle- Pomembno so se izboljšaJi prodajne rezultate. To jim je več kot v letu 2004. Družba nih ne nameravajo spremi- poslovni rezultati v vseh omogočila tudi intenzivna Elektrode Jesenice raste v njati, pač pa želijo s štipendi- dnažbah skupine SIJ - Slo- naložbena politika, s katero letu 2005 nekoliko počasne- ranjem izboljšati starostno venska industrija jekla, pri so povečali produktivnost v je kot lani, vendar še vedno in izobrazbeno stnikturo. Colorjev lastnik zadovoljen V Poslovni skupini Helios so leto in pol po prevzemu Colorja z doseženim zadovoljni. šttfan žargi Medvode - Leto in pol je minilo, odkar je bila podpisana pogodba» s katero je Poslovna skupina Helios, v katerega poleg domžalske lovame spadajo še Chromos iz Zagreba, Zvezda iz srbskega Gorenjega Milanovca in trgovsko podjetje Mavrica, za 15,5 milijona evrov od Save kupila medvoško tovarno sintetičnih smol, barv in lakov Color in po treh letih iz- vali. Z izkušnjami iz dosedanjih prevzemov so zaupali vodstvu družbe, da je mogoče napraviti preboj iz izgub, in po enem letu so z doseženim zadovoljni. Zlasti še, ker pomeni leto 2005 za to panogo izredno težko leto, saj so se morali soočiti z udarom velikega povečanja cen surovin kot posledice povečanja cen nafte in povečanega povpraševanja v Aziji. Uspešno je bila uresničena prva faza vključevanja Colorja v po- gub v Medvodah že poslujejo Predsednik uprave Poslovne skupine Helios Uro5 Slavinec plovno skupino in manag 2 dobičkom. Kot je poročal direktor družbe Color Tomaž Bučar. n^ent je po besedah Slavinca na torkovi tiskovni konferen- uspel prevzeti industrijsko ci, prvi po prevzemu, direk- vami. Pri proizvodnji so del- kot 32.000 ton izdelkov, kar kulturo poslovne skupine. V tor družbe Tomaž Bučar, je no izvršili prenose skupin iz- znese 16 odstotkov več kot Heliosu so zadovoljni tudi Color v letu 2005 uspešno delkov iz Heliosa v Color in leto prej. Vrednost prodaje ob dejstvu, da so lahko izpol- sledil ciljem integracije v obratno, v trženju so aktivno- ocenjena na 54 milijonov ev- nili obljubo zaposlenim o skupino Helios, pri čemer so sti potekale na pripravi politi- rov, kar je 19 odstotkov več tem, da ne bodo odpuščali, prilagodili organiziranost ke blagovnih znamk, defini- kot leta 2004. Produktivnost zagotovili redne plače, re- družbe pri razvoju, trženju ranju ciljnih tržišč, ključnih se je zvišala za 12 odstotkov gies in ob koncu leta bodo in proizvodnji. V skupini so kupcev, distribucije in cenov- in ob koncu leta pričakujejo dobili tudi 13. plačo. Tudi v oblikovali razvojne ekipe, v katerih se bo koncentriral ba- ne politike, Pomembne pre- več kot milijon evrov üstega letu 2006, ko v poslovni mike in sinergijske učinke dobička. Donos na kapital bo skupini, poleg novih akvizi- žični in aplikativni razvoj, so beležili na področju naba- znašal okoli 7.4 odstotka. cij, načrtujejo dvoštevilčno kar bo po njihovem mnenju ve osnovnih surovin, kar je v Zanimivo je bilo prisluhni- organsko rast, bodo nadalje- pomembna konkurenčna letošnjem letu bilo stroškov- ti predstavniku novega last- vali z drugo od treh faz inte- prednost. Prav lako so pozor- no zelo pomembno. Color nost namenjali prilagoditvi izdelkov prihajajoči novi bo do konca leta 2005, ko nika, predsedniku uprave Heliosa UroSu Slavincu. De- graciie Colorja, pri čemer naj bi Color prodal za 62 mi- leto zaključuje z enakim Ste- jal je, da je bil lani zatečeni lijonov evrov izdelkov, čisti okolje varstven i zakonodaji v vilom zaposlenih, kot je bilo položaj v Coloiju, kljub viso- dobiček pa naj bi presegel skladu z evropskimi direkti- ob začetku leta, prodal več ki ceru, slabši, kot so pričako- 1,6 milijona evrov. Alpina naprodaj Stifan Žakgi 8.200 tolarjev, po nekaterih ....................................... ocenah pa naj bi bila poštena Ljubljana, Žiri - Kot je v sre- prevzemna cena skoraj tri- do objavil poslovni časnik Fi- krat viSja. Dnevnik Finance tudi na podlagi svojih virov piše, da nance, na) oi bil od včeraj večinski lastninski delež ži-rovske tovarne obutve Alpina naj bi bil interesent za na-naprodaj. Največji štirje del- kup nekdanji predsednik ničarji, ki imajo skupno uprave Martin Kopač, kate- 56,6 - odstotni delež - Maksi- rega ožja družina naj bi že ma Invest, Evropska banka imela 10.1 odstotka delnic, za obnovo in razvoj (EBRD), širša družina Kopačevih pa Slovenska odškodninska 15,7 odstotka. Sedanji pred- družba (SOD) in Kapitalska sednik uprave Andraž Ko- družba (KaD), naj bi namreč pač. nečak Martina Kopača, objavili zbiranje ponudb za po teh navedbah naj ne bi bil odkup lastninskih deležev te interesent za nakup delnic, edine večje Čevljarske druž- V odsotnosti Martina Kopa-be, ki v Sloveniji posluje z ča nam je Andraž Kopač pi- (sicer skromnim) dobičkom- sanje Financ potrdil s pri- Lani ga je bilo za dobrih 200 pombo, da je Martin Kopač, milijonov tolarjev, donos na in ne družina Kopač, resniČ- kapital pa je bil 3,5-odstoten. no doslej edino znani inte- Na sivem trgu naj bi bila tre- resent za nakup objavljene- nutna cena Alpinine delnice ga deleža. Naklo Potrjen poslovni načrt Merkurja za 2006 Nadzorni svet Merkurja je v sredo potrdil poslovni načrt družbe Merkur» d.d., in Skupine Merkur za leto 2006, ki temelji na začrtani strategiji utrjevanja vodilnega položaja tehničnega trgovca na domaČem trgu in hitri rasti na trgih nekdanje Jugoslavije. Tako bodo v Sloveniji izgradili trgovske centre na Ptuju, v Lescah, Velenju, Mariboru, Ljubljani in v Kopru, v tujini pa bodo v začetku leta 2006 zaključili z grad- njo metalurških skladišč na Reki in v Sarajevu, trgovski center v Novem Sadu in drugega v hrvaški prestolnici. Z nakupi zemljišč v Beogradu. Splitu in na Reki ter z razširitvijo kapacitet v trgovskem centru v Zadru bodo zagotavljali načrtovano rast in usposobljenost hčerinskih podjetij v tujini ter si prizadevali za postopno doseganje vsaj io-odstotnega tržnega deleža na izbranih trgih. V Skupini Merkur načrtujejo za leto 2006 veČ kot 200 mill-jard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje ali za dobrih 14 odstotkov več, kot je ocena za leto 2005. Za veČ kot 10 odstotkov naj bi se povečali tudi prihodki v delniški družbi Merkur. Rast stroškov naj bi nekoliko zaostajala za rastjo kosmatega poslovnega izida, zaradi česar bo po načrtu dobiček iz poslovanja v delniški družbi porasel na blizu 4 milijarde tolarjev, v Skupini pa presegel 5 milijard tolarjev. Čisti dobiček naj bi znašal v Skupini Merkur 3,2s milijarde tolarjev, kar bi pomenilo nekaj več kot 8-odstotno donosnost kapitala. S. Ž. ALPSTOUR www.alp«tours) novolttt« bcograo, 30.12. - 2.1. odli&o vodstvo, zelo dober hotef 2 Izjemno lokacijo^ pnsgram ogledov pi»Ök> rta otroke! n0v0l£1ni beogflao za hlaos, 2».12. - 1.1 nof? zabava na prosteoi, hostel v bližini dogajanja, cene le od 19,990 SfT dal)e. Pnörvä se nami » krakj 04 / 20 13 2;», • žk. loka cm / si 70 30s, • raoovuica m / 53 20 445. • tržtć 04/s4 7i 3&0. • uu0uana 01 / 23 ds $05. »blfd 04/s7 so 420 Laze T8a, 4000 Kranj l/AklNItA LOM d d K/anj ift'offTocfle 04/2Ä-00-777, www.lon.s nainizjo prouizijn KMETIJSTVO (veto, zaplotnik (g>g-glas.si GORENJSKI GLAS petek. i6. decembra 2005 KRATKE NOVICE Škofja Loka Govedoreje! bodo zborovali Člani Covedorejskegd društva Škofja Loka se bodo jutri, v soboto, ob 9. url zbrali v restavracij! na Nami v Škofji Loki na rednem letnem občnem zboru. Obravnavali bodo poročilo o letoSnjem delu in program za prihodnje leto, izvoliti nove organe in se seznanili z dogajanjem v kmetijsko gozdarski st^ornid. Zbor bodo popestriti s predavanjema o rej- skih programih za govedo in o novi zakonodaji v živinoreji ter s predstavitvijo soraravne nege vimena, kože in sklepov pri govedu. C. Z. K ran) Uporaba Interneta na kmetiji Kmetijska svetovalna služba Kranj vabi v sredo ob desetih dopoldne in ob pol Štirih popoldne v sejno sobo KOZ Sloga v Kranju na predstavitev uporabe ir^terneta na kmetiji. Predstavitev bo vodii Franc Pavlin, specialist za živinorejo v KCZ Kranj, in je namenjena predvsem tistim, ki imajo računalnik in poznajo osnove interneta. C. Z. OOVjE Novosti pri davkih v kmetijstvu Kmetijska svetovalna služba vabi kmete v torek ob 10. ur v Dom agrarne skupnosti na Dovjem (nad trgovino) na predavanje o novostih za kmetijstvo v davčni in dohodninski zakonodaji. Predavala bo mag. Olga Oblak, specialistka za agrarno ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Krani. C. Z. Agrö Sltb ira BOSCH VE SN A. s Jorfi^o CfBtt ÜI ^sip # MItas ruma suma AfrolfUra Slavke Prostu Snlcdalllu k. 4000 Xr«J Hli 04/1) u 170, Ml./fak«: 04/83 U 801, SS«: M1/334 W UGODNO: akumulatorji vesna, topla, bosch gotovinski popust 10 • IS % NOVO: BRCZPUĆNI PREVZ€M ODPADNIH AKUMUUTORJEV Cr^ RADIOPMEV »0.9, 9T.a. 99.8, loir? MW VKV. 9mMk ADS Radio Cerkno, d. o. o Platiieva ulica 3d. 52d2 Cerkno Tel.: 05/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 Inf o@radio-odmev.nat Na podlagi 34. člena zakona o zavodih (UrL RS • stari» št. 12/91, 8/96) in 12. člena akta o preoblikovanju zavoda in pogodbe o ureditvi razmenj med ustanovitelji (Url. RS, št. 74/99) Svet zavoda Turizem Bled. Zavod za pospeševanje turizma. Cesta svobode 11. 4260 Bled objavlja lavrvi razpis za DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA TURIZEM BLED (M/ž) Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki Izpolnjujejo naslednje pogoje: • izobrazbasedme stopnje ali N^šja, • izkušnje na področju trženja in promocije, • aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, - organizacijske sposobnosti. Kandidati r^ priložijo program dela Javnega zavoda Turizem Sled za štthfelno mandatno obdobje. Direktor vodi ddio In poslovanje zavoda t^r ga prestavlja in zastopa s pooblastili, določerimi v statutu. Oirektooa Imenuje svet zavoda za rr>andatno obdobje štirih let. Kandidatr naj svoje prijave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev tn zahtevanimi prilogamr pošljejo priporočeno v zaprti ovojnici na naslov: Turizem Sled, Cesta svobode 11, 4260 BLED. Ovojnica mora b^ti označena z napisom: ne odpiraj * razpis za direktorja. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave tega razpisa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o Izboru v roku 8 dni po sprejetju sklepa Sveta zavoda Turizma Bled. Predsednik Sveta zavoda Turizem Sled Joie Antonič Enotno « čilo na površino Reforma skupne kmetijske politike Evropske unije zavezuje članice, da namesto številnih subvencij uveljavijo v kmetijstvu enotno regionalno plačilo na površino. Slovenija bo spremembe uvedla leta 2007. Cveto Zaplotnik dardne v čisto regionalno ..............................................................................shemo, ki bi leta 2013 prive- Kranj • Evropska unija je čla* dla do enotnega plačila na nie am prepustila, da ob površino za vsa gospodar-upoštevanju obveznih izho- stva. Shema vkJjučuje eno-diSč same izberejo model za tno regionalno plačilo na po-prehod k enotnemu regio- vršino, različno za njive in nalnemu plačilu na površi- travinje, ter prehodno izravno. V Sloveniji so v javni raz- nalno plačilo iz nacionalnih pravi trije modeli: čista regio- sredstev za dopolnjevanje na Ina shema s postopnim prehodom, kombinirana plačil, s katerim bi v prvem letu reforme praktično v ce- shema in korigirana regio- loti nidomeštili izgube, na- nalna shema s postopnim stale s prehodom iz stan- prehodom. Vse sheme vkJju- dardne sheme. Kombinirano čujejo enotno regionalno shemo naj bi uvedbi v prvem plačilo, Id pa ga je možno letu refomie in naj bi ostala kombinirati Še z nekaterimi nespremenjena do konca ve- Čista regionalna shema bi največje ekonomske spremembe dovoljenimi oblikami proiz- Ijavnosd sheme (predvidoma povzročila v govedoreji. vodno vezanih plačil, z zgo- do leta 2013), vključuje pa dovinskim plačilom za mle- enotno regionalno plačilo, na površino za vse kmetije, kov in pašnikov, največ pa bi ko ter z dodatnimi plačili za različno za njive ir travinje, ohranja pa proizvodno veza- pridobile gorske in hribov-sektorie v težavah. Pomembna odločitev proizvodno vezana plačila no plačilo v govedoreji (klav- ske kmetije z manj intenziv- (loo-odstotno premijo za no premijo). Vključuje eno- no živinorejo in velikim dele- krave dojilje» 40-odstotno tno regionalno plačilo, razliČ- žem travinja. Kombinirana klavno premijo za odraslo no za njive in travinje, pro5z- shema bi povzročila naj- Strokovniaki Kmetijskega govedo, 5o-odstotno osnov- vodno vezana plačila (loo- manjše prerazporeditve, a inštituta Slovenije in Bioteh- no premijo za drobnico in odstotno klavno premijo za ker nima prehodnega obdo- niške fakultete so po naroči- aj-odstotno plačilo za odraslo govedo in 25-odstot- bja, bi jih kmetije občutile ta- lu ministrstva za lanetijstvo, hmelj), zgodovinsko plačilo no plačilo za hmelj) in pre- ko j. Le čista regionalna she- gozdarstvo in prehrano že iz- za mleko ter dodatno izrav- hodno izravnalno plačilo, ki ma bi zagotavljala polno iz» delali Studijo o učinkih posa- nalno plačilo iz nacionalne se postopoma znižuje, meznih shem na kmetijstvo, rezerve za sektorje v težavah. Slovenija pa bo na podlagi Korigirana regionalna she- Prednosti In slabosti javne razprave svojo odloči- ma s postopnim prehodom tev o modelu sporočila v Bru- pomeni postopni prehod iz koriščenost nacionalne ovojnice za neposredna plačila v višini 140 milijonov evrov, drugi dve shemi, ki ohranja-Vsaka shema ima svoie ta tudi proizvodno vezana selj do konca leta. Gre za po- standardne v čisto regional- prednosti in slabosti. Cista plačila, bi to omogočali le ob membno odločitev, ki lahko no shemo» ki v zadnjem letu regionalna shema bi prinesla polnem izkoristku referenč- vpliva na veliko prerazpore- privede do enotnega plačila največje prerazporeditve pri nih pravic za tovrstna plačila, ditev plačil in dohodkov v kmetijstvu in na dolgoročno dohodkih, vendar pa bi jih čista regionalna shema - kmetije zaradi prehodnega prinesla enotno regionalno ekonomsko zanimivost po- ^ reformo neposrednih obdobja občutile postopno, plačilo na hektar za vse kme- proizvodnih pJačU bodo največ izgubi- odstotkov kmetij se tije, približno 313 evrov na le intenzivne kmetije. Uvedba enotnega plačila b^jj^al. za enak odstotek evrov na hektar. Plačilo na bo še zaostrila zahteve po kmetij pa poslabšal. Najbolj površino bi delovalo kot sameznih usmeritev. prihodek ne bi spremenil, za hektar, kombinirana pa raz-35 odstotkov kmetij bi se iz- lično, od 150 do več kot 500 Trije modeli Čista regionalna shema s spremembi zemljiške bi prizadela ravninske kmeti- zemljiška renta, ki bi vplivala postopnim prehodom pome- politike. ni postopni prehod iz stan- — je z intenzivno živinorejo in na ceno zemljišč in na višino z majhnim deležem travni- najemninr Problem je skupni pašnik Agrarna skupnost Bohinjska Bela in istoimenska živinorejska zadruga sta že dobili nazaj 135 hektarjev zemljišč, problem pa ostaja skupni pašnik. CvTTO Zaplotnik Kot je povedal njun pred- parcele, last nekdanje agrar- se je letos paslo 54 govedi. ............................................................................sedniJ ma v obdobju 1998 • 2001 Ijena agrarna skupnost ima sti hkrati tudi člani zadruge, ju Bohinjske Bele sta nekdaj uspelo dobiti nazaj 135 hek- ta palnik v najemu od sklada so delo poenostavili in v delovali dve kmečki skupno- tarjev zemljišč • agrarni sti - agrarna skupnost in živi- skupnosti 92 hektarjev in za- kmetijskih zemljišč in goz- upravni in nadzorni odbor dov, že pet let pa si neuspeš- obeh organizacij imenovali norejska zadruga, obe sla v drugi 43 hektarjev, pri tem no prizadeva, da bi ji popra- iste ljudi, tudi predsednik je "železnih časih" po drugi svetovni vojni doživeli podo- pa je bilo za vrnitev zadružnih zemljišč pomembno vili krivico in da bi ga dobila isti. Vseh Članov je 65, le pet-v last, zato je za pomoč za- najst se jih še ukvarja s kme- bno usodo, njuna lastnina ie tudi razumevanje kmetijsko prosila odvetnika. djstvom, vsi bodo za vrnjeno leta 1948 oz. 1057 prešla v gozdarske zadruge Gozd Večina zemljišč, s kateri- premoženje morali speljati splošno ljudsko premoženje. Bled- Problem ostaja devet- mi razpolagata agrarna Še dedni postopek. Ves pri- Ko so po demokratičnih najst hektarjev velik skupni skupnost in zadruga, je ru hodek od posekanega lesa in spremembah v Sloveniji tudi pašnik, ki ga je Občinski Belski planini in v njeni oko- subvencij vlagajo nazaj v belski kmetje začeli upati na ljudski odbor Bled "ustano- lici, okrog dvajset hektarjev nego gozda, urejanje zem- vmitev pašnikov in planine, vil" leta 1965 ob BelsW plani- je nižinskega pašnika. Pri- Ijišč in vzdrževanje ograje, so najprej ustanovili agrarno ni tako» da je združil zemljo bližno polovica površin se je prihodnje leto načrtujejo skupnost in nato še živino- sedmih okoliških kmetov in zarasla in ie "poslala" gozd, tudi zamenjavo kritine na rejsko zadrugo. jim v zameno da) nižinske ostalo so pašniki, na katerih hlevu na Belski planini. t GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 cveto .zaplet n (j; 21 Ovadba zoper Vzajemno CvFTo Zaplotnik zdravstvenem zavarovanju v ....................................... dvanajstletne pogodbe za- Kranj • Zavarovanci dopolnil- molčala dejstvo, da bodo s nega zdravstvenega zavaro- takšnim preoblikovanjem iz- vanja imajo do konca leta gubili pravico do povračila čas, da prekin ej o za varovan je matematičnih rezervacij. S pri dosedanji zavarovalnici in tem naj bi spravila v zmoto se odiočifo za sklenitev zava- okoli 65 tisoč zavarovancev rovanja pri drugi. Čim bolj se in jih o&kodovala za 5,7 mili- bliža 31. december, toliko bolj jarde tolarjev. Čeprav je kas-iieizprosna je tekma med za» varovalnicami. V aktualno neje spremenjeni zakon o zdravstvenem zavarovanju problematiko se je "vmešala" "naložil" zavarovalnicam, da tudi Kosova komisija za pre- morajo izplačati rezervacije prečevanje korupcije, ki je tudi zavarovancem, Id so jih okrožnemu državnemu to- prekinili ali preoblikovali na žilstvu v Ljubljani ovadila podlagi tržnih ponudb zava- Vzajemno zaradi suma go- rovalnic, pa je bilo po oceru Ijufije. Kot so zapisali v ovad* Kosove komisije kaznivo de-bo, naj bi Vzajemna med no- janje že storjeno. V Vzajem-vembrom 2004 in januar- ni ocenjujejo ovadbo pred-jem 2005 v p>onudbi zavaro- vsem kot izrazito politično vancem o preoblikovanju že dejanje in kot poskus, da bi sklenjenih pogodb o doživ- zavlekli preoblikovanje zavaljen j s ke m dopolnilnem rovalnice v delniško družbo. LjuegANA Ivan Simič v.d. davčne uprave vlada je na seji v sredo na predlog ministra za finance Andreja Bajuka razrešila generalno direktorico republiške davčne uprave (Durs) Zvezdano Gržino in za vršilca dolžnosti do Imenovanja direktorja po natečajnem postopku imenovala Ivana Simiča. Simič, ki bo funkcijo prevzel z novim letom, se Že sedemnajst let ukvarja z davčnim svetovanjem, svetuje na vseh področjih, še posebej pa se je specializiral za vodenje davčnih postopkov. Je predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije, direktor Davčno izobraževalnega inštituta (DIZI) iz Ljubljane ter soavtor Priročni* ka o davku na dodano vrednost (1999) in številnih strokovnih Člankov. C. Z. IjUBLjANA Hči se bo pripojita k materi Delničarji Zavarovalnice Triglav so na torkovi skupščini potrdili pripojitev hčerinske družbe, Triglava, finančne družbe, k zavarovalnici, v sredo pa so s tem soglašali tudi delničarji finančne družbe. Zavarovalnica, ki ima že zdaj v finančni družbi 70-odstotni lastninski delež, bo s pripojitvijo povečala osnovni kapital za 163,1 milijona tolarjev, hkrati pa bo pridobila za 23,1 milijarde tolarjev davčnih upravičenj, ki jih bo v letošnjem in prihodnjih treh letih lahko uporabila za zniža* nje davčne osnove od dohodkov pravnih oseb. Če bo Izkoristila vsa upravičenja, bo v štirih letih plačala okrog 3,8 milijarde tolarjev manj davka na dobiček. Delničarji finančne družbe bodo za 10,5 delnice prejeli eno delnico zavarovalni- ce. Na skupščini delničarjev zavarovalnice sta dva mala delničarja napovedala izpodbojni tožbi, na skupščini finančne družbe je to storila Vzajemna. Dobri poznavalci razmer ocenjujejo, da je v ozadju tekma zavarovalnic za zavarovance dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.C. Z. Kaan) Adriatic Slover)ica bo začela poslovati še letos Agencija za zavarovalni nadzor je prejšnji teden izdala zavarovalnicama Adriatic in Slovenica odločbo, s katero jima dovoljuje napovedano združitev v zavarovalnico Adriatic Slovenica, ki bo tako postala druga'največja splošna zavarovalnica v Sloveniji. Poslovati bo začela še letos in bo prihodnje leto predvidoma zbrala 53 milijard tolarjev premije in dosegla 17-odstotni tržni delež. C. Z. LjuagANA Skupina NLB tudi v Bolgariji Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) je potrdil na* črte nadaljnjega širjenja Skupine NLB na trge jugovzhodne Evrope. Banka bo v okviru teh načrtov kupila od Maksime Ljubljana in Active Holdings, BV, Nizozemska večinski delež v sofijski West East Bank» ki je specializirana za financiranje trgovinskih poslov med bolgarskimi in slovenskimi podjetji ter podjetji z ostaiih trgov, kjer posluje NLB, ter za spremljanje investicijskih projektov. NLB bo z nakupom po» stafa 97-od$totna lastnica banke. C. Z. OBČINA ŠKOF J A LOKA Poljanska c^esta 2, 4220 Žkofia Loka Občina Škof ja Loka. Poljanska cesta 2, Skofja Loka» na podlagi 5. in 8. člena Uredbe o pridobcvanfu. razpolaganj j in upravijanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni lis) RS, 12/03 tn 77/03), Odloka o proračunu Občine Skoßa Lok£ za loto 2006 (Uradni tist RS. št. 18/2005, 103/2005) In 16. ćfena Statuta Občine Škof ja Loka (Uradni list RS. št. 37/95 in 47/98), obiavlja JAVNI POZIV za nakup stanovanja ali dolgoročni najem stanovanja 02koma stanovanjske stavbe 1. 3. 4. 5. 6. Občina škotja Loka, Pol^r>ska cesta 2. Škofja Loka. ^bi zainteresirane ponudnika {fizična in pravne osebe) k oddaji ponudb za Drodajo stanovanja ali oddajo stanovanja ali starejse stanovanjske stavtDe v dolgoročni najem na območju Občine Škofja Loka. Občina ^kof^ Loka bo v okviai razpoložljivih proračunskih sredstev kupila večje stanovanje, ki bo primemo za preureditevv bivak ne enote ali oosamezne manjše garsonjere ail manjša enosobna stanovanj nižjega cenovnega razreda ali vzela v dolgoročni najem stanovanje ali starejšo stanovanjsko stavbo, z namenom oddaje v podnajem. Nepremionlr>e iz prejšnje točke morajo biti nevseljene» neopremljene, bremen proste ter z urejenim zemljiškoknjižnim stanjem. Prednostrta kategorija so ponudbe za prodajo večjesa stanovanja r>a območju mesta ško^a Loka, v katerem bo možna preureditev v več bivalnih enot ter ponudbe za prodajo skromnejše garsonjere ali enosobnega stanovanja, s površino do 30 m2. Prednost pn Izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo ob upoštevanju prednostnih kategorij z prejšnie točke ter ob upoštevanju ocenjenih nadaljnjih stroškov za prenovo, predložili cenovno najugodnejšo ponudbo in ugodnejše plačilne pogoje (daJjši plačilni rok^, obročno odpiačevar\je,...). Ponudniki naj predložjjo svoje ponudbe v zaprti kiiverti z ozr^ako -Ng ODPIRAJ -PONUDBA ZA STANOVANJA / STANOVANJSKS STAVBE' na vložišče Občine Ško^l-Oka, Mestni trg 15, ali na isti naslov pošljejo po pošti. e. - EMŠO oziroma matično številko 'davčno številko b) poda^ o lastniku nepremičnine - samo če ni Ista oseba kot ponudnik; - ime in priimek fizične osebe oziroma nazrv pravne osebe • naslov oziroma sedež • davčno številko • EMŠO oziroma matično številko C) podatke o nepremičnini, za katero je podana ponudbe za prodajO: - lega (naslov s fiišno številko fn številko stanovanja) - površina - leto izgradnje - leto prenove • priključki v stanovanju oziroma stanovanjski stavbi - druge lastnosti c) cena d) številko transakciiskega računa ter naziv in naslov banke, kamor se r^akaze kupnina e) more bitne dodatne ugodnosti ponudnika O priloge: •dokazilo o lastništvu nepremičnine - originalni zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 15 dni od datuma oddaje ponudbe; - če je ponudnik nepremičninska dru^^a - potrdilo o registraciji dejavnosti ter kopijo licence za opravljanje poslov posre-dovar\ja za nepremičninskega posrednika. Datum, do kda) je potrebno predložiti ponudbo: poziv je odprt do porabe proračunskih sredstev oziroma najkasneje do 30.06.2006. Ponudbe se bodo odpirale sproti. Komisija, imenovana s strani župana Občine Ško^a Loka bo opravila ogled ponujenih nepremičnin. Ponudniki bodo pisno c^Tveščeni o nadaljnjih postopkih za sklenitev oonudbe oziroma o nesprejemu ponudbe. Obvestilo o zaključku razpisa bo objavljeno na spletni strani Občine Škofe Loka* http://obcina.skofeloka.si/ 9 vse stroske v rvazi s kupoprod^no pogodbo do vpisa v ze ško knjigo nosi prodajalec, stroške vpisa v zemljiško knjigo nosi kupec. 10. Občina Skofja Loka si phdržuje pravico, da sačeti postopek javnega poziva do sklenitve pogodbe kadarkoli ustavi. 11. Vse informacije o javnem zbiranju ponudb je možno dobiti po te* lebnu: 51 12 307, gospa Tatjana Šuštar ali 51 12 345, gospa Potor^a Gortnar 7. Ponudnik mora v ponudbi a) podatke o ponudniku: - ime in priimek fizične osebe oziroma naziv pravne osebe - naslov oziroma sei^ež Slevilka: 36001-17/2005 V Škof» Loki. dne 07.12.2005 ŽUPAN Igor ORAKSL£R TC VIKTORUA. UgovsU center, d.0.0. • V STEČAJU Pot za krajem 36 4000 Kranj Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju z dne 6.12.2005, opr št. St 18/2005-4 ob>avlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB za prodajo nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika I. PREDMrr PRODAJE: Predmet prodaje so r>epremlčnlne stečajnega dolžnika TC VIKTORUA, trgovski center, d.0.0.' v stečaju» Pot za krajem 38, Kranj in sicer: - pare. št. 1221/16, gozd vi2meri1013m2. - pare, ix. 1221/17, dvorišče v izmert 3346 m^ In poslovna stavba viz^eh 1190 m^, obe vpisani v žt, 2089 k.o. StražiSče, z lastninskim deležem do 42/100 po naintžfi prodajni ceni 104.550.000,00 SIT. nič nine, kJ so predmet pnsdaje, predstavljao zemljišče TORIJA, z deležem 42/100 ra naslovu Pot za k/ajefr 1 obsegajo trgovsko s1ori^eni prostor In skladiščne pre poslovne stavbe ter pisamiSka prostore v medeCaži, s sk dom, stopniščem, santtaiijaml in garden^bo. II. POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZPJSUr 2. 3, Na razpisu l^kc sodelujejo Rzlčne osebe z drzavt^anstvom Republike Slovenije, ki se Izkažejo z originalnim potrdilom o državljansb/u, In pravne osebe v Republiki Sloveniji, ki predložijo overjen izpisek iz sodnega registra ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajerr)-nosti. Kupci ne morejo biti pravne osebe in fizične osebe, navede^ ne v t. 2. in 3. odstavku 153. člena ZPPSL Rok za zbiranje oonudb |e 15 dni od objave v časoolsu Gorenjski glas, ponudba je pravočasna, če je oddana pnponsčeno na pošto r^tkasneie 15. dan od dneva objave v časopisu. Ceje patnajsti dan na nedelfo, se izteče rok pn/i naslednji delovni dan. Pisne ponudbe je E^otrebno posiati s prip^očeno pošiljko v zaprt ovojnici na naslov: Okn:^2no sodišče v Kranju. Zoisova 2, 4000 Kranj, s pripisom 'St 18/2005 - PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNIN TC VIKTORIJA, d.o.o, - v slečalu • NE ODPIRAJ". 4. Javno odpiranje prispelih pisnih ponudb bo dne 1 uri na Okrožnem sodidču v Kranju, scba st. 014. 1. 2006 ob 14. 6. Pisne ponudbe morajo vsebovati pnimek in ime ponudnika ter njegov naslov oz. firmo, fotokopijo osebnega (dokumenta za tizjčno osebo oziroma izpisek iz sodnega registra za pravno osebo, davčno številko, predmet nakupa, ponjjeni znesek kupnine in rok plačila, skladno s pogoji razpisa, dokazilo o plačilu varščine, izjavo tz 153. členom ZPPSL. Prt izbiri bodo upoštevane samo popolne In pravočasne ponudbe. Ponudnik mora do rc^ za oddajo ponudt» vplačati varščino v vi&ni 10 % od določene najnižje pn^dajne cene nepremičnine, za katen» bo konkuriral r;a transakcijski račun stečajnega dolžnika Si: 03136 -1000445083, odpnega pri SKB bankf, d.d., Ljubljana, s pripisom %rarščir\3 za razpis", 7. Vplačana varsčira se ne obrestu je in bo uspelem u ponudniku vračunana v kupnirro, neuspelemu pa vrnjena v d-^h delovnih dneh po končanem nansku za odpiranje ponudb. d. Pri izbiri ima, kot najugodhejäl ponudnik predrvost kupec, ki ponudi viijo cer>o. Ponujena cena mor? brti najmanj er>aka r>ajnižji prodajn ceni. Pri dveh ali več enakih ponudbah giede kupnine ima pri izbiri prednost kupec, ki bo na nan^u za odpiranja ponudb pred sodiščem ponudil visdo cer>o. O izbiri najboljega ponudnika bo odločeno v d-ih dneh po nan:iku za odpiranje ponudb, pri čemer ^ stečajni dotznik pridržuje pravico, da ne sprejme rtobene ponudbe. Stečajna upravitelj bo ponudnike o cid u javnega zbiranja ponudb obvestil pisno. 10. Uspeli ponudnik mora v 8-ih dneh po pre^tju obvestila o Izbonj najugodnejšega ponudnika podpisati kupno pogodbo in kupnino pl^ čati v cebtl v naslednjih 15 dneh po podpisu pogodbe, ali predložiti stečajnemu upravitelju bančno garancijo pn/ovrstne domače ali tuje banke 'r>a prvi po^ in brez ugovora* za višino razlike med plačano varščino in ponujeno kupnino, če |e rok za plačilo daljši od 15 dni. Če ponudnik ne sklene pogodbe v danern roku, ali ne plača kupnir>e, varščina zapade stečajnemu dolžniku.*^ 11. Kupec prevzame nepremičnine v last in posest po plačilu celo^r>e kupnine, ali po predložitvi nepreklicne bančne garancije prvovrstne banke, plačlj'ivo 'na pn/i poziv in brez ugovora". 12 13 Nepremičnine so r^aprodaj po načelu Sideno- kjpijeno", tako glede dejanskega kot pravnega stanja nepremičnine. Nepremičnine so obremenjene z zastavno pravico v konst upnika Zveza bank Celovec. Prodaja nepremičnin se opravlja za kupca bremen prosto, oz. bodo v skladu z določilom 1. odstavka 155. člena ZPPSL, prenehale vse zastavne pravice aii i^aina bremena s plačilom kupnine. O prenehanju zastavnih pravic bo odločfl stečajni senat, s sklepom o izroČHtvi nepremičnine kupcu in vpisu lastnir>5ke pravice In s pravnomočr^ost-jo tega sklepa bodo prenehale zastavne pravice ter bo kupec prid> bil lastninsko pra^co r^ neprernlcnlni. Proda^lec se obvezuje po podpisu te pogodbe sročli kupcu listino *zgorai navedeni sklep stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju, na podlagi katerega bo možna vknjižba izbrisa vsen zastavnih pravic in prepovedi odss'ojctve in obremenitve na nepremičnini, ki je predrrret te pogodbe. V prodajno ceno posamezne nepremičnine nI vključen davek na promet z nepremičninami In stroški prenosa lastn Inske pravice, kijih nosi i^pec. kupec je tudi dolžan urediti vpis v zemljiško knjigo. 14. Zainteresirani ponudniki si lahko ogledajo predmet prodaje in dokumentacijo po predhodr)em dogovoru s stečajntm upraviteljem r;a tel, št. 04/506-22-20 med d. in 14. oro dopokJne od ponedeijka do petka. TC VIKTORIJA, trgovski center, đ.o.o. - V STEČAJU 22 HALO-HALO, KAŽIPOT info@g-glas,si GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 > Mr.jf'? 0Q t^v Mw-d^'i^J I" f^Mk^d« II CCuit''.«ri«MU>«« ^ po^'j'lb • t.b' Ii «usrdno tiio^n« ROZMAN 6US, ROZMAN jANEZ, S.P., UNCOVO RADOVgiCA Tist 21.12.2005; Td,I w•«•49 Osvestila o dogodkih obiavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Božično-novol^ni nastop Besnka • Otroška folklorna skupins Ajda iz 6esnice vabi na božično-novoletni nastop v nedeljo, i8. decembra» ob 17. uri v gasilskern dorriu v SesnIcI. S plesom, pesmijo in igro se bosta predstavili otroški skupini FS Ajde In gostje, mladinski pevski zbor iz Ljubljane. Vitranc pomaga Kranjska Gora • Ob prihajajočem 43. pokalu Vitranc« ki bo 21. In 22. decembra, bodo po veieslalomski tekmi v sredo, 21. decembra, ob 16. uri v novo zgrajeni dvorani Vitranc v središču Kranjske Gore organizirali prestižno dobrodelno prireditev Vitranc pomagal Božično koledovanje in jaslice Duplje - Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje vabi danes, v petek, ob 18.15 pred Dupljansko graščino na Božično koledovanje in predstavitev novih dupljanskih jaslic, avtorja Matevža Balantiča. Podelitev Kurnikovlh priznanj Tržič • V Osnovni Šoli Bistrica pri Tržiču se bo danes ob 19-uri začela podelitev arocnme^e-g(a$,si aU pokličrte 04/201 42 41). 24 MALI OGLASI inß)@0-glas,si GORENISKI GUS petek, i6. decembra 2005 NAGORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 9. do 16. decembra 1 905 Telefon v triglavsko pogorje Mnogi ljubitelji gora, zbrani v Slovenskem planinskem društvu, v zadnjem Času razmotrivajo, kako bi z združenimi močmi napeljali telefon Iz Mojstrane v vse triglavske koče. Izvršitev te namere bi jako olajšala In pospešila promet s hribolazcij predvsem s tujimi. Najpomembnejša prednost telefona v gorah pa bi bila, da bi na tak način lahko preprečili marsikatero nesrečo v hribih, saj bi se lahko izletniki pred vzponom v gore prepričali o vremenskih razmerah in morebitnimi drugimi nevarnostmi. Kako se zavarovati pred zajci Sadjarji se običajno po vsaki hudi zimi jeze, ker so zajd obje-dli sadnemu drevju lubje. Imamo sicer v deželi postavo, ki določa, da mora vsak najemnik lova povrniti škodo, povzročeno po divjačini. Ker pa bi imel Človek več sitnosti in stroškov, preden bi kaj dosegel, se tega skoraj nihče ne poslužuje. Da pa ne trpimo škode po nepotrebnem, je najpametneje, da jeseni zoper zajce zavarujemo sadno drevje. Eno je, da ga obveže- mo z palicami šipka ali rcbidovja z velikimi trni. Vendar to de- je le za mlado drevje. Velika drevesa pa je bolje namazati z mešanico Ilovice, apna in fekalij ali straniščnega blata. Apno drevju koristi tudi drugače, saj ostane lub gladek, brez mahu in lišajev, koristen pa je tudi proti zmrzali. Za mazanje drevja je sedaj že kar zadnji čas. Ljudje pa, ki ne vedo. kako se dela In trpi za denar, $> lahko kupijo tudi nalašč za te namene spletene mreže, ki se ovijejo okoli debla zoper divjačino, varujejo pa drevje tudi zoper vsako drugo poškodovanje. Svet pred sto leti Osveta možu . Čikago - Gospa Werghman iz Čikaga se je v svojem dolgoletnem zakonskem življenju uverlla, da je njen mož nI vzel iz ljubezni, ampak samo zaradi denarja. Da se mu osveti, vzela je iz banke ves svoj tmetek • okoli 80.000 kron, ga polila $ petrolejem In ga zažgala pred presenečenim možem. Komu je s tem svojim nepremišljenim dejanjem najbolj škodila, ni težko uganiti. Pivo iz riža Washington • V Zedinjenih državafi Amerike se med pivopiv-ci vedno boij uveljavlja pivo, izdelano iz riža. Riževo pivo je bolj bele barve in menda prav dobrega okusa. Pfvovarnarji in gostilničarji ga zelo cenijo zato, ker se obdrži dlfe Časa kakor navadno, Najpomembnejša evropska pivopivska država -Nemčija - je takoj zagrabila priložnost in tamkajšnji pivovarji že preučujejo nov način izdelovanja piva. če se bo riževo pivo obneslo pri Nemcih, ga bomo slej ko prej lahko pili tudi pri nas, saj se večina naših pivovarjev svoje obrti uČi na severu. VIR: Gorenjec in Slovenski nafod (november In december 190S) Pihalni orkeMer Alple« Železniki prir^iQ BOiiCfiONomewi HomRt wp^MdHJfk, 2f. ^/tctmbtm 209S ft. äri ¥ ^iffn/¥ if/euM/t Go^ koncerta: Igor Podpećan in Ziotl zvoki, humoristo Honzo In Foruo, maicn^ike Proc}a)r>o rr»dsta v.s)opnlc: Diskont Merccitor. 7ul Selco. Öksnl oikestra rn Klub Itudentov SeCSke doline prisrčno vabuenii ¥stm ieHmš fir^fe/M prtuMt, Mh tmty tänfh A ¥ Mv 200$. Coreniski Glas www.coreniskiclas.si Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 4213 Mđ oqii^ V sprejemajo: u oojdvo v v sredo do 13 30. in a objavo v wk, do pertu 1400!Defovni ćas: «pieitinjwo od 7 -1$ ure. Uvedli smo novo rubriko "Čisto v zadnjem hipu\ $ 10 rubnko ^limo pomagali uAm bralcem. Us«)im rn mud I neUj prodan, ujeii, «ddaii u 10 ruttfiko lariko odiaie h mi v Hfl»]H|d( do osme on m a pnek v Ceinek prav t^ko do osme ure Cera oqiKd le 2.0SC Sn. je motna m irna največ $0 znđkov- kupon ne vel^ Td male 09I a^ po iKini rem o2>roma na kuponu pa iprejema-m lotek v petek do druge ure m ?a v sredo do pol dveh 4 NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PE StfrUrjevs 5/11. Kranj Tel: 04/236 73 73 e poŠta; NUJNO KUMMO V€Ć ENOSOfiNlH STANOVANJ. STANOVANJA PRODAMO: KRANJ • PLANINA fc trisobno rtano-78 rrti. naö- stropje. cena 24.^.cc(xoo SU. KRANJ • Mlakarjeva uBca: Insobn o pridigo st9novar))e, 74.30 m2,1. nje 19S7, c«ia 21.500.000,00 srr. RADOVIJICA; msobno stanovanj«, f. nadstropje. $2,14. popolnoma (vnovi/a- no vJetu 2005, »na 23 000.000,00 SfT. HISE PROIMMO: RAOOVLJiCA; er>o^novanjska hii z molnostjo pcedelavc v većstanovanj. sko hiSo • cca soo m2. pare 942 rm, nadstandardna, I. izgradnje 19s1, cena 77,000.000.00 SFT. KRANJ • $ENCUFt sodobno, na^n- dardno hl$9, 240 mi b^lr>e povrii-ne, zgrajene I aooi. zemljilža 26$ rm. cena Taoco.ooaoo SfT, ODDAMO V NAJEM: SENCUR: tri in polsobno stanovanje, 90 m2, terasa y> mi. opremljeno. I. iz- gradnje 20C6. najemnina 100.00C,00 sit* POSLOVNI PROSTOR LESC£: poslovni prostor 60 rn2, ob-novfjen >99$. pariiriS^ na upo^bo, cena 20.000.000,00 SfT. POOlJUBELj: zazM^ljivr parcelt na sondni lokadf» 1S20 ma in 138S ma. cena 19^00,00 SrT/>m2, GOSTINSKI LOKAL TRŽIČ • Dele^lo: gostinski lokal z opremo, M\ mi, cena UA^&.ooo.Cc SFT. nfprt^Kmnp venum,,. Brtt^ 43,4000 Un r>J ^p^tta: Itdtja^venu m,ti % PARC£iE PRODAMO IVI ih .m 2g. Brtft)«! več U2id i ve5oEUR/m2. STANOVANjE PRODAMO Skolja Lok^f Frankovo nAselje^ en> sobno stanovanje^ 4 /4, opremljeno^ v nove)iem* mirnem naseljUi proda* mo. Cena: n.soo.ooo.oc SIT. WW w.venurti«&i KsKERN NEPREMIČNINE AOOC Tel. 04/20213 51» 202 2S 66 GSM c^^/iio 700. Emad: Infbi91rj*kems POSLOVNI PftO^RI: Oddamo: ŠENČUR « pisame cca. 300 ma v 1. nad., ebjekr star >leto^ varovano, 2u* naj pafkjrl&čai dvigalo, cena » 1.92O1OO Srr/ma, takoj na voljo. KRAN) • center, poslovni prostor 40,20 m2, obnovljen leta 199$ v pritličju objekta, možnost pokntja kerii^enja veže in povečanje poslovnega prostora, cena * lOiO mio SfT» KRAN): pisarne iSS v pritličju m 166 mi v nadstropju^ ponovijerve 2002i možnost parkiranja, najemni* na «1440,00 SIT/m2. teko^ stroški Proa klel, pritličje in mansardai lokacija primerna tudi 2a već apartmajev, cena «lOOiO mio SIT, KRAN) * na Planini bivtro v ämeri 74 ma^ letnik S9. v lokalu |e vsa oprema, cena • jSo.ooo.oo SIT/ma. L)UBL|ANA: poslovni prostor 2070 ma v pritličju objekta v prodajnem centrL>. starost 12 let, cena ■ mio SIT H\tli Prodamo: SLED: a km izver^^ lep razgled, novozgrajena atrijska Hi j» v iV. gradbeni fazi (fasada^okna in vrau), hiie 7,$o m jn 9,90 m, k et, pn in mansarda. parcel« » 41a ms, last KjKERNd.o^o^, ccna-jS.jmtoSrr. eSSN'^CA* hiša v ItL gr fazi, 55 ma v eni etaii. klet. pritličje in mansarda. parcela ^63 ma^ mirna lokacija s pogfedom na hribe^ certa a 33,0 mfo KRAN)' smer Skolra U>ka * bližina: « gr* fazi^ v pritličju 99 ma. mansarda ma, pc^streha m2. parcela 570 m2, cena mio SIT. KRANfi Primskovo: pa^ce a 626 rna s \ stan. hi$o staro 50 let^ 80 mz v pritličju, klet 4Ö m2. podstreha nr izdela n», cena « 31,0 mco SIL KRAHli Primskovo ijt stanovanjske hiie stara 50 let, in sicer stanovanje v mansatdi 63 m2 ^ garaža 17 ma ^n klet \S m2. zraven pnpada tudi 290 mz ze^ljiiiii lastna cer^traln» kg rja* va na plin, cena ■ >3i5 mio SIT, MEDVODE: parcela 2142 m2 s hišo 8 X 9 m za nadomestno gradnjo, cena = 3^0 mio SIT ^ENCUR: dvostanovanjsko htio v podaljSsnr ML gradbeni fazi, na parceli looo m2. Dobite jo 2a ugod* nih 38,5 miO S1T ŠENČUR: let staro stanovanjsko hi$o, vel* 3.5 m 4 14 m (klet, prflkje in mansarda)^ na parceli 630 ma^ cena »52,3 mio SIT, mima lokacija. TR2iC, Pristavu pred 3 leti obnov Ije* na vrstna končna hiša, na parcelr 359 m2^ cca. 70 ma v eiaži^ mirna lokad« ja, cena ^ 43,2 mio SIT. ZEMUlŠČA: Prodamo: Besnica: stavbna parcela 2.500 m 2, cena ^ 21.600 S^T/ma. Britof Vogc: stavbna parcela S50 cena « 34.300 SIT/m2. Radomlje: stavbna parcela 639 mz s projekti in soglasji za priključke za 3^.200,00 5fT/m2. Bftnjs • stavbna parcela 3.433 ma, možr^ost delifve, cena « 24.000,00 Podbrftzje: stavbna parcela^ ravna^ kvadratna^ vel*« ^«467 m2 po 19.200^00 SIT/m2. STANOVANfA: Prodamo: KRANj • merto: dvosobno 77 m2 4 podstreha, v 2. nad, obnova 1930, za 17,0 mio SIT. KRAN) • mesto: dvosobno 74 mz 4 podstreha, v 2< nad., obnova 19SO1 za 14,0 mio SIL KRANj» Zlato polje: dvosobno 77 mz v pritličju hiie 2 vrtom, priključki ločcnie lastna CK na olje, za 21,6 mio SIT. K^Nj«mesto dvosot^no 6$ m3, \ nad77 nad , letnik 1982, za 20)4 mie SIT RADOVLJICA, Crsdnikova: dvosobno 49 mz v prrtlFČjy/4 nad., obnova 2002. cena »mio SIT, RADOVLJICA^ Cradnikova: enosob^ no m2 v j. nad,, obnova 2005. cena «12,4 mio SIT ti C RADNJA ZA T«C. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V zeuljiSko knjigo, POSREDOVANJ« r^EPREMiČN N ALPDOM. dd., Radovljica, Cankarjrva 1, 4240 Radovljica Tel: 04 537 4S 00, ft*: 04 41 e-poita. alpdom^alpdom.si STANOVANJA Pf^DAMO RADOVLJICA • PREŠERNOVA: 59.54 mz, dvosobno v prctiićju, izgradnja 1995. hodnik, kopalnic« ♦ wc. kabi* net, soba, kuhinja, klet. Cena 23.500*000,00 SIT BLED. Pričenjarno s prodajo novih stanovanj na Bledu Već informaoj: 04/S37 4S 00 ali 04/537 45 www.alpdom*sii POSLOVNE PRODRE PRODAMO LESCE: pritličje novega dela trgov* sko-poslovnega centra, 177 mi. za ir-govsko, storitveno, izobraževalno al servisno dejavnost^ n»Sa nov^radn« ja. Cena: 53.100.000^00 SiT (brez DDV) Mvw*tpc^lesce.si* LESCE: pritličje novega dela trgov* sko^poslovnega ccntf», 97,21 m2, za trgovsko, storitveno, izobraževalr^o ^ ^ a i se/visno dejavnost, naša novogradnja. Cena! 29.163 «>0,00 SIT (brez DDV), wMAv*lpc*lesceji. LESCE: prrtličie novega dela trgov* sko-poslovnega centra, 73,96 m2, za trgovsko, storitveno, izobraževal/io a i servisno dejavnost, naia novo* gradnja. Cena 2}*633«ooo,oo SIT ( (brez ODV), vANV<.tpc*lesce si. LESCE: pritlifje novega dela trgov-sko*poslovnega centra, 43,95 mi, za trgovsko, storitveno« izobraževalno ali servisno dejavnost, na$a novogradnja Cena* 13j35.ooo.oo SIT (brez DDV), wvrw tpc lesce*si* I LESCE: medetaža novega dela trgov* sko^poslovnega centra. 77,70 mz, za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali servisne dejavnost, naSa novogradnja. Cena: 21.445.200,00 SIT (brez ÖDV), svww.tpcJesce.sL LESCE: medeta2a novega dela trgov« sko poslovnega centra, 245,10 ma« za trgovsko, stontveno^ izobraževal-noali servisno dejavnost, naia novo* gradnja. Cena: 67^647^600,00 SIT (bref DDV), vwAv.tp6le5ce.$u LESCE: medetaža novega dela t^ov* sk>poslovnega centra, 107,35 ma, za t^ovsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost* naia nouo^ gradnja* Cena: 29.766.600,00 S1T rez DDV), LESCE: medetaža novega de a t^ev- s ko* poslovnega centra, 35,05 ma, za trgovsko, storitveno, izobraževalno ali servisno dejavnost. naSa novo^ gradnja. Cena: 2^47^300,00 SIT (brez ODV). wsw^»tpc*tesce si. novega dela trgov* sko poslovnega centra, vhod z Alpske ceste gostinski lokal, ]55.45 m2, naša novogradnja. Cena: 46*6^5.000,00 SIT (brez DDV), www^tpclesce.si^ LESCE: mansarda novega dela trgov^ sko* poslovnega centra, plsarmSki prostor 104.05 m2, naSa novogradnja. Cena; 28*717*800,00 SIT (brez ^ ws¥wane stranke kupimo več msnjSih stanovanj na obmo^jü občin Radovljica in Sfed, Nudimo ugodno in kvalNetno posr»* dovtnje pri nakupu, predaji in naij» mu nepremičnin* www.alpdom*si Gorenjski Glas www.COFieNJSKIClAS.SI D.OO Mlinska ul* i^ Maribor, PE TrŽiC Ste Marie Aux Mines 9/a Tclefen: 592 59 49, 070/30 20 n bismica pri tržiću Prodamo: Stanovanje dvoaobr>o 60 m2, 11976. 9./9 nad., obnovljeno, CK, KTV, dva iMikona, dvigalo. Cena iSMrO sit. blEo Pn>daiTK>: Stawvanje dvosobno S2 ma, I* 1974, 274 ^ad*. Cena: 43ko3o sit/m2. GOLNIK Prodamo: Hita samostojna 56 ma, i. 19671 ^00 ma aemljiiča* Cer>a 1s.500.000 sit« hrastje, kranj ^ prebacevo Prodamo: Parcela zukJIjiva 515 m2, Vom* opremtjena, vsa mentacijki gradbeni načfi. Cena: 150 «vrov/fTii komen^vojićica^ kostanjevi- ca na krasu Prodar7>c; Parceli aa&dfjivi 2.874 ni 2 / K598 m2, Cena: 7»2^6 srr/mi kranj • Šenčur Prodamo: Parcela zaa^ljlva 9S9 m2. Cena: 160 evrov/mz. lancovo ^ Prodamo: Hiia dvojček 60 mz, adaptirano I. 300a. 210 ma zemljilča, CK. Cena 19 mio srr, lancovo Prodamo: Parcela zazidljiva 676 ma. Cena: »6.838 sit/mz (70 cvrov/m2), Prodarr^ poslovni prostoti Prostori 1 *66,95m2 po i,720>07 ev-rov/ma z garažnim boksom in \ x 78,85 ma po 1476,60 evrov/ma v novem poslovnem centru* POSAVEC Prodamo: Parcela skzidljrva 1421 ms z objektom pod spomeni* iklm varstvom. Cena: 22 MIO SfT, TR2lC Prodamo: Stanovanje trisobno 80 mz, L 19Ä4, P/3 nad.. CK, prenov-jeno* C«na: 18*700*000 SIT* TRŽtĆ • Ravne Prodamo: Dvosobno 9tanovan)e «no, plinska CK, ZK • ureje^ no> ktet. drvarnica. Cena MIO SIT* KRANJ» STRAŽiStE Prodamo: Stanovanjska hiia Samostojna, 180 ma, 2 garaži, tera* sa* CK, 420 ma zemlje* Cena: 39 MIO SIT. RADENCI Predamo: Stanovanjsko hiio Dvoetaina, I I972. cca. 140 m. veli* ka terasa, vrt in sadovnjak • 700 m2, samo 590 m od zdravilišča* Cena po dogovoru. B\miCA PRI NAKLEM Prodamo: Enostanovanjska hiia P^M m delno podkletena, dve gara* 2ii L 19651 nova strehai parcela 33 mz* Cena' 33 MIO SIT ŽELEZNIKI, Dainica Prodamo: trisobno stanovan}e Novo stanova n jer delno opremljeno, shramba in kletni prostor, 2 bal^ 221 avta. Cena: 19.9 MIO SfT. www^ekO'hisa.si m p PROJEKT tmt^li OD Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 m PRODAkK) STANOVANjE KRANJ mANINA 1:40 mz. enosobno, 8. nadstro^e, obnovljeno 103, balkon. VTedr>o ogleda. Cena 15,3 MIO SPT. RADOVgiCA • UNHARTOV TRG 150 m2. večsobno v melianlskl hi|i^ dvoetažno, potrebno obnove, starost cca. too let Cena 17 MIO KURMO STANOVANJE KRANJ: in ica Kupimo eno- a dvosobno stanovanje, sončna lega, takojinje plačilo. KRANJ SORUJEVO NASELJE: nujno kupimo ali tnsobno stanovanje. KRANJ: okolica, kupimo tri« ali v»bob-no stanovanje* KUPIMO HIŠO KRAf^J; okolica, nujno kupimo en* odružinsko hiio do 45 MIO SIT NAJAMEMO STANOVANJE TRŽIČ: nujno najamemo eno* dvosobne stanovanr^^ infoO mp-proi«k\,si GORENJSKI GLAS petek, decembra 2005 MALI OGLASI mto g-glas. si 25 HtPtUmttHlHt fital estate SVET SE d.O.«. tMpfä KM A J 4000 HMA^ Tli 04:202^4^9 Email* kraoi ig) $v«t nepremifn | n«. i\ hnp: //MAvNv.ivet «nepremični ne.sk CTANOVANjA kupimo Krvnj« Planina: kupimo dvosobno stanovanje^ lahko potrebno obno* v«, 19 gnanega kup<4* ikofi* Loka: i&ćemo garsonjero v blokUi v Frankevem nasHjü, v Pod* ubniku ali na Partizanski CMtJ» Cor*n|5ka: vtč stanovanj razlidn^h velikosti za mit stranke kupimo, po možnosti v stanovanjskih blo* kih* Iskalci te zanimajo ludi za manjS« kraje v okolici mast: Pred* dvor^ Cerkljei Les^c«^ Tr2i$ka Bistri* ca. prodamo $ko4)a Loka • Frankovo n*: 71,30 mj, trisobno, nad., nizek blok, . balkon. CKpIfn. t«U kabdski in* en nova . Vpisan v ZK. tcrnet, domofon. streha I. 2003. i% Cena 23,6 mio SIT^ Knnj • Cor« odreda: 2*^2 SS^ 92 ma, L 19761 10* nad«, 2 balkona« prenovljeno. ZK urejena, takoj vse^ Ijivo. Cena 25,5 mio SIT. Kian)«o«ntar: trisobno, ii8|2 m2| I 187^. obnovljene 2001, terasa, vrt. Cena 29 rnio SIT, Sko^a Loka • Podlt/bnik: 62,56 m 2, opremljeno dvosöbno v im6., 197^. r\oya okna in radiatorji^ vpisa* no v ZK, prevzem takoj. Cena 20,5 mio SIT, Trttt enosobno. 38,2 ma, 1 1987, nad74, lepo vzdrževano. Cena 12,5 mio SIT, Trilč • Detdjica; dvoinpolsobnoi 1976, nad., nova kopalnica in ra« diatorji, lep razgled. Cena 18 rriio SIT, HiSC prodamo Kranj •center: ob2adružr>i in jefen-ievi uiici sta na voljo $e dve enoti s po 120 ma, enoti podkletenih dvojčkov s po l^S m2 in samostojna enota s 160 mx stanovar>jske povriine * vse zgra)e' no do tretje, podaljSane faze. Par* cele so velike od 25s do $61 mz. Cene od 39 do 60^9 mio SIT. Odli^ na lokacija» zeleno in urejeno okolje. Pokličite nas in Izberite si hilo 2 razgledom. Kope! ne plačajo provi^ z^je* Šenčur; 120 m2, visokoprillična, obnovljena I. 1999. ^^ ^^ z gospodarskim poslopjem, parcela 69öm2. na robu naselja. Cena mio SIT. 2el«znlki« Racovnik: 2 t cca 100 ma ♦ pritliöjei (skladlSČei pomožni prostor^ pisarr>a, kuninica, shram^ ba, garaia^ suiflnica). CK na olje. L 1980. Cena 3316 wh SIT, Kranj • |avormk: I. 1900^ stara kmečka Hia, 131 mz, parcela 997 mj. Cena 17 mio SIT, ZEMgiSćE prodamo Podnart • O^sHe: 856 m3, stavbno, gradbeno dovoljenje v pridobiva* nju za enostanovanjsko hiio, ki je v ceni, nad vasjo, razgled na gore. Cena mio SfT^ Sveti Duh: stavbr^o« 974 mz. ob ze* enem pasu. Dovoljena so stanova* nja, kmetije^ prelzv. defavnostu $pon In rekreacija. Ravna, sončna. Cena 30,5 mio SIT. Corerija vaa « Podgora: ^709 mz, zazidljive parcele 1093 m:, 616 m: kmetijskega zemljilča. Urejen do^ stop, krasen razgled na okollike hribe. Parcela je $or>Čna. Cena mio Sir Poc^rt • Moinje: mz, sončna^ ravna pravilne ob^fke v območju lokacijskega r>ačrta novega naselja enostanovanjskrh hi$. Kmalu zače* tek gradnje infrastrukture* Cena 22 .130,00 S IT/m 2, Moie: 1009 m2. ravna, ozka parce^ la z direktnim dostopom po asfaltirani cesti in priključki na parceli. Podeželje^ lep razgled> cca 8 km iz Kranja. Cena iS.ioo.oo SIT/mz» POSLOVNI PROSTORI oddamo Šenčur - poslovna cona: 60C m2, lahko po delihi novogradnja, pri* memo za mirno proiz^^no dejav* noste skladiiče, fitness, pisarne Neopremljeno^ moSne prilagoditve najemniku, parkirišča zagotovljen na» Najemnina 2»4öo SiT/mz. prodamo Hrvtje: 400 mz. proiivodna dvo^ rana, z garderobo, sanitarijami \n pisarno* CK na olje» v medetaži hil* ni$ko stanovanje, podstreije neiz« delano. ViSina stropa m. sln^pi leseni, protipožarno izolirani, ste* ne ojačane z betonskimi nosilci. Parcela 760 mz. Cena 120 mio SIT. www*svet •nepremičnine,si A a V I domplan tfUfia a rtaamfl, riesnfpjdrm^ tovH. immomm 14 041/647'439 tel.: 20 68 700 stanovan)e prodamo Kranj, Vodovodni stolp, trisobno m«i £an&ko stdnovan^, pfitli^» izmere in m2, Iđst^n v^od, centralno ogrmnj«, ^nsoki stropovi» dv« garaži, cca 2$o mi vna. Ifto izgradnje 1946, cena 29,5 mio SfT; Bi5tnca pn Irhtu. dvosobno, v izrrieri 60,12 ms, IX nadsir, leto izgrac^ njei976, cefia 17,S mio SiT« menjamo tudi za Krar^j (1 Sali 1 S«^ kabinei}; HI^^PROOAMO bližina Cerkelj na Co^jskem, pridtčna, tlorisa 12x11 ma^ na parcela $72 rru, sta* ro 12 let. 39 mio SiT; Bled, enonadstropna. poučna obn> v«! tlorisa 11 X 6 m^ na parceli velikosti cca 170 ma« leto izgradnje i^to^ cena 16 mio 5 IT; Žiri, enonadstropna, tlorisa I2i5 m x 9 m^ na parceli velikosti SSO rna, leto iz* 2C01. cena j2 mio SIT; TURlSTKlNO RD(R£AT1VNI KOMPLEKS • PtSOOAMO Pijanska d^rna, 1 kiri od Gorvnje vasf • gostriće s kuhinje, apartmaji^ li^enf, i^iia, na pareeh velikosti 2.707 m2, skupaj i $e 8.140 ms zazidljiv« parcete 2 možnostjo dodatne gradnje apartma* je^ ali manjiih poätnfikfh leto iz* gfadn}eod 1975 dalje postopoma, cena TÖmio. SFT, POSLOVNI PROSTOR * PRODAMO Kranj. Planir^a III, v trgovskem cerrtnj Spar, L nadstropje. ^39,00 ma (tastna novogradnja), starost ) leta, cena mjo SfT; Skc^a Loka; bližins hotete Transli/rist v II. )n IV. nadstropju • posamema etaža J24 dwgalOi centratno ogrevanje, izgradnje 1975^ cena 1S2.300 j, b)izu Zavarovi nice Triglav, pri* mcriK za trgovino, banko ali podobno v skupni izmen $52 mx lete izgrad ^978. S7mioSrT; Zato v izmen $4*20 (7)2. primemo za pisarr^e ali mir« rK> dejavnost, leto gradnje t^^o* otv nov^eno 199 J, cena mjo SFT, POSLOVNI PROSTOR « OOOAMO VNAjEM: Podnart ob ^avni cesti, pritličje, izme* re 179 mi. leto iz^dn)e >904« prenov* leta 2002| primemo za trgovino i mimo obrL najemnina 1800 SfT/ma ^ strolki; SKLADIŠČNI PROSTORI • PROIZVO& NS HALE' PRODAMO* NA;EM Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 rru. starost 30 let cena n2i5 mio SIT, rrioJ* nost tudi najema • cena t m« SIT/me L posbvno industrijska o^na^ v a^ meri 1200 mz, violina 3 m, pariiriSie urejer>Oi kte izgradnje 1970. pcenovlje^ no 2003, cena 200 mio SfT; bližina ^ko^LokCe na pov^ini velikosti cca 14.000 m2e starost * postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje po di em^ cena za nakup mio SfT, najem i<Ä?SrT/m2^stro4ii eiiees dvosobno. 5S mi, vaLr1.«nfi 10,3 mio SrT. «041/739- fitISM V ŠKOFJI LOKI. prodamo ctvoln sobno stanovanje. 54 m? za 19.000.000 srr. « 041/464-i90 bIZOiS KUPIH V KRAHJU, Kupimo nove^ gar^onjo- ODOAH SOBO, v vano, 25-059 , opremljeno, ogre- V S1?a34 ITD NEPREMIĆNINC, d.o.o. WA STROV TftC 7. 4000 K RANJ TEL: 04/2}-8mzo. 04/23-66>670 Ö4V75S-396,040/204.661, 04t/900-<09 «•poSra: itif.nepramknine www.Kd*p^ us.f I GARSONJERO, v Kranju, Ul. Rudija Papeža 12, 38 m2. od 1.1.06, ft 03i/44?-0d6 ENOS06N0. Sanovanje. CK, cena a stroÄkl 72,000 SfT. 9 041/232-180 DVOSOBNO, Slanov^nje v Kranju, ft 041 /760^09 BI20?9 TRISOBNO, opreniljar>o stanovanje v oredmestju Kranja, 9 041/691-249 NAJAMEM KAANJŠE ENOSOSNO, staJiOvanja 2 Oalkonom, za več fet. Kranj • Loka, bllžnia okolica, svoj vhod. ft -125 snfli7 DO DVOSOBNO, stanovanje. Loka. Krani. možen kasnejši odkuo. 041/785-979 tatac HIŠE PRODAH HI^O, v III. gradbeni lazi, na sončni pareeN, 120 m2, bHzina vhca. OŠ, trgovine. bazena, ft 04/51-46^52 KRANJ. Strazi^če. oa stgvoa 400 mS. zemljišča 1S00 w2, v celoti ali posamezno oddamo v najem, s 041/650-130 »1161» MAJAHBM ALI KUPIM TRGOVSKI LOKAL, cca 100 rT>2 v bhžmi Globusa v Krae^ju, « 1 sixiia MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PflODAH ODKUP, PROOAJA, rabiienlh vozil, gotovinsko Kran), d.o.o.. Kranj, Savska ft 04/20-11-413. 041 PREPISI. lo. Avlo 34, Kranj, /70r.145, VW63B CITROEN AX, I. 97. 5 vrat, ohranjen, možno ptafrilo na položnice. Avtomat, d.o.o.. Će^jevek 22. CeriO* je. ft 031/490^12 611993 CITROEN JUMPER 2.50. I. 96. 265.000 km, povišan, bele Darve. cena: $00.000.00 Srr, ft 041 /723-793 si?«4 SAXO 1.) I, I. 01, 47.000 km. V lastnica. servhdna knfiga. možna men)ava. «11AAA HONDA CIVIC, I. 99. zoler« Oaive, 3 vrata, lepo ohranlen. ft 031/751*405 HYUNDAI ATOS, t. 93. kNma in ostala oprema, lepo ofiranjen. možno plači(o na položnice. Aviomai. d.o.o,, češn- levek 22. Cerklje, ft 031/49CM312 61 IBM LANTRA 1.8 I. 95, 125.000 kni. Klima, servo volan. cer>a: 320,000,00 srr. ft 04/257-11-90 JEEP GRANDC CHEROKEE. I. 97, 65.000 km. 1. lastnik. senAsna knjiga, kovinsko ^eier, kol nov. ft 041 /67- 54-53 SM9S» d ©♦O ftWCv PfMpf^nć^ 10 4202 NaKlo PE Kr^niMi Pe$td 22 Td 04^5 76 0S2 420?Nakb PRODAJA IN M0NTA2A: • amomzerji hiitiservisv02ii • sviooptika. vse za pcJv02|e vozd • izpuini sislenti, kalaljzatorji hllp:^'www auQ.iftlar S( MAZDA 323 F, i. 96. vsa oprema, 760,000 srr. « 041/350-16S iMwz MERCEDES MOTOR 200 D. tip 115. obnovljen, cena 50.000. • 031/543' 993 6T?CM0 MITSUBISHI PAJEAO 2.S TD. I. 69. dobro ohranjen, cena: 630.000.00 SIT. «031/265-242 OPEL CORSA, I. 98, 5 vral. lepo onranjen. možno plačilo na polo Ink«. Avlomas, d.o.o,. Cešnievek 22, Cerk^ je. ft 031/490^12 S-A997 PEUGEOT lOe. 1.1, I. 97. noveji model, prevoženih 70.000 k/n, fDožno plačilo na položnice. Avtoma». d.O.o.. Ćešnjevek 22, Cerklje, « 031/490- 012 snftu PEUGEOT 206 1,4, I. 00, 1. lastnik. Servrana knjiga, možno plačilo na položnice, Aviomai, d.o.o,, C«dn|evek 22. Cerklje, ft 031/490-012 umi. CUO, I. 00 3V 750.000 SFT In Clio f. 97 390.000, Meoax, d.o.o.. ft 041/773-772 i^^9t> R 19.1. 93. rde^ kov. Darve. reg. do t1/06. cena: 900.000.00 SIT. ft 041/319-642 «iiMS R 5 CAMPUS. I. 88 041 /369-083 511 B»7 R 5 FIVE. 1. 9S. 140.000 km, 04/595-63-18 snori R LAGUNA 1.8 RT. aw1. klima, Ohranjen, rBg. 2/06. S 040/614-630 RENAULT CLIO 1.2. I. 98. oena 490.000 srr. krooil na ooiožnice. Avtomat. d.o.o.. Čodniovch 22. CcrkJjo. ftllMfi RENAULT MEGANE. cupe 1.6, I. 96. 1. barva, možno plačilo na položnice. Avtomas. ćešnjevek 22, Cerklje, s sne» RENAULT MEQANE CUPE. f. 96. 104.000 km, odbdno ohranjen, carta, 650.000.00 srr, s 041 /807-4S5 ROVER 214 SI, I. 97. 5 vra^ lepo ohranjen, možno plačilo na položnice. Avtomaä. d.o,o.. Čeinjevek 22. Cerklje. ft 031/49(>012 SUMI SCAT CORDOBA. Karavan 1.4.1.98. kovir^kebarve. 1. lastnik, servisna kA->iga, možno plačilo na položnice. Av- lomaÄ. d.o.o,. Ceänjevek 22. Cerklje. S11B(M SEAT COPOOBA 1.4, I. 94. cena 320,000 srr, Mxnaä, d,0,9., 22. Ce12 »HM? SEAT TOLEDO 1.9 TDI. I. 04. 23.000 km. srsbrrve Oarve. ^aražiran. servisiran, cena: 3.190.000.00 SfT, • 031/225-670 6ne6» SUZUKI SWIFT 1.6 valver. 1. 94, 35.497 km, r^dno servisiran. 9 01/362-72-15 SUZUKI VITARA 1.6. 1. 00, 1.950.000 srr m Mazda tribute 4x4 1.02. možen kredit, mentava. Mepax, d.o.o.. »04W773-772 snoro VW OOLF III TOI. I. 93. sen^o. tonk rana stekla, Kov. srebrn, 8 041/82^ 487 «1 tw GOLF. dte&el, N09, « 04/232-40-t1 GOLF IIJXD. I. 89. reg 4/06. centralno dal, aKlepar))o. aiarn\. odl^n. ft 041/566^39 GOLF karavan 1.9 TDI, L 02, 070/231.995 5iifle5 ODKUP . PRODAJA. raOljenih vozil. uredimo prepis, Mepax. d.o.o., PJank na 5. 4000 Kranj, ft 041/773-772 DRUGA VOZILA PRODAM PRIKOLICO, za osebni avlo. ugodno, ft 04/231-22-59, 041/274^02 vsm MOTORNA KOLESA PRODAM ELEK. MESTNI, trikolesni skuter za Invalide ali starejie. ft 04/204-66-82 »11 AVTODELI IN OPREMA PRODAM DVE JEKLEN} PLATIŠČI, 155/70-13 (Tw^ngo) z gumami, cena 6.000,00 srr, 8 041/849-647 eitwa GUME. MiChelin 215/75 R17.5. 185/65 R14. B 040/531-667 sta«;? KARAM BO LI RA NA VOZILA_ KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi totak ka • oonujam na^eč. takojšen odkup, prevoz. 9 031/770-833 TEHNIKA ALI Ml LAHKO. Kdo podan de barvni TV. • 040/222-942 411 PRODAM NOKIA 3220. r^ov. čme barv«, garancija 2 ileti. 30.000 SFT, 8 031/S49-858 sil STROJ I IN ORODJA PRODAM AGREGAT E600. pnmeren za vikend aH razna dsla 'f2-24*220V, s 041/220^56 ELEKTROMOTORJE, različnih moči in iTTOtonio žago Huaqvarna, ft sitdsa KOTNI Bf^USILNIK, IsKr^ 2000W ve- liki In mali v komplehj 2000450W In udarno Kladivo 850W s svedri, ft 041 /900-566 NAMIZNO, krožno žago 1500 W iz Holeoave otvoritvene ponudbe. 9 031/367-787 sneia TEPTALEC - RATRACK, Kaseborer Nemčila 16S RS TD Mercedes, stro) fn hi(»?i«ka odlična, ft 031/351-468siiMO VARILNI APARAT, Gorer^Je M\Q 230A, ona 145.000 srr. ft 041/31&617 si>o» GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM DESKE, oolance. neobžagane. 040/23^66 61191 s KOPALNO KAD, WC kotliček, vse novo. in 61)9» VEČ M 3. suriih smreKovih desk deb 2. 2A in 5 cm, Valavec, Tupaliče 7&, • 04/25-51^60. C31/52d^00 ZRAĆNO SUH. les češnje 40 mm 0,6 m3, soireka 25 mm 2 m3. 50 mn 6 m3, 9 04/51-46-d58 sii«6i 2AGAN LES. za manl§e ostrei« KURIVO PRODAM ORVA, metraka ah razža^ana, možnoai dostave, ft 041/716-019 tnas? SUHA. meirska drva. 490 «nase SUHA. mešana drva 730 UQOONO PRODAM, kurjavo. • 04/53-31 74-25 Onkete za . 040/88- «•kSOfi KUPIM ODKUPIM PREMOG, uredim odvoz. 51 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM DVE OTROŠKI, postelji 70x140zJOfli- jem ter ustrezno po$telinino. ugodno. 511012 JEDILNI KOT. miza Ova stoia modre barve in ra2tdfl]jiv kavč, dobro ohrert» leno. ft 04/S9&'1&-9l sn«» PODARIM STARO POHIŠTVO, dnevna eoba, soäintca. kabir^et, del kühinje. brez plačila dob^e v Kranju. Vodovodni StolD. «041/386-622 SIK4C UPORABEN, razlegijh/Kavč. Zg. Brtnje 149, Žabnioa. zvečer, ft 041/&16. 919 »t IUI GOSPODINJSKI APARATI PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. 3orerie, steUokeramićna piodća in hladilnik, 9 031/300-114 iwiu HLADILNIK, z zamrzovalnim delom 114 * 17 I, Oorenje. popolnoma nov. S1?01M PRALNI STROJ, Gorenje. 041/d7&494 btmi SKORAJ NOV. 903D. apara! • ^stilni sakura. üQOdno. inf. od 8, do id. ure. ft 040/626-057 tntm STSKLOKERAMIĆEN. samostojen štedi^nrk. Del, star 3 le(a, senzorske tfpke. «051/397-211 5119 u OQHEVANJg, HLAJENJE raODAfM PEĆ^ u cerh^lno no tr^ gonva ^ eljei 01/723-74^4 , kombinira- 40.000 caU • POSLOVNI STIKI . > FESST PE Stritarjeva 5. Kranj Nudimo vsa vr^to posojil ugodne obreetf. 04/23ft.79-79 Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene m upokojenu ludi 09. do 50 % obre m en i tve. star kredit r^i ovira. Će niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasfnge za vozila sUra do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske ftevilke: 041/750.560, 041/33 fax; 02/252-4&-23 ■ukerK f««»'! \ p.. Mli«(Ma «I 23. UsnBO' GLASBILA PRODAH DIATONIĆNO HARMONIKO. Melodl- (a. oevsko ozvočenje 2x500W, 9 041/88&-085 I* • f 26 MALI OGLASI, ZAHVALE i nfo (S>g'glas,s i GORENJSKI GLAS petek, 16. decembra 2005 ŠPORT, REKREACIJA PfiODAU SIM>ĆI • «taro za novo. ze^ ugoflne cene. komsifsKa prxtaja ostald flm&Ko äpoflne opreme, RkiMn. ö.o.o.» Koknca, od 15. do 19. ure. » 04/204-91^1 iurt SMUÖI ELAN, 160, oKovie, Dalles in sm. 6dvl|i it 42-43, visoki, moznosi rM. rkagiba. «04/25-11-675 sn8e4 HOBI PfWDAH ZNAMKE RS, I99t • ?000 komolot, ilustriran« d(K>«nice, siotlne RS 92: 10. 20, SD. « 04/2d3-1&-»3 UMETNINE, NAKIT MODAM Silke, naravni rnoth/i na ptainu. okvir- }ana. ugodno od 60.000 STT dal}«, 9 04/^52-13-74 S110O« OBLAČILA PfiODAH 2ENSKE BARFTE. dvojr«. veö t>arv. 04/531-52-04 ivU6 OTROŠKA OPREMA PRODAy OTAO^KI AVT0SEDE2. za aim- bobćr>o cano, 9 031/311-935 snei« ŽIVAU IN RASTLINE PRODAy KUŽKE. m«iančk«, majhne rasti, 04/514-62-44.031/545-085 snu» PTIČKE, K^aräc«, 9ai9D6kd, agapof' nese lnz£jc«. • 041/640-792 6ii«7r PODARIM 9 MESECEV, slarsga Ovčiaka, S KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAy ODJEMALEC SILAŽE, Strautman na 3 no2« iri rotacijsko kosilnico SIP, bntev 190, 9 04/25-11-670 »iies? TRAKTOR, Ursus 03V293-77« KU &I9M1 VAKUMSKO ČRPALKO, 2A W&stfatlia moUni stro] in pulzator, 9 04/516-23' $iaoio KUPiy NAKLADALNO 031/791-483 CO NSP. PRIDELKI PRODAM 8R1N0VE JAOODE, C9la z/na aH stisnjena, car^a 396 SIT/kg. 9 04/$i-32'76ö »12015 ČISTI, domaöi Dnn^av^c po ugodni c«n(, • 040/883-670, 031/S2&.904 6liBd3 EKOLOŠKO, pndalan krocnp^r, oves, hru^kovo i^anj« In vce JS, 9 041/712-715 6118» PRODAM OVES, 9 04/233-1840 tim? SUHE HRUŠKE, slhe, nad 5 kg Oflpetem na ctam, • 04/51204-65 sii«38 VINO, ovkćeK, b«lo nz)ir>9 ter do^noj^ valno korito za tro$itnU(Vlkon In Čredna, možna dostava, • 041/83CM61 VINO, cvić^, jgodna c«na in domače zgani«. Sr. Dobrava 14, Kropa, 9 04/533-66-19_snw VZREJNE ŽIVALI PRODAM 1/2 MESA. od mlad« telice. krmijene s senon^, 26.12.05. 9 04/57-20-137 BIKCA, knž^egft. tdiXega 100 kg, M 04/25-22-669 tnus BIKCA. sar&ga 10 dni, sl-rri^rlaho staio 14 dn n sniertäko DO tali Mm. B 04/57-23'1 Oe eiKCA, siman(a(ca starega tn tedne in dva ĆB &ikca, 9 040/667-335 «inm 8REslE KRAVE, in lelice simentalke, Jenko, 9 04/252-26^6 uson BREJO KRAVO, sirrentalko, br«io meaeoav, 9 031/307-154 &ii ča BIKCA, 04/255-17-05 10 dni, 611 ČB BIKCA, starega 10 dnr ^ križanca, 031/671-659 61?»» ČB TEUCO, brejo lak. Predoslie 65, mesecev, Koren-04/204-12-71 611 ČB TELIČKO. 04/257-22-33 6 mesecev, 61IO&6 ČRN0-6EU, telički, stan 14 dni, 041/376-911 6»tft« OVA PUJSKA. 5. Smlednik »119M JEDILNI, In kmlint krompir, pienlco^ lećmen, bazdn za mleko 3001, Sp, Bitnje 21, «041/337-S18 6>»30 KOBILO, šeko, brejo, B 041/734- 112 &iim7 KRAVO, po leletu m teleta 140 kg. 041/575-259 61 (M? MESO. ocK^nih rrldditi zajcev al ic« za pleme, ja/kic« v začeiku nes* nosti, B 04/255-14-67 si20?4 MLADO KRAVO, po tefRvi. B 041/612-096 iMw MLADO OVCO, žensko za nadalinjo rejo ali zakol. B 04/232-55-36 »nsor PRAŠIČA, težkega 170 kg, Veissovo, B 04/25-22-004 Ski^« PRAŠIČA, težkega -coa 160 kg, domača krma. B 04/53-33-237 v ms PRASiČA. domaća krma, 11 siMai PRAŠIČE, ')esenca'. za zakol, d> ma6a krma, B 04/&7-21-7e6 siiOi6 PRAŠIČE, različno težke, možna 041/724-144 «IX M RJAVE IN BELE KOKOŠI, v začatku nesnosti, vse cepljene. Prodajamo vsak del. 6, • 17,. sobota 6, • T3. ura. Penjtnina/sfvo Gašpeflin, Moste 99 pn Komendi, s 01/83-43-566 EUfiie STAREJŠO, kravo 04/510-17-92 zakol, eiiBOi TELICE. aimenlalk«. visoko &r«je, 04/S80-16-24 61200« 1^UC0, simentalko. brelo 8 04/259-13-26 siie^d TTUCO.Slvo-riavo, 04/252-17-39 7 mesecev. 51I9?0 TEUČKO,»lm«ntalko, 04/572-35-45 10 dm, &iias3 TEUČKO. Staro en teden, B 04/252- 11-82 61107« TEUČKO, simentalko 04/252-21-26 14 dm, filTQIi TELIČKO BP, staro teden dni, 040/518-409 &170 2 TEUČKO IN BIKCA, ämentatca, stara 3 tedne, B 041/731-974 &12016 ZARADI PROSTORSKE STISKE, ugodno prodam d-masečne^ žrebata, potomca angloarabke, B 041 /205-524 S12019 2REBIC0, lipicanko, stan? 8 s oa&jriL B 041/67-54-53 ŽREBIČKA, islandsKa, z n>dovnikom, 2 kom. prodam dobrim ljudem, B 040/202-344 ^EBIČKO, 6^0, toplokivno, staro 6 m9Secev, B 04/51-9^172, 041/85M75 swe KUPIM BIKCA, dfmentalca, sarega 14 dni in br^io k/9vo sImentaPKo, B 01/381-30- BIKCA, simentalca, stanem 14 dni. 04/257.11-63, 041/922-679 6it»- BIKCA, 81 mentale a, kg.B04l/952-6l8 do 100 6i20oe BIKCA, &mentalcaod 120do 150 B 04/533-65-70 BIKCE, In tel^ke od enega tedna do enaga leta ler kravo la pleme, B 041/657-906 6n9CO BIKCE, kn teličke tetke do 2S0 kg, B 041/77-08-52 S.2030 KRAVO, simentaiko. B 041/389-229 OSTALO 4 do 5 lef, 611950 TRGOVrNA KOROTAN, d.0.0., STn> ževo 20, Kran}, prodaja vs« sa kohne: Kaša, jeipranJ. česen, čebula, začlnv be. črevB, ovrtki za salame, mesorezoh ce. konkurenčne c&ne. Pridno va^ lenil, B 04/20-24*335 TRGOVINA KOROTAN, d.o.o,, StOh žavo 20, Kranj ima na poni>dbi steklenice različnih obliKinv^iKosti ler zamaši. ^av tako ima na ponudbi i« velk ko drugih ariikkrv za hiio in kmetijstvo. Vabljeni!, B 04/20-24-235 PRODAM DV008N0 PR^OUCO, prevoz duahkonj, B 041/67-54-53 6timi MLEČNE, kvota, B 04/252-16-10 MLEČNE, kv«te, B 04/513^2-15 «19M« MLEČNE, kvote, MLEČNO KVOTO, najboljdemu oonuCniku. 9 031/886-556 »nsei KUPI« MOČNEJŠO, 9ovejo uzdo • kocno, oopoUan, B 031/804-916 entid ZAPOSLITVE NUDIM ZAPOSLIM NATAKARICO, zaželene zKu$n>e. Eriavsek Zvone 3.p., Sk>verv skac, 39. Cerklje, B 04/252-91-30 guasfi S E AWAY group NavliCno podjele zapoali osebo na delovnem mestu: FINANČNI ANALITIK Razpisni pogoji: • Ekonomsko poslovna fakulteta VII. stopnja, smer finance - tri lata delovnih izkušenj - poznavanje mednarodni računovodskih sta nda nfov • doöro poznavanje MS Ofiloe • aktivno znanje angleškega jezika - odločnost, motiviranost. damo^ldaüvnost. Ponudbe podljlte najkasne^ do 21.12,2005 po poStI na naslov. Seaway Group d.o o.. Pot na LIsk» 2, 4260 Bled snpo^poil:!: polona. km>ak^86a wdv.sl BAR, v centru Krania iič« deki« za dek) v strežbi, ooQOj oolnoleH^ost, Jus Rok s.p., Reginčeva 4, Kranj, B 041/420-816 $11911 COCKTAIL BAR APROPO, UubJians-ka 4, 8led, nudi delo v strežbi, B 04/57-44-044 517037 IŠČEMO, sirT>pat«no dekle za delo v sirežbi v popoldanskem čaau, Kamazi, d.o.o., Cesta na 8rdo 30, Kranj, B 031/BtB-780,041/3S&051 REONO ZAPOSLIMO, siaicfcala, potrebne delovne iskuinje, Kralievi mignon, d.o.o., Gasilska 39, Šenčur, 04/281-77-77 tM979 V PtCERUi, v CerkJjah zaoodlimo pi-copeka, Inlerirend. d.o.o., Hotemaže 50. Preddvor*. * 041/692-821 iutoe Z 6LE0A. ali bl^nje okolice zaposlimo pripravno žensko za pomoč v kutiinji, Restavracila Okanna, LJubliariska 8, Bled. B 04/57-41-456 5iro?6 ZAPOSLIM, dakle v stražbi, pogoji: urejenost In praksa, Sirena pub, Kidričeva 87, Škoiia Loka. B 041/71 13 site« ZAPOSLIMO O EKLE, z gostfnsko solo. House bar, Janez ćebašek s.p., Prebaćevo 57, Kran), 9 041/208- 5(1985 NUOIMO VAM, dobr^ plačilo za trtenje izjemnega tizio)erapev7skdoa pnporrtocka. Delo je organizjrano in poteka dopoldan. Medical line, d.o.o., Maistrova ul. 18, Kamnik snoo? ZAPOSUMO, dobre prodajaJce za prodajo na lar^nu. Nudimo ugodne poQOte m dober zaslužek. CMgit^ia, Marko Po!-ianec s.p., Sebenje 44. Križe, B 040/71&COO, 041/721-657 ZAPOSLIM, NK delavca z veseljem do deia v mizai^ delavnici, Jože Svetaij s.p.. Kranjska c. 27, Šenčur, B 04/2S-11-100 6tiee9 ZAPOSLIM PRIZE RJA/KO, Frizerstvo Polona, Smokuč 17E, Žinjvnica. B $11Q78 ZAPOSLIM KOVINARJA, s sred-njeioiako izobrazbo In po možnosti z znanjem pro^miranja na CN& strojih. Zaželena starosi do 38 let. Ropret. d.o.o., Hotemaže 47a, Preddvor. B 041/672043 snM2 ZAPOSUMO, strojnega tehnika In Ot^ ükovalca kovin. }4ima Belehar, d.o.o., Savska Joka 21, Kranj, B 04/23S-20- 40 511871 ZAPOSLIMO SLIKOPLESKARJA. taaaderja z izku$niam< ali brez. Burgar Mitan s.p., Spodnji BmiK 81, C^fkl^e, B 081/318-235 ZAPOSUMO OPERATERJA, {M/2) na CNC obdelovalnem cantnj onx^na s prakso. Ponudbe pošljite na Plamtex. d.o.o., šubičeva 1,1234 Meogedsn»r3 ZAPO^MO PEKA, ter priučimo in za-po^no msde^ cnd^egs ärte za peka e ckok« Bleda, zanesena cenonf« ai pol^ icna sola, Poloma Ranka, d.o.o,, Tr^taw K9 43. Bbd. B 031 /39S-64S sim ZAPOSLIMO STROJNEGA TEHNIKA. (M/Ž) ali inženiila za delo na CNC oddekku orodjarne. Ponudbe podiJHe na Plamtex, d.o.o.. šu^čeva 1, 1234 Mengei ZAPOSLIMO VODJO PROIZVODNJE. (M/2) v predelavi termoplastov, Ponudbe pošljrte na Plamtex, d.o.o., $ubičeva l, 1234 Mengei etisN liÖBM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, iiče dek>: pomoć pn učenjtj, B 040/381- 295 tii0is INŽENIR, fsče delo na vašem domu, in^njkcUe matematike, fiilke. elektro- IšČEM DELO, roga slarejil^i m vea gospodinlska dela, 40d n twinih 040/786- MM23 IŠČEM DELO, kot varuSka otrok ali nega slar. osebe na vasem Oomu, šk. Loka. B031/88S-350 »im» IZOBRAŽEVANJE ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA. ^ mo6 In svetovanje za vse stopnje, pripravo na maturo, prevodi. Mentor. Trbič ft.p., Žanova 34, Kranj, B sil STORITVE nudim BELJENJE, hitn? In kvairtetno. Roman Nanil^ls.p.. Šodkjeva 19, Kranj, B 61167) MASAŽA NA DOMU, klasidna švedska, delna, Irad. tajska in refleks, masaža stooal. Pn^mocija v mes. dec. In jan. Marko Šenks.p., Belska C. 17, Preddvor, B 031/214-538 anMd MATEMATIKA IN FIZIKA. natan6r>o m hitrg $ pr^fesorjern, nudi EMAGBA. Resnik s.p., Milje 67. Visoko. B 04/28-31-145, 041/&84-861 51 (M I VPIS v JEZIKOVNE TEČAJE 2008, ne meč ina, angleščina, francoščina, Švicarska šola. Pot v Bllnje 18, Kran), 04/23-12-620, 041/440-793 lehnrKö,.B 04^^2-65^2 ällBSi IŠČEM, administrativna dela, občasno ali redno. 5em hllra In z^ealjlva, imam veliko Ukušenj, B031/822-948$n»M DELO, na podr. elekin^tehnlke TK, in-Strukćii In prevajam iz a/vgieškega jezika, s 031/323-235 6itB'9 DUO BON-eON, iiča delo na oUetni- cah, porokah m drugih prireditvah. B 041/582-367,041/6»6-277 «11»^ DUO ROLO, išoe delo na obletnicah, porokah z zabavno in domačo glaä>o, B 041/224-907 »ii»«7 liČEM, honoismo delo, lahko dop> Idan ali popoldan, vesten, B 040/201-294 $11922 IŠČEM DELO, varstvo In pomoč pn re-habdilaci/l starejSih oz. bolnih na vaiem domu - Kranj in okolk^a, S 041/599-821 siissi IŠČEM DELO. pomoć v gospodinjstvu, čiščenje, likanje, varstvo otrok, ob. CertOie, B 031 /247-418 si 1 u^ 0BŽA60VANJE, in podtranje okrasnih m sadnih dreves z odvozom po- ddega in obrezanega matenala. Vin* cencij Šubcs.p., Zg. Bitnje 14,ŽaPn^ ca.B05l/413-373 si>s» PRONET, d.o.o., C. tak^ev 39, Kranj nudi cel09ln@ rešitve $ ppdroćjd računovodstva in llnanc: into rešitve, vodenje računovodstva, slontve tzraći.h na plač, svetovanje pri poslovanju. B 04/28-00-800 SH21« SENČILA ASTER IKS, Rozman Peter S.D., SenIćno 7, Križe, tel.: 59-55- 2ASEBNI STIKi fščEM. resno družabno pomoč • zaželena ženska, sem voznica, s 04/20-12-181 611Q2' ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, posreduje za poštene zveze, vse sl^rosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj ae Vas še vači, B 031/505-495 RAZNO ro- 170, 041/733-709; ža lete. lamelne zavese, piise zavese, ko- mamlkl, ma;l zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. sveče, cvetje in darove za svete maše. ZahvaJa g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za za» pete žaloscinke, sodebvcem Ručigaj • Brumec, Navčku in vsem neimenovanim. Id stp >q leno Msoremili na nieni zadnii ooti. Žalujoči: sin Jože in hčerka Anica za družinama 28 info@g»glas.si GORENjSKl GUS petek, 16. decembra 2005 Anketa Bolje petarde kot mamila Ana Hartman Prednovoletni Čas vsako leto zaznamujejo tudi petar-In druga pirotehnična sredstva. V tokratni anketi de smo vas spraševali» kaj menite o tem in ali vas pokanje moti. F«ta: Cetazd Franček Bohanec, Gorenja vas: "Razumem, da ima mladina veseije s pokanjem. Bolje petarde kot mamlia. Proti petardam nimam prav nič, če jih mečejo varno, ne pa da ustrahujejo druge/ Marinka Šinkovec, Železniki: "Absolutno sem proti metanju petard. Škoda denarja. Ne vem, kje mladina dobi denar zanje. Pokanje bi moralo biti dovoljeno le za sil-vestrovo, ne pa da zvečer poka pod najim oknom." Alež Solar, Železniki: "Ko sem bil mlajši, sem metal petarde, sedaj pa ne vidim več veselja v tem, moti me pa tudi ne, Če jih drugi mečejo. Naj Imajo mladi veselje, če le s tem ne Škodijo sebi ali drugim." Andrej Krajnik, Skofja Loka: "Če mladi mečejo petarde po pameti in v mejah normale, me načeloma ne moti. NI pa prav, da jih mečejo med ljudi. Sicer pa se mi zdi, da je zadnja leta pokanja in petard manj.'* Grega Tanšek, Sko^a Loka: "Metanje petard me ne moti. če je le v mejah normale. Tudi sam sem ime kot otrok veselje's tem. Zdi se mi, da je pokanja pred novim letom vse manj. " Jaslice sedemsto ovcami Virtko Pfajfar s Srednje Bele je na več kot dvajsetih kvadratnih metrih površine postavil jaslice s sedemsto ovcami. "Vedno sem si želel v jaslicah toliko ovc, da jih nihče ne bi mogel prešteti," pravi. CvTTO ZAPLOTN I K Srednja Bela • Ko si je Vinko pred leti ogledoval jaslice v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, je začel razmišljati o tem, da bi tudi sam na praznem podstrešju hiše postavil enako velike ali še večje. Pred petimi leti je prvič postavil većje od običajruh, potem jih je vsako leto dopolni]. Letošnje zasedajo več kot dvajset kvadiainih metrov in so večje že od marsikaterih cerkvenih. V njih je več kot tisoč "delov", med njimi je sedemsto ovc in ie okrog sedemdeset drugih figur, hlevček, potoček, kapelica, votlina z di-vaijema» vodnjak, hiše, cerkvi (ena je maketa belske) ... "Vjaslicahsemsi vedno želel Vinko PfejfarobjasHcah. toliko ovc, da jih nihče ne bi mogel prešteti, ali da bi se naredil okrog tisoč petsto, ne- drl" jih bo po svečnid. Rad misli vse leto. Ko gre v gozd, komu ob štetju zgodilo tako, kaj za doma, ostale za sorod- jih pokaže tudi drugim. lani ogleduje, icaj bi bilo dobro za kot se obx>k()m: ko jih štejejo, tiike in prijatelje. Izdeluje jih je bil še posebej vesel obiska jaslice, in ko jih po svečnid zaspijo," pravi Vinko in doda- iz mavca, sam jih tudi barva, kranjskega dekana Stanisla- pospravlja, Že razmišlja o no- Letos je jaslice v prostem va Zidarja. "Vsakdo jih lahko vih. Prihodnje leto bodo še ča-su po službi postavljal pol- pride pc^edat," pravi Vinko, večje, z dvema planinama. ja, da mu je prve, manjše ovce naredil sovaščan lože Štefe, potem se jih je lotil drugi mesec, s postavitvijo je tudi Član društva jasličarj^. eno dolino, več votlinami, sam. V zadnjem leru jih je končal okrog Miklavža, "po- in poudarja, da na jaslice novimi figurami ... »r^uGODNA NOČNA SMUKA vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA od 9. do 16, ure mmommm m vsm d!* I i tolarjev »eč na strani 17 vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Kaže na suho In predvsem v višjih legah tudi vetrovno vreme. V nedeljo je možna kakšna kratkotrajna snežna ploha. af^c^a fiS 3»okotje, Ur 2842*221 (04) 2022>222 (0S1> 30^909 'mmKmvm 1-ax- (04> 2842 (04> 28'<2 (VruKfiw* mmm C DO^ mdl okr on | ki jo bo daroval za bolnega otroka. Glasbe bo obilo, obljubljajo pa tudi glasbeno presenečenje. V Tivoliju bo 21. decembra ob 21.30 koncert New Swing Quarteta in the Golden Gate Quarteta, Tereza Kesovija bo z dalmatinsko klapo in simfoniki navduševala v Tivoliju ob 20. uri, dan kasneje, 25. 12. pa se obeta zanimiv Dick & Greta Show v ljubljanskem klubu K4. Soul Central (Timmy Vegas) bo istega dne na božični zabavi v javi, kjer bo zabava na dveh plesiščih. Izbruhov Bazen v Kranju pa vas danes ob 21. url vabi na od Francina Možgani, bend iz Novega mesta, kš zagotavlja žur, jutri pa na videoprojekcijo Darvinova Nočna Mora (Hubert Sauper) • ravno tako ob 21. uri. Zvezde žarijo pri Avseniku Pri Avseniku v Begunjah bo spet veselo. To nedeljo, z začetkom ob 18. urL prirejajo tradicionalni narodno- zabavni božični koncert "Zvezde na nebu žare" z voditeljico Ingrid Antolin. V svet narodnozabavnih melodij vas bodo popeljali Gorenjski kvintet, Karavanke, Korenine, Marko Pezdirc in Zlati muzikanti, Triglavski muzikanti in drugi, Nastopila bosta tudi čarodej Toni Mežan in Lana Valjavec, ki je ogrela srca občinstva in žirije na Prvem glasku Gorenjske. S. K. Gorenjski prijatelj RAniOSOR.\ Radio Sora d.o.o. KapucinsKi trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 x: 04/506 50 60 e-mail :info(gtadiosora .si 89.8 91.1 96.3 PETEK 16.12.2005 TELEVIZIJ A\ Na male zaslone prihaja druga sezoria priljubljene nanizanke Hotel poldruga zvezdica. H Dominik Frelih d sedmega januarja bomo na TV Slovenija i ob sobotah zvečer spet lahko gledali priljubljeno humoristično nanizanko. Scena se ni spremenila. Se vedno se vse dogaja v hotelu Rubin. Da je imela prste pri i?cenari-)u tudi Vesna Mil^, se vidi Že v prvem delu. kjer se vsebina giblje na meji med erotiko in gledališčem. Poleg nje so bili scenaristi še An- Barbara Krajne in Sabina Kogovšek. / Fote: arhiv skevcmr«! dre j E. Skubic, Zdravko Du^ in Marko Kurat. Reži- cev. 'Vsako epizodo je gleda« pa tudi veliko starejših. Moja izčiščenimi dialogi," je pre-ser Slavko Hren nam je po- lo okrog joo tisoč Slovencev, želja pred novim snema- pričan Slavko Hren. Snema-vedal, da se mu je kol izkuš- To je Številka, ki je ni dosegla njem je bila, kako zadržati Ii so poleti in sicer v dveh nja prvega leta zdelo najbolj nobena druga serija naSe tako slojevito publiko in dneh eno epizodo. To pome- fascinantno, da so uspeli po- produkcije. Gledali so jo tako kako nasmejati ljudi z neko ni, da so morali biti zelo do-vezati tako Širok krog gledal* otroci, kot tisti srednjih let, soijo, da ni vse tako burka- bro pripravljeni, §ko," pravi Slavko Hren. V vseh epizodah se lotijo nekega problema, ki ima svoj zaplet in razplet. Od tega, da pridejo iz Argentine lastniki hotela, ki so ga dobili nazaj z denacionalizacijo, do tega, da se v hotel naselijo domnevni teroristi. Zgodbe nimajo neke realne osnove, pač pa gre za imaginarno konstrukcijo. "Želeli smo jih povedati na duhovit način z igralci, ki to znajo. Kot zdaj vidim, nam je uspelo celo bolje, kot pa prvo leto. Tovrstni žanr potrebuje zgod» bo, ki teče jasno in dobro, brez velikili filozofiranj in z Voditeljica na Prvi TV, vzorna študentka, članica skupine Select • Tanja Rotovnlk. iy Alenka Brun anja Rotovnik je študentka podiplomskega magistrskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sicer že diplomirana ekonomistka. Vzporedno s Studijem dela kot voditeljica na Prvi TV, slišite pa jo lahko tudi na Radiu Gama MM in Mojem Radiu. Ljubi dinamiko in izzive, zato ji ni težko zapolniti dnevnega urnika. V preteklosti se je preizkusila celo v vlom fotomode- la, sedaj pa ta čas raje posveti glasbenemu ustvarjanju v okviru skupine Select Ker je del njenega življenja tudi privrženost plesu, jo najdemo tudi kot učiteljico plesa, svojo plesno pot je začela z baletom, nadaljevala s standardnimi in ladnsko-ameriškimi plesi, kasneje pa jo je navdušil show dance, Kar najde prostega časa. ga sicer najra* je preživi s prijatelji, čeprav se velikokrat posveti tudi igranju kitare in slikanju. Če pa bi jo vprašali, kako je z njeno ljubeznijo' do čokolade, pa bi se samo zasmejala. Rodio Triglov® frr\ CöftAj/k»^ PM ^lo/ek ^ttnykt ingttv Jesam, AP^, Irp l^m Ctfvn Jew«» STEREO. R03 na frekvdncdh: 96,0 GORENJSKA 89,a• Jesenice, lOi.S-KranJskaGora, I0i,1-8ohim Splet ljudskih CTV - Gorenjska televizija je v sklopu petkovih večernih oddaj Splet ljudskih pripravila kar dve posebni oddaji o Akademskem pevskem zboru France Prešeren Kranj. Prvi del dokumentarne oddaje bo danes ob 22. uri, ponovitev pa jutri ob 1T.30 in v ponedeljek ob 16. uri. A. B. Bar odprt še 48 ur Finalni teden v 6dru je še bolj napet in razburljiv. Andrej in Mišo sta namreč od ponedeljka do četrtka od ži. do 01. ure zjutraj tekmovala, kdo bo s svojo ekipo, ki šteje po štiri člane, zaslužil več. Ekipo pa sestavlja- Andrej l^sta pr^lvela 1« jo študentje, ki so izbra i le eno noč pod isto streho, f jih izbra i Gaber, MIŠo in Ar)drej. Celoten promet, vseh Štirih dni, se je spremenil v glasove. Do zaključka redakcije še ni bilo jasno, kako se bo vse skupaj izteklo. Znano je le to, da $ta fanta izredno tekmovalna. Skratka: celoten promet štirih dni med 21. in O). uro se bo pri posamezniku delil s >50 tolarji - kar je cena za klic glasovanja in dobljeno Število se bo prištelo glasovom, ki jih bo prejel tekmovalec v sobotni oddaji v živo. A. G. Deset minut s kladivom v prejšnji oddaji Avantura sta Ana In Taiji gostila Vilija Resnika in Katjojevšek. Zgokardi so se podili po slovenski obali in zgodilo se je, da je Vili odloČil o poražencu. Stava ]e poražencu obljubljala vožnjo s kladivom v zabaviščnem parku. To ]e zanimiva naprava, kamor te prive-žejo in potem te vrti na glavo in te povzdigne veČ kot 40 metrov v zrak. Ko so jo naši Junaki zagledali, so vsi sku- paj kar malo utihnili. Katja si je skoraj premislila, ampak ko je videla, kako Ana in Taiji pogumno sedata na stole, si je premislila. Na napravo pa je s cmokom v grlu Šel ko tudi Vili. Kako so preživeli to čudo In kaj je rekel je bilo ene največjih mor v njegovem življenju konec, boste izvedeli v naslednji oddaji AVANTURA z Ano Bešter in Taijijem Tokuhiso na TV PIKA. D. F. ODI gledali so In ocenili Stefania 6o|IČ, naj cool bejba 2005 BAR (POP TV) Plus: ResniČnostni Šov se mi zdi zadetek v polno. Zelo je zanimiv, rada si ga ogledam. Navijam za MIša. Minus: Zdi se mi, da Šov podpira alkoholizem in ima s tem negativen vpliv na mladino. 1 23 5 Od 26. do 30. decembra med 17. in 20. uro v avli Mestne občine Kranj ^kupdj 2 Cüienjskim Qla^oin l>i)mü k/aslli GIov prdznifni dtcvcščck. sc noi^morno ^ImvjIi In iJgOlli ludl nd^radc. UsivjrJli burno •ptav ^^ LOM Ud dm VSAK DAN ODLIČNA PONUDBA IN PRIJAZNA POSTREŽBA Svinjski POSTR£ŽNO, rd2lični dobavitelji, 1 kg Sir Gouda P0STRE2N0, Oldenbura^r, 1 kg '^EŽE PEČENO MESTU'. Ananas Hrenovke v naravnem ovoju POSTREŽBO, MIR Gornja Radgona, 1 kg SPAR SLOVSNgA d.o.o. Uublian«, LetahSka ce«ta 26 Poriüdba velja od 15.12. do 20.12.2005 oz. do prodaje zalog Napitek breskev 25% sadni delet 11 VEDNO VAS VODIMO DO NAJCENEJŠIH IZDELKOV. NAJVEČJA IZBIRA BLAGOVNIH ZNAMK V SLOVENIJI! I 5 k-. SPAA SLOVENIJA 4.0.0. Liubhara. LetaJiška MSla 26 Ponudba V9lia od 15.12. do20i12.2005 oz* do prodaj« zalog 06 NOMIN aOR V G PETEK 16.12.2005 GOf^DŠlNIK Takole čez palec, na pov- nes je vse diugače. Branko in prek, je ielos zanesJiivo za Zoran sta "pospravila" pisar» tretjino manj "prednovolet-nih" zabavljanj. Zakaj, ne vem. Verjetno se poziia poli- pravSnie volje! ni. Peler pa je Vsem obilo ^n uprave, kondicije in tično gospodarski zastoj ob Vse to, in še okus ter sre^o začetku leta. Hm, ali paČ kaj pa je imela naša nacionalna drugega. Slika Branka Remi* kuharska ekipa na Salon Cu- ca, zadnjega šefa Živil, in Pet- linaire Mondial, svetovnem ra Zavrla, včasih njegovega kulinaričnem tekmovanju v pomočnika, po najbolj no- švicarskem Baslu. Svoje gas* vem p dana uprave v Merca- tro znanje so dvakrat ovenčali torfu, niti ni tako stara. Nasta- s srebmo medaljo. Nagrajeni lajeobodprtjulntereporta.tT- so bili v pripravi toplega me- govine v Supemovi na Sav- nija treh krožnikov in v pri- skem otoku, nekoč Gorenj- pravi hladnega programa. skem sejma Branko Remic Ekipa kuharskih "mojstrov": Vida in Zlatko Kavčič je tiste dni še pospravljal v Alenka Kodale. Borut )akič, Toplice in pred dobrinii loo za predikate, so^ razvili tudi podjetju m svo)) pisaiiu, Zo Janez DolŠak, DaniJo Kozar, ran Jankovič je bil še prvi v Matjaž Cotič, ki jo je tudi letos gosti "trenirala" izpeljavo tekmovalnih krožnikov. Zdmže- "glaži". Tako žlahtne moj- stro%ine Mikr^ in Marjana tt- najboljšem sosedu, Peter Za- vodil Mitja Pozderec, je ku- vanje naše avtohtonosti, pred- sti večer nismo zaixtali v po-vrl pa je v Mercatorju zelo halniceviielavkonkurendio pisanega in svetovnega Iren- polnosti. Žal. Čedni Urši Cvi-trdo delal kot §ef maloproda- nacionalnih ter lo regional» da je büo vodilo. Zlatovšdca, lak, iirednid revije Pet zvez- Branko Remic, Peter Zavrl Milan Krajne, Urška Cvilak in Marjan Simčič je- Prijateljsko sta se aasmeja- nih ekip z več kot 300 kuhar- ribja klobasica, marinirane die in odlični poznavalki vin- la in si rekla, zakaj je kaj bilo skimi umetniki. "Ja, gastro- gamele v lapenadu iz posuie- ske ^odbe, je uspelo nasrne- in zakaj kaj ni uspelo in niko- nomija je zanesljivo svojevrst- nih paradižnikov in oljk je jati vinaska zvezdnika nav- li več ne bo. "16 let sem mu na umetnost!" je samozavest- bila hladiia predjed. Na glav- kljub steklenemu spodrsHa- bil direktor, zato je tako uspe- no pribil Mitja Pozderec na nem krožniku so ponudili go- ju. V poslovno pomembni §en,..." smo se smejali Bran- jutranjem zajtrku na GZS-ju veji medaljon v porto omaki, druščini diamantnega dona- ku Remicu. In potem smo šli pri predsedniku Jožku Čuku nadevan telečji file z zeliSd in torja ekipe kuharjev sta na- skozi zgodovino od Centrala, in se z ekipo postavil za srebr: jurčki s krompirjevimi štruk- zdravila tudi zakonca Vida in $rebrni kuharji Mari, Berni, Janez, Barbara In Dani Delikatese, pripojitev, združe- no sliko. Pred odhodom v Ba- Iji, proseno kašo in zelenjavo. Zlatko Kavčič, prvi bankir vanj, prvega Mega marketa, sel se je kuharska ekipa pred- Sladica je zmagovala! B«li čo- Slovenije. Arhivska čaša se trgovine na Drulovki,... Da- stavila na Bledu v hotelu G H koladni müsse z lešniki in vidi. Kaj vse se bo godilo _ malinov sladoled v medenem prihajajočem letu. pa se §e ne vaUju. Prima! Kulinarični več- da videti. Bo nedvomno zani- ^ 4 J t « Vinoteka in vinotoč Kranj, Cesta Sta^ieia Žagarju 53.(bh'iiOG) Delovni čas: 10-f 7, petek 10-f8. sobota 9-12. Telefon: 234'3^S9 Lastete parkirni prostor! Prodaja toćetiih i» buteljčnih vin Pćdjetnikif Vgodeiinakup(laritnih ročk, količinski popust er Sta pospremila "vinorejca" mivo. Za oba, tako za Zlatka Milan Kninc iz ljutomersko- Kav^ča kot za Janeza Bohori- ormoških goric in Marjan SimtiČ iz Medane v Goriških ča, prvega v ki so ga kot "zvezdnika" obstopiie dame, I brdih. Dve regiji, dva odlična Man, Bernarda in Dani, ki so j vinogradnika, le da smo od večerjale v dnižbi Barbare \ vina imeli bolj malo. Spodrs- Gunčar, direktorice STO. Ijaj večera so bili namreč ar- pred leti prve holelirke v Živi-hivski kristalni kozarci, ki lih. Sijali so kot včeraj Pobia vinu niso dali svobode, Ce se luna-Sčip. Gorenjska banka Pred nakupom je obvezna brezplačna degtistacija je vino v zadnjih 15 letih teh-i nološko izpopolnilo, odležalo, ? maceriralo, nefiltriralo, sušilo Čudovite dneve. pa je gostila imetnike zlate Aktive. Bodite aktivni skozi te HOROSKOP TANJA in MARICA i» Oven (213. - 21.4«) vlalo se vas bo začelo lotevati malodušje» saj boste hrepeneli po dobrih starih Časih. Le ka] vas zadržuje, da se ne bi sprehodili malo po preteklost», saj bi s tem dali na plan stare želje in jih tudi končno začeli uresničevati in si delati prihodnost. Bik (224. - 20«5«) Avantura se vam približuje z neverjetno hitrostjo. Ljubezen boste skušali vzeti za čisto nekaj samoumevnega, čeprav vam bo tihi glas govoril čisto nekaj drugega. Pustite se presenetiti. Dvojčka (21.5. - 21.6«) Odločili se boste za lažjo od obeh poti, ki pa nI ob* vezno tudi boljša. No ja, tudi po ovinkih In klancih se pride do cilja. In kadar si želfte nekaj dobro opra* viti, vas nobena ie tako velika ovira ne zaustavi. Rak (22.6.-227.) Veselili se boste nepričakovanega denarja. Prijateljem boste pomagali reševati težave. Na delovnem področju vam bodo končno prišle prav vaše dolgoletne izkušnje. Kljub skromnosti boste ponosni na sebe. Lev (237. - 23.8.) v naslednjih dneh se vam bo nabralo kar nekaj težav, kar pa vam ne bo vzelo upanja na boljše. Pogovor z določeno osebo vam bo odprl oči in na pretekle dogodke boste začeli drugače gledati. Takrat pa le pohitite, da ne bo prepozno, saj je zamera vedno večja. Devica {24.8. • 23.9.) Težave boste skušali odpraviti z nasmeškom in veliko mero dobre volje. S takimi in podobnimi Izzivi se boste spoprijemali brez omahovanja, kajti pred vami so trdni cilji, ki so dobra naložba tudi za prihodnost. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Takoj se morate znebiti notranjih strahov, Strah vam vsak problem naredi Še hujšega in večjega. Oseba nasprotnega spola vas bo povabila na daljšo pot. Odzovfte se, saj vam to prinaša veselje. V kratkem obdobju se vam nasmehne sreča. Škorpijon (24.10« - 22.11.) v nadaljnjih dneh se vam obeta veliko novih možnosti tako zasebno kot tudi poslovno. Razpeti boste med različnimi nasveti In hkrati z zavestjo, da je prava odločitev samo na vas samih. Usodi se ne boste upirali in uspeh 'mate zagotovljen. Strelec (23.11. - 21.12.) Uživali boste z zavestjo, da je življenje prekratko, da bi se o b rem e n jeva I i z nepomembnimi zadevami. V celem tednu boste skušali Čtm več storiti za sebe, tako na duhovni ravni kot tudi drugače. Darilo vas bo presenetilo bolj, kot si mislite. Kozorog (22.12. • 20.1.) v naslednjih dneh se vas bo držala sreča. Vse slabe izkušnje iz preteklosti bodo pozabljene. V iskanju pravih poti boste večkrat prijetno presenečeni in to vam bo Še boij utrdilo samozavest. Vodnar (21.1.-19.2.) opravki, ki jih boste imeli z uradno osebo, vas bodo najprej spravili v slabo voljo. Pogovor pa vam bo odprl oči in dobili boste popolnoma nov pogled na situacijo. Vse je rešljivo, le malo bo treba počakati. Ribi (20.2. • 20.3.) Ker ste zadnje Čase kar precej počivali in ste taka in drugačna opravila prelagali, je čisto razumljivo, da boste morali poSteno zavihati rokave, Če boste hoteli ujeti vse zamu)eno. Ker sle včasih Še preveč redoljubni, vam to ne bo naredilo večjih težav. PETEK 16.12 2005 07 ^GRADNA KR ZANK/ www.bled-si TURIZEM BLED Cestd lobode 1 SI*426o Bied tel.: 00386 4 5780 500 fax: 00386 4 5780 501 E'poita: I nfo dzt. b led. s i 75. NOVOLETNI GALA KONCERT 1* januarja 2006 v Festivalni dvorani na Bledu Na 6iedu bodo tudi tokrat prehodu v novo leto Cvetličarna Bled, Višja strokovna iola za gostinstvo pripravili čudovito glasbeno popotnico. V goste in turizem, Riko. so povabili simfonični orkester TU z Dunaja. Predprodaja vstopnic Program so izbrali skupaj z vodstvom orkestra in Turistično društvo Bled» tel.: 04/5741122 Zdravkom Pergerjem, dirigiral pa mu bo Janko Agencija Kompas Bled, tel.: 04/57 27 soo Kastelic. Popestrili ga bodo instrumentalni soli- Agendja Clobtour Bled, tel.: 04/57 821 stični vložki: rog in klavir, dva izjemna inštru- www.eventirn.si menta, in solistični nastopi treh opernih pevcev: sopranistke Katarine Perger, tenorista Žige Kasagiča in baritonista Zdravka Pergerja. Genera ini pokrovitelj: Gorenjska banka Hotel Astoria, Casino ßJed, Alpetour, Gorenjski glas, Občina Bled, I n fra stru ktu ra Bled, Med re$«V2ld križanke bomo izžrebali s*krat po 2 vstopnici za Novoletni gala koncert. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oStevilČenih polj in vpisano v kupon iz križanke. terVASO DAVČNO ^EVILKO) pošlji-te na dopisnicah do 27, decembra 2005, na Gorenjski glas, Zoisova 1. 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega gfasa pred poslovno stavbo na 1. IWH GALVANI GORSKA mCA UJ£DA ORlAVNK dAKAOUR &ASTRI AieAE&KI ORAMATW IGEORGE) 12 PfOPADNKJ £L£ATOV MPAfMllQ ATTEKOV S K£LJ PRIPADNIK Gorev IGRALEC POUSKA TELOVADNO OROOJE PLAZU KlPia C. H« MESTA VANOLiH H2DA vnczov SUiGA GbAVttO HESTO $lOVAiK£ JCZEftO vienv ZNAMKA 1 RATAR (ZEN^ OeJKAj BOSTON KATAKCMI lUffiTFTA TOMM mJGO SOCULNA KMOČ ÄCS) ČLAN OMEJA SOČO PEVEC 5 2DM NANOS HALTt BOMBAŽNA TKANt4A 17 NO 20RIMN SLJKM KRAJINE VOONI VRTKC PEVKA RUPEL - - IGRAieC NEE$ON 9 GUVNO HES10 OANE TFIČNOST SKA Hau xnupn owni 20 LUKAV jamu KOfWSR I KSMCA 4 8 flWADNK rrALOv ĆRNKASTA KfUVA (UMBPnOf KOftOiKI Pl£S 2GftA0aA VPIJU "•gär AKTON na»UAft OLPM fl£XAV RUSU 1 8 IS 2 3 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 17 Ifi 19 20 ČISTOČA GRŠM SRAJCA V^CJA JAPONSKA UJKA * - 1 1 16 R£WOST MOGOČNA GORA PRAZNIČNA 09UKA 10 1 i - - KOPALNA BANJA POVRŠNA PO KATERI KOOWO RESITVE KRIŽANKE: Sponzor križanke 2. decembra 2005 TRIGLAV KONFEKCIJA Tz Kranja je podelil prve tri nagrade in sicer: nagrada bon za nakup v vrednosti lo.ooo sit: Marta FabjanČIČ, Planina 28, 4000 Kranj; 2. nagrada bon za nakup v vrednosti 7.000 sit: Žtefka Orehar, Zg. Bela 28, 4205 Preddvor; 3. nagrada bon za nakup v vrednosti s>ooo sit: Ivanka justin, Breg 123. 4274 Žirovnica. Nagrade Gorenjskega glasa dobijo: Živa Kovačič, Cesta na Rupo 4.4000 Kranj; Magra Osterman, češnjevek 56, 4207 Cerklje; Anica Ježek, Cankarjeva 21, 4240 Radovljica. 08 PETEK 16.12.2005 DRUZ/ BN KRONIK/ IN Sanja je priletela na brniško letališče z enourno zamudo, slovensko gimnastiko smo zmrznjeni postavljali na pn/o mesto kar debelo uro in si ogledali gorilo, ki je z levim krošejem sesula dinozavra ter se tri ure prav po moško navduševala nad blondinko. Alenka 6run enti pa je bila tretja, kar ie Leta 1070 ie Miroslav Ce» tiskom. Približno pol leta ni normalno jedla, rešili so jo starSi, ki so pravi čas opazili, kaj se dogaja. Prisilili so jo, da se je začela nor-malno prehranjevati, danes je 21-letna pevka nadvse zadovoljna s svojo postavo. Ponosna je na svoje obline, saj se ji kolčena dekleta ne zdijo seksi. Kate zapeljuje preko spleta Kate Beckinsale je zaradi delovnih obveznosti pogosto zdoma, vendar sta z možem, režiserjem Lenom Wisemanon, našla dober način» kako ohraniti srečen zakon. Britanska igralka soproga zapeljuje kar prek spleta, tako sta spolno aktivna tudi med snemanjem filmov, kadar sta dalj Časa narazen. Zvezdnica filma Letalec pravi, da slačenje preko spletne kamere ohranjanja strast v zakonu, Len ji Še vedno vsako noč namigne, kakšno spodnje perilo naj obleče. Colin na zdravljenju Irski igralec Colin Farrell, ki se v javnosti postavlja z videzom pravega moškega, očitno ni tako trdnega značaja. Zaradi izčrpanosti in odvisnosti od zdravil, ki mu jih je zdravnik predpisal po poškodbi hrbta, se je znašel na kliniki. Njegova tiskovna predstavnica Informacij o zdravljenju ne daje, zaradi razvpitega življenjskega sloga, v katerem ni manjkalo afer z znanimi ženskami, pa mnogi sumijo, da ne gre le za odvisnost od zdravil proti bolečinam. Justin ima otroški glas justin Timberlake je bii po dveh neuspešnih avdicijah, v katerih se je pote^ goval za hollywoodski vlogi, prizadet, ker so ga brez pojasnila zavrnilh Pevec je sklepal, da potrebuje več igralskih izkušenj, zato je producente vprašal, kaj jim ni bilo vŠeČ. Izkazalo se je, da je problematičen njegov glas, ki je podoben glasu 12-Ietnega fanta in nI primeren za akcijskega junaka. Justin se je nemudoma odločil za vsakodnevne govorne vaje, s katerimi bo poglobil svoj glas. V zdravstvu bo nekoč delala tudi Petra Šmigoc iz Krčevine pri Vurbergu. Rojena je v znamenju vodnarja, stara pa je 21 let. Rada Ima kolesarjenje, pa tudi tek ji je pri srcu. Na lepotnih tekmovanjih je leta 2002 osvojila naziv kraljica Slovenije, letos pa je bila miss Štajerske. /Foto.j3r«2^p«n