8t>54- AA 60100200 osrednja k.njižnica PKimurtSKI DNEVNIK poštnina plačana » gotovini OA/» •. Abl>. postale i gruppo Lena ouu lir Leto XXXVI. Št. 83 (10.603) TRST, četrtek, 10. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OH ZAVLAČEVANJU DRŽAV EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI IN JAPONSKE Carter hoče prepričati zahodne zaveznike da podprejo njegove sankcije proti Iranu Iranske grožnje o prekinitvi dobav nafte skrbijo zahodne politične in gospodarske kroge - Japonska poudarja, da je popoln embargo zanjo nesprejemljiv - Iranski študentje grozijo z umorom talcev - Washington že razmišlja o pomorski blokadi TEHERAN — «Če bodo ZDA sprejele kakršnokoli vojaško pobudo Iranu, bomo ubili talce na ameriškem veleposlaništvu«, so včeraj ^Javili islamski študentje, zunanji minister Ghotbzadeh je ponovil grož da bodo prekinili dobave iranske nafte. Medtem pa skuša predsed-?*k Carter prisiliti zahodne zaveznike, da podprejo njegove gospodarske n Politične sankcije proti Iranu. Odgovor islamskih študentov torej do potankosti ponavlja besede, ** So jih novembra izrekli, ko je Carterjeva administracija grozila s Pomorsko blokado in drugimi voj iškimi ukrepi. Tudi Ghotbzadehova Vožnja ni nekaj novega, a iranski *unanji minister ima sedaj petme ecne izkušnje, kako se lahko tej Omri streže. Včeraj ja rezdelil na 1 skupine države, ki bodo po nje-t Vem sprejele kako pobudo proti anu. Največ bo takih, ki bodo P®“Prb Carterjeve pobude samo z ~®s«dami, drugi bodo sprejeli le o eiene pobude, zadnji, ki bodo vse-čnnsko sprejeli ((Carterjeve uka 7n'/i'JOth) deležni istega ravnanja kot j A J*m bodo vse naftne uk VC’ spre'eli pa še druge proti-®ePe. Glede Evropske gospodar-e skupnosti je Ghotbzadeh prista-ui ’ ,“a je deveterica do sedaj pod-ala ZDA samo «z besedami*. Ob koncu pa je poudaril, da je popoln gospodarski embargo Irana neuresničljiv, saj celo ameriške multina-cionalne družbe skušajo obiti ukaze svoje vlade. Carterjeva administracija se dobro zaveda, da bodo njene pobude neučinkovite, če jih ne bodo podprli še drugi zahodni zavezniki. Dosedanji znaki Evrope in Japonske niso nič kaj obetavni. Bela hiša je zato prešla kar k slabo prikritim grožnjam vsem tistim, ki ne bi sprejeli gospodarskih sankcij proti Iranu. »Obstajajo razni načini, kako lahko preprečimo prodajo iranske nafte, tudi v primeru, da bi Končani pogovori Carter-Sadat Se^INGTON — Ameriški pred--- Carter je včeraj končal niko°V°re z eBipiovskim predsed- udaril pomen sporazumov v Čamp Pal n?- ^attot°m. Glede kočljivega Davidu, oziroma popolno avteno-10 ®s“nskega vprašanja, ki je bi- mijo Palestincev in umaknitev i-Pogo Pl V' vrst‘ na dnevnem redu zraelskih vojaških sil z okupirane- j Pje H°rov’ -ie Carter izrazil mne- ga ozemlja pet let po njihovem trei ®a ima ugodne razplete, po- pristanku na avtonomijo in med-,n° Pa je, da se sam sooča narodnem pravnem priznanju Pa- vore ocenili kot prisrčne in odkrite. Delegaciji sta ugotovili, da bo o-bisk brez dvoma prispeval k nadaljnjemu razvoju odnosov, ki se v zadnjem času uspešno krepijo. Razen številnih političnih stikov je bilo moč v zadnjem času zabeležiti tudi krepitev gospodarskega sodelovanja. .■nuni...Iiiuuini.iiiuimiumi.......... »ZASEDBA* PERUJSKEGA VELEPOSLAMSlVA V HAVANI SE NADALJUJE ^ S kubanskimi begunci nič novega Včeraj so zagrozili z gladovno stavko - Peru se jih izogiba, del naj bi jih sprejela Španija ^ČINKOVITOST Et,vliaHSto dvor je začel včeraj raz-a?lijaiKi ° Prispevkih, ki so jih tri [Dot y. to' občine nakazale kot po-i ^6 *to.am'i. Gre za skupno vso-oh? '•*0nov lir, ki so jo leta Se,la nn'?6 Cesenatico, Forli in Ce-QuanS‘aie v vietnamsko pokraji-”1hov S - Tri kot prispevek za ki jih je dolgolct-•'fo,] - Povsem uničila, jjtd | *uPanom treh občin je že %i|)i 1 stokel kazenski postopek: * s<*(lniL? 'ih poneverbe. Ko pa Posl! "sotovili, da so občine pPane *e denar v Vietnam, so * '»-suh. Vendar J posto- En^l * * *Vo stekel na upravni ravni; k 0 "unir!?' raeunskem dvoru jc k" mnenja, da občine lah- *adpasato s sv°i'n,i Proračuni ii °del„Va neohvezn- izdatke, za hi strici.e "»mene, ti nameni pa vi ‘ to V ?reseei meja občine sa-v # •to’’ temu. da jc sama •ra etoeteklosti že večkrat podijo tovne uprave, naj ji pri-tk,^'tornih Pom<|č pri raznih hu-i. '"»i a akcijuh, na primer za dv^olo, ^"'stvu Indije, ki je J tožilstvo pri računskem 3i! 4 "d i,„n odnehalo in zdaj zah-d^tokn.^lJev, naj., vrnejo o e0iu V’ to so jih »ukradli« oh- W| °*l»tvo H Potrebuje komenlar-G v Viet. to, da je denar res od-k(L*> ^"'toir vsiljuje se vpra-I k aJ oblasti niso tako učin- Sa^toviSu Za iska"to tistih jav-kar 'tov. ki s" denar po-na svoj tekoči račun v HAVANA - Kubanski begunci še vedno čakajo na vrtovih perujskega veleposlaništva v Havani, da jim izdajo dovoljenje za odhod s Kube. Njihov položaj se stalno slabša. Med desettisočglavo množico je na stotine otrok, ki iežijo v iztrebkih, primanjkujejo jim sanitarna sredstva, obstaja nevarnost, da se med begunci razpasejo epidemije. Kot da vsega tega ne bi bilo dovolj, so včeraj begunci zagrozili, da bodo začeli z gladovno stavko, če ne bo njihov položaj čimprej rešen. Nekateri iso že začeli gladovati: odklonili so ponujeno hrano, ker jo je posredovala kubanska vlada. Begunci so včeraj naslovili že svoj drugi apel, tokrat ne samo ameriškemu predsedniku Carterju, temveč tudi drugim državnikom (španskemu, venezuelskemu, kostariškemu, panamskemu) ter papežu Janezu Pavlu n. in voditeljem Združenih narodov. Njihova želja je le ena: odhod s Kube. Doslej še ni jasno, kam naj bi jih preselili. Perujske oblasti so sporočile, da ne morejo sprejeti beguncev na svoje ozemlje. Da bi podrobneje proučili položaj, so včeraj odposlale v Havano še tri diplomatske predstavnike (doslej je bil v veleposlaništvu le en funkcionar). Vsekakor pa je perujski zunanji minister Al fredo Garcia y Garcia pred sestan kom zunanjih ministrov držav and skega pakta naznanil, da ne name rava njegova država prekiniti diplo matskih stikov s Kubo. Dobre vesti prihajajo za begunce iz Španije. Španski zunanji minister je namreč v intervjuju za dnevnik «Diario 16» dejal, da bi lahko Španija sprejela del kubanskih beguncev, ter da bo napravil vse kar je v njegovih močeh, da bi našli rešitev te zapletene begunske zagonetke. Primer kubanskih beguncev so včeraj komentirali tudi v ameriških političnih krogih. Po mnenju wa-shingtonskih opazovalcev naj bi bil to simptom hudih notranjih proble mov, s katerimi se mora soočati Fi-del Castro. Slednji ni več tako priljubljen med množico, kot je bil še do pred nekaj leti — menijo v Wa-shingtonu — in to se je sedaj tudi praktično dokazalo. Dovolj je bilo, da je kubanska policija za nekaj časa pustila vhod v perujsko veleposlaništvo nezavarovan, in že se je v njem nagnetlo 10.000 oseb, ki želijo zapustiti otok. Pred razpravo v parlamentu Francesco Cossiga pripravlja program RIM - Ministrski predsednik ssiga nadaljuje s pripravljanjem . ladnega programa, ki ga bo v po-ledeljek predstavil v obe’ vejah alijanskga parlamenta. V teh dneh je v stalnmi stiku z ministri, ki so jim poverjena finančna vprašanja, da bi mu pomagali pri nje- govem delu. Glavno skrb bo Cossiga v svojem programu seveda posvetil boju proti terorizmu in zajezitvi inflacije. Pred predstavitvijo programa se bo predsednik vlade gotovo sestal s tajniki treh strank (KD, PSI in PRI), ki sestavljajo vladno večino, srečanje pa naj bi bilo ali v petek ali v boto. Izraelska vojska poslala enote v južni Libanon BEIRUT — Združeni narodi z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov v južnem Libanonu, kamor so včeraj v globino treh kilometrov prodrle enote izraelske vojske ob podpori tankov. Telavivska vlada trdi, da je to le «izvidniška pobuda pri preprečevanju morebitnih terorističnih napadov*. Izraelci pa imajo s seboj tudi bagerje. kar bi lahko pomenilo pripravo za bodočo širšo vojaško akcijo v južnem Libanonu. MOSKVA — Iz kozmodroma pri Bajkonuru so včeraj popoldne izstrelili vesoljsko ladjico »sjjuz 35», na krovu katere se nahajata kozmonavta podpolkovnik Leonid Popov (34 let), in inženir Valeri Rjumin (40 let). , , . nevarno mednarodno zaostritev, do katere je v bistvu prišlo zaradi kršitev osnovnih načel ustanovne listine Združenih narodov. Nikakršnih posebnih interesov ni, ki bi takšne kršitve opravičevali, zato se bo Jugoslavija vedno zavzemala za pravice slehernega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Djuranovič je de položaja manjšin pa je izrekel upanje, da bo moč najti za odprta vprašanja primerne rešitve. MARJAN SEDMAK govorili o povečanem obsegu trgo- neuvrščenih držav. Madridsko kon-vinske izmenjave, pa so jugoslovan- Hrenco pa je predstavil kot od-ski predstavniki opozorili tudi na de- Prt in konstruktiven dialog, ki naj ficit v trgovinski bilanci na škodo se uveljavi kot alternativa blokov- Jugoslavije: tega naj bi odpravljali tako z boljšo organizacijo jugoslovanskega izvoza, kot tudi z razvojem dolgoročnih oblik gospodarskega sodelovanja, od kooperacij m dolgoročnih pogodb do skupnih na- stopov na tretjih trgih. Mimo tega je bil govor tudi o problemih, ki nastajajo ob vse večjem tranzitu blaga preko obeh držav, ter o sklenitvi sporazuma o obmejnem gospodarskem sodelovanju. O teh vprašanjih in pa o možnostih za sodelovanje pri reševanju energetskih vprašanj naj bi svojo besedo povedali vladni strokovnjaki. Kot vprašanje, ki je v strukturi odnosov med obema državama zelo pomembno, je bilo na pogovorih navzoče vprašanje položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstri- ji. Jugoslovanski sobesedniki so pozdravili. pripravljenost Avstrije, da izpolni obveznosti, ki jih ima do manjšin na podlagi državne pogodbe. O tej pripravljenosti je bilo govora tako v pogovorih in v skupnem sporočilu o pogovorih zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca na Dunaju, kot tudi na pogovorih, ki jih je imel januarja letos y Beogradu avstrijski zunanji minister Pahr. Gostitelji so v tej zvezi na sinočnjem sestanku poudarili, da gre za načelna stališča Jugoslavije, ki z merilom, s katerim meri položaj manjšin na svojem državnem ozemlju, ocenjuje tudi položaj jugoslovanskih manjšin v sosednjih državah. V tej zvezi so morebitne špekulacije odveč, saj je vsem zelo dobro znano dejstvo, da Jugoslavija nima nikakršnih ozemeljskih pretenzij na račun sosednjih držav, ker je njena zunanja politika zasnovana na načelu suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti. Jugoslavija rešenega manjšinskega vprašanja ne postavlja kot pogoj, ki ga je treba izpolniti, da bi se šele nato lotili reševanja drugih dvostranskih vprašanj, vendar pa hkrati izhaja iz stališča, da je politično in gospodarsko enakopravna manjšina bistven element v strukturi dobrososedskih odnosov, v katerih nastopa kot aktiven povezovalec obeh sosednih držav. Podobna stališča so prišla do izraza tudi v zdravicah na sinočnji večerji, ko je Veselin Djuranovič opozoril na povezovalno vlogo manjšin, zaradi česar pripisuje Jugoslavija toliko večji pomen pripravljenosti Avstrije, da izpolni svoje obveznosti do manjšin. Djuranovič je v zdravici posebej, opozoril na skemu zaostrovanju. V odgovoru na zdravico je avstrijski kancler Krei-sky uvodoma izrekel prizanje zgodovinski vlogi predsednika Tita, ko pa je govoril o dvostranskem sodelovanju, je ugotovil, da skorajda ni države, s katero bi imela Avstrija tako razvejane odnose, kot z Jugoslavijo, pri čemer so stališča cbeh držav skladna tudi glede vrste mednarodnih problemov. Krei-sky je nadalje opozoril na pripravljenost Avstrije, da ukrepa v prid popuščanju napetosti v Evropi, gle- RIM — Med velikonočnimi prazniki je na italijanskih cestah v pro-’ metnih nesrečah izgubilo Življenje 133 oseb, osem več kot lansko leto. Zdravstveno stanje predsednika Tita še vedno težko LJUBLJANA - Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še naprej zelo težko. Pljučnica ne kaže znamenja nadaljnjega širjenja. Visoka temperatura še traja. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. AVSTRIJSKI TISK 0 OBISKU KREISKEGA V SFRJ Obširno poročanje in pozitivne ocene DUNAJ — Avstrijski časniki, radio in televizija so obširno obvestili svojo javnost o prihodu kanclerja Kreiskega na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo ter o prisrčnem sprejemu, ki so mu ga pripravili gostitelji. Priobčujejo tudi izjavo Kreiskega pred odhodom v Jugosla\ ijo. Vse članke preveva skupna ocena, da bo obisk prispeval k boljšemu razume- tarji opozorjajo na pomen nadaljnjega razvoja odnosov med sosednjima državama ter na njuno skupno stališče o nujnosti popuščanja ter vztrajanja na organiziranju madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju, (dd) BEOGRAD — Jugoslovanski zvez-_ ni sekretar za prevoze Ante Zelič vanju in razvoju prijateljskili odno j st je včeraj pogovarjal z italijan sov med državama. "'-1— —’---------— - D------------------ Osrednje socialnodemokratski glasilo Arbeiter Zeitung poudarja, da obisk potrjuje dobrososedsk odnose. Posebej podčrtuje besede Kreiskega, da morajo državniki obeh dežel posebno pozoi lost nameniti utrditvi prijateljstva. Arbeiter Zeitung navaja tudi citate iz člankov Borbe, Tanjuga, Politike in Večerj-nih novosti, ki ocenjujejo sedanje mednarodne razmere in opozarjajo, da se neuvrščena Jugoslavija in nevtralna Avstrija vsaka po svoje zavzemata za popuščanje napetosti v svetu. Socialdemokratski KarntnT Ta-geszeitung iz Celovca je objavil širši izvleček iz zdravice predsednika ZIS Veselina Djuranoviča in posebej podčrtal njegove besede, da velike sile in bloka ne morejo zagotoviti popuščanja ter da morajo biti v ta proces vključene vse države. Obširna poročila o prisrčnem sprejemu kanclerja Kreiskega v Jugoslaviji sta objavila tudi avstrijski radio in televizija. Njuni komen- skim veleposlanikom v Beogradu Albertom Cavaglierijem. Med pogovorom, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, sta obravnavala probleme okrog nove pobude, o sodelovanju italijanskih podjetij z jugoslovanskimi. Obravnavala str še nekatere druge teme, ki jih bodo podrobneje analizirali na prihodnjem sestanku mešane komisije za znanstveno -tehnično sodelovanje. . Blizu Codroipa našli zoglenelo truplo ženske VIDEM — Zoglenelo truplo mlade ženske je predvčerajšnjim opazil v odpadni jami vasi Gradišča di Se-degliano 60-letni upokojenec Giovan-ni Baraccetti, ki je o odkritju obvestil karabinjerje iz Codroipa. Preiskovalci domnevajo, da je ženska 18-letna Wilma Ghin iz Marar.a La-gunare, ki je pred mesecem dni izginila neznano kam. včerajšnjimi pogovori Na sedežu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Trstu sta se včeraj sestali delegaciji SKGZ in Unije Italijanov za Istro in Reko. Srečanje sodi v okvir rednih obiskov, za katere so se dogovorili pred dvema letoma, in na katerih si izmenjujejo informacije o prizadevanju za uzakonitev narodnostnih pravic slovenske manjšine v Italiji in za uveljavljanje pravic italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko je vodil predsednik Mario Bonita, sestavljali pa so jo še podpredsednika Leo Fusilli in Pino Degrassi, predsednik komisi-za umetnost m kulturo Dario in predsednik komisije za o Giuseppe Rota; delegacijo Slovenske kulturno-gospodarske zveze pa je vodil predsednik Boris Race, sestavljali pa so jo še tajnik Dušan Udovič, predsednik odbora za kulturo Miroslav Košuta, predsednik odbora za šolstvo Ed-mund Košuta, člana izvršnega odbora Ferruccio C.avora in Jože Koren ter referent za zunanje stike Bogo Samsa. Srečanje, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, je bilo namenjeno izmenjavi informacij o stanju obeh skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, s posebnim poudarkom na vprašanje šolstva, kulture in sredstev množičnega obveščanja, o čemer orifa tudi prisotnost odgovornih za ta dva sektorja v obeh delegacijah. Sicer pa so o poteku razgovorov ob koncu sestanka izdali daljše skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sta »tesno sodelovanje in izmenjava izkušenj manjšinskih organizacij Unije Italijanov za Istro in Reko in Sipvenske kulturno-gospodarske zveze koristna za razvoj obeh narodnostnih skupnosti, kot tudi za splošni razvoj odnosov na obmejnem področju.* »Predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko, je rečeno v poročilu, so orisali razvoj, dosežen v zadnjem razdobju, in podčrtali nekatere znači'ne dogodke. Proslavljali so 35-lelnico Unije, ki jo je ob tej priložnosti predsednik republike Tito odlikoval z redom bratstva in enotnosti prvega reda. V Dubrovniku se je predstavništvo Unije sestalo s predsednikom italijanske republike Pertinijem, aktivna udeležba italijanske nacionalne skupnosti na številnih manifestacijah in zasedanjih namenjenih manjšinskim vprašanjem v Kopru in dnevi Unije Italijanov za Istro in Reko v deželi Furlaniji - Julijski krajini pa pričajo o vitalnosti, entuziazmu in življenjski moči, kot tudi o uspehih in o doseženi ravni italijanske skupnosti.* Poročilo se nadaljuje: »Ustanovitev novih otroških vrtcev in odobritev novega zakona o pouku v manjšinskih jezikih v SR Hrvaški pomenijo važne dosežke pri izvajanju pravic etnične skupnosti. Ti uspehi so rezultat ozračja razumevanja za potrebe nacionalne skupnosti, ki prihaja do izraza na vseh ravneh. Znižanje števila otrok v osnovnih šolah je še vedno zaskrbljujoče. Zaupanje italijanskih staršev italijanski šoli odvisi tudi od položaja in posebnih pravic manjšine in predvsem od ustvarjanja dvojezičnega ozračja v vsakodnevnih odnosih. Večje napore je treba vložiti v uveljavljanje italijanskega jezika, zato da se uveljavi enakopravnost obeh jezikov, kar predstavlja, bistveni sestavni del dvojezičnosti in celotne dvojezične prakse. Posebno skrb je treba posvetiti učenju italijanskega jezika predvsem v manjšinski kakor tudi v večinski šoli, ker se v nasprotnem primeru veča nevarnost naraščajočega jezikovnega osiromašenja » Predstavniki Slovenske kulturno- (Nadaljevanje na zadnji strani). TRŽAŠKI DNEVNIK V RAZPRAVI 0 NAČRTIH ZA LJUDSKE GRADNJE V OBČINSKEM SVETU ZADEVNA RAZPRAVA JE BILA PREJŠNJI TEDEN Prevladali so interesi močnejšega razreda ki nasprotuje ovrednotenju središča mesta Občinski svet je namreč z večino glasov sprejel vrsto amandmajev, ki jih je Lista za Trst predložila enotni resoludji KPI-PSI in s tem bistveno spremenil njeno prvotno vsebino ■ Predlagatelja sta jo zato umaknila Vprašanje načrtov za ljudske m ekonomične gradnje, ki jih je izdelala prejšnja občinska uprava, občinski svet pa z večino glasov odobril malo pred zapadlostjo svoje mandatne dobe, je še vedno odprto. Po valu protestov, ki jih je uprizorilo prizadeto prebivalstvo s Ko-lonkovca, katerega je načrt za ljudske in ekonomične gradnje hudo prizadel s številnimi načrtovanimi razlastitvami, je bilo pričakovati, da bo sedanja občinska uprava pod pritiskom ne samo krajevnega prebivalstva, ampak tudi nekaterih demokratičnih sil, ki so problemu posvetile največjo pozornost v upanju, da bi mu našle primerno rešitev, in strokovne organizacije Kmečke zveze, le sprožila postopek za revizijo načrtov. Tega ni storila kljub temu, da so ji demokratične stranke že 26. januarja lanskega leta vsilile odobritev prednostne lestvice, ki določa, naj se občinska uprava najprej oo-zanima za izdelavo načrtov na področjih, ki niso sporna, kot je npr. mestno središče (rimski teater, nadalje pri Sv. Ivanu področje Dreher, pri Sv. Jakobu in v Naselju sv. Sergija za skupno 3.500 stanovanj). Demokratične stranke so v istem dokumentu med drugim poudarile, naj občinska uprava zaenkrat ne izdeluje načrta in zamrzne tudi področje na Kolonkovcu, za katerega naj se odobri nova sprememba regulacijskega načrta, ki naj bo v skladu z deželnim urbanističnim na Črtom in možnostjo, da se to področje izključi iz načrtov. Potem ko je preteklo štirinajst mesecev po izglasovanju tega dokumenta, je občinski odbor Liste za Trst predložil resolucijo, ki pa je upoštevala le nekatere zgoraj o-menjene točke dokumenta demokratičnih strank in o kateri je občinski svet razpravljal na torkovi seji. J stočasno pa je bila v razpravi tudi skupna resolucija KPI-PSI, ki sta jo svetovalski skupini sestavili na osnovi širokega posvetovanja s prizadetimi prebivalci, s predstavniki zainteresiranih zadrug ter s Kmečko zvezo, da bi našli primerno rešitev temu občutenemu problemu. O njeni vsebini smo že nekajkrat poročali v prejšnjih dneh in istočasno poudarili, da v celoti ne odraža stališč zainteresiranih in Kmečke zveze, ki se že od samega začetka zavzema za ovrednotenje mestnega zgodovinskega središča. Odraža pa skupno voljo zainteresiranih posafneznikov in organizacij, da se problemu načrtov za ekonomične in ljudske gradnje najde boljša rešitev, kot je bila ona, ki jo je izdelala prejšnja občinska uprava. Lahko rečemo, da je bila .-esolu-cija KPI-PSI osrednja tema razprave na torkovi seji, saj je obvezovala občinski odbor, da v roku .5 dni sprejme osem točno določenih sklepov. K resoluciji pa je Lista za Trst poleg svojega dokumenta, Vi so ga svetovalske skupine soglasno označile kot dvoumnega in neprimernega za rešitev tako nujnega m važnega vprašanja, z odbornikom Rossijem predložila osem .mand-majev. Vsaki točki resolucije ko munistov in socialistov je lista vložila svoj popravek in jo tako oi-stveno okrnila in ji odvzela ^vatno vsebino. Razprava je sicer poka zala na določeno osamljenost, v Kateri so se znašli listarji glede tega problema, zaradi česar je bilo težko pričakovati, da bi njihovi rredlogi lahko prodrli. Izid glasovanja o njihovih amandmajih pa je bil pravo presenečenje: z večino glasov je bilo sprejetih sedem amandmajev, zaradi česar je skupna .esolucija KPI-PSI izgubila prvotno vsebino in ni odražala namenov prizadetega prebivalstva, zainteresiranih zadrug in Kmečke zveze. Zaradi tega sta jo bila prva podpisnika Monfalcon in D'Amore prisiljena umakniti. Kako pa je lahko do tega prišlo’ Predvsem je treba ugotoviti, da pridejo na dan, vselej ob takih priložnostih, tisti interesi, ki prevladujejo na urbanističnem področju; ti interesi težijo k temu, da ostane mestno središče nedotaknjeno ter da se ščitijo interesi velikih stanovanjskih lastnikov in nepremičninskih družb, ki imajo važno besedo v nekaterih strankah. Pod pretvezo, da je treba uporabiti že z zakonom nakazane vsote za načrte za ekonomične in ljudske gradnje se r,a tak način utemeljujejo neupravičeni posegi, ki so v škodo ne samo ekološkemu, ambientalnemu in ne nazadnje etničnemu ravnovesju, ampak tudi že itak okrnjenemu krajevnemu gospodarstvu. Nekatere stranke se sicer načelno strinjajo in se ob vsaki priložnosti zavzemajo za rešitev ekoloških in gospodarskih vprašanj ter istočasno poudarjajo potrebo po zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, torej tiste skupnosti, ki bo z razlastitvami na Kolonkovcu utrpela naj več jo škodo; v konkretnih primerih, kot je bilo npr glasovanje o amandmajih Liste za Trst k skupni resoluciji KPI-PSI, na uberejo popolnoma drugačno pot. Ko gre za vprašanja razrednega značaja, se opredelijo za interese vladajočega, močnejšega razreda proti interesom ljudskih plasti prebivalstva; tako je bilo tudi na torkovi seji, ko so amandmaje Liste za Trst podprli le njeni predstavniki (enega je sicer podprl tudi predsednik SSk, toda ko je šlo za izplačevanje predujmov razlaščencem), za njihovo iz- glasovanje pa je bil vedno odločilen, predvsem zaradi svoje številčne moči, glas Krščanske demokracije. V edinem primeru, ko je KD glasovala skupno s KPI in PSI, je bil :i-mandma LpT zavrnjen, v ostalih primerih pa se je KD vzdržala in s tem omogočila izglasovanje popravkov. V prvi vrsti je torej odgovornost KD, je poudaril svetovalec Monfalcon, ko je umaknil skupno resolucijo KPI-PSI; pa tudi nekatera druge stranke nosita, po njegovem mnenju, del odgovornosti zaradi zadržanja, ki so ga imele pri glasovanju amandmajev. Občinski svet je nato z večino glasov zavrnil še resolucijo Liste za Trst, ki je prejela glasove le svojih predstavnikov, medtem ko so oddaii negativen glas predstavniki KPI, PSI, PR, KD in SSk, republikanec pa se je vzdržal. Razprava o načrtovanih razlastitvah na Kolonkovcu se je torej končala brez konkretnega zaključka, zaradi česar bo treba še veliko prizadevanj, da bi se našla primerna rešitev ne samo temu vprašanju, ampak tudi celotnemu problemu načrtov za ljudske in ekonomične gradnje, (as) TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI O TORKOVI SEJI OGORČENJE IN ZASKRBUENOST ZARADI ZADRŽANJA LpT IN KD Razplet in zaključek razprave na torkovi občinski seji o vprašanju načrtov za ljudske in ekonomične gradnje ter o zaščiti družbeno - gospodarskih stvarnosti in kmetijskih dejavnosti, sta pri tajništvu tržaške federacije KPI vzbudili globoko o-gorčenje in zaskrbljenost. V tiskovnem poročilu je KPI ostro obsodila neodgovorno ravnanje številčno najmočnejših sil v občinskem svetu. Liste za Trst in Krščanske demokracije. ki sta s svojim zadržanjem povzročili, da se je seja zaključila brez vsakršnega rezultata. S tem je dejansko izgubil veljavo ves krog posvetovanj, ki sta ga KPI in PSI imeli s prizadetimi in ki se je zaključil s predložitvijo osmih konkretnih predlogov, ki so predstavljali resnično bSŠLlža rikdšljjnje de-lo občinskega odbora ih skupščine. Glavni namen resolucije.’. je’.!bil v tem. poudarja KPI, da bi se premostile kontrapozicije interesov med zainteresiranimi delavci za gradnjo novih stanovanj ter med številnimi delavci - kmetovalci, ki jim grozijo razlastitve. Enotna resolucija je nadalje razkrila lažnjivost alternative «hiše ali kmetijstvo*, za katero je Cecovinijev odbor skrival svoj imo-bilizem. Zadržanje Liste za Trst dejansko onemogoča revizijo načr tov. poudarja KPI, ter preusmeritev dosedan ih teženj, da bi se na podeželju emarginirali ljudski sloji ter da bi se zaščitilo kmetijsko dejavnost. Tako zadržanje nadalje zavlačuje družbeno napetost, ki se je predvsem odraža a v upravičenem boju Kolonkovčanov in ki širi vzdušje negotovosti glede prihodnosti ljudskih in ekonomičnih gradenj v Trstu z veliko škodo za zadruge, za gradbeniška podjetja ter za grad bince; tako zadržanje postavlja v veliko negotovost tudi kmetovalce same, ki ne morejo načrtovati investicij za izboljšanje pridelka. S tem, da je Lista za Trst predložila vrsto amandmajev, ki so bistveno spremenili sedem od osmih točk skupne resolucije KPI - PSI, in stranki prisilili da sta jo umaknili, si je prevzela veliko odgovornost. Velika je tudi odgovornost KD, poudarja KPI, ki se je še enkrat vzdržala pri glasovanju o popravkih, potem ko je med razpravo e-notno resolucijo tudi podprla; po takem razpletu je namreč popolnoma upravičena domneva, da sta bili tako KD kot LpT podvrženi močnim pritiskom, da bi ostali načrti za ljudske in ekonomične gradnje povsem nespremenjeni, potem ko sta se ti dve politični sili z demagoški-mi in propagandističnimi kampanjami izrekli proti razlastitvam. Nemogoče je namreč tolmačiti na druga- MlllllllfMIMIIIIIIIIMIIIIIIMMIIinilllllllllllllllMIIMIItlllllllllKIfllllllllllMIIIMIIIIIIIIMIIIMIMIIIIHIMIlMMIIIini Z VČERAJŠNJE PREDSTAVITVE 34. ZDRAVNIŠKIH DNEVOV SLADKORNA BOLEZEN ZLO DANAŠNJIH DNI Simpozij Ito potekal septembra v grljanskem kongresnem središču Med včerajšnjo tiskovno konferen co v časnikarskem krožku je prof. Elio Belsasso, predsednik organizacijskega odbora tržaških zdravniških dnevov, predstavil temo, o kateri bodo septembra meseca razpravljali v grlianskem kongresnem središču. Pod pokroviteljstvom zdravniške zbornice, univerzitetne fakultete za medicino in kirurgijo in tržaške bolnišnice bodo posvetili 34. zdravniške dneve pekočemu problemu sladkorne bolezni, ki je razširjena ne le med starejšimi ljudmi, temveč se v zadnjem času pojavlja tudi pri mladini. Več primerov diabetesa so ugotovili celo pri 10-letnih otrocih. Razlogov, da se sladkorna bolezen pojavi, je več. Kot znano je dia betes dedna bolezen in kot take se je ne da preprečiti. Lahko pa s pre- ventivnim zdravljenjem omilimo njene hujše posledice in ne dopustimo, da se razširi. Važno vlogo pa igrata nedvomno zdrava prehrana in stalni zdravniški pregledi o kobrini sladkorja, ki ga imamo v krvi. V Italiji boleha za diabetesom pov. prečno 10 odstotkov državljanov. Iz sicer neuradnih statističnih podat kov pa lahko tudi razberemo, da je v našem mestu odstotek diabetičnih bolnikov veliko višji, saj je kot znano v Trstu najvišji od stotek starih ljudi. V celotni Furla niji - Julijski krajini obstaja 7 specializiranih središč za boj proti sladkorni bolezni, od teh pa so štiri v Trstu. Diabetes sicer ni smrtna bolezen, znatno pa ogroža srce, ledvice, oči in ožilje. čen način tako zadržanje tistih političnih sil, ki so se na nedavnem zasedanju šeste svetovalske komisije v bistvu strinjale s predlogi Komunistov in socialistov in na katerem je bil celo sprejet sklep, s katerim je bila poverjena nalega za revizijo načrtov za ljudske in ekonomične gradnje. Zaskrbljenost, ki jo je povzročilo tako zadražnje, je mogoče premostiti le s konkretnimi dejanji, zaključuje tiskovno poročilo KPI, ne pa s splošnimi izjavami o takih ali drugačnih namenih. Odgovornost ima občinski odbor, ki mora za to poskrbeti pred glasovanjem o proračunu in pred mesecem junijem, ko bo zapadel rok za preusmeritev sedanjega položaja. • Tržaški pokrajinski svet se ho sestal na redni seji v ponedeljek, 14. aprila. Začetek seje ob 18.30. Rajonski sveti Rajonski svet za Novo mesto -Novo mitnico se sestane 14. t.m. ob 20.30 v občinski izpostavi (Ul. Battisti 14). Obravnaval bo občinski proračun za leto 1980, varianto 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu in trgovski načrt. Jutri glasovanje o miljskem občinskem proračunu 1980 Župan in odbornik sinoči odgovorila opoziciji - Nad 9 milijard lir dohodkov in ravno toliko izdatkov Občinski svet v Miljah bo jutri zvečer glasoval o proračunu za tekoče leto. Predvidoma bo to zgolj formalnost. Seveda, če upoštevamo kot gotovo dejstvo, da bodo glas v prid dokumenta dali vsi pripadniki komunistično-socialistične koalicije, ki upravlja občino, in tako zbrali skupno devetnajst glasov — sedemnajst KPI in dva PSI. Osmerica demokristjanov, republikanec Co-iombo in liberalec Rondi so že pretekli teden dali jasno razumeti, da ne bodo podprli proračuna. Enako se je izrazil socialdemokrat Derin, zna pa se zgoditi, da se premisli. In v tem smislu ga je med razpravo pozval sam župan rekoč, da stranke PSDI pravzaprav ne opredeljuje kot izrazito opozicijske. O poteku razprave, ki je bila resnici na ljubo nenavadno blaga v tonu, čeravno v besedah čezvse ostra, smo že poročali. Ponovimo naj le, da je bila pod vtisom bližnjih upravnih volitev, tako da je bilo marsikaj iz ust tega ali onega manjšinskega svetovalca izrečeno in nedorečeno tako kot bi morda ne bilo, ko bi v prvi tretjini junija ne odprli volišč. Vzemimo primer republikanca Colomba: napovedal je, da namerava glasovati proti proračunu samo zato. ker ga je občinski odbor predstavil svetovalcem zapoznelo (in vendar je odbornik za finance med obrazložitvijo dokumenta dovolj jasno navedel, da je tega kriva dvemesečna zamuda, s katero je rimska vlada postregla občinam z odlokom, ki prinaša rok predložitve proračuna); pa tudi zato, ker predvideva proračun tolikšne denarne naložbe za izgotovitev petletnega načrta, ki je po njegovem faraonski. Nai povemo, da predvideva ta načrt, ki se sicer izvaja dokaj brže, kot je bilo pričakovati, pobude na področju stanovanjskih in šolskih gradenj, infrastruktur in socialnih pobud, po kakršnih hrepeni sleherni občan. Drugače je opozicija bolj ali manj poudarjeno očitala Bordonu demagogijo in neko namišljeno neizpolnjevanje sprejetih obveznosti. Župan in odbornik Ciacchi sta sinoči na te očitke odgovorila s ponovno utemeljitvijo zlasti investicijskih postavk v proračunu, ki zadevajo ureditev med drugim socialnih centrov v mestnem središču in pri Zavijali, okrepitev javne razsvetljave, asfaltiranje mestnih in okoliških cest, dograditev novega vodovoda, ki sicer že danes zadostuje potrebam mesta, ureditev zelenih povr- Ohvestilo izletnikom v Španijo in na Poljsko Vse izletnike za Španijo prosimo, da poravnajo zadnji o-brok jutri, 11., in v soboto, 12. aprila, in sicer med 9. in 13. uro na upravi Primorskega dnevnika. Izletnike za Poljsko pa, naj poravnajo tretji obrok. Uredništvo S TISKOVNE KONFERENCE SOLSKIII SINDIKATOV Občinska uprava zanemarja delovanje rekreatorijev Občinski rekreatoriji delujejo v naši pokrajini ž.e več desetletij, vloga, ki jo opravljajo pa je, ali naj bi vsaj bila za naše mesto velikega pomena, saj te strukture združujejo mladino v domačem okraju ter ji dajejo možnost, da v okviru konstruktivnega skupinskega dela, igre ali športne dejavnosti preživljajo prosti čas. Vendar je položaj, v katerem se trenutno nahajajo tržaški rekreatoriji, vse prej kot cvetoč: čeprav občinska uprava že dolgo poudarja pomen talcih struktur, ki mladim pomagajo preživljati prosti čas, ni doslej storila ničesar, da bi rešila problem učiteljev, ki so v rekrea-torijih zaposleni, ter ojačila strukture same. Da bi problem predstavila javnosti je včeraj enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL sklicala tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki treh šolskih sindikatov orisali pereče probleme, ki so prisilili osebje tržaških rekreatorjev, da so iz protesta od januarja sem prekinili vsako zunanjo dejavnost ter omejili delovanje rekreatorjev na notranje animacijsko delo. Trenutno je v Trstu 14 aktivnih rekreatorjev, med katerimi trije bivši domovi »Čase del fanciullo* (ustanova, nekdaj pod upravo »Opera Profughi* je združevala otroke istrskih priseljencev), k! so pred petimi leti prešle pod občinsko upravo, medtem ko so kriški dom »Časa del fanciullo* enostavno zaprli. V teh ustanovah je trenutno zaposlenih preko 90 oseb, učiteljev, upraviteliev, ki začasno opravljajo ravnateljsko službo, su-plentov ter glasbenih učiteljev in dirigentov, ki pa prejemajo za svoje delo izredno nizko plačo, ki gre od 330.000 do 340.000 Ur mesečno. Delo rekreatorijskega animatorja namreč še vedno velja za stransko dejavnost, ki ne doseže predvidenih 36 ur tedensko, to službo pa so doslej opravljali zgolj učitelji, ki so bili stalno zaposleni na šolah. V zadnjih petih letih pa se je položaj bistveno spremenil, saj je trenutno na 90 animatorjev samo dvanajst učiteljev, ki imajo poleg zaposlitve v rekreatoriju tudi službo na šoli. Sindikalna federacija zato odločno zahteva naj občinska uprava čim-prej ukrepa, to se pravi naj razširi dejavnost tržaških rekreatorijev, aaj bi podaljšan umik koristil uslužbencem, ki bi končno lahko dobili ce-lodrevno zaposlitev, ter mladim samim in njihovim staršem, ki bi lahko tako našU v animatorjih boljšo oporo pri reševanju številnih problemov, ki dandanes tarejo mladoletnike. Podaljšani urniki pa zahtevajo še druge ukrepe: dejavnost rekreatorijev je trega preurediti in razširiti strukture, ki so animatorjem na razpolago, pa so potrebne takojšnje prenovitve, saj so poslopja stara in brez vsakršne sodobne opreme. -sp- Memški avtomobilist izgubil življenja v Tržiču V prometni nesreči v Tržiču je sinoči pozno zvečer izgubil življenje nemški državljan Hans Man-chot, njegova sopotnica Hildegarda Heitmeier pa je bila hudo ranjena in leži v tržiški bolnišnici. Oba sta iz Muenchna na Bavarskem. Z avtomobilom bmw sta se peljal iz kraja Ponte del Braneolo po Ul. Bagni proti navtičnemu centru Hannibal. Iz še nepojasnjenih vzrokov je avto začelo na lepem zanašati po nasipu. V blaznem naletu je podrl nekaj sicer majhnih dreves; oba potnika pa je vrglo iz vozila v prekop, kjer sta obležala. Tudi avto je končal v vodi. Neki mladenič, ki je šel mimo, se je pognal v vodo in potegnil moškega na suho; ženska pa se je izvlekla sama. Medtem je prišla tudi zdravniška pomoč in gasilci. Za Hansa Manchota pa ni bilo več pomoči, ker je utonil in so ga prepeljali v bolnišnico že mrtvega. Ženska pa ie še vedno v hudem šoku in je preiskovalci še niso mogli povprašati o vzrokih tragične nesreče. Včeraj ob 14. uri je na Bošketu nad Rocolom izbruhnil silovit požar, ki je dokončno uničil precejšen del tamkajšnjega gozdiča. Ognjeni zublji so zajeli najprej suho travo ob cestišču in kaj kmalu so se razširili navzdol po grebenu do spodnje ceste. šin za rekreacijo, posodobljenje in ojačitev občinske tehnološke opreme z navezavo na deželni sistem informatike, nadaljevanje cenenih in ljudskih stanovanjskih gradenj ter najemanja, oziroma nakupovanja novih stanovanj ter preustro-jevanja starih za potrebe manj premožnih slojev, izgotovitev Slovenskega šolskega in kulturnega centra itd. Proračun za leto 1980 znaša 9 milijard 124 milijonov lir dohodkov in ravno toliko izdatkov, od tega 3 milijarde in 738 milijonov lir za javnokoristne naložbe. Nocoj v Ul. Pondares o problemih mestnih redarjev Vsedržavna zveza delavcev javnih ustanov, včlanjenih v CGIL, priredi danes, 10. aprila, ob 20. uri v Ul. Pondares 8 delovno srečanje, kateremu bo prisostvoval tudi Riccar-do Devescovi, tajnik pokrajinske FLELS - CGIL. Na sestanek bodo prišli tudi mestni redarji, ki so včlanjeni v omenjeno sindikalno organizacijo. Beseda bo tekla o delovni pogodbi in o problemih, povezanih z organizacijo dela. Natečaj za ravnatelja slovenskih nižjih srednjih šol Uradni list štev. 93 z dne 3. a-prila 1960 opozarja na natečaj za eno mesto ravnatelja nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom za tržaško in goriško pokrajino. Kdor se misli natečaja udeležiti, mora prošnjo nasloviti na šolski u-rad dežele Furlanije - Julijske krajine v roku tridesetih dni od datuma objave razpisa v Uradnem listu. Besedilo razpisa si interesenti lahko ogledajo ali na deželnem šolskem uradu v Trstu, ali na prove-ditoratih v Trstu in Gorici. Čarovnik Egon drevi v Boljuncu Nocoj se bo v gledališču «France Prešeren* predstavil brežanski publiki mladi čarovnik in hipnotizer Franc Grilc - Egon iz Ljubljane. Oglasi napovedujejo pretresljiv in dramatičen večer v »hiši strahov*. Ali bo res tako? Je sploh mogoče sežiganje in sekanje človeškega telesa ali pa požiranje ognja? _ So res na svetu leteče mize in čarobne ure? Ali pa je to le pretveza, _da privabimo gledalce na uro sproščenega smeha? Prepričani smo, da nam bo na to vprašanje jasno in nedvoumno odgovoril naš gost. Bo-ljunčane, pravzaprav vse občane dolinske občine, vabimo, da se polnoštevilno udeležijo tega res nenavadnega večera, kajti ponovitev ne bo. Zagotavljamo pa, da bodo vsi odsotni še dolgo obžalovali dejstvo, da niso bili zraven. NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in zo spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise In študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945, raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 30. aprila 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča*, s podpisom in polnim naslovom. Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva. Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Sklado Albina Bubniča*: Za študije univerzitetnih študentov: 1. nagrada 500.000 lir 2. nagrada 300.000 lir Za spise dijakov: 1. 2. 3. nagrada nagrada nagrada 200.000 lir 100.000 lir 50.000 lir Posebna nagrada 100.000 lir |e predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. ..............................n......................................m,...,............mi....................im................mm..................................................mm...........................................m.....«"* NA TUKAJŠNJI UNIVERZI V PRIREDBI POKRAJINSKE UPRAVE Jutri in v soboto prva konferenca o položaju kmetijstva na Tržaškem Predlogi za poživitev kmetijskih dejavnosti ‘m njihovo zaščito pred nesmotrnimi urbanističnimi posegi - Deželna uprava naj ima več posluha za probleme kmetov Kmet se zave, da mu strežejo po zemlji, šele, ko nanjo zavozi prvi buldožer. To ni pritožba kolonkov-skega vrtnarja, temveč na izkustvih osnovana trditev univerzitetnega docenta, člana znanstvenega odbora, ki je po naročilu tržaške pokrajinske uprave in na podlagi uradnih podatkov, kot tudi neposrednega poizvedovanja med stoterico kmečkih gospodarstev zbral obširno dokumentacijo o krajevnem kmetijstvu ter zasn:val predloge za njegovo poživitev, riiftvnuv/'" Te predloge bodo iznesli na prvi konferenci o kmetijstvu, ki se začne na pobudo pokrajine jutri ob devetih na gospodarski fakulteti tukajšnje univerze in bo trajala še v soboto. Njene smotre je prikazal predstavnikom javnih občil pokrajinski odbornik Lucijan Volk v spremstvu kolegov Martinija in Ni-colinija. Čemu konferenca? Zato, ker so pristojne oblasti doslej preveč zanemarjale to gospodarsko vejo, o j kateri pa so na pokrajini — pra-1 vilno — uverjeni, da igra pomembno vlogo tudi iz proizvodnega, za-poslenostnega, socialnega, etničnega in ekološkega vidika. Na Tržaškem se ukvarja izključno s kmetovanjem nad tisoč oseb, sicer pa je ljudi, ki kmetujejo in hkrati drugače službujejo, tja do 3.700. Letna vrednost kosmatega, tržišču namenjenega pridelka ali proizvoda presega 20 milijard lir. Nikjer drugje, kot samo pri nas, ne pridelujejo radiča, naše mleko je zdaleč boljše in bolj zdravo od uvoženega, tako da ga izvedenci predpisujejo zlasti otrokom in bolnikom, cvetličarstvo in vinogradništvo sta ravno tako na visoki kakovostni ravni. In kaj dobijo naši kmetje za poplačilo: to, da morajo vedo za namakanje plačati po isti ceni kot drugi občani pitno vodo, dalje neurejene in pomanjkljive poljske poti ter nazadnje dejansko neobstoječe nemakalne naprave. K temu gre prišteti nepravi odnos urbanistov do kmetijstva, ki botruje brezobzirnemu razlaščanju in rušenju krajinskega ravnotežja. Za rešitev teh in drugih problemov mora poskrbeti deželna oblast, ki je imela zanje doslej bolj malo posluha; tako bi morala zavarovati rodovitno zemljo z varianto k deželnemu urbanističnemu načrtu. Pokrajinski odbornik Volk med včerajšnjo tiskovno konferenco Sklep o priredbi konference je pokrajinski svet odobril junija lani in izvolil pripravljalni odbor pod vodstvom odbornika Volka, ta organizem pa je sestavil znanstveni odbor, ki je izsledke svojega poizvedovanja strnil v 20 strani teksta in 150 strani statistik obsegajoč dokument, ga nato preveril s predstavniki krajevnih ustanov, sindikalnih in kmečkih organizacij (ob sodelovanju tudi izvedencev z onstran meje) ter nazadnje še s člani samega pripravljalnega odbora. Tako je nastalo tehnično-znanstveno strogo preštudirano gradivo kot predmet konference. Osrednja poročila — o predlogih za razvojni model našega kmetij stva, za poklicno usposabljanje in razvoj zadružništva, za pravilno izrabo zemlje in pravi odnos urbanistične zakonodaje do kmetijstva ter za uravnovešenje razmerja med slednjim in prirodnim bogastvom — bodo podali univerzitetni profesorji VI. Nanut, Prestramburgo, D. Bra tina, Pagninijeva in Giorgetti, ra v natelj pokrajinskega združenja rej cev Gregorič ter agronom in izve denec za kmečki turizem VI. Vremec. Predaval bo tudi docent prava v EGS Conetti, sicer o členu 10 osimskega sporazuma, ki govori o meddržavnem sodelovanju na kmetijskem področju, (dg) GOSTOVANJE ZAGREBŠKE «KOMEDIJE» OPERETA NA ODRU KULTURNEGA DOMA Tijardovičev «Splitski akvarel» bo na sporedu od prihodnje srede do nedelje Od srede, 16., do nedelje, 20. a-pri a bo v Kulturnem domu v Trstu gostoval ansambel gledališča cKomedija» iz Zagreba s Tijardovi-iievo opereto Splitski akvarel. Slovensko stalno gledališče iz Trsta se bo ob tej priložnosti lahko poklonilo spominu pred nedavnim preminulega avtorja m bo v ta namen pripravilo razstavo Tijardoviče-vih de'.. Splitski akvarel uvrščamo med najpomembnejše Tijardovičeve operete, tiste, ki jih je tudi publika takoj osvojila in jih spremljala z velikim navdušenjem. Delo je nastalo v letu 1928 in je do sedaj doživelo že štiri izvedbe. V dogajanje tega dela je vpleteno življenje Barbe Tome, njegove žene Jovane in hčerke Marice. Barba Toma želi. da bi sc Marica omožila s človekom, ki bi bil premožen; sam namreč predobro pozna revščino in težave, ki jih ta prinaša s sabo, zato hoče hčerko pred njo obvarovati. Marica pa je zaljubljena v Tončija, ki je prav tako reven kot ona, in ni je sile, ki bi ta dva mlada človeka ločila. V njuno življenje posegajo različni ljudje in mnogi nezaželeni dogodki, ki grozijo tei zvezi. Skoro se zdi, da se bosta morala Marica m Tonči vdati v usodo, ko nepričakovan dogodek popolnoma spremeni njun težak položaj in jima omogoči skupno živ'ienie. Delo je zrežiral Richard SimnneIH, dirigent na je Veseljko Barešič. Za sceno in kostume sta voskrbela Zvonko Šuler in Inarid Beaovii. za koreografijo pa Tihana Škrininrič. Urnik predstav ie naslednii; v sredo, 16. aprila, ob 20 30; v četrte’-, 17. aorila, ob 16. uri; v petek, 18. aprila, ob 70.30 in v nedeljo, 20 avrila, ob 16. uri. šole in dijakom nižje srednje šole. Komedijo bo uprizorilo gledališče iz Rima. Učitelji in profesorji lahko rezervirajo vstopnice do jutri do 12. ure v tajništvu teatra, (tel. 567201/2/3 int. 14 ali 15). Vstopnina znaša 1.500 lir. Uslužbenci ANAC stavkajo Na ministrstvu za delo so prete* klega 12. marca podpisali delovno pogodbo med vsedržavno zvezo avtobusnih in železniških uslužbencev, ki so včlanjeni v CGIL, CISL in Ul® in podjetji Federtrasporti, Fen« ANAC in Intersind. Državna pogodba velja od 1. januarja 1979 ®® 31. 12. 1981. Obenem so se podjetja tudi obvezala, da bodo do marca letos tx plačala zaostanke iz leta 1979, da bodo začela upoštevati novo or j žavno pogodbo aprila 1980. Tem obvezam pa se je podjetj®;! ANAC izneverilo, kar je delavcp j prisililo, da odpovejo vse turistih usluge podjetij, ki delujejo okriljem ANAC. Odpoved bo z* čela veljati v torek, 15. aprila -jo bodo sindikati preklicali v nutku, ko bodo delavci dobili, za j ostali denar, ki jim pritiče. S)[*L j kalne organizacije pa so zahteva sestanek z deželnim odbornikom ** prevoze; na sestanku bi se mor8 domeniti za najbolj ustrezen P , Čin izplačevanja. Razstave V galeriji Torbandena bo dan ob 18.30 otvoritev razstave Lojzek Spacala. V prostorih Slovenskega M®|S Ul. sv. Frančiška 20/H, razstav J TOMAŽ KRŽIŠNIK zbirko sitotisi ' DREVI V AVDITORIJU Plrandellova drama «Non si sa come» Z nocojšnjo Pirandellovo dramo «Non si sa come», ki jo v režiji Giulia Bosettija postavlja na oder Cooperativa Teatro Mobile, se zaključi ciklus osmih predstav «mladinskega gledališča ’80». Poleg Bosettija igrajo še Ginella Bertacchi, Giorgio Russo, Marina Bonfigti in Giampiero Becchcrelli. Predstava bo v Avditoriju s pričetkom ob 20.30. Danes odprtje Spacalove razstave v Torbandeni V galeriji Torbandena v istoimenski ulici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo najnovejših del Lojzeta Spacala. Jutri ob isti uri pa bodo Spacalovo razstavo odprli tudi v Sežani, in sicer v tamkajšnji Mali galeriji. Ob tej priliki bodo tudi predstavili knjigo tKosovel -Spacah ter predvajali barvne o'ta pozitive Sergia Sergasa o umetniku in njegovem Krasu. Go/donleva komedija za šolsko mladino Ravnateljstvo Teatra Stabile spo roča, da bo jutri, 11. aprila, ob 16. uri posvetilo predstavo Goldonijeve komedije Pahljača (II ventaglio) u-čencem zadnjih razredov osnovne Predavanja na temo Prešernovih Sonetov sreče. Razstava bo odprta do M? j prila, vsak dan v uradnih ura«. V galeriji II Tribbio na P'8^ Vecchia 6, razstavlja do 18. •P*’ t furlanski slikar Fred Pittino. ,| V galeriji Teatro Romano je ^ prta razstava Demetrija Ceja. stava bo odprta do 17. aprila- . ; V Kosovelovi knjižnici v Sei*®^, sodelovanjem Narodne in tetne knjižnice Ljubljana, 20. t.m. odprta razstava o P(e81‘vj vem Vorancu ob 70-letnici nJe® smrti. m\ V prodajni galeriji kraške ne obrti Bor v Nabrežini J® flj| prta razstava barvnih Janka Furlana. Razstava bo oOP do 13. aprile. V spomin na Franka BaP° daruje PD Slavec 25.000 lir 88 Breg' • • nO®* V spomin na nonota Piera m U Marijo darujeta Alfredo in Sa® f Zudek 10.000 lir za ŠD Adria- Namesto cvetja na grob A jfljj ja Kralja (Slivno) daruje J-v®8 ,j Danica iz Šempolaja 10.000 m ■ J Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivana Kureta ® pjl s jeta Cvetka in Sergio Vatovec lir za PD Slavec. 9MI Namesto cvetja na grob Pertota darujeta Danica Starc J ter Luciano Gulič 40.000 lir Kontovel. , .jj» V spomin na Marina Kralja Stanko Pertot 20.000 lir za Sirena. ^ V spomin na Marina Kralj8 \jt je družina Klamert 20.000 lir jaško matico. jjf V spomin na Avrelija bJJ 8 daruje Stanka Hrovatin ^9'^ued®’*’ spomenik padlim v NOB iz SK s Kolonkovca in od Sv. A®e- $ V spomin na Franka RaP^foJn rujeta Marta in Giorgio Bevk lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Kralja daruje družina Ferlat lir za Skupnost družina OP®1 ^ V spomin na Franka RaP()!faf ^ lipta Snnia in Marian Kos® I SPDT prireja jutri, 11. t. m., v okviru svoje predavateljske sezone, predavanje dr. Majde Ma-zove| na temo: »Potovanje po A-maconiji*. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! rujeta Sonja in Marjan tisoč lir za PD Slovenec. JJ V spomin na Marina Kraljai »t Vojko Fcrluga 10.000 lir za P* I slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob ^ - J Kralja darujejo družine Ef' AI* Fischer, Marc in Tavčar 40. za Skupnost družina Opčine. J Kolegici Anamariji Kalc •* ^ iskreno sožalje ob težki izg®D Gabrielin, Savina in Igo. GORIŠKI DNEVNIK jeja*, SLOVENSKO -V/t^STALNCi * GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom John M. Synge VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih *“ danes, 10. aprila, ob 20.30 ABONMA RED e - mladinski v četrtek — jutri, H. aprila, ob 16. in ob 20. uri ABONMA RED I in ABONMA RED J — v soboto, 12. aprila, ob 20.30 izven abonmaja ~ v nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G — druga nedelja po premieri (namesto že napovedane predstave, ki je v ponedeljek, 7. aprila odpadla). GOSTOVANJE GLEDALIŠČA »KOMEDIJA« IZ ZAGREBA IVO TIJARDOVIČ SPLITSKI AKVAREL opereta v treh dejanjih v sredo, 16. aprila, ob 20.30 v četrtek, 17. aprila, ob 16. uri v Petek, 18. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 20. aprila, ob 16. uri . Zagrebško gledališče »Komedi-3a» bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu samo s štirimi Predstavami operete «Splitski akvarel«, in sicer od srede, t.m., do nedelje, 20. t.m., ffJTadi združitve abonmajev SI "IORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI (s predložitvijo abonmajske izkaznice) pri blagajni Kultnega doma od petka, 11. ■•m., (j0 vključno ponedeljka, t.m., med 10. in 14. uro (ra-zen nedelje). Ogledajo pa si *ahko katerokoli izmed štirih Predstav. Sedeži, ki jih abonen-*ne bedo pravočasno zasedli, j>odo v prodaji od torka, 15. t'®-> dalje od 10. do 14. ure. PD F. PREŠEREN - BOLJUNEC vabi danes, 10. aprila, ob 20.30 v HIŠO STRAHOV Franc Grilc-Egon bo izvajal program, v katerem boste videli: sežiganje človeškega telesa, letečo mizo (spiritizem), požiranje ognja, sekanje človeškega telesa, čarobno uro in druge čarovnije. Prireditev bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SPRIČO VSE TEŽJEGA POLOŽAJA OTVORITEV BO JUTRI ZVEČER Pobuda sindikatov za zaustavitev f^lazltavihi^vavMorifu propadanja goriškega gospodarstva KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in vse kmete, da se množično udeležijo PRVE KONFERENCE 0 KMETIJSTVU NA TRŽAŠKEM ki bo jutri, 11., in v soboto, 12. aprila, na tržaški univerzi v prostorih trgovinske in ekonomske fakultete. Uradni začetek konference bo jutri ob 9. uri. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE Kino Gledališča jtOSSETTI i °a»es ob 20.30 (konec ob 23. uri) Gledališče iz Rima predstavilo l^uonijevo delo »Pahljača*. Režija aA^um-zina. V abonmaju odre-.,“t 9. »Red prosti*. AVDITORIJ ®gled predstav 1980. s“aknes, ob 20.30 bo gledališki an-»Cooperativa Teatro Mobi-uprizoril Pirandellovo delo Kosah;S-' sa corae* v režij' Giulia ppjpija. To bo zadnja predstava L. fgleda. Rezervacije pri osrednji TS?im. MDi ■ 'rir.Ici rti' o*1 20. uri bo premiera 8irarinovega ^neza Iffiflfl.1 Diri^ t. Oskar Danon, scene in kostume M, ^Pravil Willy Orlandi, režija Sabliča ter koreografije Di-m Parliča. - Red A/C. Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Le confessioni di un fuma-tore d’oppio». Vincent Priče. Aldebaran 17.00 »Brood*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30—22.00 «La moglie in calore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston Zaprto. Eden 16.30-22.00 »La citta delle donne*. Režija F. Fellini, igra M. Mastroianni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. Grattacielo 16.00 «La spada nella roccia*. Disneyeva barvna risanka. Fenice 17.00 »Star trek*. Barvni film Mignon 16.00—22.00 «Che coppia quei due*. Tony Curtis, Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »Super Hard Core*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «10». Julie Andrews, Bo Derek. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Piedone d’Egitto». Bud Spencer. Barvni film. Aurora 16.00 »Cafe Express». Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.00 »Arrivano i gatti*. I-grajo I gatti del vicolo miracoli. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 »Amori, vizi e depravazione di Justine*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) Zaprto. Prosveta PD KRAŠKI DOM Repentabor prireja v soboto, 12. aprila, ob 20.30 v domu Albina Bubniča v Repnu recital STANETA RAZTRESENA NAŠI PESNIKI O NAŠI ZGODOVINI Sodeluje domači pevski zbor Srečko Kumar. Vabljeni Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica obvešča občinstvo, da bo danes, 10. aprila, knjižnica ves dan zaprta. Uprava občine Dolina vabi vinogradnike dolinske občine, ki bi radi razstavljali na 24. razstav1 domačih vin v Dolini 4., 5. in 6. maja tega leta, naj prinesejo svoje vzorce na županstvo, soba 41 - v uradnih urah do vključno 14. aprila tega leta. f Čestitke Danes praznuje svoj 8. rojstni dan GIADA TANO’ (Dnlina 163). Vse najboljše in najlepše ji želijo mama, papa, bratec Manuel ter nona Lidija in nono /tanko iz Mačkolj. LORENA! Ob tvojem rojstnem dnevu ti želiva mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva: Fabjana in David. SPD Tabor Opčine in ŠD Mladina Križ prirejatapttip«MaMi9, 13. aprila, ob 16.30 VGo- z bogatim programom plesov Nastopili bodo tudi najmlajši folkloristi SPD Tabor. koncerti WznvS’ “Pril8. o*3 18-30, v Sajr® sv- Silvestra koncert dua (ltl» • (violončelo) - Parrington thov ^a sporedu: Vivaldi. Bee- Faure» PoPPer in '"""'N'..lunin..... PD Rovte - Kolonkovec vabi na večer s čarovnikom Marijom Pogačnikom ki bo v soboto, 12. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni Včeraj-danes Ganeš, ČETRTEK, 10. aprila Sow . MARKO 19.45 ^de ob 6.28 in zatone ob 64 ‘~~ Dolžina dneva 13.17. — Lu-,de ob 3.50 in zatone ob 13.58. Jutri, PETEK, 11. aprila Vre* . FILIP '4,4. včerai; na j višja temperatura Uq Rst<3Pinje, najnižja 13,4, ob 18. Ust^ij^topinj, zračni tlak 1009,1 mb 2-letna Luigia Cappellari H 82-letna Vitoria Peruzzo toletniti’ dietni Giusto Crisma, Jeppe pGtnberto Kaiser, 60-letni Giu-^ghelii toarei, 73-letni Remigio Bot-1 UrUeo 7®''etna Giulia Preša »d. ■ Cei/8,. kletna Angela Galasso ^eh yTlni' 75-letna Caterina Martin-a- Zacchigna, 63-letna Lucja Maraspin vd. Coggi, 53-letna Adriana Tedeschi por. Kaloper, 33-letni Stanislavo Jerman, 39-letni Franko Rapotec, 89-letna Nives Ravasini vd. Cosulich, 76-letna Maria Prossen vd. Cesanelli, 76-letna Ljudmila Sancin vd. Chersicla. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13 in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od 8. do 20. 'ire tel. 68441. LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197, Žavlje: tel. 213-137; Milic: tel 271124 ^ne na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 8. APRILA 1980 s *WLne jssr 'lin Maks. Previ. Sadje Min Maks. Previ 1600 2500 2000 Ananas 935 1100 990 — 2000 — Banane — 1320 - 1430 1540 1540 Ciquita — 1430 — Jabolka 288 450 403 jonathan I. 345 403 345 40 • 80 60 Hruške ahate ja 300 840 600 fetel I. 920 1035 978 460 920 690 Debele 250 360 320 jagode 3300 3850 3300 863 1380 1265 Pomaranče 690 1150 805 taroki I. 805 978 920 800 1200 1000 Limone I. 518 633 575 300 600 500 Mandarine I. 920 1380 1150 300 420 360 400 500 450 Grenivke 495 550 550 Mali oglasi telefon 4040) 79 46 72 SONČNO otfe^lSlg sanitarne vode nudi podaje Bogdan Rutkovič. v Sovodnjah — tel. 0481/882123. SENO kupimo ali zamenjamo ža hlevski gnoj. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200-463. OSMICO je odprl Olenič v Padričah. Toči pinot in pristno črno '-raško vino. KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071. SPECIALIZIRAN vodovodni inštalater popravlja vse vodovodne in plinske napeljave. Telefon 911-119 ali 745 547. UGODNO prodam skoraj nov popolnoma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. Toči pristno belo in črno Kapljico. OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 19/2. Odlično ohranjen motor. Telefon 225 142 PRODAM inni.irni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125. PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832. PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. K. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ’ s-P. A.’ TRST gLICA F FILZI 10 - 3? SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 9. 4. 1980 Ameriški dolar 900.— Funt šterling 1930.— Irski funt šterling 1730.— Švicarski frank 484,— Francoski frank 198.— Belgijski frank 28,— Nemška marka 460.— Avstrijski šiling 64.— Kanadski dolar 740.— Holandski florint 420,— Danska krona 147.— Švedska kron- 198.— Norveška krona 162.— Drahma 18,- Mali dinar 37,— Veliki dinar 37,- MENJALNICA vseh tujih valut 23. aprila bo na Goriškem splošna stavka ■ Vrsta sestankov s predstavniki strank, nekaterih javnih ustanov in gospodarstveniki ■ Preveč besed, premalo dejanj Zaskrbljujoče naraščanje brezposelnosti , izseljevanje aktivnega prebivalstva, demografska stagnacija, prekomerno naraščanje terciarnih dejavnosti. To so očitni znaki hudega gospodarskega položaja, v katerega je zašlo goriško gospodarstvo. Tovrstnih ugotovitev, pa tudi pozivov, da je treba tak neugoden razvoj zaustaviti, je bilo v zadnjem času slišati že nič koliko. Tako iz vrst predstavnikov političnih strank, sindikatov, kakor tudi s strani krajevnih upraviteljev. Na žalost je vse skupaj ostalo v glavnem pri besedah, saj se stanje ni bistveno spremenilo. Prej bi rekli, da so se razmere na nekaterih področjih še bolj zaostrile. Gre za nemoč, da bi kakorkoli vplivali na dogajanja na področju gospodarstva ali pomanjkanje politične volje za razreševanje zapletenih vprašanj, ali morda za nesposobnost? Najbrž bo splet različnih okoliščin. Kot dokaz bi lahko navedli triletni deželni gospodarski načrt, o katerem je bilo toliko besed lani in ki je (že spet) ostal samo dokument na papirju. Očitno torej, da težkih in zapletenih vprašanj ni mogoče reševati na dosedanji način. Resnost položaja, v katerem se nahaja deželno, posebej pa goriško gospodarstvo, terja nujnih, predvsem pa konkretnih posegov. Obljub, različnih pregledov in želja ter prikimavanje je menda že dovolj. Do tega spoznanja so se več ali manj dokopali tako pri političnih strankah, v gospodarstvu, posebej pa sindikati. Prav slednji že dalj časa opozarjajo (v glavnem brez odziva) na nevzdržnost položaja. Prav sindikalna federacija CGlj. - CISL - UIL pa je ponovno prevzela pobudo za reševanje najbolj nujnih, tako imenovanih osnovnih vprašanj. 23. aprila bo na Goriškem e-nodnevpa splošna stavka z zborovanjem na goriškem Travniku. Pokrajinska federacija je ob tej priložnosti predstavila obširen dokument, ki ga je v torek zvečer, na tiskovni konferenci predstavila časnikarjem. V bistvu vsebuje oceno neugodnega gospodarskega in splošnega položaja goriške pokrajine ter vrsto predlogov, pravzaprav potrditev dosedanjih stališč o uravnavanju gospodarstva na Goriškem. Sindikati ponovilo potrjujejo' nosilno vlogo ladjedelništva, velikih kovinarskih podjetij ter tekstilne industrije. V tem okviru je osnovnega pomena zavarovanje in ohranitev zaposlenosti vjršiški: ladjedelnici, čimprejšnja obnova*, proizvodnje v podjetjih Simo jn Acciaierie Alto A; driatico ter ugodna rešitev vprašanja podgorske tekstilne tovarne. Dokument obravnava nato nekatera vprašanja v zvezi z nagrado novih in z izpopolnitvijo obstoječih infrastruktur. Tako se sindikati zav. zemajo za razširitev goriške industrijske cone, za dograditev cestnih povezav, za izpopolnitev tržiškega pristanišča in njegovo organsko vključitev v sistem pristanišč v deželnem okviru itd. V dokumentu je govor tudi o aktualnem političnem vprašanju o obstoju goriške pokrajine ter o enotnosti dežele, o kreditni politiki, ki ne ustreza potrebam gospodarstva ozirema gospodarskega razvoja, o zadružništvu ter o terciarnih dejavnostih. V to področje sodita predvsem turizem in trgovina. O slednji je bilo na tiskovni konferenci tudi največ govora. Gre za dejavnost, ki se razvija po svoje, nekako na divje in ki bi jo bilo potreba vsekakor urediti, povezati z drugimi, gospodarskimi dejavnostmi, kajti sama. kljub temu da zaposluje lepo število občanov. ne predstavlja jamstva za gospodarsko stabilnost, Na tiskovni konferenci so se nadalje dotaknili vprašanja koriščenja sredstev goriškega sklada, umestnosti izgradnje tovornega postajališča (sindikat se zavzema, da bi ta ustanova dobila javno upravo) in nekaterih drugih vprašanj. V prihodnjih dneh se bo delegacija sindikalne federacije, (na sestanku s časnikarji so bili Pini. Bon, Pado-van, Colautti, Gandini, Bregant in Snidero), sešla še s predstavniki političnih strank ustavnega loka, z gospodarstveniki, s krajevnimi uvra-vitelji ter predstavniki nekaterih javnih ustanov. Za jutri popoldne je napovedan sestanek s predstavniki vseh političnih strank. Pravzaprav gre za novost spričo dosedanje prakse, ko so pogovori po navadi potekali zmeraj s predstavniki ene same stranke. V ponedeljek, 14. aprila, bo sestanek s predstavniki gospodarstva, naslednjega dne bo sindikalna delegacija imela razgovor s predstavnikom zavoda za ljudska stanovanja, 16. aprila pa s predsednikom deželne ustanove ERSA. 16. aprila bo v pokrajinski sejni dvorani tudi sestanek s predstavniki krajevnih uprav, 17. aprila pa bo delegacija obiskala predsednika goriške hranilnice. V sredo, 23. aprila bo na Goriškem, kakor smo že uvodoma zapisali, celodnevna splošna stavka. De Simone in Šušmei o vsestranskem razvoju medsebojnega sodelovanja Goriški župan Pasquale De Simone in predsednik novogoriške občine Jože šušmei sta včejraj na tiskovni konferenci govorila o razvoju sodelovanja med Gorico in Novo Gorico. Poudarila sta, da sega sodelovanje že v začetek prejšnjega desetletja, okrepilo pa se je še zlasti po podpisu osimskega sporazuma. Večji del tiskovne konference je bil namenjen vprašanjem infrastruktur, od mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba s cestnimi povezavami in priključkom na avtocesto Ljubljana - Razdrto ter sabotinske ceste, do jezov na Soči. De Simone in šušmei sta govorila tudi o gospodarskem sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. O tiskovni konferenci bomo obširneje še poročali. Skupna pobuda dveh ustanov in slo. venskih ter italijanskih umetnikov Slikarske in druge razslave v dvorani goriškega avditorija so na vrsti ena za drugo. Samo v tej sezoni so v njej slovenske organizacije priredile več razstav, seveda so za podobne razstave poskrbele tudi druge goriške ustanove in društva. Slovenska prosvetna zveza je tu priredila ob začetku te sezone /0-tograjsko razstavo z naslovom «Ka-men na kamnu*, takrat smo lahko občudovali slike našega Krasa, zatem je vedno SP Z priredila razstavo slovenskega fotografskega mojstra Petra Kocjančiča, Ženski iniciativni odbor pa je ob priliki letošnjega ženskega praznika imel tam razstavo slik in kraških skrinj, delo slovenskih žena. Sedaj je na vrsti še ena razstava, ki jo prireja Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Razstavo bodo otvorili jutri zvečer ob 18.30, odprta bo do konca prihodnjega tedna. Svoje grafične liste bodo razstavljali nekateri slovenski in italijanski umetniki iz naše dežele: Bruno Chersicla, Franco Dugo, Livio Schiozzi, Marjan Kravos, Lado Pengov in Edvard Zajec. Omenjeni slikarji so, vedno na pobudo že imenovane u-stanove, letos januarja razstavljali v Trstu, razstava bo najbrž v ka- rtiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik V GORICI PREMALO DELA ZA 18 TAKSISTOV Podražitev sama ne rešuje odprtih problemov taksistov Taksifev se poslužujejo le starejši ljudje in tisti, ki ne razpolagajo z osebnim vozilom - Razmeroma sodoben poklic, ki ga ogroža sprememba v načinu življenja Pokrajinski odbor za cene je pred kratkim odobril podražitev za vožnje s taksijem. Za : krajše vožnje, na samem območju goriške občine, je začetna cena 740 lir, za vsakih nadaljnjih sto metrov pa je treba dodati še 40 lir (oz. 400 lir za vsak kilometer). Za povratno vožnjo praznega taksija ni treba nič plačati. Za daljše vožnje, iz-ven občine, je cena za vsak kilometer 300 lir: za daljše vožnje je jtreba prevoženim kilometrom .prišteti tudi pot, ki ,jo bq,.taksi prevozil mda‘t{k)(^Eit^tn.t'84ll!‘Cl!wje imajo taksisti pravico zahtevati 66,66 lire * zg ; vsako minuto, kar je približno 4000 lir na uro. Dodatne cene za razne posebne usluge: niso pretirane: . takq stane prevoz .psa 500 lir/ za vsak kovček ali večjo torbo pa je treba odšteti še 300 lir. Nočna tarifa, ki velja cd 22. do 6. ure, je za vse omenjene u-sluge za 50 odst. dražja. Zadnjo podražitev smo izkoristili kot priložnost, da smo se s skupino taksistov na Korzu Italia pogovorili o problemih, s katerimi se srečujejo na delu. Na vprašanje, kaj misli p podražitvi tarif za vožnje, nam je eden izmed taksistov odgovoril, da je razočaran, ker je pokrajinski odbor določil nove cenike, ne da bi se posvetoval s predstavniki taksistov. Kar šoferje najbolj žuli je to, da je tarifa za čakanje prenizka: menijo, da ni prav, da taksisti prejemajo po 4090 lir na uro, medtem ko drugi obrtniki prejemajo tudi po 10 tisoč lir za uro dela. Čeprav je z novimi cenami taksi postal manj konkurenčen kot druga prevozna sredstva, so taksisti mnenja, da je podražitev bila potreb- umiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMnnMiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiniiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii MANIFESTACIJA SE PONAVLJA V nedeljo Pohod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice Tudi lelos pričakujejo udeležbo nekaj tisoč mladih iz raznih krajev V nedeljo, 13. aprila, bo spet na sporedu Pohod prijateljstva med Gorico in Novo Gorico, ki ga tudi letos prirejata Turismo giovanile e sociale iz Gorice in Telesnokul-turna skupnost v Novi Gorici. Pričakujejo, da pride tudi letos na ta pohod nekaj tisoč mladeničev iz raznih krajev naše dežele, Veneta in tudi iz sosednih krajev Slovenije. Pohod je na vrsti že nekaj let, mladina se na njem spozna, kar pa je bilo važno v prejšnjih letih, prehod čez mejo je bil v škabrijejovi ulici - Erjavčevi cesti, ko ni bilo še tam mednarodnega prehoda, ki so ga otvorili šele letos februarja. Za en dan v prejšnjih letih se je ta prehod odprl in po tej ulici je šlo nekaj tisoč mladeničev. Tudi letošnji pohod bo v dopoldanskih urah, odhod in prihod bosta v Gorici. Vpisujejo na sedežu Turismo giovanile e sociale v zavodu Son Luigi v Ulici Don Bosco. V nedeljo pa bo v Gorici še ena podobna mladinska izletniška manifestacija, ki jo prireja radijska postaja Gorizia Uno. Gre za množični kolesarski izlet po, goriških ulicah in na tukajšnjem podeželju. Pohod bo tudi v Gradišču. Sedaj smo namreč v času teh pohodov in tako jih bomo imeli vsako nedeljo na izbiro. Naše bralce, tokrat tako mlade kot starejše, opozarjamo na pohod med Števerjanom in Gonjačami, ki bo, v priredbi prosvetnega društva «Briški grič*, letošnjega 1. maja. Obrcal je policista V goriškem zaporu bo počakal na sodno obravnavo 36-ietni Claudio Tonchella iz Gorice, Ul. Toti 9. Obtožujejo ga žaljenja, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju. Do aretacije je prišlo na Tonchellijevem domu. Njegova žena je namreč zaprosila za posredovanje policijo, potem ko je mož začel razgrajati in razbijati po stanovanju. Zal tudi policijski agenti ga niso uspeli pomiriti, ko pa je enega izmed njih še obrcal, je bila mera polna ter so ga odvedli v zapor. na in da bi celo morala biti ob-čutnejša. Kot razlog za to navajajo večkratne podražitve bencina, stroške, pri nakupu avtomobilov in stroške za popravila (približno vsakih 5 let mora taksist kupiti novp vozilo), ne nazadnje pa na njihov zaslužek vpliva rastoča inflacija, proti kateri, ne razpolagajo piti s tisto .minimalno obliko obrambe, ki jo za odvisne -delavce predstavlja premična lestvica. Po drugi strani-se taksisti zavedajo, da se bo s: poviškom oeri štf bolj zmanjšal«! že;, itak’nizko ’ “število tistih, ki' se poslužujejo tega prevoznega sredstva. V Gorici se taksijev poslužujejo predvsem starejša osebe, ki ne razpolagajo z lastnim vozilom, zato da obiščejo znance v bolnišnici ali zato da gredo do železniške postaje. Mesto je majhno, tako da se marsikatero pot da opraviti tudi peš, poleg tega se je v zadnjih letih zelo zmanjšal železniški promet, ki npr. v Tržiču, skupaj z letališčem, zagotavlja zadostno število klientov. Poleg tega občutijo goriški taksisti tudi problem razmaha privatne motorizacije: kot v številnih drugih mestih, smo tudi pri nas priča pojavu, da padanju števila prebivalcev odgovarja naraščanje števila vozil ;v prometu. Dandanes je v Gorici 18 taksistov. Za goriške raz.mere je to šte vilo gotovo preveliko, saj menijo taksisti, da bi vse delo brez prevelikega napora lahko opravilo 8 ali največ 10 od njih. V zvezi s tem znajo taksisti povedati tudi marsikatero na račun občinske uprave, ki ni konzorciju goriških taksistov obnovila koncesije za upravljanje šolskih avtobusov čeprav so taksisti zahtevali precej manj denarja kot pa družba, ki sedaj upravlja šolske avtobuse. »Svoj poklic opravljamo v skoraj nemogočih pogojih, zadnja dva občinska odbornika za javna dela pa sta nas vedno vlekla za nos,* je zagodrnjal eden izmed taksistov. Pritožujejo se predvsem, ker jim občina ni dala dovoljenja, d* bi si na lastne stroške izgradili kabino, ki bi jih med čakanjem obvarovala pred mrazom in dežjem. «Naš poklic ni lahek: stalna živčna napetost med vožnjo, skoraj vse vožnje opravimo v mestu, sredi prometa, ki postaja vsak dan bolj kaotičen; lahko bi si delno olajšali vsaj čakanje, s tem, da bi si zdravje obvarovali pred vremenskimi neprili-kami, toda kaže, da so vsi gluhi na naše zahteve. »Mala tempora currunt per noi birociai a benzi-na», je napol otožno, napol ironično dejal taksist, ki se očitno spominja lepših časov. M. M. snejših mesecih romala še v nekatere druge kraje naše dežele in Slovenije. Seveda bo jutri zvečer, ob otvoritvi razstave, prikazano delo teh umetnikov. Kot smo že omenili bo razstava odprta do prihodnje sobote. Naslednji teden, v petek, bodo v istem prostoru predstavili monografijo tržaškega slikarja Avgusta Černigoja, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Podelitev štipendij sinovom gradbincev V sejni dvorani goriške trgovinske zbornice bo v soboto, 12. t.m., slovesnost ob podelitvi vsakoletnih , štipendij sinovom delavcev, zaposle-1 nih v gradbenih podjetjih. Sredstva j daje na razpolago vzajemna blagaj-! ha-gradtajnib. podj^k^ .Ta usta-■nov-ftvdirlM tudi. za ,.strokovno Izobraževanje delavcev gradbincev. ■ Letos-"bodo,’jpodeliiiJ,67“' štipendij, ki šo tako porazdeljene: 3 štipendije univerzitetnim študentom 2. letnika V znesku 200 tisoč lir, tri štipendije univerzitetnim študentom prvega letnika v znesku 75 tisoč lir. 28 štipendij v znesku 75 tisoč lir dijakom višjih srednjih šol s poprečno oceno vsaj 7/10 in 33 štipendij dijakom srednjih šol s poprečno oceno 'nižjo od 7/10. Zmeren promet na mejnih prehodih Poveljstvo obmejne policije na Goriškem je te dni objavilo statistične podatke o osebnem prometu na Goriškem marca letos. Mejo je prestopilo 737.752 oseb, ali približno za trideset odstotkov manj kakor v i-stem mesecu lani. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši je mejo prestopilo (s potnim listom) 84.337 italijanskih državljanov ter 177.063 tujcev. Razmeroma umirjen je bil tudi promet v okviru videmskega maloobmejnega sporazuma. Na vseh mejnih prehodih v goriški pokrajini je mejo prekoračilo 476.352 oseb. Italijanskih državljanov je bilo 200.178, jugoslovanskih pa 276.174. Razna obvestila Goriški fotografski krožek CIFI in goriška občinska uprava vabita v torek, 15. aprila, ob 20.30 na predvajanje diapozitivov o goriškem malem semenišču. Predavanje bo v deželnem avditoriju. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne kolonije Savudrija (od 23. 7. do 6. 8.); Gorje (od 28. 7. do 11. 8.): Vransko (od 24. 7. do 7. 8.). Vpisovanje se zaključi 15. aprila. Vpisujejo v prostorih SKGZ. Ulica Malta 2, ob delavnikih med 9. in 12. uro. Smučarski odsek SPD Gorica priredi v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandre-žu družabni večer za člane ob nagrajevanju svojih tekmovalcev. Prijave sprejemajo na sedežu društva (prijav po telefonu ne sprejemamo), do sobote, 12. aprila. Gledališča Izleti Primorsko dramsko gledališče v Novi Goriči, drevi ob 20. uri v Kul-turnerivdomu v Novi Gorici. Avtor skupina Najemniki. Abonmajska predstava za red S petek in S petek A. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za avtobusni družinski izlet Goriška pokrajinska uprava namerava razpisati dražbo v smislu • čl. . štev. 1 točka a) zakona štev. 74 z ! dne 2. februarja 1973 za oddajo prve skupine del rekonstrukcije dveh poslopij, namenjenih za novi sedež državnega tehničnega zavoda za Tatovi obiskali Bigotov urad Tatovi so v noči od torka na sredo vlomili tudi v urad podjetja Bigot v Ul. Cascina, v Gorici. V prostor so prišli skozi vrata, ki so jih odprli s posebnim vlomilskim orodjem. Odnesli pa so le 85.000 lir v gotovini. Dejanje je prijavil policiji lastnik podjetja, znani goriški trgovec Gio-vanni Bigot, ki je včeraj zjutraj prvi prišel v urad ter našel v njem pravo razdejanje. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul E. Toti 52, tel. 72-701. »Sestanek KPI drevi v Štandrežu O vprašanjih, ki zanimajo Štandrež, bo danes zvečer ob 20.30 na pobudo komunistične partije pogovor z domačini v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Komunisti bodo prikazali svoja stališča o aktivni vlogi krajevnih ustanov v boju za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, o možnosti kakovostnega razvoja kmetijskih dejavnosti in s tem v zvezi z ustrezno uporabo Goriškega sklada, o razvoju štandreškega obrtništva in njegovi vključitvi v bodoče obmejne infrastrukture, o ohranitvi narodnostnih značilnosti kraja na kulturnem. družbenem in gospodarskem področju. Govorili bodo Ace Mermo-lja, Boris Coceani, Vilma Brajnik, Livio Antonič, Silvino Poletto in I-van Bratina. na Repentabor, 20. aprila, ki bo ! zemljemerce v Gorici. Osnovna ce-združen s srečolovom in s skupno | na za zidarska, kovaška, mizarska, večerjo. Prijave sprejemajo na se j kleparska in pleskarska dela: dežu društva do 11. aprila. 320.000.000 lir. I Prošnje za udeležbo na dražbi je j treba nasloviti pokrajinski upravi v Gorici, Korzo Italia 55, v roku de-’ setih dni od objr.ve tega obvestila. Prošnje za udeležbo na dražbi ne predstavljajo nikakršnih obveznosti za pokrajinsko upravo Odbornik za javna dela Renato Cisilin Predavanja Slovensko planinsko društvo vabi četrtek, 17. aprila, ob 20.30 na predavanje Željka Cimpriča o ’epo tah zgornjega toka Soče. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič. umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiia OB KONCU GLASBENIH SREČANJ Tenorist Anton Dermota v soboto v Gorici Znani prvak dunajske Opere je umetniško pot začel v Ljubljani V soboto bomo imeli v gosteh tenorja Antona Dermoto, Slovenca, ki je po svojih študijih glasbe in prvih uspehih kot solist v ljubljanski Operi začel s svojo uspešno turnejo po svetu in se zadržuje v glavnem na Dunaju. Anton Dermota se te dni mudi v Trstu, kjer je radijska postaja priredila-spomladanski seminar za pevce soliste. Znani tenorist in njegovi učenci so se odzvali povabilu na glasbeno, srečanje, ki ga občinska uprava, glasbena mladina in julijska zveza glasbenikov priredi v soboto, 12. aprila, ob 20.30 v goriškem avditoriju. S sobotnim nastopom se bo zaključil letošnji nadvse uspeli ciklus glasbenih srečanj. Dermota, ki letos ob svoji 70-letni-ci praznuje tudi petdesetletno bogato glasbeno kariero, se je uveljavil predvsem v Mozartovih delih. Pred nedavnim je nastopil v Mozartovem delu *Don Giovanni», ki so ga predvajali na italijanski televiziji. Umetnik je posnel kakšnih 20 gramofonskih plošč. Svoj življenjski in umetniški jubilej pa bo proslavil z letošnjim nastopom v Ljubljani, ki mu je omogočila, da je razvil svoj umetniški talent. Kot v njegovem koncertnem delovanju, mu tudi v seminarju v Trstu, posvečenem Mozartu, Schubertu in Schumannu, pomaga njegova žena, pianistka Hilda. Razpored nastopajočih, kakor tudi dela, ki jih bodo zapeli, bodo objavili med koncertom. Ob tej pri- ložnosti bodo udeležencem seminarja, med katerimi so tudi nekateri Goričani, izročili diplomo o obiskovanju tečaja. Vstopnice prodajajo v uradu Pro Loco v pasaži. Člani organizacije glasbena mladina ne plačajo vstopnic, isto velja tudi za abonente. Kino C urica VERDI 17.15—22 00 «Qualcuno volč sul nido del cuculo*. J. Nieholson in L. Flechter. Prepovedan mladini pod 14. letom CORSO 17.30-22 00 «11 ladrone*. E. Montesano in E. Fenech. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Africa ex-citation*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30—22 00 «Le ali del-la notte*. PRINCIPE »La terrazza*. Nova Carica in okolica SOČA 18.00—20.CO »Skrivnost Pro-caenivih dokumentov*, ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Piranha*, a-meriški film. DESKLE 19.30 «Mladi in svobodni*, ameriški film. 1. IN II. PREKOMORSKE BRIGADE Izlet pripravljata domicilna odbora obeli enot v dneh od 21. do 28. maja letos Po programu dela (za leto 1980) domicilnih odborov 1. in 2. prekomorske brigade — bomo postavili spominsko obeležje (ploščo) v Drvarju. V Drvar je dne 23. januarja 1944 po napornem - borbenem pohodu z otoka Visa prispelo več kot 1.700 borcev prve in druge prekomorske brigade. Razporedili so jih v enote 1. proletarskega korpusa in v prištabne enote vrhovnega štaba NOVJ. Spominsko ploščo bomo postavili preživeli borci 1. in 2. prekomorske brigade v spomin na prihod v Drvar, takratni sedež vrhovnega štaba NOV Jugoslavije. Slovesno odkritje spominskega obeležja bomo opravili 25. maja 1980 ob 9. uri v Drvarju. Govoril bo narodni heroj Jugoslavije Stane Bobnar, vojni politični komisar 1. 2. in 3. prekomorske brigade. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali mladinci in mladinke iz Drvarja. SLAVNIK iz Kopra organizira petdnevni avtobusni iziet v Drvar in obisk Bihača, Jablanice, Mostarja, Gradaca, Korčule in Zadra. Avtobus bo predvidoma peljal (če bo dovolj prijav) na relaciji: Nova Gorica - Ajdovščina - Postojna - Ilirska Bistrica -Rupa,- Nova Gorica - Štanjel - Sežana - Kozina - Rupa in Piran -Izola - Koper - Kozina - Rupa (če bo dovolj prijav bo avtobus peljal tudi na relaciji: Tolmin - Idrija - Kalce - Postojna - Ilirska Bistrica - Rupa). Odhod avtobusov iz Nove Gorice, Pirana (in po potrebi iz Tolmina) bo dne 24. maja 1980 (sobota) ob 6. uri zjutraj (iz Tolmina pa bo odhod avtobusa predvidoma ob 5. uri zjutraj po jugoslovanskem času). Kosilo bo v Plitvicah. Večerja in namestitev v hotele bo v Bosanskem Petrovcu in Drvarju. Dne 25. 5. 1980 bo zajtrk in kosilo v Drvarju (Bosanskem Petrovcu), večerja in namestitev v hotele pa bo v Mostarju. Dne 26. maja 1980 bo zajtrk in po ogledu Jablanice še kosilo v Mostarju, večerja in namestitev v hotele na Korčuli. Dne 28. maja 1980 zajtrk na Korčuli, kosilo pa bo v Zadru. Opomba: izletniki si bodo ogledali: muzej I. zasedanja AVNOJ v Bihaču, muzej 25. maja v Drvarju, muzej v Jablanici, osrednji spomenik NOB v Mostarju, spomenik Bogdana Viskiča v Gradacu in druge znamenitosti krajev, ki jih bomo obiskali. Za prevoz z avtobusi (skupaj 1770 km), hrano in prenočišče bo vsak posameznik prispeval 2680 dinarjev. Nosilci partizanske spomenice 1941 imajo popust 560 dinarjev (imajo brezplačno vožnjo) in vojaški invalidi 420 dinarjev (imajo 75% popusta pri prevozu) kolikor dostavijo knjižice za znižano vožnjo (spomeni-čarji pa kupon za brezplačno vožnjo). Prijave za izlet bodo sprejemali na sedežih občinskih odborov ZZB NOV vseh primorskih občin do 10. maja 1980. Vplačila naj se izvršijo na naslov SLAVNIK, Koper, Kidričeva 14 na žiro račun: 51400-601-10308 «za izlet-v Drvar», prav tako do 10. maja 1980. Prijave in vplačila za tiste izletnike, ki živijo izven primorskih občin, pa bo sprejemal neposredno SLAVNIK, Koper (isti naslov in žiro račun). Potrebne informacije lahko dobite na sedežih občinskih odborov ZZB NOV in pri vodji izrednih prevozov SLAVNIK tovarišici Ivici Zupan (telefon 066/22-660). Priporočamo borcem 1. in 2. prekomorske brigade ter svojcem padlih in po vojni umrlih borcev, da se udeleže Izleta in odkritje spominskega obeležja v Drvarju. Prav tako vabimo, vse borce prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot, borce NOVJ in aktiviste OF, da se tudi oni udeleže petdnevnega izleta in odkritja spominske plošče v Drvarju. Vlado Kralj, za domicilni odbor 1. pb Bruno Sabadin, za domicilni odbor 2. pb MNOŽIČEN IZLET V DRVAR IN DALMACIJO SPOMINSKO OBELEŽJE BORCEV KO OBRAMBNI MINISTRI RAZPRAVLJAJO O GOSPODARSTVU ZAHODNONEMŠKA VOJNA MORNARICA j'- »aspih H gljpj 11 r M mEIbIsi PONOVNO ODKRIVA TIHI OCEAN V Bonnu odklanjajo trditve, da gre za «politiko topnjae» - Zaliodno-evropske politične in gospodarske razprtije ter potrebe držav na obalah Tihega oceana BONN — Neki minister, ki se je pravkar vrnil z obiska na Japonskem. v Novi Zelandiji in Avstraliji ter štiri ladije, ki bodo kmalu odplule na Tihi ocean, vnašajo nove azsežnosti v zahod-nonemška zunanja politična razmišljanja, Bonn odkriva pomen Tihega oceana. Nerodnost je v tem, da pri tem ne gre. denimo, za ministra trgovine ali zunanjih zadev, temveč za ministra za obrambo in da ladje niso trgovske, ali turistične, temveč vojne. Gre za «politiko topnjač*? Bonn zavrača odločno to trditev, toda istočasno poudarja, da je za Evropo zelo važno da «dvigne svoj pogled iz lastnega krožnika* ter ga usmeri nekoliko bolj daleč. Omenjeni minister za obrambo, Hans Apel, ki se je pravkar vrnil z obiska treh oddaljenih držav na vzhodu, je izjavil da «Japonska, Nova Zelandija in Avstralija pričakujejo od zahodnih evropskih držav ter predvsem od Zvezne republike Nemčije, da okrepijo svoje sodelovanje, posvetovanja in odpiranje tržišč, ne pa širjenja dometa pakta NATO ter še manj pošiljanje oboroženih sil NATO na področje Tihega oceana. V omenjenih državah pričakujejo, da bo zvezna republika Nemčije prispevala k stabilizaciji s svojo gospodarsko pomočjo.* «Pri tem — je dejal minister za obrambo — ne smemo vrinjati svoja demokratična merila, temveč moramo prispevati k uresničenju pravic teh držav do samoopredelitve.* Pri tem gre za področje Tihega aoceana v širšem zemljepisnem smislu. Kar zadeva zahcdnonemške ladje, ki bedo koncem aprila odplule na trimesečne vojaške vaje v Tihem oceanu, v Bonnu odločno zavračajo, da bi šlo v kakršnikoli obliki za «preživelo politiko topnjač*. Dva rušilca («Liitiens» in «Bayern») ter dve ladji. za oskrbovanje («Spessartd» in «Coburg») «povsem slučajno plovejo prav sedaj in prav proti Tihemu oceanu*. Ta plovba je bila namreč «dogovorjena in načrtovana že le- Patronat KZ - INAC svetuje »'RT* fir#i i Vdovcem pravica do pokojnine od dneva ženine smrti Vpr.: «Pišem vam predvsem zato, da bi se javno potožil nad krivico, ki je storjena meni in toliko drugim, ki se nahajajo v mojem položaju. Žena mi ie umrla pred tremi leti in tedaj so mi na 1NPS povedali, da ne bom dobil po njej pokojnine, ker bi moral biti popoln invalid. Mojemu prijatelju pa je žena umrla pred dobrim letom in je še bolj zdrav kot jaz, njemu pa so dali pokojnino. Kako to, da obstajata dve različni meri? Zakaj so njemu dali in meni ne? Mi lahko razložite to zakono-dajo?» P. G. ' To pismo je nekaj časa čakalo ra mizi za objavo in odgovor bi bil negativen, po zaslugi rahle zamude pa lahko našemu bralcu, ki je napisal zgornje pismo, danes posredujem pozitivni odgovor in ima pravico do družinske pokojnina po pokojni soprogi. V tem smislu se je namreč izreklo u-stavno sodišče z razsodbo štev. 6 z dne 25. januarja 1980. Pa pojdimo po vrsti, da bo celotna zadeVa nekoliko jasnejša. Do decembra 1977 ni imel vdovec pravice do družinske pokojnine, razen če ni dokazal, da je nesposoben in da je bil v ženino breme. Zakon štev. 903 z dne 9. decembra 1977 je vne- sel precejšnje novosti kar zadeva dejansko enakopravnost med zakoncema in je v členu 11 izrecno predvidel, da ima tudi mož pravico do družinske pokojnine po pokojni soprogi brez vsakršne o-mejitve, vendar pa le za tiste slučaje, če smrt nastopi po vstopu zakona v veljavo. Bilo je torej izrecno izključeno retroaktivno a-pliciranje tega določila. O tej zadevi je razpravljalo tudi ustavno sodišče, ki je ugotovilo protiustavnost te časovne omejitve in je z omenjeno razsodbo štev. 6 odloči lo, da imajo pravico do družinske pokojnine vsi vdovci, ne glede na datum smrti. To pa pomeni, da komur je INPS odbil zadevno prošnjo, lahko vloži priziv, vsi ostali pa lahko zahtevajo pokojnino z navadno prošnjo in INPS jim jo mora retroaktivno tudi izplačati, torej z dozorelimi obroki vred. Nedvomno gre za zelo pomembno pridobitev in apeliramo na vse vdovce, da izkoristijo to možnost. Izvzeti so v skladu z zakonom 153/69 in 1047/57 le možje kmečkih zavarovank, ki so preminile pred 1. majem 1969 oziroma kmečkih upokojenk, katerim je INPS priznal pokojnino pred 1. januarjem 1970. Na vaše vprašanje oziroma teženje sem dejansko že odgovoril: v primerjavi z vašim prijateljem ste bili res diskriminirani, ker je pravica do pokojnine bila odvisna le od dneva smrti. Sedaj pa je bila odpravljena ta ovira in čimprej predložite na INPS prošnjo za družinsko pokojnino, ki vam jo bodo odmerili v višini 60 odstotkov ženine efektivne pokojninske o-snove. Prejeli smo ! NOVOSTI V NARODNI 1 IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Primož SIMONITI: Humanizem na Slovenskem. — Slov. matica, Lj, 1979 Matevž HACE: Nepozabno leto 1942 — Borec — Lj, 1979 Georges SIDENSON: Spominjam se. - DZS. - Lj, 1979 Per VVASTBERG: Zračna kletka. — Obzorja, Maribor, 1979 Walter WINWARD: Pobeg. — Pomurska zal. — D. Sobota, 1979 Herman HESSE: Igra steklenih biserov L, 2. del. — Cank. zal. Lj, 1979 ta 1978, dokončno obdelhna spomladi lanskega leta, torej precej časa pred zasedbo Afganistana...* «Tu ne gre za nobeno pomorsko demonstracijo — pravijo -v bonskem ministrstvu za obrambo — temveč za del programa vaj. ki naj privadijo posadke na posebne izkušnje mornarskega življenja v časih daljše odsotnosti od doma.» Vaje bodo namreč trajale tri mesece. Nadalje ne obstaja nobena operativna povezanost s prisotnosti drugih pomorskih enot v Indijskem in Tiliem oceanu. To i-zjavo ministra za obrambo lahko smatramo kot odgovor na nedavne trditve v ZDA. da bodo zahcdnonemške vojne ladije nudile pomoč ameriški mornarici pri obrambi naftnih vrelcev. Sicer pa tudi v časnikarskih sporočilih iz Wa-shingtona dodajajo, da je ta plovba zahodnenemških ladij pomagala pri razbijanju kritik v ameriškem kongresu na račun pasivnega obnašanja ameriških zaveznikov v sedanji krizi. Pa naj bo, kar bo, je pot za-hodnonemških bojnih ladij zelo zanimiva. Ladje bodo odplule 29. aprila, od 2. do 9. maja pa se predvidene skupne vaje s francoskimi vojnimi enotami pred Brestom na Atlantiku ter pred Tou-lonom v Sredozemlju. Po vajah bodo zahodnonemške ladije odplule skozi Sueški prekop in Rdeče morje proti Indijskemu oceanu. Program pa predvideva več Indijskega oceana kot Pacifika. Zahodnonemške ladije se bodo ustvarjale v Karačiju (Pakistan), Bombaju (Indija), nato pa na zahodni obali Sri - Lanke ter v Monbasi (Kenija). Vrnitev domov je predvidena za 8. avgust. Tako ali drugače utegne biti ta trimesečna plovba skoraj vse, kar ji nekdo utegne pripisati. Za bonsko viado gre za preprosto «normalno, že vnaprej načrtovano rutinsko vsakoletno pomorsko vajo*. Za nekatere v Washingtonu pa je to «ustrezen odgovor vsem tistim v ZDA, ki ameriškim zaveznikom očitajo pasivno obnašanje.* Nekateri bodo to politiko proglasili kot »politiko topnjač*, ali demonstrativno križarjenje, toda za zahodnonemško opozicijo predstavlja ta plovba še nekaj drugega. Še v februarju so v krogih opozicije' izražali bojazen, da ,bi; kaftcler Schmidt utegnil zaradi obzira do Moskve, odpisati to plovbo,-“toda-vlada je odgovorila, da1' to sploh ne prihaja v poštev in da sploh ne obstaja noben razlog, da bi to plovbo razglasili za nekaj drugega, kot za navadno rutinsko vajo, pa čeprav bi se zahodnonemške ladje približale a-rabskim državam. Poleg tega je kancler Schmidt izjavil, da zahodnonemške ladije ne bodo ostale večno tam, temveč bodo šle naprej in se nato vrnile nazaj. Kar se tiče možnih spekulacij, pa jih je br ska vlada, vsaj tako se zdi. pripravljena sprejemati, ker ima »čisto vest*, saj «ZRN nikakor ne razpolaga s pomorskimi silami, ki bi bile zmožne igrati izven e-vropskih voda neko pomembnejšo vlogo*. V najboljšem primeru — pravi kancler Schmidt — lahko za-hodnonemška mornarica utegne razbremeniti ameriško mornarico v toliko, v kolikor lahko na Severnem morju ter na Atlantski obali vzame dodatne obveznosti, da bi tako ameriške ladije utegnile delovati na drugih piodročjih, torej na Indijskem oceanu, vključivši tu tudi arabske vode. Kako pravzaprav gledajo na Evropo iz teh tihomorskih daljav? V prvih in precej nevezanih (torej neuradnih) ocen potovanja ministra Apla, je bilo slišati tudi, da Evropa izgleda s svojimi majhnimi notranjimi razprtijami skoraj smešna. V ministrovem spremstvu se je tudi lahko slišalo, kako »Evropa, omamljena zaradi svojih prepirov o članarini v EGS ter skrita za bregom živil, ki jih ne more prodati, ne vidi kako se na drugem delu sveta ustvarja nevarno ravnotežje*. Minister Apel se je sedaj vrnil s spoznavanjem zahodnonevropske soodgovornosti za to kar se dogaja na Pacifiku. Dogaja pa se to — pravi, da je tihoocenanskim državam potrebna zahodnoevropska pomoč v razvoju, s čimer «se bo lahko napravilo v smeri zahodnoevropske varnosti več kot z nekakšnim širjenjem vojnega dometa NATO*. Kar pa se tiče treh držav, ki jih je obiskal Ap>el. on konkretno navaja, kaj potrebujejo. čeprav na prvi pogled ne bo lahKo zahodnim Evropejcem uslišati vseh teh želja*. Vendar pa se postavila vprašanje stabilizacije teh držav in poleg tega zahodnoevropske varnosti. Tore.i: Japonska potrebuje boli liberalna zahodnoevropska in ameriška tržišča Nova Zelandija potrebuje tržišča za kmetijske proizvode, Avstra-lra pa evropski kapital, da bi razvila močno industrijo. Politika varnosti — pravi mini-steh Apel — je mnogo več od čisto navadne obrambne politike: to je energetska politika, razvojna politika, monetarna politika, politika uvoza in izvoza ter agrarna politika v svetovnem merilu...* Precej nenavadne stvari se dogajajo na svetovni politični sceni: ministri za gospodarstvo razpravljajo o vojaških blokih ter morajo razmišljati o vojaških odnosih, ministri za obrambo pa tolmačijo gospodarsko politiko... Nekaj takega kot «totalni nogomet*, se pravi totalna politika? Apel si to razlaga tako: «Ministri za o-brambo morajo razumeti, da lahko odigrajo svoje vloge samo. če se izognejo omejevanju na vojaška razmišljanja in če s svojimi sogovorniki razpravljajo o politiki varnosti Ra Zelo širših osnovah kot je gola obrambna politika. Samo takrat bodo ti razgovori imeli svoj smisel) v nasprotnem primeru pa bodo ostali na ravni diplomacije. Kaj pa vojne ladje? Te molčijo in plovejo. (Po Vjesniku) fliiiimiiiivmiimiuiiiiiiiiiiiiiiHitiitiiiiMiiiiiiiimuiHuiiuiuiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiHiiiinitimiimiiiii Slovenska imena naših krajev 34. LIŠČACA V slovenistični literaturi nisem še naletel na razlago tega zanimivega krajevnega imena. Desi-nan (Problemi di toponomastica friulana, Ccr.tributo II, UD 1977, str. 167) ga izvaja iz rastlinskega imena leska, kar je sprejemljivo: s pomanjševalno pripono —ica bi lahko v rezijanskem narečju tudi dobili liščaca, kakor se ime glasi v narečju. Odtod fr. oblika Liscja-ze in it. Lischiazza. Če sprejmemo to razlago, potem je ime sprva edinsko in predstavlja enega onih singularia tantum, posploši-tev v ednini, o katerih piše Bezlaj v Esejih o slovenskem jeziku, LJ 1976, str. 164, le da ta nastopi v pomanjševalni obliki. Prehcd v množinsko sklanjatev srednjega spola je v tem primeru kasnejši, ni pa zelo redek pojav, posebno ne na skrajnem sl. zahodu. Ob Desinanovi razlagi, ki jo resno upoštevam kot možno, se mi sama od sebe vsiljuje druga, pje-prostejša, zato dražljiva: občno ime liščace je v rezijanskem narečju pomanjševalnica v ednini srednjega spola iz samostalnika list, «listjece» torej. Iz te osnove sicer nimamo toponimov, zato sem ob ti razlagi previden: a plurale tantum se mi zdi v tem primeru sprejemljiv. Pridevnik: Uščarski; sub-stantivizirani pridevnik služi za ime prebivalcev: Liščarski, Liščarska. Na Zemljevidu z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji, LJ 1974, berem Lisenek, v abecednem seznamu Lisemek str. 4), Lisenek (str. 8): odkod neki sta se ta dva spačka vzela? v slikah Prejšnji petek v »Domu Albina Bubniča* v Repnu: predstavitev načrta spomenika padlim borcem (župan dr. Pavel Colja in arhitekt Dario Colja). Na sliki: domačini si ogledujejo načrt in maketo r \ * ^iii, Vi ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Zgodovina i-talijanskega risanega filma 13.00 Dan za dnem, rubrika DNEVNIKA 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 3, 2, 1... stik! 17.30 Huclebbery Finnove pustolovščine, risani film 18.00 Šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 18.30 Vesolje 1999 Vega, 2. del TV filma 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Varietejski program 21.50 Dolly, petnajstdnevno srečanje s kinom 22.00 Posebna oddala Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Vremenske razmere in Danes v parlamentu Drugi kanol 12.30 Poštni nabiralnik 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. url 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 Martina Franca: kolesarstvo Program za mladino 17.00 Čebelica Maja, risani film 17.30 Nadaljevanje prihodnjič 18.00 šolska vzgoja: Izbira bodočnosti 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dober večer s... Divjim Zahodom »Osvajanje Divjega Zahoda*, TV nadaljevanka Vremenske razmere 19.45 Ceste v San Franciscu, TV film 21.35 Kronika. Alfa - Nissan 22.35 Knjižna polica 23.15 Eurogol Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Turizem 19.30 Dežele: _____' ; kultura, dogodki, običaji 20.00 Malo gledališče 20.05 Spomin na Dukeja Elingto-na, glasbena oddaja 21.00 DNEVNIK 3 — Tednik raziskave, intervjuji, debate, vse o deželnih problemih 21.30 DNEVNIK 3 , 22.00 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Šolska TV: Regije Evrope, Razvoj neuvrščenosti, Vprašanje delovne narave 18.00 Poročila 18.05 življenje na zemlji 19.00 Otroštvo mladosti 19.30 Obzornik 19.40 Kamnito morje 20.10 Risanka 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Studio II 23.05 V znamenju _ 23.20 Za lahko noč: Andrej Jarc Koper 20.20 Eurogol 20.50 Stičišče 21.00 2 minuti 21.05 Otroški kotiček 21.30 TV DNEVNIK 21.50 Morilec pri telefonu film 23.30 Politična tribuna 24.00 London 79 H. del Zagreb 18.45 Otroška oddaja 19.15 Ptice selivke 19.45 Goli z evropskih igrišč 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Argumenti 80 21.50 Kviz ŠVICA 19.10 Oddaja za mladino 19.50 DNEVNIK 20.05 Pogovor z mladimi 20.35 Glasbeni inštrumenti 21.30 DNEVNIK 21.45 Film 23.50 Nogomet: Evropsko prvenstvo Na velikonočni ponedeljek je bilo na Brdih srečanje dolinske sekcije SSk, ki se ga je udeležilo lepo število prijateljev TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14 00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro-jutro’ po naše; 8.10 Jutranji almanah: Človek v sedobni družbi; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Nasveti, poberkovanja, zanimivosti: Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.40 Jugoslovanski pevci,; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku*; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Srbije; 15.00 Glasbeni popoldan za miadu*a»tN^W»jB»4wd^».ia)o»^ 17.10 jBa^em ■ prostoru: • Mi glasba^S£©r ' jev; Kulturni srečanja. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop dneva; 8.50 Glasbena oddaja; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu: Povest o dobrih ljudeh; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Horoskop dneva; 11.03 Glasbeni trenutek; 11.10 Leteči zmaj, otroška oddaja; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Jugoslovanski motivi; 15.33 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je...; 16.00 Leteči zmaj, otroška oddaja; 16.45 Mini juke box; 17.00 Orkestri lahke glasbe; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Poslušajmo jih skupaj 18.32 Jugoslovanska pop glasba; 19.15 Poje Ettore Sciorilli; 19.32 Lestvica LP; 20.00 Lirična glasba; 20.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci — posnetki iz revije solistov in ansamblov primorskih glasbenih šol; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon — naš mikrofon in zabavna melod' ja po vaši želji; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13J®. 14.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 ■ 7.45 Glasba za dobro jutro; »A Včeraj v parlamentu; 9.03 GlaSj beno govorni program; 11.00 V0" je Line Renaud: 11.30 RadijsK« priredba; 12.03 Glasbeno 6ov0\<' program; 13.15 Pogovor s P°slu' šalci; 14.03 Klasiki lahke gm be; 14.30 Glasbeno govorni Pr, gram; 15.03 Rally; 15.30 P°P.n dan&ka srečania; 16.40 Mladij tlasSallasba; 17.00 PatchvMf«- '*"WS5 ©teSbeni program; 19.15 Na .k^^-4»žnjf» ocf9aja; 19.20 Radijska -priredba. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12-30. 13.55, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 P* rečila; 6.00 - 8.45 Glasbeno preW| jan je; 9.05 Radijska priredba; SL’* - 10.12 Radio 2 3131; 11.32 TisoC popevk; 12.50 Glasbeni programa* 13.35 Filmska glasba; 15.00 - 1*? Radio 2 3131; 16.32 Pop - roc« koncert; 17.32 Radijska priredb* 18.05 Glasbeni program; 18.32 Radijska priredba; 19.50 ŠolsK vzgoja. LJUBLJANA 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 20.00-22.00 Poročila; 7.50 Dobro otroci!; 8.30 Iz naših sporeda*: 9.08 Z glasbo v deber dan; Mladina poje; 10.05 - 10.00 Z rf diom na poti; 11.05 Rezerviran za...; 12.35 Znano in priljubljen^' 13.10 Znane melodije; 13.30 K01 tijski nasveti; 13.40 Od vasi n vasi; 14.20 Zabavna glasba; M-j’ Priporočajo vam...; 15.05 Enajs* šola; 15.20 Koncert; 15.40 Jezik® ni pogovori; 16.00 Dogodki in rij, mevi; 16.30 Zabavna glasba; «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 1j-®' 19.00 Vsa zemlja bo z nami * pela...; 19.35 Klavirske sklad, Maurica Ravela; 20.25 Zabav))'; glasba; 20.35 Lahko noč, otroc’,! 20.45 Ansambel Bojana Adami®' 20.00 Domače pesmi in naP®v. 22.05 Literarni večer; 22.45 melodije; 23.15 Informativna,,.., da:a v angleščini in nemšej : 23.30 Plesna glasba; 24.05 Lir*c utrinki; 24.10 Paleta popevk. ti Italijan Vergerij 3. J je sodeloval ° s Trubarjem pri izdajanju £ slovenskih knjig ■ Če je Luter živi ljudski saški govorici utrdil pot v nemški knjižni jezik, je morda Trubar menil, da bi njegova kranjska govorica lahko postala knjižni jezik na samo za Kranjce, temveč tudi za Korošce, Kraševce, Štajerce, Bezjake in Hrvate. Obenem pa se je zavedal, da je za ostale južne Slovane, predvsem za Dalmatince in Bosance treba pisati knjige v njihovem jeziku in njihovi pisavi. Dne 24. januarja 1555 se je Trubar v Ulmu sestal z Vergerijem, navzoči so bili tudi Jakob Andreae, ugledni vviirt-temberški teolog, in ulmski teologi. Ko je Trubar opazoval uglednega škofa in presojal, kako mora z njim razpravljati, da vsa zadeva ne propade, je verjetno o njem menil isto, kot je nekaj stoletij kasneje zapisal Vergerijev življenjepisec Emilio Comba: -Vergerij je ostal vedno škof... Ker se je v dolgih letih navezal rimske megalomanije in dvorskih navad, je močno precenjeval samega sebe. Obnašal se je kot kak mogočnež, ki druge ščiti, celo takrat, ko je iztezal roko, da sam kaj prejme. O sebi je mislil, da je nenadomestljiv in nujno potreben v mnogih stvareh, celo tam, kjer ni imel kaj iskati... Bil je postaven možakar ter imel dostojanstveno obnašanje in govorniški dar... Vsaka njegova beseda in kretnja pa je izdajala, koliko uživa sam s seboj in koliko je nečimern-. Trubar je doumel, da mora s takim človekom razpravljati vljudno in potrpežljivo, vendar pa, da nikakor ne sme popustiti v bistvenih zahtevah. Razprava je morala biti izčrpna in temeljita in ne brez zapetljajev, saj je trajala kar štiri dni. Kaj je odgovoril na Vergerijevo vprašanje, če bi si upal prevesti biblijo v slovenski in hrvaški jezik, nam je zapisal Trubar sam: -Gospodu Vergeriju sem... odgovoril... vpričo nekaterih veleučenih teologov takole: Ne poznam nobene hebrejsko črke, grško ne znam prav brati, vsakdo pa, ki bi hotel prevajati biblijo, mora najprej dobro poznati in temeljito razumeti ta dva jezika-. Bil je to jasen izziv Vergeriju, da je treba za sodelovanje pri prevajanju biblije poiskati nekoga, ki dobro obvlada hebrejski in grški jezik.Oba, tako Trubar kot Vergerij, sta dobro vedela, da za tako delo pride v poštev predvsem in samo Matija Vlačič. Oba sta vedela, da je Vlačič dober poznavalec biblije, da se s ponosom podpisuje v vseh svojih spisih z vzdevkom Ilirik, predvsem pa dobro obvlada biblijske jezike, saj je bil profesor hebrejščine in grščine. Vedela sta tudi, da bi njegovo odkrito sodelovanje stvari več škodilo kot koristilo, ker bi vodja Krištof tako sodelovanje gotovo odklonil. Izdajanje slovenskih in hrvaških pro- testantskih knjig pa je bilo odvisno prav od denarne pomoči vojvode Krištofa. In tu so se težave začele. V Nemčiji se je še vedno bil boj med kneževsko smerjo reformacije, ki jo je podpiral Lutrov naslednik witten-bierški teolog Melanchton, in med meščansko smerjo, ki ji je bil idejni vodja Vlačič. Vlačicevo učenje so sprejela predvsem vsa hanseatska mesta in ga proglasila kot obvezno za svoje cerkve. Jasno je bilo, da vojvoda Krištof, ki je zaradi lastnih koristi zagovarjal kneževsko smer reformacije, ne bi podpisal podjetja, ki bi širilo Vlačičeve nauke. Vergerij pri vsem tem ni mogel računati na javno Vla-čičevo sodelovanje. Zato je Trubarju obljubil, da bo kot. poznavalec biblijskih jezikov pri prevajanju sam pomagal «z dušo in telesom*. Trubarja pa so mučile še druge težave. Vedel je, da vsega ne bo zmogel sam, zato je zahteval še drugih sposobnih ljudi, ki bi mu pri prevajanju pomagali. Svojo zahtevo je takole utemeljeval: -Toda slovenski jezik je sam na sebi raven in glede mnogih besed pomanjkljiv, ima tudi mnogo besed z več pomeni, in ne govori se samo v eni deželi drugače kot v drugi, ampak pogosto v razdalji dveh do treh milj, da, često tudi v eni sami vasi drugače in različno v mnogih besedah in naglasih. Razen tega ne znam hrvaški ne brati ne pisati. Zatorej, sem rekel, takrat (na sestanku v Ulmu — o.p.), se nočem lotiti tega imenitnega in težkega dela, prevajanja biblije, razen če se mi dodelita dva kranjska ali spodnje štajerska duhovnika ali dva druga učenjaka iz teh dežel, ki bi znala dobro slovenski in bi dobro umela latinski in nemški jezik, ter dva Hrvata, ki bi znala govoriti dobro dalmatski in sanski in prav pisani hrvaški (glagolico) in cirilski*■ v Vergerij se je zbal, da sestanek ne bo odobril 1 . in da se bo moral vrniti k vojvodi praznih rok. Ni mu ^ . preostalo drugega, kot da je zahtevo sprejel. -Na ta odgovor in po dolgem posvetovanju — tako je pozneje pisal Trubar — mi je naročil gospod Vergerij, naj Pl°e> (v domovino) po omenjene štiri duhovnike-. ^ Zadovoljen z uspehom Trubar ni mogel Vergeriju 0 1 či obljube, da bo za poskušnjo sam prevedel evangelij Matevža, dokler ne dobi pomočnikov iz domovine. Po štirih dneh težavnih posvetovanj se je Trubar , čal v Kempten. Od zadovoljstva se je verjetno v kr® kjer je med potjo prenočeval, celo malo napil, sicer se vestnemu in natančnemu kot je bil, ne bi moglo premeU; da bi pozabil v krčmi tri zaupna pisma, ki mu jih j® dal Vergerij. Ko ga je Trubar o izgubi pisem obvesti*1 je Vergerij zbal, da pridejo v roke kralju Ferdinand11^ da bo kralj že vnaprej obveščen o tiskanju protesta^*6 ^ knjig, namenjenih za njegove podanike. V enem izmed m sem so bila navodila Trubarju, kako naj prevaja i?*; ju Končno pa je vestni krčmar pisma le poslal Trubarju Vergerijev strah se je polegel. PLOD TRUBARJEVEGA SODELOVANJA ŠTIRI KNJIGE — Z VERGERIJEM j Po vrnitvi v Kemten se je Trubar takoj lotil de*9'^ ( Ljubljano je poslal posebnega sla s pismom za pri\*ieA j v katerem jim je poročal o sestanku v Ulmu in jih P* i naj mu čimprej pošljejo slovenske in hrvaško prevaja*c 1 nogomet POKAL POKALNIH PRVAKOV] NOGOMET EP «UNDER 21» OKRNJENI JUVENTUS V LONDONU ODNESEL ARSENALU POL IZKUPIČKA ^ uspeh je dosegel kljub temu da je večino tekme igral v desetih Arsenal — Juventus 1:1 (0:1) ARSENAL: Jennings, Devine, Wal-*ord (v 84. min. Vaessen), Talbot, U. Leary (v 23. min. Rice), Joung, Wady, Sunderland, Stapleton, Priče, Rix. JUVENTUS: Zoff, Cuccureddu, Labrini, Furino, Brio, Scirea, Cau-S1°. Tardelli, Bettega, Gentile, Ma-r°cchino (v 46. min. Fanna). .STRELCA: v 11. min. Cabrini, v ®in. Stapleton. Juventus je včeraj osvojil izredno “■agoceno točko na gostovanju proti ®a®eškemu Arsenalu, še zlasti če Pomislimo, da je večino tekme od-'gral v desetih: v 33. minuti je uamreč sodnik izključil Tardellija, ® je pred tem že dobil opomin. ”0 tedaj dalje so Turinčani po sili razmer zaigrali še bolj obrambno *ot so imeli v načrtu, tako da je jf® postal prvi junak tekme, saj 'rilraZen ne^aJ napak v začetnem luelu bi vseskozi izredno zanesljiv. : Srečanje se je za turinsko moštvo «čelo zelo ugodno. Z umirjeno igro “0 zadrževali napade domačinov, v ®n®jsti minuti pa prešli v vodstvo 2 enajstmetrovko, ki jo je sodnik do- sodil zaradi prekrška nad Bettego. Streljal je Cabrini, vendar je vratar njegov strel prestregel, odbito žogo pa je Cabrini le potisnil v mrežo. Deset minut kasneje je Bettega naredil grob in nepotreben prekršek nad Learyjem, ki je moral zapustiti igrišče. V 33. minuti pa je sodnik izključil Tardellija, ki je že dobil opomin zaradi protestov. Njegov drugi prekršek pa brez dvoma ni zaslužil tako stroge kazni. Od tedaj dalje so Angleži, ki v prvih tridesetih minutah niso Dili preveč nevarni, začeli silovito napadati. Pokazali so sicer izredno telesno pripravljenost in hitro igro, vendar brez posebne fantazije in domiselnosti. Imeli so sicer veliko u-godnih priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Juventus pa je s svoje strani bil tudi nekajkrat nevaren v protinapadu. Angležem je uspelo i-zenačiti šele deset minut pred krajem, ob takem izidu pa gotovo ne bodo brezskrbno potovali v Turin. V drugi polfinalni tekmi pokala nokalnih prvakov sta se srečala francoski Nantes in španska Valencia. Zmagal je Nantes z 2:1. Pokal pokalnih prvakov Nottingham Forest (Ang.) -Ajax (Niz.) Real Madrid (Šp.) -Hamburger (ZRN) Pokal UEFA Bayem Miinchen (ZRN) -Eintracht Frankfurt (ZRN) Stuttgart (ZRN) -Borussia Moenchengladbach (ZRN) 2:1 Udinese osvojil srednjeevropski pokal VIDEM — Z zmago nad madžarskim moštvom Debrecen je Udinese osvojil letošnji srednjeevropski pokal. Celotni izkupiček si je zagotovil že v prvem polčasu z zadetkom Uli-vierija, ki je svoje moštvo prvič povedel v vodstvo že v 3. min., podvojil pa v 42. minuti. Jugoslovanski pokal Včeraj so odigrali polfinalni tekmi jugoslovanskega nogometnega pokala. IZIDA: Dinamo - OFK Kikinda 3:1 (2:1), Sarajevo - Crvena zvezda 1:4 (po streljanju enajstmetrovk, ker se je tekma po regularnem času končala neodločeno (0:0). V finalu se bosta torej srečala Dinamo in Crvena zvezda. Partizanska olimpiada FOČA — Na partizanski olimpia-di, ki bo od 8. do 11. maja v Foči, bo sodelovalo približno 600 športnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Na tej enkratni športni prireditvi, ki jo organizirajo vsako leto v spomin na prve partizanske športne igre, ki so jih pripravili na pobudo tovariša Tita leta 1942 v osvobojeni Foči, bedo nastopile atletske, nogometne in odbojkarske reprezentan oe vseh republik in pokrajin, kot tudi meštvo JLA in mesta gostite'^. (dd) SMUČANJE ITALIJA IZLOČENA Po porazu v SZ včeraj mladi iu ’ tsK' d biti1 i*' 1°ŠARKA v FINALU ZA DP Sinudyne Premagal pabettija in osvojil naslov DP »ki iinalnem srečanju za italijan-hiju „avni naslov je sinoči v Can-* : R(jn f,^yne Prema®a^ Gabettija »ta^jji sta igrali v naslednjih po- Cattini 4, Smith 24, ^8fzn_ Tombolato 9, Riva 14, ta 9 atl 12, Gergati 9, Barivie- 1’ Marr^E: Caglieris 8, Valenti ?e*w‘ni 6. Villalta 17, čosič 15, ‘Otti. du 7, McMillian 37, Berto- ^ bilo dokaj izenačeno % Vo£? Prvem polčasu Gabetti Nstv Nato pa je Sinudyne pod ‘Bral “c1 odličnega McMilliana zakril d '"koviteje in si je tako priskoči NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Šuligoj odločil srečanje Z golom proti Poggiu v drugem polčasu je priboril Mladosti na tujem igrišča obe točki bve ceno zmago. Danes v miljah Prijateljski srečanji u Pestrega športnega sode L°sta j ’n"d sosednjima občinama ko5a,!u’s v Miljah dve prijatelj-% jg karski tekmi. tiVa le», v kateri se sestaja sicilski deželni svet. Ob tem so izdali tudi obsežno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je tak položaj presegel že vse meje strpnosti. «Kriza se vleče že 122 dni brez rešitve in za vse to je kriva krščanska demokracija*, pravijo ne dalje komunisti. V tem času se je znašla Sicilija v hudih težavah. Prejšnjega predsednika Mattarelb so ubili teroristi, enega od odbornikov pa so obsodili zaradi nekaterih prekrškov. Kriza, ki je dobila z zasedbo dvorane deželnega sveta res velike razsežnosti, se bo mogoče zaključila jutri, ko bo na sporedu ponovno glasovanje. Demokristjani tokrat ne bodo mogli več omahovati, če pa tudi na tem glasovanju ne bodo izbrali predsednika odbora, se bodo zasedbi dvorane pridružili še misov-ci. Vsaj tako so izjavili včeraj. tgč) ne agencije poudarjajo, da je Brež-njev bržkone pričel daljše zdravljenje in bo verjetno dalj časa odsoten. Brežnjev na počitnicah MOSKVA — Generalni sekretar centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in predsednik prezidija vr- hovnega sovjeta Leonid Brežnjev je po poročanju agencije TASS včeraj Podatki o trgovini Jugoslavije s tujino BEOGRAD — V prvem trimesečju letošnjega leta je Jugoslavija izvozila blago v vrednosti 2 milijardi in 77 milijonov dolarjev, kar je za 12 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Izvoz na konvertibilno področje je večji za 40 odstotkov. Vključno z mesecem marcem je Lil uvoz za 19,8 odstoka oziroma za 650 milijonov dolarjev večji ko v istem obdobju lanskega leta. Izvoz na konvertibilno področje je večji za 40 odstotkov. Vključno z mesecem marcem je bil uvoz za 19,8 odstotka oziroma za 650 milijonov dolarjev večji kot v istem obdobju lanskega leta. Te podatke je na seji odbora za ekonomske odnose s tujino zbora republik in pokrajin skupščine Ju- goslavije podal Metod Rotar, sekretar za zunanjo trgovino, ki je poudaril pomembne uspehe v izvozu, vendar tudi to, da uvoz še vedno prehitro raste. Metod Rotar je poudaril, da bi si morali bolj prizadevati, da bi uvozu meje določili s plačilno bilanco države. Čeprav se v primeru z lanskim letom popravlja pokrivanje izvoza z uvozom, izvoz še vedno ni dosegel ravni 57 odstotkov, kot je predvideno z letošnjo resolucijo. Ko govorimo o letošnjem uvozu, moramo predvsem govoriti o situa ciji z nafto. V prvem trimesečju je Jugoslavija uvozila 3 milijone ton nafte po ceni 220 dolarjev za tonu, medtem ko je lansko leto v istem obdobju za tono nafte plačevala le 107 dolarjev. Zaradi tega je bilo izdanih tristo milijonov dolarjev več. Če ne bi bilo tega povečanja cen nafte, bi bil plačilni primanjkljaj za 21 odstotkov nižji kot v istem od-dobju lanskega leta, vendar kaže, da na tem področju ni pričakovati izboljšanja stanja, saj so izvozniki nafte te dni že najavili nove podražitve. (dd) PRED DANAŠNJO SEJO VARNOSTNEGA SVETA OZN Pretoria na zatožni klopi zaradi Zambije in Namibije Južnoafriški rasistični režim pa se za sedaj čuti dovolj močnega, da lahko kljubuje vsem pritiskom Srečanje med SKGZ in Unijo Italijanov (Nadaljevanje s 1. strani) NEW YORK — Danes bo varnostni svet Združenih narodov razpravljal o obtožbi vlade iz Lusake, da je vojska Južnoafriške republike napadla in zasedla del zambijskega o-zemlja. Do sedaj je Pretoria vse te obtožbe zanikala in trdi, da so zgolj izmišljotina. Vsekakor pa bo današnji sestanek pomemben, saj se bo vršil v luči vedno večjih pritiskov na Južnoafriško republiko glede bodočnosti Namibije. V Združenih narodih je generalni sekretar Kurt Waldheim nedavno izjavil, da je napočil čas odločnih političnih ukrepov, ki naj zagotovijo Namibiji neodvisnost. Tudi britanski zunanji minister lord Carrington je od južnoafriškega guvernerja za Namibijo Gerritija Vi-ljoena zahteval odgovor na predlog o podelitvi neodvisnosti. Pet zahodnih držav: Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Kanada in ZDA skušajo namreč poiskati rešitev namibijskega problema. Pred tednom je Viljoen zagotovil, da bo pretorijska vlada odgovorila na zahodne predloge že ta niiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiitiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiHiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREISKOVALCI OPUSTILI HIPOTEZO UMORA Samomor mlade Trza tanke v Rimu močno odjeknil v širši javnosti Dekle se je trikrat zabodlo, nato se polilo z bencinom in se zažgalo Njena trpeča življenjska pot - Živela je v šentjakobski četrti Elettra Casatello VČERAJ V LJUBLJANI Začetek balkanskega filmskega festivala Prikazali bodo skupno šestnajst filmov LJUBLJANA - Sinoči se ie v Ljubljani začel četrti balkanski filmski festival. Otvoritve festivala. ki je bila v novi Linhartovi dvorani kulturnega centra Ivan Cankar so se udeležili najvidnejši predstavniki družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovenije. Na festivalu sodelujejo Jugoslavija. Romunija. Bolgarija. Grčija, Turčija in Albanija. Sodelovanje Albanije na festivalu potrjuje odpiranje te države in navezovanje stikov z drugimi, za zdaj sicer le v okviru balkanskega sodelovanja. Kot so poudarili na otvoritvi je četrti balkanski filmski festival ena osrednjih kulturnih manifestacij držav in narodov, ki sicer živijo na istem geografskem prostoru, vendar se kljub temu premalo poznajo. Festival je odprl podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj in je v otvoritvenem govoru poudaril predvsem, da je spoznavanje držav na ta način ali na katerikoli drugi trajna in trdna osnova dobrososedskih osnosov ter podlaga za utrjevanje prijateljstva. Takšno srečanje, kot bo te dni v Sloveniji, izraža željo vseh sodelujočih po graditvi prihodnosti v sožitju, zaupanju v človekovo u-stvar;alnost in ustvarjalnost narodov ter hkrati po utrjevanju zave sti o suverenosti, neodvisnosti in neodtujljivosti pravic vseh narodov na tem koncu Evrope. Ker je to srečanje dokaz prijateljstva in želje po miru, zasluži ne le kulturno, temveč tudi politično nozornost — je dejal Šinigoj — in dodal, da bo s srečanjem kinematografije še stih balkanskih držav slovensko kulturno življenje bogateljše še za nekaj spoznanj. Politično poslanstvo festivala je v svojem pozdravnem govoru poudaril tudi turški veleposlanik v Beogradu. Izrazil je prepričan,je. da s svojim sodelovanjem na festivalu v Ljubljani, tako kot na lanskem v Carigradu, udeleženci še enkrat potrjujejo svojo voljo za utrjevanje miru in sožitja, saj potreba po tem večja kot kdajkoli prej. Festival se je začel s predvajanjem turškega filma Rdeči šal. V dneh do 14. aprila bodo balkanske države prikazale v kinematografskih dvoranah v Ljubljani m Celju skupaj 16 filmov, v tem času bo vrsta strokovnih posvetovanj in srečanj ter pogovori o izkušnjah pri zbliževanju filmskih delavcev v Jugoslaviji. na razstavi pa bodo pred stavili tudi jugoslovansko povojno filmsko literaturo. Jure Pengov RIM — ‘Obupana sem. Ne morem I tržaškim agentom, da njuni odnosi rešiti svojih življenjskih problemov, niso bili tako slabi, da bi vplivali na Kdaj bo moja velika noč?» Tako je 23-letna Elettra Casatello, ki je že precej let živela v Trstu, zapisala v svoj dnevnik na velikonočni ponedeljek." V Šftttb 'zVečČr okrog 22. u-re pa je na obvozu pri Gianicolu v Rimu dokončno pretrgala svoje probleme in tudi sv6je'žmjenje. Na nekem stopnišču si je hladnokrvno zadala s kuhinjskim nožem tri vbode v prsi ,nato pa se je polila z bencinom in primaknila plamen. V trenutku se je spremenila v živo baklo. Ko so jo policijski agenti po anonimnem klicu našli, je od nje ostalo na pol zoglenelo truplo, ki so ga lahko identificirali le po osebnih dokumentih, ki jih je Casatellova pustila v torbici. V njej so našli tudi beležnico z zapiski, manjši nož (večji je ležgl okrvavljen ob truplu) ter druge dokumente. Kaj je privedlo mlado dekle, da je tako odločno in kruto posegla po svojem življenju? čeprav so namreč v začetku domnevali, da gre za u-mor, so preiskovalci po podrobnejših informacijah in preiskavah ugotovili da gre za samomor. Domnevni morilec ne bi verjetno pustil ob dekletu vseh dokumentov, noža s pr Elettrino odločitev. Sosedje so potrdili, da sta živela običajno življenje mladega para; isto so izjavili tudi njuni prijatelji v šentjakobski četrti, s katerifni sta se večkrat srečavala. In vendar ni bilo vse tako v redu, če je Elettra pred poldrugim mesecem ponovno poskusila samomor, ko je zaužila veliko količino uspavalnih tablet. Njeni nerešeni družinski problemi, ki so jo spremljali od detin-stva dalje so verjetno tako vplivali na njeno osebnost, da ni mogla najti trdnejše opere niti v življenju v dvoje. To so seveda novinarske hipoteze, ki pa jih le resnične in stvarne razmere, v katerih je živela Elettra Casatello, lahko prepričljivejše potrdijo. Seveda pa ta tragična vest odpira vprašania, ki gredo od psihiatrične službe do medosebnih odnosov v današnji družbi, (nf) mesec. Ko so mu časnikarji omenili pozitivno rešitev rodezijskega vprašanja, je Viljoen zavrnil primerjavo, češ da voditelji SWAPO (Organizacija za osvoboditev jugozahodne Afrike) nimajo takih «vrlin in sposobnosti* kot voditelji patriotske fronte Zimbabveja. Pretorie torej rodezijski primer ni izučil, še vedno upa, da ji bo uspelo s kako medlo afriško politično osebnostjo, podobno škofu Muzorevi izigrati namibijsko temnopolto večino. Na Zahodu sedaj pritiskajo na Pretorio, naj sprejme predlog OZN o svobodnih volitvah in o demilitarizirani črti 50 kilometrov, ki bi potekala vzdolž angolske meje. To območje bi nadzorovale varnostne sile OZN, kar pa do sedaj v Pretorii odločno zavračajo. Zahodne države so tudi zagrozile, da bi morebitni neuspeh sedanjih pogajanj povzročil zaostritev gospodarskih sankcij proti Južnoafriški republiki in stopnjevanje oboroženega odpora borcev SWAPO. Nedvomno so namibijski borci pripravljeni nadaljevati svoj boj tudi desetletja, glede sankcij pa bi vse ostalo pri starem. Zahod je vedno svečano pristopal k sklepom OZN o sankcijah proti južnoafriškemu rasističnemu režimu, v praksi pa se je trgovinska izmenjava nadaljevala. Velika Britanija, Francija, v zadnjem obdobju pa predvsem Zahodna Namčija so trgovinske stike s Pretorio celo ojačile. Multinacionalne družbe imajo med drugim prevelike interese in se sploh ne zmenijo za sankcije. Ob vsem tem je malo verjetno, da bi Južnoafriška republika pristala na zahodne pritiske, saj se čuti dovolj močno, da jim lahko kljubuje. Namibija s svojimi 824.000 kvadratnimi kilometri in nekaj manj kot 900.000 prebivalci ni samo strateškega pomena za obkoljeno Južno Afriko, temveč predstavlja neizčrpni vir bogastva. Naj omenimo le uran in diamante pa lahko razu memo južnoafriško «navezanost». Nedvomno pa Pretorii ne bo uspelo za vedno zamrzniti osvobodilnega procesa. Neodvisnost Zimbabveja je dala borcem SWAPO novega poleta. da z večjim upa h jem gledajo v končno zmago, (voc) Čadski zaplet AKRA -r V včerajšnjem uvodniku je vodeči ganski «Ghanian Ti mes* neposredno obtožil Egipt in Libijo, da rušijo čadsko enotnost s pošiljanjem orožja nasprotujočim si taborom in da «žrtvujejo čadska življenja zaradi obračunavanja med predsednikom Sadatom in Gedafi-jem*. Vsi ganski časopisi pa po- niti bratomorno vojno, ki škoduje Čadu in vsej črni celini. Podobno zahtevo poudarjajo tudi listi v sosednjem Togu. Obe državi skrbi namreč, da se bodo boji nadaljevali Vedno bolj se širi prepričanje, da je sedanje premirje le mrtva črka. Iz Tuniza pa poročajo, da so li bijske oblasti izselile bolnike iz več bolnišnic, da bi v njih zdravili ranjence libijskega kontingenta, ki je baje priskočil na pomoč enotam čadskega predsednika. 800 lir globe, ker ni poslal otroka v šolo IGLESIAS — Osemsto lir: to je »pravična globa*, ki jo bo moral plačati 63-letni Angelo Santus iz Iglesiasa pri Cagliariju, ker ni poslal otroka v šolo. Ker njegovega sina ni bilo na spregled je učitelj to vestno javil karabinjerjem, ki so sprožili postopek in predali vse :ik-te pretorju. Ta je pozval Santusa gospodarske zveze so prav tako izhajali iz nekaterih dogodkov zadnjega razdobja in so med drugim omenili proslavo 25. obletnice Zveze, njen občni zbor in druge priložnosti, kjer se je pokazala akcijska strnjenost pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V skupnem poročilu je rečeno, da je v vseh treh pokrajinah, kjer žive Slovenci v Italiji, zelo živah-kulturno, športno in splošno BREZ BESED RIM — Demokristjanski poslanec Costamagna je včeraj naslovil na predsednika vlade Cossigo priporočeno pismo, v katerem ga prosi naj ga imenuje za podtajnika v njegovem novem vladnem kabinetu. «Pod-pisann, piše v pismu Costamagna, «odgovarjam vsem zahtevam predsednika republike, da bi lahka postal podtajnik, saj ni bilo o meni govora v zvezi z nobenim sumljivim dogodkom, V vrsti podtajnikov pa sta prosti še dve mesti. Izjavljam, da ne zahtevam nikakršnih «listnic-» (v Italiji i-mamo namreč ministre brez listnic), temveč da bi se zadovoljil že s skromnim mošnjičkom». na razpravo, ga spoznal za krivega in ga obsodil na, kW žPbečeno, 800 lir globe. Santus bo moral poravnati sodne stroške, ki so znatno višji od globe. . . Oprostili arabska župana iz Cisjordanijc TEL AVTV — Neko izraelsko so-stnimi odtisi, tudi ni nobenih krva-1 dišče je včeraj oprostilo dva arab-„u ---J— >-• •--■ j-'--— -•----------; 1 gija župana iz Cisjordanije vih sledov, ki bi dokazali, da so jo pripeljali že ranjeno na stopnišče. V tem primeru bi namreč kričala in se skušala braniti, kar bi slišal stražar bližnje krznarske delavnice, ki je v temi opazil senco dekleta, dokler pa ga niso opozorili plameni, se mu ni zdelo njeno ravnanje posebno sumljivo. Elettra Casatello se je rodila v Firencah. Tam se je po treh letih, ko sta se njena starša ločila, začela njena trnova pot. Do dvanajstega leta je bila v nekem zavetišču za sirote, ko pa je pri 13 letih prišla na očetov dom, se je prvič v njej porodil tak obup, da si je že tako mlada skušala vzeti življenje in so jo le zadnji hip rešili. Po raznih psihiatričnih terapijah je pred več leti prišla v Trst, da bi študirala na tržaški univerzi. Tu je tudi spoznala 33-letnega Fulvia Andreassevicha, uslužbenca družbe Siot. Z njim je živela v Ulici Ponzianino 7, kjer sta I imela manjše stanovanje. Andreas-| sevich je po tragični vesti povedal ki sta bila obtožena kaljenja javnega reda. Karim Khalaf, župan mesteca Ramalah in njegov kolega iz bližnje občine el-Birah Ibrahim Tavil, sta skušala kljub prepovedi varnostnih organov prisostvovati enemu izmed tolikih procese-/ v zvezi z razglasitvijo arabskih zemljišč. Sodišče je ugotovilo, da so dokazi nezadostni in je zato oba oprostilo. PARIZ — Francozinje imajo rade Italijane. Tako se da razbrati iz demografske študije, ki jo je objavila francoska revija «Population». V letu 1976 so sklenile francoske državljanke 12.481 zakonskih vez s tujci, od katerih so bili na prvem mestu prav Italijani (2.477), katerim so sledili Portugalci, Španci, Alžirci in drugi. Za Francoze so bile najbolj privlačne (za poroko, seveda) Španke, ki so le za nekaj desetin primerov prevzele prvenstvo Italijankam. .............................................................................................iiiitiiiiiiniiiMimiiiiininiiiiiii...................................■iiihimi.... V PEKINGU SPREMENILI IME ULICI SOVJETSKE AMBASADE Nič več Ulica protirevizionizma» Kitajska naj bi spreminjala svoje stališče do Sovjetske zveze PEKING — Vse kaže, da Kitajska postopoma spreminja svoje stališče do Sovjetske zveze. Tako menijo zahodni opazovalci v Pekingu, potem ko so kitajske oblasti spremenile ime ulice, kjer se v Pekingu nahaja sovjetsko veleposlaništvo Za časa kitajske kulturne resolucije. ko je bila na Kitajskem protisovjetska mržnja na višku, so u-lico poimenovali za tUlico proti-revizkmizmat. Pred kratkim so spremenili ime ulice v tDongzhi-men Beizhong i;e», kar naj bi s prevodu pomenilo «Ulica severno srednjih vrat, obrnjenih neposredno proti vzhodu». Ta sprememba —- menijo opazo- valci — ni zgolj naključna. Kitajci skušajo sedaj omiliti obtožbe re vizionizma na račun sovjetskih voditeljev s katerimi, v šestdesetih letih res niso štedili. Že pred časom je bilo v kitajskih časopisih občutiti spremenjen ton v izjavah do Sovjetske zveze, čeprav še naprej napadajo sovjetsko zunanjo politiko, ki naj bi bila «hegemoni-stična, napadalna in ekspanzioni-stična», pa kitajski časopisi že dobro leto ne pišejo več tako strupeno o naravi sovjetskega političnega sistema. V zadnjem času je bilo o časopisju zabeležiti tudi kritike «devetim komentarjema, člankom, ki so jih objavili v Pekingu 1964 in so predstavljali praktično razbitje med obema komunističnima partijama. Sedaj je v teku razprava o sovjetskem sistemu, ki naj bi bil, po najnovejših kitajskih u gotovitvah, vsaj pretežno socialističen, čeprav je sovjetska socialistična družba še ^nepopolna in skle-rotizirana». Kljub temu da smo še daleč od sprave med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. se v odnosih med obema državama nekaj le premika. Te premike je včasih od zunaj težko zaznati, tokrat pa zahodni opazovalci menijo, da so njihova predvidevanja točna: sprememba ime na tlllice protirevizionizma» naj bi med septembrom 1963 in julijem jasno podkrepila te domneve, (šč) udarjajo, da je treba takoj preki- Kitajsko. PEKING — Včeraj je prispel v Peking na štiridnevni uradni obisk predsednik Zambije Kenne+h Kaun-da. Na letališču ga je dočakal predsednik Hua Guofeng, med številnimi diplomati je bil prisoten tudi veleposlanik Sovjetske zveze Ilija Ščerbakov. Zambija je namreč vedno dosledno gojila prijateljske odnose tako s Sovjetsko zvezo kot s družbeno udejstvovanje, kar priča o naporih in zavesti pripadnikov manjšine. «žal pa. je rečeno v poročilu, so istočasno morali tudi ugotoviti, da slovenska narodnostna skupnost v Italiji, z izjemo delne zakonske u-reditve slovenskega šolstva, ne razpolaga z nobeno zaščitno normo. Ozračje sodelovanja, ustvarjeno med Italija in Jugoslavijo, demokratični razvoj v italijanski republiki in utrjevanje vzdušja, sožitja, medsebojnega spoštovanja na območju, kjer manjšina živi, vse to ustvarja pogoje za hitro in učinkovito dosego globalnega zaščitnega zakona.* «Slovenci v Italiji, poudarja poročilo, se sedaj enotno trudijo, da bi italijanska vlada sestavila ustrezen zakonski osnutek, oziroma u-strezna načela in da bo rimski parlament čimprej odobril zaščitni zakon. Pri tem izhajajo iz načela, da mora biti manjšinska skupnost subjekt pri sestavi in pri izvajanju zaščitnih norm, ki morajo v načelu veljati za celotno manjšinsko skupnost na območju, kjer živi. Manjšinska zaščita, ki izhaja iz členov 3 in 6 italijanske ustave, mora obsegati vsa področja življenja nacionalne skupnosti, torej zaščito na področju jezika, kulture, šolstva, gospodarskih in drugih dejavnosti.* Delegaciji sta ob koncu poročila še poudarili pomembnost takih srečanj in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje Unije Italijanov za Istro in Reko in Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Med razgovorom delegacij sta bila sprejeta tudi konkretna dogovora o izmeničnih gostovanjih Slovenskega stalnega gledališča in Italijanske drame reškega gledališča «1. Zajc», prav tako pa tudi o tesnejši izmenjavi tekočih informacij o manj-šinjskem-'živ+jenju med Primorskim dnevnikom in..«La voce del popolo*. Ob koncu razgovorov sta predsednika Boris Race in Mario Bo-nita na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci obrazložila pomen in vsebino teh razgovorov. Race se je še zlasti zaustavil pri tistem delu razgovorov, ki so obsegali informacijo o prizadevanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za dosego zaščitnega zakona. Pri tem je poudaril stališča odločnega nasprotovanja vsakršnemu preštevanju o-ziroma ugotavljanju manjšine, ki nikakor ne more biti osnova za delitev večjih ali manjših pravic, kajti gre za načelno vprašanje prt" znavanja manjšine, ki ga ni mogoče meriti na osnovi preštevanj® ali popisa prebivalstva. «Oboji smo ugotovili, je poudaril Race. da J? nesprejemljivo, da bi popis prebivalstva po narodnosti služil za priznavanje narodnostnih pravic.* »Poudarili smo tudi, je nadaljeval Race, da slovenski jezik ne sme biti uporabljen le kot prevod, ampak mora biti enakopraven. Glede tega, da bi Slovenci imeli pravico do zaposlitve v javnih službah, smo ponovno poudarili zahtevo, da J* treba ustreznemu številu Slovencev na vsak način omogočiti dostop d® teh služb, ker se poleg tega orno; goča tudi raba slovenskega jezik® v javnosti. Nadalje zagovarjam® avtonomijo slovenske šole, tako n* upravni ravni, kot tudi na ravni izvoljenih šolskih organov. V okvir zahtev v zvezi s šolstvom sodijo tudi slovenske poklicne in izobraževalne šole. ki morajo biti ustanovljene in priznane.* _ - Race je v nadaljevanju svojeg* posega poudaril nujnost posebn* podpore manjšinskemu tisku in slovenski kulturni dejavnosti ter novil zahtevo, da moramo imet* Slovenci vpliv na prostorsko P0*1' tiko in na soodločanje, ko gre gospodarski razvoj. Race je še jal, da je na razgovorih delegacija Slovenske kulturno-gospodaisk' zveze informirala predstavnike u' nije Italijanov za Istro in Reko> zagotovilih ministrskega predse®' nika Cossige v zvezi z globalno ščito manjšine, o ustanovitvi paj* tetne delovne skupine in o upanj" da bo delo v tej komisiji potekalo v boljšem vzdušju, kot je P0"' kalo doslej delo v posebni koiru- siji. Na koncu razgovorov pa je de legacija SKGZ izrazila željo, d® : na prihodnjem srečanju prihodih leto lahko že poročali o tem, d® } parlament že odobril globalni ščitni zakon. & Mario Bonita je prav tako P° daril korist srečanj med obem® 0 ganizacijama in izmenjave im0, macij o manjšinah. Dejal je. d® italijanska narodnost v Jugosl®' ji prizadeva še zlasti za uvelj®' tev že priznanih načel, tako r* zvezni ravni kot na ravni obeh re- publik in posameznih občin, v k®" rih živijo pripadniki italijanske rodnosti. tNaša osnovna potreba D je dejal Bonita, da dosežemo P* polno izenačenje in priznanje drij* benega pomena jezika naše n®^ priavic* enega pomena jezika nosti, torej italijanščine; nihče ne postavlja v dvom pn do rabe jezika, vendar je tre^ ustvariti objektivne pogoje, da ^ Pod net me: »Po »av Pad C nik bo trs Hov !#a dar so Rac « : din dot H Jal: Si«; vat fon bn- biti R vic S bii Sov Ct; Pte Rte