Gospodarski in političen list za Kor°šKe Slovence. Izhaja vsako drugo soboto v Krau ju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuä). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit vrsto za enkrat 1‘2 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 23. V Celovcu, v soboto, dne 12. novembra 1910. Leto 111. Deželni odbor in koroški učitelji. V enih zadnjih sej deželnega odbora koroškega je baron Aichelburg, ki je govoril odividno v imenu nemške vefiine, hudo zavrnil nemško • nacijolne uöitelje. Ti so natnreC v svojem časniku deželni zbor spomnili na nemške obljube glede povišanja plač. Kakor znano, je večina učiteljev tudi slovenskega rodu na strani nemšk h nacijoaalcev. Ko bi ne bilo teh nemčurskih učiteljev, bi nemško - naci-jona'na stranka v slovenskih krajih sploh ne mogla delovati in tudi nemškutarji bi kmalu izmrli, ko bi nemški učitelji ne hujskali otrok proti slovenskemu jeziku. V plačilo zato obljubljajo Nemci učiteljem povišanje plač; to posebno, kadar se bližajo volitve. Kakor h tro pa minejo volitve, pa pozabijo nemSki nacijonaici na te svoje obljube in nemčurski učitelji morajo beračiti pri sidmarki in nemškem iulferajnu za podpore. Občudovanja vredni so tisti slovenski ali pa j socialno - demokratični učitelji, ki vziic grožnjam in obljubam vestno izpolnjujejo svoje učiteljske dolžnosti in se ne pustijo zlorabljati zi nemško-naci-jonalne [priganjače. Radovedni smo, če se bo mogoče sedaj kateremu nimško-nccijonainih učiteljev začelo daniti v glavi, da bo uvidel, da niso nemSko-naci-jonalnejjbljube nič druzegs, kakor pa prazne pene, za katere mora prodati učitelj svoj značaj in trpinčiti slovenske otroke. Varujmo svoje starine! Vsak, četudi ne ravno visoko izobražen človek ima do stvari, ki so jih rabili njegovi predniki, njegovi starSi, neko posebno spoštovanje. Dosti takih slučajev nam je znanih iz zgodovine, dosti jih vidimo Se danes. Kako tupatam Se varujejo kako staro orodje, katero je rabil Se pokojni ded ali pradedi Tudi pri nas na Slovenskem imamo take slučaje in ravno na Koroškem se Se naleti tupatam kmetiča, ki hrani Se kako staro majoliko, katero je kupil Sa njegov praded. Ta lepa navada pa je žalibog večinoma izginila. Kriva je temu dosti industrija, ki izdeluje dandanes vse polno pisanih in lepo slikanih posod v živih, kričečih PODLISTEK. Na sejmu. Crtica. Spisal Josip Premk. Dalje. «Jaz odneham, ti priloži, oba enako,» je dejal naposled JoSt precej glasno — «sedemdeset, pa bog l njo!» Debeli človek je pogledal Pavleta, a JoSt mu je namignil in Pavle je iztegnil roko. «Ni, kakor si mislil,» mu je dejal. «Zadovoljen bodi, da je šla za toliko!» Krepko je stisnil debeli človek Pavleta desnico, nato je posegel v notranji žep in mu odštel sedem čisto novih bankovcev. Pavle se je nasmehnil, ko je zagledal v roki toliko denarja in ni pomislil ne na telico, ne na mater, ker Se vedno mn je bučalo po glavi, da ni prav nič vedel, kako je prodal. Držal je bankovce v roki in jih prekladal, pa jih ni in ni mogel barvah, katere ljudstvu bolj ugajajo kot starejše mirne in zato tudi kupuje to novo robo, staro pa zametava. Enak slučaj je tudi z narodno pesmijo. Koliko lepih starih pesmi je izginilo iz ljudstva, ker so stare in prišle so na njih mesto tuje, kosmate popevke, ki žalijo čuvstvo in uho. Dosti, dosti je starih pesmi, tudi cerkvenih, tako lepih, da se človeku milo stori pri srcu, če jih sliši. N. pr. «Oj, kje ste bili, pastirci vi,» katero je pela po cerkvi cela občina. Takih narodnih božičev človek ne pozabi nikoli. Kakor smo že prej omenili, so pa med narodom tudi druge stare stvari, ki so tudi potrebne ohranitve. Naj le naštejemo nekatere take podrobnosti. Važno je vse staro posodje. Zelo imenitne so stare majolike, stari krožnik*, skledice in druga taka oprava. Tupatam se dobi na ognjišča Se jako lep zsglavnik (tudi kozel, lisica imeuo-van), ki ga je izdelala roka starega vaškega umetnika. Razen tega imajo po nekaterih hišah stare slike iz davne preteklosti, ki j h nihče več no ceni. Stare omare in skrinje z rožami se še dobijo, le žalibog imajo naši mlajši vse rajši moderno izdelano pohištvo iz mest, kot pa svojo domače. Velike važnosti so stare noSe, stare obleke. Tu je treba shraniti vsak., stvar, ki se le dobi. Stare avbe in peča so že redke, ker so jih naši ljudje največ prodali tujcem, tako da pri nas kmalu ne bomo več vedeli, kako so se oblačili naši stari. Poštenih irhastih hlač, čevljev z golenicami in starr ga telovnika s srebrnimi gumbi človek skoro več ne vidi pri nas na Koroškem. Vse je moderno, vse po mestno. Poleg tega so naši predniki nosili na oblekah dokaj vezenja v barvah in zlatu, kot je to še pri drugih Slovanih. Zato ■o velike vrednosti stari kožuhi z rožami, sUre «Slikane» rute in podobne stvari. Naši stari so bili tobakarji in kot taki so rabili razno kadilno orodje. N. pr. čidro, kresilo, gobo, mehur za tobak itd. — Vse to je zelo redko. Malo mlajših še kaj ve o kresanju in zato je potrebno, da se ohranijo take stvari, da jih tudi mladina vidi in se pri tem uči spoznavati in spoštovati svoje očete. Naš narod je od nekdaj ljubil godbo in petje. Naši pradedje in dedje so gotovo imeli kake posebne inštrumente, kateri so se pa dandanes večinoma poizgubili. Cs se še kje dobijo kake stare prešteti, ker kar kc pičili so se in plesali pred njegovimi očmi, da je pcčasi in jecljajo povprašal: «Za koliko tem prodal, Jošt?» Jošt ga je dregnil v rebra in ga potegnil iz gneče za seboj. «Šema, kaj si še vedno pijan ali kajl» je za-rentačil in mu potisnil denar v žep. «Prodal si in denar imaš, pa boga zahvali. Sedaj pa pojdiva tjale k «Jelenu», da ae nekoliko pokrepčava. |Doats, sem govoril, kar jezik se mi je osušil in vse zaradi tebe. Spodobi se, da daš za mokroto I» Pavle je šel za Joštom brez vsakih misli, se obregnil zdaj ob tega, zdaj ob onega in sam ni vedel, kdaj sta prišla iz gneče. Nebo se je razvedrilo, solnce je sijalo na strehe tržkih hiš in ulice so bile žive in glasne, kot še ni Pavle videl nikoli. Na koncu trga je bila gostilna «pri Jelenu». Hreščeči, razklani glasovi so se čuli na cesto in ko sta vstopila Pavle in Jošt, skoro nista našla prostora, kamor bi sedla. Vse mize so bile zase- piščalke, citre ali kak oprekelj, je to za nas toliko bolj zanimivo. Včasih se dobi po kmetih tudi kako redko orodje, ki ga pozna samo oni kraj. Take stvari so ravno tako znamenite kot kaj drugega in tudi lovska orožja in stare puške niso brez pomena. Razen teh malih predmetov so pa važne tudi cele stavbe, hiše, kozolci, veliki uhodi itd. Take stvari je seveda težje spraviti v kak muzej, zato pa se jih fotografira ali nariše, tako da si to potem lahko vsak ogleda. Tupatam po deželi so tudi stare znamenite kapelice, znamenja ali slike, ki imajo včasi dokaj vrednosti. — Take stvari je treba obvarovati pred razpadom, ne pa jih kva-viti s predelavanjem in prezidavanjem. To bi bile približno stvari, ki se nahajajo med našim ljudstvom. Morda bi vprašal kdo, zakaj to pač naštevamo? Zato, da se ljudi opozori na važnost takih stvari, zato da ne bodo teh naših slovenskih predmetov prodajali ali darovali našim narodnim nasprotnikom. Vse te stvari so važae. Morda nimajo nikake praktične vrednosti več, a naši potomci morajo vendar dobiti za nami dokaz našega dela, naše kulture. In mi hočemo videti, kako so živeli naši očetje, kako so se oblačili in kako stanovali. Slabi sinovi bi bili, čr bi nas to ne zanimalo. Zato opozarjamo še enkrat naše izobražence po deželi, da si vzamejo k srcu teh par navodil, naj pazijo na take stvari, ki smo jih omenili in naj tudi ljudstvo opozorijo na to. Dopisi. S Koroškega. Uradna učit. konferenca v Velikovcu in njen «spiritus». Pod tem naslovom smo v slovenskem časopisju č tali zadaje tedne članek, razpravljajoč duševno stanje in obsojajoč Slovenstvu sovražno mišljenje nemško-nacionalnega učiteljstva. Datičui članek je bil, akoravno je izrekel ostre, a popolnoma opravičene očitke napram nemško * nacionalcem, docela objektiven, da celo preveč galanten, varovalen je bil napram onemu referentu, ki je tako «athhtisch protzend» dejal: «Der Starke abar sucht sokha Hindernisse, um daran seine Kraft zu üben!» Ćamu toliko galantnosti napram takemu možu, ki tako očitno prezira pedagoška načela in ne navsezadnje tudi državne temeljne zakone? Povejmo, da je bil isti na boj poživljajoči referent g. Ferd. Kogelnig, nadučitelj žitarski, ki se vkljub temu šteje k idealnim iu modernim učiteljem 1 O kakšna ironija! Prezirati materni jezik šolske mladine ter zavračati dene, mešetarji in kmetje so pili in udarjali s pestmi, pri najdaljši mizi pa so sedeli cigani, igrali in peli, da Pavle ni mogel dognati — ali je vae tisto, kar sliši in vidi, resnica, ali se mu samo dozdeva. «Tjale sediva,» je pokazal Jošt na konec mize, kjer so igrali cigani. Pavle v tistem hrupu ni slišal njegovih besed, ampak šel je za njim, kakor bi šel povsod, ker nekako bal se je vseh teh nepoznanih, tujih ljudi. Jošt je poklical vina in Pavle je pil, prigri-zaval kruh in ai naposled prižgal celo viržinko, ki mu jo je ponudil Jošt. «Le pij, Pavle, saj nisi več otrok, in okrog sebe poglej, kaj boš buljil v tla, kot bi molil kesanje čez vse grehe!» Nekako počasen je postajal Joštov glas in tudi njegove oči so gledale motao. Pavle pa mu je prikimaval in se smejal in sam ni vedel zakaj. Konec prih. edino pravo in pametno sredstvo, s kisjim bi se dalo v duševnem in vzgojnera oziru nekaj dosefii, in tako prizadevanje se imenuje na Koroškem — Ideal! Pa z referatom g. Kogeloika še nismo gr-tovi! Govoril je tudi z veliko všečr40stjc(!) o šolah na Poznanjskem, koder se s poljsko šolsko mladino od prvega dne naprej le nemški govori, dejstvo, katero je poleg drugih še bolj vnebovpijo-čih itak vsakemu slov. razumniku znano. Namesto da bi se tako nekulturno, da celo tiransko ravnanje z nežno šolsko mladino najostrejše obsojalo, se ga pri nas hvali ter podaja za vzgled l S cer pa je dostavil imenovani referent: «Ne glede na to, da bi nacionalni Slovenci, ko bi mi (!) izkušali uvesti sličen pouk na utrakvističnih šolah, zagnali velik krič in vik, ga jaz sam za svojo osebo ne priporočam. Torej principielno bi bili nemškonacionalci za tak vsem zakonom v obraz bijoči pouk tudi pri nas, a boje se le še narodnih Slovencev, ali kakor jih je referent malomarno nazivljal «nacionalne Slovencev. Seveda, imajo pravico do nacionalnega m'šljenja v Avstriji ed nole Nemci, Lshoni in Madžaroni I V zagovoru utrakvističnih šol se je pa referent skliceval na rajnega šolskega nadzornika Palio, češ, da je bil slednji v deželnem zboru večkrat primoran odvračali neutemeljene (?) napade na te šole. Kakšna logika! Ker je rajni nadzornik zagovarjal šole, potem morajo biti tudi v resnici dobre!? A mi vemo, da je bila nadzornikova cficielna dolžnost, zagovarjati te vrste šole, on je moral to storiti, akoravno je bilo njegovo privatno (zasebno) prepričanje zastran šol precej drugačno, o čemer svedočijo njegovi prilični izreki o šolah in o «deutsch gewordene windischen Lehrer». Posedujemo tudi avtentično zagotovilo, da je rajni dež. šol. nadzornik dne 12. grudna 1901 pred dvema učiteljema izrekel sledečo sodbo o utrak. šoli h: «Ulrakvistične šole so lo v jezikovnem oziru (Spracbfacb) nekega pomena, medtem ko se o kakih uspehih v realijah ne more kaj govoriti». Ta sodba, ki jo je prinesel «Uč. Tovariš» I. 1904, mm dovolj jasno pove, da so kritizirane šole dobre le za ponemčevanje, a da ne prinašajo istega sadu, ki ga mora obroditi pravo ljudsko šolstvo! Med drugim jc dejal rtfarent, da se «nacionalni S ovenci» radi tega zaganjajo v utrak. šole, ozir. nemški pouk, ker postanejo vsled tega otroci — Nemci! Kakšna veleumnost! Sloveuski otroci — Nemci 1 V resnici, ko bi bile utrak. šole zmožne vzgajati v dobre, pridne in poštene Nemce, noben živ krst ne bi obsojal šo', toda one ali potrdpajo mladino, da ne zna nemški, ne slovenski, da ni ptič, ne miš, ali pa vzgojijo mladež v hudobne, lastno kri in lastne brate črtečj nemčurje, ki teptajo in skrunijo vse, kar bi jim moralo biti sveto I Trdimo pa, da postane Slovenec — Nemec, če se dodobra nemški nauči, je zelo drzna, kajti potemtakem druga slovensko čuteča inteligenca ne zna toliko nemščine, kolikor jo je za nemškutarja potrebno. Gospodine Kogelntg bode moral učiteljem, dubovnikem, advokatom, profesorjem i. L d. dajati pouka iz nemščine, da je bodo vsaj toliko znali kakor Seifrizovi voliici! Mi pa mislimo, kdor več kot en jezik dobro zna, kar se nahaja pri slovenskem razumništvu, temu ni treba biti zateleban le v svojega edinega! Pričujoče vrstice nam zopet nudijo tipičen zgled o prav nazadnjaškem mišljenju nemškonacionalnega učiteljstva, o njegovih željah po germanizaciji, ki jo izkuša s «Scha-gerji» in zelo prozornimi sofizmi odobravati in olepšati. Toda mi se ne bojimo tega sirovega navala, ki nas s studom opominja na dobro, ko je še veljalo načelo «oko za oko», mi se ne bojimo, ker smo si v svesti, da je pravica z nami, pa tudi vsi poštenomisleči Nemci, ki hudo obsojajo delo renegatov, kar s vedoči pasus, objavljen po nemškem učenjaku Adolfa Bartelsu v «Deutschsoziale Blätter» in ki se glasi: Der geborene Slave, der für deutsche Art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, denn er hat seiner natürlichen Bastimmung nach für seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken und nicht für die eines fremden». Hujše sodbe, kakršno je izrekel tukaj pristni Nemec, se mi ne bi upali zalučiti našim narodnim odpadnikom v obraz. Tukaj nič ne more pomagati prati nemčurjev nemški pisatelj Rosegger, ki ima vsake kvatre druge misli o renegatib, kakršne mu pač diktirajo nestrpni nemškonacionalci, a. p. Wastianovci! H koncu se pa z mirnim srcem in najboljšimi nadami obrnemo do naših narodnih sovragov ter jim zakličemo pogumno v obraz: Vi sovragi slovenskega rodu, se zelo motite, če domnevate, da se bode vam kdaj posrečilo ponemčiti in potujčiti koroške Slovence 1 Vaše delo je in bo docela podobno Sisifovemu! Ko bode že slehernega nemškonacionalnega učitelja in nemškutarja objemala hladna zemljica, bo narod slovenski še trdno in zavedno stal na koroških tleh, v polnomernem uživanju svojih narodnih pravic, goječ dobre prijateljske zveze in odnošaje z nemškimi sodeželani, pozabivši vse, kar je bilo nekdaj sovražnega med obema narodoma. Slovenski narod tedaj ne bode več ječal pod krutim jarmom tiranske germanizacije in mladina slovenska ne bode več zdihovala pred tujejezičnimi knjigami s težavno nepoznano vsebino, ona ne bode več mučena od strani pseudopedsgogov današnje baže, ne, tega ne bo več v imenu prave uarodue kulture in civilizacije! Da pridejo take razmere prejalislej, o tem mora biti vsak prepričan, kdor ima le količkaj pogleda v bodočnost, kdor le nekoliko perspektivno vidi. Le vsakdanji ljudje mislijo, da bode ostalo v$e le pri današnjih razmerah, deloma, ker se boje «prekucij», ki stanejo poleg telesnega tudi navadno nekaj duševnega napora, deloma se pa tudi boje, da bi ne izgubili kakih privilegijev! Toda laži-naprednjakom in vsem drugim «junakom» konservativnega mišljenja je vse to ne le zagonetka, ampak popolna — terra incognita. Nemškonaci-nalcem pa le pustimo njih edino veselje, gojiti strasti, namreč sovražnost do Slovanov, akoravno bi bilo v znamenju zdravega napredka, v znamenju civilizacije zelo želeti, da bi prejkoslej prišli preko svoje nezmerne domišljavosti in odurnega šovinizma do človeške pameti, do treznosti 1 * Velikovec (Poroka.) Poročil se je okrajni višji komisar Artur vitez pl. Laszcwski z gospico Mici Plescbutznig-Dürenwirtb. Malošče. (Požar.) Dae 15. m. m. okrog pol-enajstih ponoči je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Janeza Rup’ca pri Mariji na Žili. Zgorela je tudi poleg stoječa hiša imenovanega kakor tudi posestvo soseda Jakoba Valušuika. Živino so rešili, drugo: seno, pohištvo, obleka i. t. d. je vse zgorelo. Oba posestnika sta zavarovana. Škode ima prvi 40 000 K, drugi IG 000 K. Kako je nastal požar, še ni znano. Podklošter. (Samomor.) Dne 17. m. m. se je obesil na neko drevo posestnik Janez Ncsman, p. d. Rumbold, ki je bil zelo udan pijančevanju. Star je bil 66 let. Zapušča vdovo s 5 preskrbljenimi otroki. Celovec. Ljubljanska kreditna banka je v Celovcu kupila h:šo slaščičarja Wurschitza za 169 000 kron. Iz Borovelj. Ni dolgo od tega, kar so hoteli naši nemški turnarji se zopet enkrat pokazati. Nekateri bi bili radi turnali sredi Borovelj, drugi pa «pri Justu» ali pa v «Rosentalerhofu», da bi bilo vsaj nekaj vstopnine. — Toda nekateri so bili proti temu. Rekli so, kaj bomo v Borovljah turnal’, saj nas tako živa duša ne pogleda. Nekdo pa se je oglasil prav sramežljivo in dejal: pogledajo nas že, ampak tako, da se nam smejijo in pravijo, da smo že v švarc, rot, gelb - plenicah na svet prišli in da so nas že naši slovenski starši pri porodu pozdravili z «No pa heil», takole so ugibali sem-intja in premišljevali, kam bi šli. V Glinje si niso upali, odkar so se pred volitvami tako zbali, «Ka-ravankenhof» pa jim tudi ni hotel iti v glavo, ker je tam menda vedno preveč ljudi. Naenkrat se oglasi «Obertnrner» «pa gremo na Rute» «heil Rute» so zavpili in šli so. Borovčiči pa so bili veseli, samo Rutarčani so se jim smilili. Nekdo, ki je bil takrat ravno gor, je potem povedal, da so se kravo na paši smejale in da so potem dale dvakrat toliko mleka in Rutarčani so baje sklenili naprositi boroveljske turnarje, da pridejo še večkrat gor. Sedaj se pa sliši, da bodejo hodili odslej na «Vo-itovo žago» v Medborovnicab. Tam je bil neki nemški mojster, kateremu so se Voitova drva in Voitove dile tako dopadie, da je pozabil, čegave so. Pravijo, da je hodil vedno našega občinskega odbornika, ali kakor pravimo pri nas «Ausschussa», Angelota vprašat, če so deske njegove ali Voitove. Kaj je ta rekel, se ne ve, samo to pravijo, da so se našemu velikemu Nemcu Angelu te dile tudi jako dobro dopadie. Sedaj pa je moral iti ta mojster iz Voitove žaga stran in ker takrat ni bilo mogoče dobiti pevcev, da bi mu zapeli odhodnico, bodo pa menda turnarji na njegovo čast med dila-mi in plohi malo polurnali. Prihodnje leto pa zopet na Rute 1 Prevalje. V Prevaljah se je ustanovila «Občinska hranilnica in posojilnica za občino Prevalje». Me.d ojborniki je tudi g. Franc Lahoun g, lesni trgovec, gostilničar in lastnik električne centrale v Prevaljah. Pri stari pasojilnici še vedno hodijo ljudje po denar. Sicer temu ni več kriv polom nemških klerikalcev, pač pa menda to, ker so slovenski klerikalci toliko zmerjali čez nekatere odbornike, da si ljudje mislijo, bog ve, kaj se je pri tej posojilnici vse zgodilo. To zmerjanje se sedaj bridko maščuje, kajti ljudje so čisto zbegani, nezaupljivi. Pri tem bodo imeli škodo tudi slovenski klerikalci. Celovec. (Električni tramvaj.) Kakor se čuje, ne bo več dolga vozil konjiček tramvajske vozove po Celovcu. Od Moserja gor do novega gledališča so že položili tračnice iu govori se, da bo vozil električni tramvaj od kavarne Moser ven do pokopališča v Trnji vasi še letos. Od kolodvora pa do kavarne Moser pa bo tudi še čez zimo zvončkal konjiček. Glinje. Mi vsi se še radi spominjamo na č. g. Isopa, ki so bili toliko let pri nas za župnika. Radi so zahajali med ljudi in prav radi tudi pomagali peti, kjer se je zbralo kaj pevcev. Ljudje so jih poznali po celi spodnji rožni dolini in so jih bili veseli, kamor so prišli. Sedaj so bili izvoljeni kot prošt v Spod. Dravburgu za častnega občana in k temu čestitamo tudi mi prejšnji njih farani. Iz Podjunske doline. Pred kratkim ste poročali, da je napravil gosp. Franc Lahounig, lesni trgovec in posestnik, veliko električno napravo, s katero razsvetljuje cele Pr evalje. Sedaj imamo tudi mi t Bistrici pri Pliberku enako električno tovarno, iz katere hočemo dati luč Bistrici iu Šmihelu. Će še pripomnimo, da je pri nas nekaj jako lepih umetnih mlinov, potem smo upravičeno lahko ponosni nato, kako Slovenci napredujemo po vaseh. Ta gospodarski napredek je izšel popolnoma iz ljudstva samega in je važna polaga za narodni napredek. — Če v gospodarstvu zaostajamo, potem tudi naše narodno prepričanje mnogo ne pomaga. Ce pa v gospodarstvu tako lepo napredujemo, bomo postali moč, katere se bodo nasprotniki bolj bal>, kakor pa raznih groženj v besedi, katere slišimo včasih po naših shodih. Borovlje. Tu je prišla tatvina jako v modo. Pred nedavnim so prišli na sled nekemu človeka, ki je že dolga leta hodil krast k nekemu mlinarju. BI je njegov najboljši prijatelj. Odpiral je vrata s ponarejenimi ključi ter znosil dotičnemu mlinarju baje lepo svoto denarja. Zlaj so bo zagovarjal pred sodnijo. — Nekaj dni pozneje je bilo vlomljeno pri urarju Kokošarju ter izmakajeno nekaj prstanov. Tudi tega tata so že izsledili. Velikovec. (Nova tiskarna.) Gosp. Moritz Z nurgg. dosedaj faktor v tiskarni Vilj. Sima v Deutschlandsbergu, je dobil za Velikovec tiskarsko koncesijo. Sveče. (Kje pa je logika?) V nedeljo, dne 30. oktubra, je govoril tu na občnem zboru društva «Kočne» tudi gosp. Smodej, urednik «Mira». Po-vdarjal je, da sta narodnost in narodna probuda mogoči le na verski podlagi. Zraven je pa sam rekel, da je veliko ljudi, ki plazijo po cerkvah in po izpovedaicah, ki pa niso narodni, da so še protinarodui. Naj tu cenjeni čitalci sami najdejo logiko, če jo morejo. Lfbuče. Kako se upoštevajo pri nas na Koroškem želje slovenskega ljudstva, kažejo tale dejstva : Pri nas imamo kot uč teljico nemškutarico, oziroma Nemko. Radi tega je krajni šolski svet prosil, da se naj namesti sem namesto te slovensko učno moč. Pa toda glej ga vraga: Namesto, da bi nam dali mesto te učiteljice slovensko učiteljico ali slovenskega učitelja, so nam vsilili še drugega učiteija-nemškutarja. Tako se upoštevajo pri nas na Koroškem želja slovenskega ljudstva 1 Će pa želi kaj kaka nemška ali nemškutarska občina, ali nemški ali nemškutarski krajni šolski svet, se pa takoj ustreže. Ge se priklati k deželnemu šolskemu svetu le kako pijanče, že takoj pravi Bjnda: «Ljudstvo tako želi,» zaslovonske glasove je pa vse gluho. Pa toda motite se, grozno se motite 1 Ljudstvo si je znalo pomagati še vselej tudi samo, če ni šlo drugače, četudi še ni bilo tako zavedno, kakor je dandanes! Celovec. (Otvoritev palače trgovske in obrtne zbornice v Celovcu.) Dne 6. t. m. je bila tu slovesno otvorjena palača koroške trgovske in obrtne zbornice ob navzočnosti raznih reprezentantov. Podklošter. Dobili smo župana v osebi tu-kajšnjega notarja Josipa Krainerja._____________ Narodne zadeve. Koroški deželni zbor dne 29. oktobra. V seji koroškega deželnega se je razpravljalo o proračunu za 1. 1911. V generalni debati je kritiziral sloveniti poslanec Grafenauer zlasti naslednje točke: 1. Obžaluje, da večina ne pripušča v noben odsek zastopnikov Slovencev. 2. Zakonska predloga o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta popolnoma zanika interese Slovencev, ker Slovencem ne dopušča posebne sekcije v deželnem kulturnem svetu. 3. Podobne zakonske predloge o izpre-raembi deželnega nadzorstvenega zakona popolnoma izpregleda, da žive v deželi tudi Slovenci, kar je v kričečem nasprotstvu s pravicami, ti jih uživajo na Kranjskem Nemci. 4. Od deželnega zbora sklenjene štipendije za nemške visokošolce, ki naj bi se učili slovenskega jeziku, pomenijo kruto žalitev slovenskega naroda, pomeujajo pa tudi grdo konkurenco slovenskim izobražencem, ki naj bi na ta način bili odstranjeni od uradovanja na Koroškem. 5. Slovenske gospodarske zadruge imajo svoja centra izven koroške dežele, so torej popolnoma nedolžne na panama nemške krščanskosocialne centralne blagajne. Grafenauerju je odgovarjal poslanec grof Aichelburg-Labia, kateri je izjavil, da se koroški Slovenci ne ntorejo primer« jati z Nemci na Kranjskem, ki imajo popolnoma drugačno gospodarsko in historično veljavo v kranjski deželi kakor pa Slovenci na Koroškem (P). Glede znanja slovenskega jezika pa po njegovem mnenju ni potrebno, da bi se Nemci naučili pravilne slovenščine, temveč se samo zahteva, da razume uradnik ljudstvo in da ima srce zanj. (O. u: Gotovo jako lepo, toda po dosedanji praksi na Koroškem samo idealne vrednosti.) Puško so vrgli v koruzo nemškutarji v Borovljah, ker niso prišli dne 6. t. m. k volitvi odbornikov v konsumno društvo na občui zbor, ker je bil, po zadnji Riegrovih spletkah neveljaven. Do malega so enoglasno izvoljeni vsi oni kandidatje, katerih imena smo objavili že po zadnjem občnem zboru. Daljše poročilo smo prejeli — žal — za to pot prepozno, pride zanesljivo prihodnjič. Hval« dopisniku! Nezaslišan zločin koroškega deželnega sveta za koroške Slovence. Kakor znano, nastavljal, oziroma prestavljal je lansko leto dež. Sol. svet mlade slovenske učiteljske moči v nemško gorovje, nemške učitelje, kateri aiso zmožni niti besedice jezika izročenih jim otročičev, pa je dajal v lepe vasi naših krasnih slovenskih dolin. Kljub temu, da je obljubil g. Banda dati jih v teku enega leta nazaj, do danes ni izpolnil te obljube, temveč priklopil je tem činom še znameniti zločin, da je prestavil nadučitelja gosp. Lovra Horvata brez vsakega vzroka iz slovenskega kraja v Gačah v Zdi v najskrajnejšo nemško luknjo Avstrije, v Pontabelj na laški meji. To je naravnost nesramni udarec celemu slovenskemu narodu v obraz. Poslali bomo preiskovalca vseh razmer v Žilo ter se o delovanju gosp. Horvata natančno prepričali; potem pa govorimo dalje. Iz Llbuč nam poročajo: Kak vsiljivec je naš novi nadučitelj Hans Greger, razvidi vsak lahko iz tega: Krajni šolski svet je protestiral že pred imenovanjem proti temu, da bi se imenovalo za našo šolo Hansa Gregerja. Obč na in šolski svet oba sta hotela imeti gospoda Jekla. Zastopniki občine in šolskega sveta so bili pri deželnem šolskem svetu radi tega. Tudi občina Bistrica, katere del je všolan v Libuče, je nasprotovala Gregorju in se je zavezala za gosp. Jekla. Človek bi si pač mislil, da Greger v cčigled tega ne bode hodil sem. Pa temu ni takol Ta nemškutarski vsiljivec Hans Greger se ne da odgnati. Govoriti se bo menda moralo ž njim tako, kakor govori gostilničar s pijanim človekom. Novi Ikoi ia Korolko. Nadškof Katschthaler je imenoval za škofa na Koroškem dr. Bolte-žarja Kaltnerja. Sicer imenuje škofe zmiraj cesar. Leta 1535 pa se je sklenila med avstrijskim cesarjem in Solnogradom pogodba, glasom katere imenuje vsakega tretjega škofa nadškof (ne cesar) To se je zgodilo na Koroškem zdaj. Novi škof dr. Boltežar Kaltner je bil dosedaj v Solnogradu. Rojen je bil 12. aprila 1844 ua Solnograškem. Leta 1868 je bil posvečen za mašnika. Od tega časa pa do leta 1875 je služboval kot kaplan i. t. d. po deželi (na Solnograškem). 04 leta 1875 do 1886 je bil učitelj veronauka na realki, od 1. 1886 pa učitelj cerkvene zgodovine in kanoničnega prava na teologiji (lubovniškem seminarju) v mestu Solnogradu. Leta 1891 je postal stolni kapitular in leta 1991 škcf (r Solnogradu). — Novi škof dr. Boltežar Kaltner je Nemec. Rojen je na Solnograškem in ves čas je bil le na Solnograškem. Vse se čudi, kako da se imenuje za škofa na Koroškem človeka, ki ne pozna ne naše dežele, ne naših razmer. Slovenci pa se moramo še posebej vprašati: «Kako pa, da se nam vsili za Koroško trdega Nemca za škofa, ko tvorijo na Koroškem vendar Slovenci skoro polovico vernih (zato, ker sliši Nemcev veliko k lutrovski veri, nekaj k judovski veri i. t. d). In na Koroškem so Slovenci isti, ki so najzvestejši služabniki rimske cerkve. Vsi Slovenci pripadajo rimski cerkvi, hodijo največ v cerkev, skrbijo najbolje za duhovnike, kakor tudi za domače in romarske cerkve. Koroški Slovenci izplačujejo gotovo več za maše kot Nemci in dajejo za papeža več kot Nemci, zato se pa imenuje za škofa trdega Nemca. To pa kljub temu, da so koroški Slovenci danes zelo narodno zavedni. Naši klerikalci vpijejo po »hodih, v «Miru» in po drugih klerikalnih Ustih, da je narodna osvoboditev mogoča le na verski podlagi. Zahvaljujemo se vam lepo za tako narodno osvoboditev! Rim še nikdar ni storil kaj za svobodo Slovencev, pač pa je pomagal nemškutariti in je pomagal podjarmovati Nemcem Slovence. To ve vsak, kdor pozna zgodovino in to se godi tudi ie danes na Koroškem, kar jasno kaže imenovanje novega škofa. Zdl| govorite 1 Za škofa na Koroškem je bil imenovan tujec in Nemec dr. Boltežar Kaltner is Solnograda. Skandal je, da se imenuje za škofa na Koroškem trdega Nemca, ko so vendar Slovenci najzvestejše rimske ovčice. Kje pa je ostal zdaj zopet dr. Šušteršič s svojem klubom, ko se vendar zmiraj laska, da vse more doseči 1 Kje pa je ostala tu «edina stranka na Koroškem», ki prepoveduje (ali hoče prepovedovati) na Koroškem delovanje vsake druge stranke P Kje pa je ostal tu trpet naš deželni in državni poslanec ter zvesti prijatelj Šušteršiča: Franc Grafenauer P Kje pa je bil tu dr. Brejc P Tu zdaj govorite 1 Ali ste nas koroške Slovence zopet prodali, ali pa je vaš hvalisam vpUv tako čudno močan? Gospodarska vprašanja. Gospodarstvo na Japonskem. OJkar je od 1. 1860. naprej Japonska prisiljena, da ima o Iprte luke in da sklepa trgovinske pogodbe, je njena trgovina nenadoma preobrazila vse gospodarske razmere v državi in je peljala do znane revolucije, ki je iz fevdalno-pravne države ustvarila ustavno cesarstvo. Oj tega časa napreduje Japonska z mogočnimi koraki na političnem in gospodarskem polju. Kmalu postane prva velevlast v Aziji. Francoski pisatelj Achille Viallate je izdal knjigo h pa dobi iz Kitajske in Avstralije; kapital je treba tudi dobiti od zunaj, pri čemur je glavna zapreka, da daje Japonsko le malo jamstvo; najtežje je pa z delavnimi močmi, ker na eni strani ni domač h, ki bi znale voditi in imele incijativo, na drugi strani pa je japonski delavec nevztrajen, nereden in ne vzdrži pri strojih. Njegovo delo ni mnogo vredno, zato so tudi plače male, dasi se zadnji čas razmere izboljšavajo. Delovni čas še imajo vedno po 11, celo po 16—17 ur. Delavska postavodaja je minimalna, izrabljanje delavcev atrašno. Vendar — pravi pisatelj zgoraj imenovane knjige, Viallate — se morajo evropske države kljub vsem današnjim nedostatkom v razvoju japonske industrije pripraviti na hudo japonsko konkurenco. Japonska more ostati zmagovalka k večjemu na vzhodnoazijskem trgu. Kakor že rečeno, je izključeno, da bi postala Japonska agrarna država; vendar je gotovo, da bodo merodajni državi činitelji, kakor so na Angleškem, tako tudi na Japonskem, prišli do prepri-Čanja, da je potrebno tudi kmetijitvu omogočiti napredek in razvoj, ker je v vsaki še tako indu-strijalni državi brez visoko razvitega kmetijstva trajni splošni gospodarski razvoj nemogoč. Umetnost in književnost Stndije o bili na Slovenskem. V «Matici Slovenski» se je sprožila misel, da bi bilo proučiti značaj in tehniko hiše, kakor je običajna v slovenski vasi. Ta stran narodnopisnega raziskavanja je tem nujnejša, ker z napredkom časa hitro gi-nejo spomini prošlih časov, stare slovenske hiše. Take študije pa so brez nazqrov, brez slik, malo vredne, premalo umljive. Zato se obrača «Matica Slovenska» tem potom do vseh, ki se zanimajo za stvar, zlasti do amaterskih fotogrtfov, naj bodo pozorni na gradbeni značaj hiše v raznih krajih, naj fotografirajo tipične hiše, njih tipične strani in oaj blagovolijo slike pošiljati «Mat;ci Slovenski». Pozornost bi pri tem bilo obračati ne samo na to, da si slike kolikor mogoče velike in da sta na podobi vedno dve hišni stranici, «Matici Slovenski» bi marveč izborno služile tudi fotografije posameznih detajlov in pa notranjščine. Jugoslovanska Enciklopedija. Znanstveni odsek «Matice Slovenske» je imel sejo dne 28. oktobra; na dnevnem redu je bila «Jugoslovanska Enciklopedija». Presojali so se načrti, oz. predlogi, ki jih je izdelala zagrebška Akademija; načelne pripombe k tem načrtom se pošljejo Akademiji v uvatevanje. Podrobno delo, zlasti sestava abece-darjev za poedinc stroke se odkaže 4 pododsekom (odsek za jezik in književnost, odsek za zgodovino in bližnje ji predmete, odsek za zemljepisje, pri-rodoznanstvo in trgovino, odsek za pravne nauke in obrt) Za glavno delo, t. j. za spisovanje člankov samih, se javijo, oz. nasvetujejo poediai pisatelji. Za vse stroke dosle še ni pisateljev. Svetovna politika. Proti alovenskomn pouka veronauka v ko-roikem deželnem zbetn. V predzadnji seji je bilo govora o peticiji občine Borovlje za uvedbo nemškega pouka v veronauku na tamkajšnji šoli. Referent šol. odseka baron Aichelburg je napadal kattheta v Borovljah, da se peča z agitacijo za slovenski jezik v šoli, ko poučuje veronauk slovensko! Nemci hočejo odpraviti še pouk veronauka v slovenščini, kjer je še! Državni zbor bode sklican bržkone šele začetkom meseca decembra. K večjemu kraj mesca novembra. Nemiri na Španikem. Portugalski dogodki so dali španskim revolucijonarcem tako korajžo, da se kar ne morejo pomiriti. Zopet namreč prihajajo vesti o novih nemirih po Španskem. Posebno so močni revolucijonarci v primorskem mestu Barceloni. V tem mestu je (kakor pri nas ponekod) veliko delavstva. üitaya na Kitajskem. Narodna skupščina je sklenila, pozvati vlado, da uvede konštitucionalni sistem, in sic;r kar najh treje. Zahtevo motivirajo s sedanjim položajem v državi, ki je težak posebno v finančnem oziru. Raznoterosti. Dražja cigare. Tobačna režija pripravlja zvišanje cen za cigare. Kratke cigare bodo stale v bodoče 6 vin., britanike 16 vin., trabuke 18 vin. Najbrž se to zgodi proti novemu letu. Slovenci v Ameriki. Mesto Johet ima okrajni odbor, v katerem je 56 odbornikov. Med temi odborniki sta dva Slovenca. Državo goljnlala je neka družba v Ameriki, ki je čistila sladkor. Podpredsednik te družbe, ki je vedel za vse te goljufi.e, je bil obsojen na dve leti ječe in na 20.000 kron denarne kazni. Po neiročl avojo mater ustrelil. Na Laškem se je zgodil ta-la žalosten dogodek: 201etui ma-denič, po imenu Buffi, je bil na lovu. Ko je prišel domov, je brisal v hiši pri oknu puško. Mladeničeva mati, ki je kabala v kuhinji, pride v h šo in se pogovarja s sinom. Naenkrat pa poči puška in strel gre materi v prsa. Mati je padla in bita mrtva. Sin je pa tako žaloval, da je postal zmešan' Iz Buenos Aires se nam poroča: Na svetovnem trgu znani patentirani lokomobili na vroči par, ki jih izdeluje R. Wolf, Magdeburg - Buckau, so dobili na centenarni razstavi v Bjenoi Airesu grand-pr:x. V Čikagl imajo, kakor nam od tam poročajo, prav gorko in prijetno jesen. Amaterfotografom 1 Ker nam je došlo od raznih strani toliko dopisov, da nam ni mogoče vsakemu posamezniku odgovoriti, ulj. prosimo vse p. n. interesente, da blagovolijo še nekoliko časa potrpeti, da se urede druge notranje važnejše zadeve pripravljalnega odbora. Cim bode odbor sestavil klubova pravila, skliče isti eden ali dva prijateljska sestanka, ki bodo pravočaso objavljeni v dnevnik h in želimo, da se istih vsi, ki se za stvar resno zanimajo, blagovolijo udeležiti. Od tej priliki se bode vsak lahko natančneje inferofral in izranl svoje želja in nasvete. Prosimo pa vse one interesente ki nam dosedaj niso še javili svojih naslovov, da jih naznanijo takoj na: Pripravljalni odbor društva «klub slov. amaterfotografov» v Ljubljani. Podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu. Akcijski kapital K 5,000.000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po = A'l °l = “ I2 lo --------------- ou dne vloge do dneva vzdlga. x Kolodvorska cesta št. 27. x Zamenjava In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltninske kavcije. Eskompt in inkaaso menic. :: Borzna naročila. Prodali vseli vrst vred papirjev proti odtovloi po doevnein kurzu. Centrala 1 Ejubljani. Podrnžni« V Spijeta, Trsta, Sarajevu in Gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad. 1 62—57 Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad. Zakon proti napitnini. Araerikanska država Washington je prva, ki je sprejela v svoj kazenski zakon tudi zakon proti napitnini, naj si jo že kdo da ali sprejme. Kdor daje, ali pa kdor sprejme napitnino, bo strogo kaznovan. Tak zakon bi ne škodoval tudi pri nas. älTllje 10 razgrajale v mestu Cikagu v Ameriki tako, da je morala jezditi med nje policija na konjih in s svetlimi sabljami v rokah. Švilje pravijo, da so preslabo plačane, zato nočejo delati in razgrajajo. Povodnji In nevihte. Z Laškega prihajajo danzadnem poročila o nevihti in povodnji. V Rivi se je podrlo radi povodnji in nevihte troje hiši. Drugod so cele vasi v vodi. Voda je nanesla na njive in travnike veliko kamenja, ilovice in glenic*. Marsikatera dolina je polna vode, ali kakor bi bilo tam jezero. — Ravnotake vesti prihajajo s Francoskega. Prebivalci Pariza so ves čas v groznem strahu, ker je voda, ki teče skozi mesto zelo na-raitla, tako da teče že čez pod in jim dere v kleti. — Tudi na Severu razsaja čuden vihar. Več ladij se je potopilo. H še in kopališča, ki so stala pri morju, je razdejal vihar ali pa je poplavilo iste morsko valovje. Veliko ljudi je mrtvih. nouosti založne tiskarne lu. Pr. Lampreta u Kranju Po zaplembi druga izdaja. Zelo aktualno 1 Ravnokar je izšel Zelo aktualno! 7. snopič poljudne zbirke „Več inči“: :: Strašna grozodejstva v:: saoiostaou žeostohovshEoi. Cena 20£vln. S tremi Slikami. Cena 20 yln. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret In po knjigotržnlcah. Drugi teden izide 8. snopič zbirke „Več luči!* Joj, joj, ta neznosna draginja! Alt je to inamenje napredka? Avstro ogrska vojska šteje v čaiu miru 380 866 mož in 28.742 častnikov; torej prihaja na vsakih 14 mož en častnik. Na eni ga učitelja prihaja v naših deželah povprečno 60 otrok, v mnogih krajih je tudi po 100 otrok. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarnlška dražba Petor Weinig 519 družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Varstvena znamka: _! Eintmcnt (apsid cotnp nadomestek za 43 sidrov - pain - expetler je vohče priznan kot Izvrstno, bolečine tolažeče in odvejalno vmetenje pri pre-hlajenju i. t. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in škatlje z našo varstveno znamko „sidro", kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek. _ Dr. Mlerja lekarna pri „zlalen ter v IPrengl Ellzabetna ulica štev. S, nova. RazpoSiljater vsakdan. :: Našim rodbinam priporočamo :: Koiinskp cikorijo. Edina slovenska kisla voda je po zdravniških ilrokovnjaklhRpriznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. 8 12—G Naroča se pri OSkrbnlŠtVU ToIstO-vrske Slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le ed no slovensko kislo vodo. I Slovenci, ne gabite družbe } SV. CIRILA IN METOPAI Mestna hranilnica v Radovljici je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja n ljror*3*ij Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47* od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti priplSll|e dVlkrat KB leto h kapitalu in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje Mestna hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil HP" mesto Radovljica ""HS z TSem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez 200.000 K. Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge Izmed vseh drugih denarnih zavodov na Gorenjskem. Kato nalagajo c. kr. okrajna sodišča in drngl c. kr. uradi vse vloge nedoletnlh otrok la druge deoarle le pri tej mestni hranilnici. Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar ▼ Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167», 197», 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6 % obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 vin. manj. Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proli zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje USah dan od pol 0. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 5. ure popoldne razen ob nedeljah in praznikih Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.