Na Mittelfestu se je v nedeljo predstavilo tudi Slovensko stalno gledališče, in sicer z Zlatim zmajem >/10 Bon Jovi obnoreli - .3 množico gledalcev Lx&r -¡H; v Vidmu j. , ■■ r ^id ... -..j /i« Kras se je odpovedal A1-ligi -v CHEDI-TO COOPERATIVO DELCI* ~ ^ Hzadr^ nfli A Primorski TOREK, 19. JULIJA 2011 Št. 170 (20.185) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ljudski gnev narašča preko spleta Dušan Udovič Tekoči teden se v Italiji ni mogel začeti slabše. Očitno ni bilo dovolj, da je parlament z odločilnim in odgovornim doprinosom opozicije v rekordnem času sprejel obremenjujoč finančni manever. Poteza ni pomirila mednarodnih trgov. Včerajšnji hud padec milanske borze je ob vzporednem negativnem trendu borznih indeksov po Evropi in svetu pokazal, da je položaj Italije res alarmanten. Po splošnih ocenah pa ne gre le za učinek finančnih špekulantov, temveč je glavni vzrok za težave splošen in velik skepticizem do italijanske politike, ki je v mednarodnem merilu na najslabšem možnem glasu. Vladna večina je krhka, kot že dolgo ni bila in se lahko zruši v vsakem trenutku, čeprav je obenem res, da so se Bos-sijeve grožnje doslej izkazale zgolj kot glasno ropotanje brez posledic. Obenem se več parlamentarcev in ministrov s predsednikom na čelu nahaja v vrtincu sodnih postopkov in težkih obtožb. Le kako je vse to lahko podlaga za mednarodno zaupanje. Višek vsega je finančni manever, ki še enkrat globoko sega v žep predvem šibkejših družbenih slojev in časovno prenaša največja bremena na prihodnjo mandatno dobo parlamenta. In spet je negativni protagonist manevra politična kasta, ki se svojim številnim privilegijem ni bila voljna odpovedati, dokler ni zaznala silovito plimo ljudskega gneva, ki je v zadnjih urah prišla do izraza predvsem preko spleta. Calderoli šele pod tem pritiskom napoveduje ukrepe, a malokdo verjame, da bo to resnično kakšna epohalna reforma. ITALIJA - Zajeten paket varčevalnih ukrepov očitno ne zadostuje Napad špekulacije na Italijo se nadaljuje Milanska borza izgubila 3% - Predsednik vlade na Kvirinalu TRST Odločitev manjšinskega predstavništva S problemi špetrske dvojezične šole bo treba seznaniti tudi Napolitana TRST - Slovenska narodna skupnost v Beneški Sloveniji bo o nevdrž-nem položaju, v katerem se je znašla dvojezična šola v Špetru, seznanila tudi italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Tako je včeraj sklenilo pred- stavništvo slovenske manjšine (foto KROMA), ki ocenjuje, da so v Špetru v igri ne samo pravice Slovencev, temveč tudi državljanske in ustavne pravice do šolanja. Na seji so govorili tudi o raznih re- formah, protireformah in spremembah, ki se napovedujejo slovenski šoli v Italiji. S tem v zvezi se bo predstavništvo srečalo s Tomažem Simčičem, vodjo deželnega urada za slovenske šole. Na 3. strani RIM - Paket javnofinančnih varčevalnih ukrepov ni zadostoval za zajezitev špekulacije na finančnih trgih. Nasprotno, milanska borza je bila najslabša v Evropi (FTSE Mib -3,06%), razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic pa se je povzpela na 330 stotink odstotka. Premier Silvio Berlusconi se je o vladnih varčevalnih ukrepih včeraj na Kvi-rinalu pogovarjal s predsednikom republike Napolitanom, rimsko pravdništvo pa je o špekulaciji na finančnih trgih, ki je napadla Italijo po objavi ocene kreditne sposobnosti, odprla preiskovalni dosje. Na 4. strani Nagrado Bancarella dobil Mauro Corona Na 3. strani Demokratska stranka zelo kritična do varčevalnih ukrepov vlade Na 5. strani Prijeli lažne Arabce, ki so kradli zlato Na 7. strani Preverjali bodo stanje odlagališča v Krminu Na 13. strani Nočno neurje podiralo drevesa na Goriškem Na 13. strani Motociklist Max Biaggi dirkal v Novi Gorici Na 16. strani ITALIJA - Privilegiji kaste razburjajo javnost Calderoli obljublja reformo parlamenta RIM - Spletna stran samozvanega Spider Trumana, ki se predstavlja kot »odslovljeni prekerni delavec v Montecitoriu« in javnosti razgalja vse privilegije politične kaste, je postala pravi družbeni fenomen. Obiskalo jo je več sto tisoč bralcev. V tem vzdušju zveni predlog reforme, ki ga je včeraj napovedal minister Calderoli (na sliki) in naj bi ga že ta teden obravnavala vlada, kot šibak poskus ukrepanja proti rastočemu valu ogorčenja. Calderoli napoveduje krčenje števila poslancev in senatorjev ter druge ukrepe. Na 4. strani VEL. BRITANIJA Cameron v težavah z Murdochom LONDON - Po odstopu načelnika londonske policije Paula Step-hensona zaradi afere vdiranja v telefone s strani tabloida News of the World, je včeraj odstopil še njegov pomočnik John Yates. V težavah pa je tudi premier David Cameron. Vodja la-buristov Ed Miliband je meni, da mora odgovoriti na vrsto vprašanj o odnosih z Rupertom Murdochom in njegovimi sodelavci. Po poročanju medijev naj bi Cameron, takrat še samo vodja konservativcev, leta 2008 letel z Murdochovim letalom na zasebne zabave na njegovi jahti. Na 11. strani BRIŠČIKI - Bogat tridnevni program 3. Gučo na Krasu zaključili Markovici 2 Nedelja, 17. julija 2011 ALPE-JADRAN / DUNAJ - V četrtek bo zakon sprejel še zvezni svet ma Dunaju Zakon o narodnih skupnostih bo dokončno odobren 26. julija Inzko: Vlada prezrla predloge manjšine - Sturm: Memorandum podpisali vsi - Lojze Ude kritičen DUNAJ/CELOVEC - Ustavni Zakon o narodnih skupnostih, ki ga je državni zbor sprejel 6. julija letos in ki za Koroško med predvideva restriktivno ureditev s skupno 164 kraji z dvojezičnimi napisi in še restriktivnejšo na področju slovenščine kot uradnim jezikom, bo ta četrtek, 21. julija, sprejel še zvezni svet, zbornica avstrijskih zvezni dežel. Kot v državnem zboru je tudi v zveznem svetu pričakovati široko podporo zakonu, kateri bo 26. julija sledila še overitev zakona s strani predsednika države Heinza Fischerja. Po overovitvi je načrtovano veliko praznovanje, nanj pa so povabljeni tudi predstavniki manjšine, župani dvojezičnih občin na Koroškem, koroški deželni politiki, ter člani zvezne vlade na čelu s kanclerjem Faymannom. Za koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja (FPK) bo sprejetje zakona v zveznem svetu »pomemben dan za Koroško, za Avstrijo, in tudi zanj osebno.« Kakor sporoča deželna tiskovna služba, se bo Dörfler namreč posluževal pravice govora in bo s svojega stališča razložil zgodovino in sedanjo ureditev. Potem mora zakon overiti le še zvezni predsednik Heinz Fischer. Ta ga bo uradno potrdil 26. ju- lija, je nadaljnji potek razložil Dörfler in izrazil prepričanje, da bo z dogovorom, doseženim po 56 letih, zaprto poglavje v zgodovini, ki da ni bilo vedno lepo. Manj evforično kot Dörfler je zadevo komentiral predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. V pogovoru za slovenski radio pretekli konec tedna dejal, da memorandum in tudi novela Zakona o narodnih skupnostih »nista to, kar bi si manjšina želela. Vse tri organizacije pa so ta dogovor podpisale in se z njim strinjale,« je še dodal Sturm. Manjšina da si je sicer želela več in so to predsedniki organizaciji v skupnem pismu mesec dni po sprejetem memorandumu tudi sporočili in utemeljili uradu zveznega kanclerja na Dunaju. »Toda dejstvo je, da so memorandum podpisali vsi pogajalci in da urad pomislekov in predlogov manjšine ni vgradil v zakon. Tako je šel v parlamentarno razpravo zakon, ki vsebuje vse točke, zapisane in podpisane v celovškem memorandumu,« je ugotovil Sturm in pristvil, da »več ni bilo mogoče doseči«. Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) se temu mnenju niso pridružili. VIDEM - Tragedija v Furlaniji Brata utonila v jezeru Cornino VIDEM - Dva brata iz Milana, stara 24 in 16 let, Alessandro in Daniele Della Vedova, let sta včeraj utonila v mrzlih vodah jezera Cornino v furlanski občini Forgaria (videmska pokrajina). Brata sta bila, tako kot že velikokrat doslej, na počitnicah pri starih starših. Do tragedije je prišlo v jutranjih urah, ko sta se brata skupaj s tretjim bratom, Gabrielejem, odpravila na jezero, da bi narisala panoramo okrog njega. V ta namen sta se povzpela na skalo ob obali, takrat pa je Daniele na mokri podlagi nenadoma zdrsnil in padel v vodo. Alessandro je takoj skočil v vodo, da bi pomagal bratu, tretji brat pa je medtem stekel po pomoč. Ko so reševalci, gasilci in člani videmske reševalne ekipe za reševanje v rekah in jamah, prišli na kraj nesreče, bratoma niso več mogli pomagati. Po rekonstrukciji nesreče kaže, da sta se nesrečna brata skušala potegniti na strmo obalo, ker pa jima zaradi mokrih in z mahom poraslih skal ni uspelo in sta podlegla krčem v izredno mrzli vodi, ki sicer na tistem mestu ni globlja od dveh metrov. Temperatura jezera jima je bila usodna, saj tudi sredi vročega poletja ne preseže 8 stopinj Celzija. VČERAJ - V Kal Koritnico Odhod tabornikov RMV na dvotedensko taborjenje Dr. Lojze Ude Njihov predsednik Valentin Inzko je opozoril, da zakon v več točkah ne sledi 26. aprila letos podpisanim memorandumom, še posebej ne točki, v kateri je bilo manjšini zagotovljeno, da bo tesno vključena v oblikovanje zakona. To da se ni zgodilo, čeprav so vse tri politične organizacije koroških Slovencev v skupnem pismu z dne 25. maja letos posre- dovali uradu zveznega kanclerja vrsto konkretnih predlogov oz. zahtev po nujnih spremembah tedanjega osnutka zakona. Na skupno pismo ni bilo niti odgovora, je dejal Inzko. Lojze Ude, predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije, pa je v Sobotni prilogi Dela celo poudaril, da novi zakon o narodnih skupnostih, ki ga je 6. julija sprejel avstrijski parlament, slovenski manjšini nudi nižjo raven varstva pravic kot dosedanje odločbe avstrijskega ustavnega sodišča. Ude pri tem opozarja na nezadostno zaščito slovenske manjšine s strani slovenske države. Slovenija po ocenah Pravnega foruma za manjšine pri Zvezi društev pravnikov Slovenije že vse od osamosvojitve ne izpolnjuje svoje obveznosti skrbeti za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, kot to določa prvi odstavek 5. člena slovenske ustave. Tudi zadnje dogajanje, sprejem ustavnega zakona o varstvu pravic slovenske manjšine v Avstriji, najpomembnejšem aktu o varstvu manjšine po nastanku samostojne slovenske države, je potekalo brez sodelovanja slovenske države, poudarja pravnik Lojze Ude. Ivan Lukan KOPER - Če ne bodo sprejete njihove zahteve Žerjavisti v Luki Koper napovedali stavko KOPER - Uprava Luke Koper je od upravnega odbora sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti v pristanišču prejela sklep o začetku stavke. Če ne bodo izpolnjene njihove zahteve, bodo žerjavisti začeli stavkati 29. julija. V pristaniški družbi ugotavljajo, da so zahteve v večjem delu enake kot v februarski napovedi stavke, čeprav so bila določena vprašanja v tem času rešena. Najpomembnejša stavkovna zahteva žerjavistov je tedaj bila, da mora družba zaposliti dodatne žerjaviste, saj naj bi bilo zaradi obsega dela ogroženo zdravje in varnost zaposlenih. Poleg te so zahtevali še zagotovitev varnega opravljanja dela pri traktorjih, ki nimajo ustreznega zavornega sistema, zagotovitev ustreznih varnostnih razmer zaradi pogostejših delovnih nesreč, nadomestila za težke delovne pogoje za posamezna delovna mesta, spoštovanje zakonodaje pri odrejanju dela čez polni delovni čas, izplačilo nadomestil delavcem med prazniki, odpravo zamud pri napredovanju in neenakomernega ocenjevanja ter uvedbo kontrole urnika za zunanje delavce. Februarja so žerjavisti po pogajanjih med pogajalskima skupinama uprave in sindikata zamrznili stavkovne aktivnosti, uprava pa se je zavezala, da bo zadržala sklepe, ki jim nasprotuje sindikat. V upravi Luke Koper so včeraj v sporočilu za javnost poudarili, da so bila nekatera vprašanja v tem času že rešena, nekatera pa so v procesu reševanja, kot na primer zahteva po večji varnosti v pristanišču. »Uprava družbe razume napoved stavke kot reakcijo na uvedbo nove organizacije dela na kontejnerskem terminalu,« v skladu s katero morajo upravljavci dvigal v posamezni izmeni delati uro in pol več kot prej oziroma namesto sedanjih štirih ur v povprečju približno pet ur in pol, navajajo v Luki Koper. Takšno rešitev je uprava predlagala sindikatu že v začetku leta, vendar jo sindikat vztrajno zavrača, dodajajo. Uvedba novega sistema, ki omogoča večjo kadrovsko racionalizacijo, je bila po njihovem neizogibna zaradi nenehne rasti pretovora na kontejnerskem terminalu in zaradi pomanjkanja delovne sile v času dopustov. (STA) V avtu našli zoglenelo truplo BOVEC - V zgorelem osebnem avtomobilu pri Lepeni na Bovškem so našli zoglenelo truplo. Kriminalistična preiskava in identifikacija moškega trupla še vedno potekata. Dežurna preiskovalna sodnica je odredila tudi sodno obdukcijo pokojnika, ki jo bodo opravili na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. V zgodnjih jutranjih urah so bili v Operativno-komunikacijskem centru Policijske uprave Nova Gorica obveščeni o najdbi zgorelega osebnega avtomobila na izogibališču ob cesti v Lepe-ni na Bovškem, v katerem naj bi se nahajalo tudi truplo. Šele po zaključku sodne obdukcije v naslednjih dneh ter na podlagi zbranih rezultatov analiz odvzetih vzorcev na kraju bo mogoče povedati kaj več o vzroku smrti. AACC podpisal pogodbo s kantonom Sarajevo CELOVEC - Na povabilo Alp-sko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) se je pretekli konec tedna na Koroškem mudila delegacija bosanskega kantona Sarajevo. Med drugim so gosti iz Bosne podpisali pogodbo o nameri o sodelovanju med kantonom Sarajevo in AACC. Delegacijo je vodil predsednik kantona Fikret Musič, v delegaciji pa so bili še minister za vprašanja vojnih veteranov Nedžad Ajnadžič, minister za kulturo in šport Ivica Šarič ter minister za promet Haris Lulič. Na sporedu obiska sta bila še pogovora z deželnim glavarjem Ger-hardom Dorflerjem in s predstavniki Zveze industrialcev na Koroškem. Obisk na Koroškem je delegacija iz Bosne sklenila z ogledom dvojezične občine Globasnica in z zaključno večerjo. (I.L.) Na jezeru Mola se je utopil moški ILIRSKA BISTRICA - Na jezeru Mola pri naselju Soze pri Ilirski Bistrici se je v nedeljo utopil plavalec, rojen leta 1968, so za STA povedali na Policijski upravi Koper. Kot so sporočili iz Centra za obveščanje RS, so ga začeli pogrešati nekaj po 18. uri, potapljači Podvodno reševalne službe Nova Gorica pa so ga našli ob 20.45. Po podatkih vodje sektorja za odnose z javnostmi generalne policijske uprave Vesne Drole se je v Sloveniji od leta 2000 do konca letošnjega junija utopilo skupaj 173 ljudi. V omenjenem obdobju je 109 ljudi utonilo pri kopanju. — I I i li» i >__■— ■ jrm --■■■-- . ■ ■_:_----- Taborniki Rodu modrega vala so včeraj iz Sežane odpotovali na dvotedensko taborjenje v Kal Koritnico. Na jasi nad Koritnico bo do vključno ponedeljka, 1. avgusta, taborilo približno 80 tabornikov in tabornic s Tržaškega in Goriškega. Po ureditvi tabornega prostora bo danes v popoldanskih urah odprtje letošnjega taborjenja s prvim dvigom zastave. Sledil bo obisk vaškega spomenika padlim. V naslednjih dneh se bodo taborniki podali na raziskovanje kraja in orientacijski pohod, že prvi teden se bodo podali tudi na celodnevni izlet, napovedan pa je tudi prvi taborniški športni pokal. Novost predstavlja jutranji del programa, saj bodo oba tedna mlajši pridobivali nova znanja o pionirstvu pod vodstvom starejših članov, ki so opravljali tečaje v sklopu izobraževalnih tečajev Zveze tabornikov Slovenije. V nedeljo, 24. julija, bo dan obiskov, ko bodo taboreče obiskali starši (od 10. do 17. ure). Program drugega tedna bo prav tako pester in bogat z viškom v sredo, 27. julija, ko bo slavnostni ogenj s tradicionalnim krstom novih članov. S simboličnim skokom čez ogenjček bodo najmlajši postali polnopravni člani mladinske organizacije in prejeli taborniško ime. TURNEJA WPT - Končna zmaga bo znašala 100.000 evrov V Portorožu do četrtka svetovna »pokeraška« smetana Turnir WPT poteka v portoroškem casinoju organizatorji PORTOROŽ - V Sloveniji se v teh dneh mudijo nekateri najboljši igralci pokra na svetu. Prvič v zgodovini se je tu namreč ustavila svetovna turneja WPK (World Poker Tour), ki velja med ljubitelji te igre za eno najpomembnejših na svetu (in jo gledalci televizijskega kanala Italia 1 poznajo po zaslugi nočnih oddaj). V nedeljo se je v portoroškem casinoju začel turnir, ki se ga udeležuje okrog 140 igralcev. Vsak je moral odšteti 3.300€ prijavnine, končni zmagovalec, ki bo znan v četrtek, pa bo domov odnesel preko sto tisoč evrov! Med udeleženci turnirja je tudi Filippo Candio, italijanski igralec, ki ima zavidljiv primat: velja namreč za tistega igralca, ki je na turnirjih zmagal največje vsote denarja. Organizatorji turnirja (Goldbet in Asso-gold) so nad kakovostjo udeležbe upravičeno zadovoljni, čeprav pri- znavajo, da bi lahko bila še boljša: portoroški turnir poteka namreč ravno v dneh, ko se v Las Vegasu zaključuje svetovno prvenstvo v pokru. Tekmovanja se bodo kot omenjeno nadaljevala do četrtka, ko bo v poznih večernih urah tudi znan zmagovalec bogate nagrade. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 19. julija 2011 3 TRST - Seja predstavništva slovenske manjšine Podpora staršem otrok dvojezične šole Napolitanu informacije o dogajanjih v Špetru Voditelji SSO in SKGZ iz Benečije bodo pisali tudi najvišjim oblastem v Sloveniji TRST - Zelo negotova usoda špe-trske dvojezične šole je bila znova glavna tema predstavništva slovenske manjšine, ki se je včeraj sestalo na sedežu Sveta slovenskih organizacij. Predstavništvo v sestavi "dva plus tri" (predsednika SSO in SKGZ, senatorka Bla-žina in deželna svetnika Kocijančič in Gabrovec) je podprlo napovedane odločne korake staršev otrok špetrske šole. Slednji ob podpori učnega osebja razmišljajo o kazenski ovadbi Občine Špe-ter zaradi fašistoidnega stališča o nevarnosti »promiskuitete« otrok italijanskih in dvojezične šole, načrtujejo pa tudi pritožbe na evropska telesa in razsodišča. Predstavništvo je poverilo pokrajinskima vodstvoma SKGZ in SSO na Videmskem nalogo, da o vseh težavah dvojezične šole seznanita italijanskega predsednika Giorgia Napolitana in najvišje oblasti v Sloveniji. Deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec bosta preverila možnost sestanka delegacije staršev in učnega osebja s predstavniki deželne vlade in sveta. To pobudo naj bi izvedli prihodnji teden, ko bo deželni svet dopolnil oziroma nadgradil letošnji proračun (t.i. rebalans). Tamara Blažina je v zvezi s Špe-trom prepričana, da ne gre le za kršenje pravic slovenske narodne skupnosti, temveč tudi za kratenje osnovne ustavne pravice do šolanja. Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Što-ka sta o zaostrovanju problemov v Špe-tru seznanila vladnega komisarja Alessandra Giacchettija, senatorka pa vi-demskega prefekta Iva Salemmeja. Pav-šič je izrazil dvome, da bo šolska stavba v Špetru, kot obljubljeno, obnovljena do leta 2014, zato je treba pospešiti politične aktivnosti za rešitev šole. Po tej poti obstaja nevarnost, da bodo starši začeli izpisovati otroke oziroma jih ne bodo vpisali v dvojezično šolo. Priprave na rimsko omizje Kaj hoče manjšina? Štoka in Pavšič sta z vladnim komisarjem za Furlanijo-Julijsko krajino Giacchettijem, ki je tudi tržaški prefekt, govorila o načrtovanem omizju italijanska vlada-manjšina. Poleg zastopnikov raznih ministrstev bodo na tem omizju menda sodelovali predsednika krovnih, Dežela in predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino. Vsebinsko in politično »ogrodje« omizja bi moralo po Pavšičevem mne- nju sloneti na zaščitnem zakonu. Senatorka Blažina se s tem načelno strinja, meni pa, da bi morala ta pobuda izpostaviti predvsem pristojnosti in neizpolnjene dolžnosti vlade pri zaščiti Slovencev. Glede tega je treba preprečiti zmedo in torej »križanje« pristojnosti vlade, lokalnih uprav in paritetnega odbora. S tem v zvezi je Gabrovec izrazil potrebo, da bi v priprave na to omizje bolj aktivno vključili predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja. Predsednik SKGZ je znova poudaril, da je 5-člansko predstavništvo predvsem institucionalno zastopstvo, ki ima nalogo reševati konkretna vprašanja manjšine. Širša in potrebna soočenja o prihodnosti Slovencev v FJK pa ostanejo domena razmišljanj posameznih ustanov, organizacij in strank, tako da v manjšinski stvarnosti pogrešamo sintezo o temeljnem vprašanju, kaj hočemo in kaj potrebujemo. Te dileme se po Pavšičevem mnenju postavljajo tudi pri zaščitnem zakonu, pri čemer je omenil namembnost narodnih domov ter vprašanje glasbenega šolstva v slovenskem jeziku. Splošna kriza zahteva premišljene izbire Kocijančič je opozoril, da včasih pozabljamo na zelo hudo gospodarsko, družbeno in politično krizo, ki jo Slovenci doživljamo kot italijanski državljani. »Če hočemo biti verodostojni in doseči, da nas bo kdo poslušal, moramo pred oblastmi nastopati premišljeno in z zelo konkretnimi predlogi,« je podčrtal deželni svetnik levice. Nanašal se je na šolska, a tudi na druga aktualna vprašanja. V zvezi s šolstvom se bo manjšinsko predstavništvo najbrž še ta mesec srečalo s Tomažem Simčičem, vršilcem dolžnosti deželnega ravnatelja za slovenske šole. Govor bo o perspektivah naše šole v vidiku številnih reform (ali protireform) in sprememb, ki se nakazujejo na obzorju. Na sedežu SSO (sejo je vodil predsednik Štoka) so se vsi strinjali, da morata državna in deželna administracija zajamčiti avtonomijo slovenske šole in njene specifike. Senatorka Blažina vsekakor ne nasprotuje t.i. šolski vertikalizaciji, ki se je ponekod pri nas dobro obnesla, Gabrovec pa svari pred odstopanji od meddržavnih pogodb, ki ščitijo slovensko šolo. S.T. Predstavništvo slovenske manjšine v sestavi 2 plus 3: Rudi Pavšič, Drago Štoka, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič in Tamara Blažina kroma NAGRADA BANCARELLA - S knjigo »Il mondo storto« Dobitnik je Mauro Corona Nagrajevanje v kraju Pontremoli - Kakšen bi bil svet brez petroleja, premoga in električne energije? PONTREMOLI - Znani pisatelj, alpinist in kipar Mauro Corona iz kraja Erto blizu Pordenona je dobitnik 59. nagrade Bancarella, ki so jo podelili v nedeljo zvečer v kraju Pontremoli blizu Masse Carrare. Corona je Nagrado Bancarella dobil za knjigo »Il mondo storto« (založba Mondadori), za katero je glasovalo 75 na skupno 189 prodajalcev knjig. Štetje glasov je bilo kot vselej na glavnem trgu v Pontremoliju, toda zaradi nepričakovanega dežja so letošnje nagrajevanje, ki ga je vodila novinarka televizijske hiše Sky Letizia Leviti, premaknili pod velik šotor na nekem drugem trgu. Sicer se je Corona, ki nagrade ni pričakoval, skorajda »branil« pred takim uspehom. Povedal je, da namreč niti ne razume, zakaj neki je bila njegova knjiga sploh na seznamu šestih finalistov. Poklonil se je vsekakor prodajalcem knjig oziroma lastnikom stojnic, ki prodajajo knjige. Ti so po njegovih besedah kot Mauro Corona med nagrajevanjem »šerpe za pisatelje«. Corona si v svoji knjigi predstavlja, da je svet ostal brez petroleja, premoga in električne energije. Počasi pritisne mraz in ljudi ne ogrevajo več radiatorji, hrane je vedno manj, ponoči pa ni več električne energije za razsvetljavo. Me- sta so postala kot tihe puščave, brez prometa, hrupa in glasbe v javnih lokalih. Ljudje kmalu doumejo, da je vsa dosežena napredna tehnologija odveč, ker ne služi ničemur. In postane jasno, da je rešitev v spominu in v naukih dedov, ki so znali poslušati naravo in njene nauke. Po Coronijevi knjigi je največ glasov prejelo delo »Non chiedere perche« Franca Di Mareja (založnik Rizzoli). Sledile so knjige »Dictator-Il trionfo di Ce-sare« Andrea Fredianija (Newton Compton), »Lepanto« Alessandra Barbera (Laterza), »Il romanzo dei Mille« Claudia Fracassija (Mursia) in »A pic-coli colpi di remo« Alberta Cavanne (Arte Navale). Podelitev Nagrade Bancarella Co-roni je v ponos vsej pordenonski pokrajini in deželi Furlaniji-Julijski krajini, je včeraj poudaril podpredsednik deželnega sveta Maurizio Salvador in dodal, da se Corona zavzema za zaščito narave in nasprotuje njenemu izkoriščanju. 4 Torek, 19. julija 2011 ITALIJA JAVNE FINANCE - Milanska borza izgubila dobre tri odstotke Varčevalni ukrepi niso ustavili špekulantov Obresti na PTP zrasle na 6% - Berlusconi na pogovoru s predsednikom republike RIM - Medtem ko se je Silvio Berlusconi podal na Kvirinal, da bi se s predsednikom republike pogovoril o varčevalnih ukrepih in o zamenjavi pravosodnega ministra, je trge zajel nov val špekulacije proti Italiji. Milanska borza je bila med sicer negativnimi evropskimi borzami najslabša, ključni indeks FTSE Mib je nazadoval za 3,06 odstotka, medtem ko se je razlika med donosnostjo desetletnih državnih obveznic v primerjavi z enakovrednimi nemškimi povzpela na 329,5 bazične točke oz. stotink odstotka. Italijanske obveznice BTP so dosegle 6-odstoten donos. Pod pritiskom je tudi evro, zlato pa je doseglo novo rekordno vrednost. Ugodni izidi evropskih stresnih testov, na katerih je »izdelalo« vseh pet italijanskih bank, očitno niso zalegli, saj so bile včeraj pod udarom delnice vseh bank (Intesa SanPaolo, ki je dobila najboljšo oceno na testu, je včeraj izgubila 6,9 odstotka), najbolj pa so strmoglavile delnice Fon-sai (-7,7%) in Parmalat (-7,15%). Iz sodnih krogov se je izvedelo, da je državno pravdništvo v Rimu in menda tudi v Milanu odprlo preiskavo, za sedaj brez preiskovanih in brez hipoteze o prekršku, s katero želi preveriti borzno gibanje v zadnjih tednih. Špekulacija na delniškem trgu in na sekundarnem trgu državnih obveznic se je namreč začela po objavi ocene o kreditni sposobnosti italijanske države in se še okrepila na osnovi ocen vladnih varčevalnih ukrepov. Na pobudo združenj potrošnikov Adusbef in Feder-consumatori je preiskavo začel tudi tožilec v Traniju Michele Ruggiero, ki se je v spremstvu nekaj častnikov Finančne straže včeraj podal na sedež borzne komisije Consob in zbral informacije o pogovorih, ki jih je komisija imela s predstavniki rating agencij po objavi njihovih ocen. Berlusconi na Kvirinalu Pogovor med predsednikom republike in premierjem Silviom Berlusconi-jem, ki ga je spremljal podtajnik v predsedstvu vlade Gianni Letta, je trajal približno uro, vendar ni dano vedeti, kako se je izšel. Čeprav so protagonisti strogo molčali, je na dlani, da je bila v središču pogovorov gospodarska situacija po odobritvi varčevalnih ukrepov. Zelo verjetno pa je Berlusconi z Giorgiom Napolita-nom govoril tudi o zamenjavi pravosodnega ministra Angelina Alfana, ki bo zapustil vlado in prevzel krmilo Ljudstva svobode. Kandidati, o katerih se govori, so trije: minister za javno upravo Renato Bruneta, zunanji minister Franco Frattini (ki Berlusconijev avtomobil pred Kvirinalom med pogovori ansa pa je možnost zanikal) in predsednik komisije za ustavna vprašanja v poslanski zbornici Donato Bruno. Drugo odprto vprašanje je možna zamenjava ministra za kmetijstvo Save-ria Romana, za katerega sodniki zahtevajo proces z obtožbo sodelovanja z mafijsko združbo. Demokratska stranka je v zbornici vložila nezaupnico ministru, ki je jo podprla tudi Italija vrednot, Ljudstvo svobode pa še ni gotovo, ali bo imelo dovolj glasov za njegovo rešitev. Nad vse tem lebdi še neznanka s Severno ligo, ki je v komisiji glasovala za aretacijo poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Pape, potem si je Bossi premislil, včeraj pa je na nekem ligaškem shodu pri Piacenzi dejal, da je najboljši recept za rešitev iz krize secesi-ja in da bo liga volila za arest poslanca Ljudstva svobode, čeprav ima sam kar nekaj dvomov. Bossi se namreč boji razkola v svoji stranki, saj so ligini javni upravitelji, ki se razpoznavajo v liniji Roberta Maronija, siti problemov Berlusconi-ja in njegovih parlamentarcev. To pa pomeni, da se lahko zgodi, da bodo jutri na tajnem glasovanju podprli zahtevo po zaporu za Alfonsa Papo. Sodne preiskave imajo svoje učinke tudi na gospodarsko ministrstvo. Manuela Bravi ni več glasnica ministra Tre-montija, potem ko so jo zaslišali neapeljski sodniki, ki preiskujejo afero, v katero je vpleten nekdanji ministrov politični svetovalec Marco Milanese. AFERA RUBY - Naprej tudi proces Mills Sojenje Berlusconiju ostaja v Milanu MILAN - Milansko sodišče je včeraj zavrnilo zahtevi odvetnikov premiera Silvia Berlusconija, da bi sojenje v primeru Ruby prestavili v Monzo, bliže njegovi vili v Arcore-ju, in sojenje nasploh prekinili, češ da bi premieru moralo soditi posebno sodišče, ki je pristojno za sojenje prekrškov članov vlade med izvajanjem njihovih vlasdnih pristojnosti. Milansko sodišče je na včerajšnji obravnavi ugotovilo, da glede pristojnosti ni dvoma, saj premier Berlusconi Ruby iz zapora ni spravljal v smislu premierskih obveznosti, ampak je šlo za očitno zlorabo položaja, ko je s telefonskim klicem na policijsko postajo, kjer je bila pridržana, izsilil njeno izpustitev. Sojenje se bo pred milanskimi sodniki nadaljevalo 3. oktobra. Pred kratkim je ustavno sodišče sicer sporočilo, da bo obravnavalo pritožbo glede pristojnosti milanskega sodišča, ki so jo na sodišče na- slovili poslanci Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode. Odločitev naj bi bila znana v nekaj mesecih. Na milanskem sodišču danes poteka tudi sodna obravnava v pod-kupovalni aferi Mills, v kateri tožilci Berlusconija obtožujejo, da je svojega nekdanjega britanskega odvetnika Davida Millsa podkupil, da bi ta pričal v njegovo korist v dveh drugih sodnih postopkih, povezanih z njegovim poslovnim imperijem. Včeraj je v okviru te afere na sodišču potekalo zaslišanje dveh prič iz Švice, ki naj bi bili seznanjeni z nakazilom 600.000 dolarjev v Millsovo korist. Berlusconi je sprva napovedal, da se bo sodne obravnave udeležil, vendar je nazadnje moral prihod na sodišče odpovedati. Kot poročamo na drugem mestu ga je namreč predsednik republike Giorgio Napolitano povabil na pogovor o gospodarskih in političnih razmerah v državi. ITALIJA Naval na spletne strani »Spider Trumana« o privilegijih kaste Privilegiji politikov razburjajo javnost Calderoli spet obljublja novo reformo RIM - Varčevalni paket je nedvomno močno razburil javnost v državi. Gospodarsko stanje je res zelo kritično, toda ukrepi so spet udarili po manj premožnih slojih s krčenjem javnih storitev in z dodatnimi davki, ki ne bodo vseh prizadeli v enaki meri. Prej nasprotno, saj bo uvedba novih tiketov v zdravstvu udarila po starejših in ekonomsko šibkejših, odprava davčnih odtegljajev pa bo prizadela predvsem odvisne delavce, medtem ko druge družbene skupine množično utajujejo dohodke. Še najbolj je državljane razjarilo dejstvo, da se politična kasta, ki od njih zahteva »solze in kri«, sploh ne namerava odreči privilegijem. Tako je spletna stran, ki si jo je omislil samozvani Spider Truman, postala pravi družbeni fenomen. Neznanec, ki se predstavlja kot »odslovljeni prekerni delavec v Montecitoriu« (marsikdo sicer dvomi o tem, kdorkoli pa se skriva za vzdevkom je gotovo dobro informiran o tem, kar piše), je na Facebooku in na blo-gu »iprivilegidellacasta« dokaj dokumentirano navedel, kaj vse si privoščijo parlamentarci. Včeraj so njegove strani presegle 300 obiskovalcev, odmevi na sicer večinoma znanje a zato nič manj sprejemljive vire potrate javnega denarja pa vzbujajo val ogorčenja. V tem vzdušju zveni predlog reforme, ki ga je včeraj na vrat na nos napovedal minister Calderoli in naj bi ga že ta teden obravnavala in morda odobrila vlada, kot šibak poskus proti naraščajočemu valu ogorčenja. Calderoli napoveduje krčenje števila poslancev (od 630 na 250) in senatorjev (od 315 na 250), odpravo 5 dosmrtnih senatorjev, ki jih imenuje predsednik republike (samo nekdanji predsedniki naj bi ostali dosmrtni Stran na Facebooku o privilegijih politične »kaste« ansa senatorji), odpravo okrožja v tujini, kjer so se v zadnjih letih volili poslanci in senatorji italijanskega rodu. Senat naj bi bil po novem »federalni«, izvoljen po deželah. Dvodomni sistem bi deloval ločeno: le nekatere zakone bi morale sprejemati obe zbornice, drugi naj bi bili glede na tematiko v pristojnosti le ene ali druge. Calderolijev osnutek tudi krepi vlogo predsednika vlade, ki bi po novem lahko predlagal razpust parlamenta, in uvaja sistem »konstruktivne nezaupnice«. Samomor v milanski bolnišnici San Raffaele V svoji pisarni v bolnišnici San Raffaele v Milanu se je včeraj s svojo pištolo ustrelil 71-letni Mario Cal, desna roka glavnega upravitelja bolnišnice, duhovnika Luigija Verzeja. Cala so prejšnje dni sodniki zaslišali v preiskavi o veliki »luknji« (gre za skoraj milijardo evrov) v bilanci katoliškega zavoda San Raffaele. Razlogi za samomor so najbrž povezani s preiskavo. Cal je pustil dve pismi za ženo in tajnico. Ob odkritju trupla je menda nekdo premaknil pištolo. Preiskovalci skušajo ugotoviti zakaj. Potres v Padski nižini RIM - Sever Italije so v nedeljo zvečer stresli štirje potresni sunki, od katerih je imel najmočnejši jakost 4,7 stopnje po Richterju. Potres so čutili v Venetu in Lombardiji, o ranjenih ali večji gmotni škodi pa ne poročajo. Epicenter potresa je bil med Mantovo in Rovigom. Iz varnostnih razlogov so za nekaj časa zaprli železniško progo med Bologno in Ve-rono, zaradi česar je tudi drugod po severni Italiji prišlo do zamud vlakov. EVRO 1,4045 $ -G,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. julija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 18.7. 15.7. ameriški dolar 1,4045 1,4146 japonski jen 111,10 111,97 9 1426 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,0853 39,6125 62,6060 39,7535 62 9710 MlUlJjlVa 1 upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4567 0,87315 7,4568 0,87750 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,2534 7,8670 9,2121 7,8665 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,405 1 1485 24,490 1,1577 jVILoIjKI Malih. estonska krona inanTafCKi TAnnt 15,6466 272,98 15,6466 270,70 1 1 la Kras se je A1-ligi odpovedal drugič. Prvič v sezoni 2006/07, med razlogi za sklep pa je bila predvsem sporna reforma prvenstva - zveza je namreč spet dovoljevala registracijo dveh tujk. Do takrat je Kras 15 let nepretrgoma igral v najvišji italijanski ligi, v naslednjih petih sezonah pa je v A1-ligi nastopal še dve sezoni. Na arhivskem posnetku Martina Milič, najboljša domača igralka, št. 18 na vsedržavni lestvici kroma Članska ekipa Krasa v naslednji sezoni 2011/12 ne bo igrala v ženski A1-ligi, čeprav je imela pravico do nastopa, ker je lani osvojila 6. mesto. Odločitev je včeraj sporočil klub, ki je v tiskovnem sporočilu opisal razloge za takšen razplet, za katerega se je upravni odbor kluba odločil po sestanku z igralkami, trenerjem Liangom in tehničnim vodstvom odseka. »Glavni vzrok je kritično finančno stanje društva. V splošni gospodarski krizi je težko najti primernega sponzorja in tudi javni prispevki so se krepko znižali, z lastnimi dohodki pa društvo ne utegne kriti visokih izdatkov za A1-ligo,« piše v sporočilu. Zato se je krožek odločil, da v prihodnji sezoni ne potrdi niti Kitajke Yuan Yuan, ki pa ostaja na razpolago v primeru odsotnosti kake domače igralke. Pri Krasu bodo torej v naslednji sezoni nastopali z eno ekipo v A2-ligi (čeprav bi imeli pravico za nastopanje z dvema ekipama) in eno v državni B-ligi, z ostalimi ekipami pa izključno v deželnih prvenstvih. Po odpovedi A1-lige so se pri klubu odločili, da se odrečejo tudi nastopanju v evropskem pokalu E.T.T.U. Nancy Evans Cup. »Nedvomno mi je žal, da ne bomo igrali A1-lige. Lani je bila res prijetna sezona,« je odločitev kluba ocenila najboljša Kra-sova (domača) igralka Martina Milič, ki je lani s soigralkami Yuan Yuan, Evo Carli in Matejo Crismancich dosegla obstanek v A1-ligi, v igri pa so bile celo za nastop v play- offu. »Opazila pa sem, da bi bilo brezsmi-selno nadaljevati po tej poti. Mateja (Crismancich op.) ne bo več igrala zaradi študijskih obveznosti, za Evo (Carli op.a.) in mene pa je tudi postalo naporno, saj ko imaš službo in fanta in si mogoče zaželiš še malo zabave, je težko vse uskladiti. Nenazadnje mora biti to užitek, saj nismo profesionalke. Prav gotovo pa bom pogrešala igranje v A1-ligi in bi zelo rada nadaljevala ... vendar, ko študiraš in si mlajši, je lažje. Meni in Evi bi morda še uspelo igrati, vendar bilo bi zelo težko, saj ko si samo v dveh, moraš biti vedno prisoten, ne smeš zboleti ... Ne izključujem pa, da se bomo vrnili spet v najvišjo ligo.« Miličeva, 27 let, ki sodeluje pri klubu tudi v vlogi trenerke, pa si želi tudi generacijske zamenjave. Ko o tem govori, je bolj zadržana, saj pravi, da čeprav imajo pri Krasu odlične pogoje vadbe - včasih sodeluje pri treningih mladih igralcev kar pet trenerjev, ki so tudi sparring partnerji -, pa ne vidi rožnate prihodnosti: »Predvsem, ker mladina nima več toliko volje, da bi se angažirala. Pogrešam željo, ki jo moraš imeti, da dosežeš kaj več. Obenem pa tudi starši včasih imajo težave s prevozi ali pa otrok ne silijo dovolj, kot so nas, ko smo bili mlajši.« Sestava ekipe, ki bo igrala v A2-ligi, pa še ni dorečena. V njej naj bi gotovo nastopali Martina Milič in Eva Carli, ki sta igrali lani v A1-ligi, dopolnjevale pa jo bodo igralke, ki so v minuli sezoni igrale v A2-ligi. (V.S.) ODBOJKA - C-liga Nov trenerski štab za štandreški Val Gabriele Berzacola Pri odbojkarskem klubu Val iz Štandreža je prišlo do sprememb v trenerskem štabu članskega moštva, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopalo v deželni C-ligi. Štandreške odbojkarje bo v novi sezoni vodil Gabriele Ber-zacola, ki je v zadnjih sezonah igral pri Valu in že nekaj časa živi v Štandre-žu. Pri vodenju članskega moštva mu bo pomagal tudi dosedanji trener Vala Robert Makuc, ki pa bo odgovorni oziroma športni vodja Valove članske ekipe. Pomožni trener bo David Corva. Predsednik Sandro Corva - kot nam je napovedal - bo v novi sezoni posvečal več časa mladinskemu sektorju. Corva je še dodal, da so najeli novega odbojkarja: »Z nami bo v prihodnji sezoni igral videmski center Elvis Vidotto (letnik 1986), ki je v zadnji sezoni igral v B2-ligi v Bel-lunu.« Pri vodenju Valove članske ekipe bodo pomagali še Igor Florenin, Roberto Paoletti in Gregor Brisco. Priprave na novo sezono bodo bržkone začeli 22. avgusta. BALINANJE Zamejsko prvenstvo Krasovci zgolj na izlet v Štandrež Danes bo na sporedu tretji krog zamejskega balinarskega prvenstva (Kras -Gaja, Sokol - Mak, Polet - Zarja in Na-brežina - Kraški dom), ki se nam letosm glede na rezultate prvih dveh krogov, obeta izredno izenačeno. V obeh skupinah je edino Krasu uspelo iztržiti celoten izkupiček, čeprav je prejšnji torek šel v Štandrež le na izlet, saj se makovci sploh niso predstavili na igrišču. Upamo, da se bo prvenstvo v prihodnosti nemoteno nadaljevalo. Osrednje srečanje je bilo tokrat v Na-brežini, kjer je Sokol gostil Gajo. Srečanje se je končalo z neodločenim izidom, čeprav je v določenih trenutkih kazalo, da bo zmaga vendarle pripadla domačinom. Dvojica Guštin-Micheli je namreč proti Naturalu in A. Rosatiju že vodila s 7:2, a kljub temu so gajevci z menjavo (Natura- la je nadomestil Rosatijev oče) uspeli srečanje spreobrniti v svojo korist. V prvih dveh srečanjih sta si ekipi razdelili izkupiček. Najprej je bil že drugič zaporedoma uspešen Leghissa, ki je s 13:7 premagal G. Negrinija. Njegov brat Paolo (nastopil je s Pertotom) pa je bil z 12:9 boljši od Kramarja in Bigolle. Domača trojka (Pangos in Peric sta zelo dobro bližala), v kateri je nastopil tudi S. Pertot, pa je bila za razred boljša (13:4) od Gajevih tekmovalcev (Žagar, Sabatti in Mlač). Izidi 2. kroga, skupina A: Mak -Kras 0:8 (b.b.) in Sokol - Gaja 4:4. Vrstni red: Kras 4, Gaja 2, Sokol in Mak 1. Skupina B: Kraški dom - Polet 4:4 in Nabrežina - Zarja 4:4. Vrstni red: Nabrežina in Zarja 3, Polet in Kraški dom 1. (Z.S.) ATLETIKA - Svetovno veteransko prvenstvo v ZDA Vendarle kolajna Po nehvaležnem 4. mestu na 10 km lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier 2. na dvakrat daljši razdalji Pri TPK Sirena najstniki jadrajo na evropah in laserjih Na sedežu barkovljanskega kluba Sirena je v polenm teku začetniški jadralni tečaj v razredih evropa in laser, ki ga prirejajo že tretje leto. Do petka, 22. julija, se bo osnovnih jadralnih veščin učilo 14 deklet in fantov od 14. do 18. leta starosti, ki povečini prihajajo s Trsta in Doline. V akcijo uvajanja mladostnikov v posebnosti jadralnega športa sta stopila Blovdkov nagrajenec, neutrudljiv športni delavec, trener in vzgojitelj Bruno Bogatec, ter članica in jadralka Giulia Ceschiutti. Vadba poteka od 8. ure do 14. ure, poudarek pa je na osnovnih mornarskih veščinah in osnovah jadranja na zabaven način. Dnevni program je razdeljen na več sklopov. Od 8. ure do 9. ure poteka gibalna aktivacija, od 9. ure do 10. ure poteka teorija in priprava jadrnic, sledi malica, ob 10.30 je na vrsti vadba na vodi, med katero tečajniki izvajajo vaje boathandlinga, se učijo raznih voženj in tekmujejo okoli boj. Posebno skrb namenja Bogatec koordinaciji na plovilih, upoštevanju regatnih pravil in skupnemu sodelovanju bodisi na kopnem kot na vodi. Ob koncu tečaja bodo tečajniki prejeli diplome, ki jih bodo razdelili v društvenih prostorih v Barkovljah. Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier se je rodil 21. januarja 1953 v Trstu. Letos tekmuje za kluba Marathon iz Trsta in AK Koper ter za slovensko reprezentanco Po razočaranju, ki ga je doživel na razdalji 10 km, ko se je moral zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom, je lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane v Sacramentu v Kaliforniji, v tekmi na dvakrat daljši razdalji, v soboto ponoči po našem času, pokazal povsem drugačen obraz in z izidom 1:43,40,36 osvojil v kategoriji od 55 do 59 let srebrno medaljo. Kot na 10 km je zmagal nepremagljivi Američan Jonathan Matthews (1:37,06,55), ki je bil na tem prvenstvu razred zase (dosegel je tudi 2. absolutni najboljši čas prvenstva, na katerem smejo nastopiti atleti, starejši od 35 let), na 3. mesto pa se je uvrstil Rus Anatolij Šipitsin (1:44,13,70). »Vedel sem, da se ne bo ponovila slika s torkove tekme na 10 km, ko me zaradi utrujenosti od vožnje, spremenjene klime in časovne razlike noge niso ubogale. Na 20 km štejejo tudi izkušnje in osnovna pripravljenost, zato sem sklenil, da bom pokazal kaj zmorem in sem tekmoval na vse ali nič,« je povedal reprezentant Slovenije Ruzzier, ki se je veselil dejstva, da je dokazal, da je med Evropejci še vedno najboljši. »Dosegel sem tudi 10. najboljši čas tekmovanja, kar je zame pri 58 letih starosti lepo zadoščenje,« je poudaril Ruzzier. »Da bo boljše, sem razumel že na treningu dan po nastopu na 10 km. Matthews je potegnil že takoj po startu. Zato sem se prilepil Rusu Šipitsinu in Avstralcu Heywoodu, ki sta bila na razdalji 10 km drugi oziroma tretji. Odločil sem se, da zdržim dokler me nesejo noge. Moj cilj je bil vsaj bron, čeprav sem si želel več. Po 8 kilometrih je Avstralec popustil, Rus pa je diktiral tempo in nas je v skupini ostalo pet. Pet kilometrov pred ciljem je potegnil mlajši Rus, ki je tekmoval za kategorijo M35, jaz in Šipitsin pa sva mu sledila. Ko je mlajši Rus spet pospešil, sem sklenil, da mu sledim, Šipitsin pa ni reagiral, morda je upal, da bom pogorel. Vendar mi je šlo dobro, v zadnjem krogu (1.600 m) sem še pospešil in dosegel največ, kar je bilo mogoče. Čas 1:43,40 je glede na vremenske razmere, bilo je vroče, na cilj pa sem prišel ob malo po 12. uri, res odličen,« je svoj nastop opisal in ocenil naš atlet. Zdaj si bo v ZDA privoščil nekajdnevni oddih za ogled tamkajšnjih znamenitosti, v Lonjer pa se bo vrnil konec tedna. 13 Obvestila ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in sicer od 16.08. do 20.08.2011 v jutranjih urah od 9.00 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 40,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje majico z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1997 do l.2006. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. 1 8 Torek, 19. julija 2011 POTOPIS Z m H i — « r 3 * i m m i1 - ^C ■ i — - — * T K. vietnamsko hrano. In vendar tudi ta, na videz prijeten prostor, je v meni vsakič zapustil kanček grenkobe, ki se je s časom, ki sem ga preživljala v Vietnamu, čedalje bolj večal. Pri vhodu v prostor, kjer so se majhne mizice stiskale ena ob drugi, je podnevi vselej čepel starček, koščenega telesa, v kratkih ohlapnih hlačah. Imel je nekaj manjših kosov blaga, ki jih je s počasnimi gibi skrbno upogibal in spravljal na kupček. Ko pa se je nekdo pripeljal in pred restavracijo parkiral svoje motorno kolo, je brž vstal in s kosom blaga prekril sedež, da bi ga ne sonce segrelo. Nikoli ni vprašal, če to lahko stori, in zgledalo je, da so mu lastniki motornih koles ob odhodu vselej izročili nekaj denarja, če pa se na to niso spomnili, jih je starček s stegnjeno roko opomnil na dol-govano plačilo. No, pri vsem tem ni prav nič nenavadnega. To je namreč samo eden izmed načinov, kako lahko človek preživi v Vietnamu. Toda prizor, ki sem mu bila kar nekajkrat priča, pa veliko bolj pove o odnosu med ljudmi. Lastnica restavracije je hrano, ki je ostajala po mizah, zbrala na krožniku in jo z žlico pospravila v posodico, ki je ležala na pločniku ob starčku. Mo- / 3. k s s? * ¡3 V V \T ** IPo Naslednjega dne je skupinica motornih koles, na katera so se zbasali člani družine Ngujen, že drvela po asfaltirani cesti proti podeželju. Družinski prijatelj je peljal očeta. Starejšega brata je na svojem motorčku spremljala debelušna zaročenka, katere videz se je malce razlikoval od ostalih Vietnamcev saj, kot sem zvedela kasneje, je bila hčerka korejskega vojaka, ki je v času vietnamske vojne služil na strani Američanov. Pozneje pa se je vrnil v svojo domovino in si tam, kot dober korejski mož, ustvaril družino. Na istem motornem kolesu se je kot tretji potnik peljal tudi najmlajši brat, pravi lepotec, ki sem mu obetala slavno življenje v vietnamski kinematografiji. Na tretjem motorčku pa sem bila jaz s svojim gostiteljem. Pogrešala sem družinsko mamo, za katero mi je prijatelj povedal, da se ne spodobi, da bi prihajala na obisk k drugi ženi. Razumela sem, morda še več, kot so to povedale same besede. Katera žena bi se sploh veselila dejstva, da ji mož redno zahaja v objem druge ženske, navkljub staremu in družbeno priznanemu običaju, da si premožen moški lahko privošči dve ženi? Dan je bil sončen, na cesti pa dosti prometa, zvečine motornih koles. Tu pa tam je privozil star tovornjak, ki je za sabo puščal oblak črnega dima. V tistih dneh so bili ravno najpomembnejši vietnamski prazniki, ki nastopijo ob luninem novem letu, imenovanem Tet. To je čas počastitve duhov družinskih prednikov in sorodniki se v tistih dneh skorajda neprenehoma obiskujejo. Po približno dobri uri vožnje pod pekočim soncem, ki mi je pošteno pordečilo desno roko, smo zavili v ozek luknjičast klanec. Ta je peljal do vasice, ki se je skrivala pod zelenjem razkošnih palm. Zapeljali smo na peščeno dvorišče lesene, enonadstropne hiše z zem-ljenim podom. Vse je bilo tako skromno in preprosto: kuhinja je bila prav takšna, kot če bi jo pravkar odkopali iz prazgodovinske kolibe, in vendar se je dnevna soba šopirila s sodobno hi-fi napravo, ki je bila urejena celo za karaoke, in seveda z veliko barvno televizijo. Pričakala nas je bogato obložena miza z najrazličnejšo vietnamsko hrano in cel kup ljudi, katerih sorodstvena razmerja so zame ostala uganka. Predstavili so mi lepo in mlado žensko, ki je v naročju držala majhnega otroka in je celo govorila francosko. To je bila namreč slavna druga žena. Priznati je treba, da je priletni gospod Ngujen znal dobro zbrati in urediti družinske razmere tako, da so sinovi prve žene prav dobro shajali z drugo mamo, z novim bratcem in celo armado na novo pridobljenih sorodnikov. Dan je bil še dolg, hrane ogromno in dodatnih obiskov po bližnji okolici na pretek. Zelena viseča mrežnica (amaca), ki je razpeta kraljevala v dnevni sobi, pa je tisti dan predstavljala zame pravo blaženost, ko sem se po srečanju s tolikšnimi sorodniki v vročih popoldanskih urah zgrudila v njeno naročje. Ko se je rdeča svetlikajoča se krogla počasi utapljala za obrise visokih palm, je končno naš motorček brnel proti Saigonu. Muzej vojnih zločinov v mestu Ho Chi Minh je nedvomno kraj, od katerega si človek pričakuje mnogo več glede na razsež- nosti, ki jih je imela vietnamska vojna. Iz dvorišča, kjer kraljuje stara giljotina še iz francoskih časov, sem stopila v prvo sobo. Tu so bile razobešene slike, ki prikazujejo ameriška grozodejstva in slike iz časa sai-gonskega režima o mučenjih, ki so jih prestali nasprotniki južnovietnamske diktature, in dokumenti iz zloglasnega vietnamskega otoka Puolo Kondore, kjer so zaporniki hirali v prenatrpanih celicah zaradi mučenj, lakote in bolezni. Preko sobice z razstavljenim orožjem, sem prišla v zadnjo dvoranico, kjer so bili na velikih zaprašenih panojih prikazani učinki kemičnih orožij, ki so jih Američani na tone zmetali na vietnamska tla. V steklenih, prozornih posodah so bili v formalinu celo shranjeni pohabljeni človeški zarodki in otroci. Ti prikazi, ki verjetno obiskovalca še najbolj presunejo, usmerijo razmišljanja na grozo, ki jo je za sabo pustila vietnamska vojna. S takimi mislimi sem prišla do izhoda, kjer sem malo-dane butnila v stojnico obloženo z najrazličnejšimi in tudi prav neokusnimi spo-minčki, ki so hudo kvarili namen same razstave. Razočarana nad potrošniškim duhom in kvaliteto muzeja, ki je svoj čas nosil ime Muzej ameriških vojnih zločinov, katerega pa so malo pred mojim obiskom zamenjali, da bi ne žalili ameriških turistov, sem se napotila proti vegetarijanski restavraciji, ki so jo po večdnevnem premoru zaradi praznikov končno odprli. Med domačini je bila majhna gostilna zelo priljubljena, zato sem tudi sama tja večkrat zahajala in si potešila lakoto s pravo deželi visečih mrežic žakar jo je nato kar z roko pojedel. Pri vsem tem me ni toliko motilo, da je bila ta hrana sestavljena iz ostankov. Po težki bedi in lakoti, ki je skozi stoletja vselej prežala nad Vietnamom, to lahko tudi razumem. Vendar način, s katerim je gospa dajala hrano starčku, kot jo na primer dajemo psu ali mački, me ni pustila neprizadeto. To pa so bili šele prvi dnevi mojega potovanja po deželi visečih mrežnic. (se nadaljuje) Na zgornji sliki pri drugi ženi, spodaj južnovietnamsko podeželje / RADIO IN TV SPORED Torek, 19. julija 2011 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1A ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.35 Dnevnik Parlament 7.55 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Veleni a Gugu-leto (pust., Nem. '06) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Kviz: Rea-zione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Nan.: Rex 3 23.00 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.05 Dok.: Leonardo chi? Rai Due Rai Tre 6.00 Dnevnik - II caffé di Corradino Mineo * "V 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Piccoli angeli detective (kom., Norv., '10, r. L. Berg, i. P. Steindal) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - Il segreto di Svenaholm (dram., Nem., '06, r. J. Delbrid-ge, i. J. Bremermann) 16.35 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.55 Nan.: American Dreams 10.35 Dnevnik in Zdravje 11.00 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 11.15 Aktualno: Tg2 Si Viaggiare 11.20 Aktualno: Tg2 Eat Parade 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.50 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Sen-za traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 23.25 Dnevnik 23.40 Film: Decameron Pie (kom., ZDA, '07, r. D. Leland, i. M. Barton) 1.15 Dnevnik Parlament 21.10 Film: L'amore e altri luoghi im-possibili (kom., ZDA, '09, r. D. Roos, i. Natalie Portman) 23.30 Nan.: The Tudors 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Divorzio all'americana (kom., ZDA, '67, r. B. Yorkin, i. D. Reynolds) 10.50 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti in športne vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Dok.: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik - L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 16. etapa 18.05 Dok.: GeoMagazine 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Estate al circo 23.10 Nočni in deželni dnevnik 23.15 Aktualno: Tg3 Linea notte estate 23.55 Dok.: Corre-va l'anno 0.55 Aktualno: Rai Educational: Gap (J Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan.: Di-stretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 -Squadra d'assalto 16.10 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Si puo' fare...amigo (western, It./Fr., '71, r. M. Lucidi, i. B. Spencer) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Atto di forza (fant., ZDA, '90, r. P. Verthoeven, i. A. Schwarzenegger) 23.50 Film: Il secondo tragico Fan-tozzi (kom., It., '76, r. L. Salce, i. P. Villag-gio) 1.35 Nočni dnevnik 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Aktualno: Tabloid 0.15 Aktualno: Confessione Reporter 1.15 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Architetture (pon.) 8.0016.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Tethys 12.35 Mukko Pallino 13.05 Pagine e foto-grammi - Estate 201113.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: L'aromista 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: La casa dei nostri so-gni (kom., '48, r. H.C. Potter, i. C. Grant) 22.30 Aktualno: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli incontri al Caffe De la Versiliana La 7 Dnevnik 13.55 Film: Buon compleanno Mr. Grape (dram., ZDA, '93, r. L. Hallstrom, i. J. Deep) 16.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.50 Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.35 2.10 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: In Onda 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.50 Nan.: In Plain Sight 0.50 Dnevnik 1.05 Nan.: N.Y.P.D. Blue (t Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Otr. nan.: Telebajski 8.20 Šport Špas (pon.) 8.50 Otr. nad.: Kot ata in mama (pon.) 9.15 Ris.: Polžjegrajske zgodbe 9.25 Otr. odd.: Tončkove sanje 9.40 Lutk.-igr. nan.: Notkoti (pon.) 10.00 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.20 Dok. film: Mahmoud 10.35 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 11.00 Druž. nad.: Sinje nebo 11.55 Njegovo visočanstvo Otto von Habsburg (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Etiopija (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.00 Dok. serija: Po travnikih... 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Vojvodina 21.00 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.50 Poletna scena! 23.20 Prava ideja! 0.25 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.25 Zabavni infokanal 14.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 15.00 Na lepše (pon.) 15.30 Kolesarska dirka po Franciji, 16. etapa, vključ. v prenos 17.40 Dober dan, Koroška 18.15 Mostovi - Hidak (pon.) 18.50 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) 19.15 Izobr. serija: Muzikajeto 20.00 Dok. odd.: Kralj komunizma (pon.) 21.00 Hum. nad.: Sodobna družina 21.20 Posubna ponudba 21.45 Brane Rončel - Izza odra 23.35 Dok. felj-ton: Slovene's (pon.) 0.00 Dok. odd.: City Folk (pon.) |r Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 7.50 9.50 Kronika 8.40 Tedenski napovednik 10.10 Beseda volilcev 11.2016.30 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Ža- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Poročno potovanje po italijansko 16.00 Sredozemlje 16.30 Istra skozi čas 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.50 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Zgodovinski dan - pripravila Monika Ber-tok 21.10 Effe's inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Biker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in... 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.35 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South 13.30 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.25 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.20 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.05 15.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 20.50 Krim. serija: Castle 21.45 Razočarane gospodinje (dram. serija) 22.35 24UR zvečer, Novice 23.00 Kosti (krim. serija) 23.55 Čistilec (dramska serija) 0.50 24UR, ponovitev, Novice 1.50 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.40 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Veveriček (ris.) 9.55 Racman Dodgers (ris.) 10.20 Razred 3000 (ris.) 10.50 Obalna straža 11.45 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 12.35 Frasier (hum. serija) 13.00 Tv prodaja, Reklame 13.30 Film: V Londonu 15.15 23.45 Pa me ustreli! (hum. serija) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, promet 20.00 Film: Pobesneli vlak 21.40 Film: Planet teme 0.15 Film: Morilec z vlaka 2.15 Love tv (erotika) 4.15 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Gre-benšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedan kruh - 29. nad.; 18.00 Koncert: Trobilni kvintet Hrvaškega narodnega gledališča Ivana Zajca na Reki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricordi golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...state freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegri-no parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagio-ne, La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje -komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »mu-ska«; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 19. julija 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/26 11 CELOVEC O 11/23 TOLMEČ O 14/28 TRBIŽ O 11/24 < o 8/18 KRANJSKA G. o 14/23 S. GRADEC OC_b TRŽIČ 15/23 _ O KRANJ CELJE 16/26 O MARIBOR 014/27 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 v—^ VIDEM O 15/29 O PORDENON 16/28 18/29 ČEDAD O 16/28 ^^ 0 LJUBLJANA GORICA nO N. GORICA 14/25 N. MESTO 16/28 9?HSFA ° 18/24 Postojna o O 14/23 _ -, .. ,- n KOČEVJE TRST O X\ O 22/29 ^ /p CS O PORTOR^- , ^ ČRNOMELJ 18/26 UMAr „„.,,■..., REKA 18/25 UMAG OPATIJA . ZAGREB 19/30 O PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo v glavnem prevladovalo zmerno oblačno vreme. Popoldne se bodo v predalpskem pasu verjetno razvile plohe ali nevihte. Ob morju bo pihal zmeren južni do jugozahodni veter. Proti večeru in v noči se bo vreme poslabšalo, pojavljale se bodo padavine z nevihtami, krajevno bo količina dežja precejšnja. Padavine bodo ponehale, ponoči se bo postopno povsod zjasnilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, na Primorskem okoli 18 stopinj C. J Nad Italijo bodo dotekali precej suhi jugozahodni tokovi; danes bo deželo dosegla hitra atlantska fronta in jutri se bo ciklonsko območje še poglobilo. Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta slabi nad našimi kraji. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam razmeroma topel in postopno bolj suh zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 Dolžina dneva 15.14 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 22.28 in zatone „ ob 10.03 bioprognoza Sprva bo vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Popoldne bo obremenitev nekoliko popustila, ne bo pa povsem ponehala. Priporočamo večjo previdnost. rchz^ morje Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 27,4 stopinje C. plimovanje Danes: ob 7.02 najnižje -41 cm, ob 14.41 najvišje 37 cm, ob 20.51 najnižje -10 cm, ob 24.41 najvišje 11 cm. Jutri: ob 1.14 najvišje 7 cm, ob 7.25 najnižje -30 cm, ob 15.08 najvišje 33 cm, ob 22.07 najnižje -12 cm. temperature v gorah oc 500 m...........32 2000 m ..........16 1000 m ..........24 2500 m ..........13 1500 m ..........19 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v gorah 10. <& TOLMEČ O 13/23 Ss m o GRADEC 16/20 TRBIŽ O 8/17 o 11/13 KRANJSKA G. A/H) VIDEM O O* 16/26 O PORDENON 17/25 h CELOVEC O 14/18 O TRŽIČ 14/17 ¿8* ČEDAD O 17/25 O KRANJ GORICA O 19/26 O N. GORICA 16/19 LJUBLJANA POSTOJNA O 14/16 SE BLJA 16/18 O 14/17 S. GRADEC CELJE 15/19 MARIBOR O 16/20 PTUJ O M. SOBOTA O 17/21 N. MESTO 16/21 O ZAGREB 17/24 O tf 22/26 IRTl " 7/2 PORTOROŽ O 17/20 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER PAZIN O Na celotnem deželnem ozemlju bo prevladovalo nestanovitno vreme; spremenljivo oblačno bo s padavinami in nevihtami. Količina dežja bo zmerna do močna. Proti večeru izboljšanje. Ob obali bo dopoldne sprva še pihal zmeren jugozahodnik, ki se bo nato obrnil v severozahodnik. (NAPOVED ZA JUTRp V noči na sredo bodo od zahoda padavine, deloma nevihte, zajele vso Slovenijo. Pretežno oblačno bo. Občasno bo deževalo. Popoldne bodo padavine od zahoda ponehale, delno se bo zjasnilo. Hladneje bo. JUŽNA AFRIKA - Legendarni borec proti apartheidu dopolnil 93 let Mandeli za rojstni dan zapelo 12 milijonov otrok JOHANNESBURG - Več milijonov južnoafriških otrok je včeraj nekdanjemu predsedniku Nelsonu Mandeli za 93. rojstni dan zapelo pesem »vse najboljše«, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Več kot 12 milijonov učencev je pred začetkom pouka borcu proti apartheidu zapelo posebno različico pesmi, ki so jo napisali posebej za to priložnost. 18. julij so Združeni narodi leta 2009 razglasili za dan Nelsona Mandele, ki ga praznujejo kot mednarodni dan, posvečen družbenemu angažmaju. Ljudje po vsem svetu ga obeležujejo tako, da 67 minut svojega časa namenijo za delo v lokalni skupnosti, kar je enako številu let, ki jih je Mandela preživel v politiki in nesebično služil južnoafriškemu ljudstvu. Nekdanji predsednik je sicer včerajšnji dan preživel z družino v domači vasi Qunu na jugu južnoafriške države. (STA) Tudi otroci Diepsloota, enega najrevnejših predelov v bližini Johannesburga, so veselo praznovali Mandelov dan ansa Raziskava pokazala, da z večjim priborom lahko tudi manj pojemo WASHINGTON - Raziskovalci so odkrili nov način za nadziranje količine zaužite hrane: uporabljajte večje vilice. Številne raziskovalce je doslej zanimalo, kako na količino zaužite hrane vpliva velikost obroka, tokrat pa so se raziskovalci v novi raziskavi osredotočili predvsem na to, kako na zaužito količino vpliva velikost pribora. V priljubljeni italijanski restavraciji na jugozahodu ZDA so zato mize opremili z bodisi 20 odstotkov večjimi ali 20 odstotkov manjšimi vilicami od navadnih. Pred postrežbo so hrano natančno stehtali in pridobljeno težo primerjali s težo vrnjenih ostankov hrane. Ugotovili so, da so gostje, ki so pri jedi uporabljali večje vilice, pojedli manj kot gostje z manjšimi vilicami, ki so po njihovem mnenju imeli občutek, da so "prepočasni" in so zato pojedli več. Hkati pa ta ugotovitev velja le za prehranjevanje v restavraciji. V enaki raziskavi, ki so jo izvedli v laboratoriju, so namreč tisti, ki so jedli z večjimi vilicami, pojedli več, kot tisti, ki so uporabljali manjše vilice. Po mnenju raziskovalcev so različni rezultati posledica različne motivacije pri prehranjevanju v restavraciji ali laboratoriju. »Pri hitrem tempu življenja in naraščajočem trendu prehranjevanja v restavracijah je uporaba večjega pribora dobra rešitev za nadziranje količine zaužite hrane,« so še dodali. (STA) LONDON - V Nacionalni galeriji Leonardov Salvator mundi na ogled do novembra LONDON - Na novo odkrito delo Salvator Mundi Leonarda da Vincija bo v sklopu razstave velikega renesančnega mojstra na ogled novembra, so sporočili iz londonske Nacionalne galerije. Kristusov portret ocenjujejo na kar 142 milijonov evrov. Leonardo naj bi oljno sliko, za katero so strokovnjaki potrdili avtentičnost, ustvaril okoli leta 1500. Delo je sprva pripadalo kralju Charlesu I., trenutno pa je v lasti konzorcija trgovcev z umetninami. V konzorciju slike ne nameravajo prodati. Da je Salvator Mundi res delo Leonarda da Vincija, so strokovnjaki potrdili na podlagi potez s čopičem in pigmentov. Nihče od njegovih učencev in naslednikov ni ustvarjal na tak način, je dejal umetnostni zgodovinar Martin Kemp z oxfordske univerze. Harry Potter v ZDA prehitel Batmana LOS ANGELES - Mladi čarovnik Harry Potter je prvi konec tedna predvajanja v ZDA po zaslužku porazil Batmanovega Črnega viteza. Družba Warner Bros ocenjuje, da je zadnji film Harry Potter in Svetinje smrti - 2. del od petka do nedelje v blagajne prinesel 168,6 milijona dolarjev (118,7 milijona evrov). S tem je podrl prejšnji rekord, ki ga je v prvem koncu tedna predvajanja z 158,4 milijona dolarjev (111,4 milijona evrov) dosegel film o Batmanu Črni vitez iz leta 2008. Harry Potter je rekord postavil že prvi dan predvajanja: samo v petek je zaslužil 92,1 milijona dolarjev (64,8 milijona evrov). Prednost Harryja Pot-terja in Svetinj smrti - 2. del je v tem, da ga predvajajo tudi v 3D tehniki, ki stane le nekaj dolarjev več kot 2D. Vendar pa so zaradi višje cene za 3D in običajne inflacije za Svetinje smrti - 2. del prodali manj vstopnic kot za Črnega viteza v prvem koncu tedna predvajanja. Joe Sakic za "hole in one" prejel milijon dolarjev SAN FRANCISCO - Nekdanji hokejski zvezdnik lige NHL Joe Sakic je na dobrodelnem golf turnirju dosegel takoimenovani "hole in one". Na paru 3 dolžine 150 metrov je žogico s prvim udarcem poslal v luknjo in si s tem prislužil milijon dolarjev vredno nagrado. Polovico vsote je Sakic zadržal zase, preostanek pa je podaril humanitarni organizaciji nekdanjega kolesarja Lancea Armstronga. Joe Sakic, ki je v ligi NHL igral celih dvajset sezon, med drugim pa je s Kanado osvojil zlato na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju, ni prvi hokejist, ki mu je uspel ta nenavaden dosežek. Leta 2006 se je podobnega turnirja udeležil Aleks Ovečkin in čeprav do tedaj sploh ni igral golfa, mu je po nekaj vadbenih udarcih uspelo poslati žogico naravnost v luknjo. Matematiki so izračunali, da ima povprečen golfist približno 1:12.500 možnosti, da zadEne "hole in one", profesionalni igralec pa 1:2.500. POREČ