roftnfna piacana
» ^ gotovi n'
Leto IX, St. 124
Liublfana, rodova 27. mra 1928
Cena 2 Din
1 »rti« »te 4,	—
Sune mesečno Dm «5-—, ca teo» sematro Din
Ogteai po tarifa.
Uredništvo i
Ltvbijaria, Knaikrra utira ftter. 5/L Telefon it aojn in a804, ponoči tudi *t- «034.
Rokopisi 00 m m6a|a.
te. 54. — Telefon ftt. aog&
_____» LJubljana,____
te. 4. — Tctefon te.
Dnevnik^zsi^gospodarstvo, prosveto in politiko
te. 11.&M - Praha čialo 7*.i«q Wien,Nr. «05.441.
Kaj bo z londonskim posojflom?
Rezervirana vest „Timesov". - Nervozna posvetovanja vlade. - Zunanji minister bo poročal kralju
Beograd, 26. maja p. Po vesteh iz
vladnih krogov so pogajanja za zaključkov fx>soji.la v Londonu zadnja dva dneva zastala, ker ima naša vlada prej še sklepati o zadnjih pogojih posojilodajalcev. Zaito se bo te dni vršila seja ministrskega sveta. Posamezni radikalni in demokratslci ministri izražajo glede pogojev londonskih posojilodajalcev svoje pridržke. V vladnih krogih obstoja velika razdvojenost glede na zahteve, ki nam jih postavljajo posojilodajalci. Že dva dni se vrše posvetovanja med namestnikom finančnega ministra dr. Spahom, predsednikom vlade g. Vukičevičem in zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Nocoj se je vršila v kabinetu predsednika vlade konferenca Velje Vukičeviča. dr. Spaha. Stamkoviča in drugih gospodarskih ministrov. V vladnih krogih ne prikrivajo, da vprašanje posojila še ni rešeno in da obstojajo še razne težke zapreke.
Beograd, 26. maja p. Nocoj Je zunanji minister dr. Voja Mairinkovič odpotoval iz Beograda. V njegovi okolici trdijo, da je odpotoval preko Požarev-ca nasproti kralju, ki se bo na povratku iz Južne Srbije ustavil v tamošnjih krajih. Zatrjuje se, da je zunanji minister dr. Mairinkovič odpotoval z namenom, da poroča kralju o zunanjem položaju, zlasti pa o vprašanju ratifikacije nettunskih konvencij in zaključi tv i inozemskega posojila.
London, 26. maja č. »Times« poročajo na čelu svoje finančne rubrike v posebnem članku o ju gosto venskem posojilu in pravijo, da so vesti o skorajšnji siubskripciji prezgodne, vendar pa Dogajanja za za ključi t ev posojila ugodno potekajo. Treba je proučiti še mnoge podrobnosti, tako da bo treba še orecej sej, preden bo posojilo podpisano.
Nova osnova za stabilizacijo dinarja
Vlada je nameravala stabilizirati dinar na osnovi 9.12, demokrati pa zahtevajo znižanje te baze. - »Politika" napoveduje novo akciio za koncentracijo in izbruh
vladne krize
Protntalijanske demonstracije v Dalmaciji
Veliko ogorčenje prebivalst va zaradi italijanskih izgre« dov v Zadru. - Demo nstracije v Šibeniku
Split, 26. maja. 4. Izzivalno postopanje faiistov t Zadru, kjer »o sežgali dve jugoelo-ven«ki zastavi, je izzvalo mol prebivalstvom nepopisno razburjenje. Dasiravno si oblasti na vse mogoče načine prizadevajo, da ogorčenje prebivalstva ne gre preko dovoljenih mej, so spontane demonstracije po vsej Dalmaciji na dnevnem redu. Ogorčenje pa je še bolj povečala vest, da namerava vlada ratificirati nettunske konvencije.
Včeraj se je na Poljani pri šibeniku spontano zbralo okrog 100 ljudi, ki so improvizirali protestni shod proti postooanju fašistov v Zadru in proti nameravani ratifikaciji net-tunskih konvencij. Demonstrantje so nato v povorki odkorakali v Šibenik, kjer je masa narasla na več tisoč ljudi Povorka je med ogorčenimi protestnimi klici proti Italiji, proti fašistom in proti izdajstvu nad Dalmacijo z ratifikacijo nettunskih konven-dj krenila pred vilo konzula Lanzettija. ki pa ni bil doma, ker zastopa v Splitu tamoš-njega konzula Castagnettija. ki ie bil odpo-
klican t Rim. Demonstrantje »o pobili na vili več šip, nakar so orožniki vilo takoj obkolili in demonstrante razgnali. Orožniki so pri tem postopali skrajno brutalno in so proti demonstrantom uporabili tudi orožje, tako da so bile tri osebe težje ranjene. Eden izmed orožnikov je s puškinim kopitom razbil nekemu 4-letnemu dečku, ki je slučajno zašel med demonstrante, glavo.
Demonstrantje so nato krenili pred poslopje <Banca Dalmaticac, kjer so razbili vse pohištvo, nato pa demolirali tudi v bližini se nahajajoče prostore italijanskega društva »Lega Nationale«. Posamezne skupine demonstrantov so še pozno v noč demonstrirale po ulicah in na več krajih pobile šipe na hišah, kjer stanujejo italijanski •»ptanti. Pozno v noč je orožiništvo zopet vzpostavilo mir in red.
Trst, 26 maja. o. Z ozirom na demonstracije v Šibeniku straži nocoj tukajšnji jugo-slovenski konzulat znatno število orožnikov in policijskih agentov.
Dalmatinska mesta proti ratifikaciji
Soglasne in ostre resolucije občinskih svetov v Splitu in Šibe« niku. — Apel na druga jugoslovenska mesta
Split, 26. mala r. Splitski občinski svet je na svoji včerajšnji seji soreiel soglasno na predlo« posl. dr. Grisogona naslednjo resolucijo:
»Svet občine Splita ie na svoji redni sel" 25. maja pod vtisom splošnega zapreoašče-nja. ki ga ie izzvala v primorskih krajih vest. da ie ministrski svet sklenil predložiti Narodni skupščini v odobritev n-vtunske konvencije, ki bi imele skupaj z že odobrenimi beograjskimi konvencijami stopiti v veljavo, sprejel soglasno naslednji sklep:
Svet občine Splita smatn. -»dzlvai -č se čustvom in zahtevam celokupnega splitskega prebivalstva in vsega jadranskega Primerja. po našem mnenju tudi naroda vse države v soglasiu s prei spreietimi sklepi od 23. iunija 1936 in 25. oktobra 1926 svojega občinskega zastopstva da so tako nettunske kakor beograjske konvencije v veliko škodo našim nacijonalnim. političnim prosvetnim in gospodarskim interesom, in sicer v toliki meri. da ogrožajo svob;>do razvoja posebno teh krajev kakor tudi nji-
hovo varnost, vsled česar iziavlja. da protestira proti sprejemu in uzakonitvi >me<nje-nih konvencij, kakršne so bile izdelane Občinski svet naroča občinskemu Dravitelju, naj opozori na vse to merodajne činitelje ter jim dokaže potrebo, da se te konvencije Dodvržeio vsaj stvarni reviziji z namenom, da se odstranijo klavzule, ki so Droti gospodarski neodvisnosti in nac'ionalni časti ter varnosti Občinski svet »osebno na-glaša. da načelo reciprocltete. povdarieno v mnogih odredbah in konvenciiah z ozirom na razne razmere v eni In irugi držav), ne more najti uporabe, temveč ustvaria privilegirano stanje Italijanskih interesov na ozemlju naše države. Občinski svet naroča obč upravitelju naj izvrši te skleDe.«
Šibenik. 26 maia č. Tukajšnji občinski svet ie sklenil naiodločneiši orotest proti ratifikaciji nettunskih konvencii Obenem je bil sprejet sklep, da Dozove šibeniška mestna občina vsa ostala mesta v državi, da se pridružijo temu protestu.
Prihodnja številka »Jutra« izide t sredo. — V torek zjutraj izide »Ponedeljek^_
Ljubljana, 26. maja.
Letošnje binkoštne praznike praznujemo v težki politični atmosferi. Nesrečni hegemonistični režim, ki je zavladal v naši državi, je potisnil naš narod še globlje v socijalno in gospodarsko nevoljo, a je preko tega vrgel ju-goslovenskega človeka v vrtinec opas-ne krize mišljenja ter izpodkopava same temelje zaupanja v našo nacijonal-no bodočnost. Dočim se drugi narodi radostno pripravljajo, da proslavijo nastopajoče dni spomina na svoje osvobojen je in ujedinjenje pred 10 leti, se pri nas o tem ne razpravlja Ne more biti bolj karakterističnega znaka za razpoloženie, v katerem se narod nahaja. S trpkimi občutki gledajo vsi Iskreni narodni ljudje, kako jim brutalna roka vlastodržcev uničuje zadnje ostanke velikih iluzij, ki so baš na binkoštne praznike pred 10 leti, neposredno po praškem majniškem kongresu do neba dvignile dušo našega človeka v pričakovanju svobode in edinstva.
Binkošti so praznik spoznanja in volje za življenje. A izgleda, da je dobri duh Jugoslavijo zapustil. Politika, ki je danes na krmilu v naši državi, je politika krize nacijonalne vere, politika popolnega nerazumevanja našega naci-Jonainega problema in preziranja naj-elemetarnejših pogojev za zadovoljstvo in napredek celokupnega naroda. Nahajamo se na pogubni poti. Eno leto sem drži vso oblast v rokah koncentracijska viada srbijanskih strank, ki s pomočjo moralične potuhe, katero jim dajejo za skledo leče najeti politični hlapci iz naših krajev, brezobzirno izvaja svojo sebično politiko, in ki je v teku enega leta uspela, da je našo ljubljeno domovino razdvojila v dva tabora, v srbijanski in prečanski. med katerima se boj od dne do dne poostruje. Ta konflikt je eden najopasnejših, ki so mogli zadeti narod, ker povzroča nov prelom na najobčutljivejši historični in psihologični črti, ki jo je ujedinjenje izgradilo.
Vlastodržci gredo svojo pot naprej ln se delajo, kakor da bi ne videli pogube, v katero vodijo državo. A tudi če so Jim od partizanstva slepe oči, se vendar podzavestno ne morejo obraniti občutka vedno večje notranje slabosti, ki, na žalost, ni le njim v škodo, temveč je v nesrečo vsej državi. Pod Vukičevi-čevo vlado izgublja Jugoslavija samozavest mlade in za velike vloge v bo-boenosti poklicane države. Ko išče viada posojilo v inozemstvu, smejo angleški in ameriški bankirji brez bojazni, da bodo z ogorčenjem zavrnjeni, zahtevati garancije m koncesije, ki daleč presegajo elementarna prava nacijonalne suverenosti. Tujcem se naj da pravica vmešavanja v našo notranjo upravo in celo v našo zakonodajstvo! Izgubili smo hrbtenico.
Naravnost kiasično vidimo to na primeru z nettunskimi konvencijami. Vse, In tudi najslabotnejše dosedanje vlade so bile trdne dovolj, da so navzlic težkim zunanjepolitičnim prilikam vztrajale pri tem, da naša država nettunskih konvencij brez temeljite revizije sprejeti ne more. Nettunske konvencije predstavljajo težko piačilo za svečano obljubljeno lojalnost in korektnost italijanske politike napram Jugoslaviji. Bile so sklenjene pod predpostavko, ki je davno že padla, ker je Italija s svojo albansko avanturo in vso svojo politiko napram nam prelomila same temelje rimskega pakta. Da sedaj hegemoni-stična vlada g. Vukičeviča brez rezerve prediaga ratifikacijo nettunskih pogodb, je znak njene popolne notranje politične slabosti in da ta korak vlade sedaj branijo z naravnost ciničnimi argumenti baš tisti ljudje, ki so še pred dvema letoma proglašali sprejem teh konvencij za narodno izdajstvo, je dokaz moralične gnilobe, ki jo širi režim po vsej državi.
Večina našega naroda zaprepaŠčena gleda to početje in pogrezajoč se vedno globlje v socijalne in gospodarske tež-koče, obupajoč nad sposobnostjo in nad dobro voljo državnih upraviteljev se ndaja črnogledemu pesimizmu. Bog-ve, v katero žalostno smer bi bilo razpoloženje naroda že krenilo, da mu veliki pokret KDK ni dal zavesti zdravo organizirane in trezno usmerjene sile, ki si je sigurna svoje končne zmage. V težki atmosferi, v kateri živimo, vzdržuje KDK vero v Jugoslavijo. Dvignila }e na ščit jugoslovensko idejo v pravi njeni obliki in vsebini kot idejo svobode in enakopravnosti. Pokazala je narodu pot. po kateri mu je sigurno priti do cilja. Mladeniški ogenj, neumorna energija in železna doslednost v boju. ki ga vodi KDK, preganja iz duše naroda temne duhove obupa nad lastno bodočnostjo ter v težkih dneh desete pomladi Jugoslavije zopet krepi omagu-jočo vero v lastno bodočnost. Vsi dobri duhovi Jugoslaviie so danes z bojevniki ta z vojsko KDK.
Beograd, 26. maja r. Pod naslovom »Kriza vlade zaradi stabilizacije dinarja?« javlja današnja »Politika«. kakor zatrjuje. Iz ob veščenih vladnih krogov, da so v vladi Izbila načelna nesoglasja glede osnove stabilizacije dinarja. Nekateri demokratski ministri smatrajo, da se dinar ne sme stabilizirati na bazi 9.12, kakor le nameravano, remveč pn njegovi stvarni vrednosti. ki Je nižja. Stabilizacija na bazi 9.12 bi po mišljenju demokratov značila katastrofo za naše narodno gospodarstvo in zlasti za našo industrijo. »Politika« pristavlja, da je, kakor izgleda, to stališče bilo pred par dnevi v vladi osvojeno In da so zarad? tega pogajanja za posojilo zaostala. Napram poskusom vrniti se na bazo 9.12 izjavila}o demokratski ministri po isti informaciji, da bodo prej izstopili Iz vlade, nego opustili svojo zahtevo. »Politika« naglaša. da je po mišljenju osebnosti, ki ihn ie dala to informacijo, kriza vlade že prihodnje dni neizogibna.
Kot drugo težko zadrego navaja »Politika«, da Narodna banka nI sprejela v celoti nredloga kakršnega Je stavil finančni minister v sporazumu s posojilodajalci glede stabilizacije dinarja in da vztraja na tem. da se morajo nekatere določbe tega predloga spremeniti. Kot značilno za politično situacijo navaja »Politika«, da se vršijo pri dr. Marinkoviču zadnje dni živahne kon-ferece in da se v okolici g. Vukičeviča zelo opaža, da »Pravda«, za katero je znano, da je organ dr. Marinkoviča, popolnoma usva-ja idejo koncentracije. »Politika« tudi poro-
Beograd, 26. maja r. Današnja »Politika«
objavlja o sklepu ministrskega sveta, da se predložijo Narodni skupščini nettunske konvencije v ratifikacijo, sledeče polsluž-beno sporočilo:
Nettunske konvencije so, bile sklenjene že 20. julija 1925. Te konvencije definitiv-no reguliraio. številna vprašania. politična, pravna, administrativna in gospodarska, ki so nastala kot posledica mirovne pogodbe, naše pogodbe z Italijo sklenjene v Raoallu. svetomargheritskih konvencij in rimskega sporazuma iz 1 1923 Način, kako so poedi-na teh vprašani rešena, ni vedno najsrečnejši, vendaT pa je vprašanje aH bi bilo spričo sedanjih političnih odnošajev med nami in Italijo pri novih pogajanjih ta vpra šanja mogoče rešiti bolje, kakor se ie to zgodilo takrat, ko je bil rimski pakt še v svon popolni veliavi.
Obstojala Je namera, da se vse to odloži dokler ne pride med nami In Italiio do splošnega političnega sporazuma, a to ie
Vesti o demarši Male antante v Budimpešti
Praga, 26. maja 6. »Narodni Listy« poro-iz Londona, da so tamošnji politični krogi obveščeni, da namerava Mala antanta glede na madžarsko-italijansko akcijo za revizijo trianonske mirovne pogodbe podvze-ti demaršo pri madžarski vladi. Poslanci Labour Party nameravajo vložiti v spodnji zbornici v tej zadevi interpelacijo in zahtevati od zunanjega minstra poiasnila, kaj je angleški vladi o tem znanega ln ali stoje tudi službeni krogi za znano akcifo lorda Rothermera.
Važen poljsko-nemški dogovor
Berlin. 26. maja (be.) Tn Je bil parafiran
nemško-ooljski dogovor glede sooijalnega zavarovanja, lej izenačuje v tem pogledu državljane obeh držav
ča iz radikalskih krogov, da se smatra, da se situacija razvija v pravcu koncentracije in navaja, da nameravajo sedaj radikalski nezadovoljneži, videč da se bliža konec Vukičeviča, izročiti znani memorandum radi-kalskega glavnega odbora. Ožja Vukičevi-čeva okolica se odločno postavlja proti Ideji koncentracije, češ da sta Radič ln Pribičevič itak že pokazala, da koncentracijo odklanjata.
Sporazum med vlado in Narodno banko
Beograd, 26. maja. p. Danes se Je nadaljevala seja glavnega odbora Narodne banke. Seja Je trajala do 1..--popoldne. Po seji je generalni direktor dr. Dragoljub Novakovič podal novinarjem naslednjo Izjavo: Glavni upravni odbor Narodne banke ie razpravljal na svoji današnji seji o programu stabilizacije in zakonskem načrtu o stabilizaciji dinarja, teT odobril program in načrt kakor sta bila predložena. Ima se še nadaljevati delo na rešitvi vprašanja izpremembe zakona in statuta Narodne banke po programu in zakonskem načrtu o stabilizaciji. Z ozirom na to morete reči, da je sporazum med vlado in Narodno banko glede na zakonski načrt o stabilizaciji dosežen. Razen roga morete reči, da se s stabilizacijo ne bodo v ničemer izpremenili obstoječi odnošaji in da se z izvršitvijo stabilizacije ne bodo za nobeno ceno izpremenile gospodarske razmere. Dinar bo velia! toliko ka-koT doslej. Uvedla se bo samo obveznost zameniave novčanic Narodne banke.«.
bilo takrat, ko smo imeli vzrok verjeti, da bo to v kratkem mogoče. Ker pa so se tozadevna pogajanja bol] zavlekla kakor se ]e prvotno predvidevalo, bi se bila morala tudi pogajanja o morebitni reviziji sklenjenih konvencij in za rešitev vseh vprašani ki ilh ohsega?o te konvencije, predolgo odlagati. Marsikatero izmed teh vprašani pa je za nas zelo velike važnosti in bi ne bilo mogoče brez škode za naše interese to regulacijo še dali« zavlačevat*.
Pod takimi okoliščinami je zunanji minister smatral za naiumestnejše, da predloži nettunske konvencije Narodni skupščini v ratifikacijo tako, kakor so bile sklenjene. Ministrski svet je njegovo stališče usvojil. To bo začasno povečalo jasnost odnošajev med nami in Italijo in bolj degažiralo pravi značaj vprašanj, ki obstoiaio med nami in Italiio ln ki onemogočajo iskrene prijateljske odnošaie in izvajanje one politike, ki se jo je hotelo ustvariti z rimskim paktom.
Ženski protest proti zakonu o sodnikih
Beograd, 26. maja, č. Včeraj se je vršilo tukaj protestno zborovanje žen s fakultetno izobrazbo, ki so v sprejeti resoluciji protestirale proti novemu zakonu o sodnikih, ker izključuje ženske kot sodnike. V resoluciji apelirajo na Narodno skupščino, naj zavrne ta zakon, ki tudi ne jamči neodvisnosti sodnikov in ni v skladu z ustavo. Končno naglaša resolucija, da je bil paragraf 2., ki zabranjuje ženam dosego sodniške funkcije, sprejet v odboru le na pritisk 2 do 3 poslancev, ostali pa so glasovali proti svojemu prepričaniu za ta predlog zgoli iz strankarske discipline. Zakoni se ne sprejemajo zaradi strank in poedincev, marveč zaradi naroda.
Kralj v Skopi ju
Skoplfe, 26. maja. p. Kralj je s svojim spremstvom dospel semkaj ob 10. dopol« dne, da poseti tukajšnjo gospodarsko raz» stavo Na kolodvoru so ga sprejeli zastop. niki civilnih in vojaških oblasti ter mno» goštevilno občinstvo.
Delovni program Narodne skupščine
Beograd, 26. maja, p. Predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič je danes konferiral s predsednikom vlade Veljo Vukičevičem o delu parlamenta. Sklenjeno je, da reši v torek 29. L m. Narodna skupščina predlog o sladkornih tovarnah, v sredo 30. t m. pa razpravlja o obtožbi proti bivšemu ministru in predsedniku kasacijskega sodišča dr. Subotiču. V najkrajšem času bo vlada predložila Narodni skupščini v ratifikacijo nettunske konvencije, za katero bo zahtevala nujnost.
Zveza jugoslovenskih mest
Zagreb, 26. maja. r. Dne 6. junija se bo vršila v Zagrebu ustanovna skupščina Zve« ze mest kraljevine SHS. Pravilnik Zveze je bil že odobren na kongresu mest 7. in 8. maja lanskega leta. Mesta, ki za 1. 1927 še niso plačala članarine, morejo to sto« riti do glavne skupščine. Prometno mini« strstvo je delegatom zveze odobrilo 50od» stotni popust na železnicah Program skup> ščine je nasleden: Ob 9. dopoldne otvori kongres začasni predsednik, župan Veko« slav Heinzl v veliki dvorani mestne posve« tovalnice. Nato bo sledila razprava o po» slovniku in blagajniško poročilo. Določila se bo članarina kakor tudi proračun za 1 e» to 1928., seje zvezne uprave ter izvolili po» trebni odseki. Razpravljalo se bo tudi o zakonu o upravi in samoupravi mest, o osnovanju zveze slovanskih mest in dru« gih aktualnih vprašanjih.
Minister Spaho v Sarajevu
Beograd, 2b. maja p Minister trgovine hi BMftn-strije dr. Spaho le odpotoval nocoj v Sarajevo, da se udeleži kot delegat vlade glarvue skupščine Udfužemja rezervnih oficirjev.
Naši dolgovi Franciji
Haag, 26. moja d. Tukajšnji francoski postenft je predložit stalnemu mednarodnemu sodišču vsebano konvencije, kš )e sklenjena med Francijo in Jugoslavijo za ureditev naših dolgov. Pričakuje se, da se bo mednarodno sodiSče v Haagu še pred koncem leta bavflo s tem vpraSanJetn.
Tragedija mlade Subotičanke
Su bo ti ca, 26. maja 6. Danes zjutraj »o naš® v njena sobi mrtvo 18-letoo hčerko tukajšnjega trgovca. Etetko JuHfi. Poleg nje sta leiaK prašna ikatta, v kateri Je bila večja doea krnina, hi steklenica, v kateri Je bil neki neznan strup Preiskava fe ugotovila, da Je dekle izvršilo sa-rnomor radii nesrečne ljubezni. Imela ie IJubavno razmerje z nekim konjeniškim kapetanora ia le triU v blagoslovljenem stanja.
Vest o odhodu g. Bodrera
se potrjuje
Beograd. 27. maja p. Danes se potrjuje vest. ki jo je vaš dopisnik sporočil že pred dnevi, da bo italijanski Doslamk na našem dvoru general Bodrero odpoklican Kakor doznava vaš dooisnik. le italiianska vlada že zaprosila za agreman za novega poslanika. Vlada še prikriva, za katero osebo ie bil zahtevan agreman. vendar pa se iz oo-učenih krogov zarrjuje. da Dride mesto B<>d-rera v Beograd dosedanji italijanski poslanik v Lisboni g. Gallio.
Trgovinska podajanja z Avstrijo
Velike koncesije Avstri.il na račun n* šega poljedelstva in naše industrije.
Beograd, 26. maja p. Dne 7. in 9. junija
se zopet pričnejo pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Pogaianja se bodo vršila na Dunaiu. Kakor ie izvedel vaš poročevalec iz zanesljivega viTa je naša vlada načelno pristala na glavne zahteve avstrijske vlade glede olajšanja avstrijskega industrijskega importa v Jugoslavijo, zlasti pa glede povišanja avstrijskih carin za uvoz jugoslovenskih poljskih pridelkov. V gospodarskih krogih so vzbudile vesti o tem stališču vlade veliko vznemirjenje.
Povratek Ljube Davidoviča
Beograd, 26. maja. r. Snoči se je vrnil Ljuba Davidovič s svojega inšpekcijskega potovanja po južni Srbiji. Z njegovim po» vratkom je ponovno postalo aktualno vprašanje odnošajev med njim in V. Vuki» čevičem, ki so se zelo poostrili zaradi Da» vidovičeve zahteve naj se v južni Srbiji izvrši nova razporeditev velikih županov in drugih upravnih uradnikov. Ni še zna* no, kake vtise je prinesel g. Davidovič iz južne Srbije in kake zahteve bo z ozirom na te vtise postavil, smatrajo pa, da pre» ko tega vpralanja ne bo mogel enostavno preiti.
Manifestacije rimskega dijaštva
Rim. 26. maja. s. Listi poročajo, da so rimski dijaki kot protest proti razžalitvi italijanske trobojnice v Innsbrnucku priredili sprevod. V velikem številu so se zbrali na dvorišču univerze, odkoder »o odšli mesto in sicer najprej k palači Chigi, kjer so vzklikali Italiji in Mussoliniju. Nato so odkorakali čez korzo na trg Venezia ter so manifestirali na grobu neznanega vojaka.
Olimpijada
Amstrdam, 26. maia s. Ob najlepšem vremenu se Je danes popoldne pred 40 000 gledalci vršila v Olimpi'skem stadionu hockey tekma med Nemčijo in Belgilo. Tekm) le prisostvovalo mn <go zastopnikov oblasti, ter več diplomatskih članov haaškeea diolb-matskega zbora Po zelo naneti 'n zanimivi igri Je zasluženo zmagala Nemč>ia s 3:1 (1:0). S to zmago ie Nemčiia na amsterdamskem olimpijskem hockeyskem turnirju zasedla za Indijo in hoiandsko tretje mesto.
Kako utemeljujejo v zunanjem ministrstvu predložitev nettunskih konvencij
Polslužbeno pojasnilo v beograjski »Politiki«
Nedelja, 37. V. 1991
Venlzelos sestavlja novo grško vlado
Po cetonočnih pogajanjih z rojalisti, ld so odklonili koalicijo z Venizelosom, je predsednik republike Konduriotis poveril sestavo vlade Venizelosu
Atooa, 26. maja, c. po pozaJanflh. ki M trajala vso noč, Je državni predsed-ilk poverfl Venizelosu sestavo nove rlade. Venlzelos bo še nocoj sestavil listo novega ministrstva, ki bo takoj polotilo prisego, rte vprašanje vašega poročevalca )e Izjavil Venlzelos, da v zunanji politiki al pričakovati nobenih Iz-prememb.
O Venizelosovem mandatu se izvejo ie nastopne podrobnosti: Vsa noč od petka do sobote se je na zahtevo državnega predsednika porabila za zadnja pogajanja med Venizelosom in roja-Hsti. Z ozirom na dejstvo, da bo prišlo do težkih notranjepolitičnih bojev, ako ,bo Venlzelos prevzel vodstvo vlade, je državni predsednik poskušal doseči koalicijo vseh strank.
Po večurnih razgovorih je Venizedos obljubii državnemu predsedniku pod častno besedo, da se bo končnoveljavno oraaknll to političnega življenja, da bo odiložH predsedstvo liberalne stranke in definitivno zapustil Grčijo ter se živ nikoli več vrnil pod pogojean, da poda ro-JaJistični let Tsalidairis v imenu ljudske stranke izjavo pod prisego, v kateri brez vsakih pridržkov priznava repu-
blikansko državno obliko Grčije. V tej izjavi bi se moralo tudi ugotoviti, da je borba rojalistov proti republikanskemu režimu končnoveljavno zaključena.
Pogajanja, ki so trajala vso noč, so bila brezuspešna, ker je TsaMaris zjutraj izjavil, da njegova stranka ne more podati take izjave, ker zahtevajo načela ljudske stranke padec republikanskega režima. On mora pristati samo na vstop v koalicijo brez Venizelo-sa. T u-di troletno premirje, med katerim ne bi smelo priti do vzpostavitve monarhije, je -za ljudsko stranko nesprejemljivo.
Ker je bil s tem zastavljen edin! Izhod iz kočljivega položaja, je državni predsednik končnoveljavno poveril Venizelosu sestavo vlade.
Pangalos bo izpuščen
Atene, 26. maja. (be.) Parlamentarna pravna komisija je sklenila, da »e bivši diktator proti plačilu 225.000 drahem kavcije izpusti. Pangalos bo izpuščen, ako sprejme ta predlog zbornice z dvetretjinsko večino.
London. 26. maja. (be.) »Daily Telegraph< poroča, da grška vladna kriza v veliki meri ovira turško - grška pogajanja. Eventuelni razpust grške zbornice bi ta pogajanja sploh preprečil.
Zanimiva polemika o Rothermereovi akciji
Rothermere meče v eno vrečo versaillesko in trianonsko mirovno pogodbo
Paril, M. maja. s. Lord Rothermere, čigar campanjo m revizijo trianonske mirovne pogodb« ie ponovno napadel nacijonalističi >Echo de Pariš«, je glavnemu uredniku in fcodajateliu lista poslal pismo, v katerem Izjavlja, da revizija trianonske mirovne pogodbe nikakor ne pomeni izpremembe ver-•ailletke mirovne pogodbe. Versailleska mirovna pogodba je določila natančno fiksirane meje, dočim so pogodbeniki trianonske mirovna pogodbe izrecno pripomnili, da morejo biti madžarske meje lahko predmet revizije, ako se bo izkazalo, da so se godile krivice. Madžarska bi lahko postala dragocen zaveznik Francije v srednji Evropi. Taka zveza bi bila mogoča, ne da bi se oma-
jalo dosedanje prijateljstvo Francdje s sosednimi državami Madžarske, Na to pismo lorda Rothemerea je odgovoril Pertinaz v >Echu de Pariš«, ki zavrača trditev izdajatelja »Daily Maila«, da med trianonsko in versaillesko mirovno pogodbo ni nobene zveze. Ako bi Madžarska zmagala napram Romuniji, Jugoslaviji in Češkoslovaški, bi tudi zahteve Nemčije postale nujnejše in bolj efektne.
Praga, 26. maja. s. »Narodni Li»ty< poročajo iz Londona, da bodo zadnje budimpe-štanske manifestacije proti trianonski mirovni pogodbi predmet interpelacije v spodnji zbornici.
Jfalia" izginila brez sledu,
Prvotne vesti o povratku Nobila preuranjene. - Razne nasprotujoče si vesti o usodi zrakoplova
Klngsbay, 26. maja, s. Do druge ure «jutraj ni prispela nobena vest o «Ita-Hi». Pihajo močni zapadni in severoza-padni vetrovi. Pamik «Citta di Miiano« namerava odposlati rešilno ekspedieijo.
Kingsbay, 26. maja (lo.) 0 «Italii» ni bilo do 8. ure zjutraj nikakih vesti.
Berlin, 26. maja, s. Po vesteh iz Kingsbaya so zaradi usode «ltalie» zelo v skrbeh. V letalskih tehničnih kro-jtfh hnajo malo nade, da se bo zrakoplovu posrečilo prispeti na Spitzberge, vendar pa menijo, da se je general Nobile odločil leteti proti sibirski obali. Ako bi zrakoplovu zmanjkalo goriva in ako bi se veter spremenil, obstoji tudi za ta načrt velika nevarnost Brezžična brzojavka Jz Greenly Harbeoura veli, da je zrakoplovu ob 8. zjutraj zmanjkalo goriva. Zrakoplov se brez motorne sile ne more držati smeri. Možno je, da bodo močni severozapadni vetrovi
Pred Pekingom
V	nekaj dneh bo pozornost sveta zopet koncentrirana na Kitajsko. V predelu južno od Pekinga ia Tlentsina se zbirajo glavne bojne sile obeh nasprotnih taborov, armade, ki prodirajo z juga v. namenu, da udarijo na Peking ia z zavzetjem državne prestolnice «aključW svoje podjetje, ki se je pričelo že pričetkom lanskega leta. Ali v istem sektorju se zbirajo tudi bojne čete severnih armad, da poskusijo obrambo poglavitne postojanke mandžurske stranke, ako smerno rabiti ta izraz za označbo Čangtsolinovih pristašev ia vodska.
Kar st tiče vojaške strani same, Je pripomniti, da mora biti bitka pred Pekingom vsekakor odločilna. Da mora priti tu do velike borbe, Je Jasno in zadnja poročila trdijo celo, da se Je pri Paontigfu boj že pri-čei Borba pa bo bržkone hujša nego so bile dosedanje bitke med južnimi in severnimi vojskami. Zakaj jedro severnih čet tvori prava armada maršala Cangtsoliaa, ki doslej s svojimi glavnimi silami ni posegala v boj, marveč le njene zavezniške čete pod vodstvom generalov in guvernerjev v provincah med Šanghajem in Pekingom. Cangtsolinova vojska pa se vedno opisuje kot dobro organizirana ia dobro opremljena za boj, zato je pričakovati, da se bo mogla i večjo odpornostjo postaviti v bran navala Južnih armad; seveda če bo mogla njena odpornost narasti do uspeha, Je drugo vprašanje, ld nanj ne morejo odgovoriti alti najboljši poznavalci vodne situacije.
V	Južnih armadah sta glavna poveljnika: Caogkajšek, ki vodi prave nankinške Čete, poprej oosnačevane z Imenom Kantoncev, in pa FengjUhsianf, nazvan običajno kot kr-Kanskl general, ker pripada zares krščanski veri, kar pa se sicer v njegovih bolnih metodah nič posebno ne kaže. Poleg teh dveh se uveljavlja y zadnji dobi Se tretji poveljnik io guverner Jenhsišan, ki vodi svoje bojne sile paralelno s prvima dvema
O Številčnem razmerju med nasprotnimi armadami se z nobene strani ne poroči ničesar konkretnega.
Bitka bo za nadaljnji razvoj kitajske meščanske vojne gotovo zelo odločilna. Splošno se pričakuje zmaga južnih arm:id. Ako
spravili <Italio» v Sibirijo. Ker manjkajo tudi brezžične vesti od «Italie«, upajo še vedno, da je radiopostaja zrakoplova zledenela in da je zaradi tega postala neporabna. Poizvedbe po zrakoplovu so zaradi tega zelo težavne, ker ni niti najmanj znano, kje se «Ita-lia» trenutno nahaja. Nameravalo se je poslati brodovje ladij v razne smeri v Ledeno morje, norveški lovci pa so nujno odsvetovali izvedbo tega načrta, ker je zaradi ledu vsako naoredovn^e proti severu nemogoče. Mogoče je tudi, da je vihar odnesel «Italio» proti Finski.
Oslo, 26. maja, s. Ker ni nobenih vesti o usodi dtalie«, je italijanski poslanik naprosil norveško vlado, naj odredi rešilne ukrepe. Norveška vlada je odgovorila poslaniku, da se bo takoj posvetovala o ukrepih.
se to zares izpolni In zasedejo Južne armade Peking ter Tsientsin, bi se Čangtsolin umaknil v Mandžurijo, kjer je od nekdaj njegova provinca in njegov glavni tzbor. Med zmagovalci pa bi se moralo pokazati, koliko je trdna sloga in koalicija med obema glavnima poveljnikoma, ki sta si v marsičem različnega naziranja. Čangkaišek je, kakor znano, v območju nankinške v'ade povsod vrgel komuniste z vseh količkaj pomembnejših mest in njegov afront zoper boljševizem se pozneje ni niti najmanj '»milil. Fengjuhsiang pa je ves čas delal kot zaveznik sovjetske Rusije, ki ga Je tudi založila z vojaškim materijalom. Vrhu tega je znano, da čete obeh generalov tekmujejo med seboj, da bi poprej dospele io Pekinga. Fengjuhsiang ni mandatar nankinške vlade, marveč politični faktor zase, s svojimi posebnimi načrti o reorganizaciji Kitajske; vrhu tega je bil že pred nedavnim gospodar Pekinga, dokler ga nista cd tamkaj vrgla Čangtsolin in Vupejfu. Ni tedaj vseeno, kdo se prvi polasti tako važie postojanke kakor je Peking.
Za razplet notranje borbe Je nedvomno velikega pomena, ako Čangtsolin Izgubi prestolnico. Nacijonalisti bi se s tem izdatno približali svojemu cilju, rešiti Kino tz kaosa meščanskih vojn in jo zopet urediti kot veliko enotno državo, ki bi bila sposobna normalnega političnega in gospodarskega življenja ter postala osnova napredku in samostojnosti.
Boj za Peking
London. 26. maja d. Po vesteh iz Pekinga se vršijo sto milj južno od Pekinga srditi boji. katerih se udeležujejo glavne čete mandžurijske vojske. Zi varstvo Pekinga in CinanfuJa Je ostalo le «0.000 mož. Glavni b')<j sr vršd za Paotingfu. odkoder Je dosedaj prispelo že 1500 raniencev. Južna vojskj skuša priti v Peking ln v okolico CinanfuJa. ker obstoji nevarnost, da bi moglo priti zaradi čet, ki so za varstvo tujcev stacljoni-rane v Cinanfuju. zonet do spopadov.
London, 26. maia (le.) Južne kitajske čete so zavzele mesto Kaldgan. severozaoadno Pekinga.
Peking. 26. mala (be.) Poveljnik Japonskih čet v Tsinetao i* pozval tamnšnje severne kitajske čete. naj se umrjcneio sedem mili daleč od mesta.
SLS za brezpogojno kapitulacijo pred Italijani
Danes proglašajo za veliko državniško delo, kar so leta 1926. obsojali kot narodni zločin
Vsa država stoji pod težkim vtisom vladnega sklepa, da predloži Narodni skupščini nettunske konvencije s tem, da se sprejmejo brez spremembe. Zlasti v prečanskih krajih se brez razlike strankarske pripadnosti združuje javnost k ogorčenim protestom. Včeraj je glasno in jasno spregovorila Ljubljana, istočasno je občinski svet v Splitu sprejel svečano protestno resolucijo ter je poleg drugih govornikov tudi zastopnik klerikalne stranke povdarjal, da pomeni odobritev nettunskih konvencij narodno nesrečo. Ogorčeno protestira Šibenik in Zagreb, razburja se ves narod, zlasti v Dalmaciji in Sloveniji, ki bi bili najhujše prizadeti. Tudi v Beogradu vlada mučno presenečenje in po-vdarja se fatalnost vladne odločitve. Nobeden list v državi ne more zagovarjati ratifikacije konvencij, ki so bile sklenjene pod povsem drugimi predpostavkami. Le glasilo SLS se Je popolnoma dalo v službo kapltulacljske politike, v imenu klerikalne stranke zagovarja »Slovenec« takojšnjo ratifikacijo nettunskih konvencij brez pridržka z argumenti, ki so vredni moiglične kvalitete te nesrečne stranke. •Slovenec« proglaša kratkomalo, da glasovati za nettunske konvencije zna-či glasovati za mir in proti vojni ter je izdal za klerikalne agitatorje parolo, da so tisti, ki ratifikaciji nasprotujejo, nekak tajni zaveznik lorda Rothermera in — Židovskega kapitala, ki hočejo naš narod strmoglaviti v novo vojno. Klerikalna stranka je formulirala ves problem tako, kakor da se glasi alternativa: ali nettunske konvencije ali pa vojna z Italijo!
Takega perfidnega cinizma je sposobna menda edino SLS in nič bi se ne čudili, če bi klerikalci pričeli jutri že z javnimi shodi »dobrega vernega slovenskega ljudstva« v prilog nettunskim konvencijam.
Gladilo SLS ima tudi drzno čelo, da označuje konvencije kot ugodne zlasti za Sloveniio, akoravno je notorično, da je po konvencijah, ki jih je v Nettunu dala Jugoslavija Italiji poleg Dalmacije in hrvatskega Primorja najhuje prizadeta Sloveniia. Nettunske konvencije odpirajo italijanskim šumskim eksploa-tatorjem, Jtailijanskim delavcem, obrtnikom in trgovcem svobodno pot v naše kraje, dajejo italijanski ofenzivni poli-
tiki možnost, da se gmotno polasti naše »rajuce, uprppaščajo naše severno pristani^ Sušak, s katerim se baš sedaj končno pripravlja definitivna železniška zveza« Cinično pripominja »Slovenec«. da vse to-fij? taagira nobenih naših vitalnih hrterešoVS
Ko je pred dvema letoma bilo vprašanje nettunskih konvencij ila dnevnem redu (to je bilo takrat, ko klerikalci še niso bili popolnoma prodali sebe in slovenskih interesov radikalskim hegemonistom), je »Slovenec« brižlji-vo in z velikim zadoščenjem beležil vsak pojav protesta proti ratifikaciji ter je ogorčeno očital vladi, da gre le za interese beograjske porodice, ki gre brezvestno preko dejstva, da nettunske konvencije pomenijo prodor italijanske trgovine in industrije v Dalmacijo in njeno zaledje.« Kar se pa tiče Slovenije, je glasilo SLS takrat dokazovalo, da bo Slovenija strahovito udarjena in je na radičevce, ki so bili takrat v vladi, naslovilo ogorčen apel: Ne moremo odpustiti bratom Hrvatom, ki so pri tej stvari ravno tako prizadeti kakor ml Slovenci, ako bodo glasovali za to pogodbo ter s tem zagrešili zločin
nad narodom. Gospodje poslanci,--
narod vas bo poklical na odgovor ln sodba bo kruta, toda pravična! Poslanci opozicije bodo storili svojo dolžnost in odkflonili ta za Jugoslavijo pogubo-nosni pakt; obračamo se na večino, posebno pa na brate Hrvate, naj saj v zadnjem trenutku sledijo glasu svoje vesti!«
Tako je torej takrat sodila SLS o nettunskih konvencijah, pri čemer pod-črtavamo, da je to bilo še pred popolnim preobratom italijanske politike, ko so bile osnove rimskega <pakta prijateljstva« iz 1. 1923. še neporušene in ko se je torej ratifikacija nettunskih konvencij s stališča oportunistične politike dalo braniti. <Bratje Hrvati« so takrat res preprečili ratifikacijo, da morejo sedaj »bratje Slovenci« vršiti «zločin nad narodom«, kakor je to 1. 1926. »Slovenec« kratko in jedrnato formuliral.
Bilo bi končno neobičajno, ako bi «Slovenec« tudi tokrat ne branil pogubne po1itike SLS vsaj z enim falzifi-katom. In tako je povsem v redu, da klerikalno glasilo krščanske resnice trdi, da je Italija nettunske konvencije že ratificirala, kar Je gladko izmišljeno.
Zakaj kronski upokojenci še niso izenačeni
Zopet nova intriga hegemonističnega režima. — Kako skušajo izigrati prevedbo kronskih penzijonistov
Iz Beograda nam pišejo:
V	vseh političnih krogih, ki se bavijo s socijalnimi vprašanji našega državnega uradništva, je vzbudilo postopanje Glavne kontrole in finančnega ministrstva napram kronski-m upokojencem, zlasti učiteljem in profesorjem, hudo ogorčenje. Kakor znano, je lani poleti izšla na podlagi finančnega zakona uredba o prevedbi kronskih pokojnin na dinarske. Po večmesečnih pripravah in sekaturah se je polagoma izvršila prevedba in v nekaterih resorih se je tudi že menda začelo izplačevati «po novem*.
Naenkrat pa se je oglasila Glavna kontrola. Naš'a je, da bi n. pr. stari profesorji, kronski upokojenci, dobili — preveč. Njihove pokojnine bi baje presegale pokojnine njihovih srbijanskih tovarišev. V Glavni kontroli so se po-burili. Popreje se 10 let nihče ni razburjal, ko so prečanski staroupokojenci morali z zavistio gledati na svoje tovariše iz Srbije. Glavna kontrola smatra, da bi bPo proti intencijam zakonodajalca, ki je hotel z uvedbo navedene ured-
„Slovenec" izza plota
«Slovenec» je v nedeljo dne 22. aprila 1928. prinesel uvodnik pod naslovom «lzza plota«, s katerim obupno, a brezuspešno brani Oblastni odbor ljubljanski pred na« šimi dokumentaričnimi ugotovitvami o pristranosti, partizanstvu in korupciji pri nastavljanju samoupravnega uradništva in pri razdeljevanju podpor po elementarnih nezgodah prizadetim kmetom. Da so naše ugotovitve zadele v živo, nam je dokaz poostrena gonja proti uradništvu na eni strani in lov za uradniškimi glasovi na drugi strani, kar imamo priliko skoro dnev no citati v »Slovencu«. Toda o tem še dru* gič.
V	članku «Izza plota« navaja pisec do« slovno: c... samo blati, udrihaj in krep« ko laži, si misli tisti, ki meče kamenje iz* za plota, pa se pri tem zanaša, da je izza imunitete g. dr. Žerjava popolnoma na varnem, ker v slučaju tožbe Narodna skup ščina po svoji navadi g. dr. Žerjava ne bi izročila. To je korajža zaplotnika!«
V	istem članku je pisec brez konkret« nih navedb podlo napadel uglednega mest« nega župana v Tržiču, obl. poslanca gosp. Lončarja, imenoma pa znanega in posebno med kmečkim ljudstvom obče priljubile* nega agrarnega komisarja g. dr. Frana Spilier.Muvsa Oba sta vložila proti od« govornemu uredniku »Slovenca« tožbo po tiskovnem zakonu zaradi klevete. A kaj je storil tisti «rSlovenec», ki je drugim oči« tal. da se nameravajo skriti za plot imuni« tete? Jadrno se je skril sam za imuniteto narodnega poslanca, navajajoč kot avtor« ia članka «Tzza plota« g. narodnega po« slanca Smodeia. ki ie seveda za plotom svoje poslanske imunitete varen pred ka« ženskim zasledovanjem. Me^to da bi pred sodiščem dokazal s konkretnimi dejstvi svoja podtikanja in sumničenja, se je pi«
be samo izenačiti kronske upokojence z dinarskimi, če bi sedaj nastala kaka razlika in je zato pozvala generalno direkcijo računovodstva, t i. finančno ministrstvo, na se izjavi, kako naj se izvrši prevedba.
Akt Glavne kontrole je obtičal v finančnem ministrstvu, kjer zopet študirajo, ali ne bi kazalo to vprašanje predložiti Nairodni skupščini. In tako so nove pokojnine, ozir. diference med kronskimi in dinarskimi pokojninami za leto 1927.-28. zopet pad!e na partijo 65 (poprejšnjo 55). Prevedba, ki bi morala biti zaključena že lani poleti, se na ta način še vedno zavlačuje in danes se še ne more reči, kdaj bo vsled navedenih zapletliajev izvedena.
Postopanje Glavne kontrole, kakor tudi finančnega ministrstva, ki v tem pogledu noče zavzeti staHšča, je v vseh političnih krogih izzvalo ogorčenje. Glavna kontrola bi se morala ravnati po besedilu zakona in ji sploh ne pri-stoja noben-n tolmačenje. Glede te zadeve bo KDK izvedla energično akcijo.
toc umaknil za plot imunitete g. Smodeja, da mu v svoji časti napadeni ne more do živega ln ne do svojega zadoščenja.
Kdo je tedaj zaplotnik? Kdo blati, udri« ha in laže, meče kamenje izza plota in se pri tem zanaša na svojo imuniteto?« To je korajža zaplotnika.
Kdo bo zastopal slovenske rezervne častnike v Sarajevu?
Na občni rfx>r rezervnih oficirjev v Sarajevu so odpotovali nekateri gospodje, ki so dobili v nasprotju z odredbo prometnega ministra brezplačne železniške karte In ki jih očividno nameravajo doli predstaviti kot delegate ljubljanskega pododbora, dasi jih ni nihče v to pooblastil, in bi bili, ako bi se dali smatrati za delegate, samozvane! v najslabšem pomenu besede. Med njimi Je tudi neki gospod, ki je bil sprejet v ljubljanski pododbor na podlagi lažnih podatkov in je dobil uniformo, Se preden je bil spretej v našo armado. Z njim je odpotoval v Sarajevo baje tudi njegov intimni prijatelj, za katerega bi bilo najbolje, da se čim manj pokaže v javnosti. Obžalujemo le, da so se dali speljati v Sarajevo na led tudi nekateri gospodje, ki bi bili bolje in pametneje storili, da so ostali doma.
Plašfl .Contingntaf delile ivo; svetovni sioves • Continental cev m (zračnicami), ki tma:o enako mnogo vredno gumijevo kvaliteto. Nobena cev ne zapusti tvorni«, ne da t» bila prej strogo preiskušena. Torej v veak plašč Continental eev (ziačntco). 4661 a
Mednarodna komisija za kazensko pravo
Prasa, M. nji (pr.) Dne 30. m* al S. fct-
n+la m zbere v Pra®i mednarodna komksVM n kaeensko pravo, ki bo raz pravi laika o prtpraivflaii-nifo delih medimarodTiesra kongresa za kazensko praivo, ki se vr§i v Pra«i leta 1930. Del komisije se udeležujejo zastopniki 24 dežel. Udelež-nike sej bo sprejel predsednik republike Masaxyk
Mati umorila sest sinov
Budimpešta, 36. maja č. V vasa Oroahaa za Je žena nekega tamošnjega kmeta pomorila vseh svojih 6 sinov v staro«d 6 mesecev do 6 let. Po svojem groznem dejanju je hoteia -Izvršiti samomor, kar pa so preprečili sosedje, ki so prfhitell na obupen krik otrok. 2e<na je Wla takoj aretirana ta oddana sodišču, kjer Je tepovedala. da Je izvršila dejanje h obupa nad nevr<irfekmt družinskimi razmerami. Z možem, fa ga slučajno ni bilo doma, sna živela v stalnem prepiru in je zato hotela končati življenje sebi in otrokom.
Brezžičen telefon Berlin—Buenos Aires
Berila, 26. rm.J« (be.) Vfcer* to po«lcafaJI
nos brezžičnih teSeformk* so-vorc* m B-erlVi—Bue.no* Aires Ui>o<raut>!JaJi »o »• ter«*i vakm. Poizkus je izbocnc i»pel. V kjr*t*©m m otrvori na tej proffi tudi Javai teksten stal promet. Stro&ki bodo znatno nranjši kakor u pre*ooce«i-skii brezžični promet z dolgimi valovi Up« da bodo lahfco uporabljali brezžfSrt teMoe rr*d Berlinom in Buenos Airesom obiskovalci kekno-rajnske razstaive tiska-
Aretacija frančiškana, ki je govoril resnico
Bodhivefe*. 26 .tb* t Kako« paeočm Aa te
H Scx>inio*» fc poBo** nvc<JI« pro«
Ladlfetevn Lomboscti kazei»ko poiNj*»fi4«
je o piriKSci v čast padlih Jima-ko-v izjavift: junaki so ,padli za domovino, toda njihovi sorodniki gladnjejo in prosjačijo.
Lep dan v Krškem
Krško, v drugi polovici maja
Kakor Je »Jntro< kratko že poročalo, sti v soboto, dne 19. maja t. 1. poeetila n« po vabilo kulturnoprosvetnega odseka nnšegi Sokola Krško znani mariborski glasbenik g prof. H. Druzovič in njegova soproga, kotv tertna pevka Mila Druzovičeva. Z tared no uspelo sobotno večerno glasbeno prire ditvijo je zaključil krški Sokol svojo letoi njo sezono, ki je bila v vsakem oziru bogata in pestra. Dramski odsek je vprizoril na svojem odru 1 dramo. 2 komediji, 4 veseloigre ter "2 opereti, in sicer hrvaško narodno opereto »Serežan* ter Laviižarjevo novitete »Opat in grof<. Dramske in elasbene prireditve v krški sokolski dvorani ne posečajo samo domačini, temveč prebivalstvo celega spodnjega Posavja, katerim je postalo KrSkc v zadnjih sezonah nekakšna kulturna metropola." Dramske in pevske predstave dopolnjuje vsakokrat krški salonski orkester, ki vživa radi svoje umetniške višine splošno priljubljenost na celem Posavju.
V soboto je posetilo Krško zopet mnog« tujcev radi muzikalnih prireditev g. Druzo-viča. Dopoldan je zborovalo učiteljstvo krškega sreza, pred njim je obravnaval g. prof. Druzovič našo narodno pesem, podal js pregledno historični razvoj slovenske, hrvaške in srbske narodne pesmi ter označil momente, ki so vplivali na njen razvoj. Predavanje ie dopolnjeval in pojasnjeval s kakimi tridesetimi pevskimi primeri, ki jih je pela njegova soproga, sam jo je pe mojstrsko spremljal na klavirju. Ga. Druzovičeva si je s svojim nad vse simpatičnim nastopom pridobila takoj srca vseh poslušalcev, ki so ji izražali z dolgotrajnim ploskanjem svojo hvaležnost in priznanje. Enakega priznanja je bil deležen tudi g. prof. Druzovič.
Pri večernem predavanju je obravnaval g. predavatelj v Dabito polni sokolski dvorani slovensko umetno pesem. Vsako razvojno dobo je obdelal najprej teoretično, nato jo pa ilustriral i muzikalnimi primeri. Goapa Druzovičeva je tudi zvečer ob klavirskem spremljevanju svojega soproga zapela 26 pesmi, ki zahtevajo velikega poglobljenja ln dobre, pravilne interpretacije baš radi njihove moderne značilnosti Vse pe»mi so bile skrbno izbrane kot prava ilustracija razvoja od Trubarjevih dni do dane«.
Razumljivo je, da so ogrele zlaatl on« pesmi starejših komponistov, ki so že znane po svoji melodijumosti ln romantični vsebini. Pevka jih je »pela t lahkoto in mehkobo, da je zadihalo iz njih ozračje tistih dni, saj je v njih še mnogo slovenskega narodnega duha. Veliko večje pažnje in sodelovanja poslušalcev zahtevajo skladbe sodobnih slovenskih skladateljev. Umetnosrt hodi svojo razvojno pot k cilju, ki i§če novih izrazov in se otresa starih principov Nov 5a« — nov človek Mojstrsko je reSila tro«pa Druzovičeva svojo naloeo ln pritegnila vse poslušalce, da so ji sledili z vsem srcem. Za rroj trud je prejela krasen Šopek cvetja in buren aplavz, da Je morala na koncu dolgega programa dodati le eno pesem.
Naslednjega dne, v nedeljo dopoldn®, sta oba umetnika sodelovala pri koncertni maf. v kapucinski cerkvi, kjer je pela gosp« ia letošnjo Schubertovo proslavo njegovo »Molitev«. Tudi cerkveni zbor ie dobro izvnjal ■rvoje točke in imel v obilnem obisku meščanov in kmečkega ljudstva lepo zadoščenje. —■
a
mmmm	n.
Nedelja, 27. V. 1928.
Naši Kraji in lj
tfellčaslen pogrefi gasilskega staroste
Barleta
Izredno lepa manifestacija pijetete do zaslužnega pokojnika
Ljubljana, 26. maja
Danes 1« pr&itelo v, Ljubljano stotine ln Motbi« gasilcev ia vseh krajev Slovenije, da »e poklonijo manam poveljnika gasilske armade in počaste spomrin pokojnega staroste Jugoslovenske gasilske zveze Frana Barleta, čigar krsta je ležala na katafalku v Mestnem domu. Že pred 16.30 uro se
zbralo na Krekovem trgu pred Mestnim domom ogromno ljudstva. Velikanske vrste gasilcev so se postavile v četverostopih, ki so se razporedile po župah. Zastopanih je bilo vseh 36 gasilskih žup, svoje zastopnike pa je odposlalo tudi skoro vseh B93 društev.
Ob 16. so prišli v Mestni dom duhovniki, ki so opravili cerkvene obrede. Po molitvah ta blagoslovitvi so zbrani pevci zapeli ganljivo žalostrnko »Vigred«. Takoj nato je L podstarosta g. Josip Turk izpregovoril poslovilne besede, ki so pač vsakomur privabile solze v oči.
Nato je zaigrala vojaška godba žalostin-ko, medtem pa so dvignili načelnik savske župe A Arhar, načelnik radovljiške župe Ivan Rus, načelnik slovenjgraške župe Leopold Kopač, načelnik trboveljske župe Fr. Guček, načelnik žalske župe Konrad Golo-granc in blagajnik Zveze France Pristov-šek krsto s pokojnikom ter jo ponesli v voz, ki je čakal na trgu.
Formiral se je ogromen žalni sprevod, veliko nad tisoč uniformiranih gasilcev, poleg velikanske množice ostalega občinstva. V sprevodu je korakala spredaj vrsta Sokolov z zveznim praporom Za Sokoli so nosili gasilci v črn flor zavit križ, nakar je sledila vojaška godba. Za godbo so nosili venec Jugoslovenske gasilske zveze, za katerim so sledile vrste praporov 24 gasilskih društev. Za prapori so stopale vrste gasilcev pod vodstvom podstaroste Janka Sajovca iz Kranja. Gasilcem so sledili nosilci 14 vencev, poklonjenih od Vrhniške lupe. Savske gasilske župe št. Vid, Ljubljanske zas. župe, Hrvatske vatrogasne Eajednice, Trboveljske župe. Kranjske župe, Grosupeljske župe ter društev iz Rudnika, Most, Bizovika, Ljubljanskega prostovoljnega reševalnega društva, Poklicnih gasilcev, Sp. Šiške in Zalaga.
Pred vozom s krsto je nosil neki poklicni gasilec blazino s 6 odlikovanji pokojnika: z redom sv. Save IV. razreda, zlato in srebrno kolajno ter častnimi odlikovanji Češkoslovaške, Poljske in Jugoslovenske gasilske zve ze. Ob vozu s krsto so korakali na vsaki strani po trije gasilci s čeladami na
glavi. Takoj za vozom so stopali pokojnikovi najožji sorodniki, za katerimi so šl. v sprevodu podstarosta Jugoslovenske gasilske zveze t. Josip Turk, drugi podstarosta g. Jernej Vengust, načelnik prostovoljnih gasilcev v Mariboru g. Ivan Voller, tajnik Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajed-nice g. Mirko Kolarič ter načelnik Prostovoljnih gasilcev v Zagrebu g. Ante Tolovič. za njimi pa zastopniki vojaštva, orožništva ter vseh državnih m samoupravnih oblasti korporacij in društev, katerim je sledila dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in častilcev.
Sprevod, kakršnega Ljubljana že dolgo ni videla, je krenil po cesti Pred škofijo v Stri-
tarjevo uflco ln dalje Jez Marijin trg na
Miklošičevo cesto, odkoder je zavil po Dalmatinovi in dalje po Komenskega ulici proti Taboru in naprej po Kette-Murnovi cesti. Krsta z vozom se je ustavila pred železniškim viaduktom, kjer so zopet počastili pokojnika pevci, ki so zapeli žalostinko »Blagor mu«. Sprevod je nato krenil na pot proti pokopališču Sv. Križa, kjer so blagega pokojnika položili k večnemu počitku. Po blagoslovitvi krste in opravljenih molitvah sta na grobu spregovorila v čast pokojniku še podstarosta Jernej Vengust in tajnik ljubljanske župe Ivan Mikuž, nakar so pričele padati na krsto prve grude.
Pogreb I staroste Jugoslovenske gasilske zveze Frana Barleta je pokazal, kako silno priljubljen in spoštovan je bil pokojnik in njegovi zvesti vojaki so rb smrti svojega voditelja manifestirali tako veliko pijeteto. da ie zbudila v vsej Ljubljani največje priznanje.	_
Slovensko srce
Za binkoštne praznike se pa že moramo zopet maio pomeniti o letovanju slovenske dece na morju. Nabralo se je tekom zadnjih tednov prav lepo število prijav. Večinoma so se izkazala sokolska in nekatera druga društva, ki so s prisrčno mirnodušnostjo sprejela «Jutrovo» povabilo in na svoje stroške prijavila po enega ali dva siromašna otročička, potrebna letovanja ob Jadranskem morju. Oglasilo se je tudi že več očetov, mater in sorodnikov, ki so priglasili svojce za našo ekspedicijo Kajpak, — 600 Din — kolikor bo predvidoma stala vsa oskrba za posameznega malčka, ni prehudo breme za kakršnokoli organizacijo in tudi ne za marsikaterega poedinca, tem manj, če služi tako lepemu humanemu in obenem eminentno nacijonalnemu namenu, kakor je ravno ideja, da odpošljemo sleherno poletje čim več slabotne slovenske dece v negovanje večnih čudodelnih zdravnikov: solnca, zraka in morja. Priglase za otroke, ki bi hoteli na morje na stroške organizacij ali poedin-cev, še vedno sprejemamo.
Kakor lani, razpisuje pa «Jutro» tudi letos o binkoštnih praznikih 20 svojih prostih mest za 10 najsiromašnejših fantkov in za istotoliko revnih deklet. Posamezniki ali korporacije naj nam pošljejo čim prej priporočila onih revčkov, o katerih smatrajo, da so zares najbolj potrebni letovanja na Jadranu. Predlog naj vsebuje opis družinskih
Bučen smeh pri
Popolnoma včcrajšnji premijerL
nOVO ! Publika ploska od
Prvič v Ljubljani!
razmer in potrdilo zdravnika, da je otrok potreben okrepitve, da pa ne boleha na nikaki odprti bolezni.
Ob tej priliki apelira «Jutro» na svoje naročnike, da s prostovoljnimi darili podpro vso akcijo ter omogočijo, da bo število <Jutrovih» prostih mest še izdatno naraslo. Za vsakih 600 Din poide na morje eno dete več. Dobrodošel je sleherni prispevek, predvsem pa vabimo imovitejše sloje, da manifestirajo človekoljubnost in pravilno socijalno pojmovanje tako važnih zadev, kakor ie ravno skrb za razvoj naše mladine. xCeško srce» je med vo.ino na stotisoče bedne dece rešilo propasti. Naj se v današnjih hudih časih izkaže tudi slovensko srce, ki mora venomer budno utripati za cvet svojega rodu in domovine, za slovensko deco.
navdušenja!
Na bJnkoštne praznike si mora vsakdo ogledati oba kralja smeha
PAT ln PATACHONA
y njih najboljšem, najnovejšem ln smehapalnem filma
rali Pelikaniie
Ta film prekaša po Izvrstnih dovtlplh vse dosedanje!
Pat in Patachon kot gledališki lasuljar, brivec, ljubimec, bale tri mojster, diplomat, minister, kralj 1. t. d.
Predstave danes ln jfotrl ob 3„ pol 5„ 6., pol 8. hi 9. url.--
Globoko znižane letne cene! Telefon 2124	ELITNI KINO MATICA
se objavi pravočasno.
Priglase sprejema uredništvo »Jutra» po sledečem vzorcu: Ime gojenca, starost, šola, ki jo obiskuje. Ime staršev in stanovanje. Ali želi v taborišče ali k rodbini. Dovoljenje staršev.
•Jutro«.
Kako se je godilo ameriškemu profesorju v Beogradu
Povabljen od vlade a od policije skoraj da Izgnan...
V beograjski »Politiki« čitamo:
Drugi narodi delajo na vse kriplje te sro-Jtt neprijateljev prijatelje. Mi pa ustvarjamo lz svojih zanesljivih prijateljev, ako ne ie neprllatelje, sigurno vsaj razočarane prijatelje.
Te dni se Je mudil v Beogradu veliki Američan, naš rojak Suzalo, bivši rektor Columbiaa univerze, predsednik Carnegsri-Jevega fonda in eden najboljših znanih znanstvenikov sodobne Amerike. Prišel je v Beograd na poziv naše vlade, da bi bil gost naše države. Vlada ga je pozvala, naj pride, preden oa le prišel, le pozabila, da ga Je pozvala. Na beograjski postaji g. Su-zala ni nihče pričakoval od strani vlade. Ne pomeni to končno mnogo G. Suzala je dober Američan ln gotovo ne zahteva cere-monijalnih sprejemov Čeprav pa ni pričakoval svečanega sprejema, le vendar pričakoval vsaj najobičaineišo ustrežljivost. ki se v vseh državah izkazuie tujcem, pa naj pridelo od koderkoli. Toda hudo se ie prevaral. Namesto vlade ga je sprejela policija, naša slavna policiia s svojo proslavljeno ustrežljivostjo. Čim ie vlak prišel na beograjsko postajo, ie g. Suzalo namesto dobrodošlice prejel nalog, naj odide v železniški komisarijat. Našim policajem do božji volji se le zdel njegov poset sumljiv. Ko so mu podrobno pregledali ootni list. mu ie bilo službeno objavljeno, da se ne sme nikamor ganiti s postaje, dokler ne pride prihodnji vlak. ki ga bo odoeljal preko meje. Zakaj? Zato. ker Ima samo tranzitni vizum. policija pa budno oazi. da ne ostane pri nas noben tujec, ki potuje skozi našo državo. G. Suzalo le skušal poiasniti zade-devo, vsako pojasnjevanje pa ie bilo zaman. Izprosil pa ie končno toliko, da so sa Dustili do hotela »Palače.« da bi se nekoliko odpočil. Ustregli so mu. toda po nekoliko urah ga je zbudi! v hotelu policiiski uradnik ter mu v dobri nameri sporočil, naj se ne šali in nai slučajno ne ostane v Beogradu po 6. popoldne. kakoT mu ie bil določen rok... Potem so se vendar našli uvidevni ljudje, ki iim ie uspelo otvoritl policiii oči — da ie mogla čitati. da ima potni list g. Suzala vizum za 6 mesečno bivanje v naši državi.
G. Suzalo Je dober človek ter nam Je gotovo oprostil to brezprimerno maltreiiranie. Ni vzel klobuka in zapustil Beograda v določenem roku. temveč ie imel lepa in koristna predavanja ter ponudil svoie velike nenadomestlive usluge. Če pa ie on oprostil nam. preostaja še vprašanja. a!i moremo mi oprostiti sebi. da imamo tako policijo, in ali bodo oni. ki vodijo policijo, izvajali iz tega primera nauk v interesu naše države.
V rangovoru z novinarji, našimi in tuiimi. Je g. Suzalo o incidentu na postaji dobrodušno dejal:
— To ni ničesar, gospoda. Prepričan sem. da me ta narod ne sovraži, ker me le povabil k sebi. Zame ie to samo dokaz zelo slabe organizacije. Morem vam reči. da so Bolgari zelo ustrežljivi napram tujcem, ki prihajajo k niim v posete. a Madižarl so najboljši organizatorji, ki sem iih videl. Res sem gost jugoslovenske države, zdi pa se. da sem pri prihodu vede] to samo iaz.
Zatem je po nekoliko obotavljanju dodal:
»Mene ie na postaji sprejelo nekoliko orofesorjev. To so dobri in iskreni ljudje, toda nihče se ni smel zavzeti zame. Niti slutil nisem, da vlada tolik strah pred policijo ...«
In s temi vtisi Je g. Suzalo zapustil Beograd ...
Nasa mladina na počitnice v Francijo
Znanje francoskega jezika postaja pri novem položaju našega naroda neobhodno potrebno za naš intelektualni naraščaj. Tega se dobro zavedamo danes vsi, obenemfpa tudi čutimo, da šola sama pri sedanjem ustroju ne poda mladini zadostnega jezikovnega znanja. Treba je seči še po drugih sredstvih, ki naj ta šolski pouk izpopolnijo. Najučinkovitejše sredstvo je pač bivanje med narodom, kojega jezika se učiš. Za učečo se mladino pride tu v poštev v prvi vrsti doba počitnic, ki naj bi se z bivanjem v tujini dobro uporabila za izpopolnitev jezikovnega znanja. <Jutro» hoče omogočiti naši mladini tako počitniško bivanje v Franciji
Stopilo je v stik z merodajniml francoskimi krogi, ki mu bodo pri izvršitvi tega za oba naroda koristnega načrta šli prijateljsko na roko.
«Jutro» bo organiziralo za letošnje počitnice 50 dnevno bivanje naše mladine v Franciji, in sicer v dveh skupinah.
Prva skupina bo bivala v mladinskih taboriščih francoskega Touring kluba. Cena za vožnjo, 50 dnevno bivanje v Franciji (en teden v Parizu) okrog 3000 dinarjev.
Druga skupina bo obsegala tiste dijake ali dijakinje, ki žele prebiti počitnice v kaki francoski rodbini na deželi ali letovišču. Naslove teh rodbin, ki so po večini rodbine profesorjev ali učiteljev, nam preskrbe zanesljivi francoski pedagogi, tako da jim stariši lahko brez skrbi zaupalo svo;.? otroke. Cene za oskrbo so različne in se gibljejo med 600 in 1000 franki (1300 do 2200 Din) mesečno.
Vodili in organizirali bodo obe skupini strokovni profesorji. Skupni odhod
Jubilej Mihaela Ličarja
Te dni je obhajal v Trbovljah g. Mihael Ličar, oče znanega klavirskega virtuoza g. Cirila Ličarja, 401etnico, odkar opravlja službo organista. Rojen je bil jubilant 28. septembra 1864. v Cerknem na Goriškem. Po dovršeni ljudski šoli je stopil kot uče«
Cisti
osvežuje, desinficira želodec ia
ireva
Odstranjuje žeravico [zgago), napetost, vzpehavanje, katar
neo v orglarsko šolo v Ljubljani. Svoje pr» vo službeno mesto je dobil 20. maj* 1888. pri Sv. Jederti nad Laškim, od koder je po 3 in polletnem službovanju prispel v Trbovlje.
G. Ličar Je eden najstarejših pevskih veteranov. Bil je med prvimi včlanjen pri pevskem društvu «Zvon» ter je vršil več let tudi posel pevovodje. Ličar je bil že tedaj vnet za lepo slovensko pesem, če« prav so bile Trbovlje takrat še hudo pre« žete s črnožoltim duhom.
Na predvečer jubilejnega dne je prire« dilo pevsko društvo «Zvon» jubilantu kot svojemu ustanovnemu članu in prvemu pevovodji lepo podoknico, pri kateri so mu pevci med drugim' zapeli tudi njegovo najljubšo pesem «Na planine!« V imenu «Zvona» je čestital jubilantu društveni predsednik g. inž. Vrbič in poudaril, da pevsko društvo ni , pozabilo zaslug, ki si jih je pridobil g. Ličar za časa ustanovitve društva.
Vidno vzradoščen se je zahvalil g. Ličar za priznanje in počastitev ter je povabil navzoče na zakusko Med petjem lepih slo* venskih pesmi je potekel večer v prijet« nem razpoloženju. G. Ličar se je počutil med pevci pomlajenega kakor pred 40 leti,
Jz deluje laboratorij
Jllga - Sušak
2 poskusna omota prilož, :e naročilu 7 O Din v znamkah.
*Dobiva ee po vseh lekarnah omot za k 'Din.
svoje noge ter nosite sedai ooleti sandale, katere kunite v naiboljši kakovosti ori
R. STERMECK1. Celie,
po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32. št. 30—35 Din 68. št. 25—29 Din 37. št. 36—42 Din 96, št. 43-46 Din 109—.
Naročite ilustrovani cenik!
posebno še, ko sta z najstarejšim, tudi ustanovnim in še sedaj aktivnim članom g Feštajnom obujala spomine na pretek« la leta. Lep večer so zaključili pevci z Adamičevo «Zdravico» ter z željo, da bi g Ličar dočakal najmanj še en tak jubilej! Tej želji se pridružujemo tudi mi!
Franjo Horvat t
Središče, 25. maja.
Dne 21. t. m. je umrl tukaj v starosti 75 let nagle smrti g. Franjo Horvat, go« stilničar in posestnik, markantna središka osebnost, znana ki spoštovana daleč na* okoli. Selfmademan v pravem smislu to
besede se je v neumornem delu iz naj« skromnejših razmer povspel do lepega blagostanja. Vse njegovo življenje se je trudil in delal m uspeh njegovemu delu ni izostal. Zdaj pa, ko bi lahko v udobno« ati užival sadove svojega življenskega tru« da, ga je neizprosna smrt ugrabila iz našo sredine.
Kakor večina naSih starejših obrtnikov, tako se je tudi pokojnik učil obrti v nem« ški tujini, kjer se je izuril in izobrazil, svojemu narodu pa se ni izneveril. 2 njim lega v grob zadnji narodni veteran iz stare središke garde, ki je že mnoga leta pred vojno neustrašeno dvigala narodni prapor. Kot dolgoletni obč. odbornik je stal ob strani narodnega župana, pok. Josipa Šin« ka, ki je vodil neustrašeno borbo za pra« vico slovenskega jezika. Po tej borbi jo zaslovel trg Središče že v avstrijskih ča« sih kot odločna narodna postojanka, iz to borbe črpa naš trg še danes svoje le« pe narodne tradicije. Ugledni starina se je izven svojega poklica tudi sicer rad udejstvoval za dobrobit naroda.
Bil je dolgoletni podnačelnik gasilskega društva, med ustanovniki Obrtnega dru« štva, načelnik Obrtne zadruge, odbornik Gostilničarske zadruge itd. Vedno zavzet za vse plemenito in dobro, je pokojnik rad podpiral naša narodna društva. Dasi« ravno zaveden in odločen pristaš SDS. je živel z vsemi v slogi in ljubavi in užival po svoji plemenitosti in dobrotljivosti po« vsod največji ugled. Kako je bil spoštovan, »e je videlo na njegovem pogrebu, kateremu ni prisostvoval samo ves trg, temveč ▼ velikem številu tudi vsa bližnja in daljna okolica. — Ob odprtem grobu so se poslovila od njega tukajšnja društva in korporacije. Tako je ob splošni žalosti legla v grob ta stara središka korenina, poštenjak, narodnjak in zaveden pristaš SDS. Naj mu bo lahka gruda domača in ohranjen časten spomin med namil
R,
Prvič ▼ LJubljani!----
----Popolnoma novo!
Zemlja se trese
od smeha ki krohota najnovejšega in med najboljšimi najboljšega filma kraljev smeha:
PAT in PATACHON
Dva vesela vagabunda
Pait fei Patachon kot profesorja umetnosti m športa, 7 ogromnih dejanj. — Po Ionoma novo I —
Prvič v Ljubljani! Najlepše darilo za birmance Je
vstopnica za KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Danes hi na binkoštni ponedeljek ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9.
Razstava slik Ivanke Kobilčeve
V Jakopičevem paviljonu ie v teh dneh »tvorjena posmrtna kolektivna razstava slilk Ivane Kobilčeve. umetnice Slovenke. Bil sem v razstavi precej časa. Nihče me ni motil v uživanju, ker sem bil med slikami — sam. Ne vem. kakšen je obisk sploh. Zunaj Jakopičeve« paviljona se pretaka glasno življenje. Med slikami Ivane Kobilčeve je mir. Vanj udarjajo Izpod tivolskih nasadov živahni glasovi šetajočeisa se občinstva. kosec kleplje koso. V takem miru, v kakršnem sedaj vise razstavljene slike. Je ustvarjala umetnica, dokler ii nI palete in čopiče izvila iz bele. nežne roke smrtna kosa...
Sredi velike dvorane leži na belem po-stavku nje mrtvaška maska: ozko. preble-do lice. oči v večni sen zaprte. Na podstavku zlat venec, prepleten s trobojnim trakom, ki visi na nJem paleta s posušenimi barvami: Zadnja cena življenja umetnice! Ob tem vidnem znamenju pietete. ki ravno po svoji preprosti globoko učinkuje, so po vseh dvoranah Jakopičevega paviljona razvrščene slike Ivane Kobilčeve. ki na prvi mah prevzamejo gledalca s svojo mnogo-broinasto. saj jih ie nemara točno dve sto! Vse to da je vstvarila ženska roka? Da. duša in roka naše žene!
Katalog sestavljen skrbno, točno In okusno. navaja naslove slik: risba za glavo deklice, glava starke, skica za portret, portTet, cvetlično tihožitje, citrarica. gorenjsko dekle. Strossmayer, dalje in dalje portret, skica, paleta in tablica z vrtnicami, študija in še dalje: sloveče V gozdu, Likarice. Poletje in na steni pa mrtvaško masko: Slovenija se klanja Ljubljani...
Slovenija prinaša Ljubljani vse, kar ima ki zmore: cvet in sad polja in vrta, dela rok ln duha In ta Slovenija se klanja z Ljubljano vred niej. katere duša živi dalje v vseh teh tihožitjih in skicah in portretih: v čaše živih cvetov namaka čopič, ki piše in riše cvetke nezvenele: iz živih oči in lic jemlje boje. da na platnu oči in Mca dalie žive... Vse živo je okrog mrtvaške maske. Vame pada val tega bujnega, nežnega, tihega življenja. pada globoko prav sredino srca...
Na sredi tega življenia— mrtvaška maska. venec, paleta s posušenimi barvami... Zadnja cena življenja umetnice!
E. G.
Ob grobu velezaslužnega šolnika Matije Šmida
Slovenj gradeč, 25. maja.
V četrtek popoldne smo ga položili k večnemu počitku na farnem pokopališču v Podgorju pri Slovenjgradcu.
Bil je mož kakršnih je le ie malo med nami. Pripadal je oni stari avantgardi na« ših narodnih probuditeljev m prosveti« teljev, ki so s svojim neumornim, tihim in idealnim delom z brezprimerno vztraj« nostjo in nesebično požrtvovalnostjo pod težkimi razmerami ustvarjali temelje vse» stranski prosveti in etični vzgoji našega naroda. Vrh tega pa so možje Šmidovega kova dali narodu najboljše sinove, ki so se kot javni delavci odlično obnesli. Uči« telj in župnik, ako sta na svojem mestu, lahko največ koristita ljudstvu, saj sta ž njim v neprestanih zvezah in stikih. Te svoje kulturne misije se je starejša ge» neracija naših Šolnikov, ki je bila vseskozi prepojena z idealizmom, tudi popolnoma zavedala ter jo dosledno in plodonosno iz« vajala. Za to jim je pa naše ljudstvo več« no hvaležno in jim ob vsaki priliki izka« zuje največje spoštovanjo.
To se je pokazalo tudi pri pogrebu go» spoda nadučitelja Matije Smida. Od blizu in daleč so prihiteli njegovi številni častil« ci. prijatelji in tovariši, največ pa je bilo njegovih bivših učencev, ki so prišli, da ga spremijo na njegovi zadnji poti in mu tako izkažejo poslednjo čast.
Ko so prinesli krsto s pokojnikom iz hi« le žalosti, mu je zapel pevski zbor iz Slo« venjgradca »Aljaževo nagrobnico*. Nato ae je dolgi sprevod z mnogimi krasnimi venci pomikal proti župni cerkvi. Ustavil »e je še pri novem šolskem poslopju, ki se je sezidalo v glavnem po njegovi zaslugi in pred katerim sta se poslovila od pokoj* nika sedanji g. upravitelj in Šolska mla« dina, ta s prisrčno pesmico. Po opravlje* nih žalnih obredih v župni cerkvi je spre* mila množica priljubljenega pokojnika na
Popoln užitek
imate v gledališču pri
I
Ie tedaj, če poprej« prečitafre njegovo dramo v knjigi, ki k) ie izdala
Knjigarna Tiskovne zadruge v
Ljubljani
Broširana velja Dim 40.—, v platno vezana Din 48.—►
pokopališče, kjer j« ob odprtem groba
ganljivo govoril pokojnikov stanovski to* varii io aedanji »lovenjgraiki župan go> spod ravnatelj Vrečko, z« njim pa ie podgorski načelnik gasilnega druitvm. Ko je nato pevski zbor z izrednim čustvo va* njem zapel večno lepo cVigred ae povr* ne» in končno ie nagroimioo «Blagor mu», — nI ostalo suho nobeno oko. Pogrebne obrede je opravil cA asistenci več duhov« nikov pokojnikov brat, 'naš itajerski Al« jaž, »Ivolasi solčavski fupnik g. Miloi Smid, ki tudi ni mogel skrivati globoke potrtosti nad prebridko izgubo rvojega ljubljenega brata.
Pokojni Matija Smid ae Je rodil v Dobju pri Planini leta 1857. Kot učitelj je službo« val le na dveh šolah, namreč 5 let v Sliv* niči pri Celju, kjer si je izbral svojo vzor« no iivljensko družico, nato pa od leta 1885
do svoje upokojitv« leta 1922. neprestano
v Podgorju ob vznožju Urike gore. Tn si je ustanovil svoj idilični Tuaculum in od* lično odgojil svojih 10 sinov in hčera. Naj« starejši sin dr. Konrad zavzema visoko me* sto generalnega direktorja carin v finanč* nem ministrstvu, drugi je sodnik v Laikem tretji in četrti sta bančna uradnika, naj« mlaj« pa je v zadnjem letniku trgovske akademije v Ljubljani. Tudi hčerke savre* majo kot učiteljice oziroma uradnice z©k> ugledna mesta v javni službi. Redki so očetje v naši domovini, ki bi bili tako skrbni družinski glavarji
Pokojnik je bil mirnega, blagega *nača» ja, odličen Šolnik in prvovrsten ekonom, posebno sadjar. Domača občina ga je ie pred leti imenovala za častnega občana.
Pokojniku ohranijo vsi, ki so ga poznali, blag in hvaležen spomin.
K otvoritvi celjske velike vajeniške razstave
V prvih povojnih letih »mo prireiaB v
Sloveniji v večiem obsegu razstave obrtniških ta Industrijskih Izdelkov: pole* vele-sejmske v Ljubljani tri obrtne raizstave v Maribora, eno v Celjn. Ta pojav Je bil — rekel bi — naraven, posledica novega položaja naše pokrajine, katera ie v prejšnjih razmerah imela za nabavo potrebščin in oddajo produktov svoi tr« na Dunaju ta v Trstu, pa le po osvoboditvi usmerila svojo trgovinsko politiko na Balkan, s katerim ie imela iz prejšnje dobe le neznatne trgovinske stike. Vsi smo takrat čutili miino potrebo, da pokažemo predvsem Južnejšim pokrajinam naše države ta končno tudi samim sebi zmožnosti domače produkcije no izranžiranju nekaterih tujih podietii. katere je odnesel prevratni vihar. Obrtništvo kakor industrijo smo pri teh razstavah videli pridno in požrtvovalno na delu. Ker pa to delo v odločujočih gospodarskih krogih ni našlo zadostnega odziva in ie v večini primerov izostal pričakovani materl-jalni dobiček, v naši finančni politiki pa le rodilo ravno nasproten efekt, je obrtništvo seveda izgubilo svoj prejšnji interes na razkazovanju svodih zmožnosti ta se postavilo v zatišje.
Zato pa posveča obrtništvo tem večjo pozornost vzgoji svojega naraSfiaia. V tem pogledu se kaže v zadnjih letih znaten preobrat. Ne samo v mestih, tudi v podeželskih strokovnih organizacijah se pojavlja prav odločna volja, z rfgoroznim postopanjem pri sprejemanja vajencev ovirati prevelik dotok naraščaja v obrte in povsem onemogočiti dostop osebam, ld po svoiih telesnih in duševnih zmožnostih niso sposobne za poklicno obrtovanje. Predpisi glede gotove šolske predizobrazbe. omejevanje sprejemanja do gotove starostne dobe. uvajanje ocenjevalnih komisii za vajence, podaljšanje učne dobe do najvišje postavno dopustne mere. izdatnejše pospeševanje obrtnega nadaljevalnega šolstva za vajence, prirejanje poučnih tečajev za pomočnike, vse to kaže na odločno stremljenje obrtništva, da si vzgoji kvalitativno prvovrsten naraščaj, ki bo strokovno mogel uspešno konkurirati z inozemstvom in se primerno uveljaviti v domači državi bo pa tudi po svoji šolski in družabni naobrazbi povečal ugled obrtniškega stanu vobče. Enakemu smotru služijo tudi vajeniške razstave.
Dočim so obrtne razstave že po svoiem bistvu namenjene čisto propagandnim in materijalnim svrham. manjka ta karakteristika pri razstavah vajeniških Izdelkov popolnoma. Slednje zasledujejo izključno vzgo-jevalne namene. Vajeniške razstave so svojevrsten šport, v katerem tekmujejo med dobrimi vajenci najboljši, ne za dobiček, ampak za čast. Na ta način se v mladem človeku vzbuja ljubezen do poklica, ponos na lastno znanje ta samozavest, same lastnosti. ki so potrebne za ugoden razvoj obrtništva ln ki si jih, žal. ogromna večina današnjih samostojnih obrtnikov ni imela prilike prilastiti v zadostn' meri. Vajeniške razstave so za naraščal izredno koristne tudi zaradi tega. ker si posameznik iz razstavljenih predmetov priuči novih oblik, lažjih načinov izdelovanja in se tako dovršuje v izobrazbi, so pa tudi priljubllene med samostojnim obrtništvom, katero na izlože-nih izdelkih vidi uspehe svojega dela v organizacijah. in med prebivalstvom obče. ki na razstavi lahko kontrolira napredovanje svo.ie mladine v izbranih poklicih.
Seveda so te razstave tem popolnejše In boljše, za čim večji okoliš se priredijo. Misel. da bi se v Celju prirejale vajeniške razstave za vso Slovenijo, ni nova in se tudi letos še ni dala uresničiti v vsem obsegu. Ze takoj po znani obrtni razstavi leta 1932.. ki Je bila — ne najpopolneiša — pač pa nedvomno ena najlepših dosedanjih obrtniških prireditev v naši državi, je Obče-slovensko obrtno društvo razmotrivalo vprašanje perijodičnega prirejanja vajeniških razstav v Celju. Kakor pa so se mnoge druge lepe in dobre misli, ki so se porodile v Celju, potem skušale izvajati drugje. tako so si tudi to idejo prilastila druga mesta: celjsko obrtništvo pa. da se izogne vsakemu očitku nesolidarnosti. je doslej molčalo, dasi bi po svoji podjetnosti in agilnosti ter glede na centralno lego Celja bilo baš celjsko društvo v prvem redu poklicana da prireja take razstave za vso Slovenijo, seveda ne letno, ampak vsako tretje leto. Prepričan sem. da bi taka institucija ob sodelovanju vsega slovenskega obrtništva ne bila za naše narodno gospodarstvo nič manjšega pomena kakor pa institucija Ljubljanskega velesejma. ker bi take -azstave močno pospeševale dober napredek pristno domače produkcije. Ako je z vajeniško razstavo, ki io otvori na bin-koštno nedeljo Občeslovensko obrtno društvo, podan pričetek dela v tej smeri, se bodo tega veselili vsi odkriti prijatelji obrtništva.
Celjska blnkoštna prireditev pa nima zgolj značaja preproste vajeniške razstave. Program svedoči. da je to prireditev čisto posebne vrste: med 2dnevno razstavo v nedeljo slavnostni banket in družabni večer, v ponedeljek zopet zabavni sestanek. Oči-vrdno ie to začetek večjih slavnosti. s katerimi hoče Občeslovensko obrtno društvo proslaviti Jubilej svojega dosedanjega delovanja Pred 2 mesecema je minilo 35 let. odkar se je vršil ustanovni občni zbor društva. v čigar vodstvu smo poleg še živečih Celjanov. Boucona. Maidiča, Ropasa. Stra-ška in Zabukoška videli eno leto pozneje že našega Ivana Rebeka. čigar delovanje ie od tega leta iiaprei nepretrgoma zvezano z društvom. Kdor pozna velik stanovski in nacijonalni pomen živahnega delovanja tega društva za obrtništvo vse Slovenije v pred -in povojni dobi. mi bo pritrdil, da se jtibilei društva, ki se lahko kakor nobeno drugo društvo ponaša z velikimi uspehi
na polhi stanovske ta kredi tn« obrtnilke
organizacije, ta brez katerega se v zadnjih desetih letih sploh ni izvršila nobena pomembnejša akcija med obrtništvom, ne sme prezreti, pa tudi ne odpravi« z vajeniško razstavo. Ponos slovenskega obrtništva zahteva. da se ta Jubilej neumornega ta plo-donosnega delovanja proslavi v večjem obsegu ta se proslave udeležijo vse obrtniške organizacije.
Za binkoštne praznike pa pohiti mo v Ce-11 e v obrtniške kroge vsi. ki poznamo pridnost. zavednost, nesebičnost ta družabnost celjskega obrtništva, da preži vi mo v njegovi sredini par prijetnih uric ta si ogledamo obenem razstavo, ki ie gotovo vzorna kakor vse celjske prireditve.
Nace Založnik.
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 25. maia
Danes so bile izžrebane naslednje srečket
200.000 Din dobi srečka 84.953.
40.000 Din dobi srečka 114.521.
30.000 Din dobi srečka 86.869.
Po 20.000 Din dobijo srečke 18.657, 56.626 in 109.800.
Po 10.000 Din dobijo srečke 4669 in 78.344.
Po 3500 Din dobijo srečke 334, 920, 7436, 8647, 9489, 17.284, 17.512, 31.602, 40.844, 68.537, 90.393, 103.871, 105.230, 111.984. 116.736, 117.365 in 117.813.
Po 1500 Din dobiijo srečke: 565, 1682, 2883, 3778, 3919, 5291, 5400, 5899, 6528, 6754, 7258, 8302, 8384, 9005, 9381, 9400, 9443, 9880, 10.284, 10.864, 11.127, 11.525, 12.114, 12.579, 13.674, 15.600, 16.176, 16.249, 16.288, 16.504, 17225, 17.858, 18.891, 18.812, 19.908, 20.028, 20.477, 20.786, 21.290, 22.555, 23.755, 23.936, 24.130, 24.421, 24.474, 25.407, 25.764, 26.008, 27.609. 28.720, 28.819, 29.836, 29.922, 30.510, 30.553, 31.263, 31.509, 32.850. 32.869, 33.221, 33.711, 33.889, 34.570, 35.328, 35.754, 35.911, 37.863, 38.174, 38.493, 39.962, 40.973, 42.126, 45.139, 45.205, 45.509, 46.432, 46.955, 48.231, 48.293, 48.532, 48.990, 49:502, 49.747, 49.760, 49.999, 50.469, 51.409, 52.479, 52.670, 53.070, 53.223, 53.531, 53.953, 56.063, 57258, 57.570, 59.851, 60.234, 61.455, 62.575, 64.535,
64.812,	65.515, 66.719, 67292, 68.285, 69.019, 69.312, 69.946, 70.154, 70.779, 72.445, 72.516, 72.933, 73.336, 73.912, 74.124, 74.886, 75.860, 77.349, 77,957, 82.072, 82.438, 83.479, 83.608, 84.351, 84.354, 84.533, 84.974, 85216, 85.550, 86.205, 86.653, 87.324, 87.676, 89.477, 89.590, 89.861, 89.968, 90.415, 90.653, 90.873, 91.230, 91.768, 91.906, 93.369,
94.813,	95.463, 95.704, 96.005, 96.813, 96.924, 96.974, 97.267, 97.892, 98.206, 99.949, 96.053, 100.715, 10.523, 101.003, 101.096, 101.368, 102.881, 102.990. 103.733 104.684, 104.691, 105.749, 105.947, 106.363 106.749. 107.589, 107.734, 108.686. 108.827 109.112, 109.339, 109.406, 109.833, 109.964 110.170. 110.602, 111.866, 112.668. 113.034 113.863. 114.025, 115.588. 117.873, 118.775 118.480, 118.927, 119.635, 120.529. 120.580 120.970. 121.206. 123.332, 123.464. 123.861 124.014. 124.204. 124 567. 124.787. 47,643
^li loI zn gria hrapavo ti g>aso in nah< da so neobhodno potrebnr okusne
ANACOTPM
B § .VAKTDERA
Francoščina za slovenske samouke
Metoda Jezikovnega pouka na praktični podlagi.
Veliko zanimasije ie vladalo lani za tečaj francoskega jezika za samouke, ki je izhajal v »Življenju in svetu«. Na vsestransko zahtevo se ie urna-va »Jutra« odločila, da izda knjigo v ponatisu. Pisec, profesor dr. Pavel V. Brežnik. ie lekcije, ki so teden za tednom izhaiale. izpopolnil teT dodal več poglavij in ta prvi del njegove metode je ravnokar izšel kot knjiga.
Td Je prvi slovenski »Mertner«. Ima vse prednosti Mertnerjeve metode, toda v bistvu in izdelavi je nekal čisto samostojnega. Na podlagi zanimivih, kratkih sestavkov, vzetih iz francoskih dnevnikov, se učenec polagoma uvaja v zanj novi jezik. Ne zahteva se od nJega drugega, kakor da obvlada osnovne pojme slovenske slovnice. Tečaj Je torej namenjen najširšim slojem slovenskega naroda.
Izvirni novinski članki, na podla«! katerih se vrši pouk, so vzeti večinoma Iz pariških dnevnikov. Učenec se stooniema navadi na francoski način mišUenia In začne slednjič misliti francosko.
Kar se tiče slovnice. nI ravno ca praktično znanje iezika dosti potrebna: vsak otrok govori popolnoma svoi materni Jezik, preden ima sploh poima n slovnici. Zato se slovnica v tel knjigi upošteva le v toliko, v kolikor olajša in poenostavi učenje tujega jezika. In to ie ravno največja prednost te metode.
Preko tefkoč izgovariave oovede avtor učenca s pomočjo glasopisa (fonetične pi-
save): pri vsaki besedi le nazračeoo, kako
Dr. Brežnikova metoda fcna mnogo prednosti pred Mertnerievo. Pred vsem je Mertner jeva pisana za Nemce in bo Slovenec, ki se uči po njej. vedno gledal francoski Jezik skozi nemška očala ter »e ne bo mogei popolnoma preriniti do njegovega bistva. Učiti se tuiega iezika na podlagi drugega jezika, pa ie razen tega tudi potrata časa in energije. Mertnerleva, kakor tudi Langenscheidtova metoda za učenje tujih Jezikov imata razen tega hibo, ki prihaja v današnjem najdem toku časa zek> v poštev: obe sta namreč vse preveč dolgovezni. Dr. Brežnikova metoda ie kompri-mkrana, zelo nagla in s tem prilatodena časovnim potrebam, a kllub temu ie točna ln ne površna Pisatelj tudi ni soreiel v svoie delo časopisnih člankov, ki obravnavajo umore, samomore in kriminiln« stvari, kakor to dela MeTtner v svoii metodi. Knjiga je vseskozi vsebinsko neoporekljiva in jo lahko dobi v roke vsak dijak ali dijakinja,
Njena vsebina Je *efc> pestra ta zanimiva:
novinsld članki v nlei obravnavalo samo stvari iz sodobnega življenja, na primer kinematografske vesti, vprašame prehrane, vreme, plače uslužbencev, športne vesti, dirke, tekme, nogomet valuto, parlamentarne zadeve. Društvo narodov, letalski promet, obisk našega kradla v Parizu, stanovanjsko vprašanje, polet naših letalcev v Bombay. podpis jugoslovensko - francoske pogodbe, nove francoske znamke (s slikami) itd.
Prvi del, ki Je ravnokar Izšel, stane lično vezan 40 Din; ima 80 strani in 16 slik Ker te naklada majhna, naj si k) vsakdo čimprej nabavi, kajti pričakovati ie, da bo naglo razprodana. Priporočati Je vsem slojem brez izjeme, pa ne samo onim, ki se mislijo šele na novo učiti francoščine, temveč ravno tako onim. ki so se že učili. Svoje znanje si bodo tako z nove. praktične in modeme strani osvežili in izpopolnili. Vsi staTŠi, kojih otroci se v šoli uče francoščine. naj bi to knjigo zanje kupili
HMHHH
TriciklJe
•	tkrlmpoo ta oa^om trrd-k*, M prevažanje blaga, pripravne ta trg<eve«, pekarn* ia meearje, iadeiuje
•	Tribuna* F B L.. Ljub-Karloveka ee»t» 4.
40
Ta stroj
«Trlnmph»
nadkriljuje
radi rroje eksaktnostt. tr-peinoett. proinoatl, sladkem in rigurnem teku. naj. pripravnejše razvrstitve 4rk ▼se dosedanje (troje — Poltna direkcij* 7 Berlinu je kupila 600 <rriumpb> •trojev (mode) 10) — Glavno tastop«tvo ta Slovenijo:
Ludovik Žitnik
mh. delavnica r LJubiiam
Kolodvorska ul. 26.
Spreiema v tpeetjalno po pravljanje pi.alne rtroje — V talopi barvni trakovi, oeljeni papir papir, »vitki Itd	78
D. H. C.
stuunovanec bel ki bar »aa, Perl-preiica It 5 ta 8, kvačkanec št. 30—101 h)
MOULINE
t vettki t*btri I« najceneje pri
OSVALD OOBEIC
Trgovina galanterije In pletento
LJubljana, Pred Škofijo 15. 4613
j. mnin. Sisak m. m
urtperota kol <t>n ladeJo rainiea ivo?. oajboljt« tam r>nrte« v»et> vrat Cenik! na '»spolaro	l&t-a
laDmomnuLEro
AUSTRO FIHT
znan najboljši kvalitetni tovorni a v t mobii' in omnibusi do 40 oseb
mogel! 182$ dospeli
Generalno zastopstvo za Jugosiavi o
0. Žisžtk
Ljubljana
Tavtarieid uiic? št. 11
tj O S F O U i N J t poskusite
aeainc »edetro aa oodtt-<anp in tn premoga —
ouviPTajt* PUm»n ar® Va-
PLANINKA zdravilni čaj jrenavlja. Cisti to jsvežuie kri tzbr>l)5č slabo prebavo, sla fx>tno delovanje Cre ves, napihovanje, obaleaia tuokračn? Sfcslioe, Jeter, iolca in IMini kamen Vzpodbuja apetit in tzborno aCunknJe pr
arteriosklerozi. • Planlnka« C a 1 le 9ri&ten v plombiranih aaJiatih po O« 20 t aapifsoro prottvaislc*
lekarna Bahovec LJubljana, Koog. trg (Dob! »e » vseb lekarnah )
«Odo!» prazne steklenice
k « p « J t drogerlja Awo« K ase ilnova. Udovaka oL
it L	2S3
*	69
Za
ima
za modroce najboljši m oajceoejša pri
M. M A S T E R L tovarna ž'me ^tražišče pri Kranfo

harmonije na obroke ia
po*o<io, svetovno najboljše: Swinway. HOiiel BOeea. dorlttr, FOrster. Stingi ori-
arinai «tc. dobite le v liki ta':o£i in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja cGlaabeae Matice«
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana. Mestni trg St. 3
(poleg magistrata). 25882
P
a
E O
N A h li
p ti »gf jlr Ckiogo irasnib t>rio4:*»inih ** »irojev oajnuvejše '*S isiutjdbf moderne c-tniHo. N» 'm «troi bivate rvpoinuma *no-tavni. »-»-Kovratn« oiago ba$itk» ji lipke • elkcak jivooi re-t<-w tu onine sfuaitie tU ^nmtimce Pouk » »e*en;.u bruplafea. — trooaja tndi aa obroke iseniki franku. «rrthnnM F B L.. Ljot>. ijana. £arlov«.fca eerta i.
48
polhouB bože
in m drage od divjačine
knpuje is taneeijivo dut>ru aiafa O felravič. Ljublia na. Florijanska ulica it b 41
Mil'!«
se temeljito in trajno odvadite. NajboijSa priznanja in reference od zdravnikov in privatnikov Med drugi- ] mi: »S posebno hvaletno^tjo ' Vam sporočam, da se tabornem uspehu VaSe meto- ' de pri mojem nečaku čudim* M. Zupane — (Potrjujem Vam. da mi ie bilo v Štirih tednih jecljanje popolno odstranjeao.« — M. Dvoršak — Prijave vsaki dan od 2.-8 Paula Kovač, špecijalfctinja za eovorilno gimnastiko, Sv. Petra nasip št. 17/n.	6566-a
RUDOLF iMBl
Us anovljeno leia 1895.
TOVARNA
Zaloga in izposojevalnica klavir« jev prvovrstnih svetovnih tvrdk
LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. št. 5.
Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. Pošt. ček. rač. SHS št. 14 075.
6504*a
delitve
> me »tn tn oa detel«.
trokuvno U> oajeejirj}' potoni
9 i o k e n i s
i r a n s o o r
Ljubi tana. tlikloftiftovt meta 8t »Mor H *718 »
Največifrolpp ivpdl^gl^benih-in/lpcjpgniov Jkladi/Ce
Melnel & Herold
Tovarna, gl&zbil, gramofonov in harmonik
Maribor:rt A
Jta/portlja prvovr/ln« Jcvaliteln«, UcLelka pcutredno nl/klh cenah' trde« 100.000 Sjlaabil rmo podali v pMcklemfcla fardokazuj« /oUdno/t n&ft tvrdke m ni/fce im11
[Zahtevajte na? veliki brezplačni katalogi

»vvi^Ss- '-i' •

t
Mestni pogrebni aavad
LUKAS SCHUMI naznanja v svojem ln v lmerro svojfh otroic
Komrada, Arturja, Alfreda in AmalHje, por. Bayer, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše nepozabne ljubljene soproge, mamice, tete, svakinje in tašče, gospe
Amalije Schumi
zasebnice
M Je dne 26. maja 1928 po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb naše nepozabne mamice se bo vršil v ponedeljek, dne 28. maja 1928 ob pol 4. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. maja 1928.
«JUtRO» It. 124.
Nedelja, 27. V. 1928.
A VISOKEM
Prelepa te Koreniska stran s svojimi nebo ličnimi planinami, zelenimi pašniki, temnimi gozdovi in tihimi jezeri. Ne čudimo se, da je pesnik, navdušen, zapel: »Pozdravljam te. gorenjska stranic Dolgo sem že hrepenela, da bi videla Poljansko dolino, ki me >e to4iko mikala po dr. Tavčarjevih romanih, pred vsem zaradi njegove »Vi-soške kronike«. In tako je prišel krasen poletni dan. ko sem stopala po beli cesti cb žuboreči Polianski Sori. Škofjeloški starodavni grad, sedai uršulinski samostan, se je že skril za hribom in do cilja, do gradu Visoko, sem imela še dve uri hoda. Pot je zelo zanimiva. Oko ti obstane na vedno novih, izpremmiaiočih se slikah in pokrajinah. Gledaš zelene griče, na vrhovih bele cerkvice, sočne pašnike, temne gozdove. Med njimi se tla do vrhov belilo med zelenjem bahati kmečki domovi. Po dolini pa hiti bistra Polianščica. Na čisti prozorni vodni gladini se zasveti tu pa tam poskočna postrv. Bregovi so pokriti s svetJornoarirm preprogatrJ spominčic.
Soro ie morala pri Skoffl Loki leta 1695. prebroditi Agata Schwarzkobler. ki je bila obtežena za čarovnico. Po dveurni hoji sem zagledala na prijaznem griču cencvico sv. Volbenka. Nad njim ie jahala rta tolstem prešičkn Agata, kakor so k) obdolži U tedanji vražjeverai rojaki. Pod gričem sem zagledala onstran Polianščice po^ drevjem grad Vfcoko. Po pokritem mestu sem priSa do gradu. Prvi obisk ie bH namenjen
nebu dr. Tavčarja
Po lepem parku sem lis mtmo gradiča po fehko vzpeti stezi do groba slavnega pokojnika. Na vzvišenem prostoru stoji mav-eoicj, obdan od temnozelenega smrečja, ki ga je dr Tavčar št sam zf.sadiL Kapelica gleda v dolino in na srrad. Vsenaokoli je mirno, tiho, le v dol hrt poje bistra Poljan-Ičica uspavanko moža, ki snlva tn pod kameni to ploščo. Teomozelenl griči z be-ftirrl, r sotnea se blesketaiočmri cerkvicami. B*ote ktkor častna straža velikemu pokoj-pfktt. Iz sv. Volbenka plovejo nad tnavzola! zvoki zvenov in treoečeio nad njimi, dokler se ne zgube pod visokimi em re4ca>ml. Iz goz>dcv. ki Sh te dr. Tavčar cvekoveČU v svojih delih, ss oglašajo ptice. Tu se ti dvsia osvobodi vsakdanjih rntsh, postaneš mehak, srbi jen. Položila sem R& ksmetiHo ploščo lonek spominčic. Zdi se ml, da niti kraljevska vrtnica, niti ponosni kranjski nagelj, ne bi mogla lep*e krasiti grobe velikega ljubitelja prirode. Narahlo je zavel vf>!«r. Ni li to dih velike duše. katere telo počiva pod kamenito ploščo? Nad vso dolino, nad temi krasnimi gozdovi, nad cvetočimi livadami, nad nizkimi s slamo kritimi kočicami, nad tem žilavim, ponosnim ljudstvom pleve njegov veliki duh, saj je bil njihov v navadnem življenju, Se bolj pa v življenju, ki ga ni usojeno živeti navadnim Bemljanora, tc-mveč le »velikim možem. Težko Be ločil od ponosnega gradiča, še težje od zelenih {n cvetočih livad naokoli, ko je bil v uri trpljenja in bridkosti primaren »pustiti ljubljeno Visoko. Počasi so stopali konji proti Skofji Loki in še počasneje in z žalostno po vezenimi glavami so stopali len nekaj mesecev isto pot nazaj. Peljali so sedaj le njegovo truplo, ki ga je zemlja spre-|eta v svoje okrilje. Ljudstvo, ki ara je otožno spremilo na zadnji poti, se je vrnilo na svoje domov«. Cn pa je ostnl sam pod trdo težko rt:ii. Sam?
Ne. Če te zanese pot v t © dolino tn ereS pvmo gradiča Visoko, bo? videl ob mavzoleju pod so, temnozeleno smreko gospo. V sanjah gkd.n v dolino. Pred njenimi očmi s« razgrinjrt'0 pravljični časi. ki jih Je pre-bila v preteklosti. Zasliši pasje lajanje. Iz gozda stopi krepak, stasit mož v lovski obleki. na hifci-J mu visi ubijat »»jec. Vesel gfr.c-h mu zaigra na ustih. »Ivan!« Iz cozda casiili sv -j odmev. Zopet eo jo oči varale, kreokesa lovca ni ir. ga nikdar več ne bo. Je li res, da ga ni? V naročju ji lefi knfiga. Odpre in Č ta: »Svoji Jeni Frančiški, sedanji VlboSri, poklanja Emil Leon«. Cita in žita. Sence smrek r ostajajo daljše in dalfSe in le Vrhovi gričev še Sare v luči, ki Jo je postilo »aha^ajoča solnce. Hladen pozen večer je obte! dolino. Gospa tega ne vidi, vsa je vtop-Ijens v vrstice, is katerih ji seva velika, lepa taeieva du§ft.
Mavzolej v gotskem sloga hm železna vrata. na njih visi lovorfev venec. Notri le marmornata plo-^a, kjer je b zlatimi čr-ttsmi vdolbljeno: dr. Ivan Tavčar, rojen L 1851 umrl L 1923. Pred mavzolejem je kameni tn plo&ča, ki zapira pot v grobnico. V grobnici je toliko prostorov, kolikor članov Šteje fodbina. Prvi je bil k počitku poleten dr. Ivan Tavčar. Ob plo??i stoji marmornata pi-TamWa. Na njej so vdolbljeni izbrani odlomki Ii njegovih del. Na eni strani piramide jo tklesano:
»Odprfte vendar svoja srca I Spominjajte se dobe, ko je nfrfi kralj g svojo junaško vojsko lazil čez al-fcssntfko pogorje, kjer so jugoslovanski sinovi IfcmtraH od gladu in mraza. Takrat se je fodila našp. velika, jugoslovanska domovina, A prvi korak je napravila, ko so na solunski fronti srbske, s. tudi slovenske in hrvatske vrste prebile izdajalsko bolgarsko armado«.
Slov. Narod 1921.
Ka drc^ri strani stoj!:
»Toliko tapišera, da bi raj® nmrl
sredi dom?.če doline, bodisi od gladu nego na zlatem prestolu nemškega cesarja, kjer bi imel vsega na kupe«.
' Visoška kronika.
Ka tretji strani pa je vdolbljeno:
<Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sme vzeti ln narod slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne vsnhnejo.«
Cvetje v jeseni.
Mavzolej ge nI popolnoma dovršen, nameravajo r-npr sviti ali dr. Tavčarjevo soho, ali pa sliko, ki bi predstavljala moment, zajet h enega izmed njegovih del. še enkrat sem se ozrla na grob, ki hrani enega izmed naših največjih pisateljev. Potem sem se vrnila k gradu. Tu mo je sprejela silno prijazno gospa Tavčarjeva in mi je razkazala vse prostore. Pripovedovala je tudi marsikaj zanimivega o lastnikih gradu Visoko. Že v 12. in 13 stoletju je grad obstojal in kmalu pozneje ČUamo r njem že v urbarjih. Nato je prišel v roke brižinskih škofov. Od teh so ga prevzeli Kaiani. Bili so to silno močni, ponosni ljudje. V zadnjem kolenu je bilo 6 otrok, tri hčere In trije sinovi. Toda, kar je jako čudno, vsi so umrli nenaravne smrti. Tako so Kaiani izumrli in dr. Tavčar je kupil Visoko.
Najprvo je gospa razkazala refektorij, zelo veliko ebocinico. Tu je sprejel Tavčar ob svoji 70 letni« goste, ki jih je bilo silno ve-
liko. Vse pelno avtomobilov, kočij ln navadnih kolesijev je tedaj prispelo na Visoko. Refektorij je slikan s starimi freskami. Nad eno mizo Je naslikan sv. Duh, nad drugo Bog Oče in nad tretjo Kristus. Refektorij je prvotna stavba, ki so ji briiinski škofje dozidali pozneje še ostali grad. Ogledala sem gi tudi lovsko sobo. S sten mi je zijalo nasproti odprto žrelo divjega prašiča. Čudila sem se velikanski medvedovi glavi, občudovala r.agačenega volka. Na steni visijo zelo stare puške in druge lovske priprave. Dr. Tavčar je bil vnet lovec. Takega pozna preprosto ljudstvo visoko gor do Polhovgrajskih Dolomitov, kamor je hodil na divjega petelina. Skozi široka vrata smo prišli v tako-zvano »škofovo sobo«. Tako so imenovali to sobo že Kaiani in tako se imenuje še dandanes V sredi so starinski fotelji in nastavki z umetnim sadjem. Ob steni stojita dve stekleni omari V eni so pristne stare narodne noše z lepimi vzorci. Med narodnimi nošami sem opazila posebno lepo svileno ruto. V enem oglu rute je slika cesarja Maksimi-ljana. v drugem pa cesaričina. Ko sta se poročila, sta dala služinčadi v dar take rute. Kako je zašla ta ruta na Visoko, se ne ve. V drugi omari visi dolg, svilen trak. Prababica gospe Tavčarjeve je bila baje silno lepa. Živela je v dobi, ko so pri nas gospodovali Francozi. Nekoč so priredili velik ples, ki se ga je udeležila tudi ona in dobila je ta trak kot kotiljon. Na njem se še danes popolnoma razločno čitajo Vodnikovi verzi. Poleg visijo kroglice, nanizane na vrvico. Gospa je rekla, da so to smolnate kroglice, ki so služile a si dolini kot zdravilno sredstvo, kot talisman. Potovale so od hiše do hiše, in če je koga bolel vrat, oči, ušesa, so mu takoj obesili to vrvico okrog vratu. Videla sem tudi majhno, skromno razglednico, ki je ena najstarejših razglednic v naših krajih. Poslala sta jo z razstave v Londonu krčmar in krČmarica Guzelj iz Škofje Loke. Se danes stoji ta krčma iu nosi isto ime. Potovala sta v prvi polovici 19. stoletja, ko še v naših krajih ni bilo železnic. Rabila sta ta potovanje 3 mesece. Bila sta oblečena v narodno nošo in sta potovala čez Pariz, Bruselj v London. Od tam sta pisala pismo, ki ga gospa niti ljubljanski muzej nima. Datirajo iz 15.
Mi iščemo: Mi nudimo:
absolutno serijozne In sposobne zastopnike
visok mesečni zaslužek in zaščito področja
Prednost imajo:
gospodje, ki potujejo z lastnim avtom in ki so se že bavili s prodajo majhnih specijelnin strojev, kakor tudi gospodje, uvedeni kot prodajalci živilnega blaga vseh vrst
Mi smo:
svetovna tvrdka, tudi tu dobro znana in čije proizvod je prvovrsten
Obširne ponudbe pod „ Naj veča providba" na Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d. Zagreb, Zrinjevac 20.	e480 a
nah visijo poleg drugih zanimivosti tudi slike slikarja Rempfa.
Nato smo prišli v Tavčarjevo sobo. V sobi je bilo mračno, vsepovsod je vladala popol na tirina. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem stopila v sobo, kjer je pisal svoja velika, neJ^sežna dela veliki mož, eden največjih slovenskih pisateljev. Takoj pri vhodu sem opazila, da so vse stene pokrite z diplomami. Mesto Kranj ga je izvolilo častnim meščanom in mu izročilo diplomo. Sokol mu je tudi poklonil svojo in še vse polno drugih društev si je štelo v čast, izreči enemu izmed najzaslužnejših Slovencev svoje priznanje in spoštovanje. Na mizi sem videla njegove zvezke iz osnovne šole iz 1. 1859 in 1860. Pisal je zelo lepo. Rad je tudi risal. Listala sem po njegovi skicirki, kjer sem videla sliko njegovega rojstnega doma. To je skromna hiša v vasi Poljanah, dober % ure nad Visokim. Nad mizo visita sliki njegovega očeta in matere. Poleg je slika, s katere mi je zrl nasproti dražesten devojkin obraz. Gospa Tavčarjeva Je pripovedovala: »To je bilo Ivanovo dekle, ko je Se študiral na Dunaju.
Grob visošKega gospoda
in 10. stoletja. Trrrfenl so blM ▼ Parim. Zanimivo je, da je narisano CerknISko jeseni silno veliko, ker so ga smatrali za posebnost, kar je še danes. Reke tečejo vse ravno in so skoraj povsod enake širine. Dunav teče popolnoma ravno proti vzhodu in se šele na koncu svojega teka spomni, da je treba zaviti v črno morje. Toda nikar se ne posmehujmo! Čez 500 let se bo tudi našim potomcem zdelo marsikaj čudno in nerazumljivo. kar mi sedaj smatramo za popolnoma pravilno. Tu sem videla tudi pratiko iz 1. 1795. Od tega leta naprej hrani Visoko vse pratike, kar jih je izšlo. Potem so tu razne stare knjige, pisane v bohoričici, molitveniki in pesmarice. Videla sem tudi zelo staro izdajo Ezopovih basni. Na eni strani je slika basni, na drugi basen sama v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Tu je mnogo starih italijanskih knjig, kar je pa zaradi bližine italijanske meje lahko razumljivo Po Poljanski dolini teče prometna cesta, ki je nekdaj vezala Kranjsko z Italijo. Vsi last niki Visokega, to je brižinski škofje in po zneje Kaiani, so motali silno ljubiti knjigo da so se tako dolgo ohranile. Nekoliko p je temu vzrok tudi to, da so stene prevlečene z mavcem in tako niso vlažne. Zelo m> je zanimala lepa slika, ki predstavlja scen iz Dantejeve »Divine Commedie«. Naslikan; je hčerka grofa Ugolina in njen oče. Na steni visi diploma, ki je bila podeljena Wo1fgangu Hanibalu, poznejšemu brižinskemu škofu, ko je promoviral v Ljubljani na jezuitski univerzi za doktorja. L. 1717 je sezidal cerkvico sv. Volbenka nad gradom Visokim. Na ste-
Toda nisem prav nič ljubosumna, ker tedaj sem bila te* takale, in pokazala je na sosedno sliko. S slike se mi je smehljala dveletna deklica. Ko sta se namreč t dT. Tavčarjem poročila, je bila gospa stara 18, dr. Tavčar pa 36 let. Na drugi mizi je knjiga s čestitkami, ki so mu jih poslali prijatelji in znanci ob njegovi 70-letnici. Poleg je druga knjiga, ovita s črnim žalnim trakom.V njej so vezana sožalja povodom njegove smrti. Na prvi strani je Pašičevo sožalje. Posebej pa v steklu sožalje Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra. V kotu je stara pisalna miza, na njej leži gradivo, pripravljeno za drugi in tretji del visoške kronike, ki je pa žalibog ni dokončal. V pripravah za drugi del visoške kronike ga je dohitela smrt. V predalih so rokopisi obelodanjenih romanov. Poleg teh ležijo tudi dijaška dela, ki pa niso izšla.
Zraven pisalne mize stoji ob steni široka, visoka postelia z baldahinom, rotovo so jo rabili že brižinski škofie. Obrniena je proti zahodu. Tu je ležal Tavčar v svoji bolezni. Prej je spal v slovenski sobi, ki ie tik za to. Ko je bil pa bolan, si ie želel ležati v svoji sobi, zato da je lahko gledal zahajajoče solnce. Nad posteljo visi slika, ki predstavila Tavčaria na smrtni postelji. Risal ra le slikaT prof. Kooač. Na nočni omarici j ležita dve knjigi: Livius, ki ga je Tavčar silno rad čital, ln Burget »Zmisel smrtlc.
Ta knjijra ie dr. Tavčaria. ko io je čital. silno ganila, a tudi zelo potrla. Gospa mn io ie namreč, ko ie bil bolan. dala. ker ni poznala niene vsebine. Popisuie ta knjiga namreč erozoto in trpljenje bolezni raka, ki ca ia dr. Tavčar sam imel. Na steni je
obešen star, raztrgan slamnik ln trnki. Dr. Tavčar }e namreč silno rad lovil ribe v Poljanščici. A rib ni šel lovit morda kot eleganten gospod, temveč ie oblekel staro, obnošeno obleko, na glavo pa ie nataknil raztrgan slamnik. Bil ie Tavčar, kakor mnogi pisatelji, kar se tiče obleke, silno brezbrižen. Ce se mu ie ori ribolovu zadri trnek. bodisi v hlače, bodisi v suknio. ie vzel pipec in izrezal tisti košček blaga. Nekoč ie ravno lovil v svoji običaini lovski opravi, ko se je za njim oglasil orožnik: »Kdo pa smo?< Dr. Tavčar ie molčal in lovil dalje. Nato orožnik- »Od kod Pa smo?€ Dr. Tavčar: »Z Visokega!« Orožnik pa ie preplašeno vzkliknil: »Pa menda vendar niste vi tisti doktoT z Visokega Neka ženska mi ie rekla: »Pojte no pogledat, neki plašur lovi v Pol.ianščici ribe.< Plašur pomeni v poljanski govorici: rokomavh. lovski tat Seveda se le nato orožnik na vse načine opravičeval. Dr. Tavčar ie imel silno rad živali. Njegovi psi uživalo še sedai na Visokem svoj zasluženi pokoj. Eden le slep. drugega tare naduha, tretji je od starost: že ves trd. Ko ie še Tavčar žive!, so imeli na Visokem 10 psov, katerih lajanja se je vsak tujec, ki le prišel na Visoko, ustrašil. Na kostanju pred gradom le vpil udomačeni vran, po drevju pa so skakale udomačene veverice. Okoli gradu se le prosto sprehajal star poni.
Pod kostanjem, Sgar vete senčijo skoraj vso prednjo stran gradu, Pa ie sedel pogosto dr. Tavčar s svojo gospo soprogo. Četvero dečkov se le podilo po vrtu in deklica Je nabirala cvetke. Lahko razumem gospo Tavčarjevo, ki le Izjavila: »V vsem svojem življenju nisem nikdar občutila be-
de, niti nisem poznala prave bolesti, iz-vzemši bolesti ob smrti ljubljenega moža«. Od doma je bila gospa Tavčarieva premožna. in ko ie divjala po Ljubliani in drugod lakota in beda. ki jo ie povzročila svetovna voina. ie bilo Visoko in vsa Poljanska dolina nekak otočič. Seveda tudi tu niso živeli v takih razmerah kakor pred svetovno voino. Dr Tavčariu so vedno po-sebe spekli hlebček belega kruha, ki Pa ga sam ni bil posebno deležen Drobil ga ie živalim in ko ie bil pozneie zato okaran. češ, kako se težko dobi be! kruh. ie rekel: »Pustite me vendar. Bom pa tudi iaz črnega jede!.« Posloviti sem se morala od sobe. ki ie gledala krepkega in bolnega dr. Tavčarja. slišala njegov veselo doneč? smeh. a spoznala tudi zlomljenega velemoža od krute, zavratne bolezni. Tudi sedai. ko sem se poslavljala od niegove sobe. ie zahaialo solnce. kot nekdai pred leti. ko ie ležal na tej postelji, na katero se sedaj naslaniam, mož in se ie truden od trplienia pos!avlial od zlatih, zahaiajočih žarkov. Razumela sem gospo:
»Ta soba ie slišala nebroi vzdihov ln videla nešteto grenkih solza.«
Stopili smo še v slovensko sobo. Opremljena ie s starim narodnim pohištvom. Ob steni stojita dve nizki postelji in skrinia z rdečimi srci. Na mizi leži star koledar iz leta 1687. Iz tega koledaria ie črpal dr. Tavčar za Visoško kroniko Tako sem si površno ogledala vse zanimivosti Visokega. Prisrčno sem se zahvalila gospe za prijaznost in ljubeznivo razlaganie visokih zanimivosti. nato pa sem se vesela vračala po Polianski -dolini nam'" nmt? ^krf" Loki.
Vera Dostalova.
•"»■iimuiimummii--
Cvetje z gomile
kraškega poeta
letoma le umrl ▼ T omaja sa Krasa lirik SREČKO KOSOVEL. Naslednje pesmi Iz njegove zapaičkie objavljamo prvič.

Kakor drero «. *
Kakor drevo, ki m strel t boji
in tiho aredi polja stoji
trepetajoč ko vihati vihar
stojim, se majčm in gledam v požar —
stojtm tn sem sam sredi vsega sveta, duše, srca mi nihči ne pozna, tn če sredi nevihte jagned vzplamti pred strašno usodo zapiram očU
Ne govori, sestra«
N« govori, sestra, zakaj, in ne sprašuj čemu, Jas vem le to samo, da ne morem, ne morem nazaj,
In ne sprašuj čemu sredi gmajne žalostni brest ihti, ihti brez miru,
in kaj je njegova bolest,
^
Ozek je trotoar kakor siv meglen trak, po njem stopa bolan korak, pred očmi, za očmi je mrak..,
Nokturno.
Razbijam svoj beli Kras,
z muko razbijam ga, misleč na Beethovnov obraz.
Pianist sem, z železnimi rokami. Kras se lomi, zemlja krvavi, a dan se ne zdrami...
Pokoj bete ladij e iz pristana? Za žolto jadro je skril svoj obraz mornar. Kam hoče? Kaj sanja?,
Razumem. Tiho vstaja prevrat, s tipalkami žgočimi duše osvaja. — Si sredi poti? Začni od kraja! Očisti se v ognju, postani mi brati
Dežek pada v polja.
Dežek pada v polja, rahlo šepeta, tvoje pismo, draga, noče do srca.
Kadar dežek polja
ta bo ohladil,
se bom vrnil... In mogoče
tebe izgubil.
Ti pofdeš z menoj.
Ti pojdeš z menoj za vedno od teh tujih hladnih ljudi, ne jokaj, poglej, saj ni vredno, da blesk teh oči potemni.
Ti pojdeš z menoj vsa sveta, iz trnja ti rože vzcvetd, kraljica boš, iz mraka oteta — kaj, kaj bi ihtela v temd!
AH, naj se ta tempelj poruši, ki si verovala vanj, naj tiho in mirno bo v duši — poglej, tam je ocean!
ooc□□□□ajQDaacaj[xox]ca imjuuaDnamuuuuuuuiJijmmDi b
Slovenci smo občudovali 8vejka najprej v filmu, potem na odra, a sedaj ga imamo tudi v knjigi. V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit način osmeleno vse, kat nas je morilo ln mučilo pred prevratom in v svetovni vojni: militarizem. Spiceljstva vojaSko zdravniStvo, štreberstvo, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuneljantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: »Da, prav tako Je bilo L 1914 In vee čas med vo)no.<
PU8T0L0VSCINB DOBREGA VOJAKA 8VEJKA v svetovni vojni Je Izdala v Jako Učni opremi (broširana knjiga velja Din 46, vezana Din 56)
Knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
con 'juuuuLijjmuuuuu^
Ci@§i?0€Sarstv0
Stanje čevljarske obrti in trgovine
Organizacij trgovcev s čevlji kot sekcija Zveze trgovcev v Hrvat=ki in f>lavoniji, je imela povodom težke krize, v kateri se nahaja naša trgovina s čevlji, dne 22. t svojo plenarno sejo. Na tej seji se je razpravljalo vprašanje kongresa čevljarjev, ki se bo vr-K1 5., 6. in 7. junija v Beogradu.
Ta kongres inia nam^n najti pota, kako se naj odstranijo vzroki krize, v katero je zabredel ta stan. Znano je, da navajajo obrtniki - čevljarji kot slavni vzrok krize uvoz čevljev. Zato je organizacija razpravljala o tem vprašanju in sklenila predložiti javnosti sliko pravega stanja uvoza čevljev v našo državo.
UVOZ ČEVLJEV.
Po uradnih podatkih generalne direkcije carin kaže naš uvoz v zadnjih letih naslednje gibanje:
Leto 1923. Celokupni nvoz 257.126 kg v vrednosti 48,672.990 Din; od tega iz: Avstrije 115.016 kg v vred. 24,869.874 Din CeSkoskw. 65.568 „ „ w 11,641.338 „ Neroirje	45.248 „ „ „ 7,334.726 „
ostalih držav 31.294 „ „ „ 4,777.052 „ Leto 1924. Celokupni uvoz 355.594 kg v vred-i
nostl 67,297.397 Din; od tega k: Avstrije 173.562 kg v vred. 31.369.900 Dta Ceškoslov. 114.196 „ „ „ 23,858.478 „ Nemčije	29.482 „ „ „ 6,970.838 „
ostaiHh držav 38.314 „ „ „ 5,089.881 „ Leto 1925. Celokupni uvoz 421.761 kg v vrednosti 101,466.253 Din; od tega iz: Avstrije 112.158 kg v vred. 26,276.445 Din Ceškoslov. 218.060 „ „ „ 61,125.647 „ Nemčije	36.081 „ „ „ 7,779.970 „
ostalih drržav 55.462 „ „ „ 6.2S4.191 „ Leto 1926. Celokupni nvoz 495.940 kg v vrednosti 108,700.823 Din; od tega iz: CeSkoslov. 246.220 kg v vred. 63,271.407 Din Avstrije 131.604 „ „ „ 26.033.603 „ Nemčije	42.578 „ „ „ 8,457.180 „
Francije	24.389 „ „ „ 2,183.820 „
ostalih drža(v 51.749 „ „ „ 8,752.813 „ Leto 1927. Celokupni uvoz 396.823 kg v vrednosti 82,097.600 Din; od tega ii: Ceškoslov. 194.086 kg v vred. 51,290.360 Din Avstrije 125.223 „ „ „ 19,294.126 „ Francije	19.074 „ „ M 1.818 156 „
Nemčije	17.277 „ „ „ 7,723.110 „
ostalih držav 41.154 „ „ „ 1,971.848 „
Iz te uradne statistike je razvidno, da je uvoz čevljev pričel nazadovati. Leta 1926. je cnašal skupno 495.940 kg, med tem ko je v letu 1927. nazadoval za okrog 20% ter je tnašal skupno 396.823 kg. Temu nazadovanju je vzrok okolnost. da je naša država v letu 1926. uveljavila novo uvozno carinsko tarifo, ki je s svojimi nerazmerno visokimi uvoznimi carinami v veliki meri onemogočila uvoz čevljev. Zlasti je nova carinska tarifa preprečila uvoz čevljev za široke kroge konsumentov in uvoz čevljev za deco. Vpliv uvoza na čevljarsko obrt. Ugotovili smo, da je skupni uvoz čevljev v letu 1927. znašal 396.823 kg. Ce računamo, da znaša povprečna teža enesa para čevljev 650 g, tedaj pridemo do zaključka, da «mo v tem letu dejansko uvozili filft.ftOO parov Čevljev. Po izjavah uradnih obrtniških organizacij imamo v naši državi skupno okrog 200.000 čevljarjev. Ce primerjamo število uvoženih čevljev v enem letu s številom čevljarjev, pridemo do zaključka, da naš uvoz dejansko obremenjuje vsakega čevljarja skupno s tremi pari čevljev letno. Prepričani smo, da letna obremenitev vsakega čevljarja v višini treh parov čevljev ne ogroža njegove eksistence ter da morajo obrtniki vzroke krize iskati drugje. 0 potrebi in konsumn čevljev v naši državi.
V Ameriki in v vseh naprednih državah se računa konsum čevljev po številu prebivalstva letno s tremi pari čevljev na osebo. Če računamo, da znaša pri na? minimalna potreba en par čevljev na posameznega prebivalca, tedaj bi znašal konsum čevljev v naši državi — pri 13 milijonih prebivalcev — letno 13 milijonov parov čevljev.
Dejansko se v naši državi proizvaja in torej tudi konsumira letno 8.860.000 parov Čevljev. Od tetja odpade:
a)	na uvoz čevljev	610.000 parov
b)	na domačo čevljarsko Industrijo ori 300 delovnih
dneh letno'	750.000 >
c)	na čevljarje pri 200.000 čevljarjih, 250 delovnih dneh in dnevni produkciji ^
para	2,500.000 >
Skupaj torej 3,860.000 parov Mimogrede opominjamo, da je treba upoštevati dejstvo, da čevljarji povprečno ne morejo več proizvajati, kakor pol para čevljev na dan, ako se uoošteva. d a obstoja njihovo glavno zaposlenje in glavni vir dohodka v popravljanju čevljev. Letni konsum čevljev v naši državi v višini 3.860.000 parov nam torej kaže, da ie v naši državi dejansko preskrbljena s čevlji le ena četrtina prebivalstva, in da tri četrtine, t. j. preko 9 miliijonov naših državljanov hodijo bosi.
To je porazna statistika, ki nas uči: 1. da ne more biti govora o tem, da je uvoz čevljev razlog krize čevljarske obrti, ker imamo ogromno število boseea prebivalstva; 2. da so dejansko glavni razlog temu stanju dragi čevlji. Ce upoštevamo, da je glavni regulator cene blaga — torej tudi čevljev — trgovina, bo potrebno uvaževati vse razloge, ki onemogočajo trgovini, da preskrbi prebivalstvo s cenenimi čevlji.
Carinksg tarifa.
^ Uvodoma smo omenili, da je nova carinska tarifa uvedla zaščitno carino na čevlje. ki znaša 36 do 80% dejanske kupne cene. Ta ogromna carina nai omogoči eksistenco domači produkciji. Vendar je jasno, da industrija in obrt, ki proizvaja čevlje za 35 do 80% dražje kakor inozemstvo, nima pravice obstoja, ker ta zaščitna carina v prvi vrsti obremenjuje široke kroge konsumentov.
Po statistiki se nahaja naša država, kar se tiče višine uvoznih carin, na četrtem mestu. Najvišje carine imajo Rusija, Bolgarija. Grčija in potem naša država. Anglija, kot največja izvozna država z največjo čevljarsko industrijo, sploh nima uvozne zaščitne carine Ceškoslovačka, Nemčija in Avstrija se nahajajo na 14., 15. in 18. mestu tabele z minimalno uvozno zaščitno carino. Vidimo torej, da Je naša carinska politika pogrešna in da je edin njen efekt ta, da mora četrtina našega prebivalstva iti bosa I
Ne bomo se tu spuščali v popolnoma točno kritiko carinske tarife, vendar moramo ugotoviti, da je zaradi carinske tarife pri
nas oblečeno s čevlji komaj 10 do 15% de-ce. Razlog temu leži v carinski tarifi, ki je uvoz otroških čevljev onemogočila, ker se za 1 kg otroških čevljev do 17 cm dolžine plača 177 Din. Ce so ti čevlji ljukničasti tedaj se računa še dodatek 30%, tako da znaša celokupna carina 227 Din na kg ali okrog 60 do 85 Din za 1 par. Kdor hoče torej detetu kupiti čevlje, mora plačati 60 do 85 Din državi pod naslovom zaščite domače industrije.
Zaključek.
Po gornjih podatkih zaključujemo; da trgovina, ki ima dolžnost iskati čim cenejša vrela za nabavo blaga, ni v stanju, da svojo dolžnost izvrši zaradi visokih uvoznih carin Ona ni niti v stanju, da regulira cene domače produkcije napram inozemski.
Trgvina apelira tem potom na javnost v interesu konsumentov — v interesu uČu-vanja narodnega zdravja, kakor tudi v interesu razvoja solidne legalne trgovine —, da se to nevzdržno stanje, ki je nastalo zaradi carinke tarife iz 1. 1926., ukine I
Zveza trgovcev v Hrvatski In Slavoniji, sekcija trgovcev s čevlji.
Načrt novega konkurznega zakona
Nedavno smo poročali, da le bil vsem gospodarskim korporacijam v državi predložen v izjavo načrt novega konkurznega zakona, ki ga je izdelalo ministrstvo pravde. Upravni odbor Jugoslovenskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu le na svoii seji od 4. t. m poveril posebnemu odboru da prouči ta za vse gospodarske kroge Izredno važen zakonski načrt Odibor ie izdelal obširen elaborat, iz katerega posnemamo naslednje važne momente.
V Prvi vrsti se v elaboratu ugotavlja, da predloženi načrt novega enotnega konkurznega zakona nI samostojno delo. temveč ie v splošnem recepcija avstrijskega konkurznega reda iz I 1914 Zal pa pri sestavi tega zakonskega prolekta nI bila upoštevan? novela k temu konkurznemu redu od 20 II 1925 ki vsebuje na podlagi praktičnih izkušeni važne spremembe In dopolnila Predloženi načrt zakona pozna samo dve vrsti konkurzov In sicer redni konkurz in skrajšano konkurzno postopanje, dočim v načrt ni bil sprejet trgovski konkurz. Take se more po novem zakonskem načrtu razglasiti konkurz o Imovini vsakega dolžnika, ki postane plačila nezmožen, .ne glede na to če je protokoliran aH neprotokoliran trgovec. Prezadolženost more biti povod za razglasitev konkurza le pri zapuščinah In pri jurističnih osebah Ta določba le gotovo na mestu, ker prezadolženost ne more imeti vedno za posledico plačilanezmožnosti.
Po čl. 64 projekta konkurznega zakona Je za konkurzno postopanje pristojno okrožno sodišče, v katerem stanuje dolžnik odnosno, kjer Ima sedež podjetje za trgovce pa po čl 55. trgovsko sodišče Načrt zakona ne pozna predkonkurznega postopanja ki je bilo Iz nemške zakonodaje prevzeto v hrvatski konkurzni zakon. Predkonkurz ima namen obvarovati premoženie pre-zadolženca, dokler ni razglašen konkurz. V ta namen se običaino izda prepoved razlastitve ter se premoženie začasno sekvestri-ra. Po ukinjeniu prisilne poravnave izven konkurza ie ta Institucija na pravnem področju. kjer velja hrvatski konkurzni zakon bistveno pripomogla, da številne Insolvence niso končale s konkurzom. Vprašanje ie. zakaj ni bila ta Institucija vnešena v zakonski projekt, ko se ie vendar izkazalo, da je dobra. Avstrijski konkurzni red ne pozna predkonkurza iz enostavnega razloga, ker je bila istočasno z uvellavllenjem novega konkurznega reda uveljavljena tudi nared-ba o prisilni poravnavi Izven konkurza ln torej predkonkurzno postopanje nI bilo potrebno. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov predlaga v svojem elaboratu, da se čl. 70.. ki govori o otvoritvi konkurznega postopanja, ki nai bi nadomestilo odijozno prisilno poravnavo izven konkurza, ori čemer ie predvidena poravnalna kvota s 40 '/o in poravnalni rok z 18 meseci.
Elaborat jugoslovenskega društva za zaščito upnikov se tudi obširno bavi z vprašanjem avtonomije upnikov. V tem pogledu zastopa stališče, da se morajo url vsakem konkurzu v prvi vrsti upoštevati interesi upnikov, zato je tudi vprašanje upravitelja mase vprašanje zaupanja. Čl. 95 predvideva, da more biti na prvem aH enem naslednjih zborov upnikov Izvoljen upniški odbor. Namesto te fakultativne določbe, da moreio biti v upniški odbor izvoljeni same upniki, ki bivajo v kraju konkurznega sodišča. Ta določba predstavila.flagrantno kr šitev avtonomije upnikov kaitl ne more se predpostavljati, da bodo domači upniki v polni meri In s polno energijo zastopali interese vseh ostalih upnikov Izven bivališča.
Zlasti so važne določbe, ki se nanašajo na upravitelja mase in na stroške postopanja V smislu čl. 137. določa stroške konkurznega upravitelja konkurzni sodnik po zaslišanju upniškega odbora. Proti tozadevnim sklepom konkurznega sodišča ni rekurza Ta določba je nepravična, zato mora biti dovoljen rekurz na apelacijsko sodišče. Cl 138. načrta pravi, da more ministrstvo pravde potom naredbe določiti poseben tarif za konkurzne stroške. Tudi ta določba bi morala biti imperativna. Po naziranju jugoslovenskega društva za zaščito upnikov, bi moral pri določitvi konkurznih stroškov veljati princip, da znaša honorar konkurznega upravitelja gotovi odstotek realizirane mase
Elaborat se končno peča s kazenskimi določbama. s prisilno poravnavo vzpodboino pravico Itd. Poročilo konča z ugotovitvijo, da se nulno vprašanje konkurznega zakona ne da rešiti brez ureditve oredkonkurz-nega postopanja In da mora konkurzni zakon biti tako izdelan, da lahko stopi v veljavo preden se uveljavi novo civilno pravno postopanje ln Izvršno postopanje.
Rs&ite svo oa lepši kras,
svoie lase I Toda z zares zanesljivim In Preizkušenim sredstvom za lase. z ANA CILAG-pomado Čila* oomado uporabljalo že nad 50 let po vsem svetu millionl Hudi z nalbolišim uspehom In bo tudi Vam pomagala Veliki lončič Din 60.—. dvolnatl Din 90.—. K temu ootTebuiete: soecllalnl šampon za 20-kratno umlvanle las Din 25 Poštnina oosebei — Adresiraite svoio na-ročbo točno: »A UR O R A« odd 16 NOVI SAD 2eleznička 47.	12/
Avstrijski gostilničarji, kavar-narji in hotelirji obiščejo kolektivno letošnji Ljubljanski velesejem.
Lansko leto so obiskali sloven. gostilničarji, kavarnarji in hotelirji skupno graški velesejem, leitos pa nameravajo njih kolegi iz Avstrije vrniti ta obisk. Obisk organizira Zveza gostilničarskih zadrug štajerske v Gradcu in je po dosedanjih informacijah računati na več stoglavo število posetnikov.
Posetniki bodo razdeljeni v tri skupine in bodo ločeno potovali, vendar pa je njih skupni prihod v Ljubljano določen za torek
5.	junija ob 17.22 popoldne, kjer bodo slavnostno sprejeti. Z godbo bodo nato odkorakali do hotela Union, kjer je razhod. Gostje bodo v skupinah večerjali pri svojih kolegih v raznih ljubljanskih restavracijah. V sredo
6.	junija dopoldne se bo vršil skupni ogled Ljubljanskega velesejma, nato sledi kosilo v raznih restavracijah. Popoldne bo ogled Ljubljane z avtomobili, ogled raznih vinskih trgovin in kleti ter drugih zanimivosti. Zvečer poslovilna slavnost na vinskem oddelku Ljubljanskega velesejma.
Prva skupina avstrijskih gostov se bo udeležila dvodnevnega izJeta v Ljubljano; druga skupina pa bo podaljšala svoje bivanje v Sloveniji, da si ogleda Bled in druge prirodne krasote Gorenjske. Tretja skupina se bo udeležila obiska velesejma, nakar se bo v četrtek odpeljala v kosebnih vagonih čez Karlovec na Sušak, kjer se bo ukrcala na ladjo, da obišče otok Krk, Split in Šibenik.
Obisk štajerskih gostov bo zelo zanimiv in upamo,' da se bo občinstvo udeležilo sprejema ter jim bo v vsakem pogledu uslužno Potovanje po naših krajih organizira Jugoslovenska zveza za tujski promet v Ljubljani v zvezi z velesejmsko upravo.
= Uredba o odpiranju In zapiranju trgovinskih ta obrtnih obratovalnic, ne glede na to, ali ie v nJSh za-poslemo pomožno osobje aH ne, kakor tudi o delovnem času pomožnega osobja v ioti&Hh Obratovalnicah (podjetjih) od 9 t. m. Je jihlavljena v 51. številki »Uradnega fcsta« od 26. t m.
= V trgovinski register so se vpisal nastopne tvrdke: :Alojz Kolmanič. trgovina z živino v Biserjanih (srez Ljutomer); O. Jo-sek, strojno mizarstvo in trgovina s pohištvom v Celju; Alojz Mastnak, trgovina s ko-lonijalnim, špecerijskim in mešanim blagom v C<?lj,u; Ivan Zumer, trgovina z vinom ln '.ganjem na debelo v. Cerknici; Radoslav Do-•inar, trgovina z mešanim blagom na Jesenicah; Maks Lajovic, trgovina z mešanim blagom v Litiji; Ivan Jančar, trgovina z ma-terijalnim in kolonijalnim blagom v Ljubljani; Jožef Sporn, trovina z mešanim blagom v Mali vasi (pošta Ježice); I. Gabrenja, trgovina s stroji, kolesi in deli v Mariboru; Iv. Rohinc ml., trgovina z lesom in deželnimi pridelki v Medvodah; Fr. Sajovic, trgovina z mešanim blagom v Medvodah; Franc Dobrave, trgovina z vinom in žganjem v Pod-sredi; Jože Oražem ml., opekarna v Ga-meljnjih; Ivan Lah, trgovina z mešanim blagom, perutnino in vinom na debelo pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji; Vinko Ogorelec, trgovina z lesom v Škofljici; Angela Kobal, trgovina z mešanim blagom v štepanji vasi; Ladislav Novak, trgovina z mešanim blagom na Viču; Lekarna pri angelnu varihu Ph. Vir Stanko Hočevar, Vrhnika.
= V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Živinorejska zadruga v Dolenji vasi, r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Gornjem Lakošu, r. z. z n. z.; Agrarna zajednica v koloniji Pinica, občina Pinee, r. z. z n. z.; Hranilnica in posojilnica Sv. Andraž v Halozah, r. z. z n. z.; Mlekarska za-rlruga v Velikih Laščah, r. z. z o. z. v
= Občni zbor Tvornice za dušik d. d.. Ruše, se bo vršil 15. junija v Mariboru. (Kosmati dobiček 107 milijona Din napram 8.8 milijona Din v 1. 1927; predlagana dividenda 18 Din napram
17 JO Dfa buri.)
«= Občni zbori Rrvi redni otočnJ zbor nedavno ustanovljene dražbe Janfe grofe Thumskega Je-klairae na Ravnah, d. i se bo vršil 14. junija v Mariboru v pisarni dr. Jos Leskovarja; 55. redori ob5n4 zbor Stavbne družbe d. d., Beoerad-LJub-Jama, pa 27. Junija v prostorih Agrarne m industrijske banke v Beogradu (bilanca 1927, prenos družbenega sedeža).
«= Fuzija v avstrijski avtomobilski Industriji Na občnem zboru družbe Daimler-Motoren A. G. ie bila skleniena fuzija z družbama Puch-Werke A. G. in družbo Oesterreichische- Flugzeugwerke A. G.
= Produkcija umetnega bencina v Nemčiji Ob priliki občnega zbora ogromnega nemškega kemično - industrijskega podjetja I. G Farbenindustrie (barvni trust) so bili objavljeni prvi podatki o produkciji umetnega bencina iz rjavega premoga. Tozadevna tvornica podjetja v Leuni obratuje že v polnem obsegu ter bo do konca t. 1. producirala 100.000 ton umetnega bencina. V prihodnjem letu bo produkcija znašala 200.000 ton. Izvršeni so bili tudi uspeli poizkusi za produkcijo bencina iz črnega premoga
= Dobava. Dne 20 junija ob 11. uri se bo vršila pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo službene obleke, perila in obutve organom finančne kontrole za proračunsko leto 1928./29., službujočim v območju tega inšpektorata. Pogoji za licitacijo in pravilnik o oskrbovanju in nošenju službene obleke. ki je sestavni del pogojev, se dobe za ceno 17 Din med uradnimi urami v pisarni tega inšpektorata.
= Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg porilandskega cementa; do 1. junija pa glede oddaje zgradbe materijalne lope na postaji Ljubljana gl. kol. Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 31 t. m. ponudbe glede dobave jekla; do 5- ju nija pa glede dobave 2000 kg masti. Direk eija državnega rudnika v Zabukovci pri Ce lju sprejema do 5. junija ponudbe glede dobave 1 mazilne stiskalne za lokomotive (Scbmierpumpe). Direkcija državnega rudni ka v Kaknju sprejema do 11 junija ponudbe glede dobave rešet za razre,iišče. — Predmetni ogla-' so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Prodaje. Dne 11. junija se bo vršila pri upravi delavnice državnih železnic v Mari boru ofertalna licitacija glede prodaje 100^ komadov rabljenih sodov od olja; 11. junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede prodaje starega papirja. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Vojne škode v ponedeljek nazadoval dč 455 do 456 na 449 do 450, koncem tedna pa m ie astatil m višati 450—451. Tudi investicijske posojilo, Jd se Je koncem zadnjega tedna dvignilo aa 93.5 do 94, j« popustilo na 91.75—92.5. V početku tedna Je bil promet v državnih papirjih znatnejši, prod kom* a tedna pa Je bilo razpoloženje mirnejše.
Za bančne vrednote Je bilo zanimanje ve« teden precej živahno Zlasti )e Wla čvrsta Praštediona, ki se Je okrepila od 825 na 852 Posebno v petek Je bil promet v tem paplrjn znaten. Poleg Praštedione so se okrepi'« tudi delnice Poijo-delske od 16.5—17 na 18-^0, Srpske od 137—13« na 140 ta Narodne banke od 6740—6750 na 6955 denar. V ostalem so se trgovale Kreditna po 85, Jiigobanka po 86.5—87, Hipotekama po 58J io Zemaljska Sarajevo po 143.
Industrijske vrednote so bile tekom tedna vei ali manj zanemarjene. Tečaji ne kažejo bistvenih sprememb. Trgovale so se Vevče po 107, Gtit-mann po 215, Sečerana Ostjek po 505—510, Lije-vaonica po 155 ta I s is po 35—33 Slavonija J« popustila od 13 na 12, Tvornica vagonov pa s« je okrepila od 95 na 98—100. V TrboveIjsk4 ni bilo zaključkov; koncem tedna Je notkaia 532 do 537.
Položaj na naših borzah
Devizni promet na ljubljanski borzi dosegel rekordno vsoto 27.3 mlljona Din. Neenotna tendenca v Vojni škodi.
Ljubljana 27. maja.
Tudi pretekli teden Je bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo živahen. Skupni tedenslc devizni promet Je znašal 27.3 milijona dinarjev napram 20.7, 16.8, 18.8 in 19,0 milijona dinarjev v zadnjih 4 tednih Zlasti Je Ml veKk promet v devizi na Prago, ki se je dnevno trgovala v milijonskih zneskih. V tečajih posameznih deviz ni opažati bistvenih sprememb Tečaji deviz na Ber ;hn, London, Newyork ta Prago so se za maJen kost okrepili. Kakor običajno Je večino potrebe k-ila Narodna btmka. edino v devizah na Trst i® Newyork ter deloma v devizah na Budimpešto ta Berlin Je krila potrebo privatna ponudba. Med efditi so bili zaključki v Ljubljanski kreditni po i 28 ta v Trboveljski po 525.
Na ®a?rebškem efektnem fcržišfiu Je bila tendenca v Vojni škodi v zvezi z različno glasečinr se vestmi o stanju pogajanj za naše zunanje posojilo neenotna. Zaradi velikih realizacij je tečaj
Ljubljana. (Prosti promet.) DimaJ 7.9975,
Berlin 13.6075, Pariz 223.8, Praga 168.45, London 277.48, Curih 1095, Milan 299.25, Newyork
56.83.
Curih (Prosti promet.) Beograd 9.13125, Dunaj 73.02, London 25.335, Newyork 518.87, Paria 20.43, Milan 27.345, Berita 124.25, Prasga 15.3775, Bukarešta 3.2125.
Dunaj: Beograd 12.49375—12.53375, BerHn
169.74—170.24,	London 34.64375—34.74375, Milaa 37.3925—37.4925, Praga 21.0175—21.0975, Curii
136.75—137.25;	dinarja 12.41—12.47.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (25
t. m ) Tendenca na dunajskem tržišču ne kaž« nikakih sprememb Promet !e reduciran na mini mum, ker se konsum vzdržuje vsakih nabav Tudi za novo pšenico ni zanimanja. Jugosk?ve» ska pšenica Tisa se nudi po 1.88 Kč ex llei Dunaj. V turščid je razpoloženje postaJo zopei mirnejše Uradno no tirajo: pšenica : domači 42.5—43.5, madžarska Tisa 4725—47.75; ril marchfejbdska 41.75—42.25; turščdca: 37 <ft 37.5; oves: domači 38.25—38.5.
'OPISI
LOČE PRI POLJCANAH. Dne 29. t. m. M bi
vršil v Ločah velik živinski ta kTamarsJd sejem K obilni udeležbi se vabijo kupci ta prodajalci
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Deški
osnovna šola v Šmšhelu pri Novem mesti bo priredila 27 in 28. t m. razstavo deškil ročnih del in risarskih izdelkov. Občinstva vljudno vabljeno!
STRAŽIŠČE. Sokolsko društvo v StražV šču priredi dne 10. junija 1928 popoldne vei liko tombolo. Prvi dobitek spalna oprava li orehovega lesa. drugI šivalni stroj, treti moško kolo. stenska ura. vreča moke »0« zaboj mila. zabol sladkorja itd. Poleg tegi še nad 150 manjših dobitkov. Tablice same po 4 Din. Le hitro po njih!	1011
Izjava
Izjavljam, da nisem v nobeni zvezi tihotapstvom saharina v Brežicah, kar ji sodnijsko dokazano. Svarim vsakega. raz>
našati o meni neresnične vesti, ker bom brezobzirno proti vsakemu sodnijsko po« stopal,
KRANER IVAN 1013	strojevodja
Izja
_ va
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila katerikoli oseba na moj račun.
Gor. Logatec, dne 26. maja. 1928. 1009	FRANC LENASS1
Pazite na obleke
&« d veliko, veliko lahko prihranit«, te jo lute eistiti ta barvati v kemično pralnico
ANTON BOC
LJnbllaoa, Selenbnrfov« ulica C/1 -- tovarna: Vič-Glinc.
kjor je »ena najnižja io najbolj »olldna po
: izdelovanje glinastih snovi
v izmeri 70.C00 m4 (1 rr> 1 šiling), najboljšeg-mater jala, se s oos op-
jem in stroji proda Schrčttner, Piemsiat-en Tohelhari Gra-.
1896 prvi
OiDSHOBILE v popolnoma novi MM
pozor!
15 in 17 cm široke gramofonske plošče, ki igrajo delj kakor 20 cm in stane 1 cen« timeter samo 1 Din, ne dobite nikjer, a
prvovrstne plošče znamk «His Master's
Voice», «Odeon», cColumbiaa, «Poly« dor», cHomokord», «Fonotipia», dalje ameriške, francoske, plošče samo pri gra» mofonski tvrdki
A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. 6301»a
Novi Oldsmobile je bil podvržen preizkušnjim vožnjam, ki znašajo skupno ve
kot en milijon kilometrov daljave.
General Motors ie nanravila z novim Olldsmobilom voz, ki je tako prvovrsten kot Je bi! prvi OldstnoMe. izdelan L 18%.
General Motors ga nudi Javnosti, svesta si njegovih vrlin, ki temelie na podobnih preizkušnjah, katere le neštetokrat brezhibno prestal in tekom kolih le v polni meri dokazal svoje izredne kvalitete, odpornost in iakost ki so mu lastne.
Novi Oldsmobne le vaz tišine v podnem pomenu besede. Motor počiva na blazinah
iz kavčuka, vezava Je pokrita na teti način. Karoserija Je popolnoma izolirana od šasija, da se preprečijo tresljaji. Linije karoserije so istotako čisto nove. Radiator Je povsem spremenjen, konture nizke in elegantno prelivajoče se. kar dale vozu nal-odličneišo zunanjost. Cene Oldsmobila so pa še nadalie oresenečenie za vse one. ki dosedaj še niso imeli priložnosti poizkusiti ta prvovrstni voz.
OLDS
izdelek General Motors
Glavno zastopstvo:
Viktor Bohinec, Ljubljana, Dunajska
21
«JUTRO» It. 124.
Nedelja, 27. V. 192b.
Domače vesti
*	Za potresne žrtve na Bolgarskem smo po zaključku naše zbirke prejeli še naslednje prispevke: C. K. iz Ljubljane 30 Din, Valeska Koširjeva 1z Kastva 60 Din, Anton tn Marija Miklavc Iz Mozirja 100 Din, Fr švigelj z Brega pri Borovnici 100 Din, Vinko Merhar iz Dolenje vasi pri Ribnici 100 Din m A. Zorko iz Maribora 10 Din, skupaj 400 Din. »Jutrovi« čiiatelji, ki so se jim pridružile tudi nekatere organizacije s so-djalno ln slovansko čutečim vodstvom, so torej nabrali za nesrečne žrtve bolgarskih potresnih katastrof za naše razmere goto vo čas mi znesek 26.061 Din. Član našega uredništva ravnateLj g. Ras to Pustoslemšek Je ie odpotoval v Bolgarijo ln bo osebno izročil iz bratskega srca nabrani in pokloni eni znesek bolgarskim pomožnim odborom. Vsem darovalcem pa Izrekamo tem potom ponovno prav 'skreno zahvalo.
*	Kralj v Veljkovl krajini. Kakor javljajo fa Beograda, je kralj Aleksander predvčerajšnjim obiskal Mihajlovac in Kladovo ter te potem preko Jabukovce vrnil v Bukovo, kjer Je pregledal nižjo kmetijsko šolo ter samostan v Bukovu. Popoldne je odpotoval T Zaječar ter si ogledal tudi tamkajšnjo okolico.
*	Izpremembe v železniški službi. Inže-
njer Ciril Petfela, doslej šef sekcije za vzdrževanje proge v Celju, je premeščen v Ljubljano kot šef sekcije za vzdrževanje proge, glavna proga, na njegovo mesto pa pride v Celje inženjer Anton Ozvald Iz Ptuja. Nadalje sta premeščena Josip Gaberjevčič od ljubljanske direkcije državnih železnic k generalni direkciji državnih železnic v. Beogradu, Al. Trelec iz Trbovelj na glavni kolodvor v Mariboru. Trajno so upokojeni v področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Ivan Kovač, Jakob Zumer, Anton Bajec, Josip Kužel, Karel Ažek, Karel Orosman, Ivan Pesek, Josip Zupanec, Ivan Auf, Josip Križ, Anton Kofler, Ivan Verdo-nik, Karel Bitenc. Jakob Habijančič, Franc Jaroš, Filip Vodn<pivec, Franc Zupan, Alojz Feretnc, Karel MSchtig. Ivan Qrum, Franc Birk hi Franc Brandstetter.

SVILA
prekrasni najmodernejši vzorci za ipomladanske obleke po nizkih cenah. P. MAGDIC, LJUBLJANA*
Oglejte si izložbe.	123-a
*	Imenovanje v naši vojski. Za komandirja avtomobilskega odelenta Dravske dl-vizijske komande v Ljubljani je imenovan kapetan g. Vilko D. Hren iz ugledne mariborske narodne rodbine, koje člani so bili ob Izbruhu svetovne vojne v Mariboru aretirani kot veleizdajalci in so morali doige mesece preživeti kol srbski »špijo-ni« po avstrijskih ječah. Kako se jim je tam godilo, je odveč izgubljati besede. Tudi g. kapetan je moral dolge mesece pretrpeti v teh ječah ln to h razloga, ker je že t mirnem Času bil član srbske Narodne odbrane rn zvest prijatelj ni pristaš naše-ra narodnega mučenika Endlicherja. Pozdravljamo ga v naši sredini, kamor je že pred vojno tolikokrat prihajal in to skrivaj v družbi dr. Maksa Šnuderla. sedaj odvetnika v Mariboru, na tajne sestanke ln shode takratne narodne omladine. kateri le •tal na čelu naš mučenik Endlicher.
*	livar daruje zastavo voini ladji. Na otoku Hvaru je pričela akcija, da se po običaju pomorskih držav daruie zastava naši vcjn! ladji »livar«. Kakor znano, je Split daroval zastavo podmornici »Neboiša«, ši-benik pa naši podmornici »Hrabri«.
*	Odlikovanje sodnikov. S kralievim ukazom sta odlikovana dr. Aleksander Badaj, upokojeni predsednik stola sedmortce v Žagi ebu, z redom sv. Save 1. razreda ter Slavolhrb Sova, upokojeni predsednik baltskega stola v Zagrebu, z redom sv. Save t. razreda.
*	Pravilnik o delovnem časa pri poštah. Nedavno je bil objavljen pravilnik o delovnem času pošt. telegrafov in telefonov. Po novem pravilniku imajo osemurno službo ra vse panoge ob delavnikih erarne pošte in pogodbene poš-e 1. ln 2. razreda, za telegraf in telefon pa vse brzojavne postaje in telefonske centra'e. Zaključek blagajne pol
uzorčnl nlmlm
LJubljana, 2.-11. funifa 1928
600 razstavljalcev. Vsakovrstno blago. Ugoden nakup. — Specijalne razstave: automobilska, pohištvena, francoska, kmetijsko-stroina, umetniška, bigiienska. Popust na železnicah in parobrodih. Legiti-msclje se dobe v večjih denarnih zavodih, potniških uradih in po pošti tudi od vele-sejmskega uradi.	1045
ure pred potekom službe velja samo ra tiste pošte, ki poslujejo s strankami po 8 ur na dan. Državni prazniki so: Vidovdan (28. junija), narodno ujedinjenje (l. december) in rojstni dan kralja (17 decembra). V ljubljanski direkciji je >b naslednjih praznikih omejena služba od 9. do 11 ure: božični dan, Šetanji dan, vel. nedelja ta ponedeljek, ponedeljek, binkoštna nedelja in ponedeljek, Rešnje telo in Vsi sveti. Od 8. do 12. ure so v ljubljanski direkciji odprte pošte za vse panoge službe ob praznikih: novo leto, sv. Trije kralji, Marijino oznanepje, velika sobota, Vnebohod. sv. Peter in Pavel, Veliki in Mali šmaren. Brezmadežno spočetje ln sveti večer.
• Himen. Dne 24. t a se le t Zagrebu poročila gdč. Danica Uczessanekova, hčerka rudniškega ravnatelja, z g. Dušanom P11 n y -} e m, generalnim zastopnikom Strojnih tovarn ln livarn v Ljubljani. Bilo srečno!
#
v
& 1° J5,
v ^ r
A

.0
'V> o <•> *
*	Tujci na naši rlvijerL Po vesteh Iz Splita je v prvi polovici meseca maja dospelo v Split približno 1000 tujcev, največ iz Nemčije, Češkoslovaške ta Avstrije. Dosedanje deževno in razmeroma hladno vreme Je tujski promet precej oviralo. Za binkoštne praznike pričakujejo živahen tujski promet
*	Uredba o odpiranju ln zapiranju trgovinskih obratovalnic. »Uradni list* ljubljanske in marib. oblasti objavlja v včerajšnji številki uredbo o odpiranju In zapiranju trgovinski ta obrtnih obratovalnic, ne glede na to, aH Je v njih zaposleno pomožno osobje ali ne, kakor tudi o delovnem času pomožnega osobja v dotičnih obratovalnicah, podjetijh, nakar opozarjamo Interesente
*	Vprašanje zavoda sv. Jeronlma v Rima.
Rimska »Tribuna« potrjuje vest, da bo v najkrajšem času rešeno vprašanje zavoda sv. Jeronlma, ki mora v srnlsiu zahteve naše vlade preiti v upravo Jugoslovenskih svečenikov. Jugoslovenski episkopat se strinja z zahtevo naše vlade ta — kakor doznava »Tribuna« — bo tudi Vatikan odobril to stališče. S tem bo odstranjena zadnja zapreka za zaključek konkordata med Vatikanom ta Jugoslavijo.
*	Ravnteljstvo splošne bolnice ▼ Ljubljani naznanja, da sta tako bolnica za duševne bolezni na Studencu kakor tudi psihiatrični oddelek splošne bolnice v Ljubi ia-ijanl tako prenapolnjena, da je vsak sprejem bolnikov v ta dva zavoda do nadaljnjega popolnoma nemogoč.
Tvrdka
GUSTAV PUC
Vsa kleparska dela konkurenčno ln točno Izvršuje
Tržaška cesta 9. nasproti tobačne tovarne. 655(
*	Takse za zaposlenje inozemskih delavcev. Minister za socijalno politiko Je vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam razposlal uredbo o zaposlenfu inozemskih delavcev v svrho, da podajo p njej svole mnenje Uredba predvideva takse za podjetja, ki zaposlujejo inozemske delavce. V to svrho bodo izvedli kategorizacijo podjetij. V zvezi s tem bodo osnovali poseben fond, v katerega se bodo stekale takse, katere bodo določali po višini dobička, plače inozemskega delavca.
*	Kdo bo predsednik Udruženja rezervnih oficirjev? Tik pred občnim zborom Udruženja rezervnih oficirjev ta ratnikov se je razširila med člani udruženja vest, da namerava večja skupina delegatov kandidirati za predsednika središnje uprave rezervnega podpolkovnika g. Ranislava Avramo-viča, bivšega pomočnika prometnega ministrstva in bivšega predsednika nadzornega odbora središnje uprave. Baje podpirajo njegovo kandidaturo tudi merodajni krogi, ki so že siti Radosavljevlčevega paševanja Ta vest bo vzbudila med slovenskimi rezervnimi častniki splošno zadovoljstvo ln odobravanje tem bolj, ker je g. Avramovič znan kot pošten ta značajen mož, kar Je dokazal že s svojim odstopom, ker nI odobraval terorja, ki ga Izvaja g. Radosavlje-vlč nad poediniml pododbori, v prvi vrsti nad ljubljanskim. G. Avramovič je odložil mesto predsednika nadzornega odbora ta s
tem dokazal, da so mu vzvišeni cilji udruženja več, nego malenkostne osebne koristi. Ce stopi on na čelo udruženja, bo nezadovoljstva med slovenskim rezervnimi častniki takoj konec in v udruženju bodo zavladale normalne razmere.
•	Visoka starost. Na Vrhniki je t visoki starosti 96 let umrl šimen Grampovčnik, ki se Je še pod maršalom Radeckim udeležil vojne v Italiji ta je rad pripovedoval o burnih dogodkih onih davno preteklih let.
*	Ali ste že kupili tablice za tombolo ♦Društva za zgradbo društvenih domov v Ljubljani*, ki se bo vršiia v nedelio 3. junija na Kongresnem trgu popoldne ob 15. Na tablico za 2 Dta lahko zader.ete spalno sobno opravo, šivalni stroj, kolo. stensko uro, blago za obleko itd. Tablice prodajajo ljubljanske trafike.
•	V Italijo, Švico In Francllo naipravt 16. do 28. julija ekskurzijo »Gospodarski pro-cvlt« Ljubljana, Resljeva cesta 13. Prijave do 15. junija. Vsi stroški 3500 Din. 1006
•	Vlom v Poljčanah. Ob prilik! vloma, ki se Je izvršil v mojo blagajno v noči od 21. do 22. t. m., ml Je med drugimi bila ukradena tudi železna kaseta z dokumenti Glede na to, da imajo dokumenti samo za mene vrednost ln so za vsakega brezpomembni, prosim sedanjega Imetnika, da mi jih s pošto vrne In na kak drug način omogoči, da pridem zopet v njihovo posest. Zaloga piva H. Mallitscft v Poljčanah.
*	Falzlfikatorjl dvodlnarsklh novcev pod ključem. V Karlovcu }e bila te dni aretirana družba mladih ključavničarjev, ki se Je ba-vfla s falzificfraniem dvodlnarsklh novcev. Polici ia Je našla pri falzifikatorirh obliko za vlivanje ta materija! za Izdelovanje dvodlnarsklh novcev. KolikoT znano, so fal-zifikatorJI spravili doslej v promet okoli 400 ponarejenih novcev, večinoma v Zagrebu.
♦	Pri drž. protezn! delavnici v Ljubljani
se odda mesto pogodbenega tehničnega vodje z mesečno nagrado 1000 Dta. Prednost Imajo taženjerjl. k! so vešč! fzdelova-.t}u vseh vrst protez in ortopedskih prlpo močkov. Prošnje naj se v!ože do 2. junija pri velikem županu ljubljanske oblasti.
*	Rogaška Slatina, najboll renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca. ledvic ta ieter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
Obleke, plašče, bluze
priznano finega okusa, kupite ugodno
P. MAGDIC, LJUBLJANA.
■ Oglejte si izložbe.	123
*	Tatvine na deželi. V noči na sredo je
bilo vlomljeno v trgovino Franceta Pušav-ca v Lahovčah. Ukradenih je bilo več Je-stvin, sukanca in drugih predmetov v vrednosti 600 Din. Tatvino je najbrže izvršil cigan Ivan Held, ki se potepa po tamoš-njem okraju. V njegovi družbi se nahaja tudi okrog 22 letna ciganka, ki nosi s seboj približno 4 leta starega otroka in mačko. — 15 letni Lojze Kolar je služil nekai časa pri Ivanu Alterbacherju v Breznem. Dne 16. t. m. pa je neznano kam izginil, preje pa ukradel svojemu delodajalcu več paTOv čevljev. — Drzen vlom je bil Izvršen dne 16. t. m. v gostilno Rudolfa Orthaberja v MaTenbergu. Neznani svedrovec si je nabral velike množine cigaret, jestvin ter drugih stvari. G. Orthaber le oškodovan za okroglo 1300 Din.
*	Električni tok ga Je ubil V št. Ilja v Slovenskih goricah Je v torek zhitraj električni tok ubil sobnega slikarja Josipa Breznika. Ko Je namreč slika! strop, je zaradi nepazljivosti prišel v stik z elektrovodotr-rer ostal na mestu mrtev Zapušča ženo ta dva nepreskrbljena otroka.
*	Pri srčnih boleznih, poapnjenju žil, nag-nenju h krvavitvi možgan ta kapi povzroča naravna grenčica »Franz ložef« brez vsakega napenjanja lahek stol. Znanstvene preiskave na klinikah za krvne bolezni so dognale,-da »Franca Jožef«-grenčica posebno starejšim ljudem 'zborno služi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Mercedes-Benz Je prejel na mednarodni avtomobilski razstavi v Wiesbadnu 30 lepotnih nagrad, med temi 11 prvih. Na wiesbadenski tekmi Je sijajno zmagal baron von VVentzel na Mercedesu v svoji kategoriji. Na strasburškl avtomobilski razstavi Je tvoril Mercedes višek zanimanja In Poincarč se je izrazil tam zelo pohvalno o vozovih znamke «Mercedes» Wentzei Je vozil kakor vedno na pnevmatikah oCnti. ki so jih uporabljali večinoma tudi ostal! zmagovalci.	1010
*	Dražba lova občine Kropa. Dne 5. junija t. I. ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri sreskem poglavarstvu v Radovljici dražba občinskega iova občine Krope. Lovišče samo Je priznano eno najlepših in obenem tudi naiboljših na Gorenjskem ter oblljuje na vsakovrstni divjačini. Posebno pripravno je za lov na divje koze. Na to dražbo se opozarjajo vsi ljubitelji lovskega športa, ki naj ne zamude ugodne prilike. — Županstvo.	1001
*	Krasne nove razglednice tn albume Bleda Je založila knjisanu Hočevar na Bledu, Zdraviliški park, in jih priporoča posetnikom Bleda. Za prodajalce so po 60 Din 100 komadov.	1012
*	Z Bleda. Bled oživlja, praznično se je odel ta pričakuje goste. Novi gospodar »Zdraviliškega doma« ga je popolnoma re-noviral ta dal posebno notranjim prostorom nekdanji sijaj. Največja čistoča ta red vlada v nekdaj zanemarjenih prostorih. Prvovrstna kuhinja 'n izbrana vina bodo zadovoljila najbolj razvajene goste. Kvintet ljubljanskih umetnikov-godbenikov bo skrbel za zabavo mladine. Tudi sobe ta stanovanja se dobe. Glej inseraL	1000
Sokol Šiška priredi
t <hnaraaii g. Kreaarja ki »»predstavo »Mali lord«, dramo v 7. dejam^h. Začetek dane« in jutri ob 6. io pol 9. rvečer Cisti dobiček Je namenjen za ponesrečene Bolgare po potresu.	1005
*	Prostovoljno gasilno društvo v Stožicah vabi na veliko vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo 3. junija na vrtu ge. Iv. Pečni-kove (pri Urbančku).	995
*	Gospodu dr. Vlad. Brezovnika, specija-Ilstn za kirurgijo, Beograd, Miloša Velikog 17. — 22 let sem trpel na revmatizmu, ki ga nisem mogel izlečitl niti s termalnimi kurami, niti z raznimi zdravili. Šele vaše zdravilo me Je v 6 tednih popolnoma Izie-čllo, za kar sem vam dolžan najiskrenejšo zahvalo ta vas bom vsakomur naj topleje priporočal. Z odličnim spoštovanjem Josip Jošt, referent gen. dir. drž. žel., Beograd 1002
*	Obleko kemično čisti, barva ta plisira ter lika tovarna Jos. Relch.
*	Weka, Maribor št 9. nudi največjo Izbiro linoleja ln preprog. Zahtevajte oferte.
*	Epohalna Iznajdba na pelin zdravljenja bolezni in rasti las. 2e stoletia je človeštvo mišljenja, ako ovenejo lasne korenine, da so propadli s tem tudi lasje sami. Resni in smiselni poskusi, ki bi temeljili na znanosti, so ostali doslej popolnoma neznani. Današnja modema kemila produci-ra neprestano nove Izume, ki s popolno sigurnostjo zdravijo bolezni, katere so doslej smatrali za neozdravljive. Neprecenljiv uspeh znanstvenega napredka je nedavno r promet dovedeno Friedlerjevo sredstvo za pospeševanje rasti las <Gam-ma«. To sredstvo je med desetimi tisoči <čudežnih sredstev* edino, ki le uvedeno v promet na podlagi pravega znanstvenega ta zdravniškega poskuševania po 600 s popolnim uspehom zdravniško kontroliranih poskusih. Razen pospeševania rasti las zdravi Gamma s popolno sigurnostjo In v najkrajSem času vse bolezni las kakor prhljavost (pltlriasis), izpadanie las (alo-pecla), lasna Iišavost (seborrhoea). katere bolezni odstranjuje že po trikratni do štirikratni uporabi. Njegovo nedosegljivo učinkovanje se kaže v tem. da razkraja okoli lasnih korenin zbrane roževinaste žlezne plasti, s tem oprosti lastne korenine pritiska in jih ponovno vzposobi za življenje. Pogrešno je bilo dosedanie zatrjevanje, da so izumrle lasne korenine, v resnici pa so bile korenine samo ovirane v razvoju svoje življenske funkciie Iz zgornjega Je Jasno razviden epohalen pomen Friederjevega sredstva za lase Gamma. Važnemu faktorju jugoslovenske zdravniško - kemične industrije, tvrdki Koli ar ln Gabrič v Subotici je uspelo, da ie dobila generalno zastopstvo, odnosno Postajo za napolnjevanje tega predmeta, kar Je ne-nadkriljivega pomena za vso državo SHS.
071
e
perilo in nogavice dobite naj ceneje v trgovini
1 Tomšič, L ubljana
Sv. Petra cesta 38. 6509a
*	Izpuščaji na obrazu, mozolji, ogrel (Mitesser) itd. so često posledica nečiste krvi. Zato naj očisti, kdor hoče Imeti resnično lepo polt, svoje telo, kri in kožo potom 6 do 12tedenske kure z naravnim zdravilnim čajem »Planinka«. Le tako si ohrani kožo mlado in svežo. Zahtevajte samo pravi »Planinka« Saj, ki se ne prodaja odprto, temveč v plombiranih paketih po 20 Dta z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubriana.	993
*	Višek trajnih kodro^ po sistemu »Reali-stic« ta »Rušo« po dosedaj najboljših uspehih negovanja las z oljem. Priporoča: Salon Dobaj, I. salon za trajne kodre v Sloveniji, Maribor, Gosposka ulica 38. 1015
Fledlerjevo patentirano sredstvo za pospes Sevanje rasti las
Gamma
je obenem najboljše sredstvo proti izpa* danju las, prhljaju in krhkosti las. Daje življenjsko sposobnost oslabelim lasem in tvori puh v krepke lase. Uporaba je eno« stavna ter se že po prvih poskusih izkaže kot jako potrebna. Zdravniško preiskana in priporočena Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako tam ne dobite, obrnite
se edino na GENERALNO ZASTOPSTVO za SHS: drogerija *NADA», Kolar t Gabrič, Subotica, telefon st. 637.
Ako prenese vodo, prenese tudi Lux
Iz Ljubljane
u— Naši <MaIi oglasi«. Počenši s prt* hodnjim tednom bo naš ljubljanski inserat-ni oddelek (Prešernova ulica 4) posloval ob delavnikih nepretrgoma od 7. ure zjutraj pa do 18. ure zvečer, izvzemši sobote in dneve pred prazniki, ko traiajo poslovne ure nepretrgoma od 7. do 14. S to preuredbo poslovnih ur hočemo ustreči zlasti onim interesentom za »Male oglase*, ki v času dosedanjih poslovnih ur ne utegnejo posečati naš inseratni oddelek. Od sedaj naprej bo mogoče med sedmo in osmo uro zjutraj ter med dvanajsto in štirinajsto uro dobivati potrebne informacije radi »Malih oglasov* tudi onim. ki so v drugih dnevnih urah poslovno zadržani. »Jutrovi* »Mali oglasi* so postali tako važna informativna in socialna ustanova zlasti v življenju našega malega človeka, da smo baš z ozirom nanj razširili in preuredili poslovne ure našega inseratnega oddelka.
Zo pol-1 no se3i o
bo izbira damskih toalet pri tvrdkf 94	FRAN LUKIC
v Stritarjevi ulici, uprav tako sijaj« na, kakor je bila za spomladanska
u— Promenadni koncert muzike dravske divizijske oblasti bo. ako bo vreme ugodno, v <Zvezdi» danes ob 11. uri.
u— Izredni občni zbor društva drž. policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani se bo vršil dne 8. in 9. junija 1928 in sicer obakrat ob 18. v šolski sobi, Subiceva ulica 5/III z dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. volitev novega odbora.
1007
u— Društvo »Soča* naznania svojim članom in prijateljem, da priredi običajni letni izlet prihodnjo nedeljo 3. junija k Sv. Jakobu ob Savi. Podrobnosti izleta bomo priobčili pravočasno. Obenem obveščamo, da se bo vršil izlet v Maribor ob zadostnem številu udeležencev v nedelio 8. julija t. 1. Kdor se namerava udeležiti tega izleta, naj se zanesljivo javi do 25 Junija pri tovarišu Ivančiču, Dunajska cesta 7, ali pa pri društvenem blagajniku tov. J. Sfiligoju, Gledališka ul. 7/111. Društvo bo nato preskrbelo polovično vožnio po železnici. Prosimo tedaj točno in oolnoštevil-no. — Odbor.
u— Ljudski kino v prostorih kina Ideal predvaja danes in preko binkoštnih praznikov znameniti velefilm »Grbavec notre-damski*. posnet po slovitem romanu francoskega pisatelja V Hugoa. Glavno vlogo grbavca predstavlja v tem veledelu slavni Lon Chaney, umetnik svetovnega slovesa. Film se zaradi ogromne dolžine predvaja v dveh delih in sicer danes in Vutri prvi del, na binkoštni ponedeljek in torek drugi del. Predstave danes in jutri ob 15.. pol 17„ 18., poi 20. in 21. Izvrstni spored bo nedvomno vzbudil pri občinstvu mnogo zanimanja.
u— Strelska družina v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem nagrad, ki so bile dne 19. in 20. t. m. izročene pri strelskem tekmovanju najboljšim strelcem Darovale so naslednje tvrdke-Ljubljanski oblačilni bazar Frece-Medica. Grobelnik, Skaberne, A. Krisper. urair Kra-pež, Frisch, Sanitas, Agnola. Breznik-Fritsch, Kolman. Berko, Klein. Sevčik, Stopica in I. C. Mayer. Posebno se zahvalju-iemo za naidražio nagrado (vrednost 1000 Din) Ljubljanskemu oblačilnemu bazarju Frece-Medica. Vsi darovalci so t velikodušnimi in krasnimi darili pokazali pravo razumevanje za strelski pokret, za kar jim izteka odbor ponovno zahvalo — Odbor.
u— Zobni atelje dentista Ferdinanda Palovca. Kongresni trg 14, ne sprejema od 1 do 30. Junija.	969
Svetovnoznani najboljši motocikfi
8merfkansk» EXCEt.S!OR and HENDERSON 2 in 4 cil nderskS 11 angleSki zmagovalni A J S. 1 in 2 ciHn-
razsvetljava deljena od vžiganja, zavore na prednjem kolesu, retour	de'tki.
tek<>m itd. _	II	6567»
Vsi modeli 1928 promptno dobavliivi. V kvaliteti in nizki nabavni ceni brezkonkurenčni!
20. ma a 1928 zmaga g. V. J*km« iS a no na A. J S. motacik«u t or k . na di ka»l;cu Cernc marec pri Zagrebu
Interesenti se vab jo na ogled biez obllga k nakupu!	Ugodne plačilne olajšave!	Zahte ajte brezplačno ponudbe in kataloge!
Generalne* zastopstvo: O. ŽUŽEK, L ubl ena, Tavčarjeva ulica 11
»JUTRO« It 12*.
Din
Oin 23'— platneni
Ljnbljana, Krekov trg. M O I K A
•— EkapedlciJa na Mont Everest Opo-sarjamo občtactvo oa zanimivo ki poučno predavanj«, katero priredi ZKD v prostorih cMtnesa kina Matice. Film, posnet po Mvodttfa ceografskega Instituta v Londo-tm, sam prikazuje ▼ krasnih slikah fijaait-•ko borbo človeštva za zavoievanje naj-vlljeca vrha na »vetu. Izvrstni suored >e bo predvajal ob poučni razlagi z. proi. Rada PavW5a na binkoštno nedeiio ki ponedeljek, vsakokrat ob 11. dopoldne.
Otrorjen! planinski domovL SPD na-■aanja, da so za Binkoštl otvorjene in odabovane naslednje koče osrednjega odbora: Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča vrt Golice, Aljažev dom v Vratih, Erjavčev« Jcoča na Vršiču, Staničeva koča (samo za praznike), Malnerleva koča Jn Orožnova koča pod Črno prstjo. Krekova koča na Ratitovcu, Koča na Kamniškem •edin, Cojzo-va koča na KokrSkem sedlu. Koča aa VeWd Planini ta Dom v Kamniški Bistrici Vse te koče bodo ostale odprte tod po praznikih vso sezik>: izvzeta Je Stantčeva koča pod Triglavom.
Vabilo oa učni tečaj za raznovrstno •reženj« na »Plaff« Svalnem strohi, ki ga priredi tvrdlka Ign. Vok, Ljubljana od 29. t m dali« pri g. Oblaku, Tržaška c. 17, Vič-Gftnce. tn ne pri »Pošti«, kot Je bilo prvotno JavlJeno. Priporočamo ceni. občinstvu, da te tega koristnega pouka mnogoštevilno udeleži.
LMtelil Krajšo tercno.
kateri m J« poprej točil v restavraciji ■Ljubljanski dvor« po 40 Dira •• sedaj toči prt Mlkliču nasproti glavnega kolodvora po 34 Dtn Refoiko hi Chianti po 40 Din bter, kakor tudi vsa druga tuzemska samo pristna in najboljša vina v Ljubljani, po najnižji ceni.	6548«a
o— Ukradeno bi najdeno motorno kolo. Fobotjskhn agentom se je posrečilo izvohati mlado tatinsko družbioo. ki ti Je ho-Mt preskrbeti več motornih koles, da Jo popil« na njih v 6uji svet. Mladiči so obiskali najprej Grgurevičevo mehanično delavnico v Gledališki Stolbi. odkoder so odnesli različne dele demontlranega motornega kolesa. Tatvina je bila pravočasno odkrita. Upati je, da Jim bo spričo kazni, id čaka mlade tatiče, prešlo vsako veselie do nadaljnjih sltčnih avantur.
«— V Gledališki allcl Je bH na novi •tavfei okraden ridar Alojz Fraz. Med delom mu Je nekdo izmaknil iz hlačnega žepa Ustnico, v kateri Je ime! 880 Din gotovine. Kot osumljenec je bfl zaslišan neki Joso Muhamcdovič, ki se mu pa kraja nI mogla dokazati.
o— Vlomilci v vagone pod ključem. Železniška policija ta organi policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru so že dali časa opažali sumljivo kretanle raznih molkih na kolodvoru in po raznih stranskih tirfh odcrog skladišč. Te dni se Je posrečilo agentom spraviti na varno kar tri take postopače, ki so te preživljali v glavnem r rtomi v rame vagone. So to 20 letni France Kačnik, doma te Slovenjega Gradca. 24 letni Avgust Tavčar lz LJubljane Jn bi v* Mapec Ivan Borštnar. Kradli so Iz Vagonov vse, kar so lahko odnesli, ter so prodajah ukradeno robo do mestu. Prenočevali so urmoviči najrajši v široah v Otepanji vasi, podnevi pa so se Dotikali do mestu.
Drobna policijska kronika. Od petka ■a soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina mleka. 1 tatvina gotovine, 3 prestopki kaljenia nočnega miru, 1 prettopek poikodbe tuje lastnine. 1 telesna poškodba, 1 prestopek vmešavanja v »tožbo stražnika, 1 prestopek obrtnega reda, I prestopka prekoračenja policijske Br*. 1 prestopek beračenja, 1 orestopek prevozniškega reda ta 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij la bflo te-vršenth 6, ta tlcer: 4 zaradi demonstracij bi vmešavanja v strežniško službo ta 2 zaradi tatvine.
«— Knhurno-vzgojno nego otroka v privatni hiši bo predočila našemu občinstvu poeebna točk« na programu <Pomladan-skega slavja* Atene. Prvi potav naše uniformirane negovalke za dom In ulico po domačem modelu. Opozarjamo na poseben flanefc g. dr. Dragaša, šef-zdravnika Zavo-
Birmanske oblekce
»vflene, etamJn, popelin v veliki Izberi ter vseh velikostih že od Din 90 naprej kuoite edino le pri tvrdki BRL1HAR & VELEP1Č Ljubljana, Mestni trg 13. — Oglejte s? Izložbe! — v
knnadno kopališče 3«* do 38* C DOLENJSKE TOPLICE {Toplice pri Novem poatak 5w»la-TopMce dolenjske ieles-omirtrnio jfauroo revmatraem, »evralgije ■). bwk« bolezni, oetvelost itd. Vsaka h« ftvTai-i ia pomlajuk. Uspehe tega la aftoletk stareci zdravljenja ne doseže noben« dmn teraoUa- — V predarzort Ktatmo znižane oena — 30 dni s vsem pavšaltic .'it") Dm. Se-ad maja do oktobra Znte?rr6n* [»pusti, restavracija	Zahtev »•;«■ r»ros!»?kte.
da za socialno-higlJ ensko zaščito dece, ld bo Izšei v teb dneh v naših dnevnikih. 1017 a— Vodstva po razstavi Ivane Kobilč«-ve. Za binkoštee praznike bo priredij g. Ivan Zorman vodstvo v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo ta v ponedeljek obakrat ob 11. uri dopoldne. Vabimo k obisku razstave, ki se bo nepreklicno zaprla v petek.
n— Pazite! Dne 17„ v primeru slabega vremena pa 24. junija bo na Strelišču pod Rožnikom velika ljudska veselica. Bogat spored.	9S1
u— Ljubljanska čebelarska podružnica ponovno opozarja slavno občinstvo ta ljubitelje medenih sladkosti na čebelarsko prireditev, ki se bo vršila dne 3. junija t. 1. v hotelu ^Tivoli*.	1016
u— Krasne obleke In bluze dobite najceneje ▼ trgovini Tomšič. Sv. Petra c. 38.
" Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. Kristoflč - Bučar, Stari trg.
Iz Maribora
a— Krvav konec mlajske veselice. Po
mnogih slovenskih krajih Je prastar običaj, da fantje meseca maja postavljajo visoka okrašena drevesa, tako zvane mlaje, ter pri tem vneto tekmujejo med seboj. Postavljanje mlaja se navadno zveže z naglo Improviziranimi veselicami, kjer se seveda dosti pije. Tako so v nedeljo na Plit-vičkem vrhu pri Gornji Radgoni postavljali mlaj ter so se k tej slovesnosti zbrali tudi fantje lz sosednje vasi. Po mlaju Je bilo precej pijače, zaradi pijače prepira in končno krvav pretep, ki je končal tako, da Je neki Ravtarjev fant ustrelil nekega Antona Kranjca, ki Je takoj Izdihnil DrugI fantje pa so planili po storilčevem bratu ter ga z noži tako obdelali, da bo težko ostal pri življenju.
a— Enoletni zasebni trgovski tečaji v Mariboru. Od ministrstva trgovine dovoljeni tečaj Ant. Rud. Legat se začne 3. septembra t 1. ta traja 10 mesecev. Trgovski tečaj bo obsegal tele predmete: enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovska korespondenca, trgovska in menična znanost, blagozna-nost, trgovsko zemljepisje, stenografija, strojepisje, lepopisje, slovenščina, srbohrvaščina in nemščina. Italijanščina bo neobvezen predmet. Pogoji za sprejem: Dovršeno 15. starostno leto, dokončana dva razreda sr ali mešč. šole ali sličnega zavoda. Poučevale bodo le usposobiienostne učne moči. Ravnatelj In lastnik zavoda Je g. Ant. Rud. Legat, trgovec v Mariboru, ki Je že fmel svoj čas trgovski tečaj v Maribo-m. Sklepni izpiti se bodo vršili ob prisotnosti zastopnika ministrstva trgovine in učencem se bodo dala spričevala. 997 a— Za vožnjo z aeroplanom na mitingu v MaTiboru so bile Izžrebane naslednic vstopnice: serija A 7, 101, 836. 672, 1003. 2638. 2643. 2845, 2311. 4133. 4596. 4695. serija B 109, 301, 517, 989, 1333, 1435. 1751 in

•997} »arija C 54. 3534, 4178 ta 4W7j serija
D 124. 537, 891, 769, 977, 978. hneiitjtf tsb vstopnic naj te javijo ob 9. doc. pri vodstvu mitinga na letališču, kjer dobe nakaznice za brezplačno vožnjo.
a— Ne pozabite otrok! Iz Maribora pošiljajo ie dve leti šolsko deco na po&tnice k morju. To dobrodelno akcijo tU sprožila Slovensko žensko društvo in Pomladek Rde čega križa. L. 1926. to pošiljali otroke, ta sicer dečke v Jelšo na otoku Hvaru, deklice pa n« Krk. Drugo leto Je bila kolonija že večja in so deklice tokrat ostale ropet na Rricu, dočim so dečki prišli v Kaštel-Luk-ŠJč. Pri Potni adku Rdečega krila v Mariboru te prijavlja toliko staršev. Id prosijo, naj bi njihovi otroci bih deležni srečnib tednov ob morju, soincu ta zdravtu, da bi zadostovalo komaj 10 kolonij, če bi »e hotelo ustreči vsem željam. Lansko leto Je bila kolonija zaradi tega večja, ker Je naklonila mestna občina izdatno podporo, letos pa se o tem še nI odločevalo in Je torej vse odvisno od prihodkov Pomladika Rdečega križa. Včeraj, danes in Jutri se prodajajo po mestu srečke tombole tega društva ta se ob tej priliki opozarjajo vse, naj se spomnijo najsrčnejše želje svojih otrok. Od izida te tombole, ld ima zelo lepe dobitke, je odvisno, ali se bo naša deca zopet veselila ob morju ali ne.
a— Aero-mlting. Vsem, ki si bodo ie dopoldne ogledavali letala, start ln pristanek onih srečnih, katerim je žreb odločil brezplačno vožnjo, sporočamo, da je uprava mitinga pripravila dobro preskrbljene bifeje. Vsi imajo tedaj najlepšo priložnost odpočiti se opoldne v gozdičkih Te^na.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden Je posvečen proslav^ Albrehta Durerja.. Njegovo umetnost bo tolmačil na podlagi ski optični h slik umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. Strzygovski z Dunaja. Prvo predavanje bo v torek, drugo pa v petek, vedao ob 8. zvečer.
<8
s
S?
£>
nogavice
Hrani
6537a
novootvorjena! Dobra hrana in pijača. Vrt m kegljišče' Sprejemajo se abo-nenti Trgovski potnik' znaten popust.
za dame in gospode
Velika izbira! Prvovrstne kvalitete!
L. PUTAN, Celje
a— Preselitev. Vljudno naznanjam, da se 1. junija preselim iz dosedanjih prostorov v poleg stoječo hišo Gosposke ulice 38. Priporoča se: Salon Dobaj, lastnik česalnega salona za gospodične ln dame. Maribor, Gosposka ulica 38.	1014
a— Iz tajne seje občinskega sveta. Na tajni seji občinskega sveta so se razdelila naslednja dela: Pri gradbi hiše za šoferja mestnega avtobusnega podjetja dobi tvrd« ka Kiffmann vsa stavbna in tesarska dela. Pri regulaciji potoka v Melju so dodelje« na betonska dela tvrdki Pickl, mizarska mizarju Koterju. lončarska tvrdki Heričko, kanalizacijo v Melju pa bodo izvršile tvrd* ke inž. Jelen, inž. Šlajmar er Accetto in drug. Vsa ta dela morajo biti izvršena do 1. novembra. Prostor v tako zvani Park« kavarni se pa bo razdelil takole: V stancx vanjske prostore pridejo inženjerji, ki bo« do izdelovali nove mestne načrte, a kavar» niški prostori se bodo dali v najem potom razpisa. Lastniku Grajske kleti se je po dolgoletnih prošnjah dovolila postavitev restavracijskega vrta na Trgu Svobode.
a— Za letalski dan ie vladalo že včeraj veliko zanimanje. Ko so prispeli okrog pol 3. ure popoldne prvi letalci, je nasrtalo po ulicah živahno vrvenje, še več živahnosti je bilo po 4. uri, ko 90 pluli nad mestom naenkrat štirje aeroplani. Ljudje so se kar trgali za listke o mitingu, ki so bili vrženi iz letal.
Ifremensko fioroč lo
Meteorološki «a»ort » lijjnhtnni 26. maja 1928.	Višms barometra	r,
Kraj
Čas
opazovanja
Ljublino« Maribor . Zagret- , . Beograd • Sarajevo , Skoplle . . Dubrovnik Split . . .
3 23
S a
S v
f*
■iniei vetra in brzina v Tietrib
a w o —
u
Padavine
Vrsti
7.

640
63-6
764-4 752 7
63 2 6 -9
765-4
64-3
13 8 9
14 14 16 12 12
6: 100 95 75 66 58 6^ 99
S 3 NW 1 W 3 mirno mirno mirno NE 2 ENE 1
lo
10 7 10
2
3
4
dež dež megla del
del
t mir 4v i are
151
Solnce vzhaja ob 4.21, zahaja ob 9.33, lu na vzhaja ob 11.15, zahaja ob 1.19. Dane« ie hila v LniMiam 'emper i'ura 15.1 C, najvišja, 5.3 C najnižja.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremenljivo, nazbrže nekoliko dežja temperatura od 10 do 17 stopinj, morje mirno.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Vremenski položaj se izpreminja zelo počasi, tako da niti za drugi binkoštni praznik niso ugodni.
Tudi v tem tednu se vreme v bistvu ni spremenilo. To ne velja le za nas, marveč prav tako za, lahko te reče, vso ostalo Ev« ropo.
Kakor v prejšnjem tednu je tudi sedaj še obvladoval evropski kontinent nizek zračni tlak, dočim je bil pritisk nad At< lantskim oceanom relativno višji Nizek zračni tlak pa ni tvoril enotne večja de» presije, marveč več manjših depresijskih vrtincev, ki so se prav počasi premikali v splošno od zapada proti vzhodu ter pre« vajali slabo vreme t seboj. Zato je oetala spremenljivost ves čas velika; komaj je bilo deževno območje ene depresije pri kraju, je že nastopila nova ter po kratkem toplejšem in lepšem presledku zagnala zo» pet dež in hlad. Po mnogih krajih so de« presije nastopale že v poletni obliki to je z nevihtami ta nalivi ter točo, ki pa vendarle doslej še niso ravzele večjega obsega niti hujše silovitosti
Hlad je v vsej Evropi precejšen, povpreč
no povsod pod normalo, vendar na tevero« zapadu izdatnejši nego na vzhodu. Seve« rozapadna polovica Evropo je imela ves teden precej nižjo temperaturo nego vzhod na in južnovzhodna, ker je v splošno sre» dišče depresijakega območja bilo nad sred« njo Evropo in je nad zapadno Evropo pre» vladovala severna struja. dovajajoč hlad severnega Atlantskega oceana, nad vzhod« no Evropo pa se je na splošno držal zrač« ni tok od juga ter dovajal zračne plasti z višjo temperaturo daleč na ruski %ver. Zato je imela n. pr celo južna Francija isto ali celo nižjo temperaturo nego Rusi« ja okrog Ljeningrada, srednja ta južna Ru« sija pa celo višjo nego Italija. Prav tako je bilo srednze Podunavje z Balkanskim polotokom toplejše nego nemška srednja Evropa, dežja pa seveda ni manjkalo ni« kjer. Hlad, ki je konCem tedna zavel tudi čez naše kraje, pa ipak še ne kaže na iz» boljšanje vremena.
Sokol
Na Tabor!
Za &Aoit>o )• poletna dofca trn km* na-nopor. kjer M draitva kinufceio, v kobSco ao »ukrttifa tvojim t»leaaov*zoimn natosun. Redna telovadb« v	k potfnfatdai dobi mora dati
vsem oddelkom Milk« jrvelbaaosti, da dru&cvo lahko Uroki hrrootli pokalt uspete svojega «i-•tenMtf&M«a dek Nedvomno kvm telovadba oliva dete v tctovaxknd ter da resnim telovadcem impuk xa dovrtenoat v tevedtoi k ia »trum-no nastopanj«, kar k v vzcofeKtn mrnku vaefa vpoitevaada vredno. 2tva0oo vrveote zavkda pd pripravah v tetovadnici k aa tetovadišču, Id pritegne tudi aetelovade&e članstvo k teteoziv-nerou dek, zakaj prt fcmrifa nastopit >c trebi tudi sodekrvaak ostalega članstva, ki ima s pripravami dovoi] dek k owdoo«t fekaoati svod« orcaaaačtve talente. Javni nastopi to torej nekai društven praznik, pooos vsakega so&okkega društva, U resno po&noj« svoj »okokki cilj. Slabotna društva za aervocno pričakujejo, delovna pa zrejo z upora zmage k veseleč se uspehov vanj.
Sokol 1. oa Taborna bo tone! prvo nedeljo po binkoStih, daa 3. Joaila, tvo) praznile Javne telovadbe. Vsi društveni odseki so ie zaiposleai s pripravami za ta dan, ki bo vnovič poka&ai, da Je Sakod I vsestransko delaven k v krepkem razmahu. Pri jmvni telovadbi nastopijo vsi oddelki po trikrat, tako da bo vedEbanJe vsestransko m zato tmdH zanimivo Po Jarvoi telovadbi bo na telovadišču sokokska zabava z domačo godbo k plesom, v primeru hladnega vremema a£ dežja se bo zabavni del vršil v v .se* prostorih Sokol-skega doma na Taboru. Ako bd neugodno vreme preprečilo že popoldanski nastop, se v-rii vsa prireditev na Tek*vo dne 7. junij«.
Sokol&ke prireditve na Taboru so vedno aa dobrem gksu. zato pričakujemo, da bo tudi prihodnja Javna telovadba imela dober obisk ki popoten uspeh, četudi Je ta dan silno zaseden t raznimi prireditvami. Prireditveni odsek, ki tona v oskrbi zabavni del vzporeda, k poskrbel za dobro postrežbo po nizkih cenah, vsako odiranje le izključeno. Podrobni spored priobčimo v prihodnjih dneh.
Nedelja, 27. V. J 921
Kjii je trajal vaja t kiji, ki ao ae Aofcra
posrečile, kar ivedoči dobre pripravo — Da ima Ljubljanski Sokol tudi telo dobre vzorne vrste, »mo videli pri naslednji točki ko je izvajala vrsta članov, samib kandidatom za olimpijsko vrsto svoje težke raje aa drogu zelo lepo. Tudi članice so oa bradlji u»-pešno pokazale kaj morajo ovladati, ako naj nastopijo na olimpijskih igrah v Amsterdamu. Vrsta moškega naraščaja je zelo režba-la na krogih — Po tej točki je sledilo rajanje ženskega naraščaja, ki je bilo zelo ljubko izvedeno, nakar »o izvajali člani in članice jubilejne proste vaje brata Viurnika iz leta 1913. ob priliki 50-letnega obstoja drušrtva. Ta točka je bila ena najleo&ib in je pokazala krasoto prostih vaj v polni meri. — Končno je završil lepo uspeli program moSki naraščaj, ki je izvajal v treh karejih znano dr. Murnikovo telovadno skladbo >Marseljeza< na godbo francoske himne. Izvedba je bila brezhibna, lepe uravnana.
Ljubljanski Sokol je s svojo letošnjo prireditvijo lahko zadovoljen, ijaj je pokazal kakovostno in po številu, da vestno vrši rvo-jo nalogo pod vodstvom gvojih pminjakov in ostalih vodnikov. Z svojim nastopom t nedeljo si je sigurno pomnili itevilo svojih prijateljev, kar Je samo na korist «okot ;?ki stvari Sokolstvo dela brez velikih besed, delo pa mora roditi samo pozitivne «a-dove. Zdravo I
Sokoisko bratstvo
Za ^adujoče brate v mostarsk« inpd k So-Bobtvo v našr državi nabralo doslej v gotovem denarju 139.319 Dhn, vrhu tega so posamezna *c~
kolska drušitva poslala 6883 kg živil m semenja. Zbirka se nadaljuje. Bratje in sestre, oziroma sakolslca društva, ki še niso mč prispevali v omiljen Je bede gtadnjočifc bratov ta sester v Imenovani lupi, nad pošljejo prispevke direktno bratu Cedu Miliču, starosti sokoiske ž upe v Mostairu. BTat Milič je razdeli! doSle bratske darove v srezih MostaT, Nevesinje, Gačko, Stolac in B1-leča. Bil k 40 dna na poti, da Je obhodil vse te kraje in po prarvioi k potrebi deli pomoč. Ves ta čas ni srečaj nikogar, ki bi obiskal te siromake k nevoUirike. Vse vasi v teb sreznh ne poznajo drugega gosta oego žandarja, finančnika in — eksekutorja- Kakšno Je stanje tega ubogega naroda, dokazuje žalostno dejstvo, da se človek hrani s travo, a itvind poftliadaj« kostanj, ki mu pa morajo prej ožgaiti ostre igle, da Jo očuvajo krvavitve. — Za brate Bo!'gare »Junake«, ki so bili prizadeti od potresa, k naše Sokolstvo <k> skd nabralo že okrog 10.000 Din. Tudi ta zbirka se nadaJjude- Društva k poedimai nakazujejo prispevke Sarvezu, da Jih ta skupino odpošlje v Sofijo. — Ta gola dejstva so najlepši dokaz, kako pojmuje Sokolstvo načelo sotkolskega bratstva in kako to načelo izvaja v resničnem življenju. V teh materijel-nih pomožnih sredstvih leži še veliko več monuline moči, ker so te bratske darove nabraK največ siromaSni pripadnika $>okoliške organizacije, kakršnih imamo v Sokolstvu v veliki večini Ti sami vedo, kad ie beda, zato pritrgavajo sebi, da pomagajo še bednejšim.
Uspeh nedeljske lavne telovadbe Ljubljanskega Sokola se vidi v moralnem pogledu v tem, da se Je takoj prihodnjega dne prijavilo zj sprejem v društvo več novih članov. Naj še novi pridejo za temi!
Jubilejna javna telovadba Ljubljanskega Sokola
Letos mine f® let, odkar je bilo iz daljnega severa prenešeno sokoisko seme na slovanski jug. Ljubljanski Sokol, matica vsega jugoslovanskega Sokolstva namerava proslaviti svojo 65-Ietnico z javno lelovadbo, slavnostnim zborovanjem in akademijo. Prvi del začrtanega programa, javno telovadbo je izvršil pretpklo nedeljo. Na letnem telo-vadišču se le zbralo vkljub grozečemu dežju toliko občinstva, da lahko upravičeno trdimo, da zanimanje za 9okolske prireditve nikakor ne pada. Sloves prireditev tega društva je bil vedno dober, zato tudi lep obisk. Sokoisko članstvo vseh ljubljanskih društev in drugo našemu gibanju naklonjeno občinstvo se je rado odzvalo vabilu jubilarja. Med odliČniki. ki so posetili prireditev smo opazili najstarejSega Sokola br Grasellija. nadalje zastopnika divizijskega komandanta, g. kap. Koprivca. komandanta 40 pp. polkovnika Koraisa. zastopnika vel. župana g. vi. svet. dr. Andrejko. starosto JSS br. Ganzla. župana br. dr. Puca, predsednika viš. dež. sodišča g. dr. Rogino, direktorja železnic ing. Kneževina, finanSneca delegata g. dr. Rupnika, zdrav, referenta g. dr. Maverja. konzula CSR g. dr. Resla. zastopnika ljubljanske župe br. Jnvanea, staroste ljubljanskih društev, sokolske novinarje. k1 so im^li ta dan svoje zborovanje. Tehniško je bil savez zastopan po svojem načelniku br. dr. Miimikn in naFelnicI s. Jugovi.
Spored je otvorila ženska deca (82 deklic) s prostimi vajami, nakar je sledilo vežbanje moške dece (56 dečkov) tudi s prostimi vajami, določenimi za skopljanski pokrajinski zlet. Izvedba je bila prav dobra, kar je kvl-tiralo občinstvo z velikim odobravanjem. Sledil je strumen nastop moškega naraščaja s prostimi vajami, ki so vsestransko dobro izpadle in znova potrdile, da Sokolstvo lahko pričakuje od svojega pravilno vzgojenega naraščaja ie mnogo uspehov Naraščajnl-kov je nastopilo 48. K orodni telovadbi Je nastopilo troje članskih, dvoje ženskih, troje naraščajniških in tri vrste ženskega naraščaja na vseh mogočih orodjih ter deca k igTam. tako da je nastala hipoma zelo pestra slika na telovadišču Sam nisi vedel, kam bi poeledal. V splošnem ie bila izvedba neprelahkih vaj povsod prav dobra. Za-divil nas Je sopet moški naraščaj na irogu. flanska vrsta n» konju itd. — Ženski nara-
Izvleček iz večernih programov
titRLlM 1484 m 4 Kw) FkAJ^KMJKT (428 m 4 ki) LAN<iKNBFKO (468 m 25 kw) STUTTOART (379 m 1 kw) PkAUA (349 tr 5 kw) LONI>ON (DA VFN FRY Ib04 m 26 kw) ZAORFB (310 m «.7 kw). BRNO (441 m 3 kw) DAVFNTRY (402 m 12 kw). VARŠAVA (111! m 10 kw). TOCKHOl V ' v' 'T a t A ir*i rr 30 kw).
Nedelja, 27. maja. BERLIN 20.S0 Odlomki i* oper faz o-pere*.
(Orkester ln »olisti). FRAN K F L'RT 19.3» >: Koncert nabožne giaaba. (Sopran in orkester). 20.30 Binkoštni koncert (»ofaaO trn •*» kestor).
LANGENBERO 20.15 Koncert - L Vo* bach: Alt Heidelborg. simi pesnitev —
2. Spohr: Violinski koncert. — E. Gold-mark: Kmečka svatba. — 4. Llezt. Po-loneza v E-duru. — 5. Rubinstertn: Val-se caprice. — 6. Schubert: Tri vojaške koračnice-
STUTTGART 20.15: Komorna jrtaaba. — 1. Schubert: Iz godalnega tria v B-dura.
—	2. Mozart: Divertimento v Es-duru, za violino, violo in čelo.
21.15: >Pod cvetočo lipoc; veseloigra t petjem v 3 dejanjih. PRAGA 18: Pevski koncert (Odlomki b oper).
19: Prenos Smetanove opere >Dalibor«, iz nar. gledališča v Pragi LONDON 21.05: Koncert. — 1. Rossrnl: »Viljem Telk, uvertura. — 2. Rossini: Ii opere »Seviijski brivec«. — 8. Verdi: >Rigoletto<. — 4. Chopin Saraaatei Nocturno v Es-duru. — 6. P«*mi za sopran. — 6. Molly: Griegovc skladb«. ZAGREB 20: Prenos opere iz nar. giedaiiMa v Zagrebu.
BUDIMPEŠTA 19.15; PreDO« operete. —
koncert ciganske kapele BRNO 19: Prenos opere iz nar. gledališča v
Pragi. — Vojaška godba. RIM 21.10: Intrurnenialen koncert. DUNAJ 18: Koncert komorne giaabs.
19.45: »Nazaj v dekliško <1obo<. Veselo igra v 3 dejanjih. — Godba z« pl?*. VARŠAVA 20.30: Orkestralen in klavirski koncert. — 1. Mozart. Simfonija M. 11.— 2. Bach: Chacomie za klavir. — 8. Mea-delsaohnove skladbe. — 4. Ponchielii: Baiet
iz opere »Gioconda< STOCKHOLM 1915: Prenos »imi. pesnitve »Alt Heidelbergt iz G6tetK>rga. 20.45: Pevski koncert moškega zbora. — Koncert mornariške godbe.
Ponedeljek, 28. majA BERLIN 20: Prenos Verdijeve opere >Rigo-
letto«, iz dri. opere v Berlinu. FRANKFURT 19.30: Mandoline in lutne. —
1.	Oscheit- Ciganski tabor _ 2. Kčler -Bela: Uvertura. — z. Gossek: Gavota.
_ 4. Verdi. Iz opere »Trubadur* - 5.
Suppč: Poet in kmet. — 6. Eil&nder: Argentinska serenada. — 7 Ritter Slika rože. — 8. VVeber: »Carostrelect. 20.30: Mešan večer. (Solisti, orkester itd).
LANGENP.ERG 20: Veseloigra »Pri belem
koniičku« STUTTGART 18.45: Pevski koncert.
20: Koncert filharmoničriega orkestra. _ 1. Mozart: »Čarobna piščal«; uvertura, koncertna arija za sopran. — koračnica. — 2 Rossini: Iz oper »Seviijski brivec« in »Kradljiva sraka« — 5. Verdi: »Trubadur< _ 6. Liszt: »Kristus«. PRAGA 20.30: Pevski in violinski koncert LONDON 19 45: Zabaven večer. — Pevski koncert.
21.50. Vojaška godba. — 1. Koračnica.
_ 2. Pesmi za sopran. — 8 Ketelbej:
»Chal Romano«. — 4. Pesmi ta baa. — 5. Sullivauove skladbe. — 6 Pesmi za sopran. — 7. Herbert; Serenada — 8. Kling: Klavirski duet — 9. Pesmi za bas. — 10. Koračnica, ZAGREB 20.35: Koncert arij in pesmL BRNO 19.50: Dvorakov® komorne »kladba za kvartet.
20 30: Prenos koncerta i* Prag«. BUDIMPEŠTA 10: Prenos Mozartove opera »Figa rova svatba«, iz kr. opere v Budimpešti.
RIM 21 15: Mešan večer. (Glasba recitacije, igra).
DUNAJ 18: Komorna glasba. — 1. Schmidt: kvintet za podala in klavir. — 1 Cbnr-pentier: Arija iz >Luize< — 8- Tri Fnin-kensteincfve pesmi 20.30: Prenos koncerta Iz Prage. VARŠAVA 20.30: Prenoe koncerta iz Prage.
—	1 Smetana: »Tajnost«, uvertura. —
2.	Smetana; »Vragova stena«: arija. — 8. Suk: Fantaziia v G-mohi za violino l orkestrom _ 4. Novak: Dva f«*ška plesa za veliki orkester. — 5. Dvorak: Simr fonija št. 4.
AVTOMOBILI, MODELI 1928 DOSPELI
limuzin« in odprti — neprekosljJvo elegantna oblika — močni motorji modeli 1928 —specrjelno rgrajenl za najslabše in hribovite ceste — največja ekonomija — 12, 30, 35 HP 4 ciiiinderski, 30 HP 6 cllimderski 2, 4 in 6 sedežni osebm, tovorni in avtobusi — nizka nabavna cena. — Pred nakupom si oglejte te modele. — Plačilne olajšave. —
Interesenti se vabijo na poizkusno vožnio.
Gaaeraluo zastopstvo: 0. Znžeb, L nfcljana, Tavčarjeva nlica U
Začetki našega letalstva
Nekaj spominov ob današnjem letalskem mitingu v Mariboru
Odkar je Bieriot preletel Rokavski preliv in je Pegoud 1. 1909. v Pragi kazal svojo letalsko umetnost, se je tudi pri nas dvignilo zanimanje za avijati-ko. Dobili smo celo prvo knjigo o zra-koplovstvu, ki jo je napisal prof. J. Župančič in jo je izdala »Slov. šoL matica«.
L. 1910. prinašajo naši listi že stalna poročila o letalskih uspehih. V »Jutru« z dne 27. okto. 1910. čitamo v »Malem listku« pod naslovom »Avijatika« nekak pregled dotedanjih poskusov. V Pragi, ki je kazala največ zanimanja za novi šport sta letala tiste dni z velikim uspehom Sablatnig (Zablatnik) im Kante. Znani češki letalec Kaspar je kazal svojo letalsko umetnost v Cernovicah, kjer je imel smolo, da je padel in se neznatno poškodoval, dočim se je letalo razbilo. Z Dunaja je letel »Parcival« v Budimpešto, ipa se je moral pri Rabi vsled nasprotnega vetra vrniti in je srečno pristal na Dunaju. V Berlinu je
»Jutro« piše: »Letalni poskusi v Zagrebu so se obnesli naravnost imenitno in sedaj se bodo vršili letalni poskusi še v Beogradu, v Sofiji, Carigradu in
Bukarešti«
»Jutro«, ki je bilo tedaj »srbofilski list«, je bilo ponosno na to, da bo goriški Slovenec naš prvi jugoslovenski letalec, ki bo nesel svoj izum na Balkan. »Res je.« — pravi — »da je imel Merčep glede sestave aparata svoje nazore, a Rusjan je skonstruiral aparat po svoje. In kar je glavmo: Rusjan je s tem aparatom letel.« Njegov stroj je bil enoploščnik, podoben Bleriotovemu letalu. Kovinski deli so bili iz aluminija. Dne 10. januarja poroča »Jutro«, da je Rusjan dosegel rekord v zaletu na daljavo: Bieriot je rabil 30 m, Rusjanov aparat se je dvignil že po 28 metrih. Nadaljne načrte, poskuse in uspehe Rusjanove bi se dalo zasledovati iz zagrebškega časopisja. V Rusjanovi borbi z Merčepom leži skrita tragika
Ljubljanski avion »Ljubljana«
vzletel »Hildebrand« Vozil se je proti severu in je padel v morje. Ob tem časni je delal naš rojak Bloudek prve poskuse v Plznu. »Jutro« poroča, da je skonstruiral v družbi z nekim češkim tovarišem zrakoplov, s katerim je napravil nekaj posrečenih poskusov. O Bloudku se je takrat pri nas že mnogo govorilo. Rodom je bil iz Idrije. Njegovi načrti so vzbujali med njegovimi tovariši veliko pozornost. Istočasno poroča »Jutro«, da se Rusjan v Zagrebu pripravlja za svoj polet. Rusjanovo trne je imelo takrat v naši javnosti že dober zvok. Mož je bil Goričan. Goriški porčevalec >Jutra« je stalno poročal o njegovih poskusih, ki jih je delal ob nedeljah v okolici Gorice. Aparat je napravil sam.
V Trstu se je pripravljal na letalsko •karijero Zupančič, ki je tudi sam skonstruiral aparat in pozneje poskušal svoje zmožnosti pri Sodražici. Tako so leta 1910. od vseh strani prihajala poročila, da se tudi mladi Slovenci poizkušajo v avijafki. Največje nade je vzbujal Rusjan, ki je med tem že zaipustil Gorico in se v Zagrebu pripravljal za polet na Balkan.
Ljubljana do takrat še ni videla letalca. Poročevalec »Jutra« zaključuje svoje podatke s tem, da smo videli doslej deteti le neko štorkljo nad Trnovem in pa Chavezov pofet čez Alpe v — kinu.
Dne 3. novembra piše »Jutro« zopet o novih letalskih uspehih. V Franciji so baje našli doslej neznano Rousseaujevo
našega prvega letaka. Za pravoslavne božične praznike je bil naznanjen letalni poskus v Beogradu. Srbsko časopisje je mnogo pisalo o tem. Na sv. Štefana dan ob 11. je prišel Rusjan na letališče živahno pozdravljen od množice. Vreme je bilo vetrovno in znanci so mu prigovarjali, naj polet odloži. Rusjan pa je dobre volje sedel v aparat in se dvignil pred očmi začudene množice. Letel je nad beograjsko trdnjavo in nad njo dvakrat zavil v loku. Naenkrat pa je množica prestrašeno vzkliknila. Letalu se je odtrgalo krilo, slišalo se je, kako je nekaj počilo, in aparat je padel z velike višine na obzidje beograjske trdnjave in ob zidovih navzdol. Prvi je prihitel k Rusjanu vojak, ki je stal tam na straži. Rusjan je ležal v nezavesti: iz ust in ušes mu je lila kri Potegnili so ga izpod aparata, zavili v vojaški plašč nekega narednika in ga odnesli v bolnico; med potjo pa je iz-
Letalo med občinstvom
deTo z naslovom »Novi Dedalus«, ki je bilo napisano ok. i 1742. Veliki mislec Rousseau govori tam o grškem mojstru Dedalu in njegovem sinu Ikaru, k.i je prvi skušal vzleteti k solncu na ta način, da si je napravil iz perja peruti. Tudi Leonardo da Vinci je sestavljal svoj letalni aparat. Rousseau misli, da bi se dalo »po zraku plavati«, kakor plava riba ali človek v vodi, vendar je Še dvomil, da bi človeku to uspelo. 50 tet pozneje je že plaval nad Francijo prvi balon.
Dne 10. novembra prinaša »Jutro« zopet podlistek o avijatiki. »Smrt avi-atikov« se glasi naslov. Našteva žrtve, fci jih Je to leto zahtevalo zrakoplov-stvo. Kronika letalskih nezgod je leta J908. zaznamovala 1 smrtni primer, leta 1909. že 4. a 1. 1910. do oktobra že 24 smrtnih primerov. Iz tega se je dalo sklepati, da bo človeštvo kaj drago plačalo svod polet k solncu in da bodo letalci najbrže obupal^nad svojim delom.
A niso obupali. Število poletov fn tn-di uspehov se je množilo. Zagrebški listi so mnogo porčali o Rusjanovlh poskusih. Ker Rusjan ni imel sredstev za svoie načrte, je stopil v zvezo z zagrebškim Srbom Merčepom, ki se je ■tudi ukvarjal s sestavo novega letalnega aparata. Dne 5. januarja 1. 1911. je prineslo »Jutro« Rusianovo in Merče-povo sliko, kar je bilo v tedanjem našem časopisju nekaj posebnega. »Jutro« je hotelo opozoriti našo širšo javnost na nadebudnega slovenskega letalca še posebno zato, ker so v Zagrebu glavne zasluge za uspeh pripisovali Merčepu.
sto žaluje. Cela beograjska posadka je v polni opremi izkazala čast prvemu ju-goslovenskemu zrakoplovcu. Pred krsto je šla vojaška godba in oddelek pehote. Vojaštvo je delalo špalir po ulicah. Kralj Peter je izrazil Rusjanovi družini sožalje. Princ Jurij je položil na njegov grob venec s slovensko im srbsko trobojnico. Častniki so nesli njegovo krsto iz bolnice na voz...«
»Slavenski jug« je izdal poseben razglas za občinstvo. Na grobu je govoril pisatelj Branislav Nušič. Listi so obširno pisali o pomenu Rusjanovega poleta in njegove smrti. Častniški zbor je sklenil postaviti Rusjanu spomenik na grobu in na kraju nesreče. Srbski tr- j govci so se jim pridružili in začelo se je takoj zbirati.
Sedaj je vprašanje: ali se je ohranil Rusjanov grob, ali je zaznamovan, aH se je kje v naši aviatiki ohranilo njegovo ime? Ce ne, se nam zdi primerno in potrebno, da mu na ta ali oni način ohranimo spomin... Bil je naš prvi letalec in med svojimi sodobniki ne najzadnji. Njegovi uspehi so bili za tedanji čas že tako veliki, da bi bil po svoji balkanski turneji dosegel med svetovnimi letalci znano ime ...
Ljubljana se je nadejala, da se vrne
Rusjan z zmago ovenčan domov in da takrat tudi nji pokaže svoje mlade sile, da bi tudi ona, videla, kako ljudie po zraku letajo. Namestu njega je pri. šel v tem letu neki Letiš iz Pule, ki je zbiral denar za svoj polet, a se je izkazalo, da je ta mož bolj zračni inženjer
nego letalec. Potegnil }e Ljubljančane prav pošteno, tako da so postali ne-zaupni do »letalcev« te vrste. L. 1912. so poročali tržaški listi o uspehih mladega avijatika Vidmarja. Bil je rodom Tržačan in — po našem mnenju — slovenske krvi, dasi se je štel za Italijana. V začetku junija t. L je naznanil Vidmar svoj polet v Ljubljani. Vsled Letisove potegavščine Ljubljančani niso posebno verjeli. Toda 12. junija se je Vidmar pojavil v Ljubljani in njegov aparat je stal v skladišču »Balkana«, da si ga je mogel vsak ogledati. Zanimanje za polet je na ta način vzraslo in »Jutro« je dne 16. junija na nedeljo z velikimi črkami naznanjalo, da se vrši polet ob 5. pop. na vojaškem vežba-lišču. Vstopnice so se prodajale po hišah in trafikah, vendar je večina Ljubljančanov brez njih odhitela deloma na Grad, deloma na vežbališče. da se prepriča, ali bo Vidmar res letel. »Jutro« poroča z dne 17. junija, da se je zbralo na vežbališču do 10.000 ljudi, med njimi župan ljubljanski dr. Iv. Tavčar in zastopniki vlade. Dan je bil lep. Vidmar je bil še mlad dečko, majhne postave, na zunaj preprost tržaški fant. Njegov aparat je bil majhen, enoploščnik. Sedel je vanj, nekaj ljudi je držalo letalo, da se je propeler razvil in — Vidmar je zletel. Obkrožil je štirikrat vežbališče, ostal 10 min. v zraku in zopet mirno pristal. Tako je Ljubljana videla prvega letajočega človeka. Vidmar se je dvigniil drugič, plaval proti mestu, za-krožil nad Gradom in se zotpet vrnil. Polet je trajaj 20 minut; zrakoplovec je dosegel precejšnjo višino. Publika je ploskala, župan je Vidmarju čestital. Polet je bil končan. Kronika beleži, da se je polet končal s 1000 K deficita, ker je publika kupila tako malo vstopnic. Vidmar je ostal še par dni v Ljubljani, potem se je vrnil v Trst.
To so bili prvi začetki letalstva na Slovenskem. Gotovo bi se dali izpopolniti še z natančnejšimi podatki, kar stori morebiti kdo drugi.
11«
teklo in marmor
se težko čisti. — V ta namen sluzi najbolje a da ne zapušča prask
Schicht mov Ominol
Grehi v seziji divjih petelinov
Spomladanska lovska seziia. petelinja spada gotovo med naileDŠe. Tisti prav hudi petelinarii kremžiio obraze že kmalu po Svečnici in uživajo sami sebe z oponašanjem petelinie.c;a klepanja. Kakor hitro pa pride niih čas, stopijo že v ranih urah na noge in ne mirujejo prej, dokler ne ugasnejo gozdnemu
Dne 11. Jan. je poročalo »Jutro«: »Radi tragične smrti slovenskega zra-koplovca Rusjana se je ovilo celo mesto v žalost. Črne zastave vihrajo po Beogradu in vse povprašuje po rodu in domu simpatičnega mladega avijatika. Sočutje je tem večje, ker je Rusjan sin toliko ljubljenega in cenjenega slovenskega naroda.«
»Jutro« poroča o njegovem pogrebu sledeče:
»Pogreb je bil veličasten. Vršil se je na stroške beograjske občine. Vse me-
trubadurju luči življenja. Nekateri se zadovoljijo z enim. toliko da iim ostane spomin na lepo spomladansko iutro. Te diči zelena veiica za klobukom. Takoj za njimi pridejo na vrsto tako zvani re-kordavzarji, ljudje, ki so moistri v številkah in ki bi najrajši vse Dostrelili, samo da bi se lahko pobahali. koliko življenja so uničili. To so pravi lovski grešniki. Spoznaš jih nailažie do veliki podrepnici, ki jo nosijo na klobuku kakor polomljeno perut voineea aeropla-na. Poleg teh dveh vrst strastnih pete-linarjev pa imamo še takšne, ki bi se kaj radi postavili z divjim petelinom, a jim ni do prezgodnega vstaiania. Rajši sedijo pri taroku, pri ainsu. oraznijo ča-še ali pa spijo v odločilnih urah spanje pravičnega. Da, če bi šla Dostelia ž njimi v gozd. bi že hodili tudi na netelina!
Med takšne lovce spada n. Dr. gospod Cene z Gorenjskega. Vso noč ie taroki-ral v lovski koči. ko Da .ie prišel čas, je odšel spat. Naročil ie svojemu ooklicne-mu lovcu, naj gre in mu orinese petelina na posteljo. Pri tem pa mu ie strogo zabičil, da ne sme pod nobenim oogojem izdati, kdo je bil Dravi strelec. Seveda, ker Dride vsak greh ob koncu konca na dan, je prišel tudi ta. Cene ie namreč pozabil, da bi dal svojeza lovca zdravniško preiskati, in tako ie SDregledal, da nima Drave lovske žilice. Cene se je
drugi dan res postavljal s petelinom, pripovedoval je cel roman, kako ga je ustreli'!. Ampak na koncu ga je izdal posestnik sosednega lovišča, ki je trdil, da je bil petelin na njegovem ozemlju doma. Tako se je moral Cene spo-vedati, kajti drugače bi moral hočeš nočeš v »Lahovco«.
Čudno se je godilo nekim lovcem na Dolenjskem, ki so med oeteliniim lovom zaspali, doma pa pripovedovali cele dogodke. Doživeli so jih v — sanjah, ki jih je spočela preveč zaužita sladka kapljica dolenjska.
Ali ste že slišali o mojstrskem činu znanega Nimroda »Arka Fiks« iz prijetne Dolenjske? Tam kier ie doma. pride na pet lovcev en petelin, a kljub temu ostane vsako leto živ in se bo moral revež preseliti v večna lovišča zaradi starosti. Tako ie naš znanec z veseljem sprejel povabilo nekega prijatelja z Gorenjske, v čigar lovišču je ba-ie toliko petelinov kakor na vaseh domačih. Ker se pa tudi divji petelini med seboj bojujejo, je menil doleniski Nim-rod. da ne bodo vsi istočasno Deli. Lepo po vrsti, kakor pri domačih mašah; naj-prvo mašuje eden ootem Dride drugi. Sklenil ie, da ne Dojde na Drve. na tiste nervozne, ki ne morejo SDati in rogovi-liio že na vse zgodaj. Privoščil si bo pevca iz poznejše skupine. Prebudilo ga je zlato jutranje solnce in se ie poča-
cej dober psiholog in je že večkrat videl take nesrečneže, se mu je približal in ga dobrohotno nagovoril. Kljub temu, da ga ie gost grdo gledal. Počasi se je
si odpravil na lov. Ampak to oot se je uračunal in tako jo primahal ves potrt v lepo Poljansko dolino, kier io je precej nevoljen mahnil v gostilno. Gostilničar. precej prijazen mož. ki ie tudi pre-

POKUŠAJTE VASU SRECU!^
KUPITE ILI POSTOM poručite vašu sretnu srečku
£SR'"S BRISTOt*-
WmW PROD. SREČAKA DRŽAV. K LASNE LUTRIJE ^»^NOVI-SAD.ŽEUEZNIČKA27fELEFON25.96. ZA NOVO VUČENJE.CEhAZA SVAKU KLASU/<«=25.-/2=
=50:yrl00TDIHTRAŽITE:PLANiUPUTE SALJEMO EEZPLATN0
razvil pogovor in iz pogovora kupčija, ki je Nimroda tako udobrovoliila, da ni ugovarjal niti precej obilnemu računu. Cemu neki? Saj je imel divjega petelina, s katerim se bo doma lahko poba-hal in ki ga bo spominjal na lepi pred-spomladanski večer, na prijetno prekrokano noč in na žalostno dopoldne, ki se je na koncu konca vendarle dobro izteklo.
Ali kakor sem že omenil, noben greh ni tako skrit, da ne bi postal nekoč očit. V Ljubljani, kamor prihajajo petelinarji s plenom skoraj vsak dan. ea niso prav posebno obraitali. Tu na tam ga ie ošvrknilo kako zavistno oko. a vse premalo za našega Nimroda. ki bi naira ši zakričal, češ: »Pa ga ti Dokazi, če ga imaš!« Vse drugače ie bilo v domačem kraju, kjer so se natekli vsi nriiatelji in znanci okoli niega. da bi občudovali redki plen. In občudovali so ea tako dobro, da ie našel eden izmed navzočih Nimrodov, ko ie hotel strokovnjaško ugotoviti, kam ie netelina zadelo, med njegovim orecej dolgim vratnim Derjem skrito... žimnato zanko ...
Nu, ker sem že omenil tri vrste Dete-linarjev, naj izdam še četrto vrsto, De-telinarje in Detelinarice (ali »kokoške« in tudi »Dutice«), ki občutiio morda bolj petelinje razpoloženje nego pa petelinji lov. Tudi zanje ie pomladna lovska se-zija zelo pripravna. Neka taka družba, ki je v letošnji petelinji dobi nriredila izlet na Dolenjsko, je pravila, da je baje slišala divje peteline, ki sn peli nekako podobno kot domači. Ker nisem bil zraven, rajši molčim. Ali Bog daj, da bi se tudi pri teh lovcih in lovkah kasneje ne razkrili kakšni grehi iz petelinje seziie!	Hošar.
Kopališče
na reki Vag v Karpatih. CSR. Vulk. žvepl. močvirni vrelci tz globine 1000 m (67° C), z brezprimernimi uspehi ori zdravljenju Revme — Ishiasa — Protina — Eksudatov. Idealno bivanje v hotelih, ki so direktno zvezani s kopalnicami:
Therma-Palace Ia Pro Patria ITa, po-čenši od Kč 45. Krasen park. obalne in solnčne kopeli, zabave vsake vrste.
Poiasnila tudi glede zdravlienja v hiši: L. Schreiber, Zagreb, Akademički trg l/JI.
»JUTRO. K IX
10
Nedelj*, V. y. 19*.
Kulturni pregled
Ljubljanska dram« ii 1
Z i 3 s t ©k ob sa Nedelj*. 71. maja ob 15. SnegoKSca. Otroška predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 28. maja ob 20. Stlhnondski iu-pan. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska opera
Nedelja, 27. naj« ob 16. Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Izven.
Ponedeljek. 28. tnala ofc 15.: Mignon. Ljnd-ska predstava po zniianih cenah. Izven ob pol 20.: Knftginja čardaia. ooereta. Premij erski abonma.
Mariborsko gledališče Nedelja, 27. maja ob 20.: »Dobri rojak Švejk«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat.
Ponedeljek. 28. mala ob 20.: »Lepa pustolovščina«. Kuponi. Znižane cene. Zad-
Josip Rijavec
E
fcMScar nas je opustil naš prvi odUCni tenorist Jo«ip Rijavec in se je preselil v Berlin, čitamo v naših, hrvaških in srbskih časopisih prav malo o njegovih res lepih uspehih, ki jih ianje v Berlinu in na nemškem »ploh.
Kdor pozna Rijavca hi njegovo skromnost
»e mu ne čudi, da o »ebl ne ve nikdar ničesar pove-iati. Zato pa vedo povedati mnogo o njem strogi kritiki in navdušena publika Berlina. Danea lahko rečemo, da je naž rojak prvi med prvimi tenoristi t Berlinu. To nam dokazuj« ogromno delo, ki ga opravlja kot '»eiik pevec - umetnik.
Še tekom tekoče sezone je naltudlral 15 ©per na nemški tekst. Od teh je pel več novitet. Doslej pa je t tej sezoni pel preko 50 - krat
Kako ogromno J« »poslen in kako velik ugled uživa kot umetnik, nam priča njegov »a/inji program, ko je v treh dneh zaporedoma psi v treh različnih opernih poslopjih, ki so vsa tri pod upravo generalnega inten-danta Titj&na: v petek 18. t. m. Puccini, »Ptaščk v državni operi >Am Plata der R©-ublik<; v soboto 19. t. m.: Verdi, >Rigo-etlo< v državni operi »Unter den Linden<; v nedeljo 20. t m.: Verdi, >Rigoletto< v »StSdtische Oper«. Rasen tega je absolvlral pred kratkim več gostovanj v Draždanih, Potsdainu in drugod.
Tudi sa bodočo »e®ono «1 j« Berlin sasi-gurai Rijavca, Podpisal je namreč zelo ugoden, za jugoslovenske razmere naravnost sijajen kontrakt za vse tri državne opere v Berlinu.
Kakor vsako leto, poaett Rijavec tudi letos
sa počitnice Ljubljano, nakar gre na enomesečni oddih v Rogaško Slatino.	Rex.
Slikarka Ivana Kobilca
Y J»iuH>ičev«n jttvaljonu i>o<t Tm>i£i«n Je »tvorila Marodna i-a^e-riM čs>» !6. t. m. posmrtno kwleiktm»o f42x«vwi slik Ivane Kobilc«: portret«, £anne, Ifcboiitja, komposta!)}* ia aumjie tbcviio gra&k.
Uinetirica, ki je rofcoa L 1662. k Jc amrk pri<3 d-v©;:«! 'teicmti, n domači Jevaosti precej počne« ji Ijivc taa.Sedanja la&atm* bo trn ne-
dosu.;ci W deiojTid popravila — ta kaj Ivana Kobilca it v »vojrh ireiiii umctiiiikiii letih bivala v Berlinu in tam io z malimi izjemami o&iak njena dela h teaa časa. Draao je zbrana na razstavi v treh sobah ia r dveh pritličnih prostorih; m vidimo Kobiiloo tok Ino, kakor ie r.A Dunaja, v Mooakovem, r Parizu, y Sarajeva k v Ljubliani.
RaastA-va >e v glavMKsn ruvojoo orefena. St 24. »Cv<*lično tfbo2k>e€ y sott oa levo je eoo naiistA-rai^n slik«-Širnih del. Po »liki prši« Kobilca niotiviJno k tebnžčno po4 •vpliv nizozemskih sJjkarje-v. Nastane serija jKirfcretotv, med n;aml vršo aarrimrva dek: št 6 »Oiarva Faoi Ko-bikifr*, 4t. T »Ho-laodsfco dekle-«, it. 20 a »Glava «:aTC&«, St. 33 »Porcr« Marije Pintar«, St. 34 »Portret slikaričiae zna>fcetfe« ia dve drugi sHfci večiega obsega: H. 23 »Ka^opJvia« in St. 28 »Citrarica«. Kako vestno se Je umetnica pripravlja na to dekx, pričajo Studile za »Kavopivko«, «l katerih sta »a razstavi dv« glavi. Ta portret te bil evojčas pj-eUjnee zaslužene pozornost! tudi r.a tujem.
V tevi sobi vin ttsdž M. 45 »Bab£fna skrioia-c, pri:n«r fasra, tairfevtja Je ta čela mnetmica go-fcti aa Nemškesn.
Iz ,M«iaJccve*a m Kofcfts* itepo« v Parts. P!ein-ak» Js bik) tedaj sta fVaflcos&tra dnevno te bojno £«kx. Umetratca se vrle na feudtj hiči to seaoe ia taJoo nastanejo po kompozicijah »Likarje«'« in »Poletje« zanimiva dek v novem Datum: Datna 1 boo, PariSka branjevka, Otroci v travi, V gozdu. Doma oaslika Kobi4oa vemi por-tr«!; vladike Stros«rnayeTja z vrlo raačilno fek>-«nom®o, vet Studil xa poslikani« cerkva v Bosni in mimogrede >0 zanukajo tudi tipi ia musHman-aki-sa žrvUeoja.
Na S Jo venskem sjrkva tačaa na povri^e stroja Jmr^eskiffhtoT. h-ao« KobSoa m M ne pridruži s hriipom, tertfveč ae tiho umakne y Berlin in dek taca do svetovne vojne. Ko se I. 1914. vrne domov, nastane »Lastna podoba s paleto' (v desni •obi) nekolik« trd, toda s velikim zmajem in teskot z eno pote®© naslikan portret. Novi portreti so poiitnovaui i* čisto moderno. Po Uniji ln ubra«o«ti k zanimiv portret k. 140, portret it. 162 pa Je morda najboijie delo svoj« vrste na c(.U rasstard. Kak« dobro k Kobilca proučila detajl t« khko poači seka it. 15«. Potem pride.V) na vrsto tihožitja: it. 142 »Posod« in oranže«, St 130 »"Gladiok-«, it. 158 »Krizaateme« in •t. 166 »Mrak«, ki i« »erlk dru®ia sbk, predvsem oedootekoli portrator. Krivico bi deiail umetnosti Wam Kobilo«, fie m bi omenil ie izvrstnih portretov it. 06 in it. 73 ter prikupnih del: S Koiovca io Po*Sed na rovSko cerkev. A tudi s tem ie ni Izčrpano vse, kar bo obiskovalca ztuifemaio.
♦vaoa Kobilca k«ub trvojhn 61 Mota ni tafcftu-Sk avoleza žn-iknslcetn snovala k ai kčrpak rseh možnosti tvoj« božate «netnKke osebnosti. DeAa k zach^e dobe pr«čaK da k bik do-ivsetna u vse novo, zlasrti aa otm^o&o kolorkd-fco. Zato ostanejo sHke hrane Kobilce traku ponos slovenske likovne umetnosti, obenem pa tinti doku visoke knitnre sok nadarjene in svetsko nobražene siovenske žene.
Raautvva k odprta do 1.
Nor predsednik Hrvatske Matic«. T sedeta, dne 20. t m., k bik v Zagrebu redna cktzp-ičina Hrvatske Matic«. Zborovanje k bfflo nekoliko nemirno. DebaAfraJo »e k zlasti o izjavah predsednika dr. A. Basate na »lavnostfti Srpske Matdce v Novem Sadra, Id »o daJe povod za nle-fov odstop dne 9. marca t. 1. Za novega predsednika je bil nato izvoljen dosedanji podpredsednik proi. Filip Lukas. Sk*vetrsko Matico Je zastopaj na skupščini dr. Lončar.
Mestrovicevi spomeniki v Chicagu
Kipsr MeStrov« m mudi «edaj ropet ▼
Ameriki, kj« je zaposlen s postavljanjem dveh spomenikov, katere je izvršil po na* ročihi mestne občine v Chicagu. Chicaški dnemik «Daily New»» poroča o njem ta*
. . ,,
Hrvat Iran Moštrovid, »lavni evropski
kipar odhaja vsak dan i* svojega stane vanja ▼ Grand Park, kjer nadzira priprav* ljalna del* za postavitev dveh spomenikov, ki sta bila vfita v Zagrebu. Kipa, predstavljajoča cowboya ter Indijanca na konju, »ta vzorno izdelana in prikazujeta moč in junaštvo. Kritiki trdijo, da bosta ti dve figuri, visoki nad pet metrov, pre>» kosili vsa pričakovanja.
Spomenika ata krasno ta plastično ixde» lana. na njiju ni nič surovega, kljub temu da predstavljata moč in silo. Linije se bla» go in mimo zlivajo druga v drugo. Letos poleti bosta spomenika postavljena na ka* menite podstavke v Grand parku. Jahača in konja bosta ▼ hladnem rimskem vreme« nu, ▼ vročem poletju, v dežju in mesečini ponosmo stala in gledala na dolgo povor* ko avtomobilov, ki neprestano drve skozi Michigansko avenija
Meštrovič je opozoril naee pred dvema letoma, ko je prišel v Chicago zaradi svoje razstave. Njegova umetnost, izraz nje« gove močne osebnosti, je tedaj zadivila predstavnike chicaškega mesta. Ta umet* nost ni niti klasična, niti ultremoderna, ona je pravo in svojstveno dete Meštrc* vida samega.
Meštrovič je prebil svojo borno mladost ▼ dalmatinskih selih, daleč od mesta, ▼ deželi balad, starih šeg in običajev, poru« šenih gradov in samostanov. Sedaj se umetnik sprehaja po novem mestu, katere* ga tradicija se jedva začenja. Usoda je hotela, da se na ta način spoji njegovo ime s imenom Chicaga, velikega mesta Novega »vet«.
Nedavno so otvoriH ▼ Art»In"rtitutn ▼ Chicagu veliko razstavo sodobnega evropskega kiparstva. Razstava obsega dela naj« večjih sodobnih kiparjev Evrope Anglijo zastopa na razstavi Frank Dopson, Fran« cijo Bourdelle, Maillol in Charles Depinau, Nemčijo Georg Kolbc, Švico Herman Hal* ler, Švedsko Karel Miles, Poljsko Jakob Epstein, Jugoslavijo pa Ivan Meštrovič. Meštrovič je razstavil »Marijo z Jezusom«, naturno stiliziran relief, poln nežnosti in gosp ozkosti ter krasno obdelan. Relief je tako očaral ameriško kritiko, da govori o njem na prvem mestu pred vsemi imeno« vanimi umetniki.
Baritonist Šubelj v Ameriki
Baritonist ljubljanske opere Anton ŠubelJ Je pred meseci odpotoval v Ameriko. Najbrž Je šel s trebuhom za kruhom, kakor že mnogo naših umetnikov. Po poročilih slovenskega časopisja v Ameriki le šubelj s svojimi koncerti, ki jih Je priredil v New-yorku in Cievelandu popolnoma usoel. Zmagal Je v daljni Ameriki predvsem z našo narodno pesmijo.
Prvič je nastopil dne 26, februarja pred slovensko javnostjo z izbranim programom v International Instituetu v Ne\vyorku. »Glas Naroda« list slovenskih delavcev v Ameriki Je ob tej priliki .povdaril. da je bil prvi Š uhljev nastop pomemben za slovensko kolonijo v več pogledih. Prvič Je nastopil v Ameriki resničen slovenski pevec, izvzem-?! Frana Navala, v čigaT umetnosti pa ni bilo dosti resnično slovenskega, dočim ie SnbelJ v svoiem mehkem čustvovanju in instinktivnem pojmovanju slovenske pesmi ln dlvni izgovorjavi materinščine vseskozi pro dukt slovenske zemlje. Obisk koncerta ie bil naravnost rekorden. Na programu ie bilo nekaj opernih komadov iz mednarodnega repertoarja, več slovenskih narodnih pesmi ln Adamičeva »Uspavankah ki je po mnenju kritikov pravcati biser. Pevec ima zmožnost najnežnejšega čustvovanja in enakomerno lep glas v vsem obsegu, naimileiši v srednjih legah. Tisk je naglasi! ob prvem fcu-bljevem koncertu, da morero Devčeve narodne pesmi vzbuditi pri ameriških Slovencih največ simpatij in raztrcnevanja za narod, \t katerega Izviralo. »Olas naroda« Je poročal, da so številni poslušalci z umetnikom vred zasanjali sentimentalne Pav-čičeve »Cvetne sanje* in se nato zresnili z občudovanjem visoke tehnike v baladi »Pevca Toma«. Vvlharjev »Mornar« je ganil občinstvo do solz in še giobTle v srca Je pevec posegel vsem s svojimi narodnimi pesmimi, s Pavčičevimi »Zagorskimi zvonovi ln »Meglo v jezeru« ter Ravnfkovo »Got čez Izaro«. ki so bile kot žive sanje o domači slovenski zemlji.
Anton Subelj Je po prvem uspelem koncertu pel tudi za radio dne 19. marca. Italijanski »CorrieTe d' America« je pisal, da ie prvo točko radio programa odpel Subelj odlično. »Pe! Je Tostijeve <Serenado». po eno Mwssorgskejevo in Loewe'evo kompozicijo fn kot zadnlo točko Adamičevo »Uspavanko«.
Dne 1. aprila )e priredf! Subell drugi koncert v Newyorku in sicer s slovensko pevko Elizabeto Grahkovo, članico newycvrške metropolitansike opere. Tudi na tem konceT tu Je Subelj žel popoln uspeh.
h Newyorka Je Subelj odšel t Oleveland (Ohio) ter priredil v slovenski koloniji koncert v avditoriju S. N. Doma dne 22. aprila. »Enakopravnost*, neodvisen dnevnilk, Je poroča!, da Je bi to praznik slovenske pesmi, kakrSnega ne pomni slovenski Cle-veland ln ostane neizbrisen vsem poslušalcem. Pevec Je htoooia osvojil srca vseh !n navdušenje Je raslo od toSke do točke. »Potegnil nas Je v kraljestvo svojega genija. smeJaH smo se r nJim ln plakall. bili srno z njim veseli. raz*košn! In prešerni in potem zopet tnžni, mehki, saniavi Skratka, osvojil nas Je oopolnoma ter odkril čaT in lepo+o sTovenske narodne nesmi«. Je pisal ooročevalec »Enakopravno*^«.
Dne 3. aprila Je priredil Siibeli v Cleve-Tandu poseben mJadlnski koncert, posvečen izključno slovenski mladini. Za ta koncert
)s antoft Nittrl
Po koncertu v Clevei&ndu so v časopisa posebno t% čestitali Sublju lcrrainski Slovenci, ki 90 bili na prireditvi.
Ckvelandska »Nova Doba« omenja, da so se posJ-u&alci diviti kov en ski narodni pesmi in se zavedali, da so sinovi ia hčere naroda, ki mu je pesem polovica življenja. Casopi« pravi, da ameriški Slovenci ne razumejo dosti, če čitajo o gospodarskih razmerah in o politiki v Sloveniji, razumejo pa popolnoma slovensko peseai.
•Ameriška Domovina® v Clevetandu naglaša, d* vrši ŠubelJ kot biteroret slovenske pesmi med Slovenci v Ameriki narodno vzgojno delo. Iz Clevelanda je Su-bel odšel v Chicago, kjer je priredil koncert dne 29. aprila v dvorani N. P. Jednote ter pel v nabito polni dvorani z največjim uspehom. Iz Chicage je odšel v VVaukegan ki Milwaukee ter žel prav tako velike uspehe kakor v Newyorku in Cievelandu.
Po tej turneji bo Anton Šubelj bržčas sprejel baje mu že ponudeni angažma v Newyorku.
Majniška številka »Ljubljanskega Zvona"
f;
^avkar je izšla peta Številka naše odlič*
ne literarne revije »Ljubljanski Zvon«.
Zvezku je priložena umetniška repro* dukcija slike pesnika Pavla Golie.
Pesništvo zastopajo v tej številki Pavel Golia z «Večernicami». Mirko Kunčič • esmijo cJaz sem umrl» in prevodi iz ancoske lirike (Charles d' Orleans, Fran« cois Villon, Pierre de Ronsard, Paul Va* lčry„ Pierre AlberDBirot). Prevode sta oskrbela Mirko Pretnar in Miran Jarc.
Pripovedna plat je v tej Številki na)* obilnejša: Nadaljuje se roman Jožeta Pa* horja «Serenissima», M. Šnuderl se oglaša z novelo »Zakleta kraljična*, Ivan Zoreč pa s »Korenino v zemlji*.
Zanimala bo razprava St. Lebena • enem izmed predstaviteljev povojne fran* coske proze Paulu Korandu. — Zaključuje se razprava R. Kolariča o Fr. Miklošiču.
Med književnimi poročili ocenjuje T. A. G. Murkovo knjigo »Dre Bedeutung der Reformation und Gegenreformation fiir das geistige Leben der Siidslawen», S. Do* lar Veberjeve »Idejne temelje slovanskega agrarizma», Bratko Kreft po Goiouhovo »Krizo®.
V kroniki poročajo SI .Osterc o ljubljan* ski operi. M. Šnuderl o mariborski drami, Miran Jarc pa o pesnikih, ki so zastopani v prevodih iz francoske lirike.
»Ljubljanski Zvon» se naroča pri upravi, Prešernova ul. 54 Naročnina znaša 120 Din na leto.
Slovenski pisatelji v tujih prevodih
V	Londonu se pripravlja za natis angleški prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« ki ga Je priredila gospa J &r asov a. Znano je, da je ta prevajalka skupno s svojim soprogom g. prof. Jerasom preložila to mojstrovino slovenske literature tudi v francoščino. Prevod bo tem pomembnejši, ker bo naš ugledni rojak, priznani angleški esejist Janko Lavrin napisal za knjigo obširen uvod o Cankarju in njegovem mestu v slovenski literaturi.
Zelo veliko se prevajalo naši pisatelji na češki jezik. V poslednjem času ima v tem pogledu prvenstvo Fr. Ksaver Meško. Krralu ne bo njegovega pomembnejšega spisa, ki ne bi bil dostopen češkemu čita-telju v njegovem jeziku. Posebno vneto orevala Meška Antnš Horsak. Prevajalec, ki Je višji železniški uradnik, pozna dobro slovenščino ter je točen in jezikovno kulti-viran prevajalec. Pravkar sta izšla kar dva orevoda: Knjigarna Jos. Bimbaut.ia v Br-tr;d ie izdala Meškove mladinske povesti »Mladim srcem« z izvirnimi Ilustracilami Saše Šant'a in Ivana Vavpotiča. Izdaja Je lepa ln okusna, zlasti če troošievamo. da 'e izšla v provtncMalnem mestu. Grafično Še boMši je prevod Meškovih <Les:eud o sv. Frančišku*, ki ga ie natisniti F. Gajda v Veselem, izdal pa prevajalec v lastni založbi. Tudi tu Je prevod na višku, oprema pa daleč prekaša izvirno izdalo.
V	predgovoru »Mladih src« oravi oreva-'alec: »Sam ne vem. kako sem v letih, ko sem pasel, odnrl slovensko kniigo in čital . Čim dal'e sem čital. tem boli sem se čudil m več sem razumel. Knko pač ne bi razumel. sa? ie bila to naša bAseda ... P?zume-lo je tudi srce in ie drhtelo ... Bila je knjiga »Mladim srcem«.
Češki pastir, ki čita slovensko knjigo! !n dolga leta potem io prevede, da Jo 'ahko bere'o tudi njegovi roiaki! G. Antoš Horsak je stori! s svo';m uvodom !eoo uslugo našemu kulturnemu spoznavan'u. zakaj med mladino, ki bo či+ala te lene povesti, bo brez dvoma marsikateri mladenič, ki bo sfrušal dobiti v roke izvirno slovensko izdajo.
Pohvalit! Je treba ln ponovno nodčrtati podjetnost, s katero dela češkomoravska provinca na literarnem po'iu fn založništvu.
„Prosvetni Glasnik"
Z novim letom se je izdajanje »Prosvetnega Glasnika, glasila Zveze kulturnih društev Ljubljana in Maribor preneslo v Maribor. Urejevanje je prevzri g. dr. Pavel Strmšek, pa tudi vnanja oprema časopisa se je izboljšala. Doslej so izšle že štiri številke, ki imajo pestro vsebino in smotre-no poglabljalo zanimanje za naše prosvetne probleme ter za ljudsko-lzobraževalno cie-lo.
Tako Je v teh številkah posebe! omenil! Janka Glaserja razmotrivanja o £up mčl-čevl poeziji, članek J. Robnika o podeželskih odrih, H. Druzovlča o skladatelju Parmi, članke o narodnih vprašanjih, o prosvetnih napravah, o ustanovitvi Narodnega gledališča v Mariboru Itd.
Vsaka številka prinaša poročila o prosvetnem delovaniu naših društev, o ustanavljanj ljudskih knjižnic In zanfmiv drobiž, ki daje pobudo k raznim kulturnim akcijam aui registrira nove pojave.
Cssopit ofekvfhi tal SnstracDe tsr teko v vsem — č« apoitevarno njegov odsek — ustreza tvojemu namerno. Priporočamo ga toplo naften kulturnim
organizacijam, da r« Sirijo med svojim
ftenttvoM, ki bo
sa narodn o-pr osvetno delo.
Izhaja, mesečno ln stan« na teto 40 Dim, naroča pa se pri Zvez! ktrftornft dmitev
v Mariboru, Cankarjeva ulica 1.
Križanka „List"
Pomen besed.
Vodoravno: 1. Simbol letošnjo pomladi, 7. azijska dežela. 8. pohištvo, 11. žitni produkt, 12. pol naslova nekdanjega »Ju« trovega« romana (Maurice Lebranc), 17. osebni zaimek, 18. na navedenem mestu (lat. kratica, 13. Arabci, 15. kraj v južnem
Tirala. — Navpično: 1 dva kontinenta, JL
hipotetično sredstvo, 4. »Jutrovi« prijato* lji, 5. najmanjši nedeljivi del snovi, 6l utežna enota, 9. angleški impersonale, 10. grški trg, 11. prošnja (sbh.), 16. oziralni zaimek, 14. evropsko gorovje.
jubilejni pre
Od 28. januarja 1922. pa do danes smo igrali *Uamieta» devet in šiiride-setkrat, danes sa igramo petdeseiič. Ce kdaj, se moramo baš pri tem jubileju neiiote spominu resnice, da je število Shakespearjevih večerov kuiturno merilo za vsako gledališče; zato nas ta častni jubilej ravno v tej dobi večnih kriz navdaja s ponosom in neomajno vero v bodočnost našega odra.
Za vse ljubitelje naše dirame pa bo gotovo zanimivo, če navedem par spominov in anekdot, ki so se odigravale v dobi petdesetih «Hamletov».
Od vseh nastopajočih oseb (brez en-sembla) igrata dandanes samo še gospod Peček in Drenovec prvotni vlogi, vse ostale pa so že prezasedene, celo po večkrat. Deset igralcev, ki so igrali pri premieri, danes sploh ni več pri našem gledališču. Prezgodaj je umrl naš prvi Polonij, nepozabni Ločnik, zapustili so naš oder prva Gertruda gospa Borštnikova (upokojena), prvi kralj gospod Gaberšček (zdaj v Nemčiji), Gil-denstern g. Žeieznik (zdaj v Mariboru), prvi grobar g. Daneš (isto), prvi duh Hamletovega očeta g. Terčič (Trst), nadalje Kuratov, Strniša, Šubeij, gdč. Gor-jupova i. dr.
Koliko dela, nervoze bi razburjenja je bilo pred premijero! 26. januarja je bila generalka. Ko je zadonela Baiat-kova muzika nad odrom, že ni nihče več vedel, kje se ga drži glava. Vladala je splošna trema, napeto pričakovanje nečesa, kar se je pravkar porajalo med nami: morda najpopolnejša ensemblska povojna predstava, Shakespearjeva ža-toigra, ki so jo pozneje imenovali »najboljšo ljudsko predstavo sezone». Koliko zadoščenje za igralce, kako priznanje za našo publiko! Ni slučaj, temveč dokaz takratnega hamletskega navdušenja, da so ga za nami igrali tudi nepoklicni igralci v Novem mestu in Radovljici.
Nehote se spomnimo pri tej priliki prvega slovenskega Hamleta — Ignacija Borštnika: igral ga je še s polno črno brado. Spomnimo se globoko čustvenega Hamleta našega Hinka Nučiča. Spomnimo se mladega igralca, ki je na Dunaju študiral Hamleta v veliko zado-voljnost svojih profesorjev in ki bi bil brezdvomno danes tudi naš Hamlet: Trampuž, ki ie med vojno umrl. _
Seveda je Hamletov s1©venski tekst tudi imel svojo usodo. Od prvih prevodov je našel šele v Cankarju pravi bleslk. shakespearsM bron in našo slovenščino. Toda ktljub temu danes vsi z napetostjo pričakujemo novega prevoda. ki ga ie obljubil Oton Župančič.
Toda vrnimo se k predstavi! Čuden slučaj je, da sta pri vseh 50 predstavah ostala pri svojih vlogah poleg par epi-zodistov samo g. Drenovec in g. Peček in da so 50krat igrali v Hamletu poleg njih le gg. Gregorin. Lipah, Medven, Plut in Smerkolj. Za kraljem Gaber-ščkom smo izvolili g. Skrbinška. ki nam zdaj prav zadovoljivo vlada. Toda tudi kralji imajo svoje muhe. Izbirali so si po mili volii svoje kraljice: bile so gospe Borštnikova. Danilova, Medvedova in Marija Vera. Celo sam Hamlet je mora! dvakrat od- daleč Sedati svoio ?aloigro: ko sta gostovala Rus Elski in Ceh Kohout. Pa kljub temu je moral g. Rogoz pri 48 predstavah po večkrat
menjati svoje Ofelije: bile so g. šarlče-va, VVintrova, Nablocka in Juvanova. V. Ceio z duhom pokojnega kralja nismo bili vedno zadovoljni: bili so gospod Kuratov, Uregorčič in Teršič. Ostal pa nam je zvest gledališki mojster in večina osobja, ostala nam je zvesta naša sotrudnica, ki jo imamo vsi radi in ki jo vsi brezpogojno poslušamo, celo naš nestor Danilo: to je naša suilerka. Bilo jo je zanimivo gledati, kako je na skušnjah in predstavah jokala, kako je morala pri ruskem gostu odstopiti polovico svojega skromnega sedeža ruskemu akademiku, ki je sufli-ral in kako hitro se je zato priliki češkega gosta vživela v češčino, da se ji je čudi] sam g. Kohout.
Tudi naš režiser g. Šest ni pri vseh predstavah prisoten, ker je režiral v operi, toda kadar je bil, smo te precej natančno in jasno opazili. Spominjam se prvih skušenj, ko je imel igrati vojaka na straži v prvi sceni neki gospod, ki sedaj sicer ni več igralec, ki pa je imel veliko veselja do odra. Ko se pojavi drugi vojak, mora zavpiti: »Stoj! Kdo si?» Gospod je to vedno zelo milo, vljudno in prikupljivo povedal, tako da ga je g. Šest energično opozoril: «Saj to ni vojaško! Zavpijte! Sami ste bili vojak! Ali niste bili nikoli na straži? Še enkrat, prosim! Od začetka!» Dotični gospod pride do kočljivega mesta, se spomni svojih vojaških let in zavpije na ves glas: »Halt! Wer da?»... Skušnjo smo prekinili. Vlogo je prevzel drugi igralec, ker predstave «Hamieta» nismo mogli riskirati.
Spominjam se, kako se ie duh pokojnega kralja Sergej Kuratov ruski kozak s prestreljeno nogo, s težavo pomikal po zidovju. Pri neki predstavi ga je gospod Šest opomnil, naj pazi, da ne pade, ker je spodaj grob. V zadnjem dejanju. ko vlada na odru obupna tema in je inspicijent dal znamenje za za-stor, se začujejo obupni glasovi kakor iz grobne tišine: »Počakajte! O hudiča! Počakajte z zastorjem». Pogledamo hi vidimo, da prihajajo glasovi to pot res iz grobne tišine, zakaj v temi je padel v grob — režiser sam.
Tako so spomini na predstav« bi skušnje precej mešani Marsikaj smo doživeli, toda bili smo veseli, ko nam je na skušnji pred glavno skušnjo gospod Zupančič zaklical: »Sedaj jt pa dobro!»
S to parolo smo začeli igrati »Hamleta«. Kriez in polomi so šli mimo nas. Toda tudi pri današnjem jubileju nas navdaja misel, da bomo Slovenci hneH gledališče, ne samo kakršno zmoremo, temveč tudi kakršnega smo vredni.
Fr. LIpatL
Na naslov Dramatičnem društva ▼ Ljubljani smo prejeli: Za leto 1926/27 Je razpisalo Dramatično društvo nagrado za najboljšo uprizorjeno slovensko dramo. Izgovor. da take drame ni. ne more držati, zato bi bil že skraini čas. da bi društvo izpolnilo svojo obljubo. Vsekakor bi bilo zanimivo izvedeti, zakai se Dramatično društvo toliko časa ne zgane?!
Ali ste se že naročili na,.Ponedeljek"

■ tfedetU, V. V. 1928.
šolo za molznjo
—	—................- i -n i nai i itxM[j_iiEjjLijaL»
Pireneji so visoko pogorje med Francijo in Španijo, ki se dvigajo v strme visočine v dolžini 450 km in širini 20 — 110 km med Sredozemskim morjem in Biskajskim zalivom. Njih doline, bolje soteske, dajejo struge precejšnjim rekam, po katerih prevažajo drvarji bogate množine lesa v francosko in špansko nižino. Naša slika kaže pirenejske splavarje pri njihovem gotovo romantičnem, a tudi težavnem delu,
„Tipi" iz londonskega zoologičnega vrta
1. 2irafa hi nilski konj. 2. OpJca skula dognati skrivnost fotografskega aparata. 3. Lev «Toto«. 4. Jaguar se je približal, da vzame kos mesa, ki mu ga ponuja dobro« srčna stalna obiskovalka zoologičnega vrta.
ameriška prvakinja v igranju golfa, igra trenutno na mednarodnem turnirju za žen« sko prvenstvo v tej igri, ki se vrši v Hun» stantinu (na Angleškem) in ima največ šans za zmago.
no bistvo ni odvisno od snovi, vendar pa je ustvarjena obenem s telesom. Razlikovati je torej: čisti duh (najvišji med njimi Bog), ki ne more umeti telesa, ker bi zmota pomenila zanj oškodovanje in ponižanje ali nekako kazen, nadalje človeška duša, ki je po svoji naravi navezana na človeško telo, po čigar posredovanju se več ali manj vrši duševno življenje, končno pa živalska in rastlinska duša, ki s svojim organizmom nastaneta in z njegovim razpadom vred izgineta. '
To so zapletene konstrukcije, ki se nič kaj ne strinjajo s preizkušenim pravilom: simplex sigillum veri. A.
Seion Watssn o Viljemu IL
Znani prijatelj Slovanov Seton Vvat-son (Scotus Viator) je imel v Pragi predavanje o balkanski politiki Viljema II. v letih 1908.—1914. Skušal je biti kolikor mogoče objektiven glede vprašanja vojne krivde, na katerega gledamo danes bistveno mirneje nego v prvih povojnih letih. Svojo pravo vlogo je začel igrati Viljem v balonskih vprašanjih šele po odhodu Biilova in po smrti Kiderlen-VVachterja. Bi! je skra-ja oportunist, vedno na strani močnejšega. Avstrijo bi rad spravil s Srbijo, da bi zajezil vseslovanski val. Še leta 1912. ne vidi vzroka za vojno s Srbijo. Avtonomno Albanijo gleda s skepso. Bolj važna se mu zdi zveza med Grško, Rumunsko in Srbijo, z Rumunsko in Grško skuša doseči prijateljsko zvezo preko svojega avstrijskega zaveznika. Ko mu to na Dunaju očitajo, odgovori, da je Nemčija v vedni bojni pripravljenosti za eventualno vojno s Srbijo. V takšnih opetovanih zagotovitvah je morda največji del njegove vojne k»rivde.
površnike i«t plašče, dobavlja samo fvrdka
Drago Schwab, Ljufrjana.
prenočišče — prihranil je bil lepo vso-tieo, ki bi jo bil maral sicer odšteti hotelirju in restavraterju. Gospod Belain je bil velik štedljivec; tako velik, da so mu nekateri že rekaii stiskač.
Ko je prišel, je najprej odložil potno obleko. Segel je po pismu na mizi, ki je bila čisto v redu, nataknil si je očala in črtal. Nič jeze, nič nejevolje ni bilo rra njegovem obrazu; mirno, kakor da je vse to pričakoval, je skomignil z rameni in se pogreznil v naslanjač. Nato je vstal in odklenil omare drugo za drugo: Gledal je, štel rjuhe in odeje, pregledal srebrnino in zlatnino... Vse je bilo v redu... Denarja, hvala bogu, ni imel doma; ležal je v banki, zakaj Bč-lain se je bil vdal v svoje novo življe-najbolje obrestuje in da ie pod geslom tudi najbolj na varnem.
Ko je vse pregledal in se irverfl, da je odnesla žena s seboj le svoje stvari, je globoko vzdihnil; dobro se mu je zdelo, da se ni doteknila ničesar njegovega, kar bi ga bito dvakrat užalostilo.
Vendar je zaradi sigurnosti pregledal še hodnik. In tu je ugotovil, da ga je žena Ie za nekaj prikrajšala: manjkal je njegov dežnik.
»Lopovi!«, je vzkliknil obupan.« Odnesla sta mi dežnik! Dežnik s srebrnim drž a jeraJ«
Minilo je več mesecev. Gospod B6-lain se je bil uda I v svoje novo življenje, a nikakor ni mogel preboleti izgube dežnika. Če se je nebo sčemerilo, se je takoj domislil črne strehe in srebrnega držaja; bilo mu je zares hudo. A če je deževalo, ie skoraj jokal nad bridko izgubo, ki ii še vedno ni bil našel nadomestila.
Imel je opravka pri odvetniku v bližini Rastlinskega vrta. Nekaj časa je šel peš; potem se mu je zazdelo, da je utrujen in je sedel v avtotaks na Chli-chyjskem trgu. Vozilo je prihajalo iz Batignollesa. Izdatek za vožnjo se mu je videl strašno visok.
Stoječ na ploščadi vozfla pa je vzdrh-tel in prebledel, oboje namah. Mlad mož, s hrbtom obrnjen proti njemu, je pušil smotiko in vrtel v rokah njegov dežnik s srebrnim držajem ter ogledoval lepe ženske, ki so vstopale in izstopale. Lotilo se ga je razburjene. Ker je bil šibak in slaboten, se ni upal nastopiti s sito, dasi bi bil najrajši udaril tatu po tiou; šele ko je mladec izstopil v Chathala<tu, je skočil g. Belain za njim in ga je potrepljal po ramenu:
»Oprostite, gospod — dežnik, k! ga imate v rokah, je moj. Mogoče je le dvoje: da ste ga kupili od tatu aii da ste ga sami ukradli!«
Jean je debelo pogledal neznanca, zakaj dežnika se ie bil privadil tako, da ga je smatral skoraj za svojega. Tajil je in protestiral, boječ se osmešenja. Vztrajal je pri tem, da je nedolžen, tako dolgo, da je gospod Belain pozval stražnika. Tudi temu se Jean ni hotel podati in še na komisarijatu ie zatrjeval, da je žrtev brezumneža.
»Ali mislite, da je tvornica naredila samo en tak dežnik? Napravila jih je na stotine!« je Jean končal svoj zagovor.
Gospod Bčlain je mimo dodal:
»Rad verjamem. A tale ima v držaju posebno znamenje. Ali veste, kakšno?«
Jean je obmolknil.
»Pokiažem vam ga sam,« je veselo rekel gospod Belain.
Policijski komisar je odvil držaj in gospod Belain je z žarečim obrazom pokazal na žebljiček iz medi, rekoč:
»Gospod, vi niste poštenjak! Zaslužili ste kazen!«
Jeana je bilo sram; najrajSl bi se bil pogreznil v zemljo. A tla se niso hotela odpreti — in gospod Belain je ravnodušno razlagal policijskemu komisariu, v kakšnih okolnostih mu je bil dežnik izginil.
Videč, da ni drugega Izhoda kakor priznanje, Je potrdH, da Je odnesel rfe*.
Japonci i-n Kitajci se že od nekdaj ne prenašajo. Zadnji konflikt, ki se je začel v Tsinanfu ju in ki še ni zaključen, ni prvi te vrste. Doslej pa so Japonci, po zaslugi svoje večje korajže in boljše oborožitve, še vedno dokazali močnejšo roko. Tudi tokrat upajo pokazati Kitajcem hudiča s svojo izborno vojaško organizacijo in s svojim isto tako izbornim vojnim materijalom. Poleg pehote in topništva so poslali na kitajsko obal tudi oddelek svoje vojne mornarice. Nekaj teh oklopnih velikanov
vidimo na sliki.
Pierre Bullote:
Dežnik
Zjutraj, ko bi si bila Clemence ln Jean morala reči »zbogom«, sta se še enkrat objela in vroče poljubila. Noč, ki se je pravkar odmikala od njiju, ju je navdajala s toliko nežnostjo, da sta si imela (povedati še tisoč sladkosti. Še enkrat sta združila ustnice in ko se je Jean iztrgal iz njenega objema, je dejala Clemence:
»Jean, ne odhajaj vendar brez mene! Sita sem tega življenja z idijotom in skopuhom, ki so mi ga domači obesili na vrat. Ob dveh popoldne se vrne. Nočem ga več videti!«
Ljubimec ni niti trenutek pomišljal. Vzel je njeno glavo med dlani, rekoč:
»Divno!«
Obšel ga je občutek neznanske topline — tiste, ki napravlja iz mladeniča junaka, iz moža pa mučenika za vredno stvar. Clemencin predlog se mu je videl tem sprejemljivejši, ker je bil v jedru duše romantik in mu je tak pobeg ugajal. Clfcnence pa mu je bila tem bližja, iker vobče ni poznal njenega moža. Njega se mu ni bilo treba bati.
Medtem je Clemence odprla omaro in jela jemati z obešalnikov svoje stvari. Zložila jih je v kovčeg, klobuke pa v
škatto. Bila je nared — in Jean je stekel po taksi, aa se odpeljeta z doma.
Jedva je stopil čez prag, pa se je domislil, da zunaj dežuje in da mu je potreben dežnik; tega pa ni imel s seboj. Vrnil se je in vzel dežnik Clemen-cinega moža. Ona je medtem načečkala pismo, v katerem je naznanila možu, naj je ne išče, ker ne more več prenašati njegove bližine. Pisala je: »Peljem se v inozemstvo z mladcem, ki ga iskreno ljubim. Ne delaj si sivih las zaradi mene in vedi, da sem v najboljših rokah.« Kmalu nato se je ustavil pred hišo avtomobil; parček je pometal vanj prtljago in j« v zmedi vzel s seboj tudi dežnik. Tega je Jean šele opazil, ko sta se pripeljala s Clemence na njegovo stanovanje. Bil je zelo nejevoljen, a Ci6menoe ga je tolažila, naj se ne vznemirja radi take malenkosti. Sedela mu je na kolenih in ga je gladila po licih ter ščebetala kakor lastovka, ki spleta novo gnezdeče.
Gospod Qčlain, Clčmencin mož, se je v tem času zlagoma vračal s postaje. V roki je nosil aktovko in čutil se je zelo zadovoljnega. Imel je bil srečo, da se je vozil v dragem razredu s polovično voznino 3. razreda. V Etam-pesu, kjer je bil, so ga bili sorodniki povabi® k sebi; imel ie zastonj hrano in
Molžnja ni tako lahka umetnost, kakor se zdi na prvi pogled. Kravi, ki jo molžo začetnik. Je gotovo tako pri — vimenu kakor tistemu, ki ga boli zob in mu ga izdira zobotehniški vajenec. Zato »o uvedli v kanadskih poljedelskih šolah gumasta vim^ na, na katerih se začetniki učijo pravilne molže.
Pirenejski splavarji
Rumena nevarnost proti rumeni nevarnosti
šljenje in stremljenje), ostale poste pa
prepušča živalski in rastlinski duši.
V primeru torej, da je duša posebno bitje, se nam vsiljuje vprašanje, odkod izvira in kedaj pride v človeka. Plato n in razni drugi so menili, da je duša preeksistentna, to je, da biva že od vekomaj, pripravljena bogve kje, morda kot čisti duh na zvezdi, kjer gleda večno lepe ideje, ko jih medli spomin vzame s seboj v zemsko življenje, morda na onem svetu, kakor je junak Aeneas gledal tam duše bodočih svojih potomcev. L e i b n i z zopet je menil, da so bile v prvem človeku vključene duše celega človeštva in da prehajajo sedaj iz roditeljev na otroke. S kol a s ti ki so mislili, da roditelja ustvarjata telo in v njem le vegetativno dušo, ki jo pa tekom nadaljnjega telesnega razvoja izpodrine živalska, dokler se tudi ta ne umakne pravi človeški duši, vse to pa se godi še pred otrokovim rojstvom. Italijanski duhovnik Ros m in i je podobno učil, da ustvarita roditelja živalsko dušo, ki nato šele postane umstve-na. F r o h s c h a m m e r zopet misli, da je Bog izročil roditeljem neko sekundarno stvarmiško moč, tako da se z oploditvijo ustvari obenem s telesom tudi že duša (generacianizem), pri čemer menijo nekateri, da prehaja skupaj s plodno snovjo roditeljev duša v otroka quasi per traduoem (zato se ta nazor imenuje fcraducianizem).
G u t b e r 1 e t ,eden vodilnih katoliških filozofov, odklanja vse te nazore kot mistične in z dogmami nezdružne, sam pa uči (Die Psychotogie, 3. izdaja, str. 334 sli.), da Bog pri vsaki oploditvi neposredno ustvarja človeško dušo (kreacianizem). Po tem nauku je torej človeška duša popolna že v prvem zarodku, obstoječem iz samo ene oplojene stanice. Njegova argumentacija je de-diuktivma: ker je duša enovita, ne more nastati, da bi se iz duše roditeljev nekako oddelila nova duša; ker je nadalje netvarna, je ne more ustvariti noben tvarni proces, temveč jo lahko ustvari edino Bog iz nič. Na ugovor, da mora ljubi Bog biti vedno pripravljen, da pri vsaki oploditvi ustvari istočasno tudi dušo, odgovarja, da mu to ne dela nobenih težav in da ne more biti Boga nevredno, pri aktu tolike važnosti, kakor je ustvaritev novega človeka, neposredno sodelovati; nadaljnji ugovor, da na ta način sodeluje Bog tudi pri grešnih združitvah, zavrne, češ da človek ne more umeti božje modrosti Končno težavo, da je oploditveni akt bistveno isti pri vseh životinjah, odpravi s tem. da pokaže na velikansko razliko med živalsko in človeško dušo. Živalska duša je sicer tudi enovita, toda ni duševna substanca, temveč le nepopolna, vključena (inhaerens) substan-cialna forma, ki ne more obstojati neodvisno od njene snovi. Zato da imajo živali moč, ustvariti svoje mladice ncle telesno, temveč tudi duševno. Človeška duša pa je celotna (kompletna) substanca, priključena oblika (adhaerens). nje-
Slovaški fant in dekle v narodni noši
Slovaki ljubijo slikovitost, ki se odraža posebno v njihovih oblačilih. Posebno buj* ne so noše S!o<vakov blizu Mvjave. Naš sli* kar je posnel mladeniča in deklico iz te okolice.
Kdaj dobi otrok dušo
To vprašanje je trd oreh za tiste psi-ihotoge, ki razlikujejo poleg duševnih pojavov še posebno dušo kot njih nosi-teljioo in si jo mislijo kot svojevrstno substanco. Ker pa imajo tudi živali pojave (n. pr. občutke, nagon), ki niso fizični, torei psihični, in kažejo celo rastline takozv. žrv[ionske pojave (rast, množitev), zato govorijo taki psihologi dosledno tudi o živalski (čutni, anirnalni) in o rastlinski (vegetativni) duši. Tako trojnost duše je učil že grški filozof Platon in za njim mnogi drugi, posvetni pa tudi krščanski, samo da si različno predstavljajo razmerje med temi tremi vrstami duš. Nekateri pravijo, da se med seboj ločijo samo graduelno, tako da je rastlinska razvojno najnižja, človeška pa najvišja, drugi pa so mnenja, da je človeška povsem bistveno (toto genere) različna od ostalih, pri čemer nastane zapet vprašanje, ali opravlja človeška duša obenem tudi rastlinske in živalske funkcije aii pa predstavlja samo izrecno višje duševne pojave (mi-
Strahote kemične vojne
Vojna v preteklosti tn v sedanjosti
Znani francoski karikaturist Caran d' Ache je napravil zanimivo sliko, ki kaže, kako se je z razvojem kulture čim dalje bolj povečavala razdalja med borci. V kameni dobi so ljudje v boju drug drugega grabili za grlo; Grki so se borili na razdaljo meča; vi» tezi na razdaljo kopja; vojaki s prvim strelnim orožjem so začenjali boj na nekoliko sto korakov drugi od drugih; a sodobni borci se komaj vidijo. Da, moderna vojna pozna v tem pogledu še bolj značilna dejstva. Nemci so bombardirali Pariz iz daljave 120 km — a mesto Armenti&res so zavzeli med svetovno vojno nekoč dva tedna po« tem, ko so ga bili Francozi zapustili. Bodoča vojna obeta pa največja pre« senečenja. Če se bo vojna kemija raz« vijala še nekaj časa tako, kakor se je v zadnjih dveh desetletjih, vojakov v običajnem zmislu besede sploh ne bo treba.
Kemična vojna nI tako mlada reč, kakor bi si kdo mi« slil. V svojih početkih sega do 5. st. pr. Kr. V bitki pri Plateji (1. 431. pr. Kr.) so uporabljali Špartanci žveplo in smolo proti nasprotnikom. Znana je uporaba »grškega* ali «bizantinskega ognja» v sredini srednjega veka; od 17. st. naprej pa so razni izumitelji predlagali vse mogoče zapaljive in dim ne granate, cijanove kisline, arzene, veratrine itd. kot bojno sredstvo. Vendar ta sredstva niso bila dosti upo« rabna. Vsa strahota vojne kemije je prišla, lahko rečemo prvič do izraza šele 22. aprila 1915., ko so Nemci iz« vršili prvi plinski napad na zavezniške postojanke v Belgiji, pri čemer je v hi* pu umrlo 5000 mož, a 10.000 jih je bilo pokvarjenih za vse življenje.
Uporaba smrtonosnih plinov je prav za prav tisto, kar imenujemo «kemična vojna® in uporaba snovi, ki se v dotiki z zrakom spremenijo v tak« šne pline. V prvih časih svetovne voj« ne je bilo takšnih plinov še malo. Ne« prestano preukuševanie novih sred« stev, neprestano iskanje takšnih sred« stev, proti katerim ne bi zalegla nobe« na nasprotnikova varnostna naprava, je povzročilo, da imamo danes samo po klasifikaciji kakšen tucat raznih plinskih vrst, a vsaka vrsta obsega ce« lo rajdo smrtonosnikov in poliabljačev človeških organizmov. Tako pozna francoska klasifikacija osem vrst um* če^alnih sredstev in vsaka vrsta nosi im ki označuje učinkovanje istovrst« nih snovi. Te vrste so;
1.	davilci: klor, fosgen, ki napadajo dihalne organe;
2.	počasni zastrupljevalci: žveplo* vodik, arzenov vodik;
3.	solzavci: klorov pikrin, benzilov bromid, klorovi derivati iz mravljinč* ne kisline;"
4.	kihavci: difenil*arzln*klorid;
5.	mehurovci ali razjedači: iperit;
6.	bljuvalci: halogenski derivati ar« zenika, ki sami po sebi niso nevarni, a povzročajo bljuvanje in omedlevice, tako da organizem, dokler učinkujejo, ne more sprejemati hrane, in da pri« zadeti ne morejo uporabljati maske, kar jih predaja sigurni smrti, če je ozračje otrovano z drugimi strupenimi plini;
7.	zadušljivcl: n. pr. ogljikov okis (CO), ki se veže s hemaglobinom v kr« vi in preprečuje pristop kisika v sta« niči;
8.	mrtvilci, ki napadajo živčni si«
P«
stem, n. pr. pruska (cijanova) kislina.
Dva med njimi
Ne moremo se spuščati v podrob* nosti, kako učinkujejo vsi ti strašni izumi človeške perverznosti in kako se jih je mogoče ubraniti Omenimo sa« mo dva. proti katerima ne pomaga no* bena maska in nobeno zdravilo, kveč« j emu bi pomagalo to, če bi se človek pred njima zavaroval z nepropustno obleko, ki bi mu zakrivala absolutno vsak kvadratni milimeter kožne povr« šine. To sta iperit in lewisit (luizajt).
Iperit, najstrašnejši plin svetovne vojne deluje na kožo, sluznice in ves dihalni aparat. Njegovi učinki so prav za prav učinki vseh gori navedenih plin
skih kategorij. Na koži povzroča ra« ne, razpoke in a tekočino napolnjene mehurje kakor od opeklin. Oči se vna« mejo in začasno lahko tudi oslepijo, isto tako se vnamejo dihalni organi, pljuča se pri tem lahko inficirajo in zgnojijo. V prvem štadiju zastruplje* nja povzroča bljuvanje. Tudi srce po* kvari. Posebno nevaren je zato, ker se njegovi učinki pojavljajo šele po 2 urah ali celo po celem dnevu. Iperit se kemično imenuje dikloretilen sulfid.
Lewisit je še strašnejši in edina nje* gova dobrota je ta, da ga je njegov izumitelj, ameriški stotnik Lee Lewis, iznašel šele 1. 1918., ko ga že niso mo* gli več uporabiti na bojnem polju. Iz. delovalo ga je v največji tajnosti 800 ljudi, ki so se prostovoljno zaprli v neko tovarno v Clevelandu. Za časa premirja so imeli Američani že 150 ton tega groznega materijala. Ker se ni dal več uporabiti, so ga spravili na visoko morje in ga potopil: 9000 m globoko. Ohranili so samo neznatne količine za poskuse. Angieži so izdali sestavo te kemične snovi, ki se da raz* trojiti v kloroviniI*diklor*arzin, v di« klor*divinil«arzin in v trivinil arzin. Lewisit je posebno pripravno sredstvo za plinske bombe, ki bi jih z letali metali v zaledje. Razširi se zelo na daleč in ne uničuje samo človeškega in živalskega organizma, temveč tudi rastlinstvo in otruje sploh vse stvari, na katere se vleže. Znan je zato tudi pod imenom »smrtna rosa* (dew of death).
Obramba
proti kemičnim sredstvom je zelo re« iativna. Odvisi od kakovosti plina in od okolja, v katerem deluje. Francozi so izdelali med vojno preko 30 milijo* nov raznih mask, - uspeh ni bil bogve kakšen. Proti iperitu, lewisitu in še podobnim strupom, o kater'.h niti ne vemo, pa maske sploh ne zaležejo, ka* kor smo že omenili. In če bi se plin* ski napadi izvrševali na zaledje, kakor je pričakovati, je vprašanje, koliko bi nomagali tudi vsi ostali varnostni ukrepi. Morda je še najboljši pripo* moček tisti, ki ga ob vsaki priliki s ciničnim mirom navajajo Američani in ki se da zgostiti v naslednje stavke.
«Naj ve svet, da predlagamo upora* ho plinov proti vsem nasprotnim če* tam in najširšo uporabo v polnem ob* segu naše moči. Verujemo, da takšen predlog bolj koristi ustavitvi vojn ne* go propaganda za mir. ki obstoji od pamtiveka, a je ostala brezuspešna.*
Zlata trdniava v pariškem podzemlju
Nedavno tega smo poročali o zla* tem zakladu 2 in pol milijarde fran* kov, ki ga je prejela Francoska banka iz Amerike Kam pride vsa ta ogrom« na zlata zaloga?
V podzemlju Francoske banke je gradila tvrdka Michet tri leta, dan in noč, s 1250 delavci trdnjavo iz jekla, betona in elektrike, da ji ne najdeš podobnega v najboli napetem krimi* nalnem romanu. Nepoklicanim gostom se ne bo nikoli posrečilo, da bi prišli neopaženo do kupov zlata in neopa* ženo izginili. Vse funkcijonira s priti« skom na gumbe — toda priti do gum* bov je že samo na sebi čudežno pod« ietje.
Lift te popelje do stopnic, ki vodi* jo v podzemlje. Pritisk na skrivni gumb in pred tvojimi začudenimi očmi se zavrti cela stena. Za steno se pre* makne jeklen stolp. Poseben uslužbe* nec stopi na električno vozilo in mani? pulira. Iz nekega zida se sproži na tračnicah velikanski oklopni čep — teža mu je 14.000 kg. Za čepom se je odprl nekakšen navpični vodnjak, ki ga premagaš po 15 m vožnje skozi apnenast sklad na dvigalu. Potem sle* di 12 m globoko umetno jezero. Pod jezerom je dvorana, ki meri 10.000 m8 v širini in dolžini. Nje strop nosi 750 stebrov po 90 cm v premeru. Toda preden dospeš v dvorano, se mora znova ponoviti igra nad podzemljem: stena, ki se zavrti, jekleni stolp, oklop* ni čep. Dvorana ima več predelov. Zlati zaklad je shranjen v predelih, ki pokrivajo "W00 m* Tam so tudi arhi*
▼i banke ta strojni prostori za kurje« nje in razsvetljavo. Navpičen rov skr« bi za zračenje, ki se steka v najvišjem uadstropju bančne palače v stotine skoraj neopaženih odprtin. Nobena varnostna naprava ni bila opuščena, ki bi mogla preprečiti tudi najbolj ne* verjetna presenečenja. Posebne cevi, ki vodijo iz podzemlja v višja nad» stropja, omogočajo banki na vrhu, da se izprazni skoraj trenotno od vseh svojih vrednot.
Kateri je najzdravejši poklic?
Neki francoski časnik je zastavil pred nedavnim javnosti v naslovu na* vedeno vprašanje. Dobil je nešteto odgovorov, iz katerih so sodniki ho* teli že sklepati, da se imajo najbolje francoski parlamentarci, kajti mnogo jih je med njimi, ki so z desetletnim sedenjem na svojih mehkih senatnih ali poslanskih sedežih dosegli biblična leta. Tedaj se je oglasil v zadnjem tre* nutku neki list iz Bresta in navedel sledeča dejstva: Admiral Touchard šteje 83 let in se sprehaja pozimi ka* kor poleti brez plašča; admiral Bes* son šteje 84 let in njegov tovariš Four* nier bi rad še s svojimi 85 leti posta) član Akademije; admiral Servan se drži čilo isto tako s 85 leti, Nabona pa l 87; admiral Godin je grča s svojimi 89 leti, a Bellanger celo z 90 Najbolj jo pa pihne admiral Fourcroy, ki šteje 96 let in trdno upa. da mu bodo 100. rojstni dan olepšali s podelitvijo križ* ca Častne legije Tako bi bilo vsako* mur priporočati, če hoče imeti dolgo in krepko življenje, naj postane admi* ral v francoski vojni mornarici.
Poslušanje brez ušes
Od Helmholzovih časov dalie ie naše običajno mnenje to. da zaznavamo zvok z živci tako zvanega Cortiievega organa v polžu notranjega ušesa, ki jih zvočni pojavi spravliaio v tresenje Prešlo pa je že nekai časa. od kar je Dunajčan Froschel dokazal, da reagirajo glušci na zvočne dražliaie z nekimi gibi v očeh, kar dokazuje, da so zvok kakorkoli že občutili. Boloenski profesor Tullio je prišel s preiskovanjem tekočine v notranjem ušesu do rezultata, da »poslušamo« tudi z vsem tem notranjim ušesom, zlasti pa s tako zvanim »vestibulom«, ki so ga smatrali do danes samo za organ ravnovesia. Tullio sam je istočasno z dunajsko fiziologinjo dr. Jellinekovo izvršil celo vrsto poskusov z živalmi, ki so dokazali, da se nj zmotil. Golob, ki je imel notranje uho čisto uničeno, je n. pr. vsakokrat poskočil, če so poleg njega visoko zažvižgali Vendar ti poskusi še niso pojasnili, ali gre v takšnih slučajih za pravo poslušanje ali pa samo kakšno drugačno zaznamovanje akustičnih poiavov.
sto brez žensk
me
če smemo verjeti dopisniku nekega nemškega lista, bi bilo to mesto Sofi* ja. Ne čisto dobesedno, samo v toliko, da vidiš po ulicah veliko manj žensk nego moških, v družabnem življenju pa igrajo še manjšo ulogo. Vzroki so različni: prvič je Sofija eden izmed redkih krajev, kjer je število moških sploh večje nego število žensk; drugič so temu vzrok «predsodki». Ženske iz boljših krogov se držijo rajše doma —
to je še preostanek Iz turških časov.
Mlada dekleta nimajo navzlic «bu» biju* in kratkim krilcem skoraj nobe« ne svobode. Samo malo jih je, ki se vdajajo plesu in športu. Plesni vali zadnjega desetletja so zadeli sicer tu* di ob Sofijo, a so se iztekli v ogromni večini v družinske kroge, prav malo tudi v javne prostore. Zato pa se po* zna tem bolj neki »staromodni val*. Prevladuje naziranje, da morajo mla* da dekleta počakati do svoje poroke, preden jim je dovoljeno plesanje — pod nadzorstvom mater. Maloštevilni kabareti in varijeteji so skoroda ved* no prazni. Vlada ne dovoli tujim umet* nikom obeh spolov gostovanj. Vse to daje Sofiji enolično in dolgočasno lice. Sedaj po potresu je postalo razpolože* nje še za nekaj stopinj turobnejše.
Najnovejše WelIsove utopije
Bernard Shaw in Wells se bavlta v zadnjem času s konstruiranjem novih socialističnih teorij, po katerih menita zreformirati in osrečiti ves svet — če oo.ide za njima. Stari soclializem in ie nekoliko razočaral in tako usraniata novega. Shaw bo izdal knjigo o tem Dred-metu v bližnjih dneh. WeIlsova pa je pravkar izšla.
Imenuje se »Odkrita zarota, vzorec za svetovno revolucijo« in saniari o bodoči artimilitaristični državi, ki bo objemala ves svet in v kateri ljudje ne bodo poznali revščine. Liudi in blagovno proizvodnjo bodo vodili volieni direktorji in življenski smoter državljanov te plemenite države bo ta. da bi z znanstvenimi prmomočki zmanjšali količino dela do tiste mere. ki bi zadostovala za nujno blagovno orodukciio in za osre-čenie omeienega števila človeštva. To človeštvo bi bilo nekakšen križni produkt »češkega sokolstva in italijanskega fašizma«. To je v Klavnem vsebina Wellsove knjige. Zdi se. da če že ne sokolstva, vsaj fašizma ne nožna niti najmanj. Kako bi drugače metal demokracijo in diktaturo v en koš0 Morda bo Shaw povedal kaj pametnejšega, t 1 ■ ■ ..... ■ i
Razvoj in njegovi pogoji
Znani dunajski zdravnik in fiziiolcg profesor Tandler je predaval te dni o problemih človeške konstituciie in kon-dicije Konstitucija obsega Po niegovem vse v normalnih okolščinah nespremenljive lastnosti človekove, dočim pojmuje pod kondicijo vse spremenljive lastnosti, ki se dado privzgojiti in Dridobiti oz. tudi izriniti. Vsa dosedania higijena je slonela na kondicijonalnih lastnostih, a bo potrebno, da si ustvarimo konsti-tucijonalno higijeno, ker ie prirojena telesna konstitucija brez dvoma zelo odločilna za reagiranje na bolezni. Posebno pri infekcijoznih boleznih ie opaziti, da reagirajo različni ljudje na Isto bolezen povsem različno.
Tandler razločuje po konstitucii! mišičevja tri človeške tipe: hipertonike, normalne tonike in hipotonike. ali po naše prekrepko razvite, normalno razvite in premalo razvite. Elementi plemenske konstitucije se pokažeio včasih precej pozno, a gotovo. Vsi liudie prihajajo n. pr. s topim nosom na svet in šele po letih se poiavi tista oblika nosu, ki je plemenu ali družini priroiena. Vsi otroci so najprvo hipertonični in šele po neki »manifestacijski dobi« se poka-
■jlgSaSSIffigi:;
»Da sem jaz n« vašem mestu, bi sd dal znb izdretL«
»Tu 'i jaz da sem na vaščm aestu.«
(»Gafety«)
nik iz Belainovega stanovanja. A ne samo to Obtožil se je tudi, da je odpeljal gospodu Bčlainu ženo, in se celo rotil, da mu jo pripelje nazaj.
»Hvala,« ga je zavrnil gospod Bčlain. 2ene ne potrebujem. Zahtevam samo dežnik.«
Hlastno je segel po njem ln izginil skozi vrata.
»Kako je srečen!« je rekel Jean policijskemu komisarju, ki je stal iznena-den pred obtožencem.
Cez trenutek se je gospod Bžlain vrnil in dodal: ^ Nikar se mi ne posme-hujte, gospod! Dosegel sem svoje. Vrnili ste mi dežnik. Ženo pa lahko imate, rad se je odrečem. Samo dežnika s srebrnim ročajem se ne bi mogel odreči nikoli!«
JenO Heltal:
Zgodba o uri budilki
Tam na koncu moje pustolovske mladosti sem bival — kakor vsak spodoben človek — v budimpeštanskem Jo-ževem predmestju. Najel sem majhno sobo pri vdovi Hornyicsžk v vnanji Sovji ulici.
Ko sem se vseli!, je gospodinja postavila na nočno omarico tik moje postelje precej veliko budilko.
»Pazite dobro na to budilko,« je rekla ponosno, »ta vam hodi kakor strela in tik-taka kakor topi.«
In res — ura je imenitno opravljala svojo dolžnost Vsako jutro me je hotela predramiti; da pa se vzlic temu nisem zbudil, nI bila njena napaka, marveč moja. Budila me je namreč ob tistem času, ko sem še sedel v kavarni.
Bilo je četrtega ali petega dne po vselitvi. Ko sem bil prišel domov, mi zastavi pot gospa Hornyics£k in pravi:
»Slabo ste ravnali z budilko. Pokvarjena je. Treba jo bo popraviti.«
Pogledal sem uro. Nu, poznalo se JI je, da jo mori neka skrivnostna bolest Videla se je žalostna in kazalci se niso zganiil. Zaman se«n jo stresal, ni hotela več tik-takati.
»Dobro. Pa jo ponestte k uraiju, da jo popravi.«
Um je stanoval v Isti hiH te je ves božji dan žvižgal. Kako tudi ne, saj ni imel drugega dela. kajti v vnanji Sovji ulici se ure pokvarijo samo enkrat takrat pa za vedno.
Prihodnjega dne je bila nra v redu. Spet je šla kakor strela in tik-takala kakor top. Za popravilo sem plačal tri krone, šest dni je vse šlo gladko, sedmega dne pa je mirovala, kakor že
mnoge pred njo. Ustavila se je in sem jo spet zaman obračal in navijal: ni se zganila, naj bi jo bil še tako tresel. Ko sem jo hotel odpreti, je tako počilo v nji, da sem se prestrašil in nisem maral še dalje raziskovati njenih intimnosti.
Poklical sem gospo Hornyloscšk.
»Glejte, budilka je spet pokvarjena.«
»Ej, ej,« je rekla vdova, »kaj ste ji naredili?«
Nejeverno je majala * glavo in je odnesla uro urarju.
To pot sem plačali pet kron, zakaj ura je bila že bolj pokvarjena. Nu, spet je šla dobro. Priznati moram, da sem nekam strahoma čakal, kako bo sedmega dne. Na srečo je minil brez vsakršne nezgode. Pričakovano se je zgodilo sto-prav devetega dne.
Krenil sem sam na dvorišče ln poiskal urarja, ki je po stari navadi veselo žvižgal.
»Povejte ml, dragi gospod nrar,« sem dejal prijazno, »kakšen rlodej tiči v tej-le budilki? It spet Je pokvarjena.«
»O kateri budilki pa govorite, gospod,« je vprašal urar napol togotno, napol žalostno.
»O svoji, kajpa. Saj ste jo že dvakrat popravili.«
»Jaz?«
Solze so zalile urarju oči
»Gospod .častno besedo vam dam, da že izza nemško - francoske vojne nisem popravljal nobene ure.«
In je zopet zažvižgal — s solzami v očeh.
Tako daleč sega zgodba. Vdova Je izvabljala denar z dvema enakima budilkama: z dobro in s slabo. Ti dve uri je izmenjavala na moji nočni omarici. Kmalu nato sem se preselil v sredino mesta in sem se oženil. Tako živim ceneje.
Popoln užitek
imate v gledališča prf i

mm
le tedaj, če popreje prečftate njegovo dTamo v knjigi, ki k) Ji izdala
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Broširana velja Drn 40.—^ v platno vezana Din 48.-—*
že njihova prava konstitucija. Razlika med posameznimi tipi ie vkina v vsem in se da v kratkem sledeče označiti: hlpertoniki delajo zgodovino normalni toniki sodelujejo in hipertoniki Jo pišejo.
Interesantno Je dejstvo, da ustvarjajo umetniki samo takšne tipe in samo takšno umetnost, ki se sklada ž njihovim konstituciionalnim tipom. Michelangelo je bil n. pr. hipertomk in Botticelli hipo-toniki sodelujejo in hipotoniki jo piše-nostni dobi nosijo od niiiu naslikane osebe njiju specifične znake. Znan je izrek, da podaja vsak umetnik samega sebe. Tuberkuloza stoDniuie tonus. Tako je ustvaril hipotonični Mozart po svojem obolenju na tuberkulozi hiperto-ničnega don Juana.
Toda naša tonična natura se pojavlja v vseh naših dejanjih, tako tudi v pisavi. Današnji čas se izraža v splošnem v hipertoničnem smislu, celo y plesih in v ženski modi.
Mnoge lastnosti ki so bile nekoč kon-djcijonalne, so postale sčasoma konsti-tucijonalne pri čemer odločuie v prvi vrsti notranja sekrecija v naših organizmih. To omogoča višie razvojne stopnje človeštva.
črički kot toplomeri
Znano je, da se dado žabe uporab«
ljati kot vremenske prerokinje. Da pa je mogoče z živalmi nadomestiti top« lomer, ta ugotovitev je bila pridržana ameriškemu učenjaku Holmesu.
Holmes je opazil, da se oglašajo črički ob toplejšem vremenu bolj ne« go ob mrzlejšem, v mrzlih dnevih pa sploh ne. Oborožil se je torej s toplomerom in uro ter šel to skrivnost pre« iskovat. Svoje ekspeiimente je pono« vil 136 krat in je na svoje veliko začu* denje opazil, da vlada neko čisto določeno razmerje med temperaturo in številom čričkovih zvokov v stalnem času. Število teh zvokov t 15 aekun* dah daje temperaturo ▼ času opazo» vanja, če prišteješ vedno še število 37. In sicer je določi! Holmes to raz« mer je za Fahrenheitovo temperaturno skalo. Če se oglasi čriček v 15. aek. n. pr. 15 krat, tedaj znaša temperatt> ra 52 stopinj Fahrenheita. Razlik« med tako določeno temperaturo in tW sto, ki jo je kazal toplomer, je bilo kvečjemu za 1 stopinjo, samo v enem slučaju je znašala 30 stopinj, a to bi s« dalo razložiti s tem, da je pel čriček pod obžarjenim kamnom, kjer je bilo iz znanih razlogov v resnici toplejše nego na prostem. Vreme samo na sebi ne vpliva na hitrost čričkovega petja čisto nič, ob jasnem vremenu ali ob dežju je pel v enakem tempu, če je bi« la temperatura v obeh slučajih enaka. Samo enkrat je prenehal, ko je div« j al res močan vihar, a drugič ga je po solnčnem dopoldnevu zmotil dež m | se potem tudi ni več oglasil, čeprav se je solnce spet prikazalo. Holmeso« va opazovanja bodo znanstvenike na« potile do tega, da bodo začeli iskati tistih organov, ki urejajo čričkovo petje tako avtomatično po naraščanju in padanju temperature.
enajstleten deček -sedemkratni morilec
Pri Eldoradu (v Ameriki) se je zgodil zločin, kakršnega kriminalna zgodovina gotovo ne pomni. Posestnik Oberst je prepovedal svojemu 17-letnemu sinu Ovenu, da bi se odpeljal z njegovim avtom in z družbo drugih tovarišev v mesto ogledat si nov kriminalni film, češ da bi bil kvaren za njegovo mladost. Oven je na tihem prisegel maščevanje. Drugega dne, ko je oče odšel po opravkih, se je spravil v njegovo sobo in mu izmaknil puško. Baš jo je nabijal. ko sta prišla v sobo njegova najmlajša brata. Hotela sta se 5 puško igrati. Oven se je s tem navidezno strinjal, dejal je, da so naboji slepi in naj se postavita k oknu. Ko sta to storila, je pomeril ln je hladnokrvno ustrelil. Na strele sta prihitela njegov 14-letni brat in 16-letna sestra. Komaj sta odprla vrata, sta se zgrudila od strelov zadeta na tla. Čez pol ure se je vračala mati od sosede z najmlajšo hčerko. Oven je prežal nanjo v zasedi in jo je ustrelil. Sestrico, ki je ni zadel, je pobil s kopitom puške. Nato je čakal potrpežljivo na očeta, ki je dospel tri ure pozneje. Pobalin ga je umoril h zasede, mu oropal listnico, znosil trupla na kup, jih polil z bencinom in zažgal. Nato je vzel domači avto in se odpeljal v me.sto k filmski predstavi. Po predstavi je odšel v gostilno in naroČil obilno večerjo. Natakarju se fe pritožil radi mesa, češ da je slabo. Končno se je vrnil proti domu, kjer so ga aretirali Na policiji nI pokazal najmanjšega razburjenja. prizna! *e svoja strašna hudodelstva brez obotavljanja in je cinično izjavil, da iih je izvršil iz jeze nad očetovo prepovedjo. Matere ne bi bil umoril, če bi se ne bal, da bi utegnfk očeta obvestiti o njegovih dejanjih in tako preprečiti maščevanje. Psihijatri so ga preiskali in izjavili, da ni v zločincu niti najmanjšega sledu kakšne duševne bolezni.
Samo dva razreda na nemških železnicah
Vodstvo nemških državnih železnic je sporočilo javnosti, da bo uvedlo na« mesto dosedanjih štirih razredov za potniški promet samo dva razreda. Novi »leseni razred* se bo podražil napram sedanjemu četrtemu za 12 odst., »razred z blazinami* bo za 23 odst. cenejši nego sedanji prvi. Družba računa, da bo na ta način povečala svoje dohodke za 250 milijonov mark.
V premislek in razvedrilo
Spoznavaj značaj po hoji!
AH d že opazoval, kako hodijo ljudje, kadar menijo, da jih nihče ne gleda?... Ali si pazil na odtise njihovih stopinj, na to, kako postavljajo noge?... Ali si gledal, kako gibljejo ramena, stegna, telo, kadar hodijo?... Ali ste opažali, kako reagirajo na nenaden, nepričakovan poziv?... Ne... Kaj ne da ne?
6.	Krive noge, običajno s prsti navznoter, razkrivajo plahega in strašljivega slabotneža.
7.	Ravne noge in ravno vzporedno hojo imajo uravnovešeni, iskreni, pravični in natančni ljudje.
8.	Majave noge in nepravilna hoja so lastne potuhnjencem, nezaupljivcem, svetohlincem in trpinom.
Nu, dobro, pa naj vam mi povemo iwkaj zanimivosti s tega polja. Seveda te pri tem naslanjamo na normalne ljudi in dedukcije, ki jih izvajamo iz njih, so več ali manj splošno veljavne.
Shematične slike, ki jih prinašamo, »o vzete iz življenja in seveda niso izčrpne. Izpopolnite jih lahko sami z lastnim opazovanjem, ki vam bo mnogokrat zabavno, vsekdar pa zanimivo.
Poza noge
9.	Hoja po prstih kaže finočo, spretnost in ročnost.
10.	Hoja po vsej nogi: poštenost, lojalnost, odkritost.
11.	Hoja oo petah: moč, volja, energija, ambicija.
12.	Drseča, oklevajoča hoja: boleh-nost, hinavščina, lopovščina.
Proučevanje stopinj.
L Pravilna hoja navzven, pri čemer leži teža telesa na vnanji strani (a), kaže samovoljen, aktiven, podvze-ten, jasnost ljubeč značaj.
13. Hoja z vsemi hibami štev. 4, razen tega pa še neregularnost dolžine korakov, je 'astna neuravnovešenim, hinavskim, splošno nevarnim ljudem
		/< #	1 B3
	10	11	1Z
2.	Pravilna hoja navznoter, pri čemer leži teža telesa na notranji strani (b), je znak boječega, plahega, slabotnega in neodločnega značaja.
3.	Pravilna vzporedna hoja očituje korektnega, ponosnega, umerjenega energičnega moža.
4.	Nepravilna drsajoča hoja (stopinje so si skoro enake je značilna za bolehen, neodločen, nezaupljiv karakter.
Drža telesa
14.	Nagnjenost naprej: aktivnost, volja, energija, zdravje.
15.	Pokončna drža: resnost, umerje-nost, mirnost, uravnovešenost
16.	Nagnjenost nazaj: ponos, gizda-linstvo, domišljavost, tudi znak debelosti.
17.	Sključenost: slabost, bolehnost, simulacija.
Drža nog bi beder.
5. Tako zvane o-noge, običajno s prst! navzven, kažejo na odločen, samovoljen, maniriran (umetničen), često sportski značaj.
Hoja
18.	Ravna hoja. glava in ramena skoro negibna: poštenost, zdravje, trdnost.
19.	Poskočna hoja: nepremišljenost, vihravost, nervoznost.
Reakcija na nepričakovan poziv
22.	Ce se obrnejo samo oči in se hoja ne prekine, znači to pretvaro, sve-tohlinstvo in apatijo.
23.	Če gtlava sledi očem In se hoja ne prektfne: obotavljanje, bojazljivost, strahopetnost
a <------žgr	a <=--------
18	
	
	a i • t i
c h 20	c l! 21
20.	Zibajoča se hoja, ramena se pomikajo v stran: domišljija, nepremišljenost, muhavost.
21.	Valeča se hoja: afektlranost, prevzetnost, glupost
24.	Ce se glava obrne v smer klica
in pozvanec zastane s korakom: občutljivost, radovednost, prostodušnost
25.	Pol obrata telesa, pozvanec mahoma obstoji: nervoznost, velika dovzetnost, dražljivost

Kako si napraviš padalo
Vzemi kos lahkega in trpežnega papirja in si iz njega ureži kvadrat s stranicami po 25 cm. Prepogni kvadrat po diagonali v trikotnik, le-tega zopet v manjši trikotnik in !e-tega še enkrat; tako si dobil nov trikotnik, ki je trikrat manjši od prvotnega. Prepogni nastali trikotnik še enkrat, toda to pot po so-mernici kota okoli središča papirja, in tako dobiš trikotnik kakor ga kaže sli-
	
H* f	)Y
ka 1. V točko A zabodi iglo, da dobiš luknjico v vsej debelini papirja, potem pa odstriži desni del trikotnika ob punktiranem loku. Ce sedaj papir razgrneš, dobiš zobčast krog kakor ga prikazuje slika 2.
V vsako izmed nastalih šestnajst luknjic vtakni nit, jo zavozlaj, spodaj pa združi vseh šestnajst nitk v skupnem vozlu. Privezi nato še gondolico (škatlico za vžigalice, ki si jo obtežil z dvema, tremi kamenčki) in padalo je gotovo. Ob lahnem vetriču se vzpne precej visoko.
za prvi žebelj eno paro, za drugega dve, za tretjega štiri, za četrtega osem in tako dalje, za vsak naslednji žebelj dvakrat toliko kakor za prejšnjega.® Jezdec je pristal in kovač je začel podkovati, hehetaje se v pest- Jezdec je bil zadovoljen, da bo tako ceneno obul konja, in je jel na tihem računa® ti, koliko par naj pripravi. Nenadoma pa je prebledel, skočil h kovaču in viknil nanj:
«Stojte, stojte, najin dogovor ne ve* lja. Kie naj vzamem toliko denarja, da vas plačam.*
Imel je prav; štiri in dvajseti žebelj bi namreč stal nič več in nič manj kot 8 milijonov 388.608 par ali 83.886.08 Din, vse podkovan ie po ogromno vso* to 167.772 Din in 15 par!
«Pa dobro,» je odvrnil prebrisani kovač. «Sem mislil, da poznate te vr* ste račune.»
In sta se smeje pogodila na novo.
		
		\\
frjvvf	1Š	\w
	\y	
		
Še boljše je padalo s pušico. Namestu gondolice pritrdiš na- padalo puščico, si jo vtakneš skozi vrh padala,, nakaj namažeš papir okoli vrha z le-pom, da skozi luknjico ne uhaja zrak. Padalo zložiš, kakor vidiš na sliki in sprožiš pušico v zrak navpično nad seboj. Ko jame padalo padati, se odpre in plava lagotno v vetriču.
Drago podkovanje
Jezdec, ki se mu je konj zbosil, se je ustavil pred vaško kovačijo in je prosil kovača, naj mu podkuje konja. «Toda ceneno,® je rekel, «nimam mno* go denarja pri sebi.»
«0, ceneno pa že,» je odvrnil kovač, znan šaljivec. «Na vsaki podkvi je za* biti šest žebljev, računal vam pa bom
Umetni mikroskop
Če nimaš denarja, da bi si kupil po* vcčalno steklo ali celo mikroskop (drobnogled), evo ti dveh nasvetov, kako si moreš sam napraviti mikro* skop, ki te ne bo nič stal in ki ti bo vsaj kot igračka dobro služil. Stvar je vrlo preprosta.
Vzemi posetnico ali kos dobre le* penke, namoči jo v črnilu in posuši. Nato napravi v njej s fino iglo luk* njico in če gledaš skozi to luknjico na predmet, oddaljen kaka 2 do 3 centi* metre od lepenke, boš z začudenjem opazil, da se ti predmet vidi povečan.
Še boljši je drugi način. Vzemi zelo tenko ploščico svinca ali cinka in na* pravi v njej luknjico z debelo iglo ali pa s finim šilom. Prikoniči drobno pal* čico, pomoči jo v čisto vodo in kani kapljico na luknjico; ta kapljica služi pri tem vrlo enostavnem mikroskopu za lečo.
Predmet, ki bi ga rad opazoval pod
miKroskopom, položi tik pod to lečo in videl boš, da je še mnogo bolj pove* čan kakor v mikroskopu, ki si si ga na* pravil po našem nasvetu iz počrnjene lepenke.
Pozor, potniki na Zagreb!
Hotel J.VoSčanšek
BREŽICE, tik koicdtfora
Vam nudi ugodno priliko, da lahko prenočite tukaj mesto v Zagrebu in z jutranjim viakom potujete dalje. — Hotel je nov in moderno urejen. Soba stane samo 20 Din. Kuhinja in kl>-t Drvovrstna.	6297-a
Polnoči
Skrivnostna ura, v kateri so bolečine najhujše. Zato se mora imeti vedno pri roki skalijo
Aspirin
tablet
Olajšajo takoj bolečine v glavi, ušesih in zobeh.
Zahtevajte pa vedno originalni zamot u<2ayek,n, k! te spozna na modro-belo-rdeči varstveni znam-ki.
Kako bo prišel čez jarek
Kmet Matevž si je kupil lepo posest* vo, velik travnik v obliki četver oko t* nika, kjer se bodo krave lahko nemo* teno pasle in mu ne bo treba napravi« ti ograje; zakej razen na eni strani, kjer je napravil vrata, je travnik vse povsodi obdan z jarkom, širokim tri metre in polnim vode, tako da mu kra* ve ne morejo uiti.
Toda, smola, tudi Matevž sam ne more čez jarek. Sicer ima na razpolago vrata, toda časih, kadar je baš na na* sprotni strani, mu je neprijetno, da bi hodil dolgo pot do vrat. Kako naj si pomaga? Brvi ne mara napraviti, ško* da denarja, potem pa bi brv utegnile tudi krave izbrati za nedovoljen pre* hod v sosedovo pašo. Pa saj ima dve ozki, močni deski, a kaj, ko merita jedva po tri metre in jih nima nasloniti!
Kako bi vi rešili to nalogo?
Nogomet na mizi
Že mnogo športov, ki jih gojimo v prosti naravi, so že priredili in prenesli v sobo; najbolj znan je med njimi mizni tenis, tako zvani ping*pong. V poslednjem času pa so Angleži začeli že tudi nogomet igrati na mizi in pra* vijo, da je zelo zanimiv.
Mizni nogomet igrajo dve, štiri ali šest oseb. Kazalec in sredinec si obu* jejo, kakor kaže slika, z majcenimi čeveljčki, za žogo pa služijo najbolje teniške žoge. Mreži postaviš na obeh koncih mize in zdaj lahko začneš igra* ti. Igra se kakopak po istih pravilih kakor na zelenem polju.
Nerodno je le, da žoga rada skoči z mize na tla. Temu odpomoreš na ta način, da namestiš mreže na vseh šti* rih robovih mize.
Cehni v Newyorku
Novi newyorški telefonski imenik vsebuje mnogo interesantnih podrobnosti. Tako je mogoče ugotoviti, da je večina prebivalcev metropole inostra-nec in priseljenec. Pravih Američanov je med njenimi dušami samo 24 odst. V Newyorku živi več Nemcev nego v Miinchenu, več Italijanov nego v Rimu in več Poljakov nego v VilnL Letos stoje na prvem mestu Cohni in Coheni, ki zavzemajo v imeniku 34 stolpcev. Smithi, ki so drugače v Ameriki najbolj razširjena družina, se v Newyorku letos postavljajo s 26 stolpci na drugo mesto. Interesantno so zastopani tudi drugi priimki. Znameniti Caruso je zastopan n. pr. 45 krat.
Roda Rodai
Nos gospoda Sokolova
Voz, ki je popeljal gosipoda Sokolova, |e obstal pred hišo. Prihitela je gospodinja Marija in odvzela gospodu, še preden je sluga odnesel prtljago, dežnik in torbico. — Kot začarano! Drugače je vedno tako osorna, tako uporna. Baš danes, ko b4 gospod Sokolov rad zaropotal, da bi nekaterim kletvicam dostavil: •Sicer se pa ne bom dolgo jezil!...*, baš danes je sladka kot med in slive. Obed, ki ga je pričakoval, Je izbor en, domača obleka lična in čista in celo pipa, ki že petnajst let ni stala na pravem mestu, je danes pravilno nabasana in pri roki.
«Za vraga,* m Je srdB gospod Sokolov, ko je našel vse lepo v redu. To Je bilo proti njegovim načrtom. Rad bi bil surov. Od danes je namreč — in ona tega še ne ve — ženin in ona pojde od hiše.
»Kaj ukazujejo mflosthi gospod?« Je rprašala Marija vsiljivo ljubeznivo.
«Ah, nič.» Da, jeziti se je moral. A povedati S mora vendarle; namreč to o poroki. Bolje sedai ko kasneje. Boljša je nagla smrt od občasnega hiranja! Pogum, Sokolov!
In povedal ji Je.
Sokolov modruje sedaj, ti si osel. Čemu si se trapil ves dan, kaj poreče tvoja gospodinja Marija Mokrica k tvoji poroki? Ali ni bilo jasno že skraja, da mora tvoja gospodinja Marija Mokrica vest o nepričakovanem dogodku mirno in spoštljivo napram hvalevrednemu sklepu svojega gospoda... Stoj, Sokolov, tega stavka ne dovršiš, prični raje novega! No, Marija se ni razburjala in Je ostala krotka, zato se še bolj raduj svoje sreče. Raduj se, da se radovoljno odpoveduje pravicam, ki si jih je pridobila z ljubečo oskrbo za gospodinjstvo, ko si bil še lahkoživ.
Sokolov, ti si drugič ose?! Kako moreš dopustiti, da moti tvoje naklepe brezimno pismo? Pismo, v katerem sicer ni zle besede zoper tvojo nevesto, ampak ki le... Seveda, slabo bi bilo. če bi res jmela strahovito poželenje, da grize nosove?!... Moj Bog, saj je neverjetno... vendar, na svetu imamo raznovrstne norce. V Baru Je bil nekoč človek, ki je več let presedel na hišnem slemenu; domišljal si je, da ie požrl strelovod. Stvar z nosovi... ne, to ni mogoče. Si li že čul kdaj v življenju, da bi bila ženska tujemu človeku odgriznila nos? To je prav eotovo obrekovanje. Laž. Kaj takega se čita. a ne veruje in se pozabi — Če ti pa nevesta vendarle
odgrizne nos? ...
Ta čas, namreč tri dni po svoji zaroki, je prejela gospa vdova Katica, srečna nevesta, nastopno pismo:
•Spoštovana gospa! Z iskrenhn veseljem je doznal prijatelj Vaše hiše vest o Vaši zaroki z gospodom Sokolovim. Tu sta se združila dva dobra človeka, in Bog ju blagoslovi! Gospa, pišem Vam anonimno, a ne mislim nič slabše od mnogih drugih, ki se Vam sviljujejo s svojimi čestitkami. Vi, gospa Katica, biser ženske, pač zaslužite, da Vas poroči gospod Sokolov, ki je krasen, vrl in od srca dober mož. Prav zato, ker ga tako cenim, Vam moram zaupati tajnost, ki se Vam je nalbrže še ni upal sam raz-odeti. Ne storim tega rad, a če zveste to sedaj, boste to preboleli z ljubeznijo; pozneje bi Vam bilo težko in bi Vas navdalo z neodoljivim strahom do Sokolova. Go^pa, Sokolov ima ponarejen nos. Ne ustrašite se! Nihče razen njega samega ne ve tega. potem nekaj zaupnih prijateljev, nekaj zdravnikov in sedai _ Vi. Ako bi Vam tega ne razkril slučaj, priznanje ali moje pismo, bi živeli leta in leta poleg svojega moža, ne da bi količkaj slutili kaj takega. Nos je iz beneškega voska in pritrjen tako spretno, da nobeno oko ne more opaziti prevare. Ne jemljite si tega preveč k srcu. Priva-
dite se tej misli in lahko jo boste prenašali. Boljši je mož z umetnim nosom nego z hudobnim srcem.
Vaš prijatelj I. I.» —
Odrezek poštne nakaznice na deset šilingov je namenjena na Dunaj.
Ime pošiljatelja: Marija Mokrica.
Prostor za sporočila: « Ljubi nečak, se ti zahvalim in je biv pism čist dobr kot si ti pisov. Mnogo pozdravov od tvoje tete Marije Mokrice, in imaš tu par šilingov za pivo.» —
Sokolov je sedel v sobi pri gospej Kartici
On: Zelo bova srečna Jeli? Zjutraj, ko
boš ti še spala, že pojezdim na polje, da bom ukazoval in grajal ter da se ogledam za tem in onim. Opoldne me bo pričakovala ženica, da bova skupaj obedovala. Ah, to bo kr—a—a—a—sno! (Znaj Bog, tako čudno ogleduje moj nos.)
Ona: Da, potem bova skupno obedovala. Seveda to, kar ješ najraje. Nato sedeva v utico. Saj imaš utioo? Tam bova sedela in se poljubovala. Poljubi me, dragi, poljubi me! (Se mu približa.)
On (nezaupno, se nekoliko odmakne, Jo trdno zgrabi, naglo poljubi in rahlo odpahne).
Ona (zase): Saj je neumno, nesmiselno! Ampak prav čudno poljubuje. Tako,
kakor da mu je nos res voščen in se ga boji zmečkati. (Naglas): Kaj si dejal?
On (jo opazuje); Jaz? Ali nisi pravkar govorila o neki utici?
Ona: Da. O utici. Popoldne se gotovo popelješ na polje, ne?
On: Da, a zvečer, ljuba Katica... (Čudno, kako me gleda. In vedno le moj nos.) Zvečer, ljuba Katica... (Kaj neki ima?)
Ona (zase): Moram se prepričati: Dasi nima voščenega nosu (kaj takega je nemogoče), je vendar nekaj, kar se mora pojasniti.
On (nadaljuje neodločno): Zvečer bova svoja. (Čudna ženska!) PušiJ bom pipo in ti boš igrala na klavir. (Zelo čudna ženska!) O, to bo lepo! Miru potrebujem in lahke duševne vzpodbude. Kako misliš? (Kaj le Ji je?) Ne veš, kako si želim...
Ona (se smehlja ▼ zadregi, se dvigne In reče boječe): Prosim te! Ah, prosim te, dragi, ne jezi se; saj je smešno, česar želim, ne huduj se! Ali dovoliš, prosim, da se prav malo — dotaknem tvojega nosu?
On (poskoči, prevrne stol in stegne roki predse kot v obrambo. Bled, s pre-palimi očmi): Torej — res!
Tri mesece nato je gospod Sokolov; poročil Marijo Mokrico.
Kraljestvo mode
Domače obleke
Poleg bogatih toalet obsega garderoba prave modne dame še celo vrsto rekvizitov, ki se nosijo samo v domačem krogu. To so predvsem vbleke za dom in za vrtna dela Druga oblačila, ki so tem sorodna in so tudi strogo omejena za [>osamezne dogodke, so obleke za določene vrste športa, na pr. za tenis. Obleke te vrste so dovolj poceni, da si jih lahko nabavi modna dama poleg drugib modnih prTOmetov.
Danes se bomo ustavili pri oblekah, ki se nosijo v najbližji okolici doma, na vrtu, v Času odmora ali pri delu. Načelo je, da naj bodo take obleke iz pralnega blaga. Narejene morajo biti zelo enostavno, kajti baš preprostost je v teh primerih najbolj učinkovita.
Slika št. 3 prikazuje obleko iz etamina. Zgornja, vratna partija in najspodnejša ua koncu krila sta svetli, srednja partija je temnejša. Kombinacije: gobelin z. morsko plavo barvo, bejž s temno plavo, nadahnjeno rdeča s črno — starejše dame kombinirajo lah ko črno z rjavo. Na levi strani zgoraj in na levi spodaj vidimo dva dekorativna motiva, ki sta prav tako mešana, t. j. iz svetlega in iz temnega materijala. Najprimernejše so cvetlice iz kretona.
Takozvani vrtni komplet je novost letošnje sezone in praktičen posebno zavoljo tega, ker se nosi lahko doma in na vrtu ler je brez rokavov. Obleka ie tako prijetna, da lahko sprjmeš v nji gosta. Predzadnja in -cadnj^ skica nam predočujeti jopico, ki izpopolnjuje to obleko, odnosno predpasnik, katerega nosimo pri delih na vrtu.
Dvorna dama ga Franja dr. Tavčarjeva; ga. prof. Dolenčeva; ga. Vrtovčeva; gdč. Cilka Krekova; g. dr. Janko Pretnar, predsednik Jugoslovenske Malice; g. Pire, župan v Ktanju; g. Žnidaršič, okrajni glavar v Kranju; g. Horvitz, ravnatelj „Jugočeske"; g. OesteTreicher, ravnatelj „Jugočeske"; gdč. Šarčeva, autorica „Dečve".
Solnčni žarki in zdravje
Kaj je soinčarica. — Planinsko in dolinsko solnce. — Škodlji Tost infrardečih žarkov za vid.
V	lepih poletnih dneh se vsakdo rad posolnči in skoro ga ni med nami, ki mu solnce ne bi neznansko dobro delo. To nride od solnčnih žarkov, katerjh zdravilna moč je znana že, odkar živi človeški rod. Morda so bili solnčni žarki sploh prvo zdravilo, ki ga je človek ra-čel zavestno uporabliati.
V	novejšem času si je zdravljenje na solncu pridobita takšno spoštovanje, da ga ie začela temeljito proučevati in se ga posluževati tudi poklicna medicina, ki se v preišn.rh letih za take prim;tivne načine ni posebno dosti brigala. V zadnjih letih ie nastala čisto nova veda. ki se bavi samo s proučevanjem solnčnega žarjemja in z njegovimi fiz;kalninii. kemičnimi in biološkimi vplivi na človeški organizem.
Znamo je. da bela solnčna svetloba m nekai enotnega, marveč da sestoji iz več barvastta svetlob. V njej so združene vse mavrične barve: rdeča, oranžna. rumena, zelena, modra in vijoličasta. Ti posamezni barvni žarki «e ločijo med seboj l>e po tem. da se razširiaio z različno dolgimi valovi. Valovi rdeče svetlobe so dolgi po 760 militantak rrplime-tra. valovi vijoličaste svetlobe pa kakih 400 niilijonink milimetra.
Da je solnčna svetloba res sestavljena iz samih barvnih žarkov, se vsak lahko prepriča na iutran.iem izprehodu. ko rosne kaipljicc po travi in drevju bleste v vseh mavričnih barvah, ki se neprestano prelivajo druga v drugo. Od ru-binastordeče preko zlatorumene v tem-novijoiličasto. A poleg teh solnčnih žarkov. ki so vidni našim očem, izžarja solnce še druge nam nevidne žarke Med njimi so do svoji zdravilnosti najvažnejši tisti, ki slede vijoličastim žarkom. Pravimo iim ultravijoličasti žarki Ti žarki kemično naiiačie učinkujejo na naš organizem. Na drugem koncu pa slede infrardeči žarki, ki so tudi nevidni za oko. a na telo iako močno učinkujeta. Vsaka skupina teh žarkov vpliva drugače na nas, a razen tega se njih vpliv spreminja tudi tekom dneva: poleti ie drugačen kot pozimi, in drugačen tudi. če smo žarkom izpostaviieni v ravnini, na planinah, na m-onu aH v puščavi. Tudi vremenskim prilikam ie podvržena njihova moč, ki j" ood različnimi podnebji povsem različna.
Preden nas solnčni žarki dosežejo, morajo prodreti ozračje. ki jih deloma vsrka, deloma na'razprši. tako da padajo na nas —	$ — po ovinkih. V obeh primerihžark' na svoji -moči. ali oa nas^-s&f -.ena skupina jačje ožaria kot d-puga.
Največ toplote nosifo s seboj Infrardeči, rdeči in drugi veliki solnčni žarki. Infrardeče žarke, posebno one daljših valov, skoro docela vsrkavajo zgornje plasti kože. ki se zaradi tega močno segrejeio, a tudi hitro ohlade, ko preneha direktno obžarjarve. Rdeči žarki krai ših valov, torej vidni žarki, in drugi svetli žarki prodrejo vrhnje plasti skoro nemoteno i,n ogrejejo soodnje plasti, ki toploto dolgo obdrže. Pogubno pa vplivajo infrardeči žarki na oči. Po dveur-nem obžarianiu povzročajo že trajne motnje vida. To So dognala šele »najnovejša raziskavania. dočim se je prei domnevalo, da <-odiio očem samo ultra-vi.ioličasti žarki. Čisto nedolžni sicer ti tudi niso. a očem posebno ne škodijo. V splošnem pa ultravijoličasti žarki na naš
organizem, med vsemi solnčnimi žarki, najiačie učinkujejo. Že do kratkem ob-žarjeniu izgubi koža svoio bledoto. Kri začne živahneie pluti po žilah in tudi njena sestava se izboliša. tako da postane koža rožnatordeča in se napne. Človek d-obi zdravo barvo. B'agodeini vpliv ultraviioličastih žarkov pa se ne ome-kr'e samo na kožo. marveč se s posredovanjem fe uglobi v m:š'revie, v tfosti ta v notranie organe. Obžariariie same kože vpliva na notranje organe na ta ""ačin. da absorbira kri do kožnih žilicah energiio ul'ravitaliča«>;h žarkov in io v drug:h obl:kah donaša notraniim organom Ali pa učinkujeta ti žarki kemično na ta način, da jim kri donaša razkroinine kožnega stanič;a. Te razkroinine so naibrž tudi vzrok, da se pri 'ezmernem solnčeniu nora vi io občutki mrzltae. nocebno še. doVler se telo sota-cu povsem ne nrivadi. V tem primeru se nriietni občutki nre^ržeta v bolečine: poiavita se rdeče otekline aH celo opekline. ki so dobro znane vsem turistom, kadar no dnleem z;m<:Vem odmoru spet nodaio na go^e. a tudi zgodnjim kopalcem, ki fim no mrzli vodi ni nikoli dovoli colrra. Tn entnearica, posle-ilc<* ultraviinlefnlh žarkov,
Zdravo teta se iim zna sicer hitro Prilagoditi. Če žarki preveč dražijo kožo. zao^e ta v vrhniih plasteh izločati ntamenfe: nekakšno barv'ta. ki nadabne ko*n 7 rdečkastarfavo barvo, katera kot nekakšen sotačnik zastira ostalo teta prod njegovim vplivom
Pazen direktnih solnčnih žarkov vplivajo na nas tudi nebesni žarki, ki niso mani važm od prvih. Razumeti pa :e tn fako-ta: Že nrei smo deiali. da Azrač?e so'n?ne žarke vsrkava, deloma ::h na razpiši. Razprše se pred vsem *arki kratkih valov, ta^ej viioličasti ln 'ilfrTvjioličacfi žarki. Ti zadevalo na nrnh in vodne kaprice, ki iih ie vse polno v zraku, ta oh zračne molekule. ad kater;h <e odbila ta na vse strani. <taktar končno ne pridejo vsi do nas. Baš zaradi te?a ce nam nebo vidi sinje ta ne črvn kakor bi izgledalo brez teea noiava Nebo nas torei n;č mam' ne objeva z i'u,"aviio1'ičas.timi žarki kot soTnce samo. Čiru bolj je nebo temnomodro. tem bogateiše ie na zdravilnih žarkih.
Vodne nare v zraku na del ultraviioličastih žarkov vsrkava io. in ker so pare eostejše v spodmib zračnih plasteh, prodre v nižave tr^ni solnčnih žarkov kakor v gorah. Zaradi tega ima gorsko cnlnce veČio zdravlno moč od dolinskega. M'mo te^a pa je tudi obžarianie gori boli enakomerno razdeljeno po celem dnevu kot v ravninah, kamor v Dopoldanskih urah — radi traine sooa-rice na obzorju — prodre le mata vijoličastih žarkov.
Naiveč zdravja torej nudi solnce v gorah, a treba je biti previden in zmerno uporabljati to kozmetično zdravita: mkofi nreveč naenkrat, ker drugače lahko boli škodi ne?o koristi. Posebno velia to za šibke ljudi, ki se nagibajo k iefki.
Pri solnčenhi mora biti glava vedno nokrifa. 'tatačiti pa se začni vselej pri nogah. Odfod gre solnčenie polagoma napre.i. Prsni koš naj pride zadnii na vrsto, ker so prsa naibolt občutljiva. Rjava barva kože se ne pola v i pri vseh ljudeh enako hitro in v enaki meri. zato se temnolasi ljudje hitreje privadijo
Med blagovi, ki pridejo v poštev za obleke te vrste stoji ua prvem mestu kreton. Tudi etamin je priporočljiv, ker se lahko pere. Obleke iz etamina so vedno čedne in za oko prijetne. V izvestnih primerih se bomo poslužili še surovega platna v raznih odtenkih. Zgornja obleka iz tega blaga se lahko nosi na peščini pri kopanju in na kratkih sprehodili v bližini kopališč. V ia namen pa bomo izbirali barve, ki učinkujejo neposredno in sveže: volili bomo na pr. opečno - rdečo, sočno zeleno, kričeče - rumeno, ali svetlo plavo. Ti odtenki se posebno dobro prilegajo h belim krilom io krilom v bejžu. Seveda ne smemo pozabiti, na spada k tovrstnim oblačilom vedno tudi primerna ovratna ruta.
Poleg kretona, platna in etamina j« zelo priporočljivo tudi panama blago, ki prihaja v poštev predvsem kot porozno blago za poletna oblačila. Obleko za tenis bo n. pr. izgotovili iz tega blaga, ki je porabno tudi promenadno obleko v letovišču.
Za domače obleke in za spalne obleke uporabljamo v prvi vrsti fantastične blago-ve iz umetne svile. Deseni pa morajo biti zelo moderni.
Primer dobre spolne obleke vidimo na naši sliki v prvi skici na levi. Obleka je v sredi prekrižana, veže se s trakoem in je brez gumbov. Ni dvoma, da je taka obleka zelo praktična. Rokavi so široki, spodnja partija obleke je nekoliko zvončasta.
Druga skica (dama, ki sedi na vrtnem stolu), prikazuje obleko za tenis iz panama blaga z ravnim, četverokotnim izrezom. Jum-per je prepasan, krilo pa nagubano. K tej obleki se nosi primerna ovratna ruta, ki da obleki povdarek elegance.
solncu kot plavolasi belokožci, ki jim ne bo žal, če se o priliki spomnijo tega
navodila.
Torej na gore, na solnce, ki sije tam skozi prozorno nebo in ne skozi meglene zastore, ki mu v dolinah ropajo zdravilno moč.
Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno
Oblastni odbor Pomladka Rdečega križa priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. julija do 4. avgusta tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno. Namen tečaja je, da se učiteljice o*,*., meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežejo za delo pri Pomladku RK ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Pomladka RK, kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi šoli odrasle mladenka primeren gospodinjski pouk.
Poučevalo se bo: gospodinjstvo, otroška higijena, nega in prehrana, splošna higije-na, higijena žene, prva pomoč pri nezgodah, nalezljive bolezni, tuberkuloza, alkoholizem itd. — Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a za druge predmete na Zavodu za socijalno-higijensko zaščito dece in v Higijenskem zavodu. One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, bodo lahko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Prehrano si bodo udeleženke preskrbele same v gospodinjski šoli in plačevale za njo po dnevnih cenah. Pouk bo brezplačen.
Učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tečaja, naj vlo-že svoje prošnje, odnosno prijave na oblastni odbor Pomladka Rdečega križa v Ljubljani do 15. junija 1928. Prednost imajo ona učiteljice, ki že agllno sodelujejo pri Pomladku. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo dotične posebej obveščene. Vse sprejete učiteljice naj se zberejo dne 4. julija t. 1. ob 8. dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani.
Ob dečvinem stroju v tovarni »JUGOČESKE« v Kranju, ki tiska prvo narodno, nagelnovo vzorčasto blago za našo oživljeno narodno nošo »DEČVA« imenovano.

Za potovanje z ladjo
opremili tudi s toplim plaščem. Barve popotne obleke naj bodo kolikor mogoče nevtralne, kajti na solncu oblek rada obledi. Najbolj priljubljene barve so temneča bejž, peščena ali rjava barva. Tudi jumperji so praktični. Kajpada spada k taki obleki pisana ruta in živobarven pas.
POMISLITE, da je kakovostni pisalni stroj kakor je to
6489a
vedno izvoren
Samoprodaja IVAN LEGAT
mehanik. Maribor.
Vetrinjska ulica 30. — Tel. int. 434.
vzamemo iz garderobe najpreprostejša oblačila. Seveda moramo biti pri tem previdni in se opremiti s predmeti, ki jih lhko uporabimo in ki nam ne obtežuiejo prtljage.
Običajno je taka popotna obleka iz lahkega blaga, t. j. takšna, da jo lahko nosimo tudi na suhem. Ker pa so večeri in noči na morju hladne, se bomo za morske vožnje
Usodepolne nejasnosti novega stanovanjskega zakona
Inieresantno pravno mišljenje strokovnjaka sod. svetnika dr.
A« Gradnika
Nonri stanovanjski sakon, ki ca ]• •prejela vladna večina z veljavo od 1. maja 1928 do 1. maja 1929.. je stvarno is tehnično tako slabo izdelan, da je ustvaril oelo vrsto naravnost usodepol-nih nejasnosti in da dopušča povsem nasprotujoča >1 tolmačenja. V naslednjem priobčujemo članek, ki nam sa je dal na razpolago priznani strokovnjak v stanovanjskem pravu f. sod. svetnik dr. Gradnik. Ml se s pravnim nazlra-njero uvaženega avtorja ne strinjamo, akoravno moramo priznati, da sloni na duhoviti ln bistri Interpretaciji besedila novega zakona. Nevzdržna se nam zdi zlasti njegova trditev, da so za 1. maj podane odpovedi veljavne kljub podaljšanju stanovanjske zaščite, ker bi bilo to ▼ nasprotju t duhom naše dosedanje stanovanjske zakonodaje in fotovo tudi nasprotno volji in namenu zakonodajalca samega. Vsekakor pa zaslužijo Izvajanja g. dr. Gradnika največjo poaornost prizadetih krogov in dokazujejo, kako nujno potrebna Je popoma jasnost preden nastane splošna najmučnejša zmeda, članek g. dr. Gradnika se glasi:
že v svodem članku v št 106. »Jutra« sem ItzrazJJ naziranje, da se določbe novega zakona o stanovanjih ne morejo tolmačiti v kem smislu, da bi uživali po tem zakonu zaščito tudi taki najemniki, ki doslej sploh isiso bili zaščiteni ali da bJ najemniki, ki ostanejo Se nadalje zaščiteni, imeli večje pravice od onih, ki so jih bili deležni po dosedanjih zakonih. Ker se pojavljajo tudi aasprotna mnenja, čutim potrebo svoje nabiranje obširneje utemeljiti. 2t od vsega ipočetica je Imela stanovanjska zakonodaja tendeoco: a) zasigurati najemniku prebivanje v stanovanju, ki ra Je Imel v najemu; b) obvarovati ga pred pretiranimi najemninami in c) preskrbeti stanovanja tistim, ki so Ml brez stanovanja.
Za dosego tega cilja je bilo potrebno emejlti pravice hišnega lastnika pri razpolaganju s stanovanji in določitvi najemnine: lastnik stanovanja nI smel več odpovedati, najemnine ne več sam določati, ampak se Je določevala po stanovanjskih oblastvih. katera so tudi dodeljevala izpraznjena stanovanja. Osnova zaščite je bila torej: ne-odpovedljlvost stanovanj, maksimiranje najemnine in uradno dodeljevanje stanovanj. Najemniki, kot subjekti pravic izvirajočih iz te zaščite, so izvrševali te pravice na objektih. kojih vrsta in lastnost je bila opredeljena v zakonu. Z zakonom o stanovanjih z dne 15. maja 1925 se je krog zaščitenih subjektov začrtal v čl. 12. Po tem čl. so bili zaščiteni:
1.)	aktivni državni uradniki, častniki, podčastniki. uslužbenci. shižiteljJ, njih vdove in rodbine. Izvzema uradnike ali častnike, ki so zdravniki inženjerji, zobni zdravniki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pravico do svobodne prakse ln ako Jo izvršujejo:
2.)	upokojenci ln upokojenke, vdove upokojencev in njih rodbine. Izvzenrši upokojence. ki so odvetniki, in izvzemši upokojence: zdravnike, sobne zdravnike in arhitekte. ako izvršujejo prakso:
3.)	duševni delavci, kakor književniki ln umetniki (slikarji, pesniki, gledališki igralci, časnikarji i. dr.):
4.)	duhovniki vseh stopenj priznanih ver b njih vdove in rodbine:
6.)	vojne vdove in rodbine oseb, padMh, umrlih in onesposobljenih v vojni, ki so slabega ekonomskega stanja;
7.)	vsi oni obrtniki, ki ne delajo na svoje hne in tudi nimajo svojih delavnic, nego delajo pri drugih ter žive ob mesečni plači al dnevnici, nadalje oni obrtniki ln mali trgovci, ki delajo sami ali z enim vajencem. Pra vtako pa tudi njih vdove in rodbine:
8.)	uradniki, pomočniki. nameščenci, uslužbenci, ali sluiitelji privatnih, trgovskih ali delniških. Industrijskih in drugih podjetij, ki delajo za plačo in katerih mesečna plača ne presega 3000 Din, Izvzemšj one. katerih podjetja imajo zgradbe, sezidane za nastanitev svojih pisarn i-n stanovanj za te osefoe, ne glede na to. ali oddajajo ta podjetja prostore za nastanitev svojih uslužbencev ali Jih dajo v najem za rento:
9.)	lirični delavci ln fizične delavke vseh poslov in podjetij in njih vdove in rodbine;
10.)	uradniki tn služltelji pri vseh napravah mrilodarnlh ustanovah in dobrodelnih napravah;
!1.) uradniki. ustoJkenci hi shižlteljl samoupravnih oblastev.
Vsi drugi najemniki so biH nezaščiten!. Nszaščlten pa Je bil tudi najemnik, ki Je sicer spadal v kategorijo oseb a čl. 12.. kJ pa je imel hišo v istem stanovaMšču na svode ime. na ime žene ali otrok, ki so stanovali skupaj z njim (čl. 6.)
OblektI. obremenjeni z zaščito, so bHa »tanovanla r starih zgradbah (čl. 1). Izvzete so bile od tega bremena nove zgradbe, pa tudi od starih zgradb
1.)	lokali In poslovni prostori t
2.)	državne in samoupravne zgradbe, kolikor morajo služiti za uradne potrebe aH sa stanovanja državnih in samoupravnih uslužbencev;
3.)	zgradbe verskih Jrastltiidl. potrebne ea Opravljanje verskih obredov priznanih ver ki za prebivanje njti uslužbencev:
4.)	zigradbe. Id se smatrajo za umetnlSko-rgodovinske spomenike ln ki Imajo v sebi ln čuvajo take stvari, kolikor že ne služijo sa prebivanje;
5.)	zgradbe občekortstnfh naprav, ki ne delajo za dobiček, kolikor so jkn dejanski potrebne za lastno uporabo:
6.)	zgradbe milodamih ustanov, kolikor Jih niso že zavzele osebe, naštete v členu 12. tega zakona:
7.)	zgradbe invalidov ta vdor. katerih možje so padli v vojni ali umrli zaradi vojne, aH sinov ta hčera, katerih očetje so pacfll v vojni aH umrli zaradi vojne, a nimajo niti druge imovine niti drugih dohodkov razen invalidske podpore ali pokojnine: eno stanovanje v taki hiši malesra lastnika, k; ima razen lastnikovega stanovanja največ še dve stanovanji, če nima lastnik razen te hiše druge imovine (čl. 2)
Stanovanja v teh zgradbah, tudi če so bila poslednja stara, so se oprostila s tem vseh omejitev in dala na razoolazo hišnim lastnikom, ki so mogli tudi naiemnikom Iz čl. 12 stanovanja odpovedati ali oa. če Jih niso odpovedali, po svoji volii določiti najemnino. Nadalje so se Hm dala na razpolago
(tod! če *> bfa v starih rrradbah) slučajno izpraznjena stanovanja v kopališčih hi zdraviliščih, stanovanja Jn »obe v hotelih, v zgradbah Industrijskih, trgovskih hi prometnih podjetjih, stanovanja občekoristnih zadrug namenjena za prebivanje njih nameščencev. stanovanja na ekonomijah, namenjena za uslužbence in delavce in dotedanja stanovanja hišnikov (čl. 22) ter stanovanja potrebna lastniku ali nieeovi družini (čl. 10). Od načela, da se stanovanje v stari zgradbi, (ki ni spadalo v vrsto ravno kar navedeniiih stanovanj n čl. 2 in 22) najemniku iz čl. 12 ne more odpovedati, se je napravila izjema z določbo čl. 10. s katero se je priznala hišnemu lastniku oravica odpovedi tudi proti zaščitenemu najemniku, če je bilo stanovanje njemu asld niegovi družini potrebno, če k bilo treba Dodreti staro zgradbo, da se sezida nova. če naiemnik nI plačal najemnine v 2 mesecih, če k Izkoriščal ak kvaril najemno imovino, če Je živel nemoralno aH pohujšljivo ln če te razžalil čast ali poškodoval telo lastniku ali njegovim domačinom (51. 10 a—t).
Zakon z dne 23. oktobra 1926 Je na eni strani zožil krog zaščitnih subjektov, na drugi strani razširil krog omejitev prostih objektov. K zgoraj navedenim obiektom, s katerimi Je mogel lastnik prosto razpolagati, je novi zakon pridodai še: ood gotovimi pogoji drugo stanovanje malega lastnika. (Cl 2) vsa izpraznjena stanovanja večja od 4 sob ln pri nelzpraznienih stanovanjih i več nego 4 sobami presežek preko 4 sob, nadalje za dobo po 1. maju 1927 izpraznjena stanovanja, ki bi se v 2 mesecih ne dodelila premeščenim uradnikom. Od zgoraj navedenih subjektov pa le izročil: uradnike in častnike, ki so bili zdravniki, taže-njerji, zobni zdravniki, vetertnarii in arhitekti če so imeli pravico do svobodne prakse; aktivne državne uradnike, častnike, in njih rodbine, upokojence in njih vdove in rodbine, ki so imeli razen zakonitih prejemkov druge stalne dohodke preko 36.000 Din na leto: duševne delavce, slikarje, gledališke igralce itd., če ie skupni mesečni zaslužek vseh članov dotične družine ki so stanovali v istem stanovanju presegal znesek 3000 Din mesečno: voine invalide in njih rodbine, ki niso slabega ekonomskega stanja; obrtnike in male trgovce, ki delajo sami ali z enim vajencem in njih vdove in rodbine: fizične delavce in obrtnike, ki ne delajo na svoie ime in nimajo svojih delavnic, če ie skupni mesečni zaslužek vseh članov dotične rodbine stanujočih v istem stanovanju presegai znesek 3000 D. mesečno; zasebne uradnike in pomočnike in nameščence delniških in večjih industrijskih podjetij, denarnih zavodov, ne slede na znesek mesečnih dohodkov: pomočniki in nameščence trgovskih in manjših industrijskih podjetij, če je skupni mesečni zaslužek vseh članov rodbine preseeal znesek 300 Din mesečno; uradnike in služitelje milodarnih ustanov In dobrodelnih naprav; uradnike in uslužbence samoupravnih oblastev in osrednjega urada za zavarovanje delavcev, če so imeli postranski zaslužek ali če je skupni dohodek vseh članov rodbine presegal 3500 Din mesečno.
Krog zaščitnih najemnikov se ie z zakonom z dne 23. oktobra 1926 znatno omejil in omejile so se tudi niih pravice: odreklo se jim je dodeljevanje za dobo Po 1. maju 1927 in odrekla tudi neodpovedlfivosti stanovanj, če bi se ne pogodili z lastniki glede najemnine za čas od 1. novembra 1927 in nadalje. Najemnikom te vrste se je torej odvzela zaščita; lastniku se ie priznala pravica odpovedati stanovanje do 1. oktobra 1927. Z zakonom z dne 29. oktobra 1927 se je tudi za osebe navedene v ČL 6. zakona z dne 23. oktobra 1926 ustanovila samo še pogojna zaščita; ostali so še nadalje zaščitniki le tisti najemniki, oroti katerim se lastniki niso poslužili v čl. 3 določene pravice stanovanje v dobi od 1. novembra 1927 do 1. maja 192$ vsak čas odpovedati in najemniki. katerim je bilo sicer stanovanje odpovedano, pa so dobili drugo zaščiteno stanovanje v stari zgradbi, do svobodni oddaji od strani hišnega lastnika. Glede onih, ki stanovanja niso mogli dobiti, je zakon (čl. 1. odst. 2) samo Izselitev odložil do 1. maja 1928, kakor jo ie odložil do tega dne tudi glede onih, ki bi se bili morali 1 novembra 1927 izseliti. Da odtehta to podaljšanje njih nepremakliivosti. oa je omejil zakon njih pravice glede najemnine: prvi, ki v roku 3 mesecev do odoovedi niso našli drugega stanovanja so morah na zahtevo plačevati višio od 6 kratne oziroma 8 kratne najemnine in sicer naiveč za en četrt dotedanje najemnine, enako tudi drugI, ali že od 1. februarja 1928 dalje. Prvi kakor drugi pa so dne 1. maia 1928 brezpo-goino izgubili vsakršno zaščito in tudi novi zakon ni v tem pogledu ničesaT spremenil. Zaščitenim najemnikom, katerim se Je stanovanje odpovedalo, se Je odvzela pravica do dodelitve stanovanja, ki se je na splošno odpravila (čl. 2 odst. 1) in omejila samo na primer, da bi lastnik oddal izpraznjeno stanovanje komu drugemu, kakor zaščiteni osebi, kateri je bik) stanovanje odpovedano, aH ga ne bi hotel oddati v roku enega meseca po izpraznitvi ali bi ga obdržal za-se. Na drugi strani pa se Je krog objektov, ki so se oprostili vseh omejitev zopet razširil, ker je ostalo lastniku na svobodno razpolaganje vsako stanovanje, h katerega se je najemnik izselil a ni zavzel v istem kraju drugega stanovanja (ČL 3 odst. 2) ln stanovanje, ki ea ne bi mogel v roku enega meseca do izpraznitvi oddati zaščitenemu najemniku, ki mu ie bilo stanovanje odpovedano (čl. 3 odst. 3). Dne 1. mala 1928 so bili torel zaščiteni samo še oni najemniki naštet! v SI. 6 zakona z dne 23. oktobra 1926 in stanuločl v starih zgradbah, katerim ni bilo odpovedano stanovanje ne do 1. oktobra 1927 ne t času od 1. novembra 1927 do 1. mala 1928 in oni najemniki, katerim je bilo sicer odpovedano v tem zadnjem roku. ki pa so dobili drugo stanovanje v stari zgradbi, po svobodni oddaji, od strani hišnega lastnika. Najemniki katerim je bilo odpovedano stanovanje do 1. oktobra 1927 in v času od 1. novembra 1927 do 1. maia 1928 In niso dobili dragega zaščitnega stanovanja do svobodni oddaji od strani hišnega lastnika, so deflni-tivno prišli ob zaščito, kajti nreišnji zakon je samo odložil njih izselitev in sicer naj-
I kasnefc do 1. maja. mani nkn na t* določbe ni razveljavil.
Vsa stanovanjska zakonodaja do 1. maja
1927 se je torej rarviiala v smeri postopne likvidacije stanovanjske zaščite, črtajoč vedno feše kroge pravicam hišnih lastnikov ta vedno ožje pravicam najemnikov.
Po zakonu z dne 29. oktobra 1927. se je imela ta likvidacija definitivno završlti ta 1. maja 1928 vsakršna zaščita odpraviti. C« se to vendar ni zgodilo. Je iskati vzroka samo v tem, da Je imel zakonodajalec spričo odločnega odpora organizacij najemnikov in javnega mnenja proti definltivni ukinitvi zaščite, pomisleke, da bd se mogla Izvršiti ta ukinitev brez težkih parturbacij in kvarnih posledic za Interese prizadetih najem-kov, po večhti uradnikov ta Interese države. Problem, ki ga Je bilo rešiti, je bil v tem da se, obstoječe stanje ne odpravi še aH vsaj ne popolnoma, dokler se ne bo z novimi zgradbami, tekom enega leta stanovanjska beda omilila. Ce se vse to uva-žuje, se pokazuje naravnost kot absurdno naziranje, da se le t novim zakonom zaščita razširila tudi na osebe, ki oo dosedanjih zakonih sploh niso uživali zaščite. To naziranje se opira na delstvo. da se novi zakon nikjer ne poziva na določbo čl. 6 zakona z dne 23. oktobra 1927. Res ie. da novi zakon ne označuje kroga zaščitenih najemnikov. Taka opredelitev bi bila morda primerna zavoljo večje jasnosti nI bila pa nujno potrebna, ker se mora ta krog opredeliti do določbah prejšnjih zakonov, ki so vsi v medsebojni zvezi. Katera vrsta najemnikov je bila 1. maja še zaščitena, *em zgoraj obrazložil. Z novim zakonom se je tudi ta krog znova zoill ta so se izločili iz nJega vsi najemniki, o katerih zovori či 2 novega zakona. Tolmačiti ta člen drugače more le oni. ki prezre, da le prejšnji zakon z dne 29. oktobra 1927 skoro povsem
KOPALIŠČE LIPIK
NeMdKMitVi uspem zdrav- I Ijenja. Moderna naprav« sva- 1 vonaga kopališča. Opozarjamo na isvanreana udobnosti pomladanska
sason« (do IS. junija). Popolen penziion, obstoječ <z: stanovanja s postrežbo in razsvetljavo, dnevne prehrane, kopelji s perilom, vplačila zdraviliščnih in glasbenih pristojbin, ter enkratnega zdravniike^a pregleda, stane za osebo tedensko: za drž. Jn samoupravne uradnike, častniki, vpokojence, invalide in člane bolniških blagajn od Din 380—580, za vse ostale od Din 450—700. Zahtevajte orosoekte od uprave konahšča Lipik'	6244 a
likvidiral zaščito, da novi zakon dopolnjuje določbe prejšnjega in da spričo zgoraj obrazloženega razvoja stanovanjske zakonodaje in postopnega vzipostaviiania lastnikovih pravic ta dopolnitev naravno ne more biti plus, ampak samo minus stanovanjske zaščite. Novi zakon prav za prav ne izločuje iz kroga dossdaniiti zaščitencev subjekte, ampak le objekte zaščite: stanovanja 4 3 lin 2 sob. glede katerih so podani rz-vestni pogoji. Tudi preiSnli zakoni so postopoma izločevati obiekte zaščite ali zaščita subjektov s tem nJ prenehala, ker so se 5e vedno stanovania dodeljevala. S tem. da Je novi zakon vsako dodelievanJe definl-tfvno odpravil, »e avtomatično odpadla tudi zaščita najemnikov, ki se bodo morali izseliti ki stanovanj omenjenih v čl. 2. dne 1. junija oziroma 1. hrftta 1928. Pravice najemnikov. ki ostanelo le nadalle zaščiteni so skrčene na makshniranle najemnine po S. 3 fn neodpovedTlIvost nfih stanovanj do 1. maja 1929. če niso podani pokoli za odpoved no 51 10 zakona r dne 15. mala 1925 NHh zaščita pa le še omelena tudR v toliko da te zvezana s stanovantem. W so ga Imeli 1. maja t. !. ta da Je ne moreV) prenesti na firtKO. če se h t?va stanova-nla prosto-voij-no aH neprostovoHno fzsele. kattl vsako orarnleno stanovanje. v Va+etr, se rmvrli vseliti, osta-ne tiMpmodahlcu na svobodno razoof*?an!e (čl. 1.). •••iiMimiiiiiiiiimiim,,>-
Po naših starih gradovih in svetovih
Naše narodno dobro. — Sveta vojska na rajhenburškem gradu. — Ce bi bil Kristus trapist... — Grešnik v hramu Marije Lur-ške. — Molitev, delo in politika.
Grad rajhenburški, grad seviriškl,
grad mokriški itd----Pred vojno sera
nekoč v graški »Tagespošti« bral felj-ton, ki je opeval »diese deutschen Trutzburgen im Wendenland.. .c zadnjič pa sem v vlaku slišal srbijanskega vojnika vprašati tovariša, ko sta si ogledovala vse te stare gradove desno in levo ob Savi: Pa čije su ove kule, brate? — Pa naše, eto. To .ie sada sve narodno dobro.
Pri bratih Srbljancih seveda so take reči kaj enostavne. Kar je na srbskih tleh, to je srbsko, ali pa vsaj radikal-sko. Pri nas Slovencih pa so take reči že bolj zamotane — pa kaj bi o tem govoril, saj se poznamo. Res je, da so te gradove zidali naši pradedje tlačarri s svojimi žulji in krvavim znojem, a kaj boli to nas potomce, današnje svobodne sinove domovine? Le nikake ozko-srčnosti, prosim. Mi Slovenci smo velikopotezen in Široko gruden in narav-nost kulturen narod. Je že res, da Slovenec Slovencu niti kosa kruha ne privošči, ampak nasproti tujcu — ho, tu smo pa mi Slovenci vedno nobel. O, to
pa to! Nobel pa vedno.
»
Rajhenburški grad, to je zdaj samostan. Tam domujejo trapisti, tranooski menihi. So pa vmes tudi Slovenci V Tibetu na primer je v nekem samostanu za pravega »lamo« tudi neki Slovenec. tako mi je pravil rojak, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva. Ampak to ne spada semkaj, hotel sem samo povedati. da Slovenca najdeš povsod.
Torej ma ra.ihenburškem gradu 2M)o trapisti. Zelo pobožni tn pridni braitje. Na. samostami imajo uklesano gesto: Ora et tabora! Mol in delaj. In se tega tudi verno držijo.
Imajo veliko gospodarstvo, kodosal-mo ekonomijo naravnost, vse moderno urejeno... krasno žtvino, bogate nasade... skratka, vzorno kmetijo. Zraven pa še tovarno za Čokolado. In vrhu vsega vojskujejo ti pobožni hi pridni bratje še sveto vojsko z izdetovamjem žganja, ki se nru pTavi menda trapistin ali trapi sto! — ne vem natančno, ker se kot abstinent za take pijače malo zanimam.
Ogledal sem si vse to, občudoval in
premišljeval: Glej, vsepovsod kriza, revščina po deželi, kamorkoli pogledaš, vse propada, tukaj v tem samostanu na ni krize, tukaj so sami znaki rastočega blagostanja. Saj so bratje menihi v zadnjih letih dogradili več novih stavb in tudi svo<jo zemljiško posest znatno povečali — tn tako izpeljali agrarno reformo po svoje.
Očividen napredek torej. Na5 kmet
pa, saj »e tudi on verno drži gesla »Moli in delaj!« dela noč in dan in z molitvijo začenja in končuje svoje delo, vendar mu gre čedalje slabše. Zakaj tako? Ej, naj se s tem vprašanjem ukvarjajo naši pismouki, če se jim zlju-bi, jaz pravim samo to: če bi bil naš gospod Jezus Kristus trapist, on bi gotovo ne izdeloval ne čokolade ne likerjev, ampak bd šel h kakemu revnemu kmetiču služit za hlapca — za božji Ion . . .
»
Na vratih samostanske kapelice sem
videl napis, ka dovoljuje ženskam dostop k službi božji le ob gotovih dnevih. Ta omejitev izgleda malo čudna — zakaj ne rajši popolna prepoved?
Sicer pa mislim, da Rajhenburžan-kam ni treba hoditi k maši gor v samostan. ko imajo vendar svojo lepo farno cerkev.
Krasna, veličastna cerkev Je to in le Škoda, da stoji skrita za hribom, Bogu takorekoč za hrbtom, in je z železniške proge in savske ceste nevidna. Kako bi sicer razveseljevala popotnikovo oko, kako bi povzdigovala slikovitost pokra ime!
Cerkev je posvečena hiTŠki Marij! in je bita dograjena tik pred izbruhom vojne. Videl sem že mnogo lepih cerkva, a nobena druga se ni še dojmila moje duše s tako milino, mehkobo in čistostjo, s tako nežno harmonijo. To je cerkev, ki diha božanstveno besedo: Blagor jim. ki so čistega srca ... In ko sem tisto popoldne stal tam v njenem tihem misteriju, ko so tako sladko duh-tele šmarnice in od altaria do aKaria tako veselo rajali solnčni žarki, je mene grešnega in ničemumega človeka obšlo Parsivalovo hrepenenie:
Gib, dass ich rein und engelgleich
einziehe in Dein selig Reich . . . •
Z Rajhenbipržam' bratje menihi ne gojijo nobenih bližjih stikov razen kupčij-skih. Živijo na svojem gradu strogo samostansko življenje, molijo in delajo. Samo kadar so volitve, takrat pa se dvignejo do zadnjega moža im prikorakaj dol na volišče, da s svojimi kroglicami pomagajo zmagati stranki, ki ima na nrotframu zarisano krščanstvo.
Ga ima na programu, toda ga — kakor to dnevno v neštetih primerih doživljamo — žal ne udejstvuje, krščanstva namreč. Ampak mesto Ivubezni seje samo sovraštvo po deželi, da je joj.
Tega pa bratje trapisti, ki živijo točeni od sveta in se s politiko prav nič ne ukvarjajo, seveda ne vedo. Saj če bi to vedeli, hi gotovo ne hodili volit, ampak bi rajši ostali doma in molili in delali. Bogu v čast, sebi pa v dušni in telesni blagor.	Josip Fr. Knaflič.
••tiiiHiiiiiiiiiiiummi".
Naš tujski promet in evropska konkurenca
Zanimiva pojasnila Zveze za tujski promet
Pod tem naslovom je bil v 118. številki »Jutra« priobčen Članek, ki je bil dobro mišljen rn ima marsdkak koristen nasvet. Da pa pojasni posamezne, v njem navedene podatke, nam je naša glavna tujskoprometna organizacija — Zveza za tujski promet v Sloveniji — poslala naslednja pojasnila, ki jih rade volje objavljamo.
— Predvsem se Zveza za tujski promet zavaruje proti očitku, da je propagandna akcija pomanjkljiva im da je zato Slovenija v Nemčiji popolnoma neznana. Da je nasprotno res. o tem pričajo ne-številni dopisi, ki prihajajo na Zvezo vsak dan iz vseh krajev Nemčije, celo iz takih, za katere še mi vedeli nismo. Pred tremi leti je seveda bilo drugače: ko je leta 1926. pričela Zveza, izkoriščajoč ugodno konjunkturo, delati intenzivnejšo propagando v Nemčiji in Avstriji, je njen odposlanec na vsak korak imel priliko prepričati «e. da so slovenska letovišča in kopališča bila do tedaj res španske vasi za nemško potujoče občinstvo.
Od tedaj se je pa marsikaj spremenilo! Spomladi leta 1926. smo šli s številnim in izbranim našim propagandnim materijalom v Nemčijo, stopili v zvezo z neštevilnimi privatnimi in javnimi potovalnimi uradi, s trgovskimi zbornicami. z redakcijami (ki so pa bile po večini radi avstrijske propagande nam neprijazno naklonjene), z našimi konzulati. z mnogoštevilnimi publicisti in privatniki itd.
Priredili smo razstave in predavanja predvsem v Leipzigu in Berlinu. Obžalovati je bilo samo. da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nismo mogli razširiti akcije tudi na ostale kraje Nemčije. Kljub tem« je ta akcija Zveze rodila net>osredno prav lepe uspehe, kar te lasno pokazala lanska sezona, ko so Nemci v taki množini navalili v naše kraie, da jih često nismo imeli kam dati.
Započeto deto se od tedaj nadailruje in Izpopolnjuje. Razume pa se, da se ne more čez noč napraviti tega, kar so dragi napravili v dolgih letih, posebno tudi zato ne, ker nimamo dovoljnih denarnih sredstev. Druge države vedo dobro ceniti velikanski pomen tujskega prometa za na,rod no gospodarstvo ter gredo tujsko prometnim organizacijam . čim najbolj na roko, tako denarno kakor I titcH moralno. Pri nas o tem ni govora. Zveza se mora vzdržati iz lastnih sredstev tn živi prav za prav le od prodaje železniških kart. Vse prošnje za podpore so po navadi zadele na gluha ušesa. Pozivi na naše tujskoprometne interesente, naj se oklenejo Zveze ln io ma-terijalmo ]>odpro, so ostali glas vpijočega v puščavi. Posamezni hotelirji so brez vsakega sistema razsipal! ogromne vsote za mesmotremo reklamo. Židovski agenti, ki so nabirali prispevke za razne tujskoprometne publikacije sumljive vrednosti, so imeli pri naših ljudeh bogato žetev. Zveza za tujski promet pa ni niti od interesiranih privatnikov, niti od
korporaciij mogla dobiti prispevkov za svoje priznano učinkovite propagandne publikacije. Kljub temu pa se je lani izdalo za pospeševanje tujskega prometa okoli 130.000 dinarjev, kar je za Zvezine finančne razmere vsekakor ogromna vsota.
Švicarska »Verkehrscentrale« dobiva za svoje propagandno delovanje od vlade nekaj okoli enega milijona zlatih frankov (to je preko 10 milijonov dinarjev) subvencije, pri nas pa znaša tozadevni kredit za pospeševanje turizma in turistike, čuite in čudite se, okoli dve-stotisoč dinarjev. Sodbo o tem prepuščamo javnosti sami!
Ni točna trditev, da nimamo svojih propagandnih uradov v inozemstvu, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Kakor smo že večkrat poudarili v »Jutru«, imamo na Dunaju izborno delujoč oficijehii iugoslovenski potniški urad. ki se mora vzdrževati tudi iz lastnih stroškov _ in se ima poleg tega boriti še z velikimi neprilikami, ki mu jih dela avstrijski prometni urad. O uspešnem delovanju tega našega biroja na Dunaju bi dosti vedeli povedati naši Gorenjci predvsem pa Bled. k'er ie mrgolelo Dunajčanov, ki so prišli na priporočilo odnosno posredovanje našega urada V Mžnchenu in Berlinu imamo istotako naše oficl-ielme potniške in propagandne urade, ki poslujejo na splošno zadovoljnost potujočega občinstva. Z vsem' temi uradi, kakor tudi z velikim nemškim potovalnim uradom »Mitteleuropaisches Reise-biiro« v Berlinu in njegovimi podružnicami v Nemčiji in Avstriji stojimo v stalnih zvezah, iim pošiljamo prospekte, brošure, točme informacije o cenah, popustih itd., vozne rede. potne načrte, geografske karte, sploh vse, kar shiži Nemcem, ki hočejo potovati v naše kraje. Tudi drugi večji uradi, kakor baš Čook, dobivajo od naš točne informacije. a jih ne uporabljajo, ker imajo oni ipredvsem interes na večiem zaslužku ter orgamzirajo potovanja raje v dežele z visoko valuto aR pa v kraje, kjer imajo lastne hotele. Vsi omenieni i>ot-n;ški urad1' prejemajo od centrale »Put-nika« v Beogradu direktne karte za vožnje po nsaSi državi ter navodila za znižane vožnje. Trditev, da nimajo v Nemčiji podatkov o popustih na vožnjah, ne drži. kajti vse tozadevne odredbe us.ših prometnih ustanov so redno publicirane v uradnih navodilih, ki jih tiskane izdajata »Mitteleuropaisches Reisebii.ro« in »Oesterreichisches Ver-kehrsbflro«.
Da je bila ma$a propadanja res pravilno usmerjena, kaže najbolj dejstvo, da smo lan' napolnili vsa naša letovišča in kooaHšča. celo tako. da so pogosto morali tuici prenočevati pod milim nebom, kar se ie zgodilo večkrat tudi na Bledu. Dokler nimamo tujcev kam spraviti, moramo nredvsem misliti na to. da razširimo naše hotele, odnosno gradimo nove!
GC©CC0 CMOK
JOOCDC
o
Izvirna pravljica s slikami za deco. — Spisala tetka Metka.
i.
Sredi velikega gozda »o prebivali v hišici ob znožju debele smreke trije palčki: Skok, Cmok in sestrica Jokica. Imeli so se radi in v toplem letnem času se ilm je dobro godilo. Skok je nosil drva, ker je rad skakal po gozdu, Cmok je kuhal In se redil kakor bobenček, JokicI pa nI bilo treba delati, ker je bila prešibka; trgala je cvetlice in kadar je deževalo, je sedela doma In jokala.
Pozimi je palčkom huda predla: živež Jhn je pohajal, a gozd je bil ves v snegu tako da niso mogli nikamor z doma. Žalostno so samevali v svojem mrzlem domku ln gladovalL Skok je skakal po izbi, da ne bi slišal krulečega želodčka, Cmok je hujšal, da ga je bilo strah pogledati, Jokica pa je sedela na posteljici in venomer jokala.
3.
Nekega dne, ko flh Je toplo pomladno solnce spet zvabilo bi hišice, so našli v gozdu moža, ki Je ležal na tleh zapleten v sosto mrežo, In glasno klical na pomoč. Bil je čarovnik Modrogjav, ki )• bil zašel v mrežo hudobne vešče In se ni mogel rešiti, ker nI Imel čarodejne paličice s seboj. Sram ga je bilo ln nI se upal povedati palčkom, kdo je.
Fr. Bevk:
Gorski duh
Japonska pravljica.
Pred mnogimi, mnogimi leti, ko so zli duhovi še hodili po zemlji in mu* čili ljudi — je živel na Japonskem strašen gorski duh. Izbral si je bil majhno mestece v gorovju, da je tam razširjal grozo in trepet.
Okolica mesta je bila pusta in brez človeških prebivalcev; meščani so bili kakor odrezani od sveta. Grozni gor* ski duh je domoval v bližnjih gozdo* vih in je zahteval od mesta vsako le* to najlepšo deklico, ki jo je požrl s kožo in lasmi.
Gorje, če mu niso pripeljali žrtve ob določeni uri na določeni kraj. Raz* srdil se je in požrl deset ljudi za ene* ga, grozeč, da pogubi vse mesto, ako mu ne ustrežejo.
Dobri ljudje so se vdali v svojo usodo in so živeli zadovoljni iz dneva v dan. le ob času, ko so morali izro* čiti gorskemu duhu devico, so tožili in vzdihovali.
Tako se je nekoč zgodilo, da bi bili morali žrtvovati eno najlepših in naj* boljših devojk. Roditelji in sorodniki so glasno plakali, sosedje so od brid* kosti pobešali glave. Velika lesena kletka, v kateri naj bi odnesli deklico v gozd, je bila že pripravljena. Manj* kala sta samo še en dan in ena noč, ki jo je zbrana družina nesrečne de* klice preokala do belega dne.
Prav tisto noč je zablodil v gozdu. ▼ katerem je bival gorski duh, neKi mladenič, ki se je bil odpravil z doma zato, da bi doživel kaj posebnega. Ta mladenič je bil sin plemenitih rodite* ljev in je dobra dela plačeval, huda pa je kaznoval po zaslugi.
Ta mladenič je bil prav po naključ* ju zašel v ta kraj in ni vedel o gor* skem duhu ničesar, pač pa je nepre* stano mislil na to, kako bi prišel iz gozda, ki je bil gosto zaraščen in te* men in ni bilo videti v njem ne steze ne poti. Zaman se je trudil na vse načine, da bi prišel do večera iz goz* da; solnce je šlo v zaton, on pa še ni bil našel zaželjene steze. Ogledoval se je, da bi izbral kraj, kjer bi v miru zaspal in počakal jutra. Nedaleč od sebe je zagledal trato, na kateri je stal majhen zapuščen hram. šel je do njega in videl, da mu obeta dokaj var* no streho za prenočišče. Vstopil je, zapahnil vrata, pogrnil plašč In si postlal, kakor je vedel in znal.
Utrujen je kmalu zaspal. O polnoči rga je prebudil grozanski šum. Začu* den je odprl oči in ko se je zavedel, kje leži, je pogledal skozi razpoko. Čudovit prizor se je pokazal njego* vim očem. Svetli mesec na nebu je obseval neštevilne mačke, ki so gnale neznanski vrišč. Z vseh strani so pri* hajale te živali, čedalje več jih je bi* lo; zdelo se je, da se odpira zemlja In bruha te grde živali na dan. V tem vrišču je trepetal ves gozd in mlade* nič je razločil besede pesmi, ki so jo pele mačke:
•Sipejtaro, Sipejtaro, ko bi vedel, kje smo ml, Sipejtaro, Sipejtaro, brž ko veter prileti; naj mu nihče ne pov6, ker dobiti nas ne sme!»
To pesem so mačke tolikokrat po* novile, da jo je mladenič že na pamet znal in jo ie nehote mrmral sam pri sebi. Ker je bil oborožen, je že v na* sledniem trenutku zgrabil za meč. da bi planil skozi vrata na te pošasti — a tisti mah je polnoč minula, mačke so utihnile in se razbežale in v nekaj
minutah ni bilo videti nobene več. Mesec je imel tako širok in ravnodu* šen obraz, kakor da se ni nič zgodilo. Mladenič se je zavil v plašč, prijel za ročaj meča, zaprl oči in spal, dokler ni vstalo solnce na nebo.
Ko se je prebudil, je planil kvišku, si pripasal meč, se priporočil Bogu ter se odpravil na pot. Zadnji čas je bilo, da bi prišel do ljudi. Med svojo blod* njo po gozdu ni bil použil drugega kakor nekaj jagod in koreninic, zato je bil gladen kakor volk. In glej, ko* maj je bil prestopil nekaj korakov, je že našel stezo, ki ga je vodila na* ravnost v mesto, v katerem so živeli nesrečni ljudje. Iz ene prvih hiš je slišal glasen jok. Ko je vprašal ljudi, zakaj žalujejo, je zvedel žalostno zgodbo.
Tedaj je mladenič pozabil na svojo lakoto. Izpraševal je dalje in zvedel, da je mesto, na katerem bo deklica žrtvovana, tisto, kjer je on prenočeval.
«Sipejtaro, Sipejtaro!® mu je tedaj zadonelo iz njegovega spomina na ušesa. «Kdo je Sipejtaro? Ali mi lah* ko poveste, kdo je Sipejtaro?«
Glasen smeh mu je odgovoril. «To je veliki pes višjega uradnika, ki je v službi našega kncza,» so dejali ljudje. «Močan, divji pes je. V kaki zvezi je on z našo nesrečo? Neumna žival je, ki ničesar ne razumel®
Mladenič se ni zmenil za besede lju* di, ampak je šel naravnost k rodite* ljem nesrečne deklice, da bi jih poto* lazil. Le stežka se mu je posrečilo. Ko jim je zatrdil, da hoče storiti vse. kar je mogoče, da reši deklico, so do* bili malo poguma in tolažbe. Časa ni smel izgubljati. Odpravil se je k knez* jemu višjemu uradniku in ga je pro* sil, naj mu posodi psa Šipejtara za eno noč. Uradnik ni rad dal zvestega psa, posebno tujcu ne, toda ko ga ta ni nehal prositi in mu je dal častno besedo, da pripelje psa nazaj, mu ga je posodil.
Mladenič je peljal psa k roditeljem izbrane deklice in jim je naročil, naj ga zapro v kletko namestu deklice, deklica pa naj ostane doma. Roditelji so ga radi poslušali. In tako so nesli po solnčnem zahodu kletko z zaprtim psom Šipejtarom v gozd in so jo po* stavili k hramu. Nato so naglo zbe* žali. Nihče ni maral gledati, kaj se bo zgodilo. Le mladenič je mirno stopil v hram in čakal, kaj bo.
O polnoči, ko je svetil mesec, so iznova prišle mačke in spet zagnale tak vrišč kakor prejšnjo noč. To pot so imele v svoji sredi velikega mačka, ki ni bil nihče drugi kakor gorski duh. Ko so bile vse mačke zbrane, so jele divje plesati, veliki maček pa je rjo* vel tako, da je prevpil vse mačke. Ko je zagledal kletko, se je ločil od mačk ter jel skakati okoli kletke tako vi* soko, da je mladenič komaj verjel svojim lastnim očem. Naposled je z divjim vriščem odprl kletko in se ogledal po svoji žrtvi.
Toda — tisti mah, ko je pomolil glavo skozi vratca — ena dve I — je že planil Sipejtaro iz kletke, ga zgra* bil z zobmi za hrbet, stresel enkrat tja, enkrat sfcm — in maček je ležal mrtev na tleh. Tedajci je skočil tudi mladenič iz svojega skrivališča in mu je z enim udarcem odsekal glavo od trupa. Ostale mačke so kar otrpnile od strahu, ko se je pes zakadil med* nje in jih jel moriti. Nato pa so se naglo razbežale na vse strani, da niso videli do današnjega dne nobene več.
Mladenič je nato pogladil zvestega psa in ga ves hvaležen odnesel go«
spodarju nazaj; ta ga je imel od tistih dob še v večjih čislih.
Ko so ljudje zvedeli, da je gorski duh mrtev, jih je prevzelo veliko ve* selje. Nič več ni bilo treba žrtvovati hčera, mesto se je povečalo, potniki so lahko potovali po gozdu brez skr* bi in brez strahu na vse strani.
Kaj se je zgodilo z mladeničem? Ko so ga roditelji rešene deklice blagro* vali, je šel dalje. Kam — vam najbolje pove on sam; vprašajte ga, če vas sreča na svojem potovanju križem sveta.
13
Najboljše oajtrajnejše za'o fiajrPiiejšel
Ksenija Prunkova:
hckin svet
Tička premišljuje. Svet premišljuje. In vidi toliko lepega in zanimivega na svetu. In vabečega. Vabeče pa je še lepše od lepega.
Kdo pa je Tička? Tička je štiriletno dekletce, takšno, kakršna so vsa štiriletna dekletca Nič nenavadnega ni na njej: je včasi pridna, včasi strašno sitna, ima dvoje modrih očesec, ki gledata bistro v svet, včasi pa tudi prav neumno. Ustka so kot rožni popek, kadar se ne cmerijo. Ce se pa rožni popek odpre in nasmeje se pokažejo mi<ji zobki Ušes-ca so zelo maihna in rožnato prosojna, nosek pa je radoveden in zafrknjen. Saj sem že dejala, da je Tička prav taka, kakor so vsi otroci V laseh ima sinje-višnjev trak, obleka je navadno rdeča, drobnopikčasta, nogavice pa imajo na kolenih luknjo ali vsaj luknjico. Te luknje grenijo Tički življenje. Ne luknje, veliki ljudje ji ga grenijo — zaradi lukenj. Mama. babica, Ivanka, vsi se spravijo nad Tičko in njene luknje: da Tička ne sme klečati, da se nikakor ne spodobi za tako veliko dekletce, da rma vse nogavice na kolenih preluknjane.
Tičke nič ne moti preluknjana nogavica, saj skozi ta okenca ne zebe; in tako lepo se da igrati na tleh, kleče. Drugače se sploh ni moči igrati. In potem, saj ni veliko dekletce; ne mara biti veliko, prav tako, kakor ne mara, da bi mama postala stara — to je druga, hujša skrb, ki ji greni življenje. To je že strah — edini, ki ga Tička pozna.
Pa danes Tička nima skrbi; napol čepi, napol kleči na tleh pred svojim zabojem igrač in premišljuje svet Ta
KRASNE LETJTB
obleke, bluze
perilo, nogavice itd. priporoča po najnižjih cenah, staroznana solidna tvrdka
IGN ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra c. 11.
6484-a
svet pa je velik: najprej mama. Mama je nekaj dobrega, svetlega, jasnega. Vsak jo pozna, kakor solnce; je in mora biti, če ne bi bilo mame, bi sploh ničesar ne bilo.
Potlej babičina soba In kar je v njej, z babico vred. Babica sedi v naslanjaču in plete nogavice; strašno veliko jih je že spletla. Vse življenje jih očka ne bo potrgal, toliko mu jih je napletla. In so višnjeve in rdeče in zelene; same strašno lepe. Sedaj se je očka uprl, da jih ima dovolj, pa plete babica za Tičko: čudovito lepe nogavičke iz debelega, svetlega sukanca, nogavičke s polžld in luknjicami, da so kakor čipke in da se nogi v njih zdi, kakor da je črevelj-ček poln peska. Zvečer, ko se Tička sezuje in sleče nogavice, je na goli no-žici rožnatordeče vtisnjen vzorček -polžek in luknjica in luknjica in polžek — in to je silno imenitno; Tička vsaj ne pozna nobenega otrok»a, ki bi nosil taiko imenitne nogavičke.
Babica ima še druge vrline: »Življenje svetnikov« zna na pamet ker mnogo bere; kadar ne plete nogavic, pa bere. In pravljico zna o mačehi in pastorki, o jagodah, ki so vzcvetele in dozorele v snegu, pastorki na ljubo, in kako so medvedje raztrgali zlobno sestro. In vsako povest in pravljico začne babica:
»Ko sem bila še majhna in sem krave pasla...«
Tudi one povesti iz življenja svetnikov. Če se pa babici ne ljubi, pripoveduje Tička in začne:
»Ko sem bila še majhna in sem krave pasla ... «
Saj to spada k začetku vsake prav-ijice in zveni sila imenitno.
Babica nosi po tri spodnja krila. Zmerom je eno progasto, drugo rožnato, tretje pa belo in naškrobljeno. In za vsako krilo babice natanko ve, kdaj je bilo kupljeno, na katerega svetnika dan, in po kakšni ceni. Vsako izmed kril ima že najmanj petnajst let K vsakemu tudi spada povest kaj je doživelo krilo, oziroma babica v njem. Čim starejše je krilo, tem zanimivejša in daljša je povest, tem več je romanj doživelo, semnjev in potresov, svatb, vojsk in hudih zim.
Babica ima devet in trideset mašnih bukvic, z zlatimi, rdečimi in višnjevimi obrezami. Še ena, pa jih bo štirideset To je babičin ponos. Vsakemu pove, da ji manjka le ena do štiridesetih. Pa kaj knjižice — v knjižicah so podobice. Toliko jih je, da so knjižice našopirjene kakor nevesta v narodni noši s šestimi spodnjimi krili. Še zapreti se ne dajo bukvice, toliko je podobic, pa vendar babica skopari z njimi. Težko katero da. pa nikdar ne take, ki bi se svetila ali ki bi imela zlat rob; take le zamenja. S Tičko barantata in mešetarita z vsemi svetnik*.
V eni izmed onih devet ln trideset mašnih bukvic je tudi tista podobica, tista, ki je tako čudovito lepa. Tička je zailjubljena vanjo. Že dolgo premišljuje, kako bi prišla do nje. Pa je tudi babica zaljubljena vanjo in je ne da.
A je ta podobica res čudovito lepa: sveti se, kakor da bi bita pokrita z Marijinim steklom in je zelena in rožnata in ima zlata papirnata vratca. To je najlepše: prava zlata vratca, ki se dajo odpreti in zapreti. Sredi vratec pa ie venček spominčic okoli gorečega srca.
Oh, tako čudovito je lepa!
Saj ima tudi Tička lepe podobice, take s čipkami in zlatim robom, a taka kakor ona z vratci ni nobena. In ba-
bica je ne da, izgovarja se, da bi T13al
podobico izgubila, pomečkala, raztrgala, da je Tička še premajhna. A TiSca ne odneha. Ponuja babici svoje najlepše podobice v zameno; ponuja ji dve, tri za tisto sdmo, a babica se ne more ločiti od nje. Daruje Tički drugo podobico, ne zamenja, daruje; oblhibi čisto nov zlat krajcar, obljubi pomarančo. In mahoma začne kar sama od sebe, brez vseh prošnja in moledovanj:
»Ko sem bila še majhna in sem krave pasla...« .
In zmoti Tičko.
Babica ima predalnik1: ta Je vir vseh
skrivnosti in vsega vabljivega. Na predalniku je zrcalce s predalčkom, dva medena svečnika in majhna voščtna Marija pod steklenim zvoncem. Marija pestuje sinka in dva angelca ji držita nad glavo venček iz pisanih voščenih rožic. Angelca in sinko in Marija imajo na licih rožnate, okrogle lise.
Odkar Tička pomni, ima Marija luknjico v beloprosojnem, voščenem krilcu. Če bi imela Tička dolgo krilo, bi bila prav tam luknjica. Ker ima pa kratko krilce, je luknjica na obeh kolenih v nogavicah. Babica ima krila, ki so stara po petnajst let Pa jih še sedaj nosi. Morda je tudi Marijino krilce še izza mladih dni in je luknjica od klečanja kakor pri Tički.
Zato ima Tička Marijo tako rada.
Predalnik ima tri težke, tajinsitvene predale. Tička jih sama ne more odpreti in se jih tudi ne upa. A vabijo in mikajo, posebno oni vrhnji, ki ga Tička še z nosom ne doseže. Kadar ga babica odpre, zadiši iz njega na prav poseben način, po starih ljudeh. Tička pa si misli: diši po lavendlu in oljkovih vejicah, po škapulirjih in starih kianarč-kovih jajčkih klopotcih, po spodnjih krilih in kutnah, po srebrnih kronah In zlatih krajcarjih, po rožnatem svilenem papirju in blagoslovljeni vodi.
Vse to hrani babica v vrhnjem predalu in je silno vabljivo za Tičko, ker babica nikoli nič noče pokazati. Le za god dobi Tička iz tega predala srebrn goldinar, zavit v star. skrbno zglajen, rožnat in šumeč svilen papir, k? je lepši od goldinarja samega.
Zlogovnica
Iz naslednjih 77 zlogov je sestaviti 27 besed:
a — a — a — a — ar — be — ča — d«
—	dras — e — e — go — goš — gram
—	hi — tr — tet — ja — jak — je — jev
—	ka — ka — ki — lej — ler — tet — li — Mp — lo — lo — ma — me — me
—	mi — mo--mon — mon — ni — ni
—	ni — ni — nik — nje — nje — mir — o — o — ob — pa — ra — rak — r! — ri — ri — roš — sa — sa — san — sto
—	ta — ta — tin — ti-5 — to — tov — tra — n — va — va — ve — vi — vr
—	ža — žil — žum.
Besede značljo: 1. u-tež; 2. krmilo za živino; 3. evropsko denarno enoto; 4. pokrajino ob Gorjancih; 5. ginilobni plin; 6. glasovi tega tekača; 7. nekd. slovansko vladarsko rodbino; 8. pritok reke Oba; 9. časovno mero; 10. pokrajino v Pred. Aziji; 11. narod na Polineziji; 12. pomilovanje; 13. mesto v Ukrajini; 14. zeanljino; 15. mesto v Dalmaciji; 16. ione več planinskih vrhov; 17. samoipašneža; 18. ruskega pesnika; 19. geometrijski lik: 28 šibico (za pletenje); 21. grškega junaka pred Troio: 22. kačo; 23. slovni-ški sklon; 26. mesto v Bački; 27. mesto v stari Mezopotamiji.
Prve črke vsake besede in nato tretje, čitane navzdol, povedo znan Gregorčičev citat
«JUTRO» It. 12*.
17
Nedelja, 2f. y. »28. ,
mk [»pij talii
generalno zastopstvo za SHS
Zagreb, Hafzova ulica 15 OPOZARJA
▼se po estnike Opaiograph aparatov!
■Bporrorjeoc Opalvgnph-keimkaftja, dobivajo m samo pri te navsdemein	ia.*tx>pmku nh pri doh označenih trgovk
nah. Nai* kemikalij* bi porrebičtn* nosijo globu$ kot za* tč i trd enak. Vse drug® potrebam« in kemikalije, katere M Vam pooajajo za delo na n&Aem aparatu, pa ne nosijo na« lega saščKnega inaka, so potvorjene, torej za delo nerabne.
Originalne Opalografične kemikalije dobite i« pri:
LJUBLJANA: Lod. Baraga, šeianburgova uttea 6f
Zagreto /L T osen, Berialovičeva 20;
Beograd: Jrftn M. Pavlovič <f Co., Knez Mlhajlova 41;
Maribor: tvnn Lčgat, V*trtn)ska 30;
Oatjek: F trd o Mandiii
No* Sad: MS. Ivkoviča nad. Djordj* tvkovtd mL
„OLLA"
GUM. .9
. „OLLA" ie kot do.
Skssano te desetletja vodilna ko najatarciia •«•-tovna inamka in dokasljlvo tudi na|zanesl|lvejia

Pozor t
Pozor!
i i Trgovci!
Radi pomanikanja trgovskih prostorov $em primorao opustiti delno svojo bogato taiogo raznega galanterijskega In kratkega blaga aa debelo, vsled tega odprodajam razno blago po znižanih cenah.
OSVALD DOBEIC veletrgovina galanterije ln pletenin
LJUBLJANA. Pred Skofllo 15.
Ne zamud 'te orflike
kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalni čajno masio. — Dopisi pod £. V a j d a, ^akovei
Med imur ? feieton 60 3
n »
V naJglGblfl žalosti naznan'amo vsem prijateljem ln znancem, da tias je zt vedno zaDust.l naš ljubljeni
Danezek
(n s« priselil y večnost danes ob do 7. uri zjutraj.
Pogreb se bo *rSi v ponedeljek, dn /8 maja 1928 jb pol > uri pop ldnc Izmed mrtvašnice deželne bolnice \ Ljubljani na poko *l.$če c Sv. Križu
V LjuDljar.'s d:i« 26 ma;a 192S.
Rodbina B r^s sova
Id trpe na težkem dihanju in du
šitvt pa se zbog tega počutij' slabotne in ne morejo spati. dob< brzo in lahko dihanje brez du šitve. ako uporabliate
ASTMOL BRONHITIS CIGARETE
k! vrlo brzo razkrajajo slez tr
pomaga io. da se pravilno diha a vsled tega se organizem po pravlja in orihaja v normalno zdravo stanje. — Pri nakupu zahtevajte znamko »ASTMOL« Dobiva se no lekarnah
Trgovski loKol
s tremi skladišči tn pripadajočim in« ventarjem ter t električno napeljavo ■ia prometnem kraju se ugodno odda najem. Naslov v oglasnem odd »Ju* tra«.	6483»a
Svarilo!
Moj prastari, večkrat nagrajeni pristni Eau de Cologne »e često po>
iareja Odjemalci, ki kupujejo moj 'abrikat, naj ne pazijo samo na hne parina, marveč tudi na dostavek •Ziilichs»Platz Nr. 4«, zlasti pa na *ig »Nr. 4«, ki je vžgan na zadnji strani steklenice.
Johann Maria Farina, Jdlichsplatz Nr. 4.	6446.«
NE SAMO RADI SVOJE SNAGE IN
ODLIČNE OBLIKE
AMPAK TUDI Z OZIROM NA IZREDNO EKONOMIČNOST NABAVE M TRO&KOV OPRAVLJANJA IZVOLIJO TA VOZ VSI, KATERI 2ELUO AVTOMOBIL S t CIL.
Bodisi radi tevanredne akceleracUe. odlične oblike ali več le trtare. množi to mne-nja. da samo avtomobil a 6 aSindri odvo* varia njihovim potrebam.
Vzradoičeni »o vsL da al morejo nabaviti ta PONTIAC - voz ori tako ntekl cenL Letošnji novi PONTIAC • svoiim visokim hladilnikom ln n+fttml Hniiarol le it lep» ta odličnejši kakor ooorei
Izbera različnilli nodtlov fronta J ena Ja bila leto« Se z odprtim 5sedežnim Toirring-om. Preiskustt« samo ta boste te prepri-
čan, da )e Ponttec leto« aaočaeM, I« vrt-J etre® za voziti ta popotooma livuU VM Vale iett*.
Radi teh rastočo* tzbtraJo dasea PON-TIAC-A val ooL katert UAik> hnett avto-mobfl > 6 cfitadat ker le njegova nabavna cena ta trošek opravljanja aafinanišL
Toorfag Din 76.000— Sedaa	Din 86.80«—■
Šport Sedan Dta 89.0M.— Zastopniki r cel JmtosSaviJL
PONTIAC SIX
PROIZVOD OENERAL MOTORSA
Oteveo zastopstva la saioga rezervna delov
V. & M. BAREŠ1Č & Co.
ZAOREB KraOlca Marij« J4. — TcL 37-44.
LJUBLJANA Doaajska ce»ta 12. — Tel. 2292
i
Stafetni tek skozi Ljubljano
za »Jutrov« kip Matije Guhca.
Naj hsi je leta 1922 daroval pokal ra binkočtni »tafetm tek skozi Ljubljano. Za lepi lahkoatletski šport |e med našim ob« činstvoiu treba fte mnogo propagande. V to »vrho je naS liat razpisal svoje darilo. Propagandni uspeh je bil vedno večji Te» ku na binkoštni ponedeljek je prisostvova« 1* redno ogromna množica, ki je z rani« majijem »iedila oatri borbi med Ilirijo in Primorjem.
S tremi zaporednimi zmagami Je Pri« morje prišlo v definnivno posest našega >rvega darila. Ker pa je binkoštna sta« eta postalu že tridicijonalna, ki jo ne gre ©puatiti, je cjutit>» poklonilo ;»voje dru»
r,
go darilo, kip Matije Gubca. delo akad. kiparja Dolinaria Leta 1923 se je prvič tekmovaio za ta kip in zopet je zmagalo Primorje Štafeta pa je bila od Saveza za« radi formalnih napak razveljavljena. Zrna«
{!a Primorja leta 1926 je bila verificirana, ani pa si je darilo prvič priborila Ilirija v času 4 • 51.
V ponedeljek 28 t m. n vrii »tafeta sa kip Matne Gubc^ tretjič. Kdo bo zmagal, ali Uirija ali Primorje je težko reči, ker •o letošnje kondicije posameznih lahko« atletov »koraj nepoznane. Izgledi Ilirija, da dobi darilo v definithmo po»e«t. so vsekakor boljši kot Primorja, ker je treba Iliriji nnngati Se trikrat zaporedoma do» čim mora Priminr)t imagart še petkrat ali zaporedoma ali v presledkih.
Proga, oo kateri se bo teklo. Je razvid« iz službenih ob lav LLAP, ki Jih ob« javljamo na drugem ine=tu Vsekakor pro» eimo občinstvo, da sa brezpogojno pokori odredbam rediteljev, da bo omogočen brezhiben w>tek prireditve.
Start teka je ob 11. uri pred Narodnim domom, cilj pa na Kongresnem trgu.
SK Maribor : SK Primorje
Finale za prvenstvo Slovenije
Borba ta letošnje nogometno prvenstvo ljubljanskega okrožja se j« bil« ■ Ictredno ogorčenostjo. Ilirija |e trdovratno branila tvojo obodno pozicijo ambicije Primorja pa bo šle za tom. da to pozicijo otnajejo. Zmagala je borbenost Primorja, ki je dvakrat po vrsti triumflralo nad svojim rivnlom in mu s tem iztrgalo prvenstvo. Tako je bil ugotovljen partner za finalno borbo v prvenstvu i Mariborom.
Danes trčita r tej borbi na igrišču Pri-
morja ukupaj dva mtereaantna nasprotnika Dočim se je Maribor razmeroma Jako ko modno preril do finala — dve najvažnejši tekmi je dobil par fortait — je moralo Pri morje napeti vse sile 'n investirati v to bvt-ho vse razpoložljive enenrfjp mladejra orjja-nizma, da je dospelo do lega cilja
V pogledu IgTe »ta si moštvi že mnogo sorodnejši Obe moštvi sojita nizko kombi-natorno igrro in obračata del svoje pozornosti tudi na tehnično dovršgtioet in preciznost isrre. Ne bo torej nezanimiva borba med dvema skoro enakima sistemoma.
Dosedanji letošnji uspehi Obeh moStev nam ne nudijo nobene opore za preeojo izida Primorje je v petih prvenstvenih bojih premagalo vse svoje nasprotnika «ieiirno in l lepim seorom. vse^ je moštvo zabilo 25 golov, samo pa dobilo le enega od Ilirije Vsekakor je mo§tvo Primorja dokumentiralo svojo zanesliivost In Je pričakovati, da bo tudi v odločilno bitko za ponosni naslov podsavezneea prvaka vložilo vse svoje sile in vso sposobnost
Toda moštvo Marfbora ne zaostaja po svojih uspehih za Primorjem V svojem okrožju je gladko odne*lo prvenstvo in je tudi v drugih borbah pokazalo ivoje odlično znanje in svojo močno voljo, da s« prerine ▼ ospredje in prve vrste v našem podsavezu. Vedavno je Maribor na svojih tleh odpravil Ilirijo r rezultatom 8 : 0 ln sicer tik po prvenstveni tekmi Ilirija - Primorje, v kateri je Tlirija bila Primorju vsaj enakovreden nfli»protnik. Proti Primorju Je Maribor dosegel tudi Jako ugoden rezultat 8 : 2 in mu ■ tem ad oculo« dokazal svojo enakovrednost.
Pod temi pogoji je seveda izid tekme docela nealguren In bo oivlsel od okolnosti, na katere se običajno ne polaga prekomerna važnost. Bilo kakorkoli, pod sa večnega prvaka Saka neprijetna naloga, da s,e v Izločilnih tekmah ta državno prvenstvo »poprime t bosanskim prvakom ftaikom. Id ne slovi zaman ko< eno najtrših moStev v nali državi Torej na| ho naš nrvak n^crlede na simpatije ali antipatije tisto mošlvo. ki bo b"H sposobno reprezentirati naS nogomet.
Tekma se vrfti danes ob 18.30 na IsrriSČu Primerja. Vodi Jo g. Schneller. priznani športni delavec, kateremu lahko mirno zaupata obe moštvi
Avstrija s Ilirija
SOK Ittrija Igra q« binkottni ponedeljek ob
18.30 mednarodno nogometno tekmo ■ koroškim prvakom SK Austria ii Celovca Tekma Je prav xa prav neoficijelna ponovitev medmestne tekme Ljubljana ; Celovec, ki »e je 29. m m. vršila v Celovcu z rezultatom 2 : t; v Avstriji igra dane« 7, v Tliriji 3 igralcev takratnih reprezentančnih moštev.
Sicer predstavil Austrija eno najboljših moštev na*ega najbližjega inozemstva. V prvenstvenih tekmah Koroške zveze je gladko
aobila v»e igre, tvojega glavnega lokalnega
rivala KAC je premagala «4 : 2 in 2 : a Zmagovite rezultate zaznamuje leto« tudi oroti prvaku Gradca Grazer Sportklubu in proti prvaku Salzburftke ter proti dunajskemu profesionalnemu WAC-u
Prvi nastop Austrije v Ljubljani je vzbudil ob teb okolnostib veliko zanimanje; k temu pripomore tudi to, da »toje vodilni ljubljanski in mariborski klubi ravno sedaj v dosti tesnih stikih • celovškimi klubi.
Binkoštni nogometni program
V	Ljubljani: Dane« ob 16.30 na igrišču Primorja ASK Primorje : SSK Maribor (finale za prvenstvo LNP-a za 1927/28)); predtekma ob 15 Primorje rez. . Slavija rez. — Jutri, v ponedeljek ob 16.80 na igrišču Ilirije SK Ilirija : SK Austria (Celovec); predtekma ob 15. Ilirija re«. : Hermes rez.
V	Mariboru se vrše v ponedeljek tekme za prehodni pokal, ki n Je daroval mariborski trgovec g Ilger. Za pokal igrajo klubi Maribor. Železničarji, Svoboda in Ptuj.
Na Rakeka se vrii v ponedeljek ob 14. url prvenstven« tekma med SK Javornikom in SK E lanom Iz Novega mesta
V	Trbovljah igra dane« ob 15. SK Amater s vojažkim SK Triglav i* Ljubljane, jutri pa igra SK Trbovlje z ljubljanskim SK Jadranom,
Službeno It LLAP. (Is seje s. e. 26.
t m.) Na binkottni ponedeljek 38. t m. ob 11. uri dopoldne se vrti propagandna štafeta sa prehodno darilo cJutra*. kip Matije Gubca. Start je pred Narodnim domom, cilj n« Kongresnem trgu Tekmo« vanje *e vrli po Aleksandrovi, Dunajski, Dalmatinovi c., Komenskega oL, Prečni, Sv. Pe»tra e. (nc p° Resljevi, ker se po» pravlja), Kopitarjevi ul., preko Krekovega trga. t>red Škofijo, Stritarjevi uL, preko Marijinega trga, PreSernov« ta Selenbur« gove ulice do cilja na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkev V vrhovno sodiiče so dodeljeni: gg. Zobec (zastopnik «Ju» tra»), Slamič, Windisch, Grejforič, Perv«» iek, Gnidovec. Časomerilci: Gnidovec, Gregorič, Wmdii>ch Sodniki na cilju: Oblak. Windisch, Pevalek. Starter g. Sla* mič. Zapisnikar g. K. ValaleL Vrhovni reditelj g. Pod gornik, namestnik P. Biraa. Navedene gospod« prosim, da ee sigurno sest are jo na dan ftafet« točno ob 10 ori pred Narodnim domom. — Obenem se po« tlvajo SK Ilirij« in ASK Primorje da sta* vijo ▼ »vrho vzdrževanja red« n« razpo« lago po 18 do 20 svojih članov, ki se naj Javijo ob 10. uri pred Narodnim domom vrhovnemu reditelju. — Tajnik L
SK Svoboda. Danes ob 10. trening L moštva z rezervo na igrišču Ilirije, v «8lu« čaju dežja pa v pone del iek. — Načelnik.
ASK Primorje (nogometna sekcija.)
Danes naj bodo ob 14.30 v na* garderobi
sledeči igralci: Anilovar, Turkovič, Vidic, Coradini, Jug IL Pišek II, Privšek, Slapar, Senica, Terček, Karii. Zal ar. Sočan. — Z. S. K. Hermes Zaradi tekme SK Ilirijo sklicujem ▼ ponedeljek, dne 28 tega meseca ob 10. uri sestanek na klubskem igrišču, v slučaju slabega vremena pa v klubskem lokalu V prvi vrsti pridejo v štev igrači: Magolič Samo, Cop, Mi»
elak, Rafko. Boria, Knapič Aci in Pavel Podrekar. Kopač, Filipič, Mokorel. Ore*» nik, Starman L in IL Erlih, Bajde, KraSo vec. Poleg tega naj se udeleže sestanka vsi oni igrači rezervnega moštva, ki imajo katerikoli opremo (tudi posamezne koma* de) in naj prineso opremo seboj, ter oni, ki sploh n« posedujejo opremo. Kdor se tudi tega sestanka ne udeleži, se ga sma* tra kot neresnega kandidata za odigrava« nje tekem. — Načelnik.
0 Amsterdamu
Skoraj tteopafteoo J« oa$a nogometna eoajsto-rica ure d-: pretdtlega tectaa odpotovala v Amsterdam. Naloga. U )o čaka. k težka! V torek (29. t m.) ob 16. nastopi v starem tftadijoam prati imaoovalcu u tekme Čile—Portugalska; ta tekme, ki bu dotoiil« našeca nasprotnica, s« vrti S« lan«« ofc 15. — O kakovosti 18 držav, k! so z ooaometaM zastopane aa IX. ottmptitodi, smo tt-t«Jt v nemikih listih iek> zanimive svvari.
Egipt )« zastopan večji ded ■ igrati prvaka ArsemU Kaira In k i* na otimpiMI ▼ Pwfea tMko odpravfl Madžar« s 3:0. V dragem ketu so sinovi Nik zadeli n« Švede, U so obračunalo s otknJ 5:0. V predtdund m adari Etft* s Titr-ikol — ArjeotlntJo smatrajo mar vije u iaivorita v ottoipiiskeoi tmarja. Tudi ArKcntiod sami so preo«4 op.im4«t*čoi is sc bok ai^nda samo Un>-gnajoev. Rei J«, da so se v sadoNh dve* fadta sek) pobo-iJSaii ia odsesH celo Južnoameriško prvenstvo. IgraM so te dni precej treai&g-4*kem po fivroiii, kj« M niso odrt«M revno častno; gotovo pa i o. da so pačili na svoje ade. — Belgija, prvak VII. otfmp&ade, m tudi L 1924 v Parim ai mogla držati; izgubila J« proti Švedom le ▼ predtelunj s 1:8 ter zletela te konktrrence. Vsekakor so se k to« Belgijci temeljito pripravili t — Clleeci, dosedaj neznani v Evropi, so izbrani ve-fimoma z prvaka Clo-Clo VaJparašso; igraM se V prvenstvu vedno važno rtogo. Za nasprotnika so dotiSH kot prve Poringafc«, U J«) seveda todd ae gr« podcenjevati. — Nemci so s« dobro pripravit k so preprlčaid. da bi kneM prece* točk. ako bi se tekme igrale po toSca*. V pokakem sistemu pa često odločuje tudi srečal Prvi njihovi nasprotniki so Švicarji: Proti ttjfan si — po pravici — ne ropajo napovedati zmage. — Estonci bodo imeli najprej s Spaooi opravka; dasi so se pred štirimi leti prav dobro držali v Pariza k so k z 0:1 podlegli Američanom, ni verjetno, da bi uspeM proti takemu nasprotniku. -- Francozi
•e m od sadnk oJkapiJad«, ko so JA v drugem tak »potnandratf« Uruguajd, kpo ramUi. Njihovo rooArvc >c teboično dovršeno k izredno hitra. Bol t Italijani bo vsekakor »ek oster. — Nizozemci so pršiH v čudno dilemo. Dočim aa g mje na eni sbraaj smehljala ugodnost domečs-ga terena k lastne publike, k žreb po drogi stra-oi kruto prečrtaj njihove račune. Z« nasprotnika Jkn k »a end strani smehljak ugodnost domače-kuverte, potegnil prvaka te L 1924. sike UragnaJ-oe. Ta prediteltma, ki se vriH ▼ sredo 30. t. m. ob 19n bo goitovo med naijzaninriveuiinil; Mdko delo čaka nizozemsko obrambo, aa kateri bo težak vsa teia arnguajskega napada. Za 40.000 prostorov k 140.000 kteresentovl — kalija k dolgo premišljevala, aH hI se sploh »deiežik. Poznek so prevladaj nacionalistični rsdotf la moštvo k odpotovak. Ni tekšjačeno, da zaaedek c*k vidno mesto; srečo knak povsod I — Lo-ksamburika se fcmaSko ndeleU vsake oHtnpšJotde, dasi nima ašti najmanj tegkda, da U igrate ved kot pred/tekmo. Letos Jo bo Belgija pohodila I — Mehika prihaja teto« prvič 1 O gnan]« tek nogometašev evropski ttek še nt pisal. NI verjetno, (te bi nas od te strani čakalo kako posebno pre-senečeokl — Portugalci nastopijo v otvoritveni p red tekmi proti Citeecem. Portugalski nogomet se k pričel dvigati k al ostalo neopaleoo, da k nedavno zmagal doma nad italijanskim In iranoo-skim. — Švicarji se bodo ogledali a Nemci; ker m medsebojno dobro poenajo, bo boj do zadat« mteDM napet. Švica kna naJbeU« del v o«H obrambi. — Spanci nastopijo bres igralcev Bar-oekne, U so se ie Javno prelevili v profesijo-selei gtervoo njibovo sHo tvorijo deti Reat-Uefcx» Iran« te Bilboa, ki si bodo z teMcoto osvojil zmago nad Estonsko. — Tsrkf s« ktijo poste aa olimpijskem turnirju vedno a izredno brzino I« velikim na v d stenjem, ▼ tehničnem poetedn pe gotovo ne pomenilo mnogo, kar so dodobra do-kazali ajibovi številni poraei po Češkoslovaškem Niiaova Ahilova pete so kriki, U aa kombinacik kontinentalnih sistemov afenado mnogo smisla. — Uragnajct, sadnji olhopijaki prvaki, spadajo sle kot prej med ožk otimpijske favorite. Doma M sicer morali kapkaliratl pred Argmtinijo, read« pa ss v Amsterdama najbrle ne bodo dali zlepi ngnatt — Aaedčaal so poetanriK večkoma igral oe te Kaldioraik. kjer k gtevnl kadar amaterski nogometašev. 2reb Jim k preskrbel prav tri oreh, ArgentaniJo- — O (egeslevseskl represeo kad pravi odHfisn strokovnjak te Liptkegs do> skvno: »JigostevUs k »Učno kot Poreogateka % zadajam čas« a eveMnl odttfiainrf nspeU ebraMi nas« pozoreoel vesga kontinentalnega strokovne ga časopisja Jngoskveed Igrajo popolnoma me> dera, Prižeme« kombinacUskl eovomet, Cigar pre eisnost k precej podobna medSarskem«. Ne ma pa se s ajhnl glede igračkank v na«protall» vem kesenskeoi
Kakor k la sodba tesksva, ae vendar Mlnoi
da vsa ta kvalifikacija še ae bo zadostovala, d« M na hitih tleh vrgB enega temed teko radakenik tekmecev kot so Ctieecl «fl PartngdcL Na časten rezultat pa moremo računati I
BHIHEgaBBaBHEgBBBBBBaBaBBBSB Reflektanti na lokale, pisarne ali stanovanja
v novo gradeči se hiši na Miklošičevi cesti (poševno, vis a-vis hotela .Union") za julij ali avgust — naj se _javijo — Kralja Petra tre 8, pritličje levo. 6.364
Graditelje hiš m graditelje domov opozar jamo novo izdelovanje
roioiev za okna
kompletno Din 200— za m* Izvršitev je za;amčeno prvovrstna in trpežna.
Uzorci na ogled navelesejmu in v delavnici ro Icjev in šaluzij	««
Ivana Bernika, Ljubljana
Linhartova ulica 16.
jhrotMoinfu«oa.B
O.BAJKUW0V/lRNl2AlNiTlKjaXM
CENIK
ta leto 1928
3 [3
3
FLORIO
Hosfr. TOURIST TROPHY
j] Hailso |§! časi!	flaoi rekord)
Zmaga kardanovega motornega kolesa
ij 6555 a	H IDI l^F
33	Glavno zastopstvo:
3 Autozavodi E. ROSA, Ljubljana
Velesejem: Paoiljon G.
Belo platno .... Gradi za spodnje h- lače Platno za rjuhe 150 cm Platno za kapne 180 cm . Damast za posteljnino Namizni prti (komad) . Gradi za madraco . . . Cefirji hi oksfortl ."'.»» Tiskovine (druki) , t , Delata, etamta . . . , ,
Volneni delain.....
ševijot v vseh barvah . Volneni popita . . . . Modno blago za ženske . Blago za plašče in kostume Razne svile za obleke . Creppe de Chtae . . . Težka taft svila . , , . SuTova svila . . . , , Svilene rute . . , » » Naglavne rute . . . . » Jugoslovansko sufaio . . Cešlci kamgarni .... Angleško sukno . » » . Modne hlače . , » , . Lflster za suknje , . , .
Struks....... ,
Baržun in fustlan , , , Mlačevtaa ......
Tirolski loden . . , .
dinarjev 8. 9, 10, 12 12, 14. 16, 20 22, 26. 28, 32 28, 32. 40, 45 28, 32. 46, 50 40, 48, 50, 60 30, 36, 44, 52 10, 12, 14, 20 10, 12. 15, 16 10, 12. 14, 16 18, 28, 38, 48
35,	45, 60, 68 45, 50. 58, 60 20, 24, 28, 35 80, 95. 110, 120
36,	45, 60, 68 68, 98, 120
88, 120 26, 28. 32, 40 40, 50, 120, 145 5, 10, 12, 18 24, 36, 50, 72 65, 120, 140, 160 200, 220. 280, 300 100, 130, 180, 230 40, 60, 98, 160 60, 70, 95, 170 30, 36, 40, 60 12, 28, 36, 48 120
E E E E E
Zavese, preproge, postelfria •Dregritijala, koče, odeje, za koniske plahte, voščeno platno, slamnjače. sraice. nogavice, dežnike ta drugo dobite dobro in najcenejše samo v
v manufakturni trgovin:
I. TRPIN, Mer.
Glavni t»g 17
Ali že veste?
Pohištvo, najcenejše, najsolidnejše iz trdega ln mehkega lesa se kupi pri
E O I D I J In KAROL ERJAVEC Brod (poleg tacenskega mostu)
St Vid nad Ljubljano.	ST
Lastni zajamčeni izdelki. Daje se tudi naS obroke Oeled tadi ob nedeljah.
^□□□□□□□□□[IGOtr

Edini pristni
malinovec
Kmonov sok, oranžni sok in sadne
marmelade
priporoča tvrdka
Srečko Potnik in drug
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov eterov, ter izdelovanje sadnih sokov ta marmelad.
LJUBLJANA Meielkova IS. — Telefon 2110
6431-B

Orosie. mu VtlCIj
smodnik, dinamitne kapice, vžigalna vrvica
6551*	za lov, šport in obrambo
FR. ŠEVČIK, Ljubljana
Zahtevajte cenike!	Zahtevaite cenike'
KLOBUKE
najnovejših oblik in barv ter vseh vrst športne klobuke Vam nudi v veliki izberi specijalna trgovina klobukov
JOS1 P POK nasl. M. Bogataj
Ljubljana, Stari trg 14
I Spijaujo n popratil«
Ležalne stole
A Din 150'-
po povzetju D n 160 —
Žimnice
uiatrMe). posteljne mreic Ifletot Dostflje filolljvel itumane <ii»an» ia tapet nitke tsdelke nudi najconei-
tfudoli Radovan
Upotnik
Krekov trg štev. 7
i>ol*g M»tne(r» -lom« 8f
Ia remseheidske žage:
jarmemce, mlmske. krožne, tračne.
j Note za skobelne stroje, sve* dre in drugo orodje za lesno industrijo ter mizarje kupiti natceneic pri 6476 •
JEKLO"
STARI TRG LJUBLJANA utrniti cenik iinmro u rok romal
Prodalec - prodaiai
delikatesne stroke, prvorazredna moč se sprejme za
Ljubljano. — Ponudbe z zahtevki in možnosti nastopa na oglasni oddelek „Jutra" pod Šnecjaina moč. «521 a
Trgovec z rozpoioillivimi lokali
na eni najprometnejših cest v Ljubljani želi sprejeti v prodajo mesne in mlečne izdelke. Cenj. ponudoe z natančnejšimi po-c goji na oglasni oddelek,.Jutra" pod „Siguren usoeh". '
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tet za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte st to <zrednost pr tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljano Šelenburgova ulica 6 I.
Irezolaten joud i5-letn« fleranclj«
Telefon št. 980. »
f! dolro žgono opno
v komadih nudi po konkurenčni ceni PORTLAND-CEMENTNA TOVARNA D. D. DOVJE MOJSTRANA (Gorenjsko) 6538 a
Pozor zastopniki
srečk na obroke*
Povsem novi največji odstotki i
Pišite v lastnem nteresu tako; poa šitro .Beskon-kurenčna zarada P-975* na iNTERREKLAM d. d.,
b Vlarovsk? >>■	*i233a
	
	
i „iPiJCH-M0T0a ja"
00 in 70 cm za poljsko železnico in za prevažanje materijala v tovarno kupi takoj PORTLAND-CEMENTNA TOVARNA D. D. DOVJE-MOJSTRANA (Gorenjsko) 6m3
S 1. juni;em prevzamem
čevljarno „Mara" Sv. Petra c. 30
ln prosim cenjeno občinstvo za nadaljno naklonjenost. Se priporočam
6556 a	JOŽE KRAMAR, čevljarski mo:ster
Agilnega prvovrstnega
zastopnika
proti fiksumu in proviziji išče tvornica za svoj dobroidoči modni artikelj. Samo gospodje, ki so pri modnih trgovinah v vseh večjih mestih dobro uvedeni, naj se javijo pod: »Dobre reference" na upravo lista. 653ba
TERR0I
najnovejši, najmodernejši z originalnim JAP motorjem
Večkratni šampijon Francije
MOTOR IMPORTCIe.
GENERALNO ZASTOPSTVO
LJUBLJANA
Vegova ulica i
Motocikli
TITAN
350 ccm, 8 HP. Zastopstvo za Slovenijo: FRAN BATJEL, Ljubi ana, Karlovska c.
Oglejte si razstavni paviljon na sejmu.
ilni, sv. Petra l 19
(samskega stanu) zanesljiv in trezen, za tovorne avtomobile .SAURER & LAURIN" in po potrebi za osebni avto, se sprejme s 15. junijem 1W28. Samo prvovrstne moči, kateri so vešči tudi vseh popravil, naj pošljejo ponudbe z navedbo
plače na:	6545 a
PORTLAND-CEMENT TOVARNA D. D. DOVJE MOJSTRANA (Gorenjsko)
{#
in
* •
Mizarji!
Steklo in ogledala (iz
tov. Kristal) Furnirji inozemsk' vezane plošče vseh d menzij
krasne letvice (Peri-Jstabi)
intarzije (posam. in v
garnt Okraski za poh štvo Aloumi zapoh'šivo nav
in boljši v^se iz prvih tovarn in
po najnižji ceni. Oglejte si vzorce na v'ElESEJMU, paviljon E koja 52 — 54
i Rok Arhsr,
St Uif nar L ubl anc
Antikvitetna troovina
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 24
kupuje
starinske perzijske preproge, lepo pohištvo, dobre slike i. dr. ^
Rasi brade pri damah
m vse nadležne dlačice oa tilnv ku pod oazduho to oa obrazu odstranite ?am» aa aalprtpro. stelšt način t moJ<m oreizkuše-iim odstranlevalcem dlak — — Komplettr sam« Din 60 franka, ako f»S!iete denar aaprei.
Rosm laboratorij	41
W. ECKHARni Augshnrg. Deutschland.
Ba«f(upiir»fr«tr 12 9S
Nova
Jugometalija
druiba z o. z.
tovarna kovinastih izdelkov
UU&L3ANA, Kolodvorska ulica št 18

6561«
Velika zaloga
vsakovrstnih pločevinastih izdelkov.
©
Vsako 1. nedeljo v mesecu članski sestanek osrednjega društva strojni* kov in kurjačev o_ 9. uri dopoldne ▼ salonu hotela Lloyd na Sv. Petra ce# sti. Udeležba dolžnost!
99Pri§ateij zdravili tolažba bolEtih"
lahko so nazivali že naši stariši Id ledje pravi lepodišeči >Fellerjev< bol ublažujoči


tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno oarodno sredstvo in kozmetikum, tej v mnogim zahvalnim lislima prizna ?ajo, da se imajo zahvaliti edino pra rern Fellerjevem »Elsafluiriu<, ako so se obvarovali pred prehladom, kiha ajem, influenco. gripo, kašljem, hri-pavostjo, kakor tudi da niso trpeli aa nespavanju, nervozi in slabosti.
Ker kaj je vzrok vsem tem težavam'? v največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! 1'oda s čim se telo najbolje neguje id aa kaki način se krvotok najneškod Ijivije in najugodnije pospešuje? Po lom otiranja mazanja in pranja s pra vim »Fellerjevim« Elsafluidom. kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu Poizkusite' Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo. Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila čutili se bodete osveženi in pomlajeni! Toda kje si bodete nabavili ceno pravi >Fellerjev< Elsa-Fluid?
v Iekarnih in vseh tozadevnih trgovinah ker-koli bodete zahtevali. Povsod bodete plačali sa poiskueno stekleničico 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijnlno steklenico 26 Din. Ali ako naročile direktno po pošti stane z orno-'nn) '"n poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvoj-iih ali 2 špecijalni steklenici fi2 Din Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 Speci-Jalnih samo 139 Din
i
NaroJila nasloviti Jasno: Lekarnarju EUGEN V FELLEE. Stnhica Donja.
Clsatrg 245 — Hrvatska.
i
Stcmley Weyman:	2
Rdeča kokarda
Roman.
Kri mi je silila v glavo; sram me je bilo in moje nezadovoljstvo s samim seboj je bilo brez meje; čutil sem, da sem bil grešil zoper pravila dostojnosti in da se mi je prav zgodilo. A vzlic tem mislim sem se tudi zavedal, kako me obhaja novo čuvstvo. Denizim obraz mi ni hotel izginiti izpred oči; njene oči, zdaj polne dra-žestnega presenečenja, zdaj vroče od prav tako mičnega zaničevanja, so me spremljale vso pot. Pozabil sem na Butona im Dou-ryja, na komitet in na župnika, na prah in na pripeko, in sem mislil samo še nanjo. Strah, da se ne bi kmetje vzdignili, me je iznova pograbil za srce. Možnost pobune je mahoma dobila v mojih mislih čisto novo lioe in se mi je zazdela še strašnejša in Se verjetnejša nego doslej. Pogled v Denizin otroški obrazek je bil dal Butonovim svarilom veljavo, kakršne jim vse župnikovo dokazovanje ni moglo dati.
Ta misel me je tako vznemirila, da sem pognal konja v skok, ne meneč se za GiMesa in Andrčja, ki sta se gotovo čudila moji naglici. Sredi ceste, ki vodi iz Sauxa v Cahors, sem se ustavil v groznični neodločnosti. Bil sem na pol poti: še pol ure in sem lahko v Cahorsu, pred vrati gospe Sainfcalaiške; karkoli bi se potlej zgodilo, moja vest bi bik čista. Z druge strani pa sem mogel biti v istem času doma, varno spravljen v neslavnem zavetju.
Kako naj se odločim? Trenutek je bil usoden, da še sam nisem slutil kako.
Naposled sem prenil dalje. Čez pičle pol ure sem prispel v Cahors.
Nihče naj ne mteB, da sem se odloHl brez notranjega boja. Zlobne besede, s katerimi me je -bila nedavno obsula gospa de Saint-Alais, so me še živo skelele v spominu in več ko dvajsetkrat
je malo manjkalo, da nisem obrnil konja in zdirjal proti domu. Toda vsaki krat sem v duhu zagledal zlovešče obraze in okrutne oči, ki sem jih bil videl v vaški okolici; spomnil sem se, kako neizmerno sovraži ljudstvo Gargoufa, saintalaiškega oskrbnika; pomislil sem na strahote, ki se utegnejo zgoditi, še preden pride pomoč iz Ca-horsa — in ta misel me je gnala naprej.
V mestu je bilo opaziti vse znake nenavadnega razburjenja. Kamorkoli si se ozrl, povsod so stale gruče ljudi v resnobnem razgovoru; tudi govornikov se ni manjkalo* ki so s stolpov grmeli brezdelnim poslušalcem. Več prodajalen je bilo zaprtih in straže so se izprehajale pred njimi, kaikor tudi pred pekarijami. Opazil sem, da so imelii nekateri ljudje brošure in časopise v rokah; razgovor okoli njih je bil zmerom glasnejši nego drugod. Moje pojavljenje je zbudilo dokaj pozrnosti, a ta pozornost je imela čisto svoj značaj; medtem ko me je manjčina spoštljivo pozdravljala, je večina molče in razočarano zrla name. Več ljudi me je ustavilo z vprašanjem, ali prinašam kaj novic, in mojodg ovor, da ne vem ničesar, jih je očividno poparil .Dvakrat ali trikrat se md je celo zgodilo, da so me manjše skupine ljudi nahrulile.
Vse te neprijetne dojme je izbrisal dogodek, ki me je še veliko bolj presenetil. Nenadoma se mzačul, da me nekdo kliče po imenu; ko sem se ozrl, sem zagledal gospoda de Gontauta, hitečega proti meni z vso naglico, ki sta mu jo dovoljevali d ostojanstvo in šepasta noga. Opiral se je na komolec svojega sluge kakor po navadi, držeč v drugi roki palico in tobačnico: mim otega sta ga spremljala dva krepka moža. Nisem si mogel misliti, da bi utegnil zdaj bolje ceniti uslugo, ki sem mu jo bil storil, ali da bi se hotel pokazati bolj hvaležnega nego na dan pobune; zato sem bil ves iznenaden, ko je s sijočim obrazom pristopil k meni.
»To srečanje je največja radost, ki sem jo doživel zadnje mesece,« je dejal, obsipaje me j ljubeznivostmi »Bogme, gospod vikont, osramotili ste nas! Sijajen sprejem vam je pripravljen! In dva krepka dečka ste nam pripeljali, kakor vidim. To ni dobro,« je nadaljeval s starčevsko šaljivostjo in zmajal z glavo. »Jaz pravim, da
M dobro. A saj poznate evangelijski rek: ,Več radosti bo v nebesih
zaradi enega spokorjenega grešnika...' Nu, nu, kdo bi vam zameril! DaH ste jim lekcijo in zdaj smo spet složni.«
»Ali, gospod baron,« sem dejal ves zmeden, ja^aje dalje, kakor me je bil povabil z mahljajem roke, medtem ko je on peš krevsaJ pakraj mene. »Prav nič vas ne razumem, kaj hočete reči.«
»Ne razumete me?«
»Bogme, ne!«
»Jelite, niste se nadejali, da nam bo tako kmalu prišlo do ušes,« je povzel s prekanjenim obrazom. »Toda verujte mi, da smo dobro poučeni o vsem. Odpor se je pričel in naša poizvedovalna služba ne počiva. Nič dolgo ne bo trajalo, da spravimo te malopridneže k pameti. A tisto reč je izblebetai Doury sam, ta satanski lopov. Videti je, da ste jima povedali, kar jima gre? Komitet! Pred našimi očmi! Toda poslali ste jih k vragu, kakor se spodobi. Če bi se jim bili pridružili, ob tej uri...«
Premolknil je. Nekdo, ki je šel preko uMce, je bil nehote zadei obenj s komolcem. Stari plemič je takoj vzrojil in s srdito kletvino zavihtil palico. Neznanec se je umaknil, opravičujoč se na vse pre-tege; toda gospod de Gontaut se ni dal pomiriti.
»Aha, nepridiprav,« je kriknil z glasom, tresočim se od fagote, »spet si me hotel podreti na tte, jeM? Le čakaj, kmalu te naučimo manire! Tako mi duše, ko sem bil mlajši...«
»Gospod baron,« sem ga vprašal, da bi odvrnil njegovo pozornost, zakaj okolica naju je že po strani gledala in čuti sem. da ne bi bilo treba velikega vzroka za nov spopad, »ali ste trdno uverjeni, da smo jim kos?«
Stari plemič je še drgetal; ko pa je začul to vprašanje, Je s kretnjo strastnega poguma vzravnal svoj stas.
»Videli boste!« je vzkliknil. »Videli boste, gospod, kadar pride čas!... Toda evo naju, kamor sva bila namenjena: vidite, na balkonu stoji gospa de Saint-Alais sredi svoje telesne straže.
Ustavili se je in ji s kavalirsko gracijoznostjo poslal poljub.
»Tu gori boste videli, kaj vas čaka, vikont,« je nadaljeval. »Se jaz bom dvakrat dobro došel, ker vas privcdem s seboj.«
„ ADLER STA
Oddam podzastopstvo za mariborsko oblast solventnemu strokovnjaku!
6564-a
tipa 1928, specijalni nemški avtomobili, 6 cilinderski 10/45 KS s centralnim mazanjem in hidravličnimi zavorami so prispeli ter bodo razstavljeni na velesejmu ob paviljonu G.
Generalno zastopstvo: R. Lncbmaan, LjnblJana, Abaclfeva cesta if. 10.
ma
UREDITE SVOJO PREBAVO IN IZGINILE BODO VASE BOLEČINE.
Boiefiine v želodcu to črevesifa, zapeka, glavobol naval krvi v glavo, nervoznost, neajjanle, hemeroidi. slab tek Imajo svoj iavoc v slabi prebavi. Uredite svoijo prebavo s Dre izkušenim eUkslrom »FIGOLc, pa bodo minile Vaš« bolečine. »FIGOL«-elSksir are]a!s prebavo ta Vam povrne Ldratrte. >FIQOL» izdeluje In pošilja p« pošti proti poivzetju t navodilom o uporabi lekarna	111 Dr. SEMELIC, DUBROVNIK 2.
Originalni ravojiek 3 steklenic, z ovojem in poštnino vred Din 105.—. 8 steklenic Din 245.—. 1 steklenica Din 40.—
Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajaijo vsak dati o aspešnem delovanju »Fižola«
ODA S!
pod ugodnimi pogoji v Streliški ulici št. 29 gospodarsko po= slopje, obstoječe iz dveb sobic, hleva za živino, delavnice, pisar« ne in obširnega skladišča, ki je porabno za bivanje, kakor tudi za industrijo ali obrt. Več se poizve v hiši št 29 v Streliški ulici 6557=a	ali pa pri M. Hafnerju, notarju v Ljubljani.

Telefonski aparati za aute-matično telefonsko centralo
so dospeli	6547a
konces. eaeklroiehnično podjetje
Ljubljana. Kongresm trg 19. fpoleg Nunske cerkve).
				
mm	m			
Nedosegljiva trpežnost. Najpreciznejša izdelava.
od 1000 dinarjev naprej
Zahtevajte cenik gratis in franko in oglejte si zaloge pri samoprodaji in glavni zalogi za celo kraljevino:
CELJE, Kralja Petra c. 45, LJUBLJANA, Dunajska c. 30
Naši podzHstopniki za Slovenijo:
Justin Gustinčič, Maribor, Mirko Pečar, Ignacij Bock,	Sv. Pavel Pri Preboldu,
Slov. Bistrica,	Štefan Lamut, Vransko,
Math ias Krall. Cakovec.	65 9 a
'UODNA PRODAJ* AVTOMOBILOV (z drage roke:
Oakland Šport Ton rlng. 1926, odprti 5 »edeien. tek dobro oh-aolena.
Din S0.000
'ei Cbevrolel Ton rlng-ov, 1927, od 9rtt 5 • sedetni. « telo dobro ohr» ajenem v?an!n, ma lo »o leni. od Oio <n non—48.on(i
'ti Chevrolet Too ring-ov, 1926. do bro obranteni. o<J Oln 2« 000 -35 OOfi
FIa» SOI Soori 4 »edež»a brezb' b?n. pum« sk«ira nove. Oln 40.000
Fiat 501 Totpedo v zelo dobrem stanju po ugodni ceni.
i 8. A. M. dvosedež ni, poldirlcatni.
Din 25.000
i Ford, 1926, dobro ohranjen
Din 15.000
Peugeot Šport, 4 se delen, tipa 26. dobro ohranjen. Cena Din J5.000
_ 494;
Pri
, S l Barsšif 8 to.
LJUBLJANA
Ounatska cesta 12.
Tef lon 22-92
Sprejemam vsakovrstna
tavblnska in pohištvena mizarska ileia
po lastnih in danih načrtih, vedno
— velika —
zaloga pohištva
iiatijeAndlovic
strojno mizarstvo tfidovdaojks cesta štev. 2
Tvreika
I3f s iS
se nahaja le v
rn^mm Uliti Št. 3 £
Ing. IVO GLIHA
šef kurilnice
EMA GLIHA roj. BERTHOLD POROČENA
Ljubljana, dne 26. maja 1928.
w..;.'.:v -'.-.-T

■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a«
i 'r Tir-irrnnnnru mnr 03DmDUCxmuLJJClL
j Moiij ir.
3 GRAZ, Korblergasse Nt. 42
□
p □ □
n
_i
□
□
□
telefon St 23—52.
Edini privatni zavod za vse operativne. interne porodniške slučaje in
za ženske bolezni. Moderno urejeno. — Višinsko solnce, roentgen. diatermiia. — Zdravniki po lastni voiji. — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo. 101
Zahvala.
Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža, skrbnega očeta in svaka, gospoda
ii loi
viljega Imm apravlfslia v. p.
je došlo toliko izrazov sočutja od vseh strani, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Njim vsem, kakor tudi onim, ki so nepozabnega spremil na zadnji poti, veljaj ta zahvala. Posebno zah.alo dolgujemo spoštovanim drugom po-koinikovim za njih častno spremstvo in venec.
6536 a
Žalujoči rodbini
Mušič, Cisrfci
il jnmnnnnmnnnnmnnnnnonnmnn
H

iV globoki žalosti naznanjamo, da nam je danes zjutraj po kratki bolezni umrl predragi brat in stric oziroma svak, gospod
Anton Sbuel;
železniški nadrevident v. p.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, 28. t. m. ob 2. uri pop. izpre dhiše žalosti Janez Trdinova ulica št. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagemu pokojniku bomo ohranili topel spomini Ljubljana, dne 26. maja 1928.
Rodbine Truden, Kos, Malalan.
Mestni pogrebni lavo d
S8
»o
		v- -'		■' , -" ^ - . ^ i,-
				
1539 i
aa]t>oliše iriporočilo le dobro ^ blago
Posetniki velesejma • inferesentje i
Ne zamudite prilike, oglejte si našo zalogo zadnjih novosti!
„Elelitrola"
najnovejši in najpopolneiši GRAMOFON. Kolosalna zvočna jakost presega vse dosedanje proizvode.
BREZ KONKURENCE!
Za dvorane — kino — restavracije — kavarne — in zabavišča. — Nadomestuje popolnoma dober večji orkester.
Z prospekti radi postrežemo!
Velikanska zaloga električno posnetih prvovrstnih
gramofonskih plošč
samo iz svetovno znanih veletovarn, z posnetki celemu svetu znanih pevcev in drugih umetnikov, klasične in moderne godbe - SLOVENSKIH NADEVOV - hu-moristike, zamorskih pevcev in njih
glasbe itd. Vse v gratnofonijo spadajoče predmete, posamezne dele dobite samo v naši trgovini v naši delavnici za montažo gramofonov se izvršijo tudi vsa popravila ceno in strokovno.
A. RASBERGER — Ljubljana Tavčarjeva ul. 5
Edina specijalna trgovina modernih, na višku tehnike stoječih GRAMOEONOV jn GRAMOFONSKIH PLOšČ, KOVCEOASTIH APARATOV, brezhibno delujočih GRAMOFON AUTOMATOV.
Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Ceniki zastonj. Razstava aparatov, predvajanje v Tavčarjevi ulici 5. Ne kupujte drugje dokler ne slišite naših umotvorov.
Mi ne prodajamo papir, lepenke, marele, predpasnike, pečatnega voska ampak s amo GRAM »FONE PL( ŠČE in k temu spadajoče predmete.
Woj«9a gcjpo&a.
Špaga Grosuplje:
o500 a
domač slovenski Izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Svoji k svojim Grosuplje pri Ljubljani
/ftu-v^cLa, vu ur* dopis* Už&i*, M. tnalih, ogLascnj, j*. pcsuUt, tia*-OgLasru. odAtltk J&TRA, Ljulijcuic^ PrxlintcnrcL ui.4 Ctksnmo račun, partAA. irasultuce. Lfublfcuia,Jt ti J4 o.
Tolafon sbujiLka, 2492
trgovskima. aU rakLcuruioga. zsulZojcl maka bistAa Von. 1 tfajmarijso rsusak Dui Kr-. Prxrtojbyia m hfro V m-Hrt pristojbini ji vpodah. oborum, z naročilom,, sictrs€ ogLast na. prujbaj<r
SpTMjiuin^i msiLih, oglasov za, prihodnjo- JUoilko- JUTRA n> zaJdjALci dan, pnuL ixuLom, Usia/ ob 17 uru. P<rzsiy€{4, sprtfth, oplas-o bodo■ pru-občcsus ir R^ultdnjoKemika Usta,.
T<dafcbri,slMulka, 249 2
Dalmatinska vina
irna in bela, kakor tudi štajerska, najfinejša io najcenejša toči Ivan Rahne — postil na, Selo-Moate. 17757
Krojaškega učenca
sprejme takoj Fr. Brodar, krojač. Bistrica-TržiS. 19381
Letoviščarji!
V lepem kraju, 10 minut »d Kamnika, oddam sobe. «vent. s prehrano. Pri hiši Trt, v bližini gozdovi in roda ia kopanje. Ponudbe aa ogl&ani oddelek »Jutra* pod Šifro »Mirni oddih«.
19445
Avto-vožnie
■ osebnim ki tovornim avtomobilom prevzema po na. ročilu Franc Kristan, mehanična delavnica ln prevozništvo, Ljubljana, Dunajska seeta 54.	19619
Fotograf, učenca
ali učenko sprejmem takoj ali pozneje Ponudbe je poslati, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ve.-elje in taient za prostoročno risanje*. 19371
Praktikanta
z dobrimi spričevali trgovske akademije, sprejmem v pisarno po končanem šolskem letu v veletrgovino R Stermecki, Oelje. 19494
Pridno
postrežkinjo
iščem za dopoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19625-a
Koncert
vrši danes ln jutri	_
I ^ale'nekoliko'Jšivati imafo prednost. — Sprejmem tudi
Izurjeno trg. moč
ki bi samostojno opravljala majhno trgovino na deželi, iščem. — Go=>podične, ki bi
Igra godba Gradašca.
19355
M
Lr*±L
ItkiSut
Vajenca
■ plačo sprejmem za avto-ktoparska dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
19517
Slaščičarna
■prejme pomočnika 15—SS> let starega. z nekoliko prakse v tej stroki, z dokazi dobrega, marljivega in tveste^a službovanja ter plačilnimi zahtevki. Prednost imajo oni, ki govore nemški. Ponudbe je poslati naravnost na naslov Slasti-čarnica Zivko Sikič. Dubrovnik.	18946
Več pečarskih
pomočnikov
ali pokladatelje osteklenih plošč (Fllesenleger) sprejme Ivan Zaplotnik, pečarski mojster, Radovljica št 8.
19298
Brusača
rektno izurjenega, ki je bil zaposlen na večjih žagah, sprejme takoj Parna iaga v Kranju.	19306
Pošteno dekle
kmetsko, iščem za domača ln vrtna dela. A., Poljanska cesta 12.	19354
Učenca
k boljše hiš«, ki ima veselje do trgovine ter primerno šolsko izobrazbo — »prejme takoj trgovina z leleznino Anton Brenčič v Ptuju.	19369
Pletiljo
popolnoma izvežbano, sprejmem takoj proti prav dobremu plačilu, s hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Pridna^.
19297
Pekovskega vajenca
oskrbo sprejme M.
Traven, ljani.
Stožice
pri Ljub-19178
Vajenca
ia brivsko in lasničarsko cbrt — najraje iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejme takoj Albin Šinkovec, Ljubi jana^Vič.	19316
Brivskega vajenca
ali vaienko s hrano in stanovanjem sprejme Filipič Anton, brivec za gospode in dame, Črna pri Prevaljah 19366
Kuharico
pošteno, varčno in dobro, Iščem za privatno kuhinjo dopoldne od 9—1 in od 6 do 8 zvečer. Nastop 1. julija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Poštena 133».	19436
pošteno deklico
staro do 16 let, kot učenko, ki bi Imela veselje do trgovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Samostojna učenka*.
19629
Žagarja
k polnojarmeniku na parni pogon, veščega vseh v to stroko spadajočih del, iščemo z* takojšen nastop. — Ponudbe na Tovarno pod-petnikov, Rimske toplice.
19631
Strojnika
k vročeparni lokomobili — ki bi bil v stanju upravljati
in vzdrževati malo elektr. napravo, iščemo. Ponudbe na 1'ovarno podpetnikov. Rimske toplice.	19632
Risarja
samostojnega, iščemo za tehnično podjetje. Ponudbe z opisom študij in zahtevkom plače na Konstrukter d. d., Zagreb, Berislavičeva ulica 18.	19626
Trgovski zastopnik
za prodajo gal. blaga v Ljubljani in okolici, »e proti proviziji takoj sprejme. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zastopnik*.
19568
Samskega moškega
:reznega in poštenega, za hišna in skladiščna dela — i;čemo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 96».	19G00
Kuharico
I>opolnoma samostojno, samo z dolgimi spričevali — ki opravlja vsa hišna dela — sprejmem s 1. junijem. Og'asl naj se od 1.—2. ure r Nunski ulici 8/1 — pri C. Skerlj.	19562
Vajenca
za ipecerij. trgovino sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19614
Učenca
za usnjarsko obrt, s vso oskrbo v hiši sprejme Jejriič na Grosupljem.	19579
Učenko
sprejmem ta strojno pletilstvo. Prednost imajo one, ki znajo že nekoliko šivati. Starost ne izpod 14 let. — Kožna dolina, cesta 5/19.
19603
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejme takoj F ran jo Kristan, čevljar, Celovška cesta št 81, Sp. Siška-Ljubljana. 19548
Zastopstvo
dobro vpeljano, oddamo proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe t prilogo Din ."» v znamkah poslati tovarni »Vefran*, Moravče. 19417
Zastopnika
Ki ima dovoljenje za obiek strank, sprejmem. Potrebno
too Din kavcije. Dober ta^ služek. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19597
Perilo
v pranje sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19607
Koiarski pomočnik
mlad in dober delavec, išče službe. Gre tudi na deželo. Dopise na naslov: Rudolf Bahorič, Pribinci 9, pošta Črnomelj.	19623
Vajenca
za brivsko in lasničarsko obrt — najraje iz Ljubljane ali bližnje okolice — sprejme takoj Albin Šinkovec Ljubljana-Vič.	19316
Samostoi. kuharico
pridno in snažno, z dobrimi
-pričevali, sprejme večja tx govska hiša na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plače na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bela krajina*.	19515
Trgov, pomočnika
verziranega v mešani stroki, perfektnega računarja sprejmem za manufakturni oddelek v mestu na deželi Ponudbo s prepisi spričeval na oglasni oddelek cjutra» [»od »Belokrajina*. 19516
m - # i
Praktična šivilja
za vsako delo, gre na dom — tudi izven Ljubljane — prevzame pa tudi kakršnokoli drugo lahko službo — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Šivilja 100*.	19470
Vajenca
iz poštene družine, sprejmem v učno dobo s hrano, '.a ključavničarsko obrt. — Nastop 1 junija. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ključavničarstvo*. 19584
Vajenca
za kovaško obrt sprejme Anton Oblaik, kov. mojster, T Ljubljani, Ahacljeva 15.
19432
Peka za kekse
samostojnega delavca takoj sprejmem Ponudbe i navedbo dosedanjega delovanja na naslov K Rohaus. tovarna suhora. Maribor
19283
Kuharica
spretna, poštena, zanesljiva,
ki zna tudi dobro šivati, i dobrimi spričevali, dobi stalno službo pri samostojnem gospodu. Ponudbe pod »Dobra gospodinja 58» na og'asni oddelek »Jutra*
19458
Kuharico
mlajšo in zdravo, ki ljubi red in snažnost ter ki bi opravljala vsa domača dela sprejme samec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj ali junija*. 19455
2 vajenca
krepka, iz Ljubljane aJJ bližnje okolice takoj sprejme proti plači Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Škofja ulica št. 15.
19556
Kavarn, natakarico
ki je obenem plačilna — sprejmem takoj. — Pogoji: mlajša, v kavarni dobro izvežbana, zdrave in fodne zunanjosti. Kavcija 1000 Din Prosto stanovanje in hrana. Mesečni zaslužek okroglo 2000 Din. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalna služba*. Isto-tam naslov na razpolago.
19481
Čevljar, vajenca
sprejmem takoj. Naslov t oglasnem oddeJku »Jutra*.
19518
Učenec
3če mesto trgovskega ali urarskega vajenca. Alojzij Luršak, Pragersko. 19508
Šivilja za perilo
dobro izurjena, gre šivat na dom. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Izurjena«.	19474
Solidno zastopstvo
sprejme potnik, ki zastopa sedaj tovarno čevljev in potuje stalno po Srbiji in Makedoniji ter bi rad zraven tega zastopal še kak drug predmet. Obenem dobite reference. Cenjene j nudbe na oglasni odde! »Jutra* pod »Štev. 30*
19485
Provizijo
Jd 2.—7 obroka pri razpečevanju državnih papirjev (8 letošnje žrebanje) zdru ženih z zavarovanjem, dobijo zastopniki cele države od Generalne organizacije. Beograd, Dračka br. 9
18771
Zastopnike
spretne ln agllne, zs obročno prodajo srečk, išče
lenarni savod Zaslužek fiksen in proti proviziji — Ponudbe je poslati oa ogl odd. »Jutra« pod značko: »Sigurna eksistenca«. 17381
Tedenski zaslužek
900 Din samorejo prislužiti dame ln gospodje s prodajo lahko prodajnega ln zelo uporabnega predmeta. Samo pismene ponudbe na generalno zastopstvo za Jugoslavijo The Novelty Comp., Kranj.	19241
Mesarski pomočnik
dohro izvežban, dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19521
Brivski pomočnik
-oliden in samostojen delavec, dober bubi stucer, ki tudi ondulira ima prednost, dobi službo. Sprejmem tndi
damsko frizerko
in perfektno maniklrarico, samostojno moč. Vstop 4. unija. Plača po dogovoru. Josip Kiraly, damskl ln moški frizer, Mursika Sobota 19514
Učenko
sprejme za strojno pletenje za 3 mesece, proti malemu plačilu K. Voda. Spodnja Šiška, Aljaževa štev. 24.
19594
Izdaten postranski zaslužek
se nudi državnim in privatnim nameščencem, vpoko-jencem. invalidom itd. z za-varovaJnim posredovanjem. Reflektanti naj ee javijo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prcvizija 99*.	19446
Akvizlterje
Za Ljubljano in druge kraje Slovenije sprejme pod jako ugodnimi pogoji zavarovalnica v Ljubljani. Reflektanti naj se javijo na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Akvizicija*.	19447
Zastopniki!
AH naj Vam ponovno na-glaslmo, da samo mi plačamo najvišjo provizijo in fiksno plačo Najmanjši mesečni zaslužek bre« napora 5000 Din Iščejo se vpoke-jencl, invalidi, reducirane!, hrezposelni itd. Zumbulovič. Ljubljana, Aleksandrova e 3t. 12.	19235
Zastopnike
in agente, v vseh večjih krajih Slovenije išče velika zavarovalna družba — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Provizijska baza*.	19396
Potnike
zanesljive in poštene stopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» ns oglasni oddelek »Jutra»
19559
Akviziterje in
zastopnike
ziaati ia požarna, vlomna in življenska zavarovanja išče v vseh večjih krajih Slovenije domača zavarovalna družba
Herceg - Bosna
podružnica za Slovenijo Ljubljani, Selenburgova ul it. 7/1. V stroki že izvež-!>ani »kviziterji dobe stalno plačo.	19543
Strojepisje
pcučuje drž konc. zasebno učilišče Peta i. Ljubljana — Valvazorjev trg 6 (nasproti Križevniške cerkve). 19359
Citraši — samouki!
M nego je, »lasti po deželi ritrašev, ki se uče sam! V marsičem »i niso na jasnem, pa nimajo svetovalca Dne •i. in 4. junija (v nedeljo in ponedeljek) od 9. do 12 in popoldnf od 2. do 5. ure sem popolnoma brezplačno na razpclago vsem. ki žele kaj pojasnil Amerikanske ali akordne B'tre ne pridejo v poštev. Iv Kiferle. Ljubljana. Gosposka ulica št 9 pritličje.	19443
Šoferska šola
daje p o o k In lzobrazaje
praktično in teoretično kan !i'1ate za samostojne šoferje Pouk je temeljit ln uspeh siguren Kandidate »prejemamo vsak dan Prospekti irratia Natančne informacije v avte-šoli. Zagreb, Kaptoi 5t. 15 - telefon 5t. 11 9:-820
Gdčna — Nemka
poučuje otroke. — Ponudbe pod <0101* na oglasni oddelek »Jutra*.	19599
Nemščino
francoščino
oučujem Do najboljši me-i odi. Stari trg 3/II, desno.
19586
Gospodična
ki Igra tudi klavir, išče mesto v kavarni ali restavraciji kot plačilna natakarica. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Takoj*.	19295
Službo gospodinje
pri boljšem gospodu, ozir. majhni družini v Celju ali Mariboru išče starejša oseba Ponudbe na upravo »Jutra* Celju pod »Vestna*.
19476
Trs pomočnik
(možen voliti »»rao-to]Bo večjo delikatesno trgovine — *« sprejme takoj proti lobri proviziji Imeti mora kavcijo! Ponndbe na ogla« oddelek »Jutra* pod šttro < Delikatesa*.	1881t
Gospodična
večletno pisarniško prak-i perfektna v slovenščini in nemščini, želi namestitve, najraje pr! kakem več-,em podjetju na deželi. — Cenjene dopise z navedbo plače na- oglasni oddelek Jutra* pod značko »K 86» 19153
Bivši fin. stražnik
prosi službo sluge, skladiščnika ali kaj »ličnega. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	19151
Mesarski pomočnik
izvežban ▼ vseh mesarskih strokah, s dobrimi spričevali, želi »talne službe. Nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19363
Gospodična
popolnoma vešča gospodinjstva in kuhanja ter nekoliko šivanja, žali primernega mesta aa večjem posestvu ali večji restavraciji, o*ir. hotelskem obratu. Gre tndi k otrokom. Cenj. ponudbe na oglaa. oddelek «Jutr»» pod «Goapodična».
19209
Kdo sprejme
treznega in zanesljivega moža srednjih let r stalno službo? Gre kot skladiščnik, vrtnar ali podobno. — Zmožen pisarniških del, risanja, t znanjem nemščine. Ponudbe pod »Trezen in zvest* na oglasni oddelek »Jutra*.	19364
Vašemu podjetju
manjka energična, delovna moč, vešča pisarniških del, •■tilist, dober organizator, simpatičnega nastopa. k! obvlada več jezikov (slov., srbohrvatski, češki, nemški) Pišite takoj na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiva In samostojna moč 1800».	19395
Trg. pomočnik
verziran v manufakturi špe-ceriii m železnini, dober prodajalce, starejši — želi nameščenja ta takoj. Gre kot samostojna moč k manufakturi v mesto, vodja kake podružnice, potnik ali -kladiščnik. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten in agi-len*.	19370
Kontorlstinja
zmožna stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del, vodstva skladišča ter ekspediranja blaga, išče primernega mesta. Gre tudi kot blagajničarka ali prodajalka. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva*.	19456
Prodajalka
še V neodpovedaai službi, išče nameščenja. Gre tudi kot natakarica ali slično Vešča je tudi šivanja in gospodinjstva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalno 500*.	19471
Koiarski pomočnik
želi službo za takoj. F, VVidmar, Mačkove«, pošta Dvor, Dolenjsko. 19496
Gospodična
s prakso ▼ knjigovodstvu in korespondenci, perfektna v slovenščini, hrvaščini in nemščini, želi službo apre-meniti. Ponudbe prosi pod »Vestna moč* na oglasni oddelek »Jutra*. 19576
Kakršnokoli mesto
v kakem podjetju želi dipL pravnik. Cenjene ponudoe ta oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 11*.
19611
Strojnik
izučen ključavničar, trezen, z dobrimi spričevali, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Spreten strojnik*. 19610
teh-les-
Absolvent
trgovskega tečaja ln nične srednje šole, nega oddelka, * večletno prakso, želi mesto predde-lavca, risarja ali družabnika v dobro idočem mizarskem podjetju v Sloveniji ali na Hrvatskem. Cenjene dopise na podružnico »Jutra* Mariboru pod šifro »Prerl-delavec*.	19165
Stalno službo
skladiščnika ali sluge v trgovini. s kavcijo, iščem. Izurjen »em v trgovini mešane stroke, srednjih let, pošten in vesten. Ponudbe na oglasni oddelek »Juti pod »Takoj uporaben»
19403
Uradnik
vojaščine prost,	vešč slov .
»rbohrvatskega.	nemškega
in italijanskega	jezika, ka
kor tudi vsega	trgovskega
poslovanja, želi	službo — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod šifro
Uradnik 93*.	19323
Uradnik
: večletno prakso r lesni troki. absolvent trgovske šole. zmožen vseh pisarniških in lesnih manipulacij skih opravil ter perfekten v slov., hrvaščini, nemščini in italijanščini, verziran prejemanju vseh vrst lesa. išče odgovarjajoče mesto Cenjene ponudbe na po-družnico »Jutra* v Mari^cTu pod »Zanesljiv*.	19280
Oskrbnik
popolnoma vešč vseh strok gospodarstva, « veliko prak-išče stalnega nameščenja — Ponudbe na Poštni pretinac 29. Karlovac. 19233
Kateri veletrgovec
bi bil tako dober, če ima kakšno mesto prazno v skladišču, ali kaj sličnega, da bi vzel mirnega gospoda r službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten*,	19458
2 frizerki
dobro Izurjeni, sprejme proti prvorazredni plači takoj ali pozneje damsTtl salon Aleks Gjud. Ljubljana — Kongresni trg 6. 19229
Mesto učenke
iščem za 14 let staro deklico i meščansko šolo. v boljši trgovini, ; hrano In stanovanjem v hiši. Ceni. ponudbe prosim pod značko Vdova* na upravo »Jutra* • Celju.	19434
Potnik
žitne, močna te kakor tudi špecerijske stroke, zelo dobro vpeljan, želi premenitl službo. Cenjene ponudbe na o£rla.smi oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeljan*. 19598
Boljša gospodična
želi dufbo blagajničarka v
Ljubljani. Event. gre tudi k otrokom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 563*.	19563
Restavrac. krharica
zmožna, išče »talno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19526
Prodajalka
z dobrimi »pričevali. Izurjena v vseb strokah, pridna in poštena, želi mesta za takoj ali pozneje. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Sifr0 »Zanesljiva 8*.	19490
Trgovski pomočnik
mlad, Izurjen v žele«. In špec. »troki, dober prodajalec in računar, z dobrimi spričevali, želi službo v mestu ali na d-e4eli. Zmožen je (1.000 Din kavcije. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiv in pošten*.	19531
Gospodična
< primerno šo-lsko izobrazbo, piosi mesto praktikantinje, Magajnitarke ali kaj podobnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Brezplačno*.	19529
Gospodična
norolnoma vešča gospodinjstva in kuhanja ter nekoli-
o šivanja, želi primernega mesta na večjem posestvu, a'i tudi v večjem restavracijskem. oziroma hoteiskem obratu. Gre tudi k otrokom Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutri* pod šifro »Gospodična*.	19209
Prodajnika
izvežbans v manufakturni in pecerijski stroki, z osem-etnn prakso, vešča slov. in nemškega jezika, išče službe vi čji trgovini. Gre tudi i-a deželo. Vstopi takoj — 'enjene ponudbe na oglas, iddelek »Jutra« pud šifro »M. O.*	19021
šestsedežn! avto
ki še ni vozil nad 10.000 km kupim. Ponudbe s navedbo k. s. in znamke na naslov: Kudolf Smolej, Maribor — iuška t.	19505
•Ford» avto
izvrstno ohranjen, radi nabave manjšega naprodaj *» 16.000 Din. Zelo pripraven za trgovca na deželi Ponudbe na poštni predal 218. Ljubljana.	19409
Auto Diatto
25 H. P., petsedežnl, i električno razsvetljavo ln starterjem, v prav dobrem stanju poceni prodam, ali pa zamenjam za manjšega, dobre znamke, potrebnega popravila. Haselbach, Celie.
19367
Avto
znamke »Austro - Daimler*, šestsedežen, 85 HP. v zelo iobrem stanju po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
19319
Umetniške slike
dragocene, beneško egleda-lo, meisnerjev porcelan itd. prodam vsled skorajšnje selitve. Widmar, Kamnik — harutana.	18961
Pletilni stroj
Jaquard, i 4 kartami, vse v najboljšem stanju, takoj prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «Jaquard».	18864
Kompletna spalnica
iz trdega leea, kuhinja, salon ček t baržunastimi fotelji, krasna plišasta preproga (3.50 X 4.50), mize. stoli, zofa, razno pohištvo, tricevni radio »Parat poceni naprodaj. — Sirnik, Brinje, Dunajska casta, hiše Pokojninskega zavoia. 19444
Pisalne stroje
»Remington* — najnovejle modele prodaja na obroke
J Guštinčič, Maribor — TattenbicLova ulica St 14.
18708
Auto
trisedežen, znamke Renault, zelo pripraven z* potnika ali zdravnika, r najboljšem stanja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19219
Avtomobili
osebni in tovorni, naprodaj. Kupujem in prodajam razne ilele tovornih avtomobilov. Franc Kristan, mehanična delavnica, Ljubljana, Dunajska cesta 54i	19618
Rabljene avtomobile
>febne, 2. 3, 4 in 6sedežne er tovorne vseh jakosti, nadalje motocikle z in brez »rikolic, znanih znamk — nudi v veliki izberi po neverjetno nizkih cenah O. Žužek, Ljubljana. Tavčarjema ulica 11 Zahtevajte po-indbe. — Prevzame tudi ▼ komi»ijslko prodajo rabljene ivtomobile in motocikle — amc v brezhibnem staniu.
19624
Vrhniško opeko
'.idake, zarezano strešno opeko ln bobrovce od ope karne Jelovšek Ima »»dno v zalogi Jakob Goli Tt novska ulica 1.	18078
Stare pisalne mize
irhivne omare, stojni pisai-nik. železna tehtnica u kg 1000. žel duplikat kotel (a 500 it, angl vprega za konje, 22 komadov fascikel-qot, pisarniški format, ta norsspondenčni arhiv in Iruge drobnarije poceni na-prodat Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19156
Železnih postelj
več sto komadov dobro ohranjenih poceni prodi Mih Kaučič. Ljubljana VT1 Zg Šiška)	19136
Salonsko garnituro
i'rno, elegantno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19049
Crn, svilen plašč
iz otoman svile, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19429
Moško kolo
»Puch* — dobro ohranjeno, proda Habjan, Svabičeva 7 (Trnovo).	19333
Steklo, porcelan
starinske stvari žimnice ln pohištvo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19449
Spalnico
jesenovo, gladko politirano. s črnimi obrobki. proda J Žagar, mizar, Dravlje pri Ljubljani.	19438
Spalnica
it mehkega lesa — dobro ohranjena in otomana poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
19428
Nov izum
Mehanični aparat za zajpi-ranje koles proti tatvinam na vsako kolo (Fahrrad) pri-trdljiv, vsled drugega pod-jttja, prodam. — Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Za patentiranje*.	1 19350
Nogavice
Tovorni avto
2—3toneki, dobra gumi ko-'esa. event. z generatorjem a plinovo kurjavo. v*e '»rezhibnem staniu. kupim Ponudbe z opisom, tudi te-a voza, na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «riin-avto».	19332
Gospodična
-5 let stara, gre v po me 5 ^o=podinji, ali sprejme služ-o natakarice, sobarice — ozir v kakem obratu ali .aj enakega. Vajena gospodinjstva, kmečkega kuhanja, gostilne, trgovine, drugih del ter šivanja. Stara 35 iet. Ponudbe pod « V pomoč gospodinji 30» na oglasni oddelek »Jutra». 19334
Kateri
izmed razstavljalcev velesejma bi potreboval mlajšega trg. pomočnika, veščega trgovine mešanega blaga. — Cenjene ponudbe na oglasni 0'ldelek «Jutra» pod šifro »Dobra moč 79». 19479
Inteligentna gdč.
želi kjerkoli mesto vzgojiteljice, najraje pa čez »e-'.ono v kakem letovišču. — Vešča slovanskega in nemškega jezika, e prakso ln izpitom za otroško vrtnari-co Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod inaBko »Vzgojiteljica 83». 19483
Kontorlstinja
t večletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, išče mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod SIfro »Agilna 503*.	19503
Trgov, pomočnica
stara 19 let, želi menjati službo v mešani stroki. Gre v mesto ali na deželo. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 575*.
19575
Tovorni avto
enotonski, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tovorni avto*.	19300
Moško kolo
močno, naprodaj v Flori-janski ulici 10.	195G7
4vtovozna podjetja
v letoviščih ia dr., pozor! i.uksuzni avtobus, šest vent sedemsedežni z limo-'ino, ki se lahko proč vza^ me, s fino usnjato tapece--ijo. najboljši evropski vf--okoturni motor — nova Boschevg razsvetljava, nova Michelin pneumatika — zvrstno ohranjen teT jako iripraven za družinsko ali i-oštncvozno, erent. avto-r.iksno uporabo kakega le-ovisča po ugodni ceni naprodaj Ponudbe na oglas oddeiek »Jutra* pod značko »Avto 25(100».	19164
«Ford» avto
ivosedežnl. prodam Pisme na vprašanja, pod »1926« aa oglasni oddelek »Jutra« 19064
Tovorni avto
2tondkL znamke »Saurer» v popolnoma dobrem »tanju pripravljen ta vožnjo, po •eni naprodaj. — Eiportn* Iružbs Mathels, Suppanz in Irug, Maribor. Cvetlična ulica it 18	17881
B. S. A.
motorno kolo, 750 cm*, t velikim priklopnim vozom temeljito prenovljeno in z novo pnevmatiko, z elektr razsvetljavo, naprodaj. — Vpraša se pri: L. M. Ecker sinova, Slomškova ulica 4.
19394
Velika stelaža
manufakturna, skoro nova in malo rabljeno
moško kolo
naprodaj. Več v trgovini na Ježici tt. 56.	19472
3 kočije
(paruč) 2 enovprežni bi dvo-vprežno proda Troger, sedlar in tapetnik v Mozirju.
19484
Čevljarski stroj
(Cylinder) skoraj nov, telo ugodno prodam ali zamenjam za levoročnega. Sček, Celje, Lava 21.	19477
Tračno žago
leseno, na krogličnih leža-jih, s eirkularko, na ročni in nožni pogon, ugodno proda Ferdo Laznik, kolar, Radeče.	19469
Žensko kolo
dobro ohranjeno, naprodaj v Tomaževem it. 8. 19482
Ia bučno olje
Mue. kolonijale. Vodnikov trg.	16847
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni proda hišnik v VVolfovi ul 8 19571
Zastonj
dobite kamen za zidanje v kamnolomu Lesno brdo — Alojzij Vodnik, Ljubljana.
19187
Razmnoževalni aparat
Opalograph in Zfiss-Trieder zelo ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	19356
Hišo
v dobrem stanju, v prometnem kraju na Gorenjskem, s takoj prostim stanovanjem ugodno prodam za 30 000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19397
Okviri
podboji in šalozije ta okna, miza s predali ta moko, prodajalna miza. blagajni ;ka miza. pločevinaste posode, staTe steklenice, vozički. plahte itd. se dobe najceneje pri Ferd. Hartin-gerju, Maribor, Aleksandrova cesta 29.	19278
2 veliki agavi
(Aloe) lorber, aspidietre poceni naprodaj na Zaloški c. št. 5.	19249
Čoln
dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se na Ižanski cesti št. 62.	19334
Krojaški stroj
veliki, znamke Grizner, malo rabljen, fin, kakor nov, proda za polovično cesno vrednosti Andrej Ander-luch v Cerovcu St. 47, p. Rogaška Slatina. 19338
Zbirko starega
denarja
baker ia »rebro, od časa rimskega cesarstva, proda Andrej Anderlucn v Cerovcu štev. 47, pošta Rogaška Slatina.	19339
Otroški voziček
zelo dobro ohranjen, po-
nikljan, na peresih, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19440
Okna
poTknlcaml. 90 X 190 — poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 56. Na ogled vsak dan med 1. in ^ 2. uro.	19430
atnfh vrst najceneje pn K>r«č» Os val d D o b e 1 • LJubljana Pred škofiie 15 9T
Čoln
dobro ohranjen — 4 ves'a, proda L Krže, Trnovski pristan 12.	19402
Gonilna jermena
nozemska tvrdke F Poli ■hy Ja.-omef — zastopstvo n zalog« Rudolf Deržaj Ljubljana. Kolodvorska ul 28. 126
Kleparski stroji
tvrdke Macb in Flscher. —
Hronov Zastopstvo in zaloga Rudolf Deržaj Ljubljana, Kolodvorska ulica
28	125
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvar ni v Jugoslaviji. Tovarna metvoza in vrvarna d d . Grosuplje pri Ljubljani — Komisijska zaloga- FraDc Palme. Ljubljana. Gospo-svetska cesta ^ — Celje: Cankarjeva 7 ln Maribor: Koroška 8.	261
Drva
■ukove in hrastove, odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. S-'agnetti v Ljub ijsni — ta gorenjskim ko-'odvorom.	36
Žage-jarmenice
in vodne žage tvrdke l Clouth Remscheld zastopstvo in zalogo ima Rudolf Deržaj v Ljubljani. Kolodvorska ulic« 28	125
Redka prilika!
Foto Ernemann, Sipiegelre-ilei, optika Ernon 3% — 6 x 9 cm. kompleten, skoro nov, dalje GOERZ TRIEDER 6 X naprodaj v Gledališki ul. 7/1, vrata 5 fmed 2. in 3. uro pop.)
19364
Paviljon
na veseličnem prostoru velesejma oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
19558
Kopalno banjo
veliko, pripravno tudi »a pralno korito, prodam. — Poizve se v Metelkovi ulici št. 5/L	19615
Deske
prvovrstne smrekove, borove in lipove, razne dimenzije od 14 do 60 mm naprodaj v St. Vidu 26.	19574
Žakar-pletilni stroj
s tremi kartami, naprodaj za 15.000 Din. Kupec ga deloma tudi lahko odsluži t lelom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19613
Sod 9 hI
in kotel za vridati, dobro ohranjen, naprodaj v Novem Vodmatu 83. 19547
Svetilko
vlačno, skoraj novo, masivno, iz medi, poceni pro-lam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19538
Jelša in jesen
30 komadov jelše, 85 m*
Ln 13 kom. jesena, 10 m*, pol ure od Ljubljane, proda z& posek »Mangart*, Ljubljana, poštni predal 43.
19553
Dekoracija
Za kavarniške in restavr*. cijske vrte in druge prir&. ditve je naprodaj več lo-vorjev in palm različne ve-likosti po ugodni ceni. — Matija Keše. Ljubljana. Linhartova ulica 5.	19108
Zlata ura
moška in zlata ženska — fotoaparat 4. 5, 6 ter 13 X 18, kompletna flauta zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasn oddelek »Jutra* pod šifro »Odhod*. 19-195
Pekarno
kompletno, s celim inventarjem prodam na 7 let —
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	194&3
Masivno spalnico
elegantno, moderno, z 3 posteljama, vse kompletno; žimnice in pernice, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19487
Sesalko
(Fltlgelpumpe) — veliko, ■ kompletnimi cevmi, v dobrem stanju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	19488
Sobno opravo
za eno sobo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
19523
Kovači!
Malo rabljeno nakovalo, 8® kg težko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19488
Spalnico
elegantno, masivno, novo, iz trdega lesa, prodam. Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra*.	19391
Izložbeno stojalo
in dva okrogla stojala ta kavarno, radi pomanjkanja prostora _ prodam. Ogleda se lahko na Dunajski cesti 10, dvorišče.	19464
Dobra gospodinja
naj tahteva pri tvojem trgovcu iKAVE N»? zmleto z m e» It aromatičnlh in
najizdatnejšib kavinib snovi — ki daje brez vsakega dodatka najbolj okusno in res zdravo kavo — Glavna r.aloga: H. Starč. Ljublinna Moste.	17982
Val.iak
(Walzensluhl) 300 X 800, v dobrem stanju, po ugodni ceni proda radi povečanja mlina Karel Goldschnig. umetni mlin, Fram pri Mariboru.	19285
Elektromotorji
6 k. »., 800 V. in 4 k. ».,
300 V., za Istosmerni tok. 4 k. ».. 220 V in S k. s., 120 V. za vrtilni tok, so po ugodni cen; naprodaj pri >.ovi Jugometaliji v Koio-ivorski ulici 18. 19589
Omaro za obleko
posteljo z mrežnim vložkom ter železen štedilnik prodam Naslov v ekspozituri Jutra Ljubljana VII.	19395
«Germisan»
najboljše sredstvo za lu-ženje semena nudi dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.	19504
Sipa zastonj
ne nudi nlkdo, aH najboljši in razmerno najcenejši sir v SHS je brez dvoma »Fru-škogorac* (ala trapist). — Kdor mi dokaže, da ni, mu plačam 50.000 Din. Poskusne pošiljke 5 kg brutt0 pošljem proti vpošiljatvi 140 Din ln plačam poštnino. Za r.arečila večjih količin izjemno nizke cene. — M. Valtar, Ilača (Srem).
19498
Pohištvo
iz trdega lesa, še dobro ohranjeno, radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj v Ljubljani, Stari trg 22H.
Vino
Uprava vlastelinstva Ivana irofa Draškoviča v Podrav--ki Slatini proda: 100 hI sortiranega cvička iz let*
1926	in 160 hI sortiranega evička in burgundca iz leta
1927	Pojasnila daie uprava v Podravski Slatini. 19107
Krompir in fižol
kupim v vsaki količini. — Ponudbe na naslov: Anton Barbič, Videm-Krško. 19502
Krompirja
belega, 4 vagene kupim pa 110 Din. Naslov: Kantor, poštno ležeče, Ormož.
19565
Prodaja košnje
t. K n e t iz Ljubljane bo prodajal na Binkoštni ponedeljek, dne 28 maja t. L svojo travo z* obe letošnji fcošnjl Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ani-nikovem kozolcu v Spodnji Šiški.	18688
Elektromotorje
vsakovrstne, kupujem in prevzamem v komisijsko prodajo. Ponudbe na naslov Bergodac & Comp, Ljubljana, Kolodvorska ul 8.
19065
Nove sode
močne, bukove, dobro okovane, v velikosti od 20, 80 in 40 litrov kupujemo stalno v večji množini Sodarji iz dežele, ki izdelujejo take sode, naj pošljejo najnižjo ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro
19510» »Bukovi sodi*.
18793
„ »JUTRO* If. 124
fl&elja, 27. V. 19»
Bukovih drv
POMi-• kurivom, Ljub-
it« P i v«8 vagonov Pi sik, ta. • kurivom, ] ljaaa, Bohoričeva aliea B
T ftiefon 20».
19237
Fotoaparat
« X 11, mastigmat, 4.5 do 6-8, kapi Tiru, C«l}e, Lju. "	19301
Smrekov les
aa celulozo kopaj« F. Tome froričane-Medvod«. 19303
Polnojarmenik
malo rablisn, iS—66 e® km-pim. Ponudb« t ceno na »glaeni oddelek »Jutra* pod «Polnojarmenlk». 19302
Hrastove hlode
doske in triae kupujem proti takojšnjemu plačilu. Ivan fliška. tovajua parket in parna laga. LJubljana, Metelkova aliea 14. 19344
Mizarske stroje
mbljene, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Mizarski EtrojU. 193«
Bencln-motor
I—8 k. le dobro ohranjen. kupi Frano Telban, miaar, Verd 88, p. Vrhnika.
19874
Otroški voziček
#portnl, dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod mačko «9portnt voziček* na oglas, oddelek »Jutra.. 19439
Usnje
ta Bsnrijarske potrebščin« ■prejmsm t komisijsko prodajo. Ponudbe prosim rio 1. Junija aa ogrlae.nl od delež »Jutra« pod značko »Velik prounet*.	19457
Llnoleum in parkete
kupim Njk-Iot t oglasnem oddelku »Jutra*. 19412
Smrekov les
■a eelulozo kupi F. Tome V. 0., Medvode. 19313
Pletllnl stroj
«?de»l», 8/40, dobro ohranjen, 1 leto rabljen, prodam Cena po dogovoru. Naslov
▼	oglasnem oddelku Jutra.
1929C
Stružnico
1000 mm. TTtalni »troj do 20 mm, moderno ln dobro
ohranjeno, kupi Josip Stirn
▼	Kranju	19414
Otroško postelj
lelezno, dobro ohranjeno, najraje belo emajllrano, kupim. Ponudbe na naslov: Karel Holeiek, rudnik — Hrastnik.	19872
Klubsko garnituro
ali posamezne usnjate fotelje kupim — Ponudbe pod •Klub garnl -aifc* na ogla-5, oddelek »J* r*>. 19337
Srebrne krone
'riatnike in različno »lato kupuje P Onden. Prešer aova ulica l.	209
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najviljlh eenab
Č e r n e — Juvellr
Ljubljana, WoUoTa aliea 3 88
Vagonete
rabljene tračnice. traverae »tare neuporabljfve stroje, leleio ln litvine kupuje do najvišjih senab »C a 11 u* kom društvo Zagreb — Mandaličina 1-b	58
Pisalni stroj
Iobro ohranjen, kupfan. — Ponudbe na oglas. oddelek •Jutra* po«d »Pisalni »troj*.
19570
Železno postelj
rfoiljlvo, brei limnlc«, dobro ohranjeno, kupim. Poni ribe na oglasni oddelek »Jntra* pod ilfro »Železna postelj*.	19604-a
Frfae, deske,
krnstov« hlode, brzodroge, tram«, reroeljne, laganlee — amrekov« in drug le« kupim. Ponudb« na oglasni Oddelek »Jntra* pod ilfro •Berger 8876*.	19606
Bukovo oglje
'prvovrstno, 1« okroglo — ruptm. Ponwfbe na oglasni »ddeleik »Jutra* pod lifro •Oglje«.	19557
Jedilnico
Iktmplertno (starejll »log) ali ikudi nmo kredenco 1* orehovega ali hrastovega lesa jkupbn. Naslov t oglasnem ivideJku »Jutra*. 19560
Stružnico
najnovejšega tipa, ▼ dobrem iltanju kupi »Tribuna* F. B. L., LJubljana, Karlovška e. IR. 4. — Istotam »e »prejme dobrega autogenlčnega varilca.	19623
Oleandre
pafen« bi briljln ▼ lesenih dah, kupi Sever 4
omp., Ljubljana, Go.po-uvetaka ©eeta 5. 19525
Knjige
II rvezkov Weltgoechlchte, lepo veaano ter cel Valva-iior (Kraičeva Izdaja), naprodaj. Ponudbe pod lifro «Knjige 1500» na oglasni itddelek »Jutra*. 19165 t-—-
Knjigo
Kraljevina 8. H. 8., g 400 lilikami in popisom v Itirih jezikih, prodam. Naslov v »glasnem oddelka »Jutra*.
1960«
Družabnika
s »0.000 Din, za dobička-noeai predmet iMea. Ceni ponudb« a* oglas. oddelek »Jutra* pod Ilire »Ugodns prilike •».	19206
Do smrti
oddam »obo la hrane i popolno oskrbo »tarejlems gospod* ali coepe u 50.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Ugodno«* 10.000*. 19214
Kompanjona
> kapitalom 500.000 Din i I 8 e večje podjetje. Ceni
or.udbe na ogla«, oddelel Jutra* pod lifro »Industri-i 500.000*.	19542
Posojilo Din 500.-
šče nujno mlada, loSena
Vrnitev po dogovoru Ponudbe na ogla«, oddelek Kiro «
lama. Vrnitev
dogovoru
»Jutra* pod lifro »Revanž* 19590
Din 50.000
vložim t podjetje, ki ml
nudi mesto knjigovodje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Komercijalni vodja*.	19617
Kompanjone
sodelavce
i kapitalom 10—20.000 Din, v rvrho samostojnega vodstva podružnice — delavnic« za vulkanizaeijo avto-■ramija v Dalmaciji Pouk stroke neveščim daj« posestnik. Jamstvo ugotovljeno. — Ponudbe pod • Konkurenzloe* na oglasni oddelek »Jutra*. 19630
Več 1000 znamk
neočišč-enlh, Mayer» Konr. Leiikon, 6. Izdaja, zv 1— 17 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19491
IX
Posestvo
v okolici Celja, poleg gozda zemljišč« za rejo 1 krave, prodam. Hiša je pripravna za obrtnika alj vpokojenca.
Pojasnila daje Matija Kra-šovee, gostilničar, Zagrad.
Celje.
1947S
Lepo posestvo
gostilno trgovino In trafiko. avtopostaja. na glavni '•rometni sesti v Slovmj' takoj prodam Trgov.ka hi-» 4 gospodarskimi, novo zidanimi poslopji. približno 20 oialov njiv. gozdov ravnikov t vinogradom u? -pim iabolčnim sadonosnl iom. vie t najboljšem eta njo takoj prodam Naslov i»ri oodruinlei »Jutra* v Celja.	lSSK
Lepo posestvo
i gostilno (avto-postaja). hišo. gosriodarskim poslopjem. 16 oralov posestva: njiv. gozdov, travnikov Jabolčni -■adnik — vse v najholjlem -tanju. ugodno prodam — Sasiov pri podrulnloi Jutra v Celja.	18896
Parcele
?eha lega, prodam v »redi rntčta Naslov v oglasnem
oddelka »Jutra*.
19208
Poslopje
pripravno *a vsako tado-strijo, velika dvorana, stanovanje in pisarna, zraven pripadajoče poslopje s skladiščem in hlevom, elektr. napeljava, v bližini glavnega kolodvora prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	19302
Hišo
v najlepiesn redu. ki al potrebna nobenega popravila, v sredini malega mest* na
Štajerskem, i lepim dvo-r.ščem in velikim vrtom, sa vse pripravno, takoi prodam Vprašanj« na: K Zortinl. Slov. Bistrica, Štajersko.
19093
Lepo vilo
i 8 sobami, goep. posl., velik vrt in 1 oral njive, ▼ okolici Celja za 155 000bin in lepo
enonadstropno hišo
s 4 stanovanji po 8 sobe. s komfortom. prodam za 185 000 Din ▼ meetu — Breznik, Celje, Dolgo polje št 1.	19089
Hišo s pekarljo
novo, enonadstropno, i nekaj zemlje prodam. Naslov v oglasneim oddelku Jutra.
19305
Gostilno
dobro IdoSo, primerno tudi za mesarijo, s lepim zem
Ijiščem tn gozdom radi podam. Hiša je na lepem kraju In dobrem
preselitve
stanju, z lepimi lokali, vrh tega Je tam edina mostna tehtnica za vso okolico. — Vprašati je pod »Besitz* na oglasni oddelei »Jutra*.
19304
Posestvo
tik vinarske lote v Mariboru; okoU h H« velik sadni vrt ln 9 njivi nadalje braj-da. ki daje letno S polov-njake vina, takoj prodam ali dam v najem. Tik hiše je naprodaj enonad stropna hiša z 10 sobami, električno razsvetljavo in vodovodom. Vse to spada enemu gospodarju. Pojavila daje st. Martin Ponič v Mariboru, Vinarska ulica 85. 19281
Enodružinsko vilo
ali (lično hllo, visokopritliC-
no sli enonadstropno, kupim v LJubljani. Predpogoj: napeljana elektrika In vodovod. »uho. 8—5 sob. Cena do 100.000 Din. Polovica plačila takoj. Prekupčevalci izključeni — Pismene ponudbe ped »Solidnn 5* na oglasni oddelek »Jutra*.
19419
„Posesl"
Reailtetna pisarna
druiba s « «.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
pr*4«i
VILE:
Eaomadatrofmo, novosidaao, tri- Is peteobno komlertno stanovanje, 600 m1 vrta, tik iivolija, 340.000 Din, Mni donos oO.UOO Din;
bnonadotropno, novotidano,
8	stanovanja po 8 sobe, pritiklin«, elektrika, parketi, vodovod, velik vri, Sp. SiAka, 280.000 Din;
£nona<tštroiino, novozddano, 7 »ob, pritikliae, vee komfort, pol orala krasno urejenega vrta, par minut od polt«, 600.000 Din;
VisokopritU6no, novozidano, 6 »ob, kopalnica, pritikli-ne, 800 m» vrta, blizu gl. kolodvora, 220.000 Din;
hnoiiaiistro[a», predvojno —
2	stanovanja po 4 sobe, prUikline, 1200 m*, blizu tramvaja, 860.000 Din;
Cnoa&detropno, novozidano, K stanovanja po 8 sobe, kopalnica, pritJtline, vrt, Beligrad, 280.000 Din;
Sovozulano, enonadstropno, 6 sob, kopalnica, kiraeno urejeno, 1100 m', blizu Dunajske ceste, 826.000 D
Novozidano enodruliasko — 6 sob, pritiklin«, velik vrt, Kodeljervo, 225.000 D;
Enonadstropno, novozidano,
9	»ob, prostorna delavnica, 1000 m' vrta, Podrot-nik, 280.000 Din.
HIŠE:
Novozidano, enonadetrogn«, trgovina mešan. bLaga, vi-notoč, S lepa stanovanja, velik vrt, blizu Dunajske ce«te, U25.GUU Din; fcifeti donos 5U.OOO Din;
Dvonadstropno, trg. metan. bl*£*, 8 stanovanj, velik vrt, predmestje, 200.U0U Din;
Vi^okopritlično, novopreare-jeno, 4 sobe, kopalnica, pritikline, center Ljubljane, 240.000 Din;
Dvonadstropno, 8 stanovanj velika delavnica, dvorilče o enter, 250.000 Din;
£non*detTopno, 6 stanovanj dvo-, enoaohnih, velik vft
5	minut od tramvaja, Din 150.000;
VisokopritUSno, novozidano,
6	stanovanj, vri, Vodmat, 100.000 Din;
Visokopritlidno, predvojno,
3	sobe, pritikline, elektrika, vodovod, par minut od tramvaja, 95.000 Din;
Novozidano, 2 stanovanja po 2 »obi, pritikline, velik, vrt, Roina dolina — Din 130.000;
Visokopritli&no, 6 »tenovanj velik vrt, Vodmat, Din 180.000;
Novopreurejene, enodružinsko, 4 gobe, velika delavnica, 800 m« vrta, Steka, 82.U00 Din;
Fritlično, 4 sobe, 1000 m* vrta, blizu Kariovskega mosta, 50.000 Din;
Enonadstropno, 5 stanovanjskih prostorov, dvorilče, blizu Kongresnega trga — 92.000 Din;
Dve novozidani stavbi, ca. 400 m* zazidane ploskve, izredno solidna zidava — 700 m1 stavbilča, posebno pripravno za mesar, obrt, par minut od klavnice ln mestnega centra, 300.000 Din;
Novozidano, pritlično, S sobi, kuhinja in pritiklin«, 1000 m« vrta, Vič, Din 45.000.
STAVBIŠČA:
Vogainoležeč«, 900 m* Izredno lepa, mirna, soinčna lega, suh svet, pri Konjušnici, Din 27.000 — v kupnini tudi načrt stavbe;
Pod Linhartovo ulico, 650 m«, za 28.000 Din;
853 mJ, mestni del Rožne doline, po 80 Din;
Več parcel po 1000 m' — blizu Tržaške ceete, po 20 Din;
Stavbišča od 750 do 1100 m*, bivši cesarski vrt — pri tobačni tovarni, od 35 do 40 Din m«;
807 m', ob Opekarski eeeti, po 25 Din;
Krasne parcele od 576 do 600 m' ob Dunajski oe«ti po 22 in 25 Din;
700 m«, tik hranllničnlh bil, vogalnoieieče, Din 25.000
Več parcel od 700 do 1000 m*, za Bežigradom, po 25—30 Din;
2400 m1 pri »v. Jožefu, po 70 Din.
Poleg tega v Ljubljani razna droge stanovanjske, trgovske hiše, vile, *tav-bišča po najugodnejših cenah; v prodajni evidenci veliko Itevllo hiš na de-želi, gostilne, trgovine, kmečka posestva, Industrije Itd.	19580
vno
enodmllMko. prostora« ln komfortno, t velikim vrtom prodam v Ljubljani Dopis« prosim n« oglasni oddelek »Jutra* pod »Miren eolnčen kraj 750».	19212
Posestvo v Sisku
obstoječ« Iz stanovanlsk« hiie » 6 sobami ln pritiklin ter gospodarskih poslopij poleg hiie, velikega sadnega vrta in 5 oralov njive prodam Naslov v ogla=uem oddelku »Jutra*. 19235
Dvonadstropno hišo
trdno zidano, i velikim dvoriščem ln vrtom prodam v Siški. poleg gl. ce«<«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19423
Hišo
v bližin! sv. Petra, polte ali frančiškanov kupim za ceno do 150 000 Din. Posredovalci Izključeni. Ponudbe na ogla«nl oddelek »Jutra* pod »30. maj*.	19381
Arondirano posestvo
na katerem so 8 obrti, prodam ca 350.000 Din. Vpra. fenja aa oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Vredno*.
19483
Enodružinska vila
enonadstropna, vt«okopritl|č-na, kuhinja, 5 sob, 2 kabineta. elektrika, klet. vrt, iita in topla greda naprodaj Natlov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19506
Solnčno parcelo
k*pl» ▼ Sp. lilki Ponadbe .ia oglasni oddelek »Jutra* M »Paroela 14*. 19587
Lepo posestvo
primerno aa obrtnika ali privatnika, 10 minut od m»-sta Kočevja, aovopreurejene stanovanjska hifta, 4 sobe, kuhinja, klet, prostorna veia, hlevi, ekednji itd. — vse ▼ najboljšem stanju — Lep vrt s sadnim drevjem, njive, travniki, gozd, )» pod ugodni mi plaiilnimi poboji naprodaj. — Natančna pojasnila daje resnim kup-> em lastnik Ivan Stin« — • ahovnik pri Kočevju.
19534
Novo vogalno hišo
v Ljubljani, 20 let davka prosto, ob lepi glavni cesti, 15 minut od glavne pošte, 4 stanovanja, cisti mesečni dohodek 270n Din takoj podam ta 278.000. Din. — Takoj potrebno 128.»« Din, lrugo ostane lahko vknji-Jeno. Hils je pripravna za vsako trgovino ali obrt. — Stanovanje v par mesecih na razpolago Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
19105
Parcelo
6000 m«, ob Martinovi eeeil ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19424
Trgovsko hišo
r«©nadstropno, ob Jul. M., ?redl trga blizu cerkve — prodam za 80.000 Din. Zelo ugodni nlalilni pogoji. Naslov: »Marstan*. Maribor, Koroška eesta 10. 19507
Vinska klet
• koacedjo aa racpolago tistem a, kt pU&a *a dve let| naprej. PoniKtbe aa oglani oddelek »Jutra, pod »Dve..	19616
Trgovino
majhno, dobro Moto. oddam sredi LJubljane. Ponudbena
oglaeni oddelek »Jutra* pod »Nizka najemnina*. 19385
Delavnico
pritlično, na ulico,	pripravno za veako obrt, oddam.
Naslov v og!a«nem	oddelku
»Jutra*.	19539
Brivci pozor!
Moderno urejeno brivnico prodam za 10.000 Din — Jukovčan Matija, Celje — Prešernova ulica štev. 8.
19620
Parcelo
peSč«®6, solnčno, v bližini centra kupim. Ponudbe ca oirlasnl oddelek »Jutra* pod <Do 800 m*».	19593
Parcelo
kupim v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
19538
Lepo hišo
dvonadstropno, prodani v bližini pošte. Naslov pove oglasu oddelek »Jutra*.
19537
Sokolsko društvo v Štepanji vasi
proda tvojo etaro
stavbišče
»Planlr* na Kodeljevem, v obsegu 4160 m«. Stavbišče eži ob cesti, ima krasno solnčno lego in je prav prikladno za vsako zgradbo. Pojasnila daje Fr. Slana, Poljan&ka cesta štev. 87/1.
19499
Krasno posestvo
leie&e ob kriiišču Zidani most-Zagreb-Ljublja&a-Mari-bor, na glavnem trgu mesta >b Savi. Obstoji U 2 dvonadstropnih hii. V eni je moderen hotel s lastnim vodovodom. z napeljavo ger-ke in mrzle vode, z elektriko, kjer je 20 opremlje-aih sob r L in U nadstr. V pritličju gostilniške sobe, velika dvorana za društve-:ie prireditve, kuhinja, jedilna shramba. 2 kleti, mesnica t zraven spadajočim kotlom, velika Ledenica, v I. la H. nadstropju verandi in balkon. Je tu zaloga pive na debfclo, konjski hlev. t Ivorlščem in senčnat vrt za <jo«te. V gostilni vsa oprema z lastnim amerikanskim hladilnikom Beer Bar and bache Bar, vse v najboljšem 'tanju. — V ozadju ležeča ivonadstropna hiSa s tremi krasnimi stanovanji, eno je takoj na razpolage, veliki gospodarski prostori s pralnico v hiši, vodovod, gospodarska in vin«ka klet — primerna za vinsko trgovino Pcleg 16 oralov sveta, urav vse poleg hiše. travnikov, vrt in gozd. 400 sadnih dreves, na vrtu cvetliinjak Krasna lega, vse brez dol-ra. Naprodaj skupno ali pa tudi posamezno Plačilni [X>-roji ojodni Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 19524
Trgiovski lokal
s stanovanje^
na zelo prometni točki oddan tako; ▼ najem Vprašati v trafiki v Vodnikovi ul. v Celju.	19475
3 pisarn, prostore
v visokem pritličju, v sre-lini mesta oddam s 1. avgustom samo stalni solidni tvrdki, ki nima prevelikega strankinega prometa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno in solidno*.	19160
Svetel lokal
lep In velik (prej tvornlca likerjev), z elektr lufjo, vodovodom itd., v bližini glavnega kolodvora dam v
naiem po nizki ceni. Pojasnila daje F»rd. Hartinger, Maribor, Aleksandrova 29.
10279
Gostilno
tik mesta ob državni cesti prodam z vsem gostilniškim m sobnim Inventarjem za tujce. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19388
Gostilno
oddam v najem ženski osebi. Prednost imajo kavcije rmetne Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 19168
Trgpvino
z mešanim blagom v Mariboru ali mariborski oblasti vzamem takoj v najem. — Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Specerija* 19284
Gostilno
ej»« aro od Maribora, izletniški kraj, dam za 500 Din v najem ali na račnn. Ponudbe na podružnico Jutra 7 Mariboru pod šifro »Zelo ugodno*.	19357
Trgovski lokal
s stanovanjem, na zelo prometni točki oddam takoj v najem. Naslov v trafiki v Celju, Vodnikova ulica.
19294
Gostilno
▼ prometnem kraju vzamem v najem ali na račun Ponudbe z opisom prostorov na oglasni oddelek »Jutra* ood Šifro »Mirna peč*.
19321
Gostilno
v sredini mesta, z lepimi
prostori, oddam takoj radi družinskih razmer. Naslov v oglasnem oddeEku Jutra.
19572
Gostilno
na prometnem kraju vzame na račun ločena gospa — srednjih let. Event. gre tuli kot plačilna natakarica. Pismene ponudbe na o<rln=nl oddelek »Jntra* pod šifro »Promet 16*.	19625
NE POZABITE, DA KUPITE LAHKO VSE, KAR RABITE, BREZ DENARJA ■ NA UGODNE OBROKE
ako m obrneta na organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bo omogočila, da kupite to, kar ielit*
poljubno skoraj o oseb ljubljanskih frgooinah.
Na ta načtn ti lahko Izberete prvovrstno blago, tn sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in železnino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisarniške potrebščine, pisalne in Ovalne stroje, radio, fotografske aparate itd.
In kar le glaono brez osafeega paofSka pri cenah.
plačate pa pri zadrugi • položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovori}!.
Izrecno povdarjamo, DA ZADRUGA NE PRODAJA NIČESAR, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri trgovcih, ki so člani zadruge.
Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte od zadruge potrebna pojasnila in prospekte.
KRtDUNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica štev. 7, I. nadstropje.
KnpH fakoj!
»475 l
PlafigJ pozneje!
la
Kdo preskrbi
samostojni dami stanovanje 2 ali 1 vtelike sobe in kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirni dom*.	19391
Stanovanje
sobe ha kuhinje iiče z 1. alj 15. junijem izven meeta i zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod ' »Zelena jama*.	19327
Stanovanje
s 5 sobami jn pritiklinami, komfortno in solnčno, oddam s 1. avgustom v novi palači. Cenjena vprašanja na na&lov: Ljubljana, poštni predal 85.	19415
Sooo 1
v podpritličja, v Gledalilk!
ulici 8 odda takoj Pokojninski zavod ▼ Ljubljani.
19185
Prazno sobo
manjšo, oddam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »350».	19218
Gospodično
sprejmem na »tanovanje • hrano ali brez Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
19421
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju, blizu farno cerkve, na Gorenjskem oddam takoj pod zelo ugod. nimi pogoji v najem, z vso "aloffo ali tudi brez nje. — Lokal bi »e lahko uporabil "lrii rs kakšno drugo obrt. i'onudbe na ojrlas. oddelek •Jutra, pod šifro »Od^am trgovino*.	19628
Gospodično
sprejmem na stanovanje — event. s hrano r sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19408
Večje stanovanje
iščem, oziroma kupim hišo v sredini mesta Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zdravnik*	19386
Stanovanje
s S sobami, pritiklinami In vrtom oddam v vili ca Mir-n. — Pismene ponudbe na oriasni oddelek »Jutra* ood «9t. 1600*.	19383
Prazno sobo
eepariraroo, zračno, ■ elektriko, Iščem. Cenjene ponudbe pod »Stalna in miT-na» na oglas, oddelek Jntra 19378
Sobo z zajtrkom
event. s klavirjem iščem s 1. Junijem. Lahko todi na periferiji mesta — samo r bližini elektr železnice. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ingenieur*
19361
Prijazno sobo
v mestu i š 8 e s 1. junijem mlad uradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 100».	19437
Sobo
opremljeno ali prazno odrta takoj Andlovic, Domobranska cesta 23.	19342
Stanovanje
2 sob, event. velike sobe
in kuhinje, po možnosti v me>stti, išče boljša vdova drž. uradnika, z odraslo hčerko. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vsaj do 1. juliji*. 19474-a
Pekarno
tsjln, ia dobo večletns najemnine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 50».	19450
Kletni prostori
suhi hi »vetll, ■ električno, plinsko in vodovodno vpe-ijavo, v sredini Maribora, iirimem! fa skladišče ali za industrijsko podjetje, se ca daljšo dobo ugodno oddajo. Donlse na oglasni oddelek »Jutra» pod «Klet». 19569
3 sobni lokat
v pritličja, najprikladnejle 'a pisarno ali zobozdravnika. neposredno poleg sodišča. oddajp s 1. avgustom * 1. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19544
Stanovanje
oddam mirni stranki brez otrok. Voda in luč v hiši. Novak, Zelena jama 801.
19468
Stanovanje
s 4 sobami, kabinetom, kuhinjo. kopalnico, pritiklinami in vrtom, solnčno. oddam t 1 avgustom mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 17867
Stanovanje
sobe In kuhinje išče stalna in mirna stranka samo dveh oseb (mati in hči), najraje v Poljanskem, Šempeter-skem Kolodvorskem okraju. ali v bližini Dunajske ceste, za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas oddelek »Jntra* pod šifro »Mirno in snažno*.	19161
Stanovanje
sobe in kabineta, ali dveh kabinetov, s pritik':nami — na levem brpgu Ljubljanice išče za takoj ali avgust sta'na In mirna stranka samo dveh oseh. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cimpreje*.	19159
v vili t Savljah oddam za-
kon-kfmn paru za 360 Din mesečno Poizve se ns Poljanski cesti 12/1. 19355
Dijaka v oskrbo
vzame profesor v Mariboru. Dobra hrana, velika soinčna soba, kopelj. natančne nadzorstvo, prilika za franco-»ko in nemško konverzacjjo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19358
Stanovanje
v visokem pritličju, dvo-sobno, z mo!"toviem ln vsemi pritiklinami, v novi vili ob TržaSkI eestl oddam s 1. Junijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19291
Stanovanje
3 ali 1 velike sobe • kuhinjo išče v mestu rtranka 2 oseh. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Brez otrok*.	19392
•2 več.Hh »ob — kamor »e
lahko po<tavi štedilnik, s pritiklinami takoj oddam zakonskemu rwru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutta*.
19885
Stanovanje
3—8 sob, kuhinje ln pritiklin išče stranka 2 oseb za 1. junii — najraje v stari hiši. Presnaži ln popravi j vse hu. Najemnina po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro 'Snažna In mirna stranka*.
19d01
Trgovci, pozor!
Stanovanje J—8 sob v me-stu išče knjigovodja (3 člani brez otrok). Mesto pJačila »i delal S-—4 ure na dan v '■-njieovodstvu. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod -Knjigoetan*.	1%04
Dve sostanovalki
>rejnv«m. Naslov v oglas. Idelku »Jutra*. 19545
Sostanovalca
mirnega, sprejmem s 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. i9385
Stanovanje
dvosobno, kabineta, pritiklin, poselske sobice, snažno. Iščem za 1. julij v bližini justlce. Plačam za 3 mesece naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Do 800 Din*
19592
Dosmrtno
stanovanie
ene ali več sob, sredi Liub-'jane kupi soliden samec 50 let Ponudbe pod šifro cso.oon ali več* na ogla-ni oddelek »Jutra*. 19578
Stanovanje
1—4 sob, oddam s 1. avgustom. Ponudbe pod značko Kopalnica* na oglasni oddelek »Jutra*.	19308
Stznovanje
i sob in kuhinje, za avgust ali preje, v bližini glavnega kolodvora želi mirna tričlanska dmž'na Plača do iVO Din mnsečno. Pismen« ponndbe na oglas oddelek Jutra* pod »Kolodvor* , 19588
Večjo prazno sobo
iščemo zs pisarno v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna — takoj*. 19379
Or»re*r!?eno sobo
s kuhinjo aH brez išče gospodična na Rimski cesti ali kje v bližini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* ood »Rim«ka cesta* 19462
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, v novi
vili na Podrožniku oddaj) takoj. Soba velika, parketl-rana. električna razsvetljava. poseben vhod. Na=lov v oglasnem oddelku Jutra.
1960-2
Hiizhrotui
Otroka
vzamem	v vestno oskrbo.
Cenjene	ponudbe pod šiiro
»Dobra	mati* na oglasni
oddelek	»Jutra*. 19441
2 nižješolca
sprejme boljša rodbina s L
septembrom na dobre oskrbo z instrukcijami Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Instrukcija 333*.
19435
2 gospoda
sprefmeim na hrano ln stanovanje v lepo sobo s posebnim vhodom, blizu glavne pošte Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19582
Lepo veliko sobo
ifddam gospodu ali dami ta-oj ali a 1. junijem. Naslov • oglasnem oddelku Jutra.
19522
2 prazni sobi
takoj oddam. Naslov pove <gia«nj oddelek »Jutra*.
19520
Prazno sobo
oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove igiasni oddelek »Jutra*.
19512
Čisto sobo
separirano, po moinoeti blizu glavne pošte, iščem s 15. julijem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Celi dan odsotna*. 19550
Dve lepi sobi
z vhodom ii stojnic, oddam ^ pisarno v sredini mp*ta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19583
Prazno sobo
majhno. Išče gospod v sredini me«ta. — Ponudbe na oelasni od lelek »Jutra* pod »Prazna 77*.	19577
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom od. dam dvema go<»podoina Naslov pove oglasni oddelek • Jutra*.	19609
Opremljeno sobo
zračno In svetlo, oddam solni o«el>i Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19528
Stanovanje !
0 ?<*>, kuhinje In pritiklin; i$?em za Ju"ij ali avgust. ' Prijave na oglasni oddelek •Jutra* po,j »St. 19533*
19533
'i a
Opremljeno sobo
lepo, oddam solidnemu samskemu gospodu na Bleiwel-sovi cesti s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	19511
2 lepi sobi
v visokem pritličju, eepari-ran vhod, ena na prometno ulico, posebno pripravna za pisarn0 ali podjetj«. druga t:ot predsoba ali spalnica, oddam takoj. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 19427
2 sobi
sedaj »o bo tehnični atrije — za ta namen ali tudi za pi-«arro oddam s 1. avgustom na Mestnem trgu št. 20 —I Poizve se v Krojaški uliel št. 1/n, desno.	193881
Seoartrano cobo
j souporabo kopalnice, v centru išče trgovec s 1. Jurijem Onj. ponudbe pod «Za 14 dni* na oglasni oddelek »Jutra*.	19541
Sobo
veliko In zračno, oddam takoj gospodu. Naslov pove oglami oddelek »Jutra*.
19527
Mebtirano sobo
v Selenburgovl ulici oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
19535
Lepo sobo
8 1. ivgllrtoo ali tudi preje >.eli vpSkojen viiji uradnik. Za sluča
•im
lvSaj potrebe razpolaga s krasnim pohištvom. Sprejel bi event tudi hrano :ili skupno gcapodinjstvo. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Lepa soba 40* 19540
Opremljeno sobo
Samostojen obrtnik
in posestnik v lepem mestu
na Štajerskem, želi poročiti gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Miren dom*.	19473
Slovenec
direktor bančne firme v Beogradu, z zasigurano samostojno eksistenco, se želi takoj poročiti. Resna gospodična, z isto željo naj blagovoli pisati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Iskrenost*.	19268
Samostojna trgovka
z dobro idočo trgovino, bi poročila gospoda e primernim kapitalom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iZasigurana sreča*. 19401
Inteligentna gdč.
"tara 26 let. neomadeževane preteklosti, želi znanja v svrho ženitve, bodisi s trgovcem. uradnikom ali železniškim uradnikom. Le resne ponudbe na oglasni oddele.k »Jutra* pod šiiro »Zvonimira*.	19451
Mlada vdova
z urejenim stanovanjem, s pohištvom in perilom, lastnica majhne vile v Ljubljani, želj radi ženitve znanja s stalnim nameščencem, starim nad 87 let. ki ima redn;h mesečnih prejemkov vsaj 2000 Din Ponudbe na ogV-nl oddelek »Jutra* pod »Harmonija 30*. 19404
Vdova
ki Ima gostilno in kavarno v Ljubljani, bi poročila od 45—55 let starega gospoda i nekaj denarjem Ponudbe pod »Obrt 72* na oglasni oddelek »Jutra*. 19325
Dobra Intel. gdč.
stara 28 let, lz majhnega mesteca — neomadeževane preteklosti, dohra in skrbna gospodinja, t vso hišno opravo ter lepo vsoto denarja, želi vsled pomanjkanja znanja, v svrho ženitve — bodisi s trgovcem, uradnikom ali lelez uradnikom, dobre in plemenite duše, poznanstvo. Le resne dopise r.a oglasni oddelek »Jutra* [>od šifro »Mirno življenje*.
19004

Gospodična
-i razpolaga * prostim ča-
-om v popoldanskih urah tn a veselje do veelanja — naj »poroči svoj naslov na og!a-ni oddelek »Jutra* pod 'Ljubljanica*.	19867
Damo
ki f* sedela v četrtek od
6 —1^9 ure zveč-er v kavarni Union v družbi mlajše rospodične, v modri obleki, prosim radi nek-ga sporočila naslov na oglasni odde-ek »Jutra* pod »Prošnja*.
19405
Mlada trgovka
išče primernega goopoda, v svrho razvedrila v prostem času. Dopis« na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro .Duševna osamljenost*.
19400
z 2 posteljama, elektr javo u
raz-
n 1 prazno »obo.
svetljavo obe s posebnim vhodom — oddam s 1. junijem Naslov v oglacaem oddelku Jntra.
19627
Trgovec
srednje etaroeti, v lepem meeta 81ovenije, ■ dobro idočo tehnično trgovino — želi sotrudnioo s 100.000 Din gotovine, v svrho povečanja obrata. Dame od 23—28 let majo prednost. Zenitev ni izključena. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* nod »Sotrudnica>. 19363
Katera starejša gdč.
ali vdova bret otrok, a po.
sestvom ali obrtom, bi omogočila eksistenco podjetnemu in pridnemu človeku — Ločene go>pe imaio prednost. Dopise n» oglasni oddelek »Jutra* pod »N. na levo, ne na deeno*. 19364-a
Debeločrkar i	čelo
Dvignite pismo v oglasnem prodam. Reber 13/a — vfla, oddelku »Jutra*. Svidenje, pritličje. 19561 M.	19376	__
Planino
1 atjana; prodam. Poizve se v trg*-Moja duša bolna vsled lo- vini Vehovee, Florijanik* čitve, vedno je » Teboj. — ulica i 19581 Radomir.	19467 __
__	___ |	Kiavjr
uospouicna I radj selitve prodam za 800»
želi resnega znanja z go-1 Din. Naslov pove oglasni s podom s stalno službo, v oddelek »Jutra*. 19611
starosti 37—47 let. — Po- j--
nudbe na podružnico Jutra i v Mariboru pod »Pošteno*, i 19106
Trgovec
mlad ln simpatičen, z dobro iločo trgovino in večjim posestvom, želi znanja s! srfcka.no, mlado, inteligentno gospodično, bi Ima tudi veselje do trgovine, po mož- J nosti z nekaj premoženja. Sadaljne reference je podati s sliko na oglasni od-'eletk »Jutra* pod značko Simpatija*.	19549
Gospod
simpatičen, dobro situlran, i si želi enake intimne prija- ■ teljice — Ncanonimno !>od i »Deljen račun* na podruž- i nico »Jutra* v Mariboru.
19493 ;
Ročni gramofon
Iobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek • Jutra* pod »Dober grajno. ton*.	19554
Kapelnika
za rudniško godbo i IS e
rudnik v Mežici. Vrlil M sluibo računovodje v mezdnem oddelka in poleg tega vodil in vežbal rudniško godbo. Proeto stanovanje, prosta kurjava in vrt. Po-:udbe z dokazili o u&poeob-; en o."ti in zahtevki glede plače na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rudniški kapelnik*.	19480
1826
Težko čakam svidenja. Vroče poljube Tvoja . . . 19536
Gospoda
ki prihaja vsak dan od 5. lo 7. ure sam v kavarno K er sedi običajno poleg orkestra pri oknu, ga pozrv-m gospodična, e katero si večkrat menja poglede, uaj svoj naslov za event. poznanstvo. — Pod značko Velika simpatija*. 19jGo
Blondinka in
brinetka
V* ponedeljek 28. maja ob 1. uri pred kino Matica. — Znak rdeč nagelj. 19346
Gospod
akademično naobražen, nekoč velik idealist, pa vse-1 skozi prevaran in razočaran, želi tajno prijateljstvo pri-azne. inteligentne, gmotno neodvisne, no^ebične dame (Stajerke) srednjih let, ki je orna istotako razočarana — di ločena ali o-amljena. — Dopise pod »Mentor* na oglasni oddelek »Jutra*
19513
Kolodvor, trafikant
na zelo prometnem kraju v Sloveniji, želi znanja z gospodično od 30—40 let, ki bi imela lastno posestvo, ali Pa v gotovini od 50 do 100.000 Din. Vdove z enim otrokom niso izključene. Le resne ponudbe s sliko, 5e je mogoče, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna Ijnbezen 7769*. Tajnost zajamčena.	19509
Taško
»aktovko* sem izgubil med St. Vidom in Ljubljano — Najditelj naj sporoči, ozlr. jo izroči proti nagradi na naslov: Ivan Seunig, Tacen.
19420
Gospod
ki Je v Gajevi ulici (na vogalu Kreditne banke) pobral v papir zavit zveženj 4 ključev, se proei, da jih odda v gostilni pri Faj-moštru, na Sv. Petra na«ipu 19666
Gramofon-kovčeg
že rabljen, ku,pim, event. tudi s ploščami. Ponudbe s ceno na naslov: Planin* št. 100 pri Rakeku. 19265
Kratek klavir
skoraj nov, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19387
Par Ia konj
15 pesti visokih, širokega križa garantirano za težko gozdarsko vožnjo, prodalo. Starost 6 Itt cena po do« govoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	18800
Setter (Irish)
čistokrven., dresiran, na-prodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«	19191
Mlado srno
popolnoma udomačeno, po.
ceni proda Rudolf Hlebi, Kranj.	19183
IstrLianko
gladkodlako brako — bela barve, 3 leta staro, odlična v dobrem nosu, vsled njeno izvežbanosti malo nado-mestljivih. proti jamstva prodam samo v dobre roke, radi selitve za 1000 Din. — Cenjene ponudbe ood na oglasni oddelek »Jutra*.
19375
Pes čuvaj
majhen, dober, poceni ta prodaj. Naslov v oglasnrm oddelku »Jutra*. 1939»
Psa čuvaja
dobro seno in gnoj proda Jules Klemene, Ljubljana, Sv. Petra cesta 79. 19824
Konjiček
»Pony», 4 leta star. krotak, naprodaj v Vižmarjih 81.
1957S
Za poletno sezono
1« posebno priporoči ti vo trajno koiranje in vodna ondulacija Sep»rtr.»n oddelek za »peeijeino barvanj« la« v vseh niansah — If. Podkrajšek. Inzer za dam« :n gospode. Ljubljana. Sv. Petra cesta 12 Telefon 88*5 18867
Urarska ln zlatarska popravila
izvrluje najceneje in naj. precizneje Franc W5lflng, urar, Gosposveteka e. 1S.
1933«
Klavirje
uglašuje ln poipravlj* 81sto in točno (gre tudi na deželo) Felik* Povše; uglaševa-ec klavirjev. Ljubi iana — hotel Llovd. Telefon 3865.
19410
Kratek klavir
krasen glas. malo rabljen, s številnimi notami naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19486
Klavirska igralka
i ilustrira filme, z lastnim arhivom, želj zaposlitve v inu. sama ali v ork*strn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod lifro »Rutina*.
19530
^like za legitimacije
ivršuie najhitreje fotograf d c.gor H i Mer Liubliana, V *!v%zorjev trg	98
Vulkaniziram
'»* mt» iileiii« »«*
galoše in sneine gumijeve čevlje
fopravtjajn Kole«. Ti OKV orje P Škafar Ltnhliaaa, rtimska sest« 11	U
Moderni
brivski Jalon
se priporoma cenj. oiniiartrti Posebnoet: Bubi-frizure ter
vsa lasničarska in brivska dela. Jos. MiletIČ. Ljublja-la, Kai lovska cesta št. 14.
19519
Posredovalnica služb Rezika Plahuta
Ljubljana — preskrbi aal» bolišo privatno in gostilniško služinfiad za Ljubljano ln izven ter oddaja slntb« vseh vrst za ženske. 19817
Jetika
e zdravi io oidravl v za.
volu dr Pečnika Sečovo, •x>šta Rogaška Slatina Zahtevajte piospekt.
\
ZELO ZNIŽANE CENE
DrvkolM«, no ti Mod«H ittS., notorjl, otrgtb n igTi^ni rofliki, aajnorejfti linlnj ttroji la Dorrm>U ka Mlobella PiMebeo oddaji u popolno popravo •mmjliraa)* ta ponl]U*n> dvokela* to otrotkib to-lifikor, Uralalb «troj«v Itd Prodaji na obrok*. -
Unjtro»ml senik) (Tinko	11
»TRIBUNA« F. B. L.
tovarna dvokoles to otroSkih vozičkov L1 a b I ia n a. Karlovska cesta itev. 4.
Dame in gospodje!
Velika Izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi steznikov, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, trebušni pasovi iz najfinejšega blaga pred in po porodu. Za gospo de gumijevi trebušni pasovi (Mars Gfirtel). Pri posebnih slučajih se izgotavlja tudi po meri pri tvrdki
G. BESEDNIK iN DRUG
LJIJBLANA. Prešernova ulica štev. 5.
6392
*
501«
iS
1» Rt


«5»
s trgovsko prakso zmožnega slovenskega m nemškega lezika v govoru in pisavi, dobtega stilista, sprejme industrijsko podjetje v Sloveniji. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na oglasni oddelek .Jutra« pod številko 765
OPSTE JUGOSLOVENSKO BANKARSKO DRUŠTVO A. D.
Beograd-Zagreb.
Delniška glavnica	6382
100 milijonov dinarjev, vplačanih v gotovint.
Reserve 25 milijonov dinarjev.
Opravlja vse v bančno stroko spadajoče transakcije po najkulantnesših pogojih.
Spre ema vsak čas prosto razpoložljive hranilne vloge in iih obrestuje po čistih 5°/0.
praške šunke
kakor tudi vse suhomesno blago in slanine
nudi po ugodnih cenah	642«
Ivan Gregurii i drug ',M",ca prag.efiS*h mesn"
Križevac.	Zahtevajte cenike.
Specijalna tovarna strojev sa obdelavo lesa
KLEIN s STJEFEL, Falda
na ogleseimn o ilBdiiiil
bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje sa obdelavo lesa v polnem obratu. 6-i7o a
Roorss! Pogon brez jermena!
Obiščite naš prostor
238 Paviljon F
Zastopnik za SHS:
Peter fingelo
Ljubljana, Gledališka ulica 4/1.
Svetounoznana zdravilišča , In odpočiualliča.
Pemijonati Internati, Domovi ca dečke in deklice.
Cena za celo penzijo ta otroke 140 šir, za odrasle 150 šfr, ki velja za 4 zdravilišča pri tedenski premenjavi. Reference nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina za odgovor.)
BIRO PBNZIJONATOV PESTALOZZL (F6d6ration Internationale des Pensionats Europ6ens). Budapest V, Alkotm4ny • str. 4, L Telefon; Tcr6i 242—36
Zdravilišča in odpoživaližča:
Sa Madžarskem: Budapest, Sičfok. V Švici: Ženeva*, Lausanne* Neuchatel*, Luzern, Montreux"» Ziirich*, Lugano, St. Moriti. V Franciji: Pariš* Deauville. Trouville, Biarriti, Ais-les-Bains. Grenoble*. Evian (Ženevsko jezero), Chamoniz. Na francoski rivieri: St. RaphaeL Cannes, Nizza*. Juanles-Pins. Monte-Carlo. Menton V Angliji London*. Cambridge* Brigthon. Folkstone
V	Italiji: San Rotio*, Nervi, Benetke, Bordighera, Opatija. Riccione, Rim*. Neapel*. Palermo, Meran. V Avstriji: Wien* Zell-am Zee, Linz*. Insbruck*, Saizburg* V Nemčiji: Berlin*
V	Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir. Tunis.
Z * zaznamovanj krajj so stalni internati, domovi za dečke in deklice (tudi za odrasle) odprti vse leto. Drugi penzijonati v zdraviliščih so odprti le v juliju avgustu in septembra. Poto vanje v družbi popusl (25—50%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni Cen* internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje) 110 5fr na mesec.
ZAHVALNA IZJAVA Gospodu dr. I. Rahle je vn,
Beograd, Kosovska 43. Podpisani se Vam najtopleje zahvaljujem na ozdravljenju od revmatizma, na katerem je trpela moja žena ▼ nogah, in ki jo je tako mučil, da ni mogla spati. Vaše zdravilo Radio - Balsamika jo je v kratkem času izlečilo. Zato ga priporočam vsem, ki trpe na revmatizmu, in takih je obilo.
S spoštovanjem Peter Orland, Bačka Krnjaja kbr. 818, 16. marca 1928.
Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti predplačilu oz. povzetju Laboratorij »RADIO BALSAMIKA« dr. J. Rahle-jeva, Beograd, Kosovska 43 Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-gerijah.	4237-a
Objaua.
Uprava Državnih Monopola razpisuje drugu ofertalnu licitaciju za nabavku ručnih vatro?asn!b aparata za potrebe raznih mo-'cpolskih ustanova.
Licitacija de se održati na dan 21. juna 928. g. n kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne.
Svaki ponudjač dužan Je Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdaije io 10 časova dana označenog za licitaciju »oložitJ kauciju koja iznosi za državljane ^HS 5%, a za strane 10% od ponudjene •ene.
Uslove I bHža obaveštenja mogu se dobiti v kancelariji Mašinskog Odseka Indu-Ntrijskog Odeljenja svakog radnog dana od "5—12 časova pre podne.
lz kancelarlje Industrljskog Odeljenja Uprave Državnih Monopola I. M. Br. 5304 od 26 aprila 1928 g.	637-7
Kajenje ie strup!
Vsakdo se more irrale odvaditi zdravju škodlilvega kalenia z dr Rascheria Putsch-tabletami 1 ovoi 30 Din In poštnina po polna kura 5 ovolev Din 145 franko tavajte se Imitacli. Naslovite svole naročilo točno na
»AURORA«. odd 16 NOVI SAD
2eleznič1ca 47.	«>114
SBBSBSSBBHBSBBr
Dr. RUDOLF RilUHIH, odvetnik
MARIBOR
sprejme
konclpijenta.
Nastop s 1. 9. 1^28. Prednost imajo kandidati s substitucijsko pravico Pismene ponudbe na gornji naslov Pogoji po dogovoru. 6428 a
Luče — Saviniska dolina
Naznanjava
vsem letoviščariem, turistom in ljubi tel jem prekrasnih savinjskih planin, da sva z novim letom 1928. prevzela
Hotel Ojstrica
in vse tuiske sobe na novo opremila Sveža topla in mrzla iedila, kakoi tudi prvovrstna štajerska vina vedno na razpolago.
Od 15. maja dnevno auto-zveza. Priporočata se i343-a	Josio in Ana Bolt»n.
Kavarna — slaščičarna
Jakob Zalaznik
Ljubljana
S
Stari trg 21.
Stari trg 21.
priporoča
sladoled
ČISt naj DO m i |B- *mt\t s fr. HminHi |
^a snažno in trpežno ple-' p,e8kar,a V ,i6*r|a skarsko delo da ostane lepo	Lglflblfana
m čisto Vam jamči tvrdka Karel Kotnikov« ulica St. 3
Specijalna Dljetlčoa hranilna sredstvo
za sladkornobolne (diabetikere) in bolne na želodcu in črevesu kakor kruh, pecivo, čokolado, bonbone in kompot se dobi samo pri 6381
I. BUZZOLINI, delikatesna trgovina v Ljubljani, Lingarjeva ulica - =ae= - samoprodaja za Liubl ano	-
Uradsanska pivovarna d. d., Daruvar, Slavonija
P I V O U | M n	109
w 1 N ° SLIVOVKA . ilfFRI,
LIKERJI Ma!i|lov
rVORNICA ŠPIRITA I RAFINERIJA, Daruvar -Badljevina
Zastoostvo za Slovenijo v Liiihliani. Karlovska oesta št. 2
Za hotele, kavarne,
restavracije in kopališča priporoča svojo zalogo vrtnih
solnčnakov, vrtnih stolov, ležalnih stolov, pleteno pohištvo za vitei
JEKfl" H
Zahtevale ponudbe
IVAN ZAROTNIK JS^ I
MESTNI TESARSKI MOJSTER Tc'ef0B * 870 ,
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, •strelja ia palače, kile, vile, tovarne, cerkve ia svoaike; stropi, razna tla, stopnica, ledenice, pa vi-Uonl, verande, leseno ograje Ltd. Ciadba leseaife mostov. Jezov ia mlinov.
Parna laga.	«2-«	Tovarna furnirja.
Trgovina Marija Rogelj, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 26 Priporočamo krasne otroške oblekce za birmo od 60 Din dalje, ženske bluze od 45 Din dalje, ženske obleke od 75 Din dalje. — Zadnje novosti. 5430	Velika izbira.
KUPIM STALNO VSAKO MNOŽINO
kostanjevega taninskega lesa
smrekove skorje, cele ln zdrobljene, smrekove hmeljeve droge, ^ rabljene sode od strojnega in jedilneera olja, v dobrem stanju. ^ po najvi&jih cenah. Akreditivno plačilo
FHANC OSET, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Tvormca strojev, metalnega biaga m sifonskih glavic
F. R. ROTTER
OSIJEK 1. PejaCevičeva ul ca 7.
priporoča svoje lastne izdelke, kakor stroje za soda-vodo, sifonske glavice, pivske sesalke itd. V ialogi imam vedno samo prave češke steklenice za siion in pokaiice.
Popravila strojev po zakoniti osnovi po najniž-ih cenah.
Ni zastopstvo, temveč v tej stroki največja in najstarejša tovaina v Jugoslaviji,
Kulantne cene! Izvanredna točna izdelava!
S28H
Zahtevaite cenike!
i Tudi Vaša obleka §
postane zopet kakor nova	H
» ako pustite isto kemično čistiti, barvati, p| plisirati in likati v tovarni	H
H Jos. REICH, Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 S
g	SPREJEM ALI SCE SELENBURGOVA ULICA 3	g
^	Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna,	ra
tj	Cene zmerne.	2	na
-i|	Plisiranje najnovejših vzorcev	gsj
^HJSfSBSSHPBPSSSSESESS^SSSHS
<Xg»XXX0030C«>JuOL<)0000030COCOOCiae^^
nje
ima v najboljši kvaliteti na zalogi
TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV — CELJE.
KAVARNA - RESTAVRACIJA
Kdor oglašuje,
ta napreduje! 1
Kamnoseftlca industrija ustanovljena 1860.
LJubljana, poleg gl. kolodvora
Cerkvena častna dela: altarji, prižn ce obhaiilne mize itd. Marmornate plošč' za oohištvo, elektromonterje, strojarje trgovske pulte, mesnice, -opalnice, stopnišča in veže v vseh barvah Nagrobn spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele Marmornati kamni za salone in elegantna stanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje.	13 ta
na Bledu
je otvorjena
Jazz band, dvakrat dnevno koncert zagrebške voj. godbe
Dobra meščanska kuhinja, izbrana vina, nizke cene. - Sobe v sosednih vilah in v okolici Večje družbe in šole po predhodnem sporazumu znaten popust Informacije daje radevolje in se priporoča za obilen obisk
B. Černe
6495 a
3e®eee®oeeeee®eeeeeeee
I Perie
i{"«i]ts raCje KoKošje m purje prin«. v*ako množino Id po najnižji ten tvrdka B. V AJDA. ftikovee, Medji mnr|e T»Mop 5t Rfi fin 8
Kdor si nabavi avto
*
pričakuje, da bo motor brezhibno funkcijoniral in ln veste, katero mazanje je najboIJSe? Najbolje di do vozilo lahko vsak čas rabil. Oboje je pa mazame je vedno le .pravilno mazanje' Ako le teda) mogoče, ako sc posveča dovolj pazlji- izbirate Gargoyle Mobiloii po priporočilnem ka-vosti mazanja. To pa ne pomeni, da bi	zalu, tedaj je v vsakem slučaiu zagotovljeno
bilo vseeno s kakšnim oljem mažete motor.	pravilno mazanje. Gara:oyle Mobnotl zago-
Ne. Rabiti ie treba najboljše mazivo, ker je MoJaUoI! tavlja zanesljivo obraiovanje, največji učinek le to komaj dovolj dobro za Vaš motor.	in stalno pogonsko sposobnost motorja
Mobiloii
ACUUM OIL COMPANY D. D.
ZAOKEB. Tr* N ftev. i
BFOGRAD. Skopijanska al. 8
Tdtefoc 6651 ta 6652 Telefon 21—41 ln 44—8n
ima svetovni
14 nad ^ouo.O-O strojev v prometu, nedosegljiv v trpe žn osti in vsied tega najcenejši
LUOViH ttARAGA
LJuSLiANA
S|f>veS S«l«nburgovauliot ftt««. 8/1.
leieton St -v8l	l
Vr^ce
lOT* ■ ra&lj««. f*e< rrt tm
uto u emoaiaz<
■a rada« v Mlet
vlIkKo MLAKA.
• .)nf>li»ii< ^IOOIMOT*

Reform steklenice
so sa konzerviranje $a<žta ta poivrtntn
oajboliš« in najcenejše, Otevoa zaiosa za oeio JuzoskevDo pri tvrdkf
LOVBO PETOVAB, Ivanjkovci
stotsun se dobi Ztiparc-evi knjiga: Konzerviranje sadja ki vsakovrstnih Dovrtnin za domačo uporabo
Ceniki na zahtevo. 119
Volneno, belo ln pisano platno
hlačevino, delen«, kambrlke, druk, B-ajce, kravate, žepne rute. svilene rut«, nogavice, dežnike Itd. kupite najceneje pri tvrdkl
ALOJZU DROFEMK. CELJE urno Glavni trg ft 9.
V »akovratni OSTANKI za polovično cena
■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■i
Danes zvečer kopel za noge.
Ako Vas bole noge
nastopite danes cveier 1 do 2 illd
soli sv. Roka
v umivalniku Jako tople vode. v kateri ei okopljemo noge Noge vas bodo kmalu oe lale peti. in truOnoet nof ter odprtine bode <ginle Ta kopeli sa aoge ondravi tudi bole '•ine, Id so |ib pov*n>£ib oret«anl fevlji. Od ■i t ran) trdovratne otebljine tn srbečica ki jo povirofajo Ce puntite noče deli 4asa v vodi. se kurja očesa ln druga trda koža takn ucehča. ga jo lahko brez ooia r*1stranite Sv Roka sol za noge utrdi tudi najohfutlji vejSe noše (ib so pel popravi, ietudi so bile ie tako zanemarjene in sicer v tolikšni meri ds lahko so pet neovirano hodite, ali gojite šport kolikoT hočete Lahko stojite na aogah poljubno dolgo farna, ne da bi «e pojavila trudnoet ali kak&na bolema. Velik tavojček soli sv Roka sa' noče stane Din 16.— Dobite v vsaki apoteki
Dobi se v vsatl lekarni In drogerijl.
Žena in njena hoja
Neki duhoviti Francoz trdi: Plemenito«! žene prepoznaš po njeni hoji. Ritem, elastičnost siguren korak so lastnosti žene, ki — se noče prištevati vulgarnim ženam. —•
PALMA KAVCUKASTE PETE dajeta Vam siguren hi elastfCea korak.
Na če vije s francoskimi pericam! Vam prtčvrsd vsak čevljar nov«, tanke PALMA-LOU1S pet«.
50.000 Din
	
	.<■{ -■
uoa M m M» vna> ftt oaroeain* v taaku Din apna! "J takoi nakai«!	
KDOR M m naročal* ia. '-»koj poilj« stloletnt naročnino, da bo dalctM naqr.il I	-1 m-,
Do 3L «a)c )• trn j	
a Lrffe 31. mji 18», toda to ti oodo do 31. Baja poravnaH calo. etno naročnina — Uprava: L}*b-iana, Selanburgova 7-n. — Cakovsi račun it 14.589.
Ce
državna kopališča in zdravilišča.
Državno, radij vsebujoče kopališče
JACHYMOV
v Rudofieri	— na Češkem
z znano najmočnejšo, radioaktivno vodo 600 Machovih edinic v 1 litru vode. Zdravljenje s pst|e*ti vode, s kopeli in emanacijo.
indikacija: zastareli revmatizem v mišičevju in sklepih, protin, posledice prisada in ran, živčne bolezni, neuralgija jn tabes, vnetja dihal, oslabelost.
SEZONA OD 1. MAJA DO 30. SEPTEMBRA.

Državno kopališče
SL1AČ
v zvolenjski tupa-niji, z ogljen£evimiv železnat. termami, 25 — 32 stopinj C. — Hoteli i „Praha", ,,Bratislava'*, „Slo-vensko" in drugi.
Indikacija i slabost srčnega mišičevja, malokrvnost, krvne nerednosti, ženske bolezni, nerednosti krvnega obtoka in 2iv6ne bolezni predvsem pa tabes.

SEZONA OD 1. MAJA DO 30. SEPTEMBRA.
SRČNE BOLEZNI
to zlasti zavratne, ker večinoma ne vemo za njih pogubne učinke na naš organizem. Te bolezni nujno zahtevajo skrbno zdravljenje predvsem v mirnih, toda z vsemi modernimi pripomočki dobro opremiienih kopališčih katerih zdravima sredstva so tako bogata, da imajo
idravniki možnost individualnega zdravljenja.
Takšno zdravljenje in idilsko okolico nudi danes že sloveče
EBUMOT
prekrasno vrtno mesto v polaosKi ravnini, oddaljeno od glavnega mesta Prage 1 uro i brzim viaKom. POOEBRAi>Y so znam tudi po svojih sijajnih uspehih pri zdravljenju sladkorne bolezni, praitna, debelosti, ženskih
bolezni in re«ma|izma. Prospekte brezplačno pošilja kopališko ravnateljstvo v Podčbradih ČSR in vse potovalne pisarne.
Oržavno klimati6no zdravilišče
LUBOCHNA
pn Ruzomberku s subatpmskim podnebjem 450 m nad moriem, v prekrasni dolini Lubochfianke, moderno opremljeni hotel .Bratislava" poleg hotelov .Sip", .Havran' i. t. d.
Zavod za zdravljenje z vodo.
Sezona od 1. junija do konca septembra.
Indikacua: nerednosti krvnega obtoka, malokrvnost, trdovratne živčne bolezni, kronična vnetja dihal, rekonvalescenca.

Drž. klimatlčno zdravilišče
Tatranska Lomnice
v Visokih Tatrah ood Lomn&klm Stitom, 649 do 1030 metrov nad
moriem.
I
indikaciia: malokrvnost, neuroza, bo ezm dihal -izvzemšš letiko. rekonvalescenca.
Državno klimatično zdravilišče

STBBSKE PLEŠO
z obsežnim <ezerom v Visokih Tatrah, 1351 m nad morjem.
Moderno opremljeni Grand Hotel .KrivAn*. — Vile-
.Janošik*, .Jiskra* .Detvan" .Maryna*. Na novo otvorjeni prekrasni, umetniško urejeni in opremljeni hotel .Hviezdoslav'.
Središče turizma In zimskega športa.
indikacija: slabokrvnost, nevroza, trdovratne bolezni dihal izvzemši jetiko.
Državno kopališče
v občini Rankovcih pri Košicah, znano po svojem gejziru železnato-ogljenčeve kisle vode, ki brizga vodo 25 m visoko. — Po vojni na
novo moderno urejeno zdravilišče.
Lastni hoteli in vile. - Zdravljenje z vodo. - Ogljikove kopeli.
Indikacija: slabokrvnost, slabost srčnega mišičevja, nerednosti krvnega obtoka, živčne bolezni.
■
M -JUTRO. It. 124
24
Nedelj«, 27. V. 192B. ^
Nov cenik
fotografičnih aparatov in potrebščin Je ravnokar izšel. Na razpolago je gratis in poštnine prosto. 6514 a
Drogerra Gregorič
LJUBLJANA, Prešernova ulica 5
2 leti kredita I
Vseh vrst
mizorsKl in iiolorsKl stror
posamezni in univerzalni i vgrajenim motorjen ali brez njega
PolnolnremniRl
UVelker Werke I. Wachs«ein, Wien X., Luxenburgerstr»asse 14.
Avstrijska tovarna zobčastih koles
dobro uveden tehnični bir6 ali inženirja kot
KA za Slovenje
Ponudbe pod „N C G 2247" na Kienreich, Graz,
Herrengasse 7.
6491?
hajpopuiabheja
VOZ HA /VETU T
tiostaniev taninski les
in smrekova ikorja oziroma Cresto plačujem po
najugodnejših dnevnih cenah in tako šnjem na željo akre-
ditivnem plačilu.
Ern@§i Marina Celfe, Zrinjskega ul. 4
Tel !on mterurban štev. 135.
0456 a
Orangeade, Ci
malinov sukus in ekstrakte za pokalice
izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah
..ALKO"
trmira konjaka, likerja, rma io sadnih sokov
LJUBLJANA
130 (
Prvič v prodaji!
20 cm '
plošče
električno posnete
Igrajo ravno tako dolgo in jasno kot 25 centimeterske, stanejo pa le
CHBVnERJEV POLET
JE ZMAGOVITEJ/I
KOT KDAJ PREJE!
Daljši, večji in hitrejši kot izborni model 70. Ta novi model ima izboljšan sestcilinderski motor. Motoma gred na sedmih ležajih ima protiuteži, kar omogoča mehko akceleriranje. Motor je naslonjen aa gumijaste opore. Široko postavljena peresa so istotako pnčvrščena v gumijastem okvirju. Večja brzina — 11$ kilometrov na uro. Večje medosje — karoserija je udobnejša, linija lepša. Hidravlične zavore delujejo mehko, momentano in močno. Oglejte si divne modele pn Chryslerjevem zastopstvu. Sedite za krmilo — brezplačno m brezob-vezno. Oglejte si tudi Chryslerjeve tipe 80, 62 in 52 — Chryslerje v vseh tipah in cenah.
CHRmER MODEL TO O/VAJA VJTE AUTOMOBILim V MA/KOKU
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO! W. H. S M Y T H, BBOGSAD.
ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA,—AMERICAN MOTORS LTD.,—ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR,—AMERICAN IMPORI
-ZA MARIBORSKO OBLAST.
CO.,-
Chrysler Sales Corporation, Detroit, U.S^A.
oioioiosoioiobososo
Na prodal bo
avto lipe Spori Torino M H. P.
dne 30. ma a
CeFe, hote! ,Sbober3@
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
26
1 fini gramofon - kovčeg in 10 plošč skupaj
g /lk* uporabne za vsak gramofon
Din £ IIP -
gostilničarji i	Samoprodafa
Oglejte si najmo neiSi	IV- BONAC,
Columbia aparati	gramofonski oddelek
Za jednak glas p ačate polovično	Ljubljlana
ceno.	nasproti glavne pošte
Najcenejšo zabavo in šport vam nudijo samo Motorna vozila
„Pueh" F. N.
in kolesa „PEUGEOT", „JPAG', „WAFFENRAD'f ,THE CHAMPION" in francoske znamke. To vam nudi po najnižjih cenah
Justin Gustincic
trgovina in mehanična delavnica Maribor, Tattenbachova ul. 14
nasproti Narodnega doma
Najcenejši šivalni stroji »REMINGTON'
n.i a
VELIKO IZBERO
Izbranih *r«t
po aalugodnel&l ceni
ter žganih pi^ač 33
sadi Vam
PIVNICARSTVO »OPSKRBAc D. D
Zagreb. Franfcnoaosbs aL 12.
Ako potrebujete kzvoltte ogledati aa$e klet)
i» X»kas'tJ vrste »)ret sbveee t* ifipčijo
Izpadanje ias £
Upadanje U« Ul plega K največja neereča za mlado io »tar« V 24 arah vam (a vedno to preprečimo Izginejo prtiiji. i*arjn.-e. srbel ln*kin» maSčoba tn nesnaga Neobhodno potrobno ta vsakogar je u nego lm iotion
ESPARCETTE.
od dr Oorraalne k Cie.. Pari«, ker tek o j otdravl tspidermia im tn Uusje ponovno poženejo mehki, goptl in lepi J&miino vsakemu ta ospeb Mnogo zahvalni« (iarnitura 60 Din Centifolia ko»met tavod. Zagreb — (lica br. 87. — Zahtevajtf brezplačne ilnstrovanc pro-tpektel	8
Opozarjamo, da vsakdo potrjuje dejstvo, da so danes
6ol3 a
pohoti
V*ak naj ogleda moi novo otvorjent
modni salon za gospode-
Delo po najnovejših krojih svetovnih velemest.
J. KURšLJ
LJUBLJANA	Bref i - TuHsški trg 1
Na veliko 1
4)
a b v
S
S 6518 I
BRACA LASAN
točita za amčeno pristna dalmatinska vina Odlikovana v Šlben ku /. zlato kolajno.
Na drobno!
V Ljubljani se prodaja vino j
S v Spodnji Šiški št 17 (pri Anžoku), v Kersnikovi 3	ulici 5, na Dunajski cesti štev. 31.
n n D ft
K
S
«
t
s «
Za obilen poset gostiln se priporočata Braču Lasan.
iz prve jugoslovanske izdelovalnice harmonik
fin KUCLER. Drenov m B. Mfe
najbol^i izdelek.
Jglejte li jih na velesejmu od 2. do 11. junija -»repričall se boste, da ni mogoče boljših izdela' in dobiti.	6146 r
Ne kupujte poprej harmonik iz inozemstva, ak< še niste videli naše na najnovejši model izdelan harmonike Kupujte ie oravo domači delo
Tovarna pohištva
Franjo Vehovar
" CELJE.
Izdeluje vsakovrstno pohištvo od navadnega do najfinejšega luksuznega pohištva, kakor tudi za pisarne, banke, hotele i. t. d. Velika zaloga, Celje — Glavni trg štev. 12.
Strokovnjaki so si edini v tem, da ao
„W£CK
•I
žaie in aparati sa vkuha-vBRie nojtanbsl ivejsi.
Tovarniška zaloga ,Wcck' pri tvrdki
.FIHKTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/L Celje: J0J>. JAGODIC, i34a Maribor: KARL LOTZ.
Valovite lase!
krasne in naravne kodre
doseiete tetum ene a o 6 1 i neškodljivim bioloikim ared.tvom «ORIBuLDE> od dr Durrainr & Cie.. Paru. Lotioo CLa>lome6ia oajpopol-nej&e onduliruiie — kodri oitajajo dolgotrajni in odporni proti vlagi N«nado. mestljivo ta plete m potovanje. Din 4G.—. Centifolia ko-m«t aavod. Zagreb — Uica br 87. — Zahtevajte r>rezpla6n» llnstrovane prospekte	li
IofcO a
iskarna „Ko!ektor" .......................

Straiišče pr K.ran u Izvršuje
»»r vsakovrstne TISKOVINE
dobro — solidno — poceni
POZOR! Avtomobilisti, vozači z motorjem In kolesarji!
« *
««
Idealno sredstvo proti defektom pnevmatike.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
RUDOLF STRANSKY, Tržič, Slovenija
Zahtevajte prospekte. Iščem zastopnike v večjih krajih. 6492a
19
sp&crmuM" d. d.
Int. Koplsta, Dubsky tn Krstič, tvornica
ogledal hi brušenega stekla, L]abliana VII, Medvedova aL 38, teL 843 Zagreb, Beograd. Oslek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portaino stekk), mašin-sko »teklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseb velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. Izbočene piošče, vsteklevanje r med Ptaa. navadna
ogledala
H7
Podpisani se tem potom zahvaljujem neprecenljivemu društvu
iiiiia samopemor v Maribora
za znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po smrii moje žene Terezije Černe v polni izmeri. Radi tega je moja dolžnost, da priporočam to pre-koristno institucijo vsakomur, ki še ni član tega človekoljubnega društva v takojšnji pristop.
Trbovlje, dne 20. maja 1928.
Matija černe
6526a	žand. narednik v pok.
Brez vsake ikode aa rejo perutnine se uporablja ie 4l< let Koko prašek za živino. C« pridenele redni piči le najmanjšo količino, se pozni velik vpliv istega. Zlval po-:ane mesnata za peko in pogosto nese ajca Najsigur-nejSe zdravilo proti živalskim boiezmm Univerzalni vtii deluje kot blagoslov perutnini aa dvorišču. — Ov,tek od 10 do 4o Din in 116 Din. Prodaja m v lekarnah, drogerijah trgovinah » cvetlicami in semeni Proti predplačilu razpošiljamo 'ranko. Po povzetju ne pošljemo. Z. Suma-'er, Kem. iarmac'jski labora-torii Crvenka SHSi.	105
Je nekaj materinske ljubezni v gojenju cvetlic v 'ončkih .in nekaterih ljudeh. Imel: icste iepo cvetje ako upo-abliate Kampos cvetlicm nanilo. Iz dodanega navo-ila se naučite pravilno go-iti cvetje. Ovojček 1^-ot in 42 Din.
9 a a a a i
E ■

Preselitev lokala.
Cenenemu občinstvu naznanjam, da sem preselila svojo trgovino s čevlji, ki se je dosedaj nahaja a v Prešernovi ulici 32. Novo preurejeni lokal se nahaja sedai tik poleg. štev. 28 — 30.
Opozarjam na izbrano zalogo damskih, moških in otroških čevljev vseh kvalitet in nians.
Cene zmerne!	Postrežba točna!
Za obilen obisk se priporoča
Fnanja Snoj
•i5l7 a
B
a a
a
a a
a
B
a a
S
Obnavljamo
našo akcijo cene prodaje, s katero smo imeli v zimski seziji
najpopolnejši uspeh.
Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s la podlogo oo
bajno nizki ceni g
Din 396-—
h to aa šestmesečne obroke!
Oblacilnics ..ILIRUA"
LJubljana, Mestni trg štev. 17-1. teief. 3825
■
s
v
I ■
I ■
■
I
"jrejuje Javoiu. K.a«ljen. Izdaj« ttunzorcij «Jutra» Adoil Ribniku. Z,a Narodno udarne d, d tot oakanjarja franc JezerAek. L\ mseratm del jeodgororet Alojzij Novak. Vsi » LJubijaiU.