¿•U ID P prosveta .VBAB XXYIL „ „ o," &ASILÖ SLOVENSKE NAMpM! Ponivwvr ^nunj-f m» Q-OW « Marek I. «7». UrodaiAki In «pravniški prooWri. 1667 8. LawndaU Ava. Offioo of Publication: •667 South LawndaU Ar«. Telephon«, Rock wo U 490« Komentarji „j kriv—profitnl stetem je kriv _ All right» zakaj je pa Capone v ječi? 'federalna""porota v Chicagu udnjo soboto oprostila Sa Insulla, njegovega' sina Petnajst drugih špekulantov izbili obsojeni, da so zlora-požto, ko 80 prodajali delnice nove finančne organi-gje tik pred polomom Insullo-ekonomskega in finančne-, imperija- Tako je bil noto-proces, za katerega se je al ves svet, zaključen po tednih s popolnim zado-em za obtožence, jbe obtožencev v tem pro-niso za nas važne; čisto nam je, če so stari Insull ¡¿variii na prostem ali v ječi, eriki ali na Turškem. Sil-, varnosti je pa nekaj druge-Nam gre za dramo, ne za v tem slučaju. Gre nam icip. In v tem procesu je prvič v zgodovini ameri-jtice šlo za princip — ko-odgovornosti, ni šlo za se je opirala na suh za .Federalni toži tel j i so vztra-,da so obtoženci zlorabili po-sleparske namene, zakon i taki zlorabi pa zahteva in-dualno odgovornost in kazen iilorabo. Tožitelji so name-i ogromen kup evidence proti encem, pripeljali so pred celo vrsto osleparjenih j rje v in opozorili so na tvo, da je stari Insui! pobeg-Ameriko v Francijo, iz cije na Grško, z Grškega v in šele v Carigradu ga i roka strica Sama in i privlekla nazaj v Ameriko, ij je bežal, če ni imel slabe ženci so priznaHT da so pošto; priznali so, da so in zaigrali vse, svoj in tuj ; priznali so vse, le tega i »o imeli sleparski namen, niki, ki so branili Insulla «riše, so končno postavili načelo kolektivne od-ti. Dramatično so pou-i fakt, da obtoženci niso de-nič drugega kakor to, kar delalo jia stotine in tisoče lih Američanov skozi vso pfao Združenih držav do nje krize; če Insull zasiti fuen, jo zaslužijo vsi bankir-■ promoterji finančnih orga-»j..'. Kdo torej zasluži kart Vsi ali — nihče. Zakaj w Insull izjema? Sistem je I» - sistem je zapeljal in »Jil v smolo vse! Kaj bomo Wjem, če se maščujemo nad toezniki? . . . Porotniki, čisto človeški po-te|k> ki niso nič zgubili ob JiUovem krahu! — so to sli-in zaključili, da imajo zago-Prav. Ameriški gospo-kl «istem je naredil iz ljudi špekulante in raketirje v»kdo skuša obogateti na »drugih — |n kaj zdaj? ."*J posamezniki trpe za lum-'J*«plošnosti? Nič! Gospod-toaull in tovariši, prosti ste! mto! - Naše stališče se rn° uPira maščevalni justi-Maga odgovornost za deri1 n» lw>*ameznika, dasi po-Fttnik ne more biti odgovora razmere, iz katerih se I» *rou| ^J1* zahtevo Insullovih ^'kov. Ali right! L *J l>a vse porote tako ne ETJ", /akaj je Al Capone za-je zaprtih na tisoče in n^rugih, družabno manj % ki ^ iKraiif ¿pekulirali, leparili po pravilih si«tema in prišli v _ I B BChicifO, Dl„ petek, 30. novembra (Nov. 30), 1934. Aeoeptanea for mailia« at spoeUl JI7T~7 I--■- ' nt* 01 Provktod for ta mcUoq HOC, Act of Oct t, 1117, authortiod os Jaso 14, Iti«. BubooripttoB 14.00 Yoarty STEV.—NUMBKR 234 ŽELODCI AlERlI SKIN DELAVCEV SE MANJŠAJO! Krčijo se radi draginje, ki odgovorna za zmanjšano pora bo živeža ^ dejanja. Insullo-i*' tudi zavzela to sta- za- •»Titu, fc*? 11« Ni .t« K» m J* "barski, raketirski 1 ^tem kriv Insullovih ,n ¡*gube milijonov do-Propadlega imetja nešte kaj bomo naredili s ' rr>'»m? Ali ga bomo pu-' " ^ nadalje tiral ljudi k« Cirkulacije in pro-*atanske krize vsakih Washington. — (FP)-Manj-ši želodci med delovnim ljudstvom Amerike so glavna karakteristika gospodarskega stanja v prvih desetih mesedjh tekočega leta v primeri z isto dobo lanskega leta. To je razvidno iz poročila vladnega biroja za inozemsko in domačo trgovino, ki sioer pravi, da se je denarni promet v živež-nih trgovinah dvignil za štiri in pol odstotka od lanskega leta, kar je pa le ena stran slike. Druga stran te slike je razvidna iz poročila biroja za delavsko sta tistiko, ki pokazuje, da so cene življenjskim potrebščinam v tem času narasle 11.8%. V prvih desetih mcsecih tega leta so se želodci ameriških mas torej skrčili za približno sedem odstotkov, kar je vsekakor dober napredek. Se nekaj let takega "napredka" in izginila bo vsa razlika med kurjim in delavčevim želodcem! . . . Trgovinski biroj bazira svoje poročilo na izkazu tako velikega števila verižnih živežnih trgovin (grocerij), da je po njegovem zatrdilu zajeta "prava relativna slika" vse dežele. Biroj za delavsko statistiko pa o-pira svoje poročilo o draginji na cene 42 važnih jestvin v 51 velemestih. V oktobru bi moral biti denarni promet za 7% večji v grocerijah in mesnicah, da bi dosegel isto točko blagovnega prometa kakor je bila v lanskem oktobru. ^ahij/kila dijake PROGRAM k izgredom Nato je pa policija padla po študentih, ko so se med njimi pojavile nacijske demonstracije bunaj, 29. nov. — V torek je avstrijska vlada pozvala nemške vseučiliščne dijake, naj protestirajo proti Cehom, ki so v Pragi "oropali nemško univerzo njenega starodavnega grba". Študent tje so začeli takoj rogoviliti ne le na univerzi proti češkim štu* dentom, temveč so šli na ulico in razvili divje demonstracija proti Cehoslovakiji sploh ter napadli čehoslovaško poslaništvo na Ringu. Demonstracije so rasle in kmalu so se pojavili na ulicah Dunaja nacijski letaki, ki so pozivali ljudi, naj "kaznujejo rablje, ki so obesili trinajst naših tovarišev" v zadnjem juliju in avgustu. Tedaj je policija napadla demonstrante in jih razpr-šila. Demonstracije proti Cehom so bile zadnje dni tudi v Nemčiji. Morilec župnika ia ieae se opira aa tradicijo Njegov advokat pravi, da bo lahko braniti mladega judovskega ženina Neywood Brova izgubil časnikarsko slaibo? Scripps-Howardovi listi so ukinili njegovo kolono "It Seems to Me" New York. — (FP) — "Izgleda, da sem brez dela", je te dni komentiial znani liberalni član-kar Haywood Broun, avtor kolone "It Seems to Me" v Scripps-Howardovem "liberalnem" časopisju in predsednik Newspaper Guilda ali časnikarske unije. Dasi ga je izdajatelj Roy Howard nedavno menda najel še za nadaljnjih pet let in v ta namen obnovil pogodbo, je bila Brounova kolona vseeno ustavljena še pred potekom stare. Za vzrok je Scripps-Howardovo časopisje navedlo "majhen nesporazum." Ta nesporazum vsaj za Roy j a Howarda ne more biti tako "majhen", ker v drugem oziru bi kolona še izhajala. Ena stvar bo mogoče to, da je bil Broun v zadnji kampanji naklonjen Sin-clairjevi kandidaturi v Califor niji, uredniška politika je bila pa sovražna Sinclair ju Druga stvar je tudi to, da se je Broun agresivno vrgel v kam-panjo za organiziranje časnikarjev. In dasi Scripps-Howardovo časopisje ne zavzema openša-porskega stališča in je več ali manj naklonjeno unijam, je znano, da Roy Howard ne gU-da s preveč prijaznim očesom na organiziranje svojih reporterjev in uredniškega štaba. V New New York. — Joseph Lieb Steinmetz, 22-letni židovski odpadnik, ki je študiral za prote-stantovskega dušnega pastirja, poročil se s katoličanko in zadnji pondeljek ustrelil svojo nevesto in katoliškega župnika Josephs J. Leonarda, ko ju je zalotil skupaj v župnikovi sobi v hotelu katol. organizacije Knights of Columbus v New Yorku, se je nekoliko pomiril in zdaj računa, da bo oproščen pred sodiščem. Takoj po dvojnem umoru je bil Steinmetz tako prepaden, da mu je bilo vseeno, kakor je omenil, če ga takoj posade na električni stol. Drugi dan je imel biti zaslišan pred sodiščen, toda zaslišanje so morali odložiti do petka, kajti mladi lemenatar ni mogel niti stati na nogah. Končno je prišel k sebi v policijskem zaporu in najel si je židovskega odvetnika Meyerja Ma-chlisa, ki je takoj izjavil, da o-bramba se bo oprla na ameriški "nezapisani zakon", na podlagi katerega je oproščen malone vsak ubijalec, ki brani čast svoje žene. Kakor je zapisano v policijski obtožnici, je Steinmetz eden izmed desetih otrok rumunskega rabinca Davida Steinmetza. Mladi Steinmetz je prišel v Ameriko še kot otrok in vzgajal se je v judovskem zavodu, toda pred tremi leti je postal kristjan In vpisal se je v protestantovaki seminarij v CallforniJI. Njegova nevesta, s katero je bil poročen 16 dni, je bila Ruth Tiles Armstrong, katoličanka in vnukinja senatorja Tilesa iz države Washington. Katoliška škofija, h kateri je spadal Ubiti duhoven l*onard, ki je kaplanoval v katoliškem zavodu za starce v I*wrencevll-lu, N. J., je izjavila, da je bil I^eonard "slabe pameti". (Kljub temu ga niso poslali v norišnico, temveč držali so ga v aktivni duhovniški službi!) DELAVSTVA NA lANGLESKEal Stranka veruje v demokracijo in je sa uvedbo tega principa v vse življenje I^ondon. — Na zadnji konvenciji je delavska stranka Anglije formulirala nov program, katerega je poslanec Arthur Greenwood sumiral v reviji The New Nation takole: "Delavska stranka veruje v demokracijo. "Prepričana Je pa, da demokracija ne more biti efektivna brez zagotovitve miru in brez a-pliciranja demokratičnih principov v sleherni fazi javnega življenja. "Delavstvo stoji torej za u-vedbo in enforsiranje vlade zakona v vseh mednarodnih odno-šajih. "Zaveda se, da so problemi, pred katerimi stoji Človeštvo, konstruktivni in da jih je mogoče reševati le s splošno koo- Eeracijo vseh. Veruje torej v onstruktivni mednarodni socializem. ' "Demokracijo smatra za princip, ki mora biti prenešen v ekonomski sistem. Vsled tega zahteva podržavljenje In javno kontrolo vseh sredstev produkci-je, distribucije in izmenjave, ki so ljudstvu potrebna za življenje. 'Ta princip aplicira tudi na socialne dajatve, po katerih je ljudstvo kolektivno zasigurano, da ne bo trpelo pomanjkanja. 'Končno pa delavska stranka nravi, da mora biti parlament tako prikrojen, da bo služil po* tfebam nove dobe in izvajal voljo ljudstva brez vsakih zadržkov." Ta program, ki sicer ni nov, le bolj i&ristaliziraii in bolje for-muliran je, je bil sprejet že pred zadnjimi občinskimi volitvami, pri katerih je delavstvo sijajno zmagalo na vsej črti. Jasno in odločno stališče, ki ga je zavzela delavska stranka na zadnjem kongresu v Southportu napram fundamentalnim vprašanjem, Je pa sigurno veliko pripomoglo do volilnega in moralnega podviga stranke. Naslov njenega programa je: "Za socializem in mir." Ubil delodajalko, ker ga Je pre-več izkoriščala Denver. — Abraham Klolan je reporterjem povedal, da je u-bil s sekiro svojo gospodarico, staro trgovko preprog Mlllan Sarskisian, radi tega, ker ga je preveč izkoriščala. Nikdar ji nI storil dovolj in nikdar delal do-volj dolgo. "Zakaj pa nisi pustil službo?" je bil vprašan. "Kje naj pa starejši delavec kot sem jaz dandanes dobi delo?" Je. bil njegov odgovor. Na opombo, da ni pri pravi pameti, je on odgovoril: "Vsakdo mora biti norec, ki dela po 14 do 20 ur na dan skozi I>et let kakor sem moral jaz." Ihihoven ubit pri atentatu na škofa v Jugoslaviji Novi Sad. Jugoslavija. 2'J nov. _ Katoliški duhoven Tomo Yorku je časnikarsko unijo sirer Katoliški erireta pod tajno deklaracijo izjemnega stanja In vsi božični dopusti častnikov in vojakov v armadi so bili preklicani. Vojakom, ki so se mislili poročiti po praznikih, Je odrejeno, da morajo odložiti poroko. Vzrok bo vsekakor velika napetost med rednim vojaštvom in Hitlerjevo gardo 'Hchutzstaffel'. V redni armadi Je velika nezadovoljnost in vojaki nazlvajo 'achutzstuffelovce' — reakclo-narje. Detektivi In handltl pobili drugI druge Chicago, 20. nov,—Geo. N«d-aona "z otroškim obrazom," gla-sovitega bandita iz Dlllingrrjeve tol|M' in ljudskega sovražnika št. 1, so včeraj našli mrtvega v Nlles Centru Ift milj severno-zapadno od fhkaga. Truplo, ki je zavito v kocu letalo v Jarku ob restl, Je Imelo devet krogel v sebi. Policija domneva, da je bil Nelaon smrtno ranjen v bit ki a federalnimi detektivi prej šnji dan, nakar je na begu umrl In njegov tovariš ga je vrgel iz avta. V omenjeni bitki sta bila ubita dva zvezna detektiva oana. Ampak storjen je bil korak, ki tem sužnjem omogoča združiti svoja posamezna bitja v močno organizacijo in postati kolektiven orjak. V teh nebotičnikih je zadnje dni vstala unija In prinesla žarke upanja tja, kjer sta proj vladala mrak in tema. Z organizatorično kampanjo je nedavno začela Building Km-ployes International unija. Koncentrirala se Je na. predel oblačilne industrije, ker je računala na pomoč organiziranih oblačilnih delavoeg. Pri tem ae tudi ni motila. Pred par tedni Je v tem predelu prišlo do kratke pa efektivne stavke hišnih delavcev. Lastniki poslopij so se kmalu podali. Po tej zmagi Je unija raiteg-nila kampanjo po vsem trgovskem in ostalem tovarniškem delu mesta. Vzdrfevalcem nebotičnikov Je bilo sporočeno, naj se pripravijo na stavko in obenem pristopijo v unijo. In zgodilo se je, da je šel po tisočih poslopjih glas o nameravani stavki. Trume delavcev, od ftOO do 1000 na dan, so prlatopale v unijo ter manifestirale nu shodih za organizacijo, Ustniki nebotičnikov kajpak ne marajo videti svojih delavcev organiziranih, Čeprav Je to dobro zanje snme. Lastniki so organizirani v Real Kstate Boar-du, ki Je njih unija. Ta podjetniška unija je takoj po naznanilu o stavki stopila v stike z raznimi vohunskimi agencijami, k| se špeclulizlrajo za stavko-lomštvo. V nekaj dneh so ti ra-ketirjl rekrutlrall do tO,000 mož nižinskega elementa, ki J« bil pripravljen zavzeti mesta stsvkarjev in stavko drugače onemogočiti s krepeljcl, noži, revolverji in |>odobiiirni igračami. In medtem, ko so m* lastniki pripravljali na zdrobitev napovedane stavke, mi mt olienem tudi pogajali z zastopniki unije. In ko so bili dobro pripravljeni na prvo, so pretrgali konference Z unijo, /gledalo je vse, da Je stavka neizogibna. Ker stavke niso piknik niti za nobeno vlado, je v akcijo «topila l«a(iuardijeva admlnl-atraeija • poiiehno komisijo. Rezultat tega je bil, da mi ne razgovori med obema strankama obnovili In tudi us|iešno zaključili za unijo, V teh razgovorih «e Je Ileal Kstste Hoard podal toliko, da Je priznal organizacijo *(ne zsprle delavnic«-, ampak U* preferenco unijako) in da m- vprašanje meftil, delovnika in drugih unij-sklh zahtev prepusti arbitraži. Tudi unija, ki je v kratkem lasu narasla o do novega leta štela 100,0«*) smrt. _ (t/al)« na t. »Irani.j PROB,VETA" PROSVETA THE ENLIGHTENMENT (I. ASILO IM LASTNINA SLOVEN® mOIIII PUOroKNI J SONOTE t,„, .1 MÍ MkiuhW bt UM n.iwmi b.—íu Naročnina' m SÍM«MM MtM UM*« CW-M«.) i« KanaAo MU »« US«. W O« «« M« bu »i m k ttu\ lata, i« ChUa«» la CUm* «tm m eak» jcu», m 71 m pol mu; m »■•- ____t y y i, (ff ižiri-r— «m s- uallm su«m IHM»! Hi'r-ff >"d Cmm*á* MM »ar cmmi* • cimtv »7.m v++* • MMblriw l»M #•» jr*ar. foraiaa Omm («Um« ix» áuguvaru — Satopisi M ■ AQrWH-f raUa ®a a«raaa»a«t.- Man* •cripta »III MS M raturaad Naalu* ta va«. kar Ima »tik ■ U» pr08veta M47-M Sa. LawaSaia Ara.. CMop MEMBKE OV THE EEOEEATKD PSESS Domač drobiž Novi grobovi Chisholm, Minn. — Tu je u-mrla Mary Rib tar, stara 65 let. Bila je članica društva št. 322 SN P J in zapušča dva sinova in dve hčeri. •Milwaukee. — Dne 22. nov. j t umrla po kratki bolezni France« Janzovnik, stara 45 let in doma t Brezja pri Mozirju v Savinjski dolini. V Ameriki je bila 23 let in tu zapušča moža, sina in hčer, v Sheboyganu sestro Antonijo Pečnik, v starem kraju pa mater, brata in štiri sestre. Pogreb je oskrbel Ermenčev zavod. Smrtna nesreče v rovu Bellaire, O. — Mihael Obra novič, star 19 let, je bil zadnjo nedeljo ubit od eksplozije v privatnem premogovniku, ki ga je obratoval na svoji farmi v tukajšnji okolici. Po razstrelbi je nastal ogenj v rovu. Nesreča na cesti Cleveland. — Joseph Sankovič je bil zadet po avtu na ulici pred nekaj dnevi. Odpeljali so ga v bolnišnico. Nova Adamičeva knjiga New York. — Založniki Harpers k Bros., ki so založili zadnjo knjigo Louisa Adamiča "The Native's Return", že imajo rokopis njegove nove knjige "Grandsons" (Vnuki). Nova A-damlčeva knjiga izide v prihodnjem februarju. Med tem se knjiga "The Native's Return" stalno prodaja po vseh Združenih državah. V začetku novembra je bila prevedena v švedski in norveški jezik. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz rasnih krajev SIJAJNA ZMAGA UNIJE lllft-NIKOV V NEW YORK!T (Nadaljevanje a 1. itrsni.) — tudi unija Je pristala na te točke. Pogodba pokriva vzdrževalce 2000 nebotičnikov v Manhatta-nu, glavnem delu New Yorka, in nadaljnjih 500 poslopij, ki so pod jurisdikcijo državnega ban-čnega in zavarovalninskega de pa rt men ta. V vseh teh nebotičnikih se hišni delavci lahko pridružijo uniji, ker jih v tem pro-tektlra pogodba. Ta tudi določa, da bodo delodajalci nastavljali na izpraznjenih mestih čla-itf^lfiije, kar daj# pogodbi zna čli preferenčne urajske (Jelav e. Unija, ki je odprla svojo posredovalnico za delo, pričakuje, da bo vsak teden nastavila okrog sto delavcev-članov. S tem v zvezi je prišlo tudi do h'ga, da je pod delavskim pritiskom državni delavski de|>art-ment naznanil, da bo sodnijsko nastopil proti nekaterim skeb-skim agencijam in jim odvze poslovnico. Prišel Je končno do zaključka, da je U» vrste biznis raketirstvo, ki ogroža javn mir. Mogoče je to le prazna ge-sta. Ti raketlrjl so namreč tu di močan politični faktor. » Ker je z unijo v vsej tej kam panji sodelovala tudi socialists na stranka, se je njen predsed nik James J. Hambrick zaliva lil v New leader ju socialistom za )>omoč. Z velike demonstracije brezposelnih Milwaukee, Wis. — Kakor menda po vseh večjih mestih Združenih držav, tako so se tudi tukaj vršile dne 24. novembra velike demonstracije brezposelnih delavcev proti stradalnemu in izko/iščevalskemu sistemu kapitalizma in proti redukcijam relifa. Okrog devetih »jutraj smo se začeli zbirati pred novim okrajnim sodnijskim poslopjem na zapadnl strani mesta med Deveto in Deseto ulico. V eni uri se nas je zbralo ogromno število s številnimi rdečimi zastavami in mnogimi protestnimi napisi. Vreme je bilo lepo, veter je pihal s severozapada prav na-lahko in ne premrzla Lepo so plapolali rdeči prapori! Ce se je človek poglobil v vprašanje, kaj pomenijo rdeče zastave, je gotovo prišel do zaključka, da so. oškropljene z delavsko krvjo in da so simbol delavske zavesti in delavskega preporoda. In če je človek v tem momentu pogledal v dobo prošlega četrt stoletja, je videl pred seboj Številne izpre-membe. Kajti v tej dobi se je mnogo spremenilo. Le male gTuČe delavstva so se prej zbi rale ob redkih časih, da bi de monstrirale delavsko solidar nost. Majhne skupine zavednega in neustrašenega delavstva so se zbirale pod rdečim prapo rom v preteklosti, pa še te male skupine niso imele pravice dc svobodnega izražanja, kajti rdeča barva je preveč zbadala mo gotce in od njih postavljene ob lasti v oči, pa so enostavno take demonstracije prepovedali in de avstvo za stvar odtujili. Prišli pa so novi Časi. Z jio vimi Časi so prišle nove razmere. Te razmere, trpke kakor so. zahtevajo novih pojavov v de avskih vrstah, nove orientacije novega mišljenja—skupnega na stopa. Danes se je zbudilo tiso če delavstva, ker so ga v to prisilile razmere. Prej je videla o po skupnosti delavstva e mala skupina zavednega de avstva, sedaj pa se zbirajo ogromne množice delavskih mas, ki skupno demonstrirajo svojo solidarnost in skupno zahtevajo svoje pravice. Danes vidimo tisoče prebujenega ljudstva, ki se zbira pod rdečim praporom. Srce se Ue z pnošlosti. Z veseljem zrejo / bodočnost, Če bo Šlo tako naprej t kar ni dvoma, da bo kma-u prišel čas, ko bo delavstvo cto-računjilo s svojimi krvosesi Kajti zavedno delavstvo se danei ne boji razviti rdečega prapora Prev/i jih je proletarcev, ki sc prišli do spoznanja, da le v skupnosti je moč. Depresija, ki jc je povzročil krivični ekonomsk red kapitalistične družbe, je str nila velikanske množice delavstva in Jih pripeljala v skupne vrste. Pojav skupnih demonstracij zna roditi tudi drugi pojav—po jav skupnega političnega nasto p» In delavskega združenja «p delavsko politične akcijo. To je potrebno, kajti brez močne de iavake politične orientacije ne bo šlo. In baš to daje voditeljem pogum in večje veselje do učenja, da bodo v bodoče še bolj energično |>odučavali nezavedno delavsko maso v naprednem delavskem duhu in jo končno privedli nn pravo pot, po kateri bo skupno z nanil korakala do končnega cilja in zmage! Okrog desete ure sc je delavstvo uvrstilo v dolgo povorko lokal za lokalom po štiri osebe v vrštl. Povorka se je pričela sali ves položaj in krivico, ki je trpi delavstvo. Pokazali so ve likansko armado brezposelnih, ki se mora preživljati od drob tin z bogatinove mize. Pokazal-so na sedanji krivični sistem, kj se ruši in v svoji brezupnosti I* bolj pritiska na trpeče delavstvo Navzoče so vspodbujali k še večji skupnosti in solidarnosti, k nam je sedaj in bo v bližnji bo dočnosti potrebna še bolj kt kdaj prej. Kajti vsa znamenja kažejo, da se bo delavstvo moralo oprijeti trdnejše skupnosti ako hoče, da ne bo podleglo. Bije se hud boj med dvema siate moma, med delavstvom in kapi talizmom. V tem boju pa ne sme priti do fašističnih sil, ki pretijo zavladati deželi in streti delavske pridobitve ter pahniti delavstvo v sužnost. Nato so bile množici prečitane zahteve točka za točko, kakor so bile potem predložene merodaj nim krogom: 1. Vlada mora takoj pričeti z javnimi deli in uposliti vse brezposelne s plačo $30 na teden in pri 30-urnem delu.'» 2. Kongres mora takoj pri zasedanju sprejeti Lundeenovo predlogo za brezposelnostno zavarovanje. 3. Oblasti morajo takoj uve-iti podporo v gotovini, talfo da iodo prejemali samci $10, zakonci $15 in otroci vsak $4 na teden. 4. Oblasti morajo garantirati lelavccm pravico do organizirala in kolektivnega pogajanja ori vseh javnih delih. 5. Oblasti morajo pripoznati lelavske zastopnike, kadar so poslani k pomožni administraciji. 6. Takojšnjo podporo ali kompenzacijo vsakemu delavcu,- če »e poškoduje pri delu. 7. Ves denar, ki se ga danes troši za vojne priprave, se mora lati brezposelnim za podporo. 8. Zakonito priznanje 30-ur-nega delovnega tedna splošno brez izjeme in enako za vse delavce. v1' dftiga veselja vsem borite-mn' ki so jim znane razmere vsak rad povabi, da si ga ogleda*. V 12. nadstropju se nahaja kavama, krog nje pa terasa, kamor se gredo gostje poleti hladit, ob enem pa se jim nudi lep razgled po mestu in daleč po o-kolici. Slj^sem skoz Tivolski park prottjtožniku in na vrh hriba, da vl Va^oni go bili vgi okin_ iprejete aoglaano, nakar je bil bčutke, ki sem jih doživela ob vstopu v domačo hišo in pri svilen ju z materjo in bratom. Po-tneje sem se sestala z mnogimi prijatelji in znanci, obiskala o-colico, pregledala t<> in ono, kaj--i vse me je zanimalo, vse se mi ie videlo tako lepo, lepše ko kdaj >rej. Po par todnih pregledovanja n kramljanja med domačimi, tem si zaželela ogledati tudi dru-re kraje, predvsem pa Ljubljano, :amor sem se pripeljala iz naQe /asi z avtobusom v 36 minutah. Mesto Ljubljana je lepo. Pona-a se z vrsto novih poslopij. Le-*še je kot prej. Ima lQ-nad-itropni "nebotičnik", najvišje »joslopje v Ljubljani, kamor te Čani s cvetjem ki zelenjem. Bra-' ta je vsega prevzelo. Vesel je bil, da se je odločil za izlet. Dejala sem, da je lepo,, če so delavci organizirani. V našem vagonu je bilo vse veselo. Družba mladih fantov in deklet je pri oknih pre)>evala in se veselila in zabavala. Dekleta so imela šopke cvetja in z rdečimi robci so pozdravljale vsakogar skozi okna vlaka. Okrog desetih smo bili na mestu. Sp predno se je naš vlak u-stavil, smo že slišali vesele vzklike'fn pozdrave. Kaj takega ni-Bem pričakovala — tako iskre^ nega sprejema. Jeseniški kolodvor je bil natlačen ljudstva. Bili so jeseniški kovinarji z ženami iti otroci. Godba je igrala in dve taleči zastavi sta ponosno plapolali med množico. Slišali so Be ttiogočni klici in pozdravi: "Drufcnostl" Sodrug Galuf, e-den ijajagilnejših delavcev v to-' vartij Saturnes, je pozdravil so-brate jeseniške kovinarje in po-' udarjal pom<*n slavja in skupnosti. -Njetfiu je odzdravil pred staVMik jeseniških kovinarjev. Stavka uličnih islemničarJev v I/Os Angelesu lx»s Angeles, Cel. — Stavka pomikati z godbo nn čelu proti glavui ulici Wisconslnške avenije. Povorka je bila dolga več ko 12 dolgih mestnih predelov. Ves promet je bil ustavljen. Korakali smo proti vzhodu do Jeffer-sonove ulice in severno po tej ulici mimo glavnega relifnega urada med prepevanjem revolucionarnih pesmi. Dospeli smo na trg starega sodnijskega jh>- nametteaeev ulične železnice, ki "'"Pj*- n«»haja med Jackso-tru¿a ie štiri dni, je precej ne-'novo ln Jcffersonovo ulico. Trg1 meri okrog dva akra, In domala Rilo mirna. IVI izgredih v glavnem delu mesta Je bik» okrog fto enharU iz Imn R ja. je bil 27. t m. obsojen . sfcssst® vedel ženo. _ Spet «dea -k*« ^ hotel® Chicago - í^ymF¡,!Ü star 47 let is fovee, ki je bil *. nte*čen kot Z Bi-rjns nji torek skoč'1 sk.J * nadstropja Vulmer H— nančne razmer« EKOSttSX« Primorskeg, ..te tL^W VOJNA WQTI v ¡¡J^radi slovenskih knjig fcireUciji in konflnwiji »lo-ST pisatelj» FWeta KTfebruarju letošnjega le-k sta vzbudili pokornost kulturnega sveta xa neza-Eo utiranje našega jezika ^¡L kulture v Italiji, tako da C So fašistična; Italija STiplošnega ogorčenja, po-L^iborovanjih penklubov-rprisiljena, da Franceta Bev-¿et izpusti, je bilo pričako-bodo fašistične obiaati Le tli v»»! omilile postopa-, Prx>ti slovanskemu tiaky. P pa se je vprav obratno, d» bi hotele dati duška g jezi radi svojega poraza J kulturnim svetom, so se i i ¿e večjo mrinjo na sloji tisk. Na podlagi neke mi-•[e odredbe, ki pa smo jo Ukali v italijanskem u-listu, ki sicer objavlja in odredb^ se jetu-TTulijaki Krajini preveiv ceozura. Vsaka knjiga vsaka slovenska in brvafc-¡iga) ki se tiska v Julijski ii, »e mora v treh ie vezanih predložiti pristojni turi, ki da nato pismeno ■nje za publikacijo ali pa prepove in vso zalogo le me knjige zapleni. Baje je U odredba izdana v prvi B proti pornografiji, resnič-pse izrablja le v politične proti slovenskemu Jjsku. hi knjiga, ki je postala žr-iove odredbe, je bil peti sno-"Slavca" od dr. Andreja to. Knjiga je bila le nada-uje prejšnjih snopičev, ka-nosijo vsi "imprimatur" go-ip nadškofijskega ordinati, zadnji celo "imprimatur" ilulega škofijskega admitai-itorja Sirottija, in je vsebo-poboino branje za razne ne-r in praznike v letu. Prefekt je odredil zaplembo knjige i tega, ker se je rabilo v njej n&ko ime za "Sveto goro" ki je v njej bik) , pitano, da iveta brata Ciril in Metod na Kranjskem in Stajer-r in tudi po "naših krajih", prav istih razlogov bi bija za-enaka usoda tudi ponatis tkih polen" od Narteja je. Kajti pisatelj piše, da pijo romarji v Radovljici na lin da pridejo na Višarje, tem pa pozablja, da je med Mjko in Višarjami italijan-ifeeja ... Knjiga je smela v »t šele tedaj, ko se je založbi posrečilo dokazati, da av-»knjigi sploh ne rabi imena »rje", temveč da govori le linki božji poti." k je tako naravnost otročje ■no postopanje goriške pre-to, potrjuje ie samo dejat-iiio poverili cenzuro sloven-1 knjig nekemu Ventinu, go-Italijanu furlanskega 1klyn, N. Y. JOHN O LIP.................n«.H9 8. Prospeit Avo., Clarendon Hilla, 111. IHMIOTNI OD8KK: JOHN UORâEK, prodtednik.. H'..........4U W. Ilay 81., Springfbld, lil. ANTON ÔULAR..............,......................Bu* 27, Arma, Kan«. JOHN TRCEU..................................3»* 267, Strašna, Pa. FRANK PODBOJ................................I Bo* SI, ParkMIl, Pa. FRANK BARBICH........... w......HUH0 Paikgrove Ave., Cleveland, O. NADROBNI OD8F.K : FRANK «AITE, predsednik...'*............MM W. Mth «t„ Chicago, lil. FRKD MALQAI...............k.............i.26 Entrai Park. P*ru. III. JACOB ................................41» PUïte 8t„ Eveleth, Mlnn. »'«»»OR J—K»rM»*n4,i«r« ■ «UvmImI MÜMmlkl. Ikl 4»U.'» « al. urads. m «r*l lsk»l«> VSÀ NSMA. kl m MMiii« m« immW al »rMlMinSk«. nsj m nmU** m »riés»éwlll>*. VU K UKNASNK I« kl s* «!<•.'• gl. Mittut ut«« MUska Ik HmIi »•I m »•tili«l« ns |l. UlsUl«s. . ... , Vta w4*m, s* Ulmik. Mhn msj m MilOsi* sb' Sèl. m^iàt«». t ,lmn Vu Mfev* « S Msaslftlttii»! M"ll. "Si s» As M*|«J»IM*». NMR PSITOŽSS al«Ss » «I. tu>r*«M«Mi «4k»ni naj «s »^Ulsjs rraak S«Js«. preš»f4»lkii M^MfR^A i^fig, val eau m M si. mnIhI Mssk m ssl p«*I1|«J. M« J «kn Usrlks. »rMMAna« »»M- KM* «Ml. VSI uorisi im 4rugi «alsl. rssmiiUs. mImI. nsr.inli»« tn s»Uk «m. ksr I« « mil Us4Imk himmU. n»J ss »sl »r—tiswl «ImmM Im i«mii< to kl«. AS rsMlttoMss «f NUM*y snS k«sln«M r«nfwrnl«c Is4«m an4 »«k*r ikan alst Wsrfll «ImwM ks bsér,*m4 to wrrator|'a mtthm. Mattors ml alck k*n»rH AmM km métr—mé la tk* aaaistsM saaratory. rtaanstal walUr* unA*r ik» kirMIdlM si tk* IrNwrw'i tllto ikwM ks tokaa H» wltk fclm. Vld ijwoslawlje MARSEJSKI ATfNTAT IN VO-DJA AVSTRIJSKE DOMO-i VINSKE FRONTE Socialistični "Pravo Lldu", ki izhaja v Pragi, je objavil odprto pismo n» kancelarja dr. 8chus-chnigga, v katerem ga vprašuje, ako se zaveda, kaj pomeni dej-stvo, da se . nahaja avstrijsks vlada v najožjih »tlkih s Člove-kom, ki je težko kompromitiran v marsejzkem atentatu. Mišljen je polkovnik Walter Adam. gene r»lni tajnik av»trij»ke domovin »ke fronte. *'Pr»vo Lldu" objav Ija dopis, ki ga je poslal Perče vič polkovniku Adamu, v kate rem »e mu zahvaljuje za njegovo pomoč in za usluge, ki Jih je slednji napravil teroristom. Važna odkritja, ki jih js pri občilo "Pravo Udu", je ponati in 11 domala ve» svatmrni tisk, k •«daj obširno komentira in raz pravlja o teh važnih podatkih v zveni i msrsejeklm atentatom Z RTE V ROPARSKEGA NAPA DA V VIBJU OSTANE fclVA? V nedeljo 4. t. m, »e je dogodil v Vir ju pod ftmarno goro ro- SkrívMsti üvljssja Stvalski hormoni v rastlini, rastlinski v živalih knjigami je isto tako. Iz J«g£ slavije in ostalega Inozemstva ji ^^ k, , iV0jo »estro zabranjen uvoz vsem f*^ ™!pr<.blv»l» skup.J v m»H hišici in knjigam. Ne v javnih * nm pr»(Hla. mlada d»klv, aa mi j« p rito-tavala, da jo glava boli In radi m»- »uljev. Jas sem JI Svetovala, naj po* skusi TRINERJEVO 6REIK0 VINO In p« preteku par tednov Ja prlMa k meni •• aahvalltl,- Mra. J. M." Tri. nerjev« gronk« vino u*Utl «iaUm, ad-neae stran neilktuati, «ntpravl aaprt-nltfo, pline In glgvobel, konaekventao tudi kola pridobi novo šlvljenje In maauljl m iagube. Trinarjevo grenko vino vliva avojo slavu le nad 4A lat. V vaeh lekarnah. Joa. Trlner Corp., IHMS H. Ashland A v«., rhleago, III. —(Adv.) Nova moč xa oslabele organ« NUUA TON* mtmtuh mUUrnU «f|IW i» Uvrttos UI..4ÍM. umika. i»u.lj*. aesU* to »•«•o ar-ka»! r-mmtm »»Seals 4*k»a«Js trm* to à*U«ss £rs«s MMfaelN. p rusto II Itllva na srss Im« HOOAT«»HS • Uan, »«)« 4all*lk k«l.«sl t» to «avMt* na tonlka. s>sâ^sl~ VMNwlto NUOA-TOS» •a S« 11 •« l'raaH«s>to a> m aH* mmi miti to letanju. s« mmm 4nl •Srsvliaeje. m an rt »Ur mmMwIJs* sM »a tenar aasa). Ma pruémi v Ukarnck fruit Mulata« «ssiaio. UUASOb I te* toi urtv«J«Wr It« to »a* 'Ate.i nooenvga y n(.(jfho «ta n^n^n kega ll»ta ali -emenj prod.jat, _____________ , naš narod nahaja v popolni ^ ^ ^ , d(rfru>„t lasnUn up.irsbljsmo mi in ne ve ničessr ksj t ¿¿leko Id 2000 Din namšar » velikim aapehom pri okoli njeg» in po ostalem »jtu. tlli M A jf ^ Pravljenju Mladke«. bdeznl ^ Nahaj» se v »redi nI pa je' p. precsj dr^r M ur* najdemo ranejšega svet«, a J t kljub Umu, zjutraj * po i m . ; »„žnest. da ga burno prU Itaod nj^s. O društvenem^sUla,^ ^ ^^ k rsatbs. » štn^bl ^ I sloji prlvo- C»JO številki "Istr»" m Stnlkom selo pri «res je ufkiel d bišnih preiskavah, ne prirejanje plese* po4 strsglm v med dru nam nudi še vršičkih mla- NAZNANILO M ZAHVALA Z ialunlntm srrem aateiaajom aorodnikom, «nanrrm Ia prijatelja«» lutao vrel. da |e preminul moj ljubljeni M*proR FRANK BOŠTJANČIČ Umrl je 17. oktobra IM| v alaroatl 4S lH In »«greh ae je vréél hlAa IkbnHl dne 2S. ukt I. I. po kalidlSfcew mbtméu I« av. mate» tméuk-alca la |nMe«i aa ^mkmpmWUm «M. Msry, Mbarpaburs, Ps. Itaalkl je Ml roje« v vate MUlrah pri Podnaria «a Uimtmhmm. Jagoelavlls. V Amerik« ja prišel leU I»21 v Canenebor«. Pa Ml ja Ms« drnttva "Kdruáeat Hletsai" él. US v Plllaburcb. Pa. SNPJ la drsfctB Mo«»ra v i a«o«»btfeg. Pa., kalera 4r«Mva eo mu ésro vala kraeoa veaea v rada|l dr ote vete p«»»drav. Prav lep« ae cahvallm prmémménikm droálva H lis aa lepé g«v«r pri «Sprtem irte». I« vete«« /lente»«, k jar e« ga teSebaW «b -ti* vaŠL*m odru. prVulI pri «jema I« epre«illl ga «a |Krk«palM#«. Nadalje aa r «hvalim brat« Jsmšph Itetejaatei ia «j«gsrvi m»pr«gl. eaalrl Marx Mtaraiša I« «jeaesn« «Opr«g«. «eatri Pranr«« Mledal«r. d.ull ium, dr«ll«l Mlk«r. dr M«p«ik. ir. OkleteN». ir. Al*«l«( ét. h i, mra f«e«lk, kalera |a tuSI darovala aa mala ta m». Alma«. v«i I« ranoateNirg«. Pe Pea* Upm «e aabealim ava|i«i «e roSalluH« mr. Mi «re. R«a«a. km mm mi ariblleS «a pnaW I« ma lote |*|| tei «ri lahatel M»aU Wp« mre. Turnar dr«!i«í I« mr. I« mre. '¿«reí gr«li«i. Nadalje ae ««hvali« draliai Slr««a la Mrsrd, Obi«, dru«m>> mr. I« mra. Uktea, mra. Bregar I« mr. i« mr«. i irk. val i> (¿rcaanburff« Upa b»ala t«41 SNPJ «a hitra l»pla/»iev puMortaine lebreoa hvala *ae«i, kl ea darovaU prekreune ve«ea. kah«r ««di *eate. hi «a dali aa rmumUš» av«|e art«s«teMle Mi v«alli Mrrfteias pri po-grten. V 4tete«~4 el Mojete, d« ee na|tep*« a^vaiMa vaam ekasol. ki a» /«II «b «jes*»»«» »rte«Ab*m «dr« i« *~m. ki a« ga apragil» k Mirnemu pteilk« «a p-kfUH*. še e«kr«l ««|leg*a hvala sk«i*a| ra vee, bar ale «al »«brega etarlli aa ea aH drugi «a/i«, dragi e«pr«g. pa IaUm. psrftoa) v mira I« lebke «a| li b^ " a«ml)s )m\uf* * «.iali i««te»«a nméáimMé, mmprmgrn, Marr kmm. r« M«*ije«te*. bral i Ha«r W«e«ééa i« h.ar« Htedafte. » t ui .mlirrrg- V elaram kraj« mpmkim »nega brata PlltslMrgh, M. m»H»fcri l»M. : - v mlaki krvi, ropsr P R O 8 y JE T A Vprašali so Pierrona, ki je delal že nekaj dni, a on ni hotel izdati svojega strahu, ki bi Ka mogel kdo smatrati za napad na ravnateljstvo, in je odgovoril: ^ — O, nič ni nevarnega! Saj je zmerom tako. Najbrž* še niso utegnili zamašiti curkov. Hudournik jim je bučal nad glavami, prispeli so na dno, v zadnje nakladallšče, ob pravem nalivu. Niti enemu pazniku ni prišlo na pamet, da bi splezal po lestvah gor In se prepričal, kaj je. Sesalka bo zadostovala, ponoči pa bodo tesarji pregledali vezi. V rovih je bilo precej težavno obnoviti delo. Inženir je odredil, da morajo vsi, preden puste kopače v odkope, prvih pet dni utrjevati rove, ker je to kratko in malo neodložljivo. Povsod so pretili udori, proge so tako trpele, da je bilo treba popraviti podporje več sto metrov daleč. Tako so zdolaj sestavili skupine po deset in deset delavcev, vsako skupino je vodil paznik, in so jim odkazovali delo na najbolj poškodovanih mestih. Ko je bilo konec spuščanja, so ugotovili, da je šlo tri sto dva in dvajset delavcev v jamo, približno polovica ljudi, ki je delala, kadar je bilo črpanje premoga v polnem obratu. ""¿haval je priiel prav zadnji v skupino, ki sta bila v njej Štefan in Katarina; a to ni bilo le naključje, rfmpak se Je sprva skrival za tovariši, potem pa se je vsilil pazniku, ki je izbiral. Ta skupina je krenila na konec severnega rova, skoraj tri kilometre daleč, da odstrani udor, ki je zamašil rov do žile "osem-najstcolarice". Štefan, Chaval in pet drugih je odkopavalo, Katarina pa je še z dvema vlač-nikoma odvažala zemljo do strmice. Govorili so malo, paznik se ni odstranil. Vendar pa bi se bila oba vlačničina ljubimca spoprijela. Prejšnji ljubimec je venomer godrnjal, da je ne mara več, te zgage, spotikal se je obnjo in jo potuhnjeno suval, novi pa je grozil le-onemu, da bo zaoral ž njim, če ji ne bo dal miru. Požirala sta se z očmi, morali so ju ločiti. Okrog osmih je prišel Dansaert pogledat, kako delo napreduje. Zdelo se je, da je močno nataknjen, ker se je znesel na paznika: saj nikamor ne pridejo, stojke je treba izmenjati vse po vrsti, ali je to kako delo? Odšel je, rekoč, da se bo vrnil z inženirjem. Od jutra je že pričakoval Negrela in ni mogel razumeti, zakaj se je tako zakasnil. Spet je minila ura. Paznik je prekinil kopanje, da bi vse ljudi porabil za podpiranje stropa. Celo Katarina in vlačnika niso več vozili, pač pa so pripravljali in prinašali les. Na koncu tega rova je bila skupina kakor prednja strallt, izgubljena na dnu rudnika, brez sleherne zveze z drugimi odkopi. Trikrat ali štirikrat se je čulo neko čudno bobnenje in oddaljeno tekanje, da so se delavci ozirali: kaj neki je to? Človek bi dejal, da se rovi praznijo, da se tovariši že beže vračajo, da bi prišli iz jame. A ropot se je izgubljal v globoki tišini, oglušeli od močnega nabijanja s kladivom so dalje zabijali stojke. Naposled so jeli s|H't odkopavati zemljo in jo odvažati. 2e po prvi vožnji ae je Katarina vrnila vsa preplašena in povedala, da ni nikogar več na strmici. — Klicala som, nihče se ni oglasil. Vsi so jo popihali. Vseh deset ljudi je tako osupnilo, da so pometali orodje proč, da bi bežali. Misel, da so jih pustili Mame na dnu rudnika, tako daleč od nakladaliAča, jih je dodobra zmedla. Obdržali so le svetilke in tekli po vrsti: moški, otroka in vlačnica; celo paznik je izgubil glavo, klical je, bolj In bolj gu Je plašila tišina, ta puščoba rovov, ki so se gubili v neskončnost. Kaj se je zgodilo, da niso srečsli Žive duše? Kakšna nezgoda je mogla tako naglo odvesti tovariše? Zmerom bolj se jih je polaščala groza zaradi negotove nevarnosti, čutili so, da jim preti nesreča, ne da\bi jo poznali. Ko so se naposled bližali nakladališču, jim je hudournik zaprl pot. Takoj jim je segla voda do kolen, nič več niso mogli teči, trudoma so bredli tok in mislili, da bo zamujena minuta njihova smrt. — Tristo hudičev! Opač se je podrl, je zakričal Štefan. Saj sem rekel, da bomo ostali notri. Odkar so se spustili v jamo, je Pierron močno vznemirjen gledal, kako narašča po voden j, prihajajoča iz šahta. Odpremljal je hunte še z dvema drugima ter dvigal glavo, da je bil od velikih kapelj ves moker po obrazu in da mu je brnelo po ušesih od bučanja, ki je prihajalo od zgoraj. A ves je trepetal, ko je opazil pod seboj, da se jama, greznica, globoka deset metrov, polni: že je silila voda izpod tal in se razlivala po jeklenih talnih ploščah; dokaz, da sesalka ne zadostuje več za črpanje vode, ki je uhajala skozi špranje iz rež. Slišal je, kako težko- se oddahuje in kako trudoma sreblje. Nato je obvestil Dansaerta, ki je klel od jeze in odgovarjal, da je treba počakati inženirja. Dvakrat Je bil že pri njem, a obakrat ni spravil iz njega drugega, nego da je jezno skomignil z rameni. Nu, voda pač narašča, ali more on kaj za to? Mouque je prihajal z Veteranom, ki ga je vodil na delo; moral ga je držati z obema rokama, tako se je zdajci zaspani stari konj vzpenjal, iztezal vrat proti šahtu in hrzal na ves glas. — Kaj pa je, filozof? Kaj te vznemirja? .. . Oh, ker dežuje. Kar pojdi, to te nič ne briga! A žival je trepetala po vsem životu, s silo jo je odvlekel, da je šla vozit. Skoraj isti trenotek, ko sta Mouque in Veteran izginila na koncu hodnika, je v zraku nekaj zaprasketalo in zatem bobneče padalo. Bil je kos opaža, ki se je odtrgal, ki je padal sto osemdeset metrov, odbijajoč se od sten. Pierron in nakladači so se še o pravem času umaknili, hrastov ploh je stri le prazen hunt. Prav tedaj pa se je ulila voda, ki je udrla skozi odprtino. Dansaert se je hotel dvigniti, da bi pogledal; toda še ko je govoril, se je odtrgal drugi kos. Zdaj pa, ko je videl, da grozi katastrofa, ni več okleval, marveč je ukazal, jiaj potegnejo delavce iz jame, in razposlal paznike, naj obvestijo ljudi po odkopih. Nastala je strahovita gneča. Iz vseh rovov so vrele procesije delavcev in naskakovale koše. Trli so se, ruvali, da bi jih čimprej izvlekli. Nekateri, ki jim je prišlo na misel, da bi splezali po lestvah skozi jašek, so se vračali kriče, da je prehod že zatrpan. Vse je spreletavala groza, kadar se je koš dvignil: ti so odšli,, a kdo ve, aH bodo še prišli mimo zaprek, ki zapirajo šaht. Zgoraj se je moralo podirati dalje, slišala se je vrsta zamolklih treskov, grede so prasketale in se lomile med neprestanim in naraščajočim bobnenjem naliva. En koš je bil že neuporaben, pokvaril se je, nič več ni drčal ob sprevodnih stebrih, ki so bili najbrže polomljeni. Drugi pa se je tako tri, da se bo vrv prav gotovo odtrgala. Toda spodaj je bilo še kakih sto ljudi, ki so hoteli ven, vsi so hrop-11, se krčevito oprijemali, krvaveli in se potapljali. Dva so ubile padajoče grede. Tretji se je oprijel koša, pa je strmoglavil petdeset metrov in izginil v greznici. (Dalj« prihodnjič.) PETEK, 30. No Novela "Druft. tednika BLANKINA POROKA Madfarttki napisal Mih. Krdodv Ljubi Ernest! Naj vas te vrstice ne zahole preveč. Saj nte pameten človek in boste sami htprevideli, da morava napraviti konec. Najino nedolžno prijateljstvo vam bo lahko pozabili; zakaj za va* ne občutim — odkrito in |>oAteno vam moram priznati — nikake t ju-ln»zni. Vam kot dobremu psihologu in poznavalcu ženske duš;* se Imi zdelo tole poslovilno pismo prav gotovo čisto pri rod no. Zdravatvujte, Brnent! Ne pričakujte me v četrtek nič več pred opero, ker me ne bo. Sicer se i»a še ta teden odpeljem domov. C* bi mi vseeno hoteli odgovoriti, mi pišite na moj naslov na dele-li. Ljuba Blanka! Ren le|to ste me odslovili t A četudi mi pravite, da m«- ne ljubite. vam moram «»dgovortti. da \a» jaz ljubim bolj kakor vae drugo na «vetu. Ljubim vax i večnim, nikdar ne utešenim ko-prrw»njem. Ko se \rnete. vam lx>m »led 11 kakor arnca Na vaše ironično namiga\anjr na moje t»ftihofen*k vam pa odgovorim: Četudi mi zdaj pišete, da me ne ljubite, sem že danes prepričan, da me boste še enkrat poklicali nazaj s sladkim, omamnim smehljajem! I)a Hlanka! Poljubim vam roko—Ernest. Srdito je Blanka raztrgala pismo. Taka nesramnost! Stopila je k odprtemu oknu. "Vreden bi bil, da ga prav tako nesramno zavrnem!" Skomignila je z rameni. "Sicer pa." Nasmeh n Ha se je. "Ca bi Ernest vedel, če bi le slutil, zakaj sem z njim napravila konec!" Z vrta je vel hladen vetriČ. Hlanka je globoko vsrkala dehteči vonj cvetlic. Zaprla je oči in se zasanjala v tisti blaženi po-poldan. ko Je prvič srečala onega drugtga. ki je zaradi njega za zmerom dala slovo rdečelase-mu in kratkovidnemu lekamar-tkemu pomočniku. Kako je i«* do tega prišlo? Sedela je v »laščl-čarnl. kjer je navadno čakala Erneata. Prišla je bila dt minut prej kakor po navadi. I Mg čas ji je bilo. Zdajci Je pa vstal izza sosednje mite mlad mož in stopil naravnoat k njej: "Pozdravljeni Gretka — kaj pa počne Anka?" Blanka je zardela do ušcm. Ze dosti je slišala o predrznem približevanju mladih vsiljivcev, toda prijetni glas mladega goa)>o-da Ji je šel tako do srca, da se je pn i mah kar poiabila ogoičiti nad tujčevim ogovorom. V zadregi se je obrnila stran. "Kaj me res nič več ne poznate, Gretka?" Pri tem jo je tako ljubeznivo pogledal, da se rea ni mogla razsrditi nanj. Plaho je odvrnila: "Zamenjali ste me z neko drugo .. . Meni ni Gretka ime . . ." "Oprostite ... ne, saj ni mogoče . .." "Ne zamerite ... ne poznam vas." Tujec se je vljudno priklonil: "Ernest Kassai". "Ernest?" Spomnila se je drugega Erne-sta z roževinastimi naočniki, ki ga je pravkar čakala. V duhu ju je primerjala in prišla do spoznanja, da je prav za prav tale Erneat pred njo pravi, ne pa oni drugi. Usoda se je bila pač zmotila. ko ji je prinesla na pot rdečelasega lekarnarskega pomočnika. in naključje je očivld-no hotelo to napako popraviti. Zatorej ni smela zavrniti blagohotnega migljaja usode. Pogledala je na uro. Imela jo še pet minut Čaaa. "Ali koga pričakujete?" "O, ne! Ravno sem hotela iti." "Ce dovolite ..." Trenutek nato sts bila na cesti. Stopila sta v avtobus. Ko je Hlanka pogledala »kosi okno na cesto, je zagledala na drugi ntfa-ni Ernesta. kako je počasi stopal oroti slaščičarni. Ubogi fant, si je rekla na tihem, a koj nato se je premislila: "Kdor prihaja tako samozavestno, na sekundo natanko na sestanek, je vreden, da jo izkupi!" o Draga Blanka! Lepo se vam zahvalim za vaše ljubeznive vrstice. Ne zamerite, da vam v taki naglici odgovarjam, toda hiteti moram še na koncertno skušnjo. To je moj poslednji koncert v tej sezoni, potem bom popolnoma prost. Komaj čakam, da vas spet vidim. Cez dva tedna se pripeljem k vam in vas poprosim za roko. Najino prvo srečanje v slaščičarni in popoldanski »prehod po parku sta mi ostala v neizbrisnem spominu. Prosim, pozdravite svoja starša, čeprav ju ne poznam. Vaš zvesti Ernest. * V mestecu se je naglo raznesla novica, da bo slavni goslar Ernest Kassai vzel lekarnar j evo hčer. Blanka se je kar topila od sreče. Le njenima staršema stvar ni bila pogodu. "Ce bi vsaj imel kakšen drugi poklic. Kaj naj človek počne z goslimi?" Tedaj je poštar nekega dne spet prinesel pismo. S tresočimi se rokami je Blanka pretrgala ovitek. Preletela je kratke vrstice in prebledela. Ves svet se je zvrtel okoli nje* V pismu je brala: Ljuba Blanka! Pišem v vsej naglici, čez pol ure odide moj vlak. Ko boste dobili te vrstice, bom že v Parizu. Povabljen sem na turnejo v tujini in imam v žepu pogodbo za tri leta. London, Amsterdam, Napoli, New York. Iz vsega mesta vam bom poslal razglednico. Zdravatvujte! Ernest. Blanka se je naposled osvestila. Strgala je pismo na drobne kosce. Potlej je sedla za pisalno mizo. Ihtenje ji je »tiskalo grlo. Vrata so se odprla. Vstopila je mama. "Pismo si dobila?" "Da." 4Tn?" Blanka jo je pogledala. Prisilila se je v nasmeh: "V nedeljo pride." "Bog ve, ali pride zato, da poprosi za tvojo roko?" 'Seveda!" Mama se je spustila na stol in začela: "Popolnoma odkrito ti moram povedati, da papa in jaz nisva prav nič navdušena nad tvojim bodočim zaročencem." "Zakaj ne?" "Ce bi vsaj imel kakšen drug poklic, spodoben, resen .poklic." Blank i so se zatrle oči: "Mama, neko skrivnost ti moram izdati." "Skrivnost?" "Da. Ernest sicer res čudovito Igra na gosli, vendar ni pravi umetnik. Tudi prav za prav ne živi od goslanja." "Od česa pa?" "Lekarnarski pomočnik je," Mati je planila kvišku. "Kaj? Ernest je lekarnar? Saj to je imenitno! Tako mu bo papa vsaj lahko prepustil lekarno." Pogledala je svoji hčeri v oči. Mama je skoraj zavriskala od veselja. Pri priči je stekla dol v lekarno, da sporoči svojemu možu veselo novico. Blanka je pa vzela pisemski papir v roke in napisala pismo: Ljubi Ernest! Imeli ste prav. Res imenitno poznate žensko dušo. Zdaj šele, ko sem daleč od vas, prav čutim, kaj ste mi bili. Čakala vas bom v nedeljo popoldne na postaji. Prinesite tudi goal i s seboj, da bo veselejše. Do svidenja! Pripis. Samo vaše rodbinsko ime mi ni prav pogodu. Krupit-schek! Ljubi Ernest, ali ne bi mogli svoje ime izpremeniti? Na primer v Kassai. Erneat Kassai bi se mnogo lepše slišalo, da, to ime mi zelo ugaja . . . Solze je imela v očeh, ko je mrtvo ponovila predse: "Zelo mi ugaja . , . telo . . ." SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA I «dala ir.|« publlkacl). 1. p^b a« Hal Proeveta ta kartell. ter po trsta» agitacije avejih dr.iter la Na not r. In sa propagande «Tajik I-do|. Nikakor pa as sa propagand« drugih podpornik organtaact). Vas ka arraatsaelja Ima eMčaJno ara«* flaaila. Tora) ngttetorični dopisi Hi ontnanHa drngtb padpernRi organise al| la njik dr«*t«v na) a« M potil).)« NOVI POLJSKI PARNIKI IMENOM "PIL8UD6KI" IN "BATORY" Gdynia—Ameriška Linija, katera vzdržuje prevoz in redno vožnjo iz New Yorka, Halifaxa v Copenhagen in Gdynio je imenovala svoja dva nova parnika Pilsudski" in "Batory". Ta dva nova parnika sta moderno opravljena z vsemi luksu-rijoznimi in varnimi napravami in sta še v gradnji v Montfalco-nu v Tržiču v ladjedelnici, v kateri je bil izdelan tudi veliki luk-surijozni Italijanske linije par-nik "Conte di Savoia". Prvi par-nik prične svojo plovbeno službo pričetkom prihodnjega poletja in bode vozil med New Yorkom in Gdynio v 8 do 9 času v zvezi s Podkarpatsko Rusijo. — (Adv.) ŽENITVENA PONUDBA Želim se seznaniti s Slovenko ali Hrvatico v svrho ženitve. Sem Slovenec, vdovec brez o-trok, imam stalno delo, svoj dom, avtomobil in tudi precej prihranjenega denarja. Star sem 46 let. Upošteval bom samo resne ponudbe in v starosti od 38 do 50 let stare ženske. Katera respo misli, naj priloži svojo sliko in piše naj na naslov: Resnični Ženin, 2657 S. Lawndale ave., Chicago, 111. (Adv.) HElNfc FRANCK SONS,Ut . AGITIRAJTE ZA PROS VETO! 1 N "PIJTE za boljše Pijte koza mleka vsak v greste v post boste bolje, pasterizirano maga živcem, počijejo, in j prebavo. Pijte naj m zarec mleka obedu in liko bolje se tili. Naročite mlekarju, naj stavi kvart n vsakogar v dr je udoben in način kupovanj MILK FOUNDA A non-profit o endowed to give fic facts on ger 205 W. Wacker Dri videli eki Ali ste že naročUi Mladinski list svojei lju ali sorodniku v To Je edini dar trajn< ki ga za mal denar _ te svojcem v domov» eno NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po altlepulO. redne konvencija sa lahko narodi na liat Pr staja eden. dva. tri, štiri nli pot članov is ene družine k eni m Proeveta stane sn vse enako, aa člane -ali nečlane $6.00 z« ei nlno. Ker pn ¿lani ie plnčnjo pri aaeamentu $1.20 za tednik n «teje k naročnini. Torej aednj ni vzroka, reči, ds Je list pred S. N. P. J. List Proareta Je vaia lastnina in gotovo je v vsaki d ki bi rad čital list vaak dan. Cena Ilatu Prosvets je: Za Zdrni. države la Kanado $0.00 1 tednik in................ 4.80 2 tednika la............... 3.60 2 tednika In............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 5 tednikov in............. nič Zn Evropo Je.. Za Cicero in Chicago 1 tednik in......... 2 tednika in.........j 3 tednike in...... 4 tednike in...... 5 tednikov in..... ........$9.00 Izpolnite spodnji knpon, priložite potrebno vsoto denarja Order v pismu In si naročite Prosveto, list, ki Je vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti I alt če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list ti moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu liste, in obenem doplač vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravnišl datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicajro, II Priloženo pošiljam naročnino sn list Prosveto vsoto $...... O I"»«.........................................čl. druitrs It. Naslov ................................................... Ustavite tednik in ga pripiiitc k moji naročnini od sledečih ¿1 družine: *) ............................................G. druitvs it.. 3) ............................................Čl. društva it.. O ............................................Čl. društva M... 5) .ČL druitrs it.J M«*® ................................Država ..... Nov naročali*.........................gUr Mročnik. -1 TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča ^ Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, i knjige, koledsrje, letake itd. v slovenskem, hrvi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ClA! S.N.PJ., DA TISKOVINE NAHODA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodim tiskarne Cene smerne, unijsko de!« trt U Ptfite po Informacija na saslev: S.N.P.J. PRINTE« 2657-59 SO. LAWNDALE AVEM K Telefon Rockwell 4*>< CHICAGO, ILL Tsm to dobo is šsUe todi tss u**»