Božič katoliškega župnika v MacedonijL Bitolj, 26. dec. 1927. Sledete pismo Je pisal bitoljski župnik g. Andrej Tumpej, duhovnik misijonske družbe, ki opravlja dušnopastirsko službo med kaloličani po obširnih pokrajinah med reko Vardar in Albanijo, svojemu prijatelju. Ta je pa prepustil pismo našemu urednišivu za >Gospodarjeve« braj^e. Sedaj, ko to pišem, bi moiraJ oddrdratl proti Debru, daleč »everno od Ohridskega jezera ob albanski meji. Ce Bog da, pa jutri! Sedaj je namreč božič. Pri Vas gori imate cerkveno zapoved, da mora katoličan vsaj enkrat na lelo k sv. spovedi in sv. obhajilu. Pri nas so kaloliki veseli, če tnorejo biti enkrat ali dvakrat na leto pri sv. maši. Gori nimate pojma o naših razmerah. Ce se peljem na krajši konec svoje župnije, do železnice v Gradskem, imam prav tako daleč, kakor iz Ljubljane v Trst; na drugo stran župnije, do Debra, pa je tako daleč, kakor iz Ljubljane v Zagreb. Od tam pa je še vedno 82 km do moje zadnje postaje Mavrovi Hani in Trnica. In na obeh teh progah nimam niti ene kapelice. V oeli župniji nimam zvončka, kakor ga ima pri Vas zadnja podružnica in magari vzamemo najmanjšega. In vendar skoro ni večje naselbine brez naših ljudi! Orožniških postaj je v naši župniji okoli 120 in skoro polovica je katoličanov. Potem flnančne postaje. Naša pokrajina namreč rodi tobak in leži ob meji. Večina je katoličanov. — Skoro najbolj od rok mi leži Kruševo. Hotel sem jih obiskali pred božičem. Na četrto adventno nedeljo sem takoj po sv. maši naročil čaj, a potem pa na avto. Zunaj hud mraz in snežni metež. V meslo Prilep smo rabili tri urice. Običajno zadosluje ena ura. Tu sem moral si iskati drugi avlo za Kruševo. Toda niti pošta ni vozila zaradi zametov. Kruševo leži 1475 m nad morjem. V gorah, zelo strmo. Sele na drugi dan je dospel poštni avto. Seveda radi vremena 100% dražji. Kosil sem še v Prilepu: juho in telečji gulaš. Telečje seveda le v tem pomenu, ker je bila zadevna krava nekdaj res ludi tele. Morda pred 20 leti. Juha mrzla, zabeljena z lojem. Avto je 18 km ie dobro vozil, toda pred hribom je začel štrajkati. Pa peš kakšen kilometer! Toda večeri se žc. Tam od Šarplanine vleče mrzel krivec. Na tej cesti so pred nekaj dnevi ustrclili voU ka, iest jih je pa zbežalo. Pozno v noi dospemo v mesto. Padel sem samo enkrat, toda pasti samo je veliko bolje, kakor dr. Knars, ki je v začetku meseca decembra v Janjevu padel in si zlomil roko. — Vse že spi! Gospa in gospod Bezjak (Slovenca iz Slov. goric). sta stavila 1000 Din, da m- ne bo r takem vremenu. Takoj je bil pripravljen turški kofe in ruski čaj. — Drugo jutro smo praznovali božič. Prav po betlehemsko. Pa smo bili zelo veseli. Kruševo je štelo pred vojno 15 tisoč prebivalcev: Macedonci, Grki, Bolgari in Cincari (ostanki nekdanjih rimskih posadk). Znana je kruševska rstaja leta 1909. Se danes je tretjina mesla y razvalinah od takrat. Sedaj po vojni ima mesto samo okoli 5000 prebivlacer. V sredo pa nazaj! V Prilepu smo zopet iskali avto. Končno smo se pogodili z nekim Soferjem, ki nas je pa predal pijanemu norcu. Predno je zavrtel, je spil še pol litra konjaka. Kmalu je počila guma. Toda šofer se ne zmeni za to. Vozi kar po golem. Motor divja. Treba bi ga bilo zaliti s hladno vodo. Nič, naprej! Motor bruha kakor lokomoJiva. Hvala Bogu, Bitolj »e prikaže! — V PrLlepu sem se dogovoril s tamkajšnjimi katoliiani, da jih za božič obiščem. Toda nenadoma ]e potegnil jug, potoki so narasli, ozkotirna železnica v dolžini 1 km razdrta. Sofer je pripravljen, če prevzamem odgovornost. Sveta Terezika, pomagaj! Avto je zmagal! Ob 11. uri sem dospel v mesto. Katoličani so me že čakali poldrugo uro, potem pa obupali. Preleteti je treba celo mesto, da jih zberem. Ob pol enih služba božja. Jaz sem že 24 ur tešč. Pa smo veseli! Opolnočd se vležem v svojo posteljo v Bitolju. Danes sem dotna, keT nisem dobil avta za Debar. Pravkar sem bil na pošti. Promet na cesti med Bitoljem in Ohridioni je ustavljen. Od Struge do Debra odneslo tri mostove. T&lefoniral bi, pa ta stvar seveda ne funkcijonira. Zato imam danes čas, da pdšem. Sicer sem se obotavljal, češ, marda boste rekli, da mi gre za izrednosti. Tako je. Pa saj imate tudi gori pri Vas težave. — Sedaj bom 14 dni v zahodnem delu župnije, potem pa 14 drai na vzhodnem delu, in potem grem za nekaj dni k sobratom y Prizren, kjer opravim letne duhovne vaje. Nato bo pa že Vdika noč, ko bo treba zopet okoli . . .