Številka 125 TRST, v sredo 6. maja 1*108 __IZHAJA VSAKI DAN. •t> nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. ijutrt] F#s*mlčne Številke ?e prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) v mnogih tobakzrosh v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, j.-sciu £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. J AjdovSCini, Postojni, Dornhergu, Solkanu itd. •tfJabi se računajo na milimetre v SiroVoati ene one CENE * Trgovinske ia obrtne oglase po 8 stot. nnli-»eier. osmrtnice, zahvale, poelaBice, oglase denarnih zavodov ti 20 st mm. Zaoelsse v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-dalina vrsta K 2. Muli oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 'Ji »tot. — Oglase sprejema „lnaeratni oddelek oprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinomti je moč I Tečaj XXXIU NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mereče 6 K —, ■« naročbs brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Isrožiiia ia ledeljrto izdaviš .EdiiGJtr itaie :eeloietio 15*20, milita; 2 to VBi dopisi naj se pošiljajo na nredniStvo lista. Nefranko^au* pisma se ne sprejemujo in rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase ia reklamncije ie pošiljati na upravo li-iV* UREDNIŠTVO: uJ. Oior^io Galattl 18 (Narodni đon:S-Izdajatelj :n odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasti. 1 • konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci s lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 19. - Poštno-hrauilnlčni račun St SU-652. - ===== Telefon it«T7. 1157 — ---- 8RZ0JAVNE VESTI. Držav , i zbor. DUNAJ 5. Današnjo sejo je izpolnilo čitanje došl h vlog. Začetkom seje če je j predsednik spominjal umrlega ministra ; Peschke in poslanca Herolda. Proračunski odsek. DUNAJ •">. Proračunski odsek je v»pre-i iel poglavje „ljudska šolau ter je s 15 proti 14 glasovi odklonil resolucijo po3l. Conci-ja, j ki se izreka proti pomnožitvi razredov na r.emških ljudskih šolah v Trentu. Tekom debate je posl. Conci izrazil! željo, naj ee ljudskim š lam „Lege nazionale" v Spljetu in Šibeniku podeli pravica javnosti, ter je zahteval, naj se slovenski oddelek učiteljišča v Kopru premesti v kak slovenski! kraj. Nadalje je urgiral ustanovitev italijanskega učiteljišča v Gradiški ter je odločno pobijal postavko proračuna, a katero se ima pomnožiti nemško šohtvo na Trentinskem. Ta postavka da ima germanizatorično tendenco. Sožalnice povodom smrti dr. Herolda. DUNAJ 5. Povodom smrti dr. Herolda so poslali posl. dr. Kramaru sožalnice namestnik grel Coudenbove, predsednik poslanske zbcrnice dr. \Veisskirchner, pravosodni minister dr. Klein in predsednik poljskega kluba dr. Griabinski. Poslednji je sporočil, da se predsednik poljskega kluba poda v Prago na pogreb. Nadalje je izrazila s./žalje deputacija čeških socijalnih demokra'ov in poslanec Perner-storfer za sociialno-demokratiško zvezo. Predsednika dr. Wtisskirchner;a bo na pogrebu zastopal podpredsednik dr. Začtk. Češki klub je imel predpoludne sejo, na kateri se je dr. Kramar v tophh besedah opominjal umrlega dr. Herolda. V parlamentarno komisijo „Narodnega kluba4' pride mesto dr. Herolda dr. Maštalka. Novi deželni glavar za Gorenje Avstrijsko. DUNAJ 5. C. kr. kor. biro je zvedel, da bo deželnim glavarjem za Gorenje Av.trij-bko imenovan deželui poslanec, konzistori-jalni svetnik Ivan Nep. Hauser. Bivši pomorski arzenal v Trstu na prodaj. DUNAJ 5. Finančni minister je pred ložil zbornici zakonski načrt glede prodaje bivšega pomorskega arzenala v Trstu. Konferencija načelnikov klubov. DUNAJ o. Na današnji konferenci načelnikov klubov sta ministerski predsednik baron Beck in predsednik dr. AVeisskirckner naglašala potrebo, da se čim prej reši proračun. Predsednik je predlagal naj se za -azpravo proračuna porabi 30 sej, z deset-urnim trajanjem. Posvetovanja se bodo čim prej nadaljevala. Žrebanje. DUNAJ 5. (Srečke Bodenkredita 2. ' misije). Glavni dobitek 60.000 K je zadela ser. 4777 št. 24, drugi dobitek 4000 K pa ser. 3282 št. 14. Demonstracije na visoki šoli za ii-vinozdravništvo. DUNAJ 5. Pred zgrado visoke šole za živinozdravništvo so dane3 ponovile demonstracije še v veči meri. Vstop v zavcd j>ta branila policija in vojaška straža. Okolu 10. ure je bilo pred poslopjem zbrano okolu r,00 dijakov, ki so zahtevali od rektorja, naj jim prepusti dvorano za posvetovanje. Ker se jim ni ugodilo, so pričeli demonstrirali. Nastal je grozen vrišč. Okolo 10 in pol ure je prišlo 25 radarjev, ki so imeli zamenjati svoje kc.'ege. Dijaki so jim zastavili pot. Se ; le ko so redarji zažug^.Ji z orožjem, so jih dijaki pu&ti5i naprej Pri tem sta bila radi izgredov dva dijaka aretirana a pozneje ?opet j izpuščeni na svobodo. Rektor;u vneke šole in nekaterim po- ■ slancem te je le z veliko težavo posrečilo, ■ da so dijake neko iko pomirili. Rektor se je , podal v naučno ministerstvo, da predloži i želje aijaštva. Ob 11 in pol uri so se dijaki podali pred parlament in k vseučilišču, nakar so se razšli. Cesar Viijem na potu v Pulo. ZADAR 5. Danes ob 2. uri popoludne je prispela v Cavtat torpedovka „Sleipner"', da vsprejme oziroma odda brzojavke cesarja . Viljema. Cesar Viljem v Puli PULA 5. Jutri zjutraj doape casar Viljem na jahti rHohenzollernw v Pulo. Cesarsko jahto bosta spremljali vojni ladiji „Hamburg" in „Sleipner". Nemško cesarsko dvojico pozdravi poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli in izroči cesarju lastnoročno pismo cesarja Frana Josipa. V Pulo prispeta danes namestnik princ Hobenlohe ! in zborni poveljnik FML Potiorek, da po-| zdravita cesarja. Cesarska dvojica se cdpelja ! na Dunaj jutri ob 4'/4 ure popoludne s po-• sebnim nemškim dvornim vlakom, ki obstoji ! iz 11 vozov in enega avstrijskega voza za j prtljago. CeBar Viljem dospe na kolodror v Penzicgu v četrtek zjutraj. Od tamkaj se poda v Scboubrunn. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je imela danes sejo. Predsednik je naznanil, da minister za notranje stvari gref Andras^ od govori jutri na interpelacijo poil. Bar>ft'y ja glede vprašanja uporabe jezik«. 1 Zbornica jo zatem prešla na dnevni red. ! Jurij Nagy (stranka neodvisnosti) je j utemeljeval svoj predlog, ki gre za tem, da ! bodi narodni praznik v spomin rgrske ustaje ! dne 15. marca in ne 11. aprila. Zbornica je ' z veliko večino predlog odklonila. ^ Nato je zbornica razpravljala več imuni* nitetnih stvori ter jih rešila v smislu predlogov imunitetnega odseka. Ob 2!/4 popoludne je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je razprava o državnem proračunu za 1908. General Robilant odpotoval v Mace donijo. RIM 5. General Robilant, novi poveljnik makedonskega orožništva • je danes zjutraj preko Brindisi-ja odpotoval v Carigrad. Od tamkaj se poda v Solun. Nov italijanski križar. GENOVA 5. Danes so spustili v morje noti križar „Almafi", ki ima 10.120 ton. Navzoči so bili minister mornarice, zastopniki oblastnij in velika množica ljudstva. 120 oseb utonilo B1HOV (j$ub. Černigovska) 5. (Petr. brz. ag.) Včeraj se je na Dnjepru prevrnila ladija, na kateri je bilo 150 oseb, večinoma ženske in otroci, ki so se vračali od »lužbe božje. Rešiti so zaruogH le 30 03eb. Boji ob afgansko-indijski meji. SIMLA 5. General \Vilcox je danes zjutraj napadel Afgance na nekem griču za- padno od Landi-Kotala. Alganci so bili vrženi čez mejo. Na angleški strani so b:li ranjeni en častnik in dva vojaka. SIMLA 5. (Reuterjev bito) Na rajnih postajah ob severozapadni meji je doeedaj mobilizirano ozir. se mobilizira 89 batalijonov, 15 eskadronov in štirje topovi. f Lapperant. PARIZ 5. Stalni tajnik akademije zna- ' nosti, Lapperant. je dano3 umrl, Dementi. RIM 5. „Agenzia Stefani;< najodločneje j dementuie vest, ki jo je priobčil „Giornale 1 d? Italia", da se proglasi nad Parmo obsedno i stanje. Ruska duma. PETROGRAD 5. (Petr. brz. ag.) Na j današnji seji dume, ki je bila prva po veliko-1 nočnih praznikih, je bilo rešeno 16 manjših i zakonskih načrtov. Preden je zbornica prešla na dnevni red, se je predsednik v toplih besedah spominjal generala Lineviča. Poslanci 1 so v znak žalosti vstali s svojih sedežev. Švedski kralj v Petrogradu. PETROGRAD 5. Š edski kralj Gustav je imenovan admiralom ruske flote. Švedski princ Viljem je upisan v Hotno listo. Kralj je včeraj obiskal petrograjske spomenike in jc vsprejel diplomatični zbor. Zvečer je b.la v svedškem poslaništvu svečana večerja, na kateri je bil tudi minister za unanje stvari Izvolski. i Vprašanje šolskih naOzoriiiKov. (Dopis iz učiteljskih krogov.) Naloga šolskega nadzornika je velike ; važnosti. Od načina, kskor on vrši to svojo ralogo, je odvisno v veliki meri, kako tudi učiteljstvo vrši svojo nalogo. Imenovanje šolskih nadzornikov je torej v resnici — vprašanje razvoja našega šolstva, vprašanje na-' rodnega napredka, narodne bodočnosti! Torej za nas — življensko vprašan;e. Ne glede na okolnost, ali se kdo strinja ali ne strinja z nazori, ki jih je Vaš dopisnik v nedeljski številki razvijal o zahtevi po defi- nitivi šolskih nadzornikov. Vam mora biti i 1 t učiteljevo le hvaležno na tem, da ste priobčili oni članek in ste morda s tem dali | impuls za koristno in potrebno diskuzijo o tem vprašanju. Ravno na tem vam moramo biti hvaležni, da ste izjavili, da onih izvajanj ne podajate ; kakor svoje, že določeno in zaključeno mne ! nje. ampak da ste pripravljeni priobčevati j tudi morebitne drugačne nazore, da torej odpirate vrata potrebni svobodni diskusiji. Seveda stvarni, brez osebnih animoznosti, sine ira et studio. Tsko je prav. In naša želja je, 1 da bi ee vsi oni činitelji t našem st nu, ki | se čutijo poklicane, da povedo svoje mnenje o tem vprašanju, poslužili te prilike in da bi lojalno in odkrito govorili o razmerju, ka-I koršnje naj bi bilo med učiteljem in nadzor« , nikom, med učnim zarodom in nadzorstvom. ; In če se bo na vseh straneh uvaževala res-j niča, da je zgodovina, minolost, izskušnja : življenja : magistra vitae — če se bo lojalno > pripozn&valo, da vsakdo govori le tako, kakor | mu veleva lastno izskustvo in da torej v=a-! cega vodi le dober namen, le želja po uredbi, I ki bo najkoristneja za vspešen razvoj našega ! šolstva: potem, menimo, ne bo moglo biti ; zamere, ako pade kaka ojstreia beseda o j tem, kar je bilo in kakor je še danes — ne _ PODLISTEK. __Ji9 | j KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. XXV. „Kaj ti svojega najemnika ne poznaš ?M se je obrnil Bjelecki k Marjanki. „Kako pa naj ga poznam, ko ne pride nikoli k nam je rekla Marjanka in pogledala Olenina. Olenin se je prestrašil, se zdrznil in sam ne vedoč, kaj bi rekel, je odgovoril: ..Bojim se tvoje matere. Ona me je tako ozmerjala prvi pot, ko sem prišel k vam." Marjanka se je zasmejala. „In ti si se ustrašil ?" je rekla in ga pogledala : nato se je obrnila proč. Tukaj je zagledal Olenin prvikrat ves obraz lepega dekleta; preje jo je videl vedno le obvezano do oči z ruto. Ni veljala zastonj za prvo krasotico v vasi. Cstjenka je bila brhko dekle, majhna, polna, rdečelična, z veselimi, rjavimi očmi, z večnim smehljajem na rdečih ustnicah, ečno se smejajoča in brbljajoča. Marjanka pa nikakor ni bila samo zalo dekle: ona i je bila resnična lepotica! Črte njenega [ obraza so se mogle zdeti preveč moške I in skoro grobe, da ni bilo tega visokega, | vitkega stasa in močnih prsi in pleč, in ! zlasti da ni bilo tega strogega in obenem nežnega izraza podolgovatih črnih oči, ob-danih s temno senco pod črnimi obrvmi, in vedrega izraza ust pri nasmehu. Ona se je redkokdaj smehljala, a zato je vzbu-, jal njen usmev vedno začudenje. Dih deviške moči in zdravja je vel od nje. Vse deklice so bile lepe, a i deklice same i Bjelecki in sluga, ki je bil prišel s popr-njaki, vsi so se nehotć ozirali na Marjanko in kadar so se obračali k deklicam, so se obračali k njej. Bila je kakor ponosna in vesela kraljica med drugimi. Bjelecki se je trudil, da bi bila zabava vseskoz spodobna: ni nehal kramljati, je pripravil dekleta do tega, da so podajala vino v krogu, je uganjal z njimi burke in neprestano delal proti Olenin u po francosko nespodobne opazke o lepoti Marjanke, ki jo je imenoval „Vašo4, la votre, in ga silil, naj se vede tako, kakor se je vedel on sam. Olenin je bil čezdalje bolj potrt. Premišljeval je, kako bi pobegnil. Tu je oznanil Bjelecki, da mora Ustjenka, ki je obhajala svoj god, poda- jati vino s poljubi. Bila je pripravljena, a pod pogojem, da ji vsak položi denarja na krožnik, kakor se to dela na svatbah. „Sam vrag me je zanesel na to zoprno gostijo !u je rekel Olenin sam pri sebi in vstal in hotel iti. „Kam hočete?" „Grem po tobaka," je dejal, namenjen uiti, a Bjelecki ga je prijel za roko. ..Imam denar pri sebi,-' mu je rekel po francosko. „Ne morem uiti, moram tukaj plačati," si je mislil Olenin in je bil jako jezen na svojo nerodnost. „Ali res ne morem tako delati kakor Bjelecki ? Ne bi bil smel priti; a ko sem enkrat prišel, jim ne smem kaziti veselja. Moram piti po kazaško." Vzel je čapuro (leseno čašo, dr-žečo osem kozarcev), nalil vina in jo izpil skoro vso. Dekleta so ga gledala, ko je pil, z začudenjem in skoro s strahom. To se jim je zdelo čudno in nespodobno. Ustjenka je podala še en kozarec vsakemu in se poljubila z obema. „No, dekleta, zdaj bomo vesele!" je rekla in potresavala na krožniku štiri rublje, ki sta jih bila položila gospoda. Oleninu že ni bilo več neprijetno. Postal je zgovoren. (Pride še) na korist našega šolstva. Če povzdigamo glas po zboljšanju, ne vodimo boja proti posamičnim osebam, ampak proti z i s t e m u. Po teh splošnih opazkah, ki so se nam zdele potrebne, dovolite, da mi prvi sledimo vašemu pozivu in spregovoiiaio nekoliko besed. Pa v čisto preprosti obliki, tako le po domače. Zato pa tudi odkrito, iskreno. Nadzorniki naj bi bili imenovani le taki učitelji iz okraja, ki so si z delovanjem v io'i prisvojili posebno kvalifikacijo in praktično neobrazbo, ki so to svojo kvalifikacij dokazali tudi na okrajnih konferencah s predavanji na podlagi lastne prakse. Poleg tega, da je nadzornik 7nanstveno dovolj naobražen. mora biti povsem seznanjen tudi s krajevnimi razmerami, v katerih mora delovati učitelj. Zato smo rekli, da okrajni Šolski nadzornik bodi izvoljen iz srede učiteljstva dotičnega okraja! To pa je ravno, kar se dosedaj često — ne dogaja. Le premnogokrat so imenovali nadzorniki Šolniki, ki jih priporoča gotovo politično mišljenje, oziroma, se zavzeml;e • zanje ta ali ona stranka ali pa oblast .'z vzrokov, ki ne izhajajo iz stvarnih razlogov, iz skrbi za napredek šolstva. Tako se imenujejo često tudi profesorji, ki niso imeli ni-kakih stikov z ljudsko šolo, ki ne poznajo krajevnih razmer in zato tudi ne morejo ume ti ni potreb ljudske šole, kakor ih ustvarja realno življenje, niti ne morejo uui*jti položaja učitelja, kakor isto rezultira iz razvoja vsakdanjega življenja med ljudstvom tam zunaj na selu. Zato pravimo: nadzornik bodi vzet iz sredine učiteljstva, bodi mož — prakse, človek, ki si je pridobil vpogled v dušo učitelja in — ljudstva. Le takov mož more prispevati v svojem nadzorniškem delokrogu za tisti kontakt med šolo in domom, za tisto soglas e med učiteljem in ljudstvom, ki sta neizogibno potrebna, da šola do3eza svoj učni in vzgo-jevalni namen. Na nadzorniška mesta le nikar ne ljudi, ki so le izvežbani — birokratje, ki jim ;e mrtva črka dobljenih ukazov in predpisov — vse in ki ob bergljah teh predpisov službeno-resno nagubanim čelom stopajo preko real nega življenja in njegovih zahtev, pojavIjajo-čih se v neštetih rarijscijah, kakor jih ne more predvidjati noben predpis, zložen v tistem znanem suhem, uradnim zlogu. V naravi stvari je, da takov nadzornik birokrat išče opore le tam zgoraj in da skuša ustrezati le onim tam gori, četudi s tem krvavo zadevlje navzdolaj. Glavno mu je, kako mislijo o njem oni tam gori, a za to, kako sodijo o njem učitelji, se ne meni. Gorje okraju, kjer vladajo take raimeie, kjer se nadzoruje šole le po pisanih paragrafih ! Sedaj pa pomislimo dalje na posledice, ako bi tak birokrat dobil neporušno podlago difinitivnosti! To bi katastrofalno vplivalo na razmeije učit« Ij ttva in s tem na razvoj šolstva v dotičuem okraju. Prava aDtiteza takega nadzomika-birt-krata je človek, ki je sam preživel trpkosti učitelja na deželi, ki ima z&to toplo erce do usode učiteljev, ki zna na podlagi lastnih pedsgogično-didaktičnib in življenskih izkušenj biti nadzornik in dobrohoten voditelj učiteljstvu, ki zna po potrebi gra;ati, ali tudi braniti v slučaju, ko bi mogla biti tam gori — zamera! Prvi pogoj, dn kdo vestno vrši svoj poklic, je, da ima veselje do poklica. A to more zopet imeti le tedaj, ako je ta njegov poklic spoštovan. A bai tu ie poznan nadzornik, da brani ugled učiteljstva navzgori in navzdoli, pa bilo proti komurkoli. Le v učitelju, ki ima zavest, da mu ie obramba zagotovljena, se more rt/viti in ohraniti idejalno navdušenje za vzvišeno delo ! na polju narodne prosvete. Če pa nima zavesti, da ga brani močna roka pred viharji krivice in predsodkov, ogrenjavajo mu čut-stva, ves idejalizem mineva in na posledicah trpi — šola. Pravi nadzornik se ne bo pokoril vsakemu birokratskemu ignorantu v stvareh šolstva ; svoje pisarniške posle bo opravljal le v toliki meri, kolikor je neizogibno potrebno, ostali čas pa bo posvečal šoli in učiteljstvu, kakor mu velevata lastna izskušnja in — srce. Takemu nadzorniku bodo seveda učitelji privoščali čim dalje službovanje, pa bilo definitivno sli provizoričoo. 21 Nadzornik-birokrat pa, ki bi ga • ščitila definitivnost, bi bil p ava petriticirsna nesreča za šolstvo. Nepoklicani naj le izginejo s pozorišča čim prej ! parlamentarna situacija. Nenadna smrt ministra Peschka je zaustavila razvoj parlamentarne in notranje politične krize za nekoliko dni. Baron Beck sicer reši vprašanje, kdo naj bo naslednikom Peschke, v soglasja s* stanjem stvari, kakršna Strnu II »EDINOST« štv. 125 V Tretv dne 0. maja 190S je t parlamentu, in tudi v soglasju s svojo namero, predložiti poslanski zbornici jezikovni rakon za češko kraljevstvo ; ali treba konstat;rati. da je vse obtičalo kakor ladija na peščini in ni dcgleden trenotek, kedai zopet začn*i življenje in gibanje v parlamentarnem stroju. Kandidat za dedščino po Peschki je v prvi vrsti njegov prednik, bivši nemški mini-ster-rojuk Prade. Istemu je bar. Bock ze ponudil portfelj, ali Prade si je izprosil ne koliko dni v razmišijevanje. Druga kandidata sta (med drug:mi) nemški radikalec Pacher in agrarec dr. Schreiner. Imenovanje Pradeia bi vsekako pomenjalo nekako zboljšanje situacije, ker bi nehote imelo neko ost proti nemško-radikalni „Scbaifmacherei". V nedeljo je imel razširjeni mladočeški eksekutivni komite sejo, v kateri so sprejeli resolucijo, naj češka državnozborska komisija odreče vladi vsako podporo, sko se ne ustavi žaljcuje jezikovnih pravic češkega naroda se strani nemških sodnikov. M Vlada moia torej zavzeti določeno stališče, ali pa odstopiti. Poljska „Nova Reforma" je pisala, da se je Ceh dr. Kramar že izrekel zadovoljnim s kakim uradniškim ministeratvom. „Narodni Lnty" pa to zanikajo. Vsekakor mora priti v kratkem do razjašnjenja situacije. Jeze Se baje izvestni krogi, ker si mi dovoljujemo govoriti o dogodkih v goriškem semenišču in sosebno o odstopu ravnatelja monsignora Gabrijeič'ča notri sredi semestra. Tako nam poroča zaupna oseba, ki je v stikih z dotičnimi krogi ia fci nas ie tudi ne- 1 O v davno te'LU informirala, kuko da opravičujejo več nego čudno dejstvo, da cerkvene oblasti pač prepovedujejo čitanje „Edinosti^, a se niso niti ganile proti „Piccolu" in „Indipen-dentu". Na zavodu, v katerem se vzgajajo bo doči duhovniki, možje, ki bodo po svojem položaju globeko posezali v v3e življenje naroda, na tak^m zavodu je interesiran ve3 narod in vsakemu javnemu glasilu io v pravico in dolžnost, d i se zanima za takov zavod. In te pravice se mi ne puščamo jemati cd nikogar. Č^ se pa hoče naše informacije predstavljati kakor nekako žaljenje duhovščine, je taka insinuvacija tako bedasta, da ne zaslužuje niti besedice odgovora. In mi vemo dobro — kakor vedo tudi dotični krogi, ako niso slepi — da velik del duhovščine vidi v naseh vesteh poprej hrambo pravic in svobode duhovščine ! Ali se umejemo V ! t Dr. Jonip Herolđ. Včerajšnja brzojavka nam je naznanila nepričakovano smrt predsednika češkega narodnega svčt* in znamenitega češkega politika. dr. Josipa Herolaa. Vesto njegovi sni'ti je vzbuiila v celem češkem narodu silni občutek padca velikana. Kajti naj imajo o njem poedinci in stranke tudi tako razio sodbo — kar je naravno pri politiku — vendar nikdo mu ne more odreči, da je bil to mož velikega duha in izrednih zmožnosti, ki so mu pripomogle do slavnega imeni kakor politika, govornika in strokovnjaka v stvareh avtonomije in šolstva. Z njim in v njem je vzklila češka svobodomiselna (mladočeška) stranka, z n,im in v njem je našla vrhunec svoje razpenjavosti, a doživel je on tudi padec svoje s'ranke iu mrtvaška aureola okrog trupla dr. Herolda obsipava tudi mladočeško stranko. Z dr. H -roldom izumira poslednji izmed vrste onih čeških politikov, ki so v sedemdesetih letih ustanovili mlado"eško stranko: dr. Sladkovsky, Bariik, dr. Trojan, dr. Va§aty. dr. Julij. Gregr, dr. Ed. Grčgr, Gu,t. Eim, dr. Engl — ti vsi so že odšli tja, od koder ni povratka. Ostal je še edini dr. Herold. Vsi ostal', ki imajo sedaj glavne funkcije v mladočeški stranki, dr. Kramar in drugi, — ti v^i so israsfi izren svobodomiselne stranke in korenine njih političnega prepričanja tiče tudi povsem drugje. K stari gardi bi pravzaprav še spadal dr. Paca V. no ministerski frak ubija btrankarskega politika. Zato je treba smatrati dr. HerolJa glav-11 ji in edinim predstav i teljem mladočeško stranke in njega smrt je tudi velikega pomena v političnem razvoju češkega naroda. Dr. Josip Heroll se je rodil leta 1850 v praškem predmestju Vršovice. Že kakor pravn:k se je ži ahno udeležil narodnega in [ političnega gibanja. Svojo prvo javno karijero } je napravil v rojstnem kraju, kjer si je kakor župan stekel mnog) zaslug. Leta 1883. je bil od ravnokar vzraščajoče mladočeška stranke izvol en v Češki deželni zbor, kmalu potem tudi v državni zbor. Bil je tudi staro3ta Vinogradskega okraja, od 1. 1S96 deželni odbornik, dalje ravnatelj „Deželne banke češkega kraljevstva", ravnatelj „Slavije", intendant Narodnega divadli*. Člen ravnateljstva praškega konservatoria. predsednik Narodnega stveta in je imel Š9 celo vrsto drugih javnh t'unkc'j. Rivno ta akumulacija je bila vzrok strastnih napadov proti njemu se strani političnih nasprotnikov. Dr. H.rold je veljal za izbornega in dovršenega govornika; ko je govoril v parlamentu, poslušala ga je cela zbornica. V zadnjem času pa ni več veliko nastopil v javnem parlamentarnem življenju, pač pa se je po svetil z vnemo delu. ki mu je nalagala čast predsednika Narodnega svet*. Dr. Herold je eks-celiral kakor bister pravnik in zagovornik, kakor strokovnjak t stvareh autonomije in šolstva. Kakor politik s^ je izkazoval p:odi-rajočega in bistrega dulig, treznih in jasnih nazorov, vedno oboroženim vojakom za pravice svojega naroda. Pred nekoliko dni je zbolel na šenu veled zfistrup'jenja krvi; njegova smrt je nastala skoraj nepričakovano. Vseslovanski kongres. „Cehoslav. Korresp." poroča, da se v kratkem sestane;o v Pragi slovanski državni poslanci na posvetovanje o nameravanem vse-slovanskem kongresu. Posvetovanja se udeleži tudi več členov ruske dume. Hrvatska. Nov Rauchov atentat na ustavno svobodj Hrvatske. Kakor so dczaa'i čitatelji iz včerajšnje številke, so bile v nedeljo v Zagrebu zopet velike demonstracije in malo da ni prišlo do velikih izgredov in prelivanja krvi. Vzrok za to novo ogorčenje so zopet podali tisti brezvestni eksponenti madjarskega nasilja, ki sedaj — besne na Markovem trgu. Rauch C^ernkovich tta zagrešila nov zločin, nov atentat na zakon in ustavo, novo nasilje. Po preganjaju dijakov, po premeščanju profesorjev iz političnih razlogov, po gnusuem mašče vanju nad prcl'ecorjema Surminom in Manojlo-vićem jedino 2a to ker sta kakor zakooito izvoljena narodna zastopnika vršila svoje nedotakljivo nravo. po divljaški gonji proti siromašnim učiteljem, ki se nočejo ponižati v belote ia kmiike svojega lastnega naroda; po vsem tein sta Rauch in njegov nesrečni „podban" Czernkov ch stegnila svoji roti po vtžni temeljni . ravici — suspendirala sta samovlastno zakon o svobodi združevanja. Ne le, da sta prepovedala za nedeljo sklicano zborovanje meščanstva, ampak zabranila sta tudi zaupni shod! Pa še s kako n otivt.-cijo! Ker bi se bilo na shodu kritiziralo vladne odredbe! To je absolutizem brez fgo-vega peresa, to ie azijat^ko nasilje. Ia vrhu tega! ca kak infernalen način sta postopala krutnika! Pustila st», da so se ljudje zbirali in še le potem je nastopil njiju berič z naznanilom, da ima nalog vse razgnati. Namen tej taktiki je prozoren, je — peklenski. Rau-chova vlada je računala, da pride do spopada med razdruženimi zborovalci in oboroženo silo in da bo tekla kri, v kateri si bo mogel Rauch prati svoje tiranske roke. Češ -vidite vi tam gori na Dunaju in v Budimpešti, Hrvatje so podivjali in za to, se jih mora brzdati z verigami...! Nu, hvala, Bogu, tudi ta peklenska nakana ni vspela. Ni ga primera v 7godo ini, da bi zabra-njevanje shodov, dušenje giasu naroda, z* t i ranje vsakega svobodnega ^ib^nja — podaljšalo tiranom življenje. — Č m huje je besnilo tiranije, čim huje je nje otepanje okolo sebe, tem očitnuji je d.-kaz, da je tiranija doseg'a svoj višek, da je izgubla kompas; pak le'i nizdolu. Tudi Khuenova vlada je postajala tem besneja, čim bolj se je bližala svojemu koncu. Na tisoče ljudi je pometala v ječe, na narod se je streljalo, odpravili so poroto. Ali tudi to so biii zadnji otresljaji. Tako je tudi pozneja TomaŠićeva tirani a ravno pri svojem koncu leta 1006. počenjala najhuje nezakonitosti. T a ž i g smrti nosi na sebi tudi Rauchov režim... Od seh strani oro?niška bodala. Rauch heči pok»zati, di sedi na bajonetih. Ali na bajo-ntt'.h se ne more dolg* sedeti — tako je rekel že pokojni francoski državnik Thiers, ki je po oni usodni vojni sklenil mir z Nt.ni-čijo. Profesor Šurmin o svojem umirovljenju. V pogovoru z dopisnikom „Tfcgesposte" je izjavil umirovljeni pr<_fescr Suimia med drugim na=;trpno: Hrvatsko vseučilišče ostane sedaj bzez slušateljev. Itak že absolutistično vladajoča vlada Rauch hoče s tem, da mojemu umirovljenju dodaja še druga, izviti se iz zagate, v kat ro so zašli. Vseučiiiščni profesorji morejo biti — tsko govori tudi v volilnem zakonu — izvoljeni v sab^r. Tako pravi zakon, sankcijoniran od cesarja. Dosedaj se ni diz-nil še roben ban, di bi se dotaknil sankci-joniran^ga zakona o imunitet1; Liti grof Khuen se ni upal tega. O J strani torej, o l katere bi se imel čuvati z^kon, se ta zskon krši na poslancih ! In to se dogaja v jubilejnem letu, v katerem se vsem narodom s polno roko podeljajo milosti, — le Si bom in Hrvatom v Hrvatski ne. V svojem umirovljenju vidi profesor! Surmin degradacijo eminentno kulturne misije! vseučilišča. Penzijonirali so ga le zato, ker j pripada strank«, ki ojstro kritikuje Rauchov; režim. To je žaljenje vseučilišča, ki ga (ža-' ljenja) dijaštvo ni moglo mirno prensš-ti. j Zato se je Rauch maščeval nad dijaki. Od- j tezati jim je začel stipendije in podpore. Dijaki, katerih očetje ali sorodniki so glasovali za koalicijske kandidate, niso bili oproščeni od šolnine. In to vzlic zakonu, ki jamči svobodno vo'itev. K temu so se pridružila proganjanja uradnikov, ki so glasovali za koalicijske kandidate. Umirovljenja in suspendiranja — to so na Hrvatskem priprave za jubilejno slavnost. Dozorel je sklep dija' ov za bojkotiranje zagrebškega vseučilišča. Dijaki hočejo tudi sestaviti spomenico na cesarja in vse vseu-čili*čne protesorje monarhije. Hrvatski delegate pa spravijo stvar v ogrsko - hrratski . sabor in s tem pred forum Evrope. I Akcija vseučilisčnih profesorjev. Kakor javlja iz Zagreba j« vsaka fakulteta zagreb- škega vseučilišča izvolila dva profesorja, k sestavijo spomenico o najnovejih ,masre-glovanjih" profesorjov ter jo predlože cesarju. Naslednika dr. Šurmina in dr. Manojlo Viča. Nekateri hrvatski listi poročajo, da ! postaneta naslednika dr. Surmina in wdr. i Manojlovića dr. Nikola Andrić in dr. Šuf-i tlay. Beligrajsko vseučilišče in hrvatski dijaki. Sen».t beligrajskega vseučilišča ni hotel vspre-jeti sto zagrebških dijakov iz razloga, češ da je rok upisovanja za letno polletje že minul. Beligrajski profesorji dru. Šurminu. i Vpokojeni profesor dr. Šurmin je prejel od ! profesorskega kolegija beligrajskega vseučilišča pismo, v katerem mu srb3ki kolegi povodom njegovega vpokojenja izražajo simpatije. Pismo je podpisalo osemnajst profesorjev. Odhod dijakov iz Zagreba. Ve5i del vseučilisčnih dijakov zagrebškega vseučilišča zapusti Zagreb ter se inskribira na drugih vseučiliščih. Demisorije je prejelo nad 800 slušateljev. Ssdaj ni treba Rauchu zapirati ' vseučilišča, zspre sa samo ob sebi. V to število pa niso uračunani Bolgari in bogo-slovci. Sinoči so se dijaki odpeljali v tujino. i Dr. Frank — diskvalificiran. Nedavno temu je bila na zagrebškem okrajnem sodišču kazenska rasprava. Tožaik je bil dr. Josip Frank. Težil ]e radi žaljenja na časti. Zastopnik tožencev dr. Hinkovič je napovedal dokaz resnice, dji je Frank zagrešil nepoštena dela. V ta namen je predlagal, da se prečita neka razsodba „stola sedmorice", s katero je bil Frank proglašen krivim ter suspendiran od odvetništva, ker je v Bpletkah, škodljivih tretjim osebam, sodeloval in podeljeval svete, kar da je — proti svoji službeni prisegi — delal iz koristol;ubja na škodo strank. Da bi oslabil vtis te razsodbe, je izjavil Frank, da je bil pokojni septemvir Kostial podkupljen. Na to so vdova po rečenem sodniku, hčere in sin Josip v obrambo ča ti pokojnika uložili po dru. Hinkoviću kazensko ovadbo proti dru. Franku. Sin pr»k. Kostiala Ivan pa je, kakor častnik, zahteval od Franka viteško zadoščenje. Frank je vsprejel poziv. Med tem pa so se nekundanti stotmkovi uve-rili, da dr. Josip Frank ni sposoben dati vitežko zadoščenje in so radi tega prekinili nadaljna pogajanja s sekundanti dra. Franka. Ker torej stotu'k Kostial ne more zadnbiti vitežkega zadoščenja; se je pridi užd kazenski oradbi svoje matere, brata in sester. Dr. Frank ima euo moralno pljusko v-č na svojem licu, ki pa bržkone — ni zardelo radi tega. Ogrska. Neodvisna stranka za samostalno banko. V Torni na Sedmogradskem se je v nedeljo vršil shod, na katerem je bilo mnogo poslancev neodvisne stranke. Vsprejeta je b la resolucija, v kateri se zasteva usianovitev samostalne ogrske banke ter se poživlja vlado, naj čim prej predloži dotični načrt. Ministerska kriza na Ogrskem. Glasom vesti iz Budimpešte, pride po jubilejnih slavnostih na Ogrskem do vel.ke ministerske krize. Stranka neodvisnosti stremi za tem, da pride sama do vlade, to je, da da dobi ves kabinet v svoje roke. To se vidi že iz borbe, ki ;o že dlje časa vodijo proti ministru za not-anje stvari grofu Andrassy-ju. Rusija. Prihodki so ss povišali. Iz Petrogra-la javljajo, da so skupni prihodi za prvo četrtletje znišali 528,400.000 rubliev. Lani je bilo v istem času 518 mil. rabljev prihodkom. Drobne politične vesti. Pan anglikanski kongres se Ko vršil meseca junija v Londonu. Iz preki-morskih dežel pride na kongres okoiu 1000 delegatov, ki bodo zastopali okolu 200 škofij. Portugalska zbornica se je konstituirala. Predsednikom je bil izvoljen progre-sist Liban'o Gorgos. Zbornica je zatem izvolila deputacijo, ki izreče kralju in kraljevski rodbini sožaI;e radi smrti kralja in prestolonaslednika. Na to je bi a seja v znak žalosti zaključena. Bosanska vlada in m o ham e-danci. Pogajanja, ki so se vršila med mohamedanci in bosansko vlado so končana. ! Dosegel se je sporazum v agrarnih in pravnih j vprašanjih. 0 ostalih vprašanjih se bodo nadaljevala pogajanja na jesen. 1 Nemški cesar vspre'me za časa I ! svojega mudenja na Dunaju v posebni avdi jenci avstrijskega in ogrskega iiiinisterskega ! predsednika. Letošnje velike vojaške vaje ' se bodo vršile v zapadni Ogrski. Vojaških vaj, ki prično okolu 13. semptembra, se udek-že 4. budimpeštanski, 5. požunski in 13. zagrebški vojni zbor. ! Dnevne vesti. Najnovejše agitacijsko sredstvo soc. demokracije. Pišejo nam: Dobroznani slovenski uradnik na južni železnici v Trstu, ki je ob enem šef-agitator socijalne demokracije, je zopet na delu. Izmislil si je zelo neum-io sredstvo. Čujte torei ! Ta gospod je svojiim podrejenim agit itorjem naročil, naj v njegovem imemu povedo udužbencem in delavcem na južni železnici, da oni, ki ni organiziran pri socijalni demokraciji, ne bo dobival doklade za Kras, provi z o-ričnim delavcem pa da ae tie bo izplačevala podpora 12 K za porode. — Kak Dr rečeno, to agitacijsko sredstvo je tako sme§no. da ne more zavesti nikogar, ako ima kaj soli v glavi. Svetovali bi torej dotičnomu gospodu, naj si prihodnjič kaj pametnejega izmisli, ker na tak lim ne sedejo radi slovenski delavci. Več narodnih delavcev na juž. železnici. Kako podpirajo Čehi pomačo industrijo. Splošno je zuano, da se češki narod strogo ravna po geslu „Svoji k svojim" in da je ravno s tem najbolj pospešil razvoj češke narodne industrije. Po vsakem predmetu, ki ga je pričel izdelovati češki obrtnik ali podjetnik, je z veseljem se.jlo na sto in stoti*oče rok in v kratkem se je tako vdo-mačilo v čeških obiteljih mnogo najraznovrst-nejših čiških izdelkov, narodui industriji pa je bil s tem zagotovljen obstanek in temelj za najlepšo bodočnost. Posnemanja vred.mi vzgled so nam podali Cehi pri kupovanju kavne primesi (cikorije), katere uporaba i-s danes razširjena povsod, Pred približno de setimi leti še ni bilo nobene večje Češke tovarne za izdelovanje kavnih surogatov in so bila večina vsa podjetja te vrste v nemških rokah. Ko pa se je ustanovila v Kolinu velike češka tovarna za kavne primesi, so pričeli češki trgovci s tako vnemo uvajati i/.-delke tega podjetja, da se je morala nenislca konkurenca v kratkem umakniti. Tudi slovenskim trgovcem se baš pri tem predmetu nudi lepa prilika, da koristijo domači stv.sri iu naročajo izdelke iz Prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate v Liubljani, katere lastnik je g. Ivan Jebačin, ter priporočajo svojim odjemalcem predvsem izvrstno Zvezdno" kavno primes, ki prav nič ne zaostaja za podobnim nemškim blagom. Od te tvrdke imajo razna narodna društva lep» koriati, ki bi se znatno povečale, ko bi vsaka Slovenka kupovala ta izdelek, Tudi društvo slov. književnikov in časnikarjev ; i zopet prejelo od omenjene tvrdke zne.uk 100 K ter ob tej priliki vsakemu zavednemu Slovencu priporoča njene izdelke. Razpisani službi. V področju c. kr. tiasnčnega ravnateljstva v I rstu je popoloiti mesto davčnega eksekutorja z dnevnim šalom letnih 1020 K odnosno 1080 K. Pii c- kr. višem deželnem sodišču v Trjtu ie pa izpraznjeno mesto sodnega sluge. Komadi po 50 stotink. Finančno mi-nistčrstvo na Dunaiu namerava izdati komade po 50 stotink. Ta denar je bil pied-tidjen že v vladnem načrtu leta 1892, a Ogrska je bila proti izdavanju takega denana. Finančno ministerstv-o je ostalo pa pri svojem načrtu in bo skušalo, da ga uresniči, k » se leta 1910 obnovi novčna in vrednost vi pogodba z O^r-jko. Novačenje. Do danes je bilo na novačenju v Trstu asentirueih 17."> mlade-ničev. Družbi sv. Cirila in Me oda je izročila ženska podružnica šeritpetersk i 127 K 48 st, čisti dohodek jjurje^anja' pri ,Cii ; Metodovih' na Gradu. Iskrena zih ala vsem ki so bili pomožui ob tein improvizira nem delu Zd našo družbo ! Družbi sv. Cirila in Metoda po'. -ijajte tudi sicer nerabni stari lar, ki it ' i po brigajnicah, skriajah in kot h, dela j t napot;e. Družba ga vporabi v korisi-i si venske. Poročilo se je glisom tržaškega mednega statističnega urada v minoleia letu 19' 7 v tržaški mestni občini 1827 paro - (1. 11>'.! le 1781). 0.1 teh je bilo 171 i) katoliških p r^k. 23 prote* antskih, 41 židovskih, 7 drug 'i konfesij in 37 brez konfesije. Od zaročaiko je bilo 1700 Katolikov, 24 protestantu \ 40 Židov in 15 drugih konfesij, 32 brez konfesije. Od 1827 zaročnikov je bilo Tržačanov 821 ; 432 jih je b lo z Goriškega in iz Isti«-, 295 iz dragih avstrijskih pokrajin, 2 4 iz Hrvatske in Ogrske, 213 iz 1'al i je in 42 iz drugih držav. OJ 1727 nevest je bilo Tržačank, 381 z Goriške in iz Istre, 311 iz družil avstrijskih pokrajin, 22 iz Hrvatske in Ogrske, 135 iz Italije, 29 iz drugih držav. 0,1 989 Tr/ačank se je 602 poročilo s Tržačani. 168 s Primorci, 77 z Avstrijci raznih dežel, 7 s hrvatskimi in odrskimi podaniki, 79 z regnikoli, 16 s tujimi podan ki. Tržaška mala kronika. Goljufija 51000 kron. Proti Arturin Kopper, pivovarnarju iz Linca, je bila izdana tira-nica od okrožnega sodišča v Kremsu (na Spodnjeavstrijskem) radi zločina goljutlje za 54,000 K. I-»ti se je mudil v Trstu. Predno pa je došlo oblastveno naznanilo v Trst, jo je Kopper že popihaii iz našegi mesta. Ker se je sumilo, da se je podal v Celovec a'i pa na Dunaj, brzojavili so tja za aretacijo. Sedaj pa je došla ve3t, da je bil Kopper rei aretira a v Celovcu. Blazen ali hudoben ? Kočijaž Dominik de Gioia, star 34 let, je peljal predvčerajšnjem ob 7, uri zvečer svojo kočijo po trgu V Trstu, li. maja 1908 »EDINOST« Stev 125 Btraa IH Barriera veccbia. Na enkrat ee mu je od zadaj približal nek Libero Cucagna, 20 leten trgovski pomočnik iz Trsta, ga prijel za vrat, z drugo roko zgrabil svetilko kočije in z isto začel besno udarjati ubogega automed.Bta po hrbtu. Potem pa ga je tako močno vlekel za jopič, da je kočijaž padel raz kozla. Zbe-sneli pomočnik je sedaj izpustil svoj blazni srd nad drugo svetilko in mahnil po njej s prvo svetilko s tako močjo, da so šle šipe obeh svetilk na kose. Ko jo Bog hotel, je prišel redar, ki je hotel aretirati besnega mladiča. A ta-le je zasadil redarju tako brco v trebuh, da se je redar malone zvrnil na tla. Ta trenotek je porabil mladič, da jo ie vdaril v beg, ali redar j a bil kmalu za njim, ga zgrabil z močno roko in uklenjenega . privlekel v zapor. \ Tat, ki je vkradel 1140 K, a bil zopet okraden od žene. Kari Milič, 39 let star iz R jpentabra, stanuioč v ulici Ireneo della Crcce šf. 4, je bil včeraj aretiran, ker je j dne 2. avgusta 1907 vkrsdel v ulici Arcata; Valentinu Cotiču, čevlja-ju. stanuiočemu v ul. ■ Malcanton št. 4. znesek 1140 K, katerega1 ie Cotič hranil v žepu svojega jopiča. Isti j je bil nekoliko vinjen, ko mu je Milič pose- j gel v žep. j Ko je Miličeva žena, Josipioa, stara 38 let. d ma iz Sežane, kuharica v gostilni ul. Valdirivo št. 40, zapazila toliko denarja v žepu svojega soproga, mu ga je vzela in eic. r kar vse, rekoč mu : .Molči, to bo za me ; če ne, te ubijem!' Njemu ki je imel zadosti poguma vkrasti, je pred žuganjem avoje polovice kar zlezlo srce v hlare in prepustil njej ves plen. Ko ga je Cotič vprašal, da-li on ve kako mu je zmanjkal denar, se ;,e Milič naredil, kakor da bi ne znal ničesar. Cotič pa je te dni povohal vso stvar in ovadil Milica na policijo. Tat in žena ata bila oba aretirana. Poslednja je zanikala, da bi b la kaj zažugala možu ; o denarju pa da ni vedela, da je pokraden. Komandent I oydovega parnika ,Tirol' umrl mod potoma. Včeraj zjutraj ob 11. uri je priplul sem lloydov parnik Tirol" na povratku iz Sorije m Karamanije, s zastavo na pol droga. Na ladiji se je nahajalo truplo parnikovega komandanta, kap. Petra Marassi, ki je umri okolo 9. ure zjutraj dne 3. t. m., ko se je parnik nahajal na višini grškega otoka Zant?.. Kap. Marassi. ki je navadno klical svojega služabnika Slatnižka rano v jutro, so oni daa ni oglasil. Služabnik je za to po 9. uri vstopil sam v kabino in ga večkrat poklical. Ker ni dobii nikakega odgovora, je prižgal električno l^mpo ia dotakuivši se ka-pi ta norega lica, zapazil, da je bil isti mrtev. Zdravnik ladi e dr. Fla&ner je ko.] pritekel a ni mogel napraviti drugega, nego konstatirati soirt, navstalo vsled kapi (hencorragije v možganih in eiedeče srčne paralize). — Prri poročnik M*B*rau3 je prevzel povelje na ladiji. Truplo je bilo preneseno v mrtvaško kapelo pri S-'. Jubtu. od koder jo prepeljejo na željo sorodnikov v Kotor, kjer jo pogrebejo v družinski grob. SineSnlca: Nekdo je pozval mlado damo na j les. „Toda vi nimate rokavic", je dejala go- ,ica drzno. — _Nić zat si že potem roke umijem". Koledar in vremo. — Danes: Ivan l>rei lat. vrati. — Jutri : .Stauislaj škol'. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -p 22° (Jele. — Vreme včeraj : deloma jasno. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. V začetku lepo. potem m^tno. Slovenska dramatična šola u Trstu. Po zaključku gledališke sezone otvori Dramatično društvo1* zopet dramatično šolo. Ista bo imela letos dva tečaja in sicer; 1. pripravljalni tečaj, v katerega se bo sprejemalo začetnike, t. j. tiste dame i*i ; pod?, ki se hočejo izobraziti za igralce in :i doslej še niso nastopali na odru. Ta tečaj >o obsegal: a) praktični dramatični pouk (učitelja : za gospode — g. režiser Verovšek, za dame — gospa Danilova); b) pouk v slovenskem jeziku in slovstvu (učitelj: t. č. društveni predsednik g. profesor dr. Merbar); c) pouk v fonetiki in deklamaciji (učitelj : t. č. gecihliši-i intendant g. Knaflič). 2. višji umetniški tečaj za vse aktivne član*; slovenskega gledališča (t. j. igralke in igralce, ki so nastopali v pretekli in bedo nastopali v prihodnji sezoni na gledališkem dru). Ta tečaj bo izključno teoretičen in bo !aiel akadeiiiičen značaj. Obsegal bo v prvi vrsti predavanja o dramatični umetnosti in tthtatičhvm slovstvu dalje o splošni umetnosti 8ploŠ!i.m slovstvu kakor tudi o estetiki. psihologiji, filozofiji itd. Za predavanja o t h predmetih je Dramatično društvo deloma i:e pridobilo strokovnjakov. deloma jih upa pridobiti. K predavanjem bo imelo dostop idi drugo občinstvo proti izkazilu z legitimacijami. ki se bodo dobivale v društveni i isarni. Pozneje se otvori tudi poseben tečaj za otr■ '>'. Dreiuat'čna šola začne v prvem tečaju In - 10. maja, v drugem nekoliko pozneje, in h^ trajala do 30. junija, a 6e zopet otvori s 1. septembrom t. i. J'o u k ho po t; st m brezplačen. Prijaviti se je ali pismeno društvenemu pred«edn ku, profesorju dr. Merbarju (via! < ».u-tirj-jUi št. 4, I), ah pa intmeno v pisanji j Dramatčnega društva (Narodni dom, polu-] nadstropje, vhod pri hotelu) od 11.—12. urei dopol. in sicer najkasneje do petka 8. maja. Na pismenih prijavah treba naznaniti samo ime in stanovanje. Vabijo se torej vsi. ki imajo veselje do gledališča in ki ue hočejo umetniško naobra-ziti, da se vpišejo v dramatično šolo. Vse druge podrobnosti se objavijo svoje-časno. m 2alo*a vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini stv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. i Čudež iznajdbe! MT* Uničenje stenic in jajčic. Morgana Tekočina je preizkušena :: kakor najuspešnejše sredstvo ter edina med številnimi tekočinami te vrste. „WOBGA>'Au uničuje stenice, ne da bi pri tem škodovala pohištvu ter ue smrdi. Kjer *e enkrat pomaže s tekočino .MOBGANA je izključeno, da ee stenice zopet zakotijo. „MOR-GA>*A" je preizkušena od kompetentnih oblasti. Onim, ki so v stanu dokazati nev^pjb, se denar vine. — Po deželi pošilja se po poStnem povzetju. — Steklenice po 25 krajcarjev. Na prodaj v mirodilnici TomaŽ Zadmk ulica Farneto 33 Darovi. i Na me3to venca pok. g. Idi Pol!ey daruje go9Dod Jakob Klemene K 10 za moško podružnico sv Cirila in Met. Denar hrani uprava. Nar. delav. organizacija Odborniki vseh skupin so vabjeni na nocojšnjo v£Žno sejo ob 7 in pol uri. Vesti iz Goriške. Pevsko in bralno društvo „LIRA" v Komnu priredi na Binkostni ponedeljek veliko ve3elico s petjem, igro, plesom in sodelovanjem voiaške godbe. Toliko v naznanilo bratskim društvem. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi dne 16. maja 1908 svoj I. mladinski koncert. V Renčali so imeli v nedeljo slavnost zaključka letošnjega tečaja na zidarski šoli. V učn h prostorih je bil« obenem razstava letošnjih izdelkov te šole. Posebno so se odlikovale risaiije. Ob zaključku eo bili obdaro i vani odlikovani učenci. Gad je pičil b let star« ga Antona Si-' liča iz S\ Ferjana v Brdah. Deček se nahaja v goriški bo1ni$irc:. ! Vesti iz Istre. Od sv. Antona v Istri. Od nas pač redkokedaj prihaja kaj v javnoit. Od poročila o lepo vspelem volilnem shodu pred letom d? ij pa do današnjega dopisa ni se oglasil od todi noben dopisnik. Z vimo pa le tudi pri nag. Imamo srojo godbo, svoje na novo omlade'o pevsko društvo in imamo upanje na skorajšnje potovanje domače posojilnice in domačega kon-umnega društva. Kcosumne zadruge v všcIi sosednjih župnijah namreč dobro napredujejo. Mi pa mislimo na zadrugo, ki bi * e bavila več z nakupovanjem domačih pridelkov in razpošiljanjem v tujino, nego na z;.'drugo, ki bi delala konkurenco sa:no gostilničarjem in trgovcem, zoper katere se tukaj ne moremo ravi-o pritoževati. Naše pomlajeno pevsko društvo Svoboda" jo priredilo dne 26. malega travna t. L veselico ter povabilo druga sosednja druš t*a na sodelovanje. Odzvali sta se. žal, samo Ilirija" iz Pobeg ter „Istra" iz Kopra. Naša godba nam je seveda Etala kakor zvesta sestra ob boku. Veselica je vspela, vkljub nestalne mu vremenu, jako vrlo. — Da-si je držala hri a v postelji našega predsednika ter pevovod o Ilirije", vendar obe društvi poguma le > i? a izgubili. Vse točke razporeda, pevske, godbme, dramatske, deklamacijske. vse je bilo tako dobro izvedeno, da je obilnozbrano občinstvo bilo vzradoščeno. Omenjamo, da je dramatska predata-a bila kakor navlašč izbrana za naše rezmere. Vesela igra „Zapojem" je, kakor bi bila zasnovana pod pritiskom istrskih razmer. Z.-.to je narodu tembolje ugajala. Deklamacija „Križ ob razpotju* pa sli*a povod in nasledke socijalnih bojev, ki bi, ako ga ne spravijo v drug tir, morali privebti narod do tega, da no bo nikdo obdelaval zemlje in nazadnje — stradali vsi. Ni treba poudarjati posebej, da smo se, potem, ko smo priredili bratskim društvom ob odhcdu pozdrav z godbo, petjem in raketami, razšli prav veselih in zadovoljnih lic, želeći si večkratne ponovitve podobnih zabav. Vesti iz Štajerske. ! Ureditev Saviige pri Celju. Minoli teden je posebna komisija na ukaz poljedel- Direktni dovoz štajerskih kokoši in| jajc. Specijaliteta: GraSkepoulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Velika izbera Hajlepše slike :: je dobiti v elektrofotografakem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu via delle Poste žtev, i O Fotografiranje se vrši izključno pri čarobni električni razsvetljavi. Oglejte si krasce umetniške izdelke v vhodu, ki so neprekosljive v efektu. i prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. :: TRST :: Trg Sv. Caterina štev. 2. m Trst — via S. Lazzaro št. 16 — Trst ■ Podružnica tovarne usnjatih in gumijevih antiderapuntnih pnemiatikov Ifi. Garfomtet, 77 l{iie de pariš, Clichi (Seine) "M fz-rsuje popravljanje piievmutikov z antHerapanU iz gladkega gumija, notranje prevlake fc tkanino, pnevmatičnih črer vsake tov .rne, počenih, prerezanih uli na drug način pokvarjenih. — Popravlja se z redko preciznostjo ter se jamči za trajnost, kakor pri novih. Specijelno palentovano vulkaniziranje. — Poprave se izvršujejo v najkrajšem času. Vsak gostilničar in trgovec z vinom popravi lahko skisauo vino s praškom od kemika RON< 'A, kateri skisaneinu vinu kislino vho odvzam". Prašek za popravljanje skisanepa vina y omotih za 10 hekt. . . K 7'— „ ohranjanje Tina „ 3*— 25 ' 7-_ "ivan Sclin s ter-ju. Trst ul. Donizetti 5 TELEFON 855 Razpožiljatev proti povzetju. TELEFON 855 Napravite en poskus in repričani bodete. da ni nikaka sleparija. V pekarni in sladeičarai VINKO SKERK, Trst via flcqciedotfo 15 in v podružnici via Miramar 9 se dobi vedM svež kruh, najfinejše moke, iokolade fina dezerlna vina v bute jkah. raznovrstne blškote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte, in krokante. — SPECIJALITETA: PUSTNI KROFI. — Tržiška fouama za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, KarbolineJ, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj primano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih ____________________ploščah in vsakovrstnem lamarinB/.v.v. Asfaltirani kartoni, i solato rni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, aefalti in drngi proizvodi is asfalta in katrama, opolzla olja, m&flt za stroje, mašila za vozove, priznane in najbolj« znamke (registrirane) ma»t za vagone, mast-vaselina sa koše. mait za orožje, voičilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Grossoi Društvene vesti. Podružnica družbe sv. Cirila in Melodija na Greti priredi v nedeljo 17. t. m. veliko veselico v korist šolske družbe 6v. C.-M. Biagobotuo sodelujeta pevsko društvo „Zaria" v Bojanu in elitni salonski orkester „Trgovskega izobra/evalnega društva" v Trstu. Veselica se bo vršila v prostorih ,.Kons. druStva*4 v Bojanu. i V nedeljo dne 10. maja priredi, kakor že javljeno, pevsko društvo ,Zarja4 v Rojanu svojo veselico v prostorih ,Kons. društva4 v Bojanu. Na vspcred'i bo petie, šaljivi prizori in burka Jake Štoka ,Zgrešeno nadstropje' glavno ulogo igra iz prijaznosti go3p. Jaka Stoka. Po zvrženera vsporedu bo ples. Kdor pride v nedeljo v Bojan, mu gotovo ne bo žal, ker zabave bo obilo. jg Začetek ob 6. uri popoludne, Vstopnina na veselici 50 st. sedeži 30 st- ; k plesu gospodje 80 st. dame 40 st. Podrobnosti so na letalcih. Akad. fer. društvo ,Balkan' ima danes svoj redni sestanek. Predaval bo tov. Mikulet č o temi: ,PerijodiCna povrnitev boja za prvenstvo med slovanskim in germanskim plemenom"*. Fohištva I Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilno | I sobe, divani, obešala, pisalne nize. železne postelja, slike zroala, stolice, popolno pohištvo Z& kpblnje !n tud! posamezni komad!, Trst, via Čhiozza & j i (Rudeče table} | VITT0RI0 OOPLICHER SNF* Najnižje cene. Dr. ERNEST MENZEL specijalist za otroške bolezni — B Dr. Fran Korsano specijalist za safilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 (nad Jadransku Banke) Sprejema od 13. do 1. la od 5. ia pol do n. In pol pop Zdravljenje krvi ^ Čaj „Tisočerni cvet*' (Millefiori ® I L'iati kri ter je izvrstno areJstvo proti onim I I sluća em, če peče v želodcu, kakor proti alabe- i I mu prebavljauju in heaieroidam. Jeden c.notza I ■ zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlf- r5 I kovani lekarn | PRAXMARER „fi\1 bu JttcriLrz\f veliki trg Edini zavod zo popravljanje Pnevmatiko« Stran IV »EDINOST« štev. 125 Trst. dn ne maju 190 S CARLO CrORTAK" Zalega olja - Jrst - V. Santa Caterlna 13. Prodaja na veliko in na drobno - TELEFON 865. = Qri*fi'ltlP f- ff* lak°j 8tar let kakor OJjICjlll® C vajence v prodajalnieo jestvin. PrednriHt in ajo z dfžfle. Naslov pove „Instratpi od-dploV EHJnnsti". 1)39 Vsakovrstne slamnike '!; gg Ugovor m F'an Cer: r. tovarra slamnikov v rftoh p l>onižalp Kranjsko. C'ei ik na zf.htevo postn. prosto. (J< ne prinrerne. postrežba tofna. 580 RihonbPfgl P°,! ^tfl»jeloai j«* najltpši kn-i nilltJbUCi K Viiavpke doline — Gostili.; Liče n u udi tečno posti ežbo, izborna vipavska vint temu kra.-ki iu Steinfeldsko j.iro ; -1 sob za prenočišča. — Maks Ličen, gosli ničar._557 išče ndadi vrtnsrski delavec za vrtnarski zavod v Zadru, in to kakor stalni delavce. Plačilo po dogovoru. Plača se mu tudi vorui nino. 1'onudle p< d „Vrtnar1' po-»te ieatante, Arbanasi pri Zadru. _t>t>3 usoja slavneniu občinstvu uljudno naznaniti. da se . pedjet e - ----------- v nedeljo 11 moja otvori Povodom otvoritve svira ljubljanska mestna društvena godba med TABLE d' HOTE izbran program in zvečer priredi ista specijalen umetniški koncert. • i i i i i i i i i iiii ■ i i i i i i i t i i t ■■ i i ii ■ i i t i • i......... Navedeni hotel bo vodil znan izkušen strokovnjak, katerega dosedanje .delovanje j eje r es > prve vrste, kakor tmli grašk" meso, najliueje telečje iu j»mčje, ko-* Udani C. Sortano. Proda]alniea jestvin ?el«r pelerKsS, Zrs\ uKca Glulia 76. Predaja: kavo. rlž, testenine, sladkor, nako. tr.v mllo olje. sveže In suh3 sadje.kostanj. otrobi, sočivj PoStne poftiljatvp na dežela od ^ kg ua] rr Otrcbl, moka. oves na drobno In dsbslo po renčnlh cemh Vsak dan svežo b!aj?o. Poreška klet. DELNIŠKP DRUŽBR GRČINITZ MALI OGLASI. ^nrpimp CO takoj 1»>-letni pomočnik za CJIIIO OD prodajalnico jestvin. Naslov t ove Ipseratni oddelek Edinosti. Tvrdka Ivan Simitz Cnrducci 31 prodaja po znanih nizkih cerah obleke in blago za mo&ke obleke povsem uovo. Specijaliteta »Irobnib pre 'metov za krojače.__1249 Prndain CA obleke in površniki za oco&kein r ruuaju oo dečke na tedenske ali meeečne obroke. Ulica Caserma 12/1- Oddam (tev. 418. v najem krojaško delalnico h plinovo razsvetljavo ter v dobri legi. Sv. Ivsn trst, piazza Carlo golčeni štev. 2 Corso štev. 35 Zaloga «g> <$><$> cM if) Podpisani prodaja naravna vina lastneg.« jr delka iz lastnih vinogradov, nahajajočih se v oko lici Poreča. CE1JE : ccran VSOJih5® po 16 kr. liter Vino belo » 20 „ f, Domači tropinovcc „ 60 „ „ Za trgovce cene po dogovoru. Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene sodov se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in p- -m prevoza. |van stanich velGDOsestn'k v Istr Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkaj A: Kogl, Hotel Balkan Prilika!! Okoristite se!! V ulici Becoherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake viate in delalnico---- ■ —— za povečanje fotografij jtsr po najnižjih cenah. __^^ A. s ^Ik skega min-Verstva prrgleda'a načrt za ured:- I tev Savinje pri Celju. S tem se pribižuje i svoii rešitvi vprašan;ey ki je za Celje : elo va-:no. Književnost in umetnost Ljubljanski Zvon41. I šel je majski zrezek z zanimivo vsebino, iz katere omenjamo troje novih povesti : Vladko Kurtt — „V gaju" ; Ivan Cankar — „Jakobovo Ludc-deUtvo" ; Milan PugeJj — „Matija in njegova ljubezen". Pok g tega se nadaljuje v Ste . i ki pmest Fr. Strnada — „Sodoma". Nov je tudi spis dr. M. Murka „Kopitar in Vuk Karadžić*. V pesniškem delu eo zatto pari : VI. Levstik, M. PugeJj, Voj. Mole, C. Go'ar itd. Med književnimi poročili sta kii-tiki dr. I". Meiharja o Cankarju in dr. Je?. T«, minska o Mesku „Dom in svet-. Maji, i bova številka iu.a u - odom originalno vinjeto risarja M. Gasparija, po, v« ceno Simonu Jrnku ; risbo Lade Novak „Lov na jelena"4, zameni to sliko Jana Matej ka „Peter Škrga rapo^edu'C propad Pr-ljskea, in še razo i h drug h ilustiacij. Tudi književni del je jako bogat; med drugni jri-naša i^irno slovensko diamo v 3. dejanjih „Iznajdba" V. Trhniks. Dr. F. Mfindić : *fJas Jlccr nnd dic Ucilhruft der Meerbader* (Morje in zdravilna moč morskih kopeli). Pod tcui na si o vr m je izdal znani odlični tržaški zdtavnik in saniteti i svetovalec c. kr. ravr.a-eljstva drž. železnic v Trs-tu dr. Mand-.ć brošuro, v kateri spodbuja želtZLiško upravo, naj bi napravila v Trstu poleg državnega kolodvora mors-ko kopališče za ž* 1 zni-čsrje. Zel: m o k, da ti ta brošura, ki je pisana jako topio, zanimi o in prepriče\alno, dosegla svoj l.urcanni namen v blagor železničarjem. Brošura je izšla v lastni založbi g. pisatelja. n ft op-frj 211 zavf lobanje proti j»ož»ru itd. i=će rtUvIliU l)r*g. Starec, glavni zastopnik „Vza-jeiunc* zava:ova!nice" na Prošeku pri Trstu. (>»,3 Ravnateljstvo ^ :: uigiav" „grand hotela v Bohinjski Bistrici Gospodarstvo. Trgovsko obrtna zadruga v Trstu j je imela do k*srca me.-fca aprila t. 1. pro-; meta K 1.307.404 42. hranilnih vlog se jej vložilo K 288.210 03. brani?n h vlog se je; vzdignilo K 280 640 42. Več \ltžilo nego I »vilignilo K 7.569*61. Posojil seje izplf ea!c ; K %.0l5*—. posojil seje vrnilo K 68.192 41. ; Več posodilo nego vrnilo K 17.822*59. j Stanje hranilnih vloe K 442.2SS*9.">. Stan;e j posoiil K 393.648*73. Od ustanovitve do 30. aprila t. 1. je imela zadruga prometa v skupnem znesku K 5.927.415 70. Zimske setve. Glasom ?zvertM'.uictov in ribjih taefc'irjc* - DVELETNA OARAlCtJA - M. Gal — crst, Ccrso 4. PotlllatTo x° K1'^- ^ :>- iJuialnloa pasov, kitnih p«iov. a:»itic-nih nogovic, o&vez. ravnotfržaj«/.b»r- J OelJ In bićet. IricatorJI cđ gl. !"20 naproj. | Vop'omeri za vročioo K 2, na*- K — J