Leto III., Stev. 24 fottnlM pavtallrsiM« V Ltubljan!, sobota dno 28. fanuarfa 1922 Pesamezn« štev. 50 0Sf • 2 K fzhaja ob 4 zjutrml* Stane celoletno , . 240 K mesečno. ...... 20» aa inozemstvo .. 600 m Oglasi za vsak mm višin« Stolpe« (58 mm) . "S K m»li oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . i' » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev* ee»t« št. IB/l Telefon it 72. Upravnlštvo: 1'r-serr.ovs ulic« t. f-A. Telefon it. 8& Račun kr. ooši ček. crads itev. 11.842. Ljubljana, 27. januarja. Po političnem in diplomatskem ne-usj>ehu, ki ga je doživela Italija s svojo fsolilikn v jugovzhodni Evropi, ko je izgubljala postojanko za postojanko, je bilo pričakovati, da bo prišla rimska Consulta do samospoznanja in skušala potom prijateljskih spora-zumov in dogovorov rešiti vsaj še to. kar bi se dalo rešiti. To la tudi v tem važnem trenotku je zmagal v Italiji nad razumom in politično uvidevnostjo zlovešči in tolikokrat na|iačno razumevanj sacro ego-ismo. Italija noče prijateljskih odnoša-iev z državami, ki tvorijo danes odločilni faktor v jugovzhodni Evropi; .-na išče zaveznikov in prijateljev tani. kjer upa, da najde sovražnike onih, J:i jih tuli Italija sovraži. Italija je velik prijatelj Albanije, ki naj bi bila ftalen trn v našem mesu: plete neprestane intrige v Budimpešti, smehlja ie vabljivo ubogim Avstrijancem. Povsod tu njena politika ni mogla dose-2i drugih uspehov proti Jugoslaviji. -■>ego trenutne. Sedaj se pripravlja, kakor vse kaže. aa mnogo resnejšo in dalekosežnejšo rkeijo. Te dni izročajo zastopniki Italije evropejskim kabinetom povabila pa konferenco v Genovi. Tudi Bolgarija je pozvana, da sodeluje. S tem stopa Bolgarija zopet kot enakopraven Klan v družbo civiliziranih držav. Ta trenutek hoče, kakor izgleda, pora-biti Italija, da naveže Bolgarijo popolnoma na sebe. Množijo se vesti, da se ;oied Rimom in Sofijo živahno razpravlja o zaroki kralja Borisa z laško OTincezinjo Jolando. Položaj Bolgarije je silno težaven. 5ijene notranje razmere so strahovite: red se vzdržuje le z nasilnimi sredstvi diktatorja Stambolijskega. Navzlic 7sen> strašnim preizkušnjam bolgarski iiarod do danes ni moge! se oprostiti nadvlade šovinistične oligarhije *ma-/:edonstvujuščih», ki podobno kakor madžarska gentry išče vedno novih potov in sredstev za šovinistično politiko tiajvram sosedom zlasti proti Jugoslaviji. Ministrski predsednik Pa-Šič je z ostro besedo moral obtožiti Bolgarijo, katere državniki neprestano poudarjajo svojo korektnost, istočasno pa mirno gledajo, kako se pripravljajo '7edno nove komitaške in roparske ekspedicije na naše ozemlje. Na znotraj razdejana, na zui.aj osumljena nelojalnosti, je Bolgarija danes glavni element nemira na Balkanu. K njej prihaja sedaj Italija, ne v onem nesebičnem prijateljstvu, s katerim bi jo mi Jugoslovani želeli podpreti, da se oprosti sramotne dedščine koburške politike, temveč narobe, da jo cigani v stalni napetosti proti so?edom. da se je posluži na vzhodu Jugoslavija po receptih, ki jih sama izvaia na zapauu. Ni težko utraniti. zakaj se jo obraz ftalije tako luibeznjivo nasmehljai Sofiji. Krasni načrti z Bukarešto so propadli, preostal je, odkar se je vsled jugoslovansko . grškega sporazuma skrhala albanska ost. na Balkanu le Se eden adut — Bolgarija. Italijanska "diplomacija je dotirala svojo igro z visoko ceno: navzlic nosigurnostj po-jožaja kralja Borisa in eele koburške dinastije, ponuja v Sofiji hčerko svojega kralja Igra je visoka. Ali se bo dala Bolgarija zaplati? Ali bo poslušala laške zapeljivce? Države okoli nje se danes organizirajo v močno zvezo, ki hoče vzdržati red na Ealkanu in garantirati pravične uspehe velike vojne. Konsolidacija napreduje. Bolgarija stoji na strani. Toda nikdo ne želi, da bi stalno ostala osamljena in Jugoslavija ji noče biti sovražnik. Rosno a ne prijazno besedo je te dni cula Sofija iz Beograda. Se skelijo strašne rane bolgarskih izdajstev in grozodejstev. Toda že se celijo in spoznanje, da bo treba pozabiti, zmaguje. Na Bolgariji ie, da pokaže z dejanji možnost novega prijateljstva. Če bo dopustila, da se v Sofiji vgnezdi laška intriga, če bo italijanska roka smela zagrabiti za vajeti bolgarske politike, potem je ta dokaz neizpeljiv in Bolgarija je krenila na pota. ki velijo daleč proč od sporazuma in prijateljstva. Odloči'°v za Bolgarijo ne more biti •41 -ka. Dovolj ima pametnih državni-' Tov. ki uvidevajo. da išče Rim v Sofiji 1j sovražnike Jugoslavije, da igra Italija politiko zadnjega aduta na Balkanu. Politika zadnjih adutov pa je opazna za onega, ki jo igra in za one, ki pomagajo. Papeški nuncij o razmerju Jugoslavije do Vatikana RAZGOVOR NAŠEGA DOPISNIKA Z MONS. CHERUBTNIJEM. Beograd, 27. januarja. (Izv.) Semkaj je prispel zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, da služi za pokojnega papeža Benedikta XV. svečani rekvijem v tukajšnji katoliški cerkvi. Rekvijemu bodo prisostvovali kralj, dvor, vlada, diplomatski zbor, parlament, generaliteta. Vaš dopisnik je danes posetil papeške-gj nuncija in poslanika Svete Stolice na našem dvoru, mons. Cherubinija, ki mu ie izrazil svoje zadovoljstvo nad posetem sotrudnikov onih listov v naši državi, ki so tako razširjeni tudi v katoliškem svetu in ki so vedno pripravljeni obvestiti svoje čitatelje o vsem, kar zanima katoličane. Potem je nadaljeval g. Cherubini: .Sveta stolica in kraljevina SHS se nahajata v Izvrstnem medsebojnem razmerju. Sveti stolicl je bila prijetna pozornost zunanjih predstavnikov Vaše države povodom smrti papeža Benedikta XV. Meni so izrazili sožalje Nj. Vel kralj, ministrski predsednik g. Pašič in zunanji minister g. Ninčič, ki Je tudi v skupščini počastil pokojnika. Velika škoda je, da konkordat, ki velja sedaj samo za Srbijo, ne obsega vseh delov Vaše države, stvorjene in proširje-ne leta 1918. Ne vem, al! bo mogoče storiti to morda v bodočnosti, ali pa se !>o moral za nove pokrajine skleniti nov konkordat. Sedaj proučujeta to vprašanje Vatikan in vaša vlada. V vsakem slučaju pa spremlja Sveta stolica simpatično razvitek vaše domovine In razumeva težkoče, ki so neizogibne pri zgradnil temeljev toliko razširjene države. Ako se tudi ne razširi konkordat na nove pokrajine, katerih prebivalstvo je po večini katoliško, sem vendar prepričan o dobri volji vaših kompetentnih krogov, Izgredi v češkem parlamentu ALIANCA MED KOMUNISTI IN NEMCI. — SMRDLJIVA BOMBA. dež, sledil pa je silno zopem smrad. Nekdo je vrgel smrdljivo bombo. V zbornici je nastal tak smrad, da je bil predsednik prisiljen, da je prekinil seio. Po zopetni otvoritvi je predse Inik h- Praga, 27. januarja. (Izv.) V narodni skupščini je prišlo danes do izgredov, kakršnih zbornica, še ni videla. Izzvali so jih komunisti. V njihovem organu »Rude pravo* je bil namreč zapljenjen neki govor komunističnega poslanca Ba- j javil, da je bila današni« najžalost-kena. Med divjim kričanjem in vpitjem nejša od vseh dosedanjih, in naznani!, so zagnali komunistični poslanci cele 6o- da so komunistični poslanci Baken, pe časopisov proti predsedniški mizi in Koutnv m Skalak izključeni od petih sej. klicali: »Škandal! Sramota! To je demo- iNato S9 je ojrlasU k besedi vodja nem- kraciia! Kje je Beneš? Se premalo av-strijskih cenzorjev imamo!» Komunisti so tolkli obenem po pultih in onemogočili vsako debato. Njihov vodja dr. Šme- posebno ministrstva zunanjih poslov In I ral je citira! Masarvkov izrek: »Demo- mlnistrstva ver. k racija je diskusija!* Sveta stolica je Vaši državi naklonjena. Ncraški nacionalei so podpirali komu- To bo pekazala tudi pri skorajšnlem ime- niste pri razgrajanj in je njihov član novanju novih škofov v Jugoslaviji. llahnreich imenoval zborniškega prod- ., , . . . . . . _„,...„ ., Df„ srednika Tomaška »gospod policijski V dveh do treh tednih potujem v Rim_____^ K:, In se nadejam, da bodo do tedaj rešena vsa vprašanja med Sveto sto!ico in Vašo državo. Glede škofij v Vojvodini, katerih ozemlje je sedei razdc'jeno med tri države, Juc'na {um°v Stcr.ingov. Vs!ed zadnjega - - j silnega padca avstrijske valute ie namreč avstrijska vhda po svciih poslanikih v Londonu. Parizu ln Rimu nujno opozorila :čr> gospodarsko in soclja'no nc-kar je napravilo zlasti v Lon- ni tajnik kardinal Gaspari. Ti > b=lj italijanski narodni ini državni za- ^ olitičnega papeža, ki naj bi iz- J »pn»k po< pomik, kakor• je bil ran^u J ie liktov nrotrram in izmiril V ar in ia z'asi pof'uzcvuia pape- j li iz dobe Benedikta XV. Njihov prvak j = Ra7ni znaki da novi I»PcS ! je državni hočejo političnega vršil Benediktov program in izmiril V a- 11 ..,,., tikan z Italijo. ~ z!ve P^P?" V,SV0»I f^zem^ sred Rimska poročila govore o ostrem za- neevropski m francoski politiki nepn-kulisnem boju, ki se vrši m-d obema ; merno bolj. ko v dobi začetnika katohš-strankama. Baje so skoraj vsi v zadnji dobi imenovani kardinali na strani Oa-?partjevi. starejši pa in vsi neitalijanski karrlinali so na strani Merrv de Vala. Tudi francoski listi so v zadnjem času pričeli mnogo ugibati o novem papežu. Klerikalni »Gaulois* piše: «Fran-cos!:i vpliv bi moge! biti merodajen pri volitvi Franci a. se mora v Vatikanu bo- odstavljen in živi zasebno (Skrbensky). ko-itali;ansl:ega kurza, Benedikta XV. Italijanskih karlinalov je danes 29, dragih pa 30, med katerimi ima Franci:a 5. Nemčija 3, Angli a 2. Irska 1, Canada 1, Belgija 1. Avstrija 2, Brazilija 1, Ilo-landska 1, Madžarska 1, Poljska 2, Por-tuTalska 1, Jugoslavija nobenega kardinala, Češka pa enega, ki je od vlade Osriavni ceremonslel Beograd, 27. januarja. Minister za zunanjo stvari je imenoval komisijo, ki bo izdelala državni ceremonijel. Nameravajo se izdelati nastopne točke: 1.) splošne odredbe ceremonijela. 2.) čin poslanikov, 3.) čin domačih dostojanstvenikov, 4.) čin vojaških odposlancev v odnošaju napram diplomatskim uradnikom, 5.) noš-n;a, obleke. 6.) nastop službe novega ministra za zunanje stvari, 7.) sprejem tujih diplomatskih zastopnikov, 8.) proslava narodnih in državnih praznikov, 9.) spremstvo in sprejem Nj. VcL kralja, kadar potuje v državi in v inozemstvo. Verjetno je, da se ba eb tej priliki predelal tudi dvorni ceremoniiel. ki je v tesni zvezi z državnim ceremonijelom. SKUPŠČINA UDRUŽENJA SODNIKOV. Beograd, 27. Januarja. (Izv.) Dne 15. februarja se vrši v Beogradu na okrajni sodniji izvanredna skupščina udruženja sodnikov vse kraljevine. VVASfflNGTONSKA KONFERENCA Pariz, 27. januarja. (Izv.) »Daily Tele-graph* poroča iz Newyorka, da bo was-Hngtcnska razorožitvena konferenca dne 4. februarja zaključena. Francoska zastopnika, admiral Dupor.t in Sarrant na-raerav-ia, kakor Javlja »Agence Havas*, že v soboto odpotovati Iz Washinsrtona v Franciio. POOSTRENJE FRANCOSKO-ANGLEŠKIH DIFERENC. Pariz, 27. januarja. (Izv.) Včeraj sta imela francoski poslanik v Londonu, Saint Anlaire in lord Cu.-zon dolgo zaupno konferenco. Iz malobescdnih poročil je razvidno, da so se pojavila med obema močna nisprotstva glede anglcško-francoske pogedbe. «Eco de Pariš* naglaša, da izrablja angleška vlada neudeležbo Amerike na genovski konferenci samo za pretvezo. da bi izvršila na Francijo pritisk. »Daily Mail* javlja, da Francija ne zahteva več od Angiije jamstva za zaščito Poljske, ampak bi se zadovoljila s pogodbo, ki bi temeljila na pogodb? Iz leta 19! 2. TUDI BELGIJA ZAPUŠČA FRANCIJO. Pariz, 27. Januarja. Kakor poroča •Chicago Tribune*, je Belgija zaprosila francosko vlado za revizijo francosko-belgijskcga defenzivnega dogovora od avgusta 1920. Kot razlog za to navaja list, da je L!oyd George predlagaj Belgiji garancijski pakt pod izrecnim pogojem, da ne sklene Be'siJa nobene pogodbe, ki bi se ne strinjala z angleškim dogovorom, kateri de'a na vzpostavo priznane nevtralnosti Be'gije. Bruselska vlada Je tedaj prisiljena, da prosi za razveljavljenje ali- donu velik vtis. Seveda pa bo preteklo še prccci časa, p-~dno pride do realizacije tega posojila, ker so potrebna še pogo-janja. LcnUon, 27. januarja. Zagotavljajo, da se ministrslri predsednik L!oyd George in Ker kroži v Avstriji za štiri milijone funtov denarja, bi bilo nameravano posojilo dveh in po mi'i|ona funtov zelo učinkovito. List veli nadalje, da bo, kakor vss kaže. posojilo najbrže popolnoma angleško. Vlada bo morala dobit' jamstvo, da sc poso;ilo porabi le za financiranje trgovine In za učvrščenje avstrijske krene. Tudi «Westminstcr Gazctte* doznava, da bo posojilo dovolila samo Anglija. Dasl bi imelo skupno posojilo mnogo prednost!, sodijo pcučeni krogi vseeno, da bi taka skupna akeija ne mogla Imet! dovolj hitrega uspeha. Pariz, 27. januarja. Avstrijski poslanik Sichhof je posetil predsednika MHIeranda. Predsednik Millerand je n3g'ašal. da popolnoma razumeva položaj Avstrije in da se franeorka vlada trudi zboljšati položaj v tej državi. Predsednik uvideva nujnost pomoči, V! Jc ne zahteva samo varnost osrednje Evrope, ampak tudi interesi Francije. Zaradi tega je akcijo vlade v zakladni minister osebno bavita z vpra- tem zmislu Iz bstnega nagiba pospešiL šrnicm k"edita, k! naj se dovoli Avstriji. Francija uvideva važnost in nujnost vpra- ,z katercga je razvijno> da ie inci. primerni reake.jonarnosti Volilni za- dcn( zakriv|-,a z ita!ijanske voine kon odvzema namreč volilno pravico ladie] vcndar pa je istočasno UK0,0v,icnOt vsem, ki so se pregrešili proti dar.n- da SQ sokrjvj tudj nckateri našj državija. snj-m mogotccm. Ta.:o n. pr vsem n, kj SQ s svojim obna5anjom dali osebam, k. so bile obsojene rad. raz- za itaiiiansko provokaclio. zaljenia sedanjega državnega upravnika Horthvja. radi upora, hujskanja in upora proti državnim oblastim, ali na podlagi zakona »o redu*, kakor tudi vsem osebam, ki so bile na sodno zahtevo v preiskovalnem zaporu ali pa izpuščene iz istega samo pogojno in začasno. Slednja točka je naperjena zlasti proti karlističnim voditeljc-m žita na španskem. Madrid, 27. januarja. Bivša cesarici Žita, ki jo je sprejel na mej! adjutant kralja Alfonza, je dospela včeraj semkaj. Na kelodvoru so jo čakali krilj, ministrski predsednik Maura in najvišji predstavniki oblasti. Žita je izstopila v kraiie-, „ , - , c. . . . . D vi kjer je poselila kraljfco Vikto- dr. Rakovskemu. Szigrda^pi in dr. Be-1 ri)0- kl jc nekotiko bolehna. Zite bo ostela mtzkemu. ki so bili izpuščeni proti; v Madrida da!j 5asaj ker ^ jniakzh ta kavciji. na svoje otroke. Novi volilni zakon odreka dalje vo-j lilno pravico vsem uradnikom, učite-1 BOLC \RSKA DEI.PG \CIJA ZA Ijem. duhovnikom in odvetnikom, ki KONFERENCO V GENOVI, so bili radi »nepatrijotičnega* obna- Lcndcn, 26- ienuarja. (Izv) »Mornin.? šanja odpuščeni disciplinarnim potom. Pos(. doznava, da bo Stambolijsk! vodil torej vsem. ki so nastopili kedaj proti j b0'garsko delegacijo na konferenc! v G,- sedanjemu reakcijonamcmu režimu. Volilne pravice nimajo končno vohuni in osebe, ki so se pregrešile proti oboroženi sili Volitev se vrši v Budim- pnsnjena, ua prosi ta taivsijav.jenje aii- „7. . , . , x ,. ance s Francijo, katero je osnova! maršal PfSti po kstah m tajno, na dežeh po Foch in ki Je dolečena v to. da Belgija v 'okrajih, m sicer v avtonomnih m "tih slučaju nemškega napada brani francosko va^eh Pa Javna črto ob Seldl. I - novi. Kot komisarja pojdeta z njim Dc-rlakov in Stojanov. LLOYD GEORGE GRE V GENOVO. London, 27. januarja. Poluradno pe sporoča: Lloyd George sc gotovo ude'ežf mednarodne gosnod?.rske konference v Genovi PavSšmfe meid trbovei:sk?h delavcev Odprava maksimalnih cen za premog. — Rudarska glavarstvo bo ugotovilo primernost noviii cen premoga. — Povišanje premogovnih cen za 1 do 2 dinarja pri q. — Vprašanje plač poduraduikov. Ljubljena, 29. lan. Danes dopoldne in popoldne se jc pri pokrajinski upravi nadaljevalo pogajanje zaradi povišanja delavskih mezd pri trboveljskem premogokopu. Po daljši debati Js bil sprejet kompromisni predlog šefa oddelka za soc. politiko, g. R i b n i k a r -J a, po katerem sc bodo mezde povišale v skupnem znesku za 12 in pol milijona dinarjev. (Prvotna zahteva rudarjev jc bila povišek v znesku 19 do 20 milijonov dinarjev, prvotna ponudba Trboveljske pa 7 in pol milijona dinarjev). Za povijanje mezd je bil sprejet princip, da ostanejo družinske dcklade rudarjem v dosedanji izmeri in da sc poviša mezda le za produktivno delo. V ta namen obe stranki priznate odlok V januarju leta K'21, poslujoče komisije z dne 19. Januarja 1921 kot med njima sklenjeno pogodbo s to Izpremembo, da se povišajo minimalne plače delavstvu v !. kategoriji za 17 K, v II. kategoriji od 15 na 30 K, v III. kategoriji za 13 K in v IV. kategoriji za 11 K. Z odlokom za 10 odstotkov povišane akordne postavke se povišajo za 30 odstotkov. To velja za vse v akordu nastavljene dclavcc bodisi v jami, bodisi na dnevu. Nova pogodba stopi v veljavo dne 29. Januarja 1922. ter vcija obvezno za obe stranki do konca 2. plačilne perijode v mesecu apri u t. I. Za slučaj, da se cene življenjskih potrebščin izpreinene, bodisi zvišalo ali znižajo, je prepuščeno strankama, da zahtevata potom rudarskega glavarstva za novo obravnavo v svrlio določitve noviii mezd na podlagi ccn živ-! Ijenskih potrebščin. Ministrstvo za šume in rude le komisiji, ki vodi pogajanla zaradi Trboveljske družbe, danes po posebnem odposlancu sporočilo, da velja od zakonodajnega odbora sprejeti zaken o pobijanju draginje ♦udi za preinog, vsled česar smejo pre-mogokopi sami določati cene premogu. Razdeljevanje premoga ostane še nadalje v rokah vlade. Komisiji naroča ministrstvo, da naj preiiče, če bodo nove premogovne cene odgovarjale zakonskim predpisom, ne da bi bile pretirane. Nadaljna razprava današnje seje komisije se je tikala regulacije poduradniških plač. Poduradnikl Trboveljske družbe zahtevajo, da se tudi njim povišajo plače v istem razmerju, kakor so se poviša'c mezde delavcev od početka lanskega leta. Trboveljska družba pa nudi le odstotek poviška, ki ga je delavstvu sedaj priznala in noče dovoiiti za to, da so lansko leto poduradniki zaman zahtevali sorazmerno zenačenje svojih plač z delavskimi, nobenih poviškov. Jutri ob desetih se bodo pogajanja zaradi plač poduraduikov nadaljevala. Kakor čujemo, bi utegnil povišek delavskih mezd pri trboveljskem premogokopu imeti za pos'cdi;o, da se premog pri rne-terskem stotu podraži za eden do dva di-uat ja. hočemo podat! na sestanku smernice za to dele; na podlagi teh smernic nal se vodi debata, ki mora z iskrenim sodelovanjem vseh prinesti mnogo realnih ukrepov. Drugo Izredno važno vprašanje Je ženski liit, ki naj bi ustvarjal vedno živo zvezo med vsem ženstvom ter naj bi bil njegov stvaren in resen svetovalec, nji-gov vodnik. Sestre Srbkinje delujejo na to, da se zedinimo Sluveuke In Hrvatico z njimi okoli enega lista, to je «2enski Pokret», ki izhaja že tretje leto v Beogradu. Ta list bi imel potem poleg srbskega, tiskanega v cirilici, tudi slovenski iu hrvatski del, ki bi bila tiskana vsak v svojem jeziku in v latinici. Na ta način ti bilo ujedlnjetije med vsemi tremi plemeni naše države mogočno pospešeno i:i me žeiie bi bile prve, ki bi praktično pokazale, da smo eno telo. 2enstvo vse Slovenije vabimo, da sc udeleži po delegatkah tega velevažnega sestanka. Posvetovanja bodo trajala dopoldne in popoldne in bodo zvezana z re-ierati o dosedanji zaščiti dece iu mladine pri nas. $*fant39rsks ©foš. svet Maribor, 27. lanuarja. V Četrtek zvečer se Is vršila seja chčin-fkega sveta. Krt kuriozum navajamo, da jj traja'o čitanje zapisnika nič manj kakor pcldrugo u.o, ker je bi! tia predlog klerikalca Žebota stavljen tako, da je vseboval tudi vso debato. Da se odpravi ta nepotrebna potrata časa, je bilo na predlog dr. Scrneca sklenjeno, naj se zapisniki v bodoče sestav Ij j jo koncizno, kakor Je to običajno. Nato je sledila daljša, jako živahna dc-bita o stanovanjskem vprašanju. Djmo-kiatski občinski svetniki so odločuo protestirali proti favoriziranju tujcev, dočiin domačini ne morejo dobiti stanovanja. Obč. svet. \Veixl je navedel tudi več konkretnih slučajev in se pritoževal, da imajo tujci zasedena skoro vse hcte'e, domači trgovci pa ne morejo dobili niti prenočišča. Končno je bilo na pred og obč svet. Bakuna sklenjeno, da se perlustrirajo vsa stanovanja in da naj se vse stanovanjske zadeve rešujejo na plenarnih sejah stanovanjskega urada. Predlog klerikalcev, da naj se vpelje mestna aprovizacja z mesom in odvzame mesarjem, ki nočejo prodajati mesa koncesija, je bil izročen odseku. Seja sc nadaljuje v ponedeljek zvečer. Slovensko Senstvo zs nsšo tisca Ljubljansko ženstvo sklicuje za 2. febr. t I. ob devetih dopoldan v posvetovalnic! na magistratu sestanek zastopnic vseh slovenskih Ženskih društev. Glavni trimen tega sestanka je medsebojno zbiižanje ter posvetovanje in sklepanje o dveh izredno važnih stvareh. Predvsem hoče nuše ženstvo razpravljati, kako naj organiziramo v okviru teh društev kar najbolj pozitivno delo na polju zaščite dece in mladine. In gotovo je, da je pri tem vprašanju najbolj interesirana žena. Ako hočemo veljati kot enako vredne članice družbe in države, je naša prva in najsvetejša dolžnost, da po svojih najboljših močeh pomagamo pri preporodu vsega našega življenja. In nhrdišče tega preporoda je naša deca. naša mladina. V posebnem referatu Politične beležke -f- V varstvo ustave. Notranji minister dr. Voja Marinkovič je izdal sledečo narodbo vsem jMjIitičniin oblastim v državi: «0|>azil sem, da oblasti neenako tolmačijo predpise ustave, s katerimi se spreminjajo prejšnje zakonske določbe, ki so v veljavi v poedinil pole .jinah. Zdi se mi. da |>o«amni organi upravnih oblasti smatrajo, 'la imajo odredbe ustave obvezni karakter samo za zakonodajno oblast in da so ima do sprejetja novih zakonov postopati v vsakem oziru no zakoni!), ki so v veljavi v posaniiiili pokrajinah do dneva, ko je bila sprejeta ustava, no oziraje se na ustavne določb.;. Takšno pojmovanje jo protivno izrecni določbi člena 142. ustave, po kateri se z dnevom razglasitve ustave razve. I javljajo vsi zakonski predpisi, ki li bili v nasprotju z ustavnimi odredbami. Ustava je z razglašenjem stopila v veljavo in je obvezna za vse in za vsakojar. Zato ukazujem vsem oblastem. da postopajo v vsakem oziru po ustavi, ne glede na zakone, ki so v veljavi, kolikor so ti v nasprotju z ustavnimi določbami. Zlasti opozarjam na določbe drugega oddelka ustave, ki govore o temeljnih državljanskih pravicah, ki se morajo skrupulozno spoštovati in za katerih eventualno kršenje s strani upravnih oblasti bo;n nastopil z vso strogostio zakona proti organom, ki bi zakrivili to kršenje.* + Karakterističen primer topovskega poročsvaija čitamo v včerajšnjem »Slovencu*. V izvestju o parlamentarni debati navaja glavno gladilo SLS kot Pašičev orgovor na izva;anja demokratskega poslanca A ud rije Rado-viea (bivšepa črnogorskega ministrskega predsednika), »da jo Radovič kot delegat na pariški konferenci zakrivil, da smo izgubili Idrijo in dobili r.apiam Italiji mejo, ki jo imamo danes. Radovič je kriv, da ni bila sprejeta \Yilsonova črta.* To goro-stasnost jo natisnil »Slovenec* z debelimi črkami ter jo razglasil še v po. sebncni naslovu. »Slovenec* dobro ve. da je obstojala naša delegacija na mirovni konferenci iz gg.: Pašiiia. Ves-niča in Trum biča, katerihi so bili pri-deljeni gg.: Rybaf. Smodlaka. Bošk<>-vič in Radovič le kot interni člani. Še boljše vč seveda, da so je vsa jugoslovanska javnost s početka boril.i preti \Yilsonovi liniji in da je on sam imel takrat silno široka usta. V odporu proti londonskemu paktu je ves narod vztrajal do skrajnosti. Radovič je v parlamentu le konštatiral, da je i>il on za sporazum z Italijani pod Nit-tijevo vla lo, kateri sporazum bj nam bil rešil deloma i Peko i Skaler ter tudi del sedaj izgubljenega primorskega ozemlja ter bi bil za nas vsekakor desetkrat ugodnejši nego rapallska pogodba. Obžaloval je, da se naša zunanja politika takrat nj znala spret-nejše poprijeti ugodne situacije. Paši.? se je brar.il [troti temu očitku, češ da je on bil že od začetka za kompromis, ki bi bil dal Reki resnično neodvts. nost, Skuler ra pripoj i Jugoslaviji — vendar je večina delegacije olločila drugače. Nni pristavimo, da so v tej večini bili i Trumbič i Smrdlaka i Ry-bar. V ostalem se je nahajala zn deva kompromisa z Nittijem v odločilnem Stadiju takrat, ko so v Beogradu vladali ralikalei in klerikalci, ki so po »Sloveuč 'vi* logiki krivi, da nismo dobili Mrije in — Wilsonove črt:. »Slovenčev* falsifikat je očividna posledica na novo obljavljrnega Mahni-jčevega pa-tir bruarja ob 4 popoldne bo v gostilni Dolinšck občuj zbor krajevno organizacijo za Hrastnik - D<1. -f Novi klerikalni poslanci na delu. Kakor poroča »Slovenec*, sta sc nova klerikalna poslanca Zebot in Skoberne že prav resno lotila svojega poslani-škega dela. Tako je vložil Zebot in-terjtelacijo o zaplembi svojega žurnaln »Straže*, poslancu Skobernctu pa, ki se je naiprej pobrigal za one dijetc, ko ga sploh ni bilo v skupščini, je pa bilo na potu v Beograd bolj mraz nc. go doma za |>cčjo. zato je vložil intor-jiclacijo o nedovoljnem kurjenju vagonov. Velcpomembcn začetek politične karijere. -f Veselje »Novega Casa». Slednjič se je vendar le dogodilo, da jc tudi »Novi Ca = » zadovoljen z uradno Statistiko in to s Statistiko o izhajajoči!) listih v Jugoslaviji! To pa zato, ker je iz to Statistike razvidno, da izhaja v naši državi manj listov v cirilici ne"o v Iatnici! »Novi Cas* ima popolnoma prav, v cirilici iz!ia;a manj listov, toda kaj bi bilo, ko bi v latinici nehali izhajati listi Novo Ca-ovo, Stra-žinc in Domoljubove sorte! Potem l>i bilo število v latinici gotovo manje nego onih v cirilici. Po SVGfll — Razpust parlamenta in nove vo-l'tvc v Romuniji. Službeui list objavlja kraljevski dekret o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev. Ob tej priliki jo izdala Bratianova vlada na narod manifest, v katerem obširno razvija svoj program in smernico v notranji in zunanji politiki, obetajoč reforme ra vseh polili) državnega življenja. gospodarsko in finančno konsolidacijo dežele, znižanje davčnih bremen itd. Na koncu pravi manifest, da In) vlada prava narodna in demokratična in da bo storila vse. da zasigura kar najlepšo eksistenco Romuniji. — Volilna kampanja jo že pričela. Vse stranke se pripravljajo ra borbo, o kateri izjavljajo, da bo zrlo ostra. — Ital janska zbornica preti vladi vsled njenih odredb po.caoni smrti Baneilikta XV. V italijanski zbornici se je poiavilo močno nezadovoljstvo proti vladi, ker ta oficijclno sodeluje pri posmrtnih svečanostih za Bencdik. tem XV. in ker je minister pravde sctil Vatikan. Socialisti predlaciva o ministrskemu preilsedniku Bonom,ju. da sc v politiki da voditi od klerikalcev. Tozadevno je bilo vloženo v zbornici tudi več interpolacij. — Ital ja--ki prestolonaslednik rr" mrtvaškem odru umrlega papeža. Ita-!i"anski pn^tolonaslednik ie s svo:im spremstvom posetil mrtvaški oder Benedikta XV'. — Češkoslovaška in genovska ken-ferenca. »Prager Pressc*, ki je v tesnili zvezah z zunannm ministrstvom je objavila uvodni članek o genovski konferenci in o francosko - an-leškil-pogajanjih Clankar poudarja, da sta politični pomirtenV Evropa in niona gospodarska povzdiga odvisni od izvršitve ver=ailleške, trianonske hi ®aint - germainske mirovno |X)godl>e. Sklenitev franrosko - angleške jamstvene pogodbe in določitev načrta za plačevanj vojne odškodnino liosta pr\a koraka na poti k okrepitvi Ev-ro|>c. — Prancoska «črna knjiga« o vzrokih svetovne vojne. Kakor poročajo pariški listi, namerava Poinearč obelodaniti »črno knjigo*, v katerj bodo navedeni vsi dokument; o balkanski vojni ia vzrokih svetovne vojne. — Rus!ja In genovska Konferenca. Švedski listi so obširno posneli neki članek iz »Izvcstij*, ki je uradno glasilo ruske sovjetske vlado in ki se bavl s predstoječo genovsko konferenco. Sovjetski list predvideva, da bodo vse velike države priznale sovjetsko vlado in za njim tudi vsi njihovi manjši priveski. Toda — pravijo dalje »Izveš ti ja* — naša zmaga s tem še davno ne bo polna. Veliko evrojiske drž-t-ve računajo z nekako »revno In ubogo Rusijo*. Te države pa se motijo. 7astopniki sovjetske vlade ne bodo šli v Genovo kot berači, temveč kot enakopravni udeležniki. Naši nasprotniki na-n bodo predložili račun, ki naj jim ga plačamo, toda mi iim bomo pokazali sv'»j račun. Ako pa bo treba, bomo še čakali. k3iti zgodovina se razvija za nas povoljno. — Angleška delegacija zapušča Wa-shlngtcn. Kakor javlja Wolfov urad. nameravajo Balfour in njegovi tovariši do 5. februarja zapustiti Ameriko. —- Problem Daljnega Vzhoda. Na vvasliingtonski seji odbora za Daljni Vzhol je iz:avil baron Tidehara. da aponska v Rusiji nima nobenih terlto-rijalnih ciljev. Japonsko čete bo,lu evakuirale ruski teritorij, čim sa tam forit ira faktična vla la. T.i izjava japonskega delegata je napravila na ostalo delegate razurožitvene konference zelo ugoden utis. — Iz svobodna Irske. Konferenca zastopnikov angleške vlade in irskih ministrov glede predaje državne o!.listi io končana. Irski ministri so se ž,' vrnili v Dublin. V Irski je zadnje čase na dnevnem redu zo|>et veliko umorov. Te zločine pripisujejo ekstremi-stotn. vendar prevladuje mnenje da bo nova vlada kmalu vzpostavil? v deželi mir in red. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Sobota, 28. jan.: »Hamlet*. Izv. Nedrja, 29. jan.: Popoldne ob 3. url. »Pe- terčkovc poslednje snnje*. Izv. Nedelja, 29. jan.: Zvečer ob 8. url: »Gardist*. Izv. Ponedeljek, 30. Jan.: »Hamlet*. A. Torek, 31. Jan.: Predstava za ubožne otroke, popoldne ob 3. url »Pcterčko-ve poslednje sanje*. Izv. OPERA. Sobota, 28. jan.: »Boheme*. E. Nedelja, 29. jan.: »Prodana nevesta*. Izv. Ponedeljek, 30. jan.: Zaprto. Torek, 31. Jan.: »Faust*. C. • MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 28. t. m. »Parlžanka*. C. Nedelja. 29. Jan.: ob 15. »Za narodov blagor. (Ljudska predstava); ob pol 20. »Poljska kri. Izv. Ponedeljek. 30. t. m. Produkcija dramatll-ne šole. Izv. Torek, 31. L m. »Dediči velikega časa*. B. • • • •HAMLET.. Nocoj ga bomo zopet videli v LJubljani, po dolgih dvajstih letih. Takrat jc igral kralja Klavdija še rajnki Vcrovšek, čigar beli kip danes tako brez vsakega zanimanja zre v gnečo pri blagajni; takrat jc igral Hamleta rajnki genialni Inenian, Oiclijo ranjka nesrečna Og.ineeva, Polonija Housa In Laerta Dcyl. Horatio Je bil takrat naš Danilo, kraljica pa njegova so-proga. Danes bo igral Hamleta g. Rogoz, Laerta g. Kralj, oba naša priznana igralca, Oiclijo ga. Sarlčcva, Hamletovo mater ga. Borštnikova, dve naših najboljših igra'k. Režijo bo vodil g. Sest, kar nain je vse porok za lep užitek. Hamlet je drama, v kateri vsak Igralce pokaže vse, kar premore, je najvišji ideai vseh odrov in vse umetniške ambicije. Naslovne ulogc so za genialne umetnike nekaka vrata, skozi katera stopijo v Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnje predavanje bo duc 30. t. tn. na deški nw-ščanski šoli. Predaval bo okr. šolski nadzornik, g. LJudevit Cernei, o pome:vj otroških iger. Ljudsl:ošolskema učiteljstvu! Rok anketo o 1. čl. zakonskega načrta za narodne šole Je poda'jšan do 5. februarji 1922. Doslej jc došlo nekaj tehtnih odgovorov z mnogimi novimi in zanimivim; mislimi. Kritiko, nova mnenja in cvcnt formulacijo omenjenega člena nal sc pošlje na: »Akademski socijjlnopcdagošhi krožek* na univerzi v Ljubljani. 'Akad.-MC.-pedagoški krožek• v Ljub-jani priredi v ponedeljek dne 30. t. m. ob 20. url sestanek na moškem učiteljišču, kjer se bo razpravljalo o temi: »Kako storiti prvi korak k ljudski visoki šoli?« Cilj ljudske visoke šole ni le plitvo pro-svctljevanje, temveč vzgoja srca in značaja najširših ljudskih plasti; kajti edino-la v vzgojenih širših plasteh leži naši rešitev. Zato vabi »krožek, na sestanek vse, ki se zanimajo za to velevažno vprašanje. Lep uspeh slovenske skladbe v Beogradu. Srbsko jevrejsko pevsko društvo v Beogradu, eno od najstarelšlh, osnovano leta 1879., je priredilo v soboto dne 21. t. m. v veliki dvorani kazine koncert za jevrejsko beogradsko družino. Na tem koncertu se je proizvajala prvič v Beogradu znana velika kantata našeg" liu-golina Satnerja: »JefteJeva prisega., iu sicer v izvirnem slovenskem besedilu. Zasluga na uspehu pripada opernemu ka-pelniku Iv. Brczovšku, kl si ga je lm:no-vano pevsko druJtvo uinclo pridobiti za svojega pevovodjo. Koncert jc uspel res lepo. Zaradi prevelikih izdatkov se ni mogla skladba za zdaj Izvajati z orkestrom, ampak Ie s sprcmljeviinjem klavirja in harmonija. Kakor čujemo, heče g. Brezovšek naštudirati šc drugo Satner- |jcvo kantato, »V pepeluičnl noči«. In petem z obema skladbama nastopiti na javnem koncertnem večeru, seveda tokrat s spremljevanjem velikega orkestra. Društvo «Soča* v Ljubljeni opozarja svoje člane in prijatelje na predavanje g. linančnega svetnika J. Mosetizha »o zgodovini davkov., ki bo danes ob pol devetih zvečer v salonu hotela »Lloyd». Predavaje bo vrlo zanimivo, poučno in zabavno obenem. Vabljeni člani in prijatelji društva. «1'rosvjetni Savez• v Zagrebu priredi dne 4. {-bruarja »prosvetni dan. v spomin stocjdmc obletnice rojstva velikega in velezaslužnega škofa Josipa Juraia Strossmaycrja. Povcrjeništvo za prosve-to je odredilo, da sc morajo ta dan na vseli srednjih in osnovnih šo'ah vršiti predavanja o Strossmavcrju, nakar imajo vsi učcnci prosto. Ta dan sc bodo nabiral! prispevki za »Prosvetni savez*, k: prireja zanimiva in poučna predavanja. Nemci o Meštroviču. »Frankfurter Zei-tung. piSe povodom imenovanja ktparis Ivana Meštroviča za rektorja umetniške akademije v Zegrebu: »V Londonu, Parizu In Anvcrsu so bila zadnja leta razstavljena Meštrovičeva dela, kipi Iz kamna in lesa. Angleži imajo izvrstno monografijo o tem umetniku. Sedaj, ko postajajo gospodarske zveze med Nemčijo ii; slovanskim jugom vedno ožje, bi bil ča-, da stvori Meštrovič s svojimi razstavam' kulturen most ined Nemčijo in Jugoslavijo.* Smirnov, znani ruski koncertni tenorist jc pred kratkim pel v Pragi, meseca ap-t-Ia pa bo pel v Monte Carlu. V Monak-v vu gostuja ta čas v »Mariji Stuart* slavna ruska tragedinja Polcvicka. Češka glasba v Rimu. Dne 8. t m. .-o dali v rimskem »Avgusteiu. uverturo ; Smetanovi »Piodani nevesti.. Diiigirai _ to tnenda prvo češko glasbeno delo v Rimu Victor de Sabata. Časopisje je vr-e navdušeno za češko glasbo. Šport Scnf:a'ke tekme v Bohinju. Športna Zveza priredi v Bohinju dne 2. febtua. M prvo letošnjo sankaško tekmo za prvenstvo Bohinja, dne 5. februarja pa veliko, nastopil v Pragi, Berlinu, sedej v Skandi-; sedeinih sankah. Prijave je vposlati navij!... V Genovi in Parizu Je igral Športni Zvezi v Ljubljani ali Zimsk'-liamleta slavni Pitojev, na Duna-u se še j športnemu odseku, Bohinj. Podrobni ra;-danes spominjajo nekdanje krcacijc riam j Pis jc v številki 2. »Športa*. Sankali'.:-: l:ta po s'avnem Kainzu. Najboljšega Ham-1 ie '"os krasno urejeno, ter bo gotov i leta je kreira! v Italiji Zacconi. iranco- mogoče voziti rekorde. Pa tudi vsem d-u-skega — Sara Bernhardt, ki Ja pa danes 8"u zimskim športnikom nudi letos D - liinj obilo užitka, snežne razmere so najugodneje, bodisi za stručarje ali sankanje. Tudi skakalnica je izvrstna- — V B j-Idtiju je padlo šc 5 cm snega-pršiča. Situacija za zimski šport idealna. Sankališče urejeno za trening za velike tekme. Stadion v PragL Na Letni v Pragi sa gradi ogromen stadion kot središče spr> t« nega življenja v češkoslovaški repub ii L Za enkrat sc bo tam nahajalo dirkali '■iz za konje ki 'esarje in motocik'c, vežb ii-šče in tekališče za lahko atletiko, prost ri za tenis, umetno drsališče, veliki ph-va'ni bazen itd. Stadion z ogromnimi tribunami bo dograjen do druge polovice meseca aprila. Slavnostna otvoritev z mednarodnimi tekmami se izvrši dne ;3. aprila In 1. maja. Češko sckr.istvo In so-ciiahstičns »tčiocvične jednoty* so ob.;— biil sodelovanje. zanj že skoro ma'o prekorpulentna, ang'e-škega slavni Irvving, hrvatskega Fijen. češkega Vojan, da'je je znan Hamlet Mois-sija. Bassermanna — našega bo igral g. Rogoz. O Hamletu sa ie veliko pisalo in se bo še. Hamlet le še danes nerešena uganka Kaj je pravzaprav hotel Shakespeare s Hamletom? Kakšen je pravi Hamlet, ali Je res blazen. a'i predstavlja psihično fazo, v kateri prihaja genij v blaznost? — Danes pravijo, da se njegova lina notranjost protivi zločinu, da ga zato toliko časa zavlačuje, vsaj takega Je kreiral Kačaiov, jutri bodo trdili zopet kaj drugega. Dosti debate je izzval Kačaiov s svojim Hamletom. Pravijo, da Je ustvaril »ruskega* Hamleta, ki pa ni dojeten recimo Nem-ccm. Scdnj zopet nastane vprašanje, ah je zamislil Shakespeare svojega Hamleta res kot personiflclrancga duha tedanje Ang'i'e In ali naj igra Rogoz nocoj »Jugo-slova: kega* Hatrfeta, ali naj ga Igra samo kot interpret psihološko globokega umotvora, kl Je last vsega sveta in ki ga je slučajno ustvaril Angiež? Vprašani se Softolsiii vestni!? Ribniško sokolsko okrožje Ima svej drugi redni občni zbor v nedeljo tin: i stavi človeku sploh cela vrsta. Odgovor j t. m. v prostorih društvene tcsnvsr- e i bc dal nocoi naš Hamlet, z. Rogoz. | Ribniškega Sokola ob devetih dopoluae. Domače vesfi * Minister dr. Žerjav je včeraj po-( poldne prišj>cl v spremstvu svoje go-apčinstva pravoslavne in katoliške vere. Pokrajinsko upravo je zastopal predsednik Baltič na čelu oficirskega zbora f« je večera udeležil dlvizionar gen. Dokič. Lepo izvršenemu in poučnemu umetniškemu programu (o pomenu sv. Pave za pravoslavno kulturo je predava.! prof. Stojičcvlč) je sledila prosta zabava. Bil je prijeten naroden večer. * Svetosavska proslava v Beogradu, fz Beograda nam brzojavlja;o 27. t. m.: Danes dopoldne se je vršilo povodom praznika sv. Save na tukajšnji univerzi svečano rezanje kolača, kateremu so prisostvovali: ministrski predsednik Pašid. vomi minister Vasic. predsednik skupščine dr. Ribar, drplomatični zbor. zagrebški pokrajinski namestnik Demetrovid. ljubljanski župan dr Peri«4 in zastopniki akalimite znanosti občine in humanitarnih institucij. Kralj Aleksander ie prišel v dv<*-nno v spremstvu Pašida in dr. Riliarja, nakar je pevski zbor »Slavi- zapel Jlarinkovicevo «S'avo». Kolač je prerezal patrijarh Dhnitrne. Neka 6tu telovadk. * Fran Majdič -{-. V službi reparacij-fke .'i orni? i je našo države je po dvodnevni bolezni v Kfinigsbergu na Pruskem umrl veterinarski nadzornik Franc Majdič, ki je po prevratu kot živinozdrav-»ik služboval v Rogaški Slatini. Pre;e je bi! nad 20 let okrajni živinozdravnik pri okrajnem glavarstvu v Logatcu in je bil zaradi svoje konciljantnosti in dobrohotnosti med Notranje! splošno priljubljen. Velike zasluge si ie pridobil tudi na polju mlekarstva. Pokojni Fran Majdič eieer v politiko ni rad aktivno posegal, vendar pa je na že!;o naprednih No-fran-cev pri volitvah v državni zbor leta IDI 1 prevzel kandidature in dobil za takratne razmere zelo Častno število gla sov. Plemeniti mož naj v miru počiva! * V nepotrebne polemike se od časr do čaja spuščajo »opozicponalni* listi. ki žive le od zdražbe in zgag.>. Obč'nstvo je takšnih polemik že sito. Tudi mi ne bomo nadaljevali polomil z »Novim Časom*, ki je ne samo zloben. ampak v časih trdi ot-ojji. »Nov" Ča-s* je katoliški bankirski list in njegova smer je čisto ista. kakor je sm r madžarskih kapitalistov in grofov, ki jih »N-ivi Čas* !>rani. kadar ravno nima nobene druge neokusnosti pri roki. Ponavljamo, da nam pride n ravni prerod Ie, čo bo naš narod oilločno odklonil smer »Novega Časa* in »Straž"* in se ravnal po drugih naukih, ko po Mahničcvih. Kar se pa tiče »dobre vzgoje madžarskih nacionalistov*. ki so »Novemu Času* tako pri la- Porx^° T!=m- * naša pregled o dolgovih najvažnejših dr. trgovska m obrtmška zbornica povzela žav leta 1921. v primeri s stanjem dolgov ™ pristojnih mestih v Beogradu korake . za olajšanje dosedanjih visokih stojiun- Po^em pregledu dolgujejo te države skih pristojbin Po prilogu zbornice naj skupno v»to 95 412 milijonov funtov štcr-!b'bd vagon 5 dn, stojnme prost, da lingov proti 10.700 milijonom funtov šter- Iahko .^narmea v tem času opra^ sv<, lingov v letu 1913. Zadolžitev med vojno P c%nnsk° mam'iU^- t znaša torej 84.712 m!!, funtov šterL Ako i = Covon« o osnovanju avstrijske not-vzamemo Ldstotno obrestno mero, zva. m banke L Dunaja poročajo: Likv.da. . , . , .. ____A-,n torji Avstro-ogrske banke objavljam sle- šajo letne obrest od skupnih dolgov 4#70; , \r " n„. dve tretjini milijona funtov štcrlingov na- J.eCo P«ročdo: I lustnerte W,ener pram 535 milijonom v letu 1913. Prirast fE«raWatt» i dne la januarja je pnn^ obresti znaša torej napram letu 1913. f f "^anovitv, nove notne banke 4235 dve tretjine milijona funtov "pregled o državnih dolgovih posamez- banke smatrajo za potrebno, izjaviti, da ;im ni nihče izročil kakih predlogov in da jim o ustanovitvi kakšne nove notne banke ni nič znano. = Zvišanje tovornih postavk češkoslovaške Jadranske železniške tarife. Kakor poročajo Iz Prage, so se s 15. januarjem nekoliko zvišale tovorne postavke od Češkoslovaške v Trst. ' = PohTanje žerjavne In jezbne pristoj. blne v Trstu. (Krnhn- und Stautase) It Trsta poročajo: Z mesecem februarjem bodo plačevali je7bno pristojbino v Trstu ladijski lastniki v znesku 6 lir za 1000 kg. a na breme blaga odpade samo žeriavska pristojbina v znesku 4 lire za 1000 kg. Ta odločitev se je sklenila skupno od lastnikov ladij, ki so interesirani na tržaškem ladiiskem voznem prometu. Za nesubvencionirane linije velja ta sklep s februarjem, dočlm morajo subvencionirane linije počakati na oilločitcv vlade. — Vprašanje češkoslovaškega poso"l-la Avstriji. Iz Prage poročajo z dne 25. januarja: Pogajanja za posojilo Avstriji v tukajšn;em finančnem ministrstvu zelo slabo napreduje«. Sedaj se razpravlja o garancijah, ki jih naj Avstrija za posojilo. Do sporazuma še o tej zadevi ni prišlo = Hmcljska trgovina v Žatcu In okoli- cl kakor poročajo, po novem lotu po-nolnoma počiva. Le na deželi se je na^-kup:lo prel dnevi nekaj malega po 4500 do 5000 Kč za 50 ks. Cene se od novega leta naprej stalno nižajo. Da cene ne paleto pol produkcijske stroške, je državni hmrpski urad v Zatcu na seji dne 19. ni'- držav je v milijonih funtov šterllngov sledeči: 1913 1921 Nemčija 279-50 17.750-— Poljska —■— 17500-— Francija 1.585-50 12.750-— Anglija 871-50 8.177-50 Zcčinjene drŽave 256-75 5.980-50 Rusija 1.134-50 5.693-50 Italija 752-25 4.662-— Avstrija 503-20 3.958-35 Češkoslovaška —•— 3.283-75 Madžarska 433-75 2.550-— Nemške svob. drž 963-85 2.075-— Rumunija 79-28 UI7-50 Belgija 180-50 1.167-50 Španska 443-50 588— Kanada I2U-75 585— Turčija 169-— 557-50 Avstralija 20-25 489-— Kitajska 242-50 471-50 Bolgarska 32-75 358— Britska Indija 3(>8-73 265-75 Nizozemska 115-50 261-50 Nova Zelandiji 109-50 24-1-50 Grčija 51-50 203-— Švica 5-75 92-50 Skupaj oKrog: 10.700-— 95-412-— Izvzcmšl Poljsko sc nanašajo vse te številke na z.ato bazo, tako da ne motijo pregleda in primerjave zelo različno se razvijajoče papirnate valute. Sicer te številke niso absolutno natančne, vendar nam predočujejo precci dobro sliko o na-rastu mednarodnih do'gov vsled vojne. Preglcd seveda ni popoln, ker še manjka- jo južno- In severno-ameriške države, ........ Danska, Švedska, Norveška. Finska in i :.;tianr-a ghlenll v principu hme^jske m> balti'.ke države. Portugalska, Jugoslavija, Japonska, večina azijskih držav In vsa Afrika. Mnenje nekaterih, da pomenijo t! dolgovi za svet kot ccloto zelo malo, ki se iztirjajo na eni strani, morejo vknjlžiti kot dohodki v upniških državah. To mnenje pa je napačno. Ko bi se 95.413 milijonov funtov Štcrlingov uporabilo v trgovini in industriji, bi se mogli dohodki iz teh dolgov označiti kot dobiček. Kakor pa so zadeve v resnici, mora del kapitala, kl se še vedno uporablja v trgovini in Industriji, nc samo dati dohodek, temveč se mora iz tega dohodka plačati tudi 4235'/., milijona funtov štcrlingov za obresti Javnih dolgov, katerih protivrednost! so se me;i vojno večinoma brez koristi uničile. Tako stanje povzroča navijanje davkov, stalno inflacijo, naraščajočo dragi- nimalne cene. = Poraba starih tovornih listov. Ker ima;o posamezne železniške direkcije te veliko tovornih listov, je minister za finance dovolil da se smejo uporabljati tudi stari tovorni listi, dokler ne pci lc-o, prilepi jati pa se morajo nanje nalaš? zato izdani kolki po en dinar. =r Propadanje Trsta. Iz Trsta poroča jo: Kako Trst kot trgovinski center propada, je razvilno iz tega, da je znašal v prvi polovici 1921 celotni izvoz in uvoz r tržaškem pristanišču 14 in pol mib.*>: na metrskih stotov manj, nego v prvi polovici leta 1920. Uvoz po morju je prišel večinoma iz Severne Amerike, Anglije in Italije. Izvoz je šel v glavnem » staro Italijo. Celotni promet Trsta leta 1921 ie dosegel komaj desetino predvojnega trgovinskecra prometa. Cene zemljišč v Madžarski narastle. njo in s tem naraščajoče uaožavanje člo- i Vsled ponovnega padca madžarske kro-veštva. ine so narastle cene zemljišč v Madžarski. • 'Tako se pri malih posestvih od 3 do 5 = Novosadsk; žitni trg dne 2S. janu- i oralov zahteva do 100.000 madž. kron a rja: Dovozi premall Pšenica notira za oral. Pri večjih kompleksih se zahteva 1530 - 1550 K, sremski ječmen 1120 - 150.000 do <10.000 madž. kron za oral 1M0 K, koruza 1150 - 1100 K. moka i R«sija kupuje tekstilno b.ago v "t. 0 21 — 21.50 K, St. 2 20 - 20.50 K. ; Poljski Iz Berlina poročajo: Neka v krušna moka 18.30 - 18.50 K. otrobi 'Lodzu se nahajajoča ruska trgovinska 7 75 —8 K ' m.; srn, je nakupila precejšnje množine = Novosadska produktna borza dne ! tekstilnega btaga in konfekcije pro v-21. h n na rja: Pšeaca: iz Bačke, 78, 2%. ! plačlu v poljskih markah. 7 ' ; • ___(llniMK navesadsko okrožje 1550 (hla-ro) 1540 ! = Lesna horza v Olomucu se osnu e dne 21 febiuarja. PoslovaU bo vsako sobrto. Oorza 'denar) 15-10 f zaključek), srbska 79. ab Novi Sad pše.nira (zaključek); ječmen: iz Bačke 65 — 00, pariteta Sen-ta 1140 fblaco) 1130 fdenar), Bremski. f>4 - 66, 1120 (zakpuček). banatsld, 60. j { Ber,in ,51 _ 153> Rll. 1150 (blago), srbski. 61 - 62, Zemun 1150 j 2» MIlan 1352 - 1355, (blago) 1140 (denar); koruza: iz Vzčte | ™ _ 13,0 Newyork. ček 303 nova, novosadsko okrožje. 1165 fblago) ju ' _ 25,5 pr 587 _ 11150 .'denar) 1150 - 1105 (zaključek): | ^ % 6025. Dunaj 3.35 - ; proso: 750 fblago) 700 (denar): fižol: bel I »J p^^ta 44 - 44.50; valute: do-;nov lir.0 (blago), bel star 10'0 (blago); Iejl 210 - 220, na- seno: preSano ab Banat 700 (blago); > , marV;e 150> švicarskI franki ,raa: prešana ah Banat 2(0 (bla-o); moka: I' 1340 _ !350 madžar- j št. 0 z vrečami ab Bačka 2100 (blago). [ ^ , i 7.a kuho 2000 (b!a 5 0)it„ Kakih „«d.l!*:ih a os«ad> S Ola. — Piaia aa *«»ra|. (Lahka hid> » ■ ■ ahamkah.) Na «D'aian;a aa odgovor;* ta. ako i« «prešan|e oHlotana eaamka sa odgovor. ' ■■ V lesni stroki žeoretično in praktično po polnem* iivež an uradnik, -t Sobrimi referencami, zve ami v Srbiji, pri velikem beograi-iicm podjetju samostoino de iojoč, Tieb pisarniških del veič, i Me e 1 marec m mesto v Sloveniji kot poslovodja Eventualno pojasnila zahtevati pod «Posli .vodja* oa upravo »Jutra*. 221 Zobni tehnik, »eiž veega dela, tudi operativno, iMe službe Ponudbe •pod »Zobni tcho'k» ua upravo »Jutra«. 220 Primerne sluibe t kakem večjem trgovskem, industrijskem.oziri m lesnem podjetju želi absolvent trgov site šole. Nastopi takoj, Oiir. 15 svečana 1.1. Ponudbe nod eAusolveut* ca npratnUtvo »Jutra*. 20« »lično sedemindvajsetleten absolvent srednje šole, ki po/.tia poleg tdoventčine in nemščine tudi francoščino in perfektno ltaliianščino. Pocudbe pod • Primorec 208» ua uprava »Jutra*. " 208 Eorespondent, izvežbna, zanesljiva ter samostojna moc, spreten stroje pisec in ste n f igra f, se pod ugodnimi pogoji takoj spre ime pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Absolventi slo . trj.-ov-.ke šole z daltšo prakso imajo prednost Ponudbe je poslati na upravn »Jutra* pod šifro: »Korr-Fpondent <550». 1U7 je ves dan v uradu. Plača dobro. Ponudbe na n pravo »Jutra* pod »Plača dobro,^ Kaj govo4ja (kinJa), zmožen dvostavnega knjigovodstva, dober računar, se Sprejme takoj za podjetje v Ljubljani Ponudbe pod »Samostojnost* na upravuištvo »Jutra.. 214 Mlado, 15 letno dekla ;šče služI« ali pa bi se šli nčit v kskn trgovino. Ponudbe pod »Dekle», poštnole eče ■Mirna peč, Dolenjsko. 215 Učiteljico 207 iščem za lekci :e iz italijanske ga jezika. Pouu e na upravni tvo »Jutia* pod št. 207. Zastopnik sa vino na tukaj-njem trgu in okolici, »e išče. Oferte pc-1 »Vino 195" na opravo »Jutra*. 195 Služb« ue« kot trgovski agent, kore-3p .ndeot, knjigovod a al KostoriaUnja, 10s samostojna slovenska in nemška korespoudeiitinja, izur-lena strojepi-ka in stcnoirri-6nja, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. 1'red-nost imajo abtolveiitinje slovenske trgovske šole. Ponudbe je poslati na upravo «lutra* pod šifro: »Samostojna pisarniška moč 20->. Oprava sa trgovino e mešanim blagom, še skoraj nova, se prodi po iako nizki coui. Naslov povč oprav« »Jutra*. l'JO Proda dobro ohranjeno parno kopel (Kreuz-TbcrmaibadX dobre gosli in tiekai stare obleke. Naslov se mč v u; ravci-tvu »Jutra«. 217 Proda se Saket. Naslov povč tipravoiUvo »Jutra*. 2i2 Trgovski lokal za trgovino z mešanim blagom si prometnem kraju se takoj vzame v uaietn na deželi ali ▼ mestu Naslov pov£ upr&vuigtto »Jutra* pod »Lokal*. 20*J Trgovina. 213 V najem se odda že čez 30 let ftara triovini me&ane stroke v prometnem krain oa Dolenjske u ob železnici, ki io popolnoma na uov.> oprem I jena Ponudbe p»d < št. 415» poštooicžcče Brežice ob Savi Hiia s posestvom naprodaj Hi;a obstoji iz dveh sob, ene kuhi je, eno kleti, hleva iu svinjaka, zidana in ■f. opeko krita. Zemlja me i okrog 54 arov njiv s sadonosni-kom. l'o estvo leži ob okrajni cesti, 10 minut o 1 rudnika, ua ravn ni iu na lepem pro štoru. Proda se radi preselitve. Poizvč se pri g. Varnu Ferdinandu, obč. redjrju ■ Trbovljah. Cena 270(J00 kron. Krasna vila 219 z obsežnim angleškim parkom v idilično lepem slovenskem trgu, ob železni ki postaji, nova moJerua zgradba, je naprodaj. Interesenti naj pošljejo svoje nas ove ua upram »Jutra* pod »Prilika*. »TRIBUNA" tovarna dvoholes in otroških vozičkov Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modeiov. Sprejmejo se tndi dvokolesa in otrogki vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. ss<* Ljubljana, Karlovška cesta št 4. Razpošiljalna priporoča (4 t . »Slovenski bombaž „KONKURENCIJA" za pletenje u* Ljubljana - Z g. Šiška znamke „Jagnje" v vseh Idoolh barvali In vsake debelost!. Z mL* Orčal Hennč" Pariš barva lase v vseh nnancah in izdelnje vsa lasna dela 15 M. PodkraJSek, frizer za dame In gospode, Ljubljana, Sv. Petra c. 32. Pozor, lesni trpe.! Proda se radi opustitve žage samice: I vodno kolo z železnimi lopatami, I triba z vretenom, I brana z želemo osjo (Schwungrad), I voz z 8 valerji ter vse orodje z 10 plehi, kompletno, dalje I cirkular z vozom, 7 m dolg, I železna os z jermeni Foizve se pri lastnika 216 Milanu Potfčar, strojno mi: arstvo Mlino-Bled, Gor^jsko. OGLAS. Advokat Petar M. Vučkovič večletni sodnik in načelnik oddelka za sekvestre v ministrstvu pravde je otvoril svojo odvetniško pisarno v Beogradu, Kneza Lazara ul. št 1. ^ kavčuka^ ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA ^ r TTTTTTTTTT TTTTTT KIK1IIII1 TTTTTTTTTm I t I I 1 1 tXX Advokat Pavle M. Moravac H načelnik Ministarstva Trgovine f Industrije u penzijl, Beograd T«lsfon <298. 77 KaradJordJava ulica, Palata Brlstol. jxxrrxrxiirrxxii tju. jlm rrrr i naxix:. 11 xxn m i T 3.mf T '1 "ilil ra"! Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo. pohiStvo in lakiranje raznih ,koles" v peči, na] se obrne na trrdko stavbni in pohištveni pleskar in liiar Uubliana, Kolodvorska ulica 8. pomsivo m lakiranje razni u .toies r Tone Malgaj,' i P I * t- 8 ! . T .. • - SSj » Sobo s posebnim vbodom iš^e inteligenten mlad gospod, ki Vlad gospod, 178 izobražen, želi dopisovati z inteligentno gospodično v sr o - hrvatskem , nemškem, italijausk-m ali fraucoskem jeziku. Temo izbira gospodični. Pisma pod »Zabava* Da upravo «Ju'ra». Naš oče, soprog in tast, gospod npravništvo Jutra", veterinami nadzornik je preminul v službi reparacijske komisije naše države po dvadnevni bo* lezui dne 24. t. m. v Kčaigsbergu na Pruskem. Rogaška Slatina, dne 26. januarja 1922. Ivanka Tomšič hčerka. Amalija Majdlč soproga. Bres posebnega obvestila. Dr, Robert Tomšič fin. tajnik, tet. «18 i * —: Jadranska banka! Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb, Wien, Opatija, Zadar, sprejema vloge na hranilne h\\l\wt žiro in droge y oie pod najosodnejSimi pogoji. | New York, Frank sakser, state Bank. Prevzema m bančne posle najtočneje in najinilantneje. l t Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu, k* * > Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.