117. številka Ljubljana, v petek 25. maja. XVI. leto, 1883. Ishaja vsak dan iT«4er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele »a vse leto 16 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u* j )den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zuafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, piši naj se izvole franki rat i. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravu iatvo je v Ljnhljaui v Frana Kol mana hifii „ Gledališka stolba*. Dopi D pravniStvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. Ni je varnejše stvari za našo domovino, nego bo: 600letna slavnost, prihod presvetlega cesarja v našo deželo in predstojeće volitve za deželni zbor. Vsi ti dogodki imajo za našo materino deželo jako velik pomen; in treba, da se vsi tako osnujejo, da bodo našej domovini in našemu narodu na povzdigo v materijalnem in duševnem oziru. Nadejamo se, da pridejo v bodoči deželni zbor možje, kateri bodo vredni zaupanja dežele in kateri se bodo mogli v vsej mirnosti predstaviti presvetlemu vladarju, ter reči: „Mi smo kri iz krvi, mi smo vrli sini matere Slave, ter kakor vsekdar tako tudi zdaj in vselej zvesti podaniki Vašemu Veličanstvu". Upamo pa tudi, da bode bodoči deželni zbor storil, kar je sedanji zamudil ali pa opustil, zlasti pa, da bode on popravil, kar je ta zakrivil, da tako dospe naša mila domovina v ravnotežje z drugimi deželami. 600 letna slavnost bo dala našemu zvestemu narodu priložnost, pokazati neomahljivo udanost in zveBtobo do presvetlega cesarja in vse Habsburške rodovine, ter tako pokazati, da je naša dežela vreden biser krone Habsburške. Tudi bode dana prilika, ker bodo vsled poziva slavnega deželnega odbora vse občine po svojih izvoljencih zastopano, izjaviti presvetlemu cesarju skupno ali posamezno občno-koristne želje s peticijo po izvoljeni deputaciji, na katere bode naš skrbni in premilostni vladar gotovo prav rad ozir jemal, zlasti, ker se bode lahko prepričal, da so zahtevanja pravična in v prid ne samo posameznim, temveč v občno korist deželi in tudi v korist državi. Pot na Dunaj do prevzvišenega prestola je dolga in prizadeva mnogo stroškov, sedaj pa imamo priliko teh ovir se ogniti ter z malimi stroški in majhno zamudo mnogo doseči. Torej na noge in na delo! Dolenjci, vzdramite se in pospešujte svoje delovanje, da zdaj dosežemo, kar tako dolgo že prosimo in tako dolgo težko pričakujemo. Ali nam se je že morebiti srce ohladilo za železnico? O ne, to dobro vem da ne, kajti, kjer in kadar se dva veljaka snideta, že je mej njima glavni pogovor o Železnici. A pogovori ne zadostijo, treba je dejanja iu sedaj je priložnost, da dosežemo, na kar bi morali sicer de dolgo čakati. V vsakej deželi se gradijo o spominskih slav nostih spominki, tudi naša dežela bode stavila vogelni kamen prelepemu zavodu „Rudolfinum" v glavnem mestu, a tudi vnanjtj deželi treba vrednega Hfiominka; ali bi se ne moglo zgoditi, da si na priprosnjo vseh dolenjskih občni postavijo Habs buržani večni spomin s tem, da izvolijo naš presvetli cesar to železnico za potrebno spoznati iu naročiti dotičnemu ministerstvu, da osnuje potrebno postavo za njeno zgradbo, katera bi morala v prihodnjem državnem zboru v potrjenje predložena biti Y Ni je bilo in ne bode jo lepše dobe, doseči to, kar srca vseh Dolenjcev tako iskreno žele! Neobhodno pa je potrebno se najprvo sporazumeti in v ta smoter n»j bi se sklical zbor, v katerem naj bi bili vsi dolenjski župani ali njih namestniki zastopani; tukaj naj bi se potem posvetovalo, kod in kje naj bi se železnica gradila in na podlagi te obravnave naj bi se osnovala peticija, katero naj bi za to izvoljena po.-ebua deputacija presvetlemu cesarju osebno iz ročila in ga ponižno prosila, naj se blagovoli ozirati na vseobčno prošnjo in željo, in tako s svojo vele-dušnostjo pripomoči, da dosežemo, kar je neobhodno potrebno in da rešimo tako celo Dolenjsko žugajoče revščine. Kajti komunikacija uzrokuje, da pri nas najboljših pridelkov ne moremo v denar spraviti in si še toliko pridobiti ne moremo, da bi davke redno plučevali ter si drugih, kmetijstvu potrebnih stvari j omislili. V več nego dvajsetih občnah takraj Gorjancev, in ravno toliko onkraj, se drži skoro nepretrgano gorica gorice, v katerih se prideluje deloma prav izboruo vino na tisoče hektolitrov, katerega zaradi pomanjkljive komunikacije le težko v denar spravijo. Koliko tisoč hektolitrov bi se ga po železnici izpeljalo, ki se sedaj zaradi pomanjkanju kupcev doma použije! Koliko železa, premoga in druzega leži v zemlji, Čegar pridobitev bi mnogo rudokopov živila! Iu kupčija z lesom, ki se nahaja v Ostrem, Grobolneku in Narušič-vrhu, v Gorjancih itd., bi marsikateremu prebivalcu na noge pomagala. Metropola Dolenjska, postavi se na čelo podjetja! Ali te bodočnost nič ne briga? ali ni ravno tebi boljša prihodnjost namenjena, uko se uresniči želja vseh druzih občin V ali ti neso mar tvoji prebivalci, kterim večinoma zaslužka primanjkuje'/ ali ni ravno tvoja okolica poklicana za raz vitek obrti in kupčije? V prvi vrsti bede mestni odbor odgovoren, ako se ničesar ne stori. In vi Belokranjci, ali ne bod« tudi vam ugajala železnim V Zložimo se in storimo, kar je v našej moči, da si ne bodemo kdaj očitali svoje popustljivosti, ktera bi nam utegnila postati če ne za večno, veuder še za dolgo na kvar. Kdo bode navajal vse dobrote, katere bi nam zgrajena Železnica prinašala; iz mej mnogih naj omenim le to, da bi naše delavno ljudstvo že pri grajenji mnogo zaslužka imelo, zlasti pa tudi potem, ker je upati, da bodo na za to sposobnih tekočih vodah nastale raznovrstne tovarne. Iiazven tega bi bila pa ta železnica najkrajša pot, po ka-terej bi bili Bosna in Hercegovina z notranjimi deželami združeni, kar je iz strategičnih ozirov jako važno, važno pa tudi za to, ker bi po tej poti bili zakladi notrajnih dežel odprti, in omiki za te dežele pot uglajena. Ni še prepozno, a utegne postati, Če se ne ganemo. Lepa priložnost se nam sama ponuja: ko LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem Bergsiie, poslovenil 1. P.) Z imeni je kakor z zvezdnimi utrinki. Pridejo, svetijo in zginejo; velika imena so kakor meteori, ki zapuste trajen spomin; majhna kakor skitajoči ubežni oznanjevalci avgustovih nočij, o katerih jedva v zve-zdoznanskih letopisih izveš, kakšne velikosti, barve, svetlobe so bili, ter kakšna bila so njih pota. Kdo bil je Pillone? . . . Da, jedenkrat bIo-velo je njegovo ime od skrajnih koncev Volskih gora do tja doli do Punta della Licosa; vsak otrok poznal je njegovo ime, vsak možak se ga je bal. Ko bi bil visel knežji čkrlat nad njegovo zibeljo, postal bil bi junak kakor Aleksander, Cezar, Napoleon. Ker je pa zvezdnato nebo bila vsa njegova kraljeva dvorana, stara razvalina njegov grad, kozja koža njegov kraljev plašč, bil je pa — samo to, kar bomo povedali v tej povesti. Hlapon je tretjikrat zažvižgal. Lahen vlak, ki je imel prepeljati nas iz tihega Rima v veseli Nea- I polj, se je zazibal škripajoč, in kmalu leteli smo kakor pušicu Čez cvetečo Campagno, pozdravili vrhove Albanskih gora, svode vodovodov, zelene travnike, po kateiih so močni sivi voli otresali z dolgimi rogovi iu zaspano gledali bele proge dima, katero je kakor jasen oblak nesel veter nizdolu čez Campagno. Kupe, v katerem sem jaz sedel, bil je skoraj prazen. Majhen, suh in tanek duhovnik bila jo vsa moja družba. Pri Valmontoni ustopila je jako nakin-čana, vesela dvojica, po bogatih oblekah in drago cenih stvareh, ki jih je imela pri sebi, soditi, bila sta rimska zaročenca, ki se podajata, na žen»tovanj-sko potovanje v Ischio ali Sorreut. Duhovnik se je še bolj stisnil v bvoj kot, mlada dvojica se je pa zavila v ženinov plašč na tak uačiu, kakor bi se nam ne zdelo spodobno po im i!i severnih nazorih, in usela se v drugi kot — začelo se je mej njima tiho razgovarjanje, katero je pretrgal večkrat kak poljub, ki je silil duhovnika še bolj uglobiti se v knjigo, ki jo je imel pred seboj. Jaz sem se pa usel v tretji kot, od koder sem občudoval zdaj lepo Campagno, zdaj zopet zavidal srečo nasproti sedečima, zdaj sem se pa zopet jezil, da sem zaspal in zamudil jutranji vlak ter pridem še le zvečer v srečni Neapolj. Zdajci odprlo se je okno, in kondukter pomolil je glavo notri in zaklical lakonično: „Vozne liste, gospoda moja !J Vsak se je prebudil iz svojih sanjarij; ko je kondukter ščipal naAe listke, pogovarjala sta se nekaj z mladim Rimljanom, pa jaz nesem mogel razumeti druzega, kakor ,,1'illone", kar se je večkrat z nekim strahom ponavljalo. Kondukter utaknil je prste v usta, raztegnil levi kot ust, iu jih zopet zaprl z glasom, ki je bil podoben puškinemu strelu, ter obrnil se s prestrašenim obrazom proti Volskim goram, katerim se je bližal vlak v hitrem diru. Okno se je zopet zaprlo — zdaj bo zopet tiho, bil bi mislil. A nikakor ni bilo! Majhni duhovnik spustil je od struhu brevir iz rok in začel je odpirati svojo popotno torbo, iz katere je izvlekel mej umazanim perilom dva ravno tako umazana bankovca, in skril ju v Čevlje s srebrno zaponko. Še bolj prestašena bila je mlada dvojica. Rimljan bil je bel kakor zid, in v jedno mer zrl je skozi okno, kakor bi videl p'e ati samega peklenščeka v belih soparnih oblakih, ki jih je brubal hlapon. Dama se je odvila iz nje- bodemo volili v deželni zbor, tedaj ee pogovorimo in skličimo potem v teku meseca junija zbor, da se ta resna in potrebna stvar konečno reži. Veljake pa 8 tem ob jed nem poživljamo, naj vzamejo to stvar resno in naj storijo, kar je v njihovej moči, da ne zamudimo lope prilike; gotovo vam bodo nadi po tom«'i hvaležui za trud, kterega bodete žrtovali za blrgor Dolenjske. Sedaj ali nikoli! če nikdar, tako sedaj velja: Ura zamujena ne prid« nobena. Politični razgled. Atol raiije tležcit*. V L j ubijani 25 maja. Nemški glasi o nemškem Schiilvereluu : V VVUrzburgu izhajajoči „Frankiscb.es Volksblatt" pravi o njem: Kakor čujemo, ustanovila se je tudi v našem mestu poddružuica takozvanoga „nemškega šolskega društva" in so nekateri vseučil ški profe-BOrji nje osnovo vzeli pod svoja krila. Nominalni smoter tega društvu j% podpirati nemške šole — v Avstriji. Z ozirom na ljudi, ki stoje temu društvu na čelu, ni drttgo, nego velikoliberalno, v mnogem pogledu celo vele i zda j 8 ko podjetje, kajti vesta Scbulverein nema druzega smotra, nego gladiti pot počasnemu pop rušenju Avstrije; tako n. pr., kakor njega dni pod Bennigsenoin v Hauo-veru nemško-nacijonalno društvo." — In Frankfurtski nemškouarodni list piše: „Vsak, kdor ima oči, lahko vidi, da je Schulvereiu ustavaška rastlina, usejana na vrtu nemškonaeijonalnega liberalizma. Tisti možje mu stoje na čelu, ki so ob jednem vodje zjedinjene levice; in tu in tam imajo jednake govore. Opravičena je bojazen, da ima društvo samo namen pospeševati politična opravila Harbstova in tovarišev. Ne ti it se več doseči p o n e m če n j e Če h o v i n d ru g i h avstrijskih iih rod o v, ki so v kulturi že jako napredovali Pred sto leti bi bil razvetljeni despot'zem znabiti znal doseei ta stavljeni smoter, danes pa, ko pospešuje šola, časuištvo, društva in drugi sredstva omike razvoj narodnosti, bilo bi tako prizadevanje znman. Narouui listi ceski. govoreč o razpustu češkega deželnega zbora, uvažujejo iako zun-rno pol -tične posledice tega vladinega Čina. Od vseh se poudarja, da je ta razpust na jednej strani resultat bre^ob/irnih i/gredov nemAkib kazinotov, na drugej Btrani pa posledica doslednega, naravnega razvoja vladine politike, katera se mora vredno uvaževati. „Narodni li«ty" pravijo: „Trpko šolo prebili smo v poslednjih letih, doživeli smo toliko obman in toliko prememb avstrijske politike, da Brno postali bolj hladnokrvni in trezni ter manj sangvinični". Po izrazih iskrene zahvalnosti cesarju, vladi in posebno češkemu namestniku, označuje list glavno nalogo novega zbora, ki obstoji v garanciji, da ne pride Češka nikdar več pod varuštvo nem.ško-narodne strauke, katera deželo črti in bi bila zdavna že zaslužila nositi kanjsko znumenje brezdomovinstva, končuje članek z besedami: „Chabrusov deželni zbor je mrtev — živio češki deželni zbor!" — nPoUroku razkazuje, da se bode prihodnji deželni zbor približal vsaj naravnim razmeram v zastopstvu obeh narodnosti). Čehi da imajo skrbeti za to, da se pripravi ob veljavo teorija o kladivu in nakovalu. Centralni volilni odbor za claliuatliisk«* deželnozborske volitve se je konstituiral v 18. dan t. m. Po starem običaji dalmatinskega narodnega kluba sestavljen je ta odbor iz onih poslancev in članov kluba, ki stanujejo v Zadru. V tem centralnem odboru so gg :Klaić (predsednik), Vranko-vić (podpredsednik), Ljubic (tajnik), J. Bian-kini, knez Manfred Borelli in dr. V. Ivčević. Lokalni volilni odbori se pozivajo stopiti v zvezo z osrednjim, da mu poročajo o volilnem gibanji po deželi ter mu priobčijo kandidate, ki imajo v posameznih okrajih večino za se. ViiaiU** l. stran k'avnice in bode tedaj mestna tehtnica bliže, Iz Trsta 23. maja. [I/.v. dop.J Mnogo je že se bode bolj rabila iu tudi več donaSala, da se minulo časa, da ni bilo nobenega dopisa v Narodu ponudba odbije, isto tako poznejša ponudba gosp. iz Trsta; naj se zopet oglasim kot star gardist. Elije Predoviča, naj vzame mesto kos sveta pred iTržačanom očitalo se je, da preveč upijemo in bob- njegovo hifio v last pa s tem pogojem, da se tam rega so uradniki volili in jim je tudi obetal marsikaj, bode morda v kratkem dobil nezaupnico, katero tudi povsem zasluži. To je oni poslanec, katerega je župnik Čebular na Opčini priporočal z lece za mestnega svetovalca, kateri pa je na Dunaj i proti šolski noveli glasoval in pri vsej svojoj obljubi, da se bode držal Hohenwartovega kluba, stopil v Co-roninijev klub. Burgstaller je nekako otročje sebičen, in za svojo sebičnost tudi porabi mnogo denarja. Politično društvo »Edinost" priredi 3. juaija v Brezovici pri Materiji tabor, nadejati se je obilo ljudstva iz vseh krajev. Drugi tabor pa bode čez nekaj mesecev v srednji Istri blizu Buzeta. Treba je, da se na Istro obrne vsa pozornost, kajti nobena dežela v Avstriji ni tako zanemarjena, ko ravno Istra. Tam gospoduje lahonska sila, Karnjeli so huji od zidov, ki ubogemu kmetu izsesavajo mozeg. Sodstvo je zanemarjeno in polaščeno, gospodarstvo na zadnjem klinu — in ravno o teh važnih točkah bode se govorilo na taboru. Naš mestni župan se nekaj dolgo Časa mudi n* Dunaj i; pravijo, da se dogovarja o nekaterih spremembah političnega značaja. Koliko je na tem izst ne, bode čas prinesel. Društveno življenje v Trstu napreduje. Pekovsko pevsko društvo obeta obilo, pevske vaje so dobro obiskane. Delavsko podporno društvo napreduje, ve-selični odsek ima za mesec dnij počitnice. Ženski oddel giblje se živo, ker se pripravlja za slavnost, ko se bode društvenej zastavi izročil krasen trak. Ruska vojna ladija „Džigit" od plula je zopet iz Trsta, drugi mesec pa nas obišče angleško bro-dovje in ostane nekaj časa tu. Kdor še ni videl velikanskih plavajočih trdnjav na morji, takrat se jih lahko pride nagledat, kajti zanimljive so. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani 22. maja. (Dalje.) I namo. A to očitan:e bilo je krivično, kajti bilo je j mnogo lepih veselic v Trstu in družin narodnih navdušenih dogodkov mej tem časom, in vender vam i ni nihčo o tem poročal. Niti dopisnik delavskega j društva Nr. II. ne pomoči peresa. Pa pustimo to, i v Trstu naj nam bodf^ le jedno pred očmi, in to je — stvar in ne osobnost. Naši poslanci so se vrnili, mej vsemi je le Ig. Nubergoj, katerega spoštuje domačin in na-! sprotnik. Novopečeni plemenitaš Burgstaller, kate- obdržava prašičji somenj, ali pa začasno tudi s pogojem, da ostane praš Čji somenj, a ako bi se prestavil, da se to odpove vsaj pet let naprej. O predlogu razgovarja se obširno in se udeleže razgovora gg. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, dr. Dolenec, dr. Derč, Pe-terca in Fortuna, kateri zadnji nasvetuje, naj se mestna tehtnica da g. Predoviču za 200 gld. v najem, kajti to je gotov prihodek in brez stroškov, mej tem ko je sicer dohodek negotov, stroški pa le naraščajo. Gospod Hribar izjavi se proti temu pred- govega plašča in hitela odpenjati drago brošo iz svoje obleke, kar se zgrudi v ne/.avesti njemu v naročje ; — kupe se je hitro spremenil v cel kaos robcev, etuijev, škatljic in steklenic z dišavam', njeni ljubimec pa je bil v najvtčjej rahločutnej Obupanosti. Naposled prišli smo na novo postajo; tu cikalo nas je novo iznenađenje. Na peronu stala je dolga vrstu lahkih ostrostrelcev, vrata voz so se odprla in v vsak kupe stopila sta dva zarujavela, črnooka korenjaka, ki s svojima kratkima karabinoma in vi-hrajočiina čopoma nesta napravila nikakega pomirljivega utiša. Zopet zažvižgala je piščal iu z nova ardrali smo z veliko hitrostjo in vedno bolj bližali se ozkim nevarnim soteskam, skozi katere vije se vlak kakor žvižgajoči zmaj: zdaj se prikaže, zdaj zopet izgine v snežnobeJih skalah raztrganega pogorju. Ko smo se približali kakej takej soteski, jel je vlak počasneje voziti, strelci so napeli peteline, duhoven molil je iz brevirja, dama zgrudila se je v nezavesti v naročje svojega ljubimca, jaz sem pa premišljeval, kaj da beseda „Pillone" pomenja, kajti v tej besedi tiči, kakor ee vidi, vsa skrivnost. Naposled prišli smo srečno iz ozkih, mračnih in vlažnih prekopov, kjer bi jeden sam kamen, zavaljen z visočine, lahko stri hlapon, izurjena roka z jednim samim strelom ubila vlakovega vodjo, kakor jastreb golobu, ko plane z višine nanj. Odrinili smo iz Ceprane, mejne postaje, poslovili se od poslednjih korenjaških papeževih žandarjev, in leteli z veliko hitrostjo po krasnej zelenej dolini, kjer so že cvetele breskve iu poganjala trta, ovijaje se po drevji. Vse bilo je tako lepo, tako cvetoče, tako polno življenja — od bistrega potoka, ki se tako hitro kakor gozdna reka vije mej vinogradi, do ve selih prebivalcev, ki so v pisanih oblekah pojoč trte obrezovali in koruzo sadili. Vlak vozil je vedno hitieje. Za nami bile so divje, mračne, raztrgane gore in pečine s svojimi čudovitimi fantastičnimi podobami, pred nami širila se je cvetoča in zelena od solnca obsijana dolina, vsa nevarnost, kakor je kazalo, bila je prestaua: oči strelcev neso več tako prežale, duhovnik utaknil je svoj brevir v žep in ljubeča dvojica prišla je toliko k sebi, da je uredila cel kup malenkostij in odprla dobro preskrbljeno torbo, ki je kazala, da ne mislita živeti samo ob ljubezni. In — ravno tisto trenutje, ko so strelci postavili puške na stran — zasliši se strašen krik. Ljudje na polji mahajo s klobuki in kriče, kakor bi bili od vraga obsedeni, kondukterji planili bo raz svoje sedeže in kakor senca švigali mimo oken; hrup in ropot bil je vedno večji, BliŠalo se jo kričanje in vpitje iz vozov, prekiinjevanje in klic že-lezničnega osobja, mej tem peklenskim hrupom oglasila so se znamenja za zaviranja tako silno in krepko, da ni Čuda, da se je ustavil vlak škripaj e in gu-gaje se v polnem teku. Bil je že tudi poslednji čas. Ko bi se bili peljali še petsto korakov, zadeli bi bili v ostanke jutranjega vlaka, ki je ležal razbit in razmetan kakih sto korakov na dolgem po cesti. Nikdar ne pozabim strašnega prizora, ki sem ga videl, ko sem korakal mimo razbitega vlaka, katerega je obsevalo pomladansko solnce. Hlapon stal je na glavi v pravem pomenu besedo z odlomljenim dimnikom, ki 86 je bil globoko zaril mej spodkopane železnične pragove, na zadnjih kolesih viseli so ostanki voza za oglje, premog sam bil je pa razmetan po več sto korakov okrog. Vlak sam bil je podoben — da komu je bil podoben? Najbolj celej vrsti lakiranih norimberških logu, ker če ima mesto klavnico v svojej režiji in hoče pridobiti tudi užitninski davek, ne gre v najem oddajati javne naprave, kakor je tehtnica, kajti mestni odbor ima v prvej vrsti skrbeti za občno korist in se ne sme ozirati na interese posameznega. Pri glasovanji ostane predlog g. Foitune v menjšini in sprejme se finačoega odseka predlog, da ee ponudbe ne sprejmo. Dr. M o sebe* poroča v imenu fmaučnega odseka o mestnega megistrata nasvetu glede premeščeni a živinskega trga. Dosedanji prostor ne ugaja več postavnim terjatvam, od g. Tdnuies a bi se moral kupiti kos sveta, ako ostaue živinski trg še na dosedaujem prostoru in to jako drago, vrhu tega pa miBli dežela na tem prostoru sezidati vojašnico za deželne brambovce. C. kr. vlada pa, sklicevaje se na § 9. postave za odvrnitev kužnih boleznij, terja, da Be živinski somenj prestavi na drug prostor, ker je zdaj nemogoče živinozdravniku ogledat vso živino, in ker manjka tudi posebnega prostora za govejo živino, ki pride iz okuženih dežel. Magi strat tedaj nasvetuje, da se premesti s 1. oktobrom živinski trg na prostor pred klavnico in da se v ta namen nakupijo posestva Antona Šiške, Etije Predo viča iu Marije Kubelke za 5500 gld. Tako bi se pred klavnico dobilo štiri orala skupnega prostora. Finančni odsek pritrjuje tem predlogom iu nasvetuje, da s a sprejmo. Svota naj se vzame iz loterijskega posojila proti 5% na posodo in magistratu naj se naroči, da vse potrebno ukrene, da se otvori živinski trg s 1. oktobrom pred klavnico. Mestni odbornik dr. Dolenec obžaluje, da prejšnji mestni odbor ni skrbel zato, da bi se bil, ko se je klavnica zidala, pokupil ves prostor okolu nje. Živinski sejmi v Ljubljani, posebno za konje, postajejo vedno bolj imeuitni, in bili bi še bolj, da bi bil primeren prostor za prodajo, kajti Ljubljana je nejumestniši kraj, kamor se pripeljejo konji iz Hrvatske iu Ogrske in bila bi labko tako konjsko trgov išče kakor v Padovi, kjer se nažene na tisoče konj. Konjski barautači in prodajalci hočejo prostora, da konje spuščajo in prepeljavajo, potem se bodo povečali sejmi, od katerih ima mesto veliko korist. Dr. Dolenec torej nasvetuje, naj se Bklene, da se pokupijo vsi prostori okolu klavnice. Odbornik dr. Derč opozori, da ko bi se meja živinskemu trgu napravila tako, kakor leži kupljeni svet, ne bila bi premočrtna, kar bi bilo grdo, zato nasvetuje, naj se od mejašev kupi toliko prostora, da bo meja prema. Mestni odbornik Hribar pravi, da bi gotovo VBi želeli, da so živinski somuji v Ljubljani še večji, a ako se tudi v bodoče znatno povekšajo, bode novi prostor vender zadostoval za dolgo časa, kajti isti je dvakrat tolik, ko dosedanji. Denar za nakup pa se ima vzeti iz posojilnega zaklada, se mora ob restovati in povrniti. Tu bi 8e pa mnogo novcev utaknilo v svet, kateri ee še celo vrsto let ne bode potreboval. Tako bi ta denar ležal mrtev. Govor nik je tedaj proti nasvetu dra. Dolenca. Dr. Dolenec opomni, da se jv Ljubljani na sejmakem prostoru ni prodal še noben lep konj, kajti lepega konja ne postavi nihče na Živinski somenj, kjer se lahko poškoduje, kar se je že zgodilo. Prostore bodo drugi pokupili in v nekaj letih bode moralo mesto dosti več plačati za nje, kajti v petih letih novi prostor za živinski somenj ne bode zadostoval. Poročevalec dr. Mosche nasvetuje, naj bo predlog dr. Derča izroči finančnemu odseku v poročanje, izjavi se pa proti predlogu dra. Dolenca, ker bode novi prostor zadovolji popolnem. Pri glasovanji sprejmo se vsi predlogi finančnega odseka, dr. Derčev izroči se finančnemu od seku v pretres, dr. Dolenčev predlog pa ne obvelja. Dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o mestnega magistrata nasvetu, da se odobri prodaja nekaterih mestnih gozdnih parcel v Škofljici. Mesto teh zemljišč ni nikdar tam obdelovalo, ker so preoddaljena. Prodala bo se vkupe za 1960 gold. Uknjižena je na nje sicer kranjska hranilnica, ki je na vsa mestna posestva uknjižena b 50 OOO gld., ni dvojbe, da hranilnica dovoli to prodajo, ker ima z drugimi mestnimi posestvi še dovoljno varnost. Finančni odsek predlaga, da se prodaja odobri, po obrokih plačana kupnina pri kakem denarnem za vodu naloži in ves znesek porabi za plačilo hranil ničnega dolga. Predlogi se jednoglasno vzprejmo. (Konec prih.) fikatljic, ki so jih stisnile pesti paruega velikaua, nagromadile drugo na drugo, zmlele, polomile in strle, lomi bili so tako ostri kakor ladje, ki je butila ob breg. Povsod ležali bo, kakor bi bili padali z neba, kosi stekla, durij, voznih držajev, ma-fiinski deli, upognene osi, razbiti tovorni vozovi, od katerih ostala so samo stojala: povsod opustošenje, smrt in poguba in vse to do najmanjšega obBevali so bleščeči žarki aprilskega solnca — vesel sem bil, da sem bil zaspal. Potnikov, ki so potovali s tem vlakom, neaem videl nobenega. Prtljaga ležala je poleg ceste, in »tražili so jo strelci, ki mi pa neso nič druzega povedali, kakor da se je tu nekaj pripetilo, kar mi še praviti ni bilo treba. Še le, ko sera se približal razdrobljenemu hlaponu, zagledal sem človeka, ki je sedel na kraji nekega jarka in risal ponesrečeni vlak. Bil je v najboljših letih, njegov obraz bil je zagorel, na glavi imel je špičast klobuk; po tem in po slikarskoj omarici, ki je stala poleg njega, spoznal sem hitro, da je umetnik. To ni bilo nič po-Bebnega, posebno je pa bilo, da je mogel risati, ko je imel levo roko obvezano in mu je velik oblepek zakrival široko, lepo obokano čelo. (Da\je prih.) Domače stvari. — (Shod volilcev na Vrhniki.) Včeraj popoludne zbralo se je na poziv gosp. župana Le-nassi-ja več odličnih volilcev v občinskej pisarni posvetovanje. Gosp. dr. Vošnjak nazdravi došle volilce ter jim naznani sklepe volilnega shoda v Postojim o kandidaturi deželnega poslanca za Po stojino, Vrhniko in Lož. V prvej vrsti se je, pravi govornik, sploh mislilo na gosp. Obrezo, ki je leta 1877. propal za par glasov proti Deu-u, da se mu s sedanjo volitvijo izreče zaupanje in da nekaka zadostitev. A kljubu vsem željam in prošnjam gosp. Obreza te kandidature ni vzprijel, za tega deij se je pri volilnem shodu v Postoj ini ukrenilo, v tej neugodno sestavljenej in nevarnej skupini postaviti kandidatom znanega narodnjaka, veletrgovca gospoda Frana Hrena, ki bode gotovo vestno zastopal interese svojih volilcev, in ki je kandidaturo tudi prevzel. Naj tedaj zbrani gg. volilci izvole povedati svoje mnenje. K besedi oglasi ee gosp. Fr. Kotnik, ter v kratkem a jako dobrem govoru omenja, kako je ravno g. Hren njega (Kotnika) pri dvakratnej volitvi krepko podpiral in neumorno agitoval, kako silno treba pri toj volitvi jednoglasja in slož-nosti. Le ako smo složni, le tedaj je zmaga naša. Treba tedaj, da smo popolnem odkritosrčni. Ako ima kdo kaj proti tej kandidaturi, naj se slobodno oglasi, da se bodemo znali ravnati. Kdor pa je za to kandidaturo, naj da moško besedo, da gre tudi volit; le če smo vsi složni, bo zmaga naša. Po tem govoru izreku se vsi gg volilci, mož za možem, da jim je kandidatura gosp. Hrena popolnem po godu in da ga pojdejo vsi volit. Po soglasnem sklepu tega shoda in po pogovorih z nekaterimi veljavnimi možaki dobili smo preverjenje, da je ogromna ve či na Vr h n iš kih vo 1 i cev za g. Hrena gotova. — (Včerajšnje procesije) vršile so se z običajno slovesnostjo. Občinstvo udeleževalo se je izredno mnogobrojno Procesije v stolnej cerkvi udeležila se je večina civiluih in vojaških dostojanstvenikov, kakor: dež. predsednik g. VVinkler, dež. glavar g. grof Thurn, drž. poslanec g. dr. Vošnjak, trgovinske zbornice predsednik g. Kušar, tajnik g. Muruik, župan g. Grasselli in več mestnih odbor nikov, mnogo uradnikov itd. Tukajšnja garnizija in društvo veteranov bili so nastavljeni n* kongresnem trgu, vojaška godba iu jedna kompanija domačega pešpolka spremljali sta procesijo. — Pri procesiji so: župan Grasselli, podžupan Portuna, več mestnih odbornikov in uradnikov. Ob 6. uri ziutraj bila je procesija pri sv. Petru, pri katerej je bila tudi vo-aška godba. V obeh predmestjih zapazili smo mnogo narodnih zastav in krasnih peč, katere bo bile zlasti pri sv Petru nenavadno obilno zastopane, kajti bila ih je dobra stotina, in priznati moramo, da io bil jako lep prizor, videti toliko nežnega spola v tej >relepej narodnej opravi. — (Prof. Ivan Savič Palmov) iz Petro-grada prišel je, potujoč v Cetinje, v Ljubljano. Namerava se tu muditi nekoliko dnij, da si natančno razgleda licejalno knjižnico ter poduči o našem literarnem napredku. — (Imenovanje) Uo*p. Fran Tomšič, pristav pri c. kr. do>elni soda ji v Ljubljani, imenovan je okrajnim sodnikom v Postoj ini. Čestitamo No-tranjcem na tej izvrstnej juridičnej moči iu sploh značaj nem možu! — (Surovost nem*kutarske mladine.) Kako slabo odgajajo možje „ nteligencije in kapitala* svoje „nadepolne" sinove, razvidi lahko vsak iz naslednje dogodbe: V nedeljo, dne 20. t. m., prišlo je osem z debelimi, kratkimi palicami, kakoršuo so sedaj pri nemškutarakej „jeneusse, dorće" v navadi, oborožeuib mladičev od Dremkovega vrha sem do poti, ki pelje k novemu razgledu na vrhu tivolskega hriba. Karakteristikon teh mladičev je, da po sprehajališčih ostentativno glasno govore nemško, da na nove klopi po gozdu pišejo nemoralne plodove uern-Ake pesniške Muze in da svojo moč dokumentirajo s tem, da lomijo klojd. To poslednje hoteli so storiti tudi v uedeljo. Dva iz njih prijela sta namreč vsak na jednein konci klop, ter jo začela ruvati iz tal, med tem, ko so se drugi vidno nasladovali nad to olimpiško igro svojih tovarišev. Videč to ravnanje mestni paznik, stopi k njim ter jim veli, ne poškodovati klopi; a mladiči zavoljo tega Bvarila padejo b svojimi palicami čezenj in bilo bi se mu j slabo godilo, ko bi mu drug mesteu delavec na njegovo kričanje ne bil prišel na pomoč. Na to pa so vitežki mladeniči pokazali svoj pogum s tem, da s0 — kakor bi rekel Koseški — „odskakuli brzih nog." — nLuib. Wochenblutt°, ki vsak eksces zarobljenih hribovcev, če so slučajno Slovenci, z redko žurnaliBtično vestnostjo notira, storil bi prav, ko bi Bvojej vernej mladini napravil spodhudljivo svarilo. — (V Gorjah) bila je dne 20. t. m. v občinskem zastopu volitev žuj>ana, pri katerej je bil zopet in sicer soglasno izvoljen dosedanji župan g. Jakob Žumer. — (Iz Kamnika) Be nam piše: Dne 20. t. m. zvečer imelo je pevsko društvo „LiraH v narodnej gostilni gosjioda Jarneja Grašeks svoj prvi občni /.bor, katerega dnevni red je bil volitev podpredsednika, zastavonošo in njegovega namestnika. Po primernem govoru predsednika poročal je tajnik o sedanjem delovanji društva, in blagajnik o stanji blagajnice. Potem se je vršila volitev, pri katerej je bil izvoljen podpredsednikom učitelj g. Augustin Žtefunčič, zastavonošo g. Josij) Fajdiga in namestnikom g. Hinko Niefergall. — („Akademično društvo Triglav") v Gradci imelo bode v soboto dne 2(>. t. m. zborovanje v gostilni „zur alten Ibenjue.le" (Hadgasse, nobu štev 4) s sledečim sporedom: I. čitanje zapisnika, II. nO ženski nezvestobi; po ruskih in ori-jentalskih pravljicah", predava g. stud. phil. J. Bezjak, 111. predlog odborov o Miklošičevej slavnosti, IV. slučajnosti. — Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli. Trnovem, ki je bila na vse zgodaj ob V. 5. uri, bili .Slovenskemu Narodu1': Telegrama , Dunaj 25. maja. Včeraj zjutraj bil je dvoboj na pištole mej profesorjem vojne šole podpolkovnikom pl. Schlagerjem in urednikom „Militar-Zeitunge" Franom Bolgarom, podpolkovnikom izven službe, pri katerem je bil prvi takoj na smrt ustreljen. Moskva 24. maja. Slovesno naznanje-vanje kronanja bodočo nedeljo se je pričelo in se isto tako slovesno nadaljuje. Do nedelje ne bode nobene javne slovesnosti. Mesto dobiva mirnejše lice. Beligrad 24. maja. Minister Teschen-berg, potujoč v Orijent, dospel je po noči semkaj. Sofia 24. maja. Danes v praznik sv. Cirila in Metoda sprejeto navdušeno v Slovjanskej Besedi v navzočnosti 300 najodličnejih Bolgarov-Slavjanov: Praznovati 1885 1. tisočletnico Me-todija v Sofii, povabiti predstavite!je vseh Slav-janov. Bukurešt 25. maja. Opozicijonalni poslanci in senatorji odložili so svoje mandate. Solnograd 25. maja. Toskanska nad-vojvodinja Alice napravila je včeraj lovski izlet v Hintersee. Mej potom prevrnil se je voz, nadvojvodinja zlomila si je desno roko nad komolcem in se vrnila po noči v Solnograd, kjer je dr. Giintner obvezal zlomljeno roko. Nadvojvodinja bode popolnem ozdravela. Pariz 25. maja. Laboulave je umrl. London 25. maja. V spodnjej zbornici potrdil je Fitzmaurice, da so Francozi zaseli Majungo. Ob jednem je izjavil, da vlada nikdar ni mislila imenovati ministerskega residenta pri Vatikanu. Razne vesti. * (Rafaelova „M ado ima Conestabile della Staffa.") Svetovno slavna „Eremitcža" v Petrogradu, najbogateji umeteljniški muzej v Rusiji in mej prvimi na svetu, dobila je v preteklem letu ?sled oporoke pokojne carice sliko ogromne vred nosti, poznato pod imenom: „Madonna Conestabi'e della Starta". To madono slikal je Rafael I. 1502 in 1503 za grofe Starta na les in je jedina slika, ki se je ohranila v prvotnem, po navodu in načrtih umeteljnika zgotovljenom okviru. Do 1. 1869. bila je v posesti rodbine Conestabile v Perugii. Koje bil Scipio Conestabile primoran prodati svoje umeteij-niške zaklade, odločil se je Aleksander II. kupiti sliko svojoj soprogi. Po dolgem pogajanji kupil jo je ravnatelj Eremitaže za 310.000 frnnkov. A minister Correnti v Firenzi protivil se je, da gre ta umotvor z dežele, in ko je naposled dal dovoljenje, bil je ostro nupndan v parlamentu. Kakor je Sani miva povest nakupa, isto tako tudi način obnovljenja. Slika je okrogla, a naslikana na fitiri voglu to, debflo smrekovo ploščo. L*\s imel je že v Italiji malo razpoko, katera se je v Petrogradu še povekšala, bilo je tedaj nujno, da se slika prestavi na platno Neki A. Sidorov prevzel je to nalogo. Z lasno pi-1 '.-o izžagala se je slika, razpoka zaprla Ke je po pritisku vijakov ter potem se na sprednjo stran prilepilo platno in marmorna plošča. Na to se je s skoblo in naposled s steklom odstrgal ves les, da je ostala samo barvina plast, ki je kazala prvo pod-tdiko podobe. Ko je bilo to zvrSeno, prilepilo seje na xadojO stran platno, začasno utrjenje na pred uiej strani pa se je odpustilo. Tako so dragoceno sliko prestavili na platno ter dali v prvotni okvir. Meteerologično poročilo. A. V IdubUanl: S I čas opa-Q 1 7-0 vanj a Stanje barometra v luni. Temperatura Ve-tro\ 1 Nebo Mokri na v m lii. 7. zjlitra| S 1 2. pop. ^4 |9. zvečer (n 1 78419 mm. 784-89 aa. 787*86 mm. -|- 6*6° 0 -f 18*0*0 4- 86°0 brezv. si. j VB. si. VBh. JUH. jas. jas. 000 »mi. dežja. 7. zjutraj b 2. pop. si 9. zvečer 3 78910 m. 78810aa. 7'5(,l 56aa. ......: + 7-4° 0 + 194-0 + i2-oj(; 1 si. bur. si. j/.. hI. jz. , , jas. jas. J Ha. ___. OOOinm. dežja. i. X]litra| <;{'.»■ 11 mm. S 2. pop. 738-00 nun. eo *.». tveoer 788*32 aa. cm 4- B0°C 4-22o m; -j-13-4° C si. bur. nI. jz. hI. jz. d. jas. jas. jas. ______ 000 mm. dežja. v L : ,L •zp ,. zjutraj 73°/0..... 87 „ g8/o štajerske zemljišč, odvez, oblitf. . . 108 „ Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. 114 n Zemlj. obč. avstr. 4»/t0/« z,ati zast. listi .118 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 101 n Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ Kreditne srečke......100 gld. 170 „ Kudolfove srečke.....10 „ 18 „ Akrije anglo avstr. banke . . 120 t 113 , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 217 „ 55 10 95 50 80 10 51 6f> 66 «0 95 50 15 85 20 75 25 75 2r> 40 ki. Zahvala. Za obilo sočutje mej boleznijo in pri smrti našo ljubljeno hčerke ANICE, kakor tudi xa obilo udeležbo pri pogrebu, za lepe vence, posebno pa za častni sprevod slavnega veteranskega društva izrekam dotičnim najtoplejšo zahvalo. V Idriji, v dan 22. maja 1883. (356) Valentin Treven. Trgovski učenec, 14 do 15 let star, z dobrimi šolskimi spričevali, dobro odgojen, sprejme se takoj pri gospodu «j. S. 0*ct-u ibm Vranskem. (336—4) Deželna blagajnica se preseli iz svojih dosedanjih prostorov ter bo začenši od petka cliio 35. t. m. uradovati začenjala v na cesarja Joželn trgu st. 1 (stara hranilnica), in sicer v tem redu, da bode blagajnik nameščen pritlično v prostorih c kr. plačilnega urada, likvidatura deželne blagajnice pak v prvem nadstropji na desno, tikoma pro;-torij c. kr. glavnega davkarskega urada. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 21. maja 1S83 866—V) Deželni glavar: Thurn. Usiijarsk pomočnik, dobro izurjen v svojem rokodelstvu, dobi takoj službo pri gospodu Matevžu Završnik-u v Cerknici. (351—2) "V I »1 |3i ni je izšol in se dobiva Turgenjeva roman: 1TOTT. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbulicz, poslovenil Davorin Hostnih. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Itertdre, poslovenil Davorin Jfostnih. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. T^aboulai/e, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr* poštnine, za jeden z-ozek 5 kr., za „Nov" pa 10 kr. Umrli no \ lAjiil>lj«iui : 22. maja: Viljem Ogrinc, c. kr. okrajni sodnik, 38 let, Gradišču št. 16, za jetiko. — Josip Štravs, prisiljenec, 70 let, Poljanski nasip »t. 50, za slabostjo vslod starosti. 28. maja: Selma Potrič, okrajne sodnije adjunkta hči, 9'/a mes., Gospodske uliee it. C, za hripavioo. V doielnej bolnici: 21. maja: Janez Smole, župnik, 4(> let, zu rakom v goltancu. — Alojzija Kastelic, krojačeva liči, 1 mes., za božjastjo. — Fran Moroso, dninar, 50 let, za di-liriuni tremens. E MNAR00NA TISKARNA" v Ljubljani pri]ioroča po nizkej eeni vozne liste i nemške iu lienisko-slovenske. EgjSt------^ .*«^w-—gsžja Devet mocls^lij. ;3 BUDIMSKA rtAKĆCZY g 3? O @i c i, © a,T katera so analizovall in označili deželna akademija v ltudim-pešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu iu profesor dr. Tichborns v Londonu, priporočajo profesor dr. <«ehhardt v Budimpešti, profesor tir. Zeissel iia Dumi)i in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine 1 i f ti iona: posebno uspešno se. uporabila pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zanretji vodo ter se pred vsemi znanimi greučicnini posebno izredno priporoea. Dobiva se po vseh lekarnah iu prodajaluieah niine-ralnib vodil, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6ozy (300—3) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Janez Mathian v Ljubljani. IRHflBIII i iiiiniiii Za svečanosti o priliki navzočnosti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje raznih dekoracij v Ljubljani in drugod po deželi. Da se v pravem času izvrše naročena dela, prosi Be, da se naroče kakor hitro mogoče. Z odličnim spoštovanjem Janez IVI »Utiran. •L< mi mini iii l/datelj in odgovorni urednik Makso Armifc. Lastnina in tisk nNaro