JE VREDNOST RES SAMO MATERIALNEGA ZNAČAJA?
V Stari Ljubljani pravijo, da ne
Člani operativnega štaba za tehnično izvedbo Referenduma II, pri KS Stara Ljubljana, so se tudi 3. novembra zbrali na svojem posvetu, na katerem so obravnavali volilne Imenike, volišča, volUne komisije in dru-ga vprašanja, ki zadevajo teh-nično izvedbo referenduma. Med drugim so se dotaknili še nekaterih drugih  vprašanj.
V prvi vrsta je bilo ugotov-ljeno, da torajani z zanimanjem spremljajo informaoije o grad-nji objektov iz sredsbev I. in o naortih gradnje iz sredstev II. samoprispevka. Ne samo na obeh zborih občanov, ki sta bi-la v Stari Ljubljani več kot uspešna, tudi sicer je samopri-spevek v zsdajšnjem času ena najpomembnejših tem javne in zasebne obravnave. Cutiti je, kot so ugobovAM člani štaba, da se ljudje zanimajo za vrtce, za šo-le in še posebej za zdrav-stvene domove in za domove ostarelih. — A tako kot na sle-hemd njivl raste pšenica in plevel, tako se (med večino teh, ki z odobravanjem sprem-ljajo načrbovanje gradenj iz sa-moprispevkov) najdejo tudi ta-ki, ki rečejo katero kritično na ta račun. V tem primeru iz-stopa predvsem eno vpraša-nje:
Zakaj naj bi volili tista, kl so vsled nizkih osebnih dohod-kov oproščeni plačevanja sa-moprispevka?
Zakaj naj bi voldli? Na vpra-šanje bi bilo mogoče odgovo-riti z več plati. Osvetljene naj bodo samo nekatere.
Vlado Beznik, predsednik Mesbnega komiteja SZDL Ljub-ljana, je lepo rekel, da vred-nost samoprispevka ni saino materialnega značaja, da se ta vrednost kaže predvsem v člo-vekovi zavesbi, v splošni ljudski solidarnosti, ki pomeni nada-ljevanje zgodovinskih tradicij iz časov NOB, ko je posame-znik izginjal in se spajal v ce-loto, ki je bila edina sposob-na — emotna in strnjena kot je bila — da je izbojevala skup-no bitko nad veliko premočjo sovražnika in da bo, ob enaki človeški zavesti in enaki ljud-ski solidarnosti mogoče doseči tudi zdajšnji oilj za lepši ju-trišnji dan.
Besede preasednika Mestoe konference SZDL je prepričlji-vo dopolnil Jaka Rozman, pred-sednik KS Stara Ljubljana, ki je dejal, da vsak občan mora vedeti, da računamo nanj, da nam njegov glas pomeni nje-govo pripadnosb naši skupni stvari, nasim skupndm ciljem. »In tu,« je še dodal, »niso miš-ljeni samo starejši ljudje, ki so se vedno in v vsakem pri-meru izkazali, ne samo v be-sedah, pač pa tudi v dejanjih. Tu so mišljeni še posebej mla-di, katerim so v prvi vrsti na-menjene vse dobrine, ki bodo zrasle iz samoprispevka.«
In na kraju vsega, zakaj bi bil glas tistega, ki ima manjši dohodek ali večjo družino tri je zavoljo tega oproščen pla-čevanja samoprispevka, manj vreden? Zakaj bi bil manj vre-den glas upokojenca, glas rn!a-dinca-študenta ali glas social-nega podpiranca, ki se je za-voljo takih ali drugaonih raz-mer znašel v socialni stiski? Ne, tu ne more biti razločeva-nja: bogat, manj bogat, reven. Tako razločevanje bi bilo v nasprotju z našim družbenim redom. In zato, kot je dejal Jaka Rozman, vsak glas pome-ni pripadnost naši skupni stva-ri, našim skupnitn ciljem.
Druga kritdana opazka, ki jo je bilo slišati, je bdla ta, češ zakaj bi jaz plačeval? Otroke imam preskrbljene, vnuki pa živijo izven Ljubljane.
No, takih, ki tako govorijo, zares ni veliko. Nemara bi jih lahko prešteli na prste; a td-stim, ki so, bi le kratko, do-bponamerno odgovorili z vpra-šanjern:
»Kaj bi bilo, če bi se v času vojne našla skupinica partiza-nov, ki bi se odlooila, da bo reševala samo svojo vas? Kako dolgo bi taka skupinica vzdr-žala v svoji bitki? In kaj bi dosegla?«
Že res, da je v Stari Ljub-ljani   problem   otroškega   var-
stva rešen. Stara Ljubljana je dobila nov vrtec, a pri tem ne smemo pozabiti, da je še veli-ko ljubljanskih predelov, kjer tega vprašanja še niso rešili, kjer matere še vedno s stra-hom hodijo v službo, zavoljo otrok, ki jih, puščajo brez pra-vega varstva. In na te ofcroke tn na njihove matere bo treba misliti. Mislili bodo nanje tudi tisti, kd zdaj še rahlo godrnja-jo. Ko se bo treba odločiti, tuda oni ne bodo nasprotova-li; saj pravijo, da smo Sloven-ci brmasti in trdi ljudje, ko pa je treba priskooiti na pomoč, se stopimo kot maslo. Tako je
bilo in tako bo tudi ostalo in zato štab za izvedbo referen-duma iz takih posamionih izjav ni delal problemov. Podrobneje se je poglabljal v razpravo o razporedu sestankov, ki jih bo-do v tern tednu imele oružbe-nopolitične organizacije. Na kraju sestanka pa je JakaRoz-man, predsednik štaba, sporo-čil še dve novicd:
1  — Predvidamia 15. tega me-seca bo Rdeči križ organiziral zdravstveno predavanje. O uri in kraju predavanja bodo fcra-jani še posebej obveščeni.
2  — Vodstvo novega VRTCA STARA LJUBLJANA je sporoči-
lo, da bo 18. t. m. na ieljo več-je skupine krajanov omogočen množični ogled vabljivih pro-storov takoimenovanega »prav-ljdčnega sveta pod gradom«. Na ogled niso vabljeni samo star-ši, pač pa vsi krajand Stare Ljubljane. In da bo ogled omo-gočen prav vsem, je ta razde-Ijen v dopoldanski in popol-danski čas ali natančneje: ob. 9. uri ajutraj se pričenja prvi ogled, ob 16. un popoldan dru-gi. O tem bodo krajani še po-sebej obveščeni v 2. Jtevilki NOVIC STARE LJUBLJANE, kd bo izšla 15. tega meseca.
Marta Grom