f «O*O?llll Uto 1X1. itev. 51. v liodiimi v tema i norn mi ceno Din r Izbaja vsak dao popoidoe. izvzem£i oedelj« in praznik« — toserati 4o 8n p#rit A 2— Dio. do W vrst 2-50 Din. *•£]! iooeraH putil vrsti 4.— Din. Popust po dogov«m laaeratoi da Tek poeebej. »Slovenski Narodi veija letno t Jugoslaviji 240.— Dio, ta toosemstfo «20.— Din. .\ Cpravtititvo: K naftov» ulica it 5. pritfičie. — Telefon 2304. • ■- ' Uredni**vo: KnatloT* aflca št &, i nadstropfo. — Telefon 2OH Sistem Ma«! ii t Rani hm V skupščini se do krvi pretepajo - Tuđi današnja seja Narodne skupšcine je bHa viharna * KDK se seje ni udeležila - Nep pisno ogorčenje nad policijskim režimom - St. Radić pozvan vavdijenco — Beograd, 1. marca Vsa politična Javnost stoji danes pod vtisom včeraj-fcnjih dofcodkov v Narodni Mkupščini Včerajšnji dan bo ostal neizbrisno zapisan v zgodovhii našega parlamenta ln je usodn^ga pomena za nadial>ni razvoj politične situacije. Dogodki na včerajšn i popoldanski seji dokazujejo, da se je polotil hegemonistov in njihovih pomagačev tak strah pred prođira-Jočo akcijo KDK, da so pcsegH po naj-rkrajTiejših sredfctvih, hoteč z natolce-vanjein in nasiljem preprečiti nadaljno borbo KDK za enakopravnost vseh po-krajrn. Manever rež'imovcev seveda ni n*pel. ja^no pa je. da je tako postopa-nje vladne večme nasprotstva med vlado ki opozicijo se bolj pooštrilo in ustvarilo po!o?ai. kr mora dovesti do končnega razčiščerra in obračuna z velesrbskrmi hegemonisti. Krvavi prctem. Včerajšnja popok'anska seja je b:la lzredno viharna. Že na dopoldanski seji je prišlo do ostrega na stopa, ko je predsednfk Narodne skupšcine trdil. cHa je g. Radić v svojem govoru žalil kralja. Na popoldanski seji pa je prišlo med govorom notranj-enga minstra dr. Korošca. ki se je povzpel do trditve, da so obtožbe policii^kega naziva v rlavnjači k*omunistične izmišljotine, do takega \iharia, da je moral pred&ednik *eo prekiniti. Vladinovcj pod vtisom dokumentiranih izvajanj poslancev KDK nišo mogli več zagovarjatj nasilnih in vnkvizitor>.kih metod režija ter 90 dejansko napadi' poslance KDK, ki po se seveda morali postaviti v bran. Pr'šlo je d«o krvavega pre-tepa, ki je Dr, Korošec zagovarja nasilje Glavnjače. trajat skoraj pol ure. Sele po zopetni otvoritvi seje je dr. Korošec zak»ljučil svoj govor in izjavil. da odklanja predlog KDK gede pre-fcikave razmer v glavnjači. Vladna ve-&na je to stališče seveda osvoiila- Pred zaključkom seje je nato pred-•ednik Narodne skupšcine dr. Perć predlagal. naj se g. Radića radi žalit-ve kralja izključi od trrh sei. Ta pred-log je pri opoziciji izzval vil^arne proteste. G. Rad'ć je v kratki izjavi na-Elasil, da bo KPK iz tega izvaja'a kon-sekvence. Vladna većina je pred'og predsednika sprejc-a, nakar so po-slanci KDK demonstrativno zapustili cejo. Klub KDK Je imel takoj po seji Na-rodne skupšcine sejo. na kateri je raz-pravljal o situacii. O seji je bil izdan korminike, ki ugotavlja, da se vladna većina v borbi proti KDK pos'užtijte tendenčnega podtikanja, da so bil? postanci KDK fizično preprečeni v izvr-Sevanju svojih ooslanskih dužnosti ter da ie bil napad v Narodni sku~ščini pripravljen no naprel določenern nacrtu. Klub KDK bo nr svoji današnji seji sktlepal o nadaljnih sredstvih. ki se jih bo poslužil v borbi proti nasilju režima. — Beograd, 1. marca. V atmosferi, ki je nastala po včerajšniih dododkih. Re je nadaljevala tuđi današrua seja Karodne skupšcine. Poslanci KDK so v znak protesta današnje seje n«so udeležili Tuđi današnja seja je b'la 6krajno viharna in ponovili so se vče* rajšnji prizori. Prišlo je do ostresa obračunavanja med skupščinskim pred? Bcdnikom in radikali ter zemljoradnik kit ki so protestirali proti po-stopanju ekupščinskega predsednika o priliki včerajšnje izključitve g. Stepana Ra* dica. Absenca KDK Seja |e pričela ob 10.30. V skupSčini Je vladalo skrajno mučno razpo'oze-t»jet ker so bile srednje kloni, ki j:h »avzemajo ob'čajno nos?anci KOK. no* polnoma prazne. Demokrati so bili le^o pobiti in nekateri demokratski po. slanci so ponovno hodili na hodn'k dn bi pregovorili vsaj par poslancev KDK. asni. Čeda Kokanović radikalom: Vi na-menoma vlačite kraljevo ime v debato! Predsednik dr. Perić Ra radi tega medklica kaznuje s pismenim opomi-nom. Kokanović: Ugotavljam, da je vče-raj m-ni^ter pošte Vlatko Kocić prvi pričel pretep z ministrskih klopi. Tupanjanin nadat ju je: Da, minister Kocić je pozval posL dr. Pernarja naj priđe k njemu, da ga premlati. Predsednik Narodne skupšcine dr. Perić je to dobro si šal. toda ministra ni ne kaz-novat ne opominjal. Predsednik dr. Perić fcrozi govorniku, da mu odvzame besedo, če ne bo govori] k zapisniku. — Zemljoradnik! ogorčeno protestirajo in razbijajo po klopeh. Nem'r posta-a vedno večji. V prerekan;e se vmešajo tuđi ostali poslanci većine in začno groziti zemljoradnikom s pestmi. Špijonaža v Narodni skupščrni* V splošnem hrupu naJaljuie Tupa-nianin: Iz Narodne skupšc«ne ste napravili novo glavn^aćo, Ko sem z.uitraj pr šel iz našega kluba, sem našel pred vrati policijskega agenta, ki je nri-siuškoval. Tega nrsem opazi! sele danes prvic. marveč opažamo že 20 dm. da nam pošilja vlada pred vrata našega kluba špijone. Predsednik znova grozi go\rorn:ku, da mu odvzame besedo. RadiknV. dela-K) vedno većji kraval tako da nadaljnih izvajanj govornika sploh ni bik> sli-sati. Predsednik je nekaj časa skušal miriti razjarjene dubove, kan čuo pa >e odvzel govorniku zemljoradniku Tupa-njaninu besedo ter odredil prehod na dnevni red in p<^eli! besedo ministru socijalne politike Cedi Radov:ću, Radikali hočefo preteoati tuđi zemljoradnike. To postopanje pred^edni'ka Narodne skupščine je silno revoltiralo zemljoradnike. Poslanca Kokanović in Vujić sta planila s svojih sedežev prot; pred-sedniku Narodne skupštine in energično zalrteva'a besedo. IstočaSno so na. valill iz klopi tuđi radikali. kf so sku-šali dejansko napast! zemljoradnike. V splošnem prerivaHu In prerekanlu je bilo slišatl poslanca Kokanovlća, kl je klical: «Uvedli ste šp«5onažo! Zahteva-mo besedo. poi'caj-radikali nas ne bo-do komandirali!« Sefa ore'dnjena- ; Mi-nister čeda Radović ]e med tem stor>il ^ia govornišM oder. toda v splošnem hrrjpu ni priše! do bese-de ZemKoradniki so ohstop!!: govorn:Sk; oder in grczMi, da ?a s silo odstranijr če ne bo pren-ehai Pr«đ odrom }e ni-šlo do dejansk. spopada med radfkali ln zemljoradniku tako da Je moral predsedn?k sejo prekmHl. Intervenirali so takoj nekateri trezne"5i poslanci In ta'ko ^eprečilS ponovi-tev včerajSnjib 7alostnih prizorov. Interpelacija posL Petefana. Končno se je nemir toliko polegel da je Narodna skupščina lahko nada-Sevala raspravo. Minister Čeda Ra- dovlć ie odgovaiiasf na Interpelacijo poslanca g. Josipa Pete Jana (soc.) slede deficita Okrožnega urada za zava-rovanje delavcev v Zagrebu ter rta-glašal. da so naredbe interpelanta netočne ter da je v Zagrebu nailepši red. Za njim je dobij besedo posl. Pete j a n, ki je pobijal trditve ministra ter izvajal: Socijalno zavarovanje pr nas težko napreduje, vendar pa je treba ugotovi-ti, da nobena druga javna institucija ne kaže takega napredka. Govornik s številkami dokazuie, koliko je bilo izdano za razne potrebe za-varovancev ter povdarja, da so upravni stroški, glede katerih se toliko pre-tirava, znašali v zadnjih petih letih po-vprečno 15% celokupnih dohodkov. Deficit boln?škega zavarovanja je pri-pisovati gospodarski krizi in pomanjkanju zavarovanja za brezposelnost starost ln onemoglost Govornik za-hteva, da se te panoge ravarova-nja čim prej oživotvorilo in da se obveznost zavarovania raztegne tuđi na po-Uedelske delavce. Zlastl pa ie rahte-val takoiŠnji razpis volitev. Končno je govornik oštro protesrtiral proti posto-panju z brezposelnlml delavcl v Beogradu, kjer jih zapirajo v glavnjačo ln goniio iiHenlene po mestu, kakor naj-večie zločince. Apelira na ministra socijalne poli Oke. da ta Skandal netnudo-ma od^pravi. MinJs-ter socljabe nolffrice je kra^o odgovoril preć.govormku hi moral priznati, da so govornikova izvajanja povsem utemeljena. Nato bi itnela sfe-d^i razprava o interpelaciji post dr. Prvi- slava Grtsogona o uk^nitvi pnštne direkcije v Split«. Ker pa interpelani ni bil na\r2oč, je bila Interpelacija stavljena z dnevnega reda. Predsednrk je na-to ob 13. »aklhičil s«jo in nat>ovedal prihodnjo za popol-d.-ne ob 16 z dnevni?m redom: nadalje-van^e proraeir^.^ke r?zprave. Pred sejo Narodne skupšcine se bo vršila seja šefov parlamentarnih sku-pin v svrho dogovora glede nadalje-va-nja proračunske debate in razde-litve skupš^inskega dela. G: Radić bo pcpcldne sprejet v avdijenci Beograd, 1. marca Kakor irvc vaš dopisnik tz dobro poučenega vira bo 2. Stepan Radić danes popoldne ob 15. sprejet v avdijenci na dvoru. Vest o njegovi avdiienci je izzvala v vseh po-I tičnih krogih z ozirom na včerajšnie dogodke v Narodni skupštini razumljivo senzacijo. V vladnih krogih je opažati veliko pobftost. ker se zavedajo, da \e njihov manever. s katerim so skušali diskreditirati g. Radića pred krono, ostal brez uspeba, ________ Nesreća nikoii ne počiva Na cesti v šent Jurhi pri GrosuDlju so se posestniku Janezu Valentirčiču solaš.H voli, vpreženi v tovorni vor To ie nekaj ne-ob čainega. Nesreća ie hotela, da ie pri tem posestnik. ki >c hotel voli zadržati, padel Dod voz. k mu ie zmečkal levo nogo. Danes okoli poldne se ie razširila po mestu vest o nesrečnem zastruDlienju eno-!ewew pTOstovoljca I- C. sina uglednega liubljanskega me^čana. Kakor običajno, je šel C v koDalnfco na stanovarie svojega očeta v Dal.natinovi ulici, da bi si tam očisti) s SČetko robe in se umil. Mladi enolet-ni prostovoliec. ki ima že inženiersko diplomo, si ie čsitil zobe. ni Da slutil, da uha* ia plin iz peči. Nenadoma mu ie Dostak) s!aba omahn I ie ter sedel na stol polet kopalne kadi. kier se ic onesvestil. Nieso-veiru očetu se je zdelo čudno, da ca ni tako doljro iz kopalnee Stooil Ie notri rer zazledal svoicKa sina nezavestneta Takoj mu k bil položai iasen. PosrabH Je sina ter Ka odncsel v predsobo Ker ie oče opazi 1. da ie sin Ie pri Življenju, ie takoi priče! z umetnim dihan?em. Poklical ie tndi zdrav-nka K dr. Savnika kl fe vsr potrebno ukrenil, da ie ohranil rlademu »nžcnjcrjo Živlienie. Pozneie so k. C. z relHflim avtocn iwet»fr!iali v voiaško bolnico. Mlađt inženjer ie sedai te Irvcn vsakt nevarnosti. Kakor ie bilo uzotovljcno. Ie izktfučen vsak »amomorilni ooirkus Plinove peil v Icooainfcah so namre^ jflede marripuladie zelo rtevame. Treba Ie velike previdnostt* 4f se «e iiodi kaka nesreća. Vlada se že umika... Na popoldanski seji Narodne skupSčine namerava vlada predlagati razTeliavUenfe kazni g. Radića. — Beograd, 1. marca. Klub KDK je imel danes dopoldne dolgotra>no sejo, na kateri >e razpravijal o položaju, ki je nasta] po včerajšnjem nastopu v Narodni skupščini. Kakor se izve, se KDK tako doigo ne bo udeleževala sej Narodne skupšcine, dokler traja kazen K. Radića. NI pa izključeno, da se KDK popolnoma absentlra iz Narodne skup-^inc Odločen nastop KDK ie napravil v vseh poli ti 6n ih krojrih jrlobok vtis. V'ladni krogi so v najhujši zadregi, ker se zavedajo. da bo imela akerja KDK med narodom žanje skrajno porazne rezultate in skušajo svojo včerajsnjo napako popravit. Danes cupoklne se S v vlaeva soproga Roza Vari. ki stanuje v ietezniiskih hisah ob stari zaloSko-draveliski zvezni železniSki mozi Takoj Je poj-krbela, da je bila o tem obveŠČena policijska stražnica v Zgornii S Ški.Obvestila je tuđi druge stanovalce. ki so nato odšli pod ko^olec ter prerezali obešenčevo \tv. Okoli 9 dopoldne je prišla tja polciiska komisija, obstoječa iz policiiskega zdrav-nlka dr. AvramoviĆa m policijskega nadzornika g. Grudna. Komisija ni mogla ugo-tm-iti CfbeSenčeve identite, ker nišo pri njem naili notjetiih do-kumentov, pač pa Ie malo Žtpno ogledalo in žepni nož Neznani obe-ienec Je star okoli 55 let. srednje postave, po poklcii najbrž delavec, dobro oblečen in dc4>ro reien, iz česar sklepaio. da ga ni ir.sia v smrt beda ali poman!kanie. pač pa sf te končal življenje iz kakega drugega vzroka. Prva poirvedovanja o Identite Se nišo pri-nesla pozitivnih rerultatov. Neka ki«e-r!ca iz Kleč fe izjavila, da ie neznanec več-krat i>renr»čeval pri kmetih v Klecah, dnijr «o povezali, da je pojrnstnkrat bi! zaposlen v fostflm pri »Urbančkut na Posavju, ne-latert pa so pravili, da ie večkrat delal na iportnem IgriSČu kluba »Primorje«. Prav! )o. da se p>'Sc Trance KoroJcc Med stamrvald KotniVovih barak na Le z velfko težavo redili otroka, kl bi ta bfla gotovo umorila. O dogodko obveJčena policija )% izjavila, da ne more ukreniti proti pobes-neli ženski ničesar. ker n! storila nfkakega kazenskeza delikta in da Jo je treba spraviti v bolnico. Poklicali so nato mestnega fizika k. dr. Rusa in reSevalno Dostato. Med tem se ie posrećilo trem močni,Ti mofkmi obvladati besnečo leno. Mestnermj fizika-tu. kl je naiprej sestavil sprlčevak) o duševni zmedenostj nesrečne žene. se Je le le po dolzem parlamentiranju le končno po-srečllo, da so nesrečnico spreieli v javno boln'co na VIT. oddelek, kajti spreiem vr&o-bolnih zelo ovirajo okosteneH birokratičoj oredpisl. Borzna ooročila. LJUBLJANSKA BORZA, Devi te: Amsterdam 0—22 99, Berlta I.U7—13.60 (13.5«5) Bruseli 0-0270 Ba-dimpe^ta 0—9.9467 Curlh 109.1.5—1096J (1095) Dunai 8.0015 8. 0315 (8.P16S), Lon* don rn.\S-2m.95 (Zn .55>. Newyor| A.5^87 Pzrit 222*5-224*5 (223.H8), Prarl 168TS—16S.05 (1fS55) Trst 300-302 (.mol rTfckt^: Čelika 164-«. TJuMlan^ki kreditna 135^—0. PraSted'ona **>—o, Kr«< ditni zavod fhrer Icrvina) 155—0. INCZEMSKE PORZE. Corlh: Beotrad 913. Dimai 73.T7. Bef^ l'n 124.05. Pra*a 15.39. Mflan 77.4^ Partal J0.435, London 25.345. Newyork 519.40. 6trtn 2 •SLOVENSKI NAROD* arci 60% ^ililistično okuženih. Med te ljudi se pošiliajo todi otroci, ki so dostikrnt aretirani zaradi malenkosti, ker so jih našli na cesti bre» sprpmstva. Bolnikom povari policijski »đm-nik, da bi fih vse pobesil. Mlad in talentiran nesnik Rade Trajinac Je bil 14 dni v GlavnjaČi, trinajstkrat se je priiavil za 2xiravni5ki pregled, pa je bil vo Posebno odvratno se postopa i ienska-mi, zlasti pa s Firomašnimi Rusinjami, ki no sploh izven zakona. Dekle, ki pogteno preživlja srojo mater vdovo in mlajšo sestro in ki |e hčerka srbskega učitelja, no rarrli xa 20 dni v Glavnjalb kot potepuhi-tifo. Ko ie pri zflslišnniu ?abt«»va'a ▼Docfod v zapisnik, so ji to odrekli, ceš, da nima te prarice. Pozivali so jo vsak dan v pisarno, kjer so jo redno posiljevali. Dekle je bilo nato za leto dni izgnano iz Beograda, njena n^ati pa je pod temi ndarri morela in se nali a ja sedaj v bolnici na opazovanju. Sičnih primerov je posl. Kosanović na-vedei ćelo vrsto. Tako Je bila neka učiteljica iz Sente zaprta v Glavnjači dalje časa baje zaradi »špijonaže«. Posl. Kosa. nović }e prečital pismo, ki mu ga )e poslal novinar Jevdjević in ki pravi: »Nfrkega dne Je ta učfteliica Tereza iz Sentc S'a mimo moje sobe in mi je rekla skozi okno: .Že mesec đni sem v zaporu in me nočejo iz. ročiti sodišču, pač pa me preiskovalni uradnik neki Kecič neprestano gnjavi, tipa in sili, da bi se mu odala, nakar tri me izpust.L Pravi, da me drugače noče izpu-snti. Ako se bo to nadaljevalo, s« ubijem.* Njeno izjavo so čuli vsi v sosedni čelici. Vsi so iziaviH, da so pripravljeni o tem pričati, pa tuđi učiteljica sam« ie pred so-tiiščem to izpoveialau« Beograjski trgovec Oloka Lazarević se Je sprl z nelcim policijskim agantom, k! ga je nato areiiral. Ob^ojen je bil na 15 dni zapora. Prišel pa je iz Glavnjače Sele. ko se mu je posrećio poslati lis.ek neke mu advokatu, ki je prišel, nakar Je bil za 10000 Dio IzpL'ščen Iz zapara. Ko Je pozneje za. bteval. naj se mu da pismena obsodba. Je advokat odgovori!- »Nisem n-or, da bi to storil in zahteval. zakaj, ako bi iz tega iiastal skandal, bi n kdar več ne mose! no-bcnexa spraviti iz Gavnjače.« U tega slu-ć*ja s« Uhko sklepa, da delajo funkcijo- narji Glavnjače fcn gotovi beograhki advo. kali dosovorno. Pasi. Čeda Kokanović k v svojem govoru naglašal, da se pod Glavrrjačo razume režim, ki vlada po vsej naš državi. Sp on je v naši državi tak režim, da Iju 'i areti-rajo, ker nišo hoteli spreieti lesitlnacije radikalne stranke 2alostno nalogo braniti Glavnia£o in razmere v njej je Izvršil notranii min-ister dr. Korošec v po'no zadovoljstvo radika-k>v in tuđi svojih ožjih pr;staJkv, kakor kaže pisava današnjega »Slovencac, ki po. roča o vćerajšnjih dogodkih v Narodni sfcupš&ni pod naslovom »Triumfalen na-stop ministra dr. Korošca«. Pričakovali je bilo, da dr Korosec ne b© cbsodil svojih radikalskih taveznikov, da pa bodo klerikalci igraH tako sramo no vi020, kakor so Jo včeraj, si ni nihče mislil Dr Korošec Je zagovarjal razmere v Glavni adi predvsem s potnanjkljivmti prostori, če4, da Je zsradba pač premnjhfia. Jasno Je, da te izzval s taWmi izjavami ri. harne ugovore ooo2:cijc. Razjarjeni od strahovitih obtoTfo so radikalski poslaiici napadli St. Rapotnratll Policijski pendrek ie doMI včeraj v Narodni skupičinJ svoj blagoslov od katoliikesa dnhornlka! Obenem so dobila ta blagoslov tuđi vsa srodna dejanj* v GlavnjaČt, ki so jih navajali posameziri postanci. Poražen vtis, kl ga |e vlakna većina izzvala s svojim postopanlem v zadevi Glavnjače, je skus«la zakrili $ Skandalom, ki ga Je izzvala, fcončno pa fe z obdolfit-]o, da Je St. Ra je zacao parku sem in tja. Cuvai se je odstranil in se o-po-ldne zopet vrnil. Kraj Šetališča je opazi pri klopi na tleh truplo m'adeniča in kraj trupla je ležal samokres. Obvestil je takoj policijo, prišla je policijsko-zdravnška komisija in ugotovila. da je mladenič izvršil samomor. Ustrelil se ie v desno sence. Navzoči policijski agent Ban-je-glav je v sarnomorilcu spoznal 22'et-nega Pera VignjeviĆa k' je nedavno odslužtl vejasko službo in brezplačno prakriciral na kolodvoru kot brzojavna moč ter čakal, da bi ga sprejdi stalno v državno sliržbo. Rojen ie bil v občmi Piaški srez Ogulin, iz ugledne rodbine. Večkrat je refcel v družbi: Vsi moji so nekaj a jaz nisem nič. Pri njem so našli več pos'oviln'h pišem, iz katerih je razvidno, da je §el v pro-stovoljn-o smrt. V pismih se poslavlja od roditeljev, sorodnikov. prijateljev in ne«ke rrrladenke. Iz pišem je ttidi razvidno, da sta ga spravila s sveta Iju- bezen In zavest, da si ne bo priborfl poštene eksistence. • Zračni potniški promet med Zagrebom m Beogradom se razvija popolno-ma normalno brez kakih težkoc ab za-prek. Prve dni so se voeili samo nai-bolj pogumni. kar ie povsem razumljivo. Ko sc#je pa vi-delo, da je potova-nje po zraku dovoij sigurno, so se za-ćeli voziti tuđi mani hrabri. Včeraj je bilo n. pr. zasedenih vseh pet mest v kabini. A\ed potniki sta bili tuđi dve dami. Zračni potniški promet se je pri nas hitro udomačil in postal pravcata potreba modernega in hitrega prometa Reden in pravilen zračen proenet bo sele mogoć, ko bo odletel i-z Zagreba avion že dopokine. Sedaj odleti popol-dne ob 2. in prispe v Beograd ob šti-rih. Ta čas je rlasti za trgovske krose zelo neprikladen. Ko dospejo trije novi avioni iz Pariza, bo tuđi to urejeno. Da prevzameta že zgrajene avione, odporujeta iutri v Pariz pi'ota Strižev-ski in poroćnik Bajdak. Pilota odletiia iz Pariza v Beograd m odtod z dvema avionoma v Zagreb. Eden bo oskrboval promet med Zagrebom in Beogradom, drugi bo pa stalno na aerodromu v Bo-rongaju. Ko prispo vsi avioni, se bo izvršil na aerodromu v Borongaju svečan krst aviona »Zagreb«. Kirmica bo soproga zagrebškega žut>ana. Svečanosti bodo prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V neki kleti majhne prizemske hi5i* ce v Petrovi ulici v Zagrebu so na Sli mrfevega ce-stnega pometača Fra»na Ko-privca. Starec, ki je dopobiil 75. leto, ie umri v največji bodi, zapuš-čen od vseh, brez prijateljev in rnamcev. Podlegel je teži svojih let, izmozgan od bede im stradanja, ka sta ga $»premljala vse živ-ljen>e. Stanoval je sam v vlasni kleti več le^. Zadn-je Čaše ni mogel več de-lati in je živel pz dneva v da.n od tega, kar so mu dali dobri Ijmtje. Domači so ga našli mrtvega na vlažnih tleh. Velike podgane so lezle po truplu in ga obje* dale. Prizor >e bil naravnost grozen. Em del glave so podgane starcu poirle. Gla va je bila crna kepa, iKJ^polno-ma o«lo-dana m gnila. V obleki je kar mrgolelo uši in drugega mrčesa. Nesrečnega starca sta našla dva delavca, ki S'ta stanovala v sosednem staTiovanju. Starčevo strasno smrt sta naznarcila sele naslednji dan. Čez noč so se pojavile rx»d'gane in truplo oglochile. Ko je do-spela v klet policijska komrsija, rri ver-jela svojim ocem. Iz raziiedemih oči je cnrkiala terrma krvava masa, starčeve roke so ležale iztegnjene ob straneh z tzglodanšmi prsti. Komisija >e odredila prevoz od podgan oglodanega truipla v mrtvačnico. Potrebna ugotovitev in pojasnilo K TCenijkijeinu članku >StanoranJBka be-•ia in nova palača DZ v Ljubljanu pripo-minja uredništvo, da mu je znano, da je v Članku omenjenima dvornim.** svetnikoma, ki Btanujeta zdaj v isti biši, bilo odpoveda-no stanovanje že lani, da ju je resilo Ie po-daljSanje »tanovanjskega zakona, da 1. novembra ništa bila na cesti, da jima je »ta novanje tuđi sedaj odpovedano s 1. majem in da torej ne frre sa spremembo stanovanja radi luksuza. Eden obeh dvornih »retnikov stanuje ▼ »edanj em stanovanju Že od maja 1919. torej celih 9 let. Njemu je bilo stanovanje od maja 1927 do 1. februarja 1928 odpovedano ffe štirikrat, dvakrat sodno, dvakrat pa pismeno. Zato »i j« moral poiskati drugod pri-merao stanovanje in po Tečmesečnem tru-dapolnem iskanju «e je posrećilo dobiti iglo r polazi DZ, toda Ie z veliko žrtvijo, ker je moral « »oprogo pod pisati ra njune razmere precejšnjo vsoto obligacijskegi posojila ljubljanske mestne občine in se je moral v ta namen »dolžiti. Dodeljeno stanovanje ▼ palači DZ je draije od sedanjega in xato o kakem luksuzu ne more biti govora. Prof. Adolf Robida umi Snoči k umri profesor Adolf Robida. Podlegel je težki operaciji na ušesu. PokohU je bil roi«i 14. Junija 1885 v Ljubljani. Studdral je na I držav. gimnariji in matnriral 1. 1903. Nato Ie nadaljeval vi-soko*olskc Studije na Dunaiu in sicer sla. vistiko in jrermanisttko Po končanih uni. verritetmh študijah je nastopl prvo me-sto na zirrmaziH v Kraniu. Potem j€ b!l jjremeš^en v Ljubija«o. PouCeval Ie na obeh gimn^ijah in na uSiteljiŠču. Zadnje čaše }e bil profesor na realki v Ljubljani. Adolf Robida se te udelstoval tuđi literarno. L. 1906 Ie objavil nekaj pesmi v »Skrvanuc In »Dom in Sveluc. L. 1908 je objavil v »Llubljanskem zvonu« komedijo »Valtir« in »Dramo histerične žec« Mcric v »Slovanu«. Pri obeh g'edaliških komadih se vidi Strindhergov vjrfiv. Za podeielske odre Ie priredi] več narodnih gledaVjkih f«r kakor Anzengruberla, K«ivoprisežnika, Mlinar ja in njegovo ^hči, RevčVa Aitdrejčka itd, Udejstoval se )e tud« kot gledaliSki kritik. Iz tega područja k rfclavil 1. 1009 v, »Času« fudie »Sirca razvoja moderne slovenske dramatiVe«, »ZakaJ se pri S!o. vencih drama trka ne more razvijati?«, *Na«a gieđalttka kritrka« itd. L. 1911 \e. objavil esej »Mjerne slovenske klasične drame in trasedćje«. Naturati-stičo« in reatittifiae slovenske derne slovenske romatitičnc Igre (1. 1911). A4olf Robkla ie bil tuđi strokovniak v s-te-nografiji. Kot tak ie v letu 1913 in 1914 so-deloval v zagrebškem Jintoslovenrkem stenografu. L. 19>1 Je sestavil Slovensko stetiografsko Crtanko m samoznake. Jutri ob štirih popoklne po'ože njegove zemske ostanke k večnemu počiku. Mir prahu zaslužnesa kulrurnesa delavca! Oblast na karta na opojne pijace Dne 29. februarja t. 1. se je vršil v zbor-iiični posvetovalnici »estanek interesentov, na katerem se je raspravljalo o pobiranju oblaatne takse na opojne pijafe. Poleg in-teresentov se je udeležil posvetovanja ob-lastni odbornik g. dr. J. AdleŠič z oblastnim finančnim referentom g. I, feircom. Posvetovanje je otvoril tborni?n! pred-sednik g. Ivan Jelafin, ki je v daljšem nagovoru pojasnil težak položaj trgovine in obrti 1 ozirom na nove oblastne davnine in navajal za glavni povod, da so te dav-šcine tako oMutne, dejslvo, da radevajo samo one opojn«* pijace, ki dohnjajo v konzum iz trgovsketra prometa, ne pa tuđi onih, ki se na deželi skuhajo prosto vsak ih dajatev in pri ha ja jo t konzum tihotapskim potom. Za njim je iborniČni konzulent g. Žac^ar naStel glavne pritožbe plede nove oblastne doklade na opojne pijace in posebno pod-Črtaval potrebo, da se prično te doklade pobirati Še Ie od dne, ko zadobe predmetne uredbe obvezno mo& ker bi pobiranje na-zaj bilo praktično jako težavno, fe ne naravnost nemogoč«. Nato se je razvila debata, v katero so Dosegli med drujnmi gg- G»re-gorc, Meden, Novaković, Bolaffio, Lavren-čič in predsednik Zveze gost iln i Carskih za-drug g. Kavči^. Koncem debate je oblastni odbornik g. Adlešig v daljših izvajanjih pojasnil stališe oblastnega odbora in obljubi!, da bo oblast nemu odboru tolmačil želje in težnje irteresentov. Po njejrovem govoru je zbor-nični predsednik gr. Jelačin zakljufil posve-tovanje in prosil navzočejra zastopnika m upoStevanje na posveto van ju izraženih ielj interesentoT. šBeležničcT KOLEDAR. Daoes: Cetrtek, 1. marca 1928, katoft* čar.: Albin; pravoslavni: 17. februarja, T> odor. jBtrf: Petek, 2. mare« 192«; katolttajtl: Simplicije; pravoslavni: 18, februarja, L&v. DANAŠNJE PRTRErHTVE. Opera: »Mana.. C. A Kbio Matica: »Oo!a zape'Jlvotft« Kino Dvor: »LHAinkanic«. Koncert Jaćvlge Poieaelove ob J0. ▼ Filliarmofi'ii. DE2LRNC LEKARNE. Danes: Rim;,r, iVV.klo^ičeva cesta; Tr»-kcczy, Mestni trz. — Ij sekcije Z. N. S. (Službeno!) S©#i upravneca in odbora za dol^vriranje se tt> tx HaneB ob 18 uri v kavarni >Kvrop«<. — Tajnik, Prosveta Repertoar Narodnega gleda Kiča v Ljubljani. Drama. 1. mama, fetrtek: Zuprto. t. marca, petek: Sestrična te Vartev*. A S. marra, soboto: ob lf>. PerK'lka. CHro4kj preistava po izre^ino mižaoih dran> skih cvnah. 4. mar., neFWeHo< w%-pal, in velika zadovoljno**t oMinstva te m iz raža 1 a v posebno toplih in dolgotrajnlh AplavLih. Kadar zapoje slavec, utihnejo rti drugi, čeprav še tako vrli prvci Beethoven je, ial, napi&al šarao eno opero, toda • usivaritelju »Fiđelia< velja resničao ooo» kar j© odgovorila v bajki levinja, ki »o ji Živali očitale, da je rodila samo enega mladica: »Da, samo enega, a ta je levlc — S toliko koncentracijo posluša na£e občin-stvo Ie Bepthovna in Mota rta, s toliko vne-mo in ognjem se izvajata Ie ta dva genija in toliko čistega užitka nam nudijo Ie njo-ne opere. Tako smo imeli tuđi snoči uŽitek, ki je bil med nnjvo^jimi, najglobljimi. Cenrav nova rnulelitpv partij f»o »vojl kvaliteti Se ne doseza lansko premijere. Zlasti proza ni 5e povsem radovoljiva. Splo^no se govori pretiho in zadnje bes©-de vecinoma nerazumljivo. Vobće je vladala na odru in pod odrom neka nervot-no^t ali utrujenost. Niti orkestrr ▼ prvi predigri ni stil na lanskem vi5ku; 1. rog je, kakor v »Ma rt U, zopet kiksal, kar kvari vtisk. V ostalom pa je bil naš pičli orke-ster za to predstavo pomnožen ter se je od-likoval zopet v briljantno odsvirani uver-tuii »Leonore«; krasno igranje pod ognjevi-to taktirko fc. ravnatelja Polica je kvitirala publika z viharnim ploskanjem, za katero ge je mornio opetovnno zahvaliti vse orkestralno osobje z dvi^nnjem s stnležev. Taki-sto je grandiozni finale na koncu predstave razgrel občinstvo do iskrenih ovacij vsemu ansamblu. Naslo\*no partijo je peb* einoči prvič ga. Aneira - Mitroviceva izvrstno, vseskoz zelo okusno, brez pretiravanja, &e odlikovala 1 svojim izredno obsežniui glasom in zaret umetni?ko prečutenim petjom. Za veliko arijo, ki jo je izvajala imenitno, je Jela po-seben aplavz na odprti sceni. Tu«ii zuanni« je vr'io ustrezala in govorila prozo jasno in z dobrim naglasom. Prejola ce Sopek in j« obČinstvu vseobee zelo ugrijala. Mnrcelino je pela zopet pa. RibiĆeTa prav dobro in jo igrala naravno; njen idra-vi, lepi glas se uveljavlja vseskozi zmago-vito. Prejela je šopek. Popolnoma je zadovoljeval g. Mohorii, ki je pel prvič 2nkina in vno^ih potrdil gvo-jo veliko uporabnost in muzikalnost. Not Roko, j<*£ar, je bil t*. Rnnipel, ki jp pevski in igralski vse hvale vreden; nov Fernando je bil r. Betetto. mojster speva in i^re kakor vselej. Florestana je izvajal prvič g. Kovae, Čegar igra je ustrezala, a je manj zadovoljeval v spevu, ker je bil pa£ ner-vozen in zato v podajanju tonov neeniiko-meren. Picara je. kakor lani, odlično poda« jal g. Holodkor. ki Flovenščino jasno izeo>-vurja, a tuđi v prozi povsem ustreza. Kar nič ne dvomim, da se sinoćnji ne^iottalki pri reprizjih izeube in da bo >Fidelioc naj-lep^a točka lotoJnje^a operne^a repertoarju. Moški z\>or jetnikov je bil &>pet imenJ-ten in mešani zbor v finalu prav dober. K predstavi labko iskrono fcslU*mo g. P©1| ču, ki ima glavno zaslu^o. Fr. Q. O c ^ V c c Kuuc oajbolise, n?|trajnejšc zato oajceneiše! Danes pređstaTe ob 4., pol 6. Večerne predstave odpadejo. Gola zapelfivost FUm posebne hpote tn pHvfaČnOšH ti livljenja tepe deklice, ki je postala mode i Ljubezen. romantika. Mmeh. veselje, tepotm in sramežljivost — Velika zabava, pri kateri sodelujejo najtepši modeli Francoske in Amerike V glavni vlogi: Ottvt Borden. Marftaret Lhnn&ton znana zape'jivka U filma •OB ZORU. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Stev 51. •SCOVENSKT NAROD> 9M T. aw«M Ifa. Dnevne vesti. — Princ Pavle ▼ BukareStl VčeraJ Je pri&po v Bukar^što princ Pavle. Na postaji Kotrooenj ga je sprejeta kraljica Marija t člani vlade Princ Pavle ostane v Rumu-etili do povratka kraljice Marije. — Odlikovanje. Odlikovani so: z redom Sv Save III. stopnje dr. Vekoslav Spinčič iz Kastava, z redom Sv. Save IV. ^.cimje upravljani dr. Ivan Orel — Zasedanje oMastne skup&hi*. Prvotno se je nameravalo sklicati ljubljansko oblastno skupščano za 5. marca t. U z ozirom na razne administrativno tehnične priprave pa je sedaj predseds;vo skupšči-ne določilo, aa se bo vršila plenarna seja 12. t m. ob 10, dopoldne v dvorani mestne-ga magistrata. — Iz zunanjeg* mlnlstrstva. Ker odide dosedanji šef kabrneta zimani-ega ministr-stva na daljši dopust je bii imenovan za ojegovega narrestnffta dr, Ante Pavelič. Dosedanji tajnik ?unanje«a ministrsiva Ilija Jukič je imenovan za tajnika našega poslanstva v Londomi. — Iz poštne službe. PremešČerta rta iz CeHa v Mozirie kot starešina Karei Košem bi iz Celja v Loče pri Poljčanah Albina Rihteršič — Potrdttev proračuna Zbornice TOI v Ljubljani. Trgovinski minister je potrdil proračun Zbornice TOI v Ljubljani, ki iz-kazuj« 3,567.037 Din dohodkov in Din 3,313.585 iz-datkov. S tem je zbornici do-voljeno, da srne za krhje potrebšČin v letu 1928 y svotom okolšu pobirati 15% zbormčno doklado od obče in posebne pri-dobnirve in sicer od osjiovnega davka in ctfinsrvenega državnega pribKka — Umetniški natečaj za čast no svetinjo Fidaca. Medzavezniška federacija bivših bovevnikov razpisuje n-a tečaj za Častno svetinjo, kl jo bo dajala vsako leto onm instftucijam zavezniških držav, kat&rih poučne metode najbolj pospešujeio spoznavanje roednarodnih problemov N^tečaja se iahko udeleže bojevniki vsake zavez-n\§ke države in umetniki, !ri $e nišo stari 28 let Nagrada za najbolji os*iutek znaša ?00, druga 100 in frretja 50 dolarjev v zlatu. Na:an5nejš.i pogoii so razvidni iz Urad-cega lista št 20 z dne 29 februarja. — Lekarna v Dolnjem Logatcu. Min.ster »arodnega zdravia je podelil koncesijo za otvoritev javne civihi« lefcam« v Dolenj^m Logatcu mag pharm. Ivanu Krisianu v Ljublani kot ed;nemu KarcdKlam — Iz »Uradnega lista«. »Uradiri list« $t. 30 z dn€ 29. februarja objavlja pravil-tiik o izdelovanju, uvozu in prometu sred-stev za zatiranje rastlinskih šskod'jivcev in bolezni. — Razfd dniStev »Savez muzičara v kralj-evini SHS za mariborsko oblast« se Je po sklopi! ofcčnega zbora prostovo'jno razSel. Prosrovo'jno se je ti>di razSlo »Slovensko* lovsko društvo« v Piuju. Ukaz v minlstrstva javnih đel V ministrstvu javnih del je pripravljen nov ukaz o razmestitvi in napredovanju inže. nj-eriev vseh gradbenih sekcij. — Jugoslovanska - češkoslovaška Liga t Skoplju. Te dni Je bila ustanovljena v Skoplju Jtig-oslovenska - Ceškoslovaška Liga. kateri predseduje poveljnik 21. pol-ka polkovnik Voje Kostič. — Iz zdravnlške službe. V imenik sdravniške zbornice za Slovenij© je b;l vpisan okrožni zdravnik pri Sv. Juriju cb Sčavnici dr Peter Sokolov. — Nalezlilve bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. V 'jubljanski ob'asri je bilo od 8 do 14. februarja 11 slučajev ti-fuznih bolezn' 39 skrlatinke, 46 o-špic, 12 n-deliek umrla lakote dva otroka. dva druga otroka pa ležita z materio v straSnsh mukah m čak a ta smrti. __ Smrt laTednega naprednjaka. Nena- doma je umri tukaj g. Leopold Hude, po-sestnik. trgovec, gostilničar in načelnik ga-pilske župe Grosuplje. Kako priljubljen je bil pokojnik na sploh, |e pokazal njegov veli&isten pogreb dne 27. t. m., knterega ee je udeležila mnogobrojna množica. Satno gasilcev v kroju je bilo od 14 včlanjenih druStev nad 300 z dvema praporoma, zra-ven tega pa §e mnogo gasilcev brez kroja Zastopano je bilo tuđi gasilno društvo iz Pobrepolj, golska mladina, £e!ezni§ko osob je, orožništvo, oWinski odbor, mnogo prijateljev in znancev od vseh strani ter nebroj domafinov, vsega skupaj približno 2000 oseb. Stari ljudje ne pomnijo tako veliČast-nesra pogreba. Pevd iz Šmarja 80 zapeli v hiši žalosti in na grobu prav lepi 2 Žalo-Ftinki. Ob orfprtem grobu je imel starosta J. G. Z. g. Barle krasen poslovilni govor. Po pogrebu so gasilci defilirali pred tova-rišem starosto. Potem smo se raz&i. želeč, da bi mogli dobiti blagopokojniku vredne-gn na««lednika Tebi pa. dragi tovari! Polde, ki si bil prežet naprednega duha, vedno ; vnet za napredek gasilstva, dober tovariS, prijatelj in svetovalec vsakemu, kličemo t i slovo: >Bodi Ti lemljica lahkat Zdravo!c i Gasilec ' — Smrt Toditolja Istrskili SIotab^t V?eraj zjutraj je nenadoma umri v Volos-bf-m v Opatiji voditelj islrskih Slovnnov. osvetnik dr. Matko Trinajstić, biv§i >žel-ni poslaner in poHP1"'*'*'^11^ i»tn»kegn de-Žeinega odbora Pokojnik se je ♦. f*»bru-aijp 1856 rodil v Vrbniku na oloku Krku. Poseeal J« italijansko gimnazijo ▼ Zadru hi poineje v Splitu. 2e v gimnazijskih letih se je sačel zanimali za hrvatsko književnost in tgotlovino. Studira] je najprej v Pragi lilo-zofijo, a pozneje pravo ter je promovira! na graški univerzi. Po končanih študijah je pri Je 1 v irst, kjer se je pridruži skupini isliakih rocoljubov, katerim sa načelo* ali trij? tzku'cTii borci Spinčić, Mandie in dr. .-•'alko Lag bja, ki ho v jsv-mde^tih lt-t»l preteklega gtoletja pokrenili nacijonslno gibanje za gmotno in kulturno po\*xdigro za puščenega in zanemarjenega istrskega na-roda-trpina. Pokojnik se je kot istrski de želni fx>slanet- odloćno boril za gospodarski napredek Istranov. Bil je najprej odvetnik v Trstu, pozneje v Buzetu in kontno v Vo-loskem. DoŽivel je zmagovit odpor naroda proti potujčevanju, njega vstajenje, a konč-no tuđi tragično zasužnjenje od strani itali-jnnske okupacije. Pod italijanskira režimom je pokojnik moral pretrpeti mnoge šikane in preganjanja, toda kljub temu je ostal med svojim narodom. Blag mu spomin! — Vizumske o!aj§ave. finančno m'ni-strsrvo, generalna direkcija dav-kov, je z razpi:.oin št i6.j»5i-i« >.rd; . d: o. da pia-čaj-o vs« inozemski posetniki VIII Ljub-ljanskega veiesejma. ki se vrši letos od £.— li lunja Zd jug(»siovan>ki vizum zn-žano pristojbino Din 20.— Ministrs vo zu-nanjih zadev je tozadtvno ol:vcstilo vsa naša dipomatska zastopstva in konzuiaie v inozemstvu ter jim naro. i.o. da grui-o »meresentom v vsakem oz:ru na roko — Smrtna kosa, Dj-acs je picin.nula v Ljubljani vd-ova dimnikarskega moistra in r>^sestnica ga. Marja Š i r ic el j , rojena Pressinger Pokojna je bila s.iruatična, plemenita en značajna žena, ki \e už vala v krugu Stevikiih znancev in pr^a eljev ne-deljene simpatije Pogreb bo v M*boto ob štinh popo.dne f Sv Petra cesie Ši 33 Blag ji spumm! Fežk* prizader. rodbm; naš« iskreno sožalje! — Namesto venca umrlemu g. Ivanu Grobelniku daruje rc^dbina Olup D:n 200, Podpornemu društvu slep.h, Ljub jana VVolfova ul. št. 12. Za ta pl * dar se kar rta»jlepše zahvalju;-e druš.veni predsčdmk — Vlom v Novem me^tn. Iz Nove ga mesta nam poročajo: V noči od 21 na 2& februarja so vloirrili neznani zlikovc- v tra-fiko ge. H na Kandijskcm mosiu Ukradi so mnK>go cigar. ko kov znamk in drugtga blaga v skupni vrednosti do 4.000 Din. To je že druga nesreća, ki k zad.la trafikan-tinjo. Nedavno so ji namreč ukra-dli na cesti ročno torbico, v kateri je bilo več ti-soč dinarjev V trafiko so vlom;U najbrž ctgani, k. jih kar mrjoli v Novem mestu 2eleti bi bilo da oblasti izieno te nadleinv pritepea bo vpakemu vstop mogoč. so cene vstopnini zelo inižane. Predpro»1aja vstop cir od danee naprej v knjigarni Matice, na Kongresnem trgu Preskrbite si pravo^asno vstopnit-e. ker bo na dan koncerta prevelik na val LjubljanČani, ne zamudite te lepe prireditve. te seznaniti s srbsk;mi narodni mi pesmami. —lj Ga. Mila Sariceva, naSa simpatična in odlična prva dramska igralka, je zbole la. Težko smo jo pogrešali med njenim dol gim dopustom, ki ga je v studijske svrbe prebila v Avstriji, na ĆeškoslovaSkem in v Nemčiji. V marsikateri vlogi je ga. Sariče-va nenadomestljiva Po svojem povratku je nastopila Ie v enem dejanju >Veronike De-seniške« ter v >Pepelki<. Obradovali smo se je 2al, da je bolezen prekrižala naše nade, želimo, da vrla naša umetnica čim prej okreva in nastopi. —lj Prijave ođpuTedanib staoovanj. Za znmudnike. ki imajo stanovanja odpoveda-na in dosedaj Se nimajo stanovanja se pri-jnve sprejemajo samo še v soboto. 3. marca od 8. do 1. ure v mestni posvetovalnici. —lj Demokratski akad«m ki klub »Jn-soslarlja« ima svoj ustatiovni občni zbor 4. marca t 1 ob 10. uri dopoldne v Kazin: (II. nadstropje, levo). Vr?|yirno vse tovari-še, ki so Ie prijavili svoj vstop v k!ub i-n tuđi one, ki tega $e nišo storili, pa namera-vajo prsiopiti, da se zborovanja polnoSte-vilno udeleže Narodni poslanec g. dr. AI-bert Kramer bo ooročal o političtiem položaju. Gk starešrne vlhrcmo vabljena. — Pripravljahu odbor. — li Za oredsedniki Mestne hranllnlce Uabllanske ie bil izvoljen vn prevzel te dni tuđi posle zaslužen in odličen mož dr Vinko Gregorič S svojim dosedanj?m udej-stvovanjem na sospodarskem poju ie po. kazal g. dt Oregor.č. da ie mož dela vse-skozi poštenjak in smo prepričani, da bo kos tuđi tei težki nalogi ki Jo ie prevzel po gerenstvu v Vtestni hrajtikici, enem največjih denamih zavodov v Sloven ji. — ij Opozariamo na nocojšnjt klavir-skl koncert pfanlstke HedviVe Poženelove. Ni nam treba Se posebej povdarjati, đa je nekaka dolinost naše publike, da se za. nhna sa oastope aa£9t, sk«r preče) fđtđk izvaja.octh umetnikov, t«r jih * tmtokm po-setom vsaj moraino podpre aa njihovi tr-di Ui vse prej kot ugodni umetmiki pou. Koncert se vrSi ob 20. uri v Filharmoni6-> ni dvorani. Vstopoice v MattCni knjigarni — lj 19.000 Plesalcev in pleta* U vm Slovenije oestrpno prićalcu,« rezutat »Ve. likera piesnega rurmria za prvenstvo Slovenije v 1. 1928.«, ki se vrsi na »Mod«r-nem plesnem većem« v sobolo 3. narca ▼ veliki dvorani »Kasina«. Prijavljenih je že devet znanih najboljih parov - aaaaterlev iz Ljubljane, prićakuje se pa tuđi udeležbe \z Ce'ia, Kranja in Maribora. Rar-odišćc tvori sirokovna K*riia plesnih mojs.rov, umemikov in novwiarjev. Pričetek plesnega večera ob pol deveti u z večer s plesom c. občmstva. od 10 do U «re se vrii turnir nato pa zopet ples do jutra, Godba: pri. ljubljeni Negode - Jazz. Reklamacije vabil v I. nadstr. Kav. »Emona« od 18 do 20 ure. 203-n —li Vreme. Toplo vreme zadnjih dni se je danes nepričakovano preobrnilo. Nastalo je mrzlejše, kl;ub temu kaže termometer nad ničlo. Novosadsko vremensko poročilo sicer pravi, da bo v celi državi prevlado-valo jasno vreme z jugovzhodnimt vetrovi ter da ne bo dežja ki snega. Danes ziutraj ie bilo prav milo vreme, dopoldne pa so se podavili mrzli vetrovi in je začelo deloma lahno snežiti. Danes ziutraj ie barometer kazni 773, termometer 0.5° C nad nJčlo, opoidn** rerm^meter 1 5° C nad ničio —lj Sokol I. — CUnariML Clani dru-šiva Sokola 1. se naprošajo, da poravnajo člfmarino za tekoče leto 1928 po poloinicah, ki so se jim bile razposlale. S tem olajSajo delo matrikarju, društvu in prihranijo iz-datek za inkasnnta. Ce kEmon.ic z običajnim vzpore-dom. Clani vabljeni, da se polnoStevilno udeleže Odbor. 202-a — j Pt>žar v mestnen losu. Kraftovsko-.rnnvska poMc iska strainica je danes ob 7.46 zju-.raj telefon:čno obvestila reševalno posta.o o požaru v Mestnem Uzu. Obve-siilo se jumlji\;ih pestopač^v podiaknjen. Supa je ius-t g. Periesa in j«o ima v najemu prtvoz-nica ga Rcjčeva. &upa je bila prazna. —lj Karambol re&lnega voza. Včeraj popoidne Sia morala naciikrat oogoča. Po Mussolmijevem naroCHu so izdali prefekti severnih pokraiin okrožnico, v kateri opozarjajo zakonce. da se staliSće vlade v tem primeru uje-ma z naziranjem katoliške cerkve in da razporoke nasprotuiejo zdraveniu zakoriskemu življenju. Ne mine skoraj dan, ko bi Mussoiini ne nasrradil kake rod*bi-ne s SteviVnim potomstvom. Nagrade znašajo 400 do 2.000 Hr. Kljub temu pa Šteje pretežna večina italijan-skih rodbin samo tri člane. Zdiij hoće Mussoiini točno uirotovtti. katerih sk>ji prebivalstva so najvest-nejSi v izpolnjevanju dolžnosti do države. Statistični podatki so deloma že zbrani. V Lombardiji so najbolj vnetf za Številrvo potomstvo poljedelci, za nH-mi prkJejo trgovci in obrtniki, dočim imajo imlustrijski delavci samo po ene-ga ali dva otroka. Najmanj otrok imajo bogati sk)ji. Mussolmi je odredil, da morajo oblasti ugotoviti, katere rodbine imajo nad 7 otrok. Pri tem >e treba i točno ugotoviti, v kaksnih razmerah žive take rodb:ne. Na ta način hoč* Mussoiini umetno ustvariti ugodne po-goje za razmnoževanje tuđi tam. kjer jih doslej §e ni. Posebno pozornost morajo posvetiti oblasti onim vašem, kjer se §tevik> prebivalstva še ni pomnožilo. Slednjič hoće Mussoiini proučiti nekatere po4jede4ske kraje iz demogra-fičnega, topograffčnega In gospodar-skega vidika. Iz vsega tega bi st dalo sklepati, da boce fašistovsOci drktator razrrmolrtt . Italtiane tako, da bi Iahko preplaviH in podjarmili del Balkana. Vprašanje j« seveda, če se mu bo to posrečilo. Dvo-mimo narrrreč. da bi i talijanske matere na Mussolinijevo povelje rodile hrabre sinove. Do&lej so rodice same figarje, . Velik požar v italijanskem kinu Iz Milana poročajo o strahoviti ne-«reči. ki je zadela v nedeljo pozno v noći veliko vas Moriago v beoeškem okraju. Okroj 300 ljudi je prieostvovalo kinopredstavi v poslopju, kjer je bilo prvo nadstropje za silo preurejeno v dvorano, ki je pa imela samo en slavni tehed. Okna so bHa z*barikadrrana z deskami. da bi ne mogla svetloba v dvorano. Zasilna dvorana je bHa polna do zadnjega korička. Kmalu po 9. uri se je vnel film m ogenj se je hitro raz-širil na leseno kabino. Med občrnstvom je nastala nepopisna panika. V kinu je bilo zlasti mnogo žensk ki otrok. Vsi so navalili k izhodu in pri \ tem so se odigravali nepopisni prizori. | Moški so podrli In pohodili ženske in ! deoo, dvorano je napolnil gost dkn. v j katerem so se mnogi zadušfli. Poslopje. ! v katerem je nastala katastrofa stoji sredi vaši m ie popolnoma leseno. Po »radnih podarkth je bho v nedeljo v kino nad 300 oseb. Ohiviu vrata so se od-pirala na znotraj tako. đa je prestraSe-na množica zatrpala ta edini izhod, ki se v najkrttičncjšem časa sploh ni dal otlpreft V paniiCTieTn strahu so Ijudje navaliH na vrata, toda maiokaterim se je posre-čilo priti iz dvorane. Mnogi so pred zatrpanim vhodom živi zgoreM. Slednjič se je posrečilo nekemu zidar ju odpreti okna tn resiti kakih 50 oseb. Mnoci so poskakali v goreči oblekl skazi okna. Mcxl njimi je bilo najveć žensk. Po uradnlh poročiKh }e zabtevala katastrofa 35 žrtev. Nekateri so zgo-reH, drugi so se pa v gnječi zadirifcM. Poslopje se je porušilo in pokopalo pod seboj mnogo žrtev tako, da je števiio istih znatno večje, kakor navajajo uradpa poročUa. Oasilci nišo mogli pre-preCitf katastrofe, ker je nastal požar nepričafcovano in se je zelo naglo SiriL Poslopje se je poruSilo ob 1 ponoči. Na kraj katastrofe se je pripeljal prefekt ix Trevira, ki je pa vozil ta>ko naglo, da se )e zalete! v dru« avtomobil s tako silo, da je odletel daleč od ceste in obležal nezavesten. Njegovo stanje i« brezopno.______________________ KDOR OGUSUJE. TA NAPREDUJE1 Strtfi C i5COVEN5n NAROD. *i# f. mam 1928. Stev. 51 - tftoljseviski vonuri Roman — Vaša domneva, da Je izrabil dr. Mordet ueodno priliko, ko ste bili od-sotni,, in vdrl v vilo, je pravilna. Okro« devetih zjutraj sem vkiel, da je stopil iz vile mož visoke postave, zavit v plašč. Cez pol ure sem se moral umak-niti avtornobilu, v katerem je sedel mož čudovito srepih oči. z dolgo crno brado. Ali se ujema to z dr. Mordetorn? Naslikali ste ga kot slFkar, da, to je dr. Mordet! — je vzkliknil dr. Pratt. Mac Lean je postal zopet dobre volje. — Ko sem še studirah — )e pripo-vedoval smeje, — smo imeli dve leti profesorja matematike, ki se ni pripravlja! na svojo uro. Zato smo se često za-man ukvarjali z nalozo. In dobrodušni profesor je začel navajati priunere, čijih rezultati so bili znani. In ko so se enačbe vlekle v neskončtiost, je nam sveto val, naj gremo od znanega šte vila rakovo pot do neznanke hi tako se-siavimo enadbo. Isto je v najinem pri-meru. Zato vas prosim, dragi gospod, aa mi po veste vse, kar veste o dr. Mor-detu, bankirju Kinghuadu, grofu Engel* inannu, miss Luisi in Betsy. Omenite, prosrm, tirdi vse malenkosti. Pripove-Žujete lahko vse vprek, brez logične iveze. Jedro najdem že sam. Dr. Pratt je uboga!. Opisal je življenje svojega starega prijatelja Kinghea-da, značaj \n način življena sedanjega fcankiria, omenil je mimogrede njegovo prvo ženo in sedanjo gospo Kingheado-yo. Luiso in Georga. opisal je življenje in obrčaje v palači, govoril je o poroči-Iih, ki so bila objavljena v raznih listih o dr. Mordetu, o njegovih brošurah in predavanjih. slednjič pa še o nesreČnem roizkusu ali bolje rečeno o zločinskem početju z miss Luiso. — Georg Clowy. bratranec miss Luise. bi bil po moje-m mnenju najboljši zaščitnfk svoje sestrične, — je pripom-nil Mac Lean. — Priznam, — je odgovoril dr. Pratt. — toda dečko mi je priznal. da je prispel v Harwest brez vednosti svojega strica in tedaj se mi je zdek> potrebno, da obvestim o njegovem nepre-mršljenem koraku bankiria Kmgheada. Mislim, da kot poštenjak drugače ni-sem mogel ravnati. — C!owy bo ze4o potrt, ko zrve o novi nesreči. ki ie zadela miss Luiso. — Kdo mu bo pa povedal? To mora ostati strogo tajno! — je vzklrknil dr. Pratt. — Jaz ga poiščem rn mu povem, kaj ti vse kaže. da imava v njem najboljega pomočnika. — je odgovori! Mac Lean. — Zdaj gre za to. kaj name-ravate ukreniti. Dražestna miss Betsy se bo menda veradar zdramlla iz orno-tiče in tuđi magnetično spanjc miss Lirise ne bo trajalo večno. Ce ostanete tu. vas najde dr. Mordet kadarkdi bo hotel, in če trdite. da bi miss Luisa pri ponovnem magnetičnem spanju umrla ali pa zblaznela, je jasno, da morate s svojo pacijentko bežati in skriti se tako, da vaju dr. Mordet ne bo mogel naj-ti. Ali veste za tak kraj. kjer bi bila po-vsem vama? To ie zelo važno, kajti dr. Mordet je zmožen vsega. — V Texasu imam prijatelja farmar« ja. Njegova farma je tako osamljena in skrita, da je nihče ne najde, kdor ne pozna ondotnih krajev, — je odgovoril dr. Pratt. — Apropos! — Je pripomntt Mac Lean. — Miss Luisa mora odpotovati brez svoje dražestne komornice. Ali lahko uredite to zadevo tako. da se vr-ne miss Betsv v Denver h gospe King« headovi. Moje srce zahteva. da se s to damo Čim večkrat sestanem. Pa tuđi sicer bi jo rad ime! vedno pri rokah. — Kako, vi nameravate odpotovati v Denver? — se je začudil dr. Pratt. — Na vsak način. Odpotujem tja kot vicont de Durance, da predložim gospodu Kingheadu dobro kupČijo in mu izrocim vaše pismo, v katerem ea ob-vestite. da je miss Luisa morala odpotovati iz Harwesta. V pismu ni treba omenjati cilja tega potervanja. Pišite bankirju, da zahteva to zdravje mUs Luise. Ne pozabite odrediti, da se vrne miss Betsy v Denver. Tako. to bi bilo za enkrat vse. Ce bi pa komornica vprašala po trgovskem potniku Jack-sonu. ji izročite moje iskrene pozdrave in povejte, da mi je bilo zelo žal. da je nisem mogel dočakati, da jo pa ohra-nim v najboljšem spominu. Preden od-potujete, mi brzojavite na naslov Jack-son, Pueblo. hotel Concordia. Mac Lean je vstal. Prižgal si je cigareto in se smeje poklonil zdravntku. Dr. Pratt mu je segei v roko. — Vse storim po vaših navođilih. Obilo sreče m uspeha. Prepričan sem, da bo z vašo pomočjo demon Mordet uničen. — Ne pozabfte v pismu omeniti zdravstvenega stanja miss Luise, — je pripumnil Mac Lean. Nato je stisnil pod pazduho culico z vzorci in odšel poča-si z vrta. Ko se Je dr. Pratt vrnil v vilo, je opazil, da je Betsy izpremenila lego na preprogi. Po rahlem dihanju je spo-znal, da je komornica že pri koncu svojega nasilnega špan ja. Toda miss Luisa je ležala nepremično kakor prei in ni kazala nobenega znaka življenja. Mračilo se ie že. ko se je začela ko- mornica Đetsy polagoma prebujatL Ne-strpni zdravnA ji je polrval obraz z mrzlo vodo in jo šcegetal v nosu. Slednjič se je Betsy zdramila, odprla je oči in se začuđeno ozirala. Nečesa se je skuiala spomniti, toda njena glava je bila tcžka in misel zastrta. Na zdravntkovo vpraianje je odgovorila, da ni nikogar vklela. Po Kingheadovetn odhodu je šla na vrt po breskve in postavila košarico na mizo. kjer še vedno stoji Potem se je spomnila. da gospodični ni napravila šopka. Vrnila se je na vrt. da bi natrgala rož. Ko se je vrnila v predsobo, je bila utrnjena in žejna. Prinesla si je vode in snedla tri breskve. Miss Luisa je najbrž še spala, ker je bilo v njeni sobi vse tiho. Kaj se je zgodilo potem, ne ve. Zgni-dila se je na preprogo in zaspala tako trdno. kakor da že več noči ni zatisnila očeša. — In da vas nisem zbudil, bi spali do sodnjega dne. — je dejal dr. PratL — Bili ste zastnipljeni. — Zastrupljena. S stnrpom zastrup-Ijena? — je vzklifrnila Betsy in se zno-va zgrudila na preprogo. — Da, zastrupljena s stropom. Ali niste opaziH, da so bile breskve počene ali narezane? Zločinec je položi! v sadje strup. — Za boga! Zločmec s strupom! A čemu? — Tega ne vem. Žalfbog vem samo to, da je hotel zastruf)iti vas tn miss Liriso. ki še vedno spi. Tu ne moremo več ostati, kajti to, kar se je zgodilo danes. se lahko ponovi. — Ne, za vse na svetu ne ostanem hi. Takoj moram proč, — je zajecljala Betsy vsa prestrašena. — Strinjam se z vami. Vrnete se v palačo v Denveru, kjer boste na var-nem. 2al da bi bila za miss Luiso tako dolga pot prenaporna. Vi odpotujete že jutri ob devetih zjutraj. Poslušajte me dobro. Zločinec, ki dobro ve, kako ljubite miss Luiso. vas hoče pogubiti sku-paj z njo. Pazite, da se ne zagovorrte. Vsaka neprevidna beseda lahko postane usodna. Ne govorite o tem, kar se je zgodilo tu. Nikomur ne smete niti z be-sedico omeniti dogodkov v vili, zapom-nite si, nikonrur. ne gospodu Kingheadu, ne njegovi soprogi. ker ne veste, kdo in kje prisluškuje. Stene imajo ušesa in zločinec hna povsod pomočnike. Tuđi bivanje miss Luise mora ostati tajno. Vaše življenje visi tako rekoč na vašem jeziku. Ce se zagovorite, ste izgubljeni. Nocoj se vam ni treba bati. vratar bo stražil vilo in tuđi jaz bom bedel. ker moram napisati še neka] pišem. — A miss Luisa, k nji moram. Ne, pod nobenim pogojem. Miss Lu-tsa se počuti zelo slabo m še vedno spi. Njeno zastrupljenie je ležje nego je bilo vaše. Sam ji postrežem. čim se pre-biKh. Pojdite v svojo sobo. jaz pa osta- nem tu, dokler se gospodična ne pre-budi. Betsy. ki je bila po zdravnikovih be-sedah bolj omamljena nego po nasilnem spanni, je hotela od:ti v svojo sobo, da se pripravi na pot. Naenkrat je pa za-čutila hudo lakoto in namesto v sobo ie zavila v kuhinjo. Dr. Pratt je res pisal. Napisal je pismo bankirju Kingheadu in ga zapečati pismo Mac Leanu je pa hotel napisati sele zjutrai, če nastane izprememba v otrplem telesu miss Luise. Prebedel je ob njeni postelji vso noć in Sele proti jutru, ko je bil že tako za-span, da je začel dremati, je začul slab vzdih. ki je bil prvi znak, da se Luisa prebuja iz tezke omotice. Dr. Pratt je vedel iz izkušnje prvega primera, da so vsa sredstva brez moči in da mtss Luise ni mogoće običajnim potom spraviti k zavesti. Zato je ravnal zelo previdno in skrbno se je izogibal vsega. kar bi moglo razdražiti njene živce. Raje je potrpežljivo čakaL da se na videz odsotni duh znova vrne. Vedel je. da nastopi po do'gem spanju silna izčrpanost. duševna utrujenost in živčna razdraženost, Težkega spanja nesrečne bolnice ni hotel motiti. kajti PK> silni omotici je bilo spanje naraven. dasi zelo počasen povratek v življenje. Dr. Pratt si je oddahnil, ker se je bal, da je Luisa za vedno zatisnila oCi. Po prstih je odšel iz sobe da bi se do klica ne zbudila. V pismu Mac Leanu je pripisal. da je Luisa remena. Nato je zapečati! pismo, v katerem je detektivu sporočil. da je Betsy odpotova'a v Denver, on z miss Luiso pa v Texas. VIII. Ljubljanski velesejem se vrl\ !etO5 odTTi značaj, vendar mu ie naj-vainej^a naloga nospeševanie naSe do-maCe iinJusrnic obrti m irgo\ine. V dotri tržkih križ zadnjih let ie naš velesejem činiteli ki blaž^e in naiugodneHe vpliva na razvoi našega narodneca K<>snodar^tva. tK»sebno kar se tiče Slovenije Ni dvoma, da temelji današnje upoštevatije sk>ven-skesa gospodarstva v ostalih pokraj'nah naše d-fžave ntnoco na gcrspcKiarsko-po. Utičrr propagaaKfi. ki so io vršili in io Se vr^ naši velesetmi Ind'.^tnja. obrt in trgovina se craibolj pospe^uje z širjeiijem krosa odjemalcev in z nazorem predoče-vankm novih usipehov m prklobitev, ki jih zaznaTnuje naprednejšo inozem^ka industrija Velesejem orivrh'ia v Ljublann nešteto intereserrtov. posebno onih Iz južnih krajev naše države, ki ru naročalo od naših tvrdk ter iim tako prineso zaposlitve. Razstavii-eni i^delki tuje in-dus-triie in obrt* pa dajejo našim Dodjetnikom novih pobud. da se skušak) čimboli irpopolnhi in m-oder-nizirati Tako z vHesejmom v-ako leto pokažemo, kaj smo ustvanh na gospodarskem polju z njim si pridobivamo pot v srca naših bratov v južnih pokrajinah. na vele. $eimu se učimo Zato je Ljubljanski velesejem glavni orzan smotrene gospodarske politike slovenske pokraj .ne. Ceprav ivo- rita Maribor ta Ljubljana <5vo!e samostoj- nih soipodarskih i-n poEif6»o upra\-nih sredisč, imara vendaf ravno na gospodar, skem polju tuđi dosti skupnih ali vsaj v&-po-rednih imertsiv. Kot mesu s slično !n-dusiirijo ob mejah države imata kn« interese v carr.sketn ozku kakor tuđi v trgovini z rK>z€m<;t\om Ker sta obe mesii na isti ielezmški pro^i. imala obe ga>podar>ki srcdisči uxli enake promete interese Javnost: je znano siremlie^ie V naši centrah. ki ere za tem. da se K«. spcxiarska i>odjeiia od mej naše države prenese.o v njeno sred.no. Zato se morata obe sx>^pod^rsk: enori čim ožje sarniti na skirpni boj proti napaini cen".ra!ist!čnd go» spodarfiki pohtiki. da s.j zavarujeta svoo samosiifjnost in pokoje daljne^a rarvoja. Eiiake interese imata Ljubljana in Maribor 'ud na davčnem hi socialno - politi* nem polju. Tuđi tiAai Čuti^a obe mesti enake ah vsa i sliine težave Zato se ne smemo cepHi. ampak v fo-spodarskem pogledu z*3nižer!i delovati rt na^o boliSo bodo^nnst Viđen zrak naJe-ga s]<|lnei;a d«'a pa. naj bo tuđi le-:os Lhibljaji^ki ve'e^eiem. Da zamore njerovi uprava vztrajati na zacrtani poti je mjjno potrebno, da sodelujejo z njo vsa naša gospodarska pod.'e^a Mi vsi potrebulemo jros-podarsko V2ajemnr»9t in solidarnost. Prešribki mo. da bi mojli v na^ih vrstah pogre^ati odlične industriiske panoge. *€ najmanje take katere so začas-no v ugod-nem polnžaju. da ne potrebujejo niti reklame, n*ti odjemalcev. Po:em borno vsl I solidarni tuđi takrat, ko se morda priikc I izpremcnijo in bo taka selid-arnost potreb-na on m, ki se danes vese!ijo na soIti&ii ; strani L-e Si ćelo v industrijsko močno 1 razvitih državah nri7ade\'aio ohranjrri ve-Ie-iejme kot trajne Institucije, Ker Crpajo dotična mesta iz njih neutajljive korica, imamo mi Slovenci temmanj vzroka za-nemarjati naš velesejem. ki ga borno ttidl v bodočnos:, še moćno potrcbovali. Naš ^o| za obstaneV je tTd. Ne smemo misliti, da smo si Slovenoi s tem. kar smo do se-dai u<;tvarili na eost>ovoSlo7. Saroda< pod >ZraČQO<. 280 Zračno sobo t vso oakrbo oddam takoj so» tidnemu eospodu n« periferiji mesta — Ponudbe pod •Zračna soba/372* na upravo cSlo-v. Naroda* Meetni po^rabal t*Tod V fflobokl žalosti naznaniamo vsem sarodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je na^a srčno ljubljena mama, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa ,■■..« „•;,;..r,,^.«., « *. ~,« t Marija Stricelj ro'. Pressinger '■■ 1/iS vdova dlmnlkarskega mojstra io posestnloa •'-' dne 1. marca 1928 po dolgem in mukapolnem trpljenju sa vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se vršiv soboto, dne 3. marca t I ob 4. uri popoldne od doma žalosti Sv. Petra cesta 33, na noko-p&lišče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k več-iemu počitku. » ' . ^ v ' -- v • * m ' * Ljubljana, 1. marca 1928* :,j=>i ^V ni i i^i ;V;.;A Bernard, sin ,. \ / MarUa Piesslnger, tnatf ;r£ -; ,, > in vse ostalo sorodstvo. Zastopnika ▼ proviri ji ra prodajo konop* ca, motvoza (špage), nepce« roočljivrh ponjav (plaht) rn druflo — išoc večje podjetje. Reflektira se samo na one, ki »o v tej stroki delali — Po# nudbe % naznaobo dosedacjega saposlenja pod «Vrvarna» na Publicitas, Zagreb, Gunđuliće* ▼a 11. 386 Spretno deklico za ves hišni posel ražen pra« nja, ki zna samoatojno kuhati, potrebuie boljša rodbina — Ponudbe a fotoguafijo na: Sa« vo Niicvića, trgovca. Novi Sad Vojvodina. 347 Trbov. premog, drva. POCiA^NIK. Ljubljana, Boho riČeva ulica 5. — Telefon 2059 Krompir Kupujem vae vrste terompirja na ćele vagone — Več pove: Ivan Student. Staro Petrovu «»e» 'o. Slavonija. 306 Kupim trgovsko htio na prometnerr« kraju » sredini menta. — Ponudbe z navedbo cene te poslati pod Resno'313 na upravo «Slov Nart>da» Beli lorliiiH \w\\ wMeđnsa- — dobavlja ViLIBALD FDCHS. Praha XII. Italski 12. £ S. R Lovske ouške tloben puške, revoiverje, pištole in vse potrebščine za lov tn nbp lov kuutš pri: F. K KAlbER puškar, Liubljana, >elenburgova n — Kuuuiem in pre-vzemam staro oro^je v komisijsku pro lajo 2 leti kredita! VSEH VRST Mis'ii io \i \t stioji p<3same^ni In univerzalni % vgraje* nimi motorji ali brez njik Polnojaremniki Welker Werke I. VVachstein VVien X/ll. UXENBuRfjERSTRA>SE 12 - Vabilo ■ '^;.//^J ,-:..,s na r> ■ redni občni zbor Ohrojne posoiilnlce v Drmožu r.*«'«."«. tri sa bo vrtil v soboto, 17. marca 1928 ob 13. uri ^. ^ _ ▼ urađnih prostorih. ■••'•■£$£*■ DNEVNI RED: ;s / 1. Otvoritev občnega zbora* 2. PoroCilo načeNtva o letnem računu za 1. 1927. 3. Putrjenje letnega računa. 4 Dopolnlna vutitev v nadzorstvo. ,, ,^ .-6 Slučajnosti. . Pnpomba: Ako b* ob navedeni uri ne prsio zadustno število zadružnikov da bi bit občm zbor sktepčen, se vr>i pol ure Kasneje v smislu § tV adr i ravil v istih prostorih in po istem dnevnerr irugi oDćni zbor, ki je sklepien pri vsakem šte tlu navzočth zadružnikov Načelstvo. Dunajski semenj 11.—17. marca 1928 (Rotunda do 18. marca) Iz red ne prlreditve: Reklamna razstava. Dunaj^kl modni salon za kožuhovino. Tehniške novosti in Izumi. Razstava avtoraobllov In motornih koles. Električna vozila. — Cestne sradbe. »Das VVochenenđe«. Brez potniškega vizuma! Z velesejmsko izkaznico in s potnim hstom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na obmejnih postaiah proti sejmski izkaznici. Znatni voznj popusti na jugoslov., madž. in avst ijskih železnicah, po Dona vi, Jadranskem morju in zrakoplov bi Vsa potrebna pojasnila kakor tuđi ve-esejemske izkaznice (po Din 40.—) dajeio VViener Mcsse Aktien-Gesellschaft, W1cn Vll Messeplatz I a, za časa tipskejca pomladneza elesejma tuđi Auskunftstelle in Lelpzlj? >esterr Messhaus, Hainstrasse 16—18* dalj« astna zastopstva v Ljubljani: Avstriiski konzulat, TurjaSki trg 4 Zveza za tujski promet v Slovenlfl Dunajska c I (Palača Ljubljanske - kreditne banke) Josip Zidar, Dunajska cesta St. 31. Lrojuje: Josip ZupuidiČ. — Za «Naiodoo ti&karm>» Frmu Jetertok. — Z* opravo in inseratoi dei H*Ui Otoo Christof. — Vsi t Ljubljani.