Iz Dolenskega. (V bran.) ,,Slov. Narod" 35. pietec. m. je imel v svojih predalih dopis iz Novega mesta, ki se je mogel gnjusiti vsakemu učitelju in sploh vsakeinu šolskemu prijalelju in rodoljubu. Piše se tam o nekih učiteljih, kako se sedaj v novi weri" vedejo, kako zaničujejo duhovstvo, lepe stare kerščanske navade in naj svefejše reči. Zavoljo veljave, ki jo učiteljski stan po svojem poklicu zahleva, ne inoremo ponavljati tu tega nenpodobnega dopisa. Vse dolenske ačitelje, pa (udi vse naše bli/.nje in daljne sosede je (a gerdivni spis pckel v globočino serca, iu dozdevalo se nam je, da to, saj po vsem, vendar ne more biti resnica, in da v tem dopisu tičf ntnnla le samo ostudno in naj hudobneJHe obrekovanje in natolcevanje tukajšujega učiteljslva. Pozvedovali nmo pri svojih preduikih in tudi poredoma po vseh krajih našega šolskega okraja, da bi izvedeli iCHiiico, toda naj manjšega sledu nisnio dobili, da bi se bilo to nepošteno djanje naših učiteljev lo kolickaj poterdilo. V vsi novomeški okolici ni učitelja, da bi nosil vradniško čepico, in nobenega ni, da bi ne bil zraven učiteljske službe tudi organitst, in nobenemu ni srenja odvzela kaj bire. V hvalo in čast Ijiid.^kiin učiteljein v tem kraju se inora spoznati, da morda daleč ukuli ni tako mirnih in tihih učiteljev, kakor so ravno v našem kraju. Ta gaden in sporen dopis v ,,Slov. Narodu" je tedaj nagnjaHiia laž in odurno natolcevanje, kterernu 8e z vsemi svojimi pošteniini močmi stavirno v bran, in kličerno: „ K a ni e n, ki ga kdo meče na dru^e, večkrat zadeue in rani njega sarnega!" —• Vreč učiteljev iz novomeškega okraja. Iz Predoselj nad Kranjem. škodijivi metuij: gia^ovi b e 1 i n. (Der Baum- oder Heckenvveisslin^. Pontia Crataegi.) Veliko je letos g-Iogovih belinov, kteri bodo hitro veliko jajčkov zalegli, če hc ne pokončajo. Ta neizrečeno škodljivi nietulj se prikaže konec maja, ali v začelku junija in včasih jih taedi po več s(o nkup okoli cestnih mlak ali pa na drevji. Svoje obilne rumcne jajčke, ki ho drubnejse od prosa, leže na ^ornjo listno stran naših sadnih dieveH. Sredi julija se izležejo mlade g-osenice in precej začno svoje škodljivo delo s tem, da prepredejo iint z neko tanko svilo in rnu oglodajo ffonijo kožico. Gosenica doraščena je poldrugi palec dolga, na bokih in na trebuhu modro-siva, na herblu čerua z dvema rumeno-rujavima progama po sredi Irupla, verh tega je še černa in belo - kosmata. 0 jeseni prepredejo gosenice oglodano in suho listje z gostim zapredkom k vejam in v teh mcšičkih prezimujejo; na pomlad se spet /.bude, ku jame listje poganjati, vnovič žro liste in cvetje do golega oglodajo, (er pokončajo večkrat ves up, ki ga je sadjerejec imel do sadja. Ko naredi ta inerčcs Łkodo, ne poicm kmali zabubi. Palec dolga , robata , zelenkasta ali belkasta, černopikasta buba se obe«i z nitjo na vejo ali na deblo. Čez 14 dni predere nietulj svnj zavoj in spnsti nekoliko kapelj nekega rudečega soka, o kterem Ijudje mislijo, da je kervavi dež. Kako se pa uničijo gosenice in glogovi belini ? Zgodaj spomladi je treba goseničino zalego trebiti in uničiti. Pri nas je župan zapovedal, da naj vsaki gospodar na svojem vertu gosenieino zalego obira in zatira. Obirali so Ijudje in posebno šolarji, ker se jim je v šoli zmiraj ponavljalo, da naj obirajo, če hočejo kaj v jcseni sadja imeti. Pa glej! mislili smo, da eo vse goseuice proč, pa ni bilu tako. Zdaj je vse polno glagovih belinov, ki so iz goseničine bnbe izleteli. Napuvedal sern zopet vsem polarjein, da naj jih pridno love po vsej okolici, ter jih nagovarjal, kakor sera vedel in znal. Mislil seni, to jih bodo radi pokončevali, pa videl sem, da še vse premalo; le tii pa tam sem videl kakega ubitega belina na poti. — Premišljeval sem, kaj bi naredil, ter si mislim : še eno bom skusil, morebiti se ini dobro oponese, in res, prav dober vspeh se kaže. Obljubil sem vsakemu učencu, ki ini prinese sto glogovih belinov, da dobi ali belega papirja ali pisalo, ali pa jekleno pero za ta trad. Drugi dan so mi učcnci že 1265 belinov prinesli. — Love jih sedaj (ako verlo, da bom kmali v zadregi z oinenjimi darili. Eden učencev, kteretnu nič kaj ne dise navadni šolaki nauki, lovi glogove beline, se ve le zavolju darila, tako pridno, da mi je danes, ko to pišern, prinesel 900 metuljev. Da se kaj v številu ne zmotimo, sem boljšim učeucem naročil, da naj jih v pričo njih prešteje vsak in potem v pripravljeno posodo pomeče, kterini so že poprej glave odtergali; poletn vse polarejo z matiko in jih v jamo zakopljejo. Tudi na šolski tabli polem izštevilimo, koliko bo jih ta dan prinesli, koliko drugi, in potem, koliko je že vseh vkup. Do danes (10. junija) emo pokončali 96.865 glav tega merčesa. Prav bi bilo, ko bi (udi drugod tako dclali. Z združeno močjo se vel&o stori. J- *«je, učitelj. Iz Ptuja. Učiteljsko društvo ptujskega okraja bode inielo svoj prihodnji shod dne 8. mal. serpana t. I. v Ptoju. Ravnateljstvo. Iz Litije. (Svarilo pastirjeminpastirjeviin p astirjem!) V vasi Kostrajnici je 31. preleč. m. kmečki deček Janez Ilovar, gnal na pa.šo kravo, ktero je imel na vcrv privezano. Med potjo deček igraje se dene zadnji konec vervi okoli svojega vrata, in gre za kravo. Krava poskoči, se splaši, in nesrecnega dečka vleče tako dolgo po germovja in kamenju za seboj, da ga vsega razbijc in ubije. — Zarcs žalostna prigodba, ktero naj bi se povedala vsem pastirjem pa tudi staršem, ki preradi iu brezskerbno svoje otroke pošiljajo živino past! Iz Ljllbljane. Ukaza slavnega c. k. ministra za poIjedelHlvo 14. maja t. I. s št. 3298—778 kliče učitelje v gospodarsko šolo, ktera bode letošnje šolskc praznike na Dunaju, in sicer od 9. avguata do 25. septembia. V <o šolo se bodo jeinali samo učitelji iz dežele; mestni učitelji, solski ravnatelji, učitelji v učiteljskih pripravnicah in učitelji v realkah ne niorejo iti v to šolo na stroške poljedelatvenega miuisterstva. Pravi poslušalci te šole bodo imeli na dan 3 gold. 50 kr. plačila in prosto vožnjo po železnice, in dobo, če je treba, trejino od te plače pri svoji gosposki na roke. Učiteljev, ki bodo šli v to gospodarsko šolo, pa bode 1. iz doljnega Avstrijskega 30, 2. „ gornega Avstrijskega 18, 3. „ Salcburgškega 6, 4. „ Štajerskega 20, 5. „ Koroškega 10, 6. »Kranjskega 8, 7. „ Primorskega 6, 8. „ Tirolskega 16, 9. „ Češkega 30, 10. „ Marskega 30, 11. „ Šleskega 10, 18. „ Galicije 6, 13. „ Bukovinc 10. Učitelji iz krajev, kjer imajo že svojo gospodarsko solo ali jo mislijo saj napravili, iinajo pretlnost. Tudi kmetijnke družbe bodo priporočevale sposobne učitelje za to šolo na Dunaj. Kakor se sliši, ae je na Kraujskem n^lasilo precej prav marljivih učiteljev, ki imajo vcselje pa tudi zmožnost /,a to koii«lrio napravo. In taku je prav! Učitelji naj se sanii zglašajo iu kažejo veselje do take reči. Casi, da bi o učiteljih le posamesni kaj pod klobukoin uganovali, bodo menda niinuli. Bog daj! — Ministerstvo za poljedelstvo je g. Frid. Langer-ja, rudarskega vodja v Zagorju, pohvalilo, zato, ker je v svojo solo vpeljal nauk v telovadbi. Pravijo, da se bode ta Hola pomnožila in da ae bode prihodnje uapravil že (retji ra/.red. — ,,Slovenska Slovniea za pervence" (Spisal A. Prapro(nik) se pridno tiska \u bode kmali na svetlem. Menirno, da bode ta slovnica perva, ki bodc vtrezala iiašim Ijudskim šolain, moida tucli pervim razredom v srednjih šolah, kajli sestavljena je, kar je mogoče, lahko-razumljivo in metodično po naj boljših navodih enakih šolskih knjig'. — Začasni okrajni šolski ogledniki so 1. t. m. nastopili svnjo slu/.bo. — Solski oglednik novomeškega okraja g. Fr. Vikt. pl. Langer se bode na svoje stroške vozil šole ogledovat. — Iz Bocena se piše, da a(a ondašnja škofa v Briksenu in Trienta dabovnikom prepovedala, da ne sine nobeden prevzeti službe okrajnega šolskega o^lednika. — Ministerstvo je izdelalo nasvel, naj se častnikom pomnoži plačilo, in bo svoj nasvet pred delega cij ami zagovarjalo. Upati je, da se nasvet poterdi. Kadar pronimo, naj se naiim Ijudskim učiteljem izboljša plača, dobivaino odgovor, naj jo izboljšajo deželni zbori: ministerstvo je samo principalno za zboljšanje. Da, ko bi učitelji tnogli od principov živeti, in ko bi zadostilo, ako principijalno vemo, da je Ijud8tvu omike boJj treba, kakor nabelj. (nSIov. Narod!«) — Mestno svetovalstvo v Pragi je Ijutlskim učiteljem določilo od 7 do 7 let po 50 gold. poboljška. — Peticijo zavoljo zboljsanja plače učiteljev v c. k. gimnaziji v Leitmericu, kakor tudi peticije učiteljev vise c. k. girnnazije v Celji, višje c. k. realke v Celovca in c. k. gimnazij v Maribora, v Ljabljani in v Cernovici je deržavni zbor predložit ministerstvu šolstva, da naj se na to ozira. — Z Dunaja se sliši, da sedaj pri ininislernlvu bogočastja in uka sestavljajo in so nienda že ncatavili uuvi deželni šolski svet. Pričakujmo vse dobro! — 3. občni zbor vseh avntrijskih Ijudskih učiteljev bode letos v Gradcu 9., 10. in 11. eeptembra.