335
Anarhisti.
Caseria so usmrtili, ali s tem anarhizmu še niso naredili konca. Izvedelo se je mej drugim, da se pripravljata dve zaroti profi ministerskemu predsedniku Dupuyu na Francoskem. Jedna zarota se je osnovala na Španj-skem. Trije anarhisti v Barceloni bili so odbrani, da umore francoskega ministerskega predsednika, ko pride v toplice Vernet-el-Bain. Spanj ska policija je pa vse poiz-vedela in naznanila francoski policiji. Druga zarota se je osnovala na Francoskem, ali tudi glede poslednje našli so vse udeležnike.
Dupuy je v toplicah nevarno bolan. Značaj njegove nenadne bolezni se pa nekak prikriva. Govori se pa, da bolezen izvira iz otravljenja. Anarhisti so ga menda hoteli zastrupiti. Francoska policija pač zasleduje anarhiste, ali posebne sreče pa nima. V Parizu je blizu štiristo dobro plačanih tajnih policijstov, ki imajo pred vsem nalog zasledovati anarhiste. Noben teh uradnikov pa ni bil tako spreten, da bi prišel v kake anarhistične kroge in kaj natančnega poizvedel. Če semtertja kateri pride v do-tiko z anarhisti, ali ga naposled anarhisti vodijo za nos. Posebno veliko veselje je bilo, ko je pariška policija dobila na svojo  stran nekega krčmarja,  pri katerem so se
običajno shajali anarhisti Obljubil je policiji, da bode jim pripeljal v roke mnogo nevarnih anarhistov. Pomagal je sprva res, da so prijeli vet oseb. Naposled je pa izvabil veliko denarja od policije in pobegnil. Z zaprtimi osebami pa policija tudi ni nič boljši, ker je preiskava pokazala, da so nedolžne, ali vsaj dokazil ni nobenih proti njim. Sodi se, da je dotični krčmar se dogovoril z anarhisti, kako bode opeharil policijo in napravil zmešnjavo.
Kje je Pavel Reclus? tako sedaj poprašujejo. Čudno je, da je nakrat minul. Še bolj je pa čudno, da je policija ni že poprej prijela. Po Parizu govore, da se ima za svobodo zahvaliti visokim osebam, s katerimi je bil v najboljšem prijateljstvu. Tako so ga dolgo nekateri ministri in senatorji varovali pred policijo.
Caserio je mrtev, pred usmrtenjem ni kazal onega poguma, kakor nekateri njegovi somišljeniki poprej. Pri njegovem usmrtenju se je pa pokazala nravna sprijenost boljših krogov francoskih. Na morišče so se pustili le boljši ljudje, ki so za to dobili dovoljenje. Ko je Case-riova glava odletela, so ploskali kakor v kakšnem gledališči. Tako počenjanje pač ni vredno velicega francoskega naroda.
Župan v Monte Viscontiju v Italiji je dobil deset pisem iz Milana, Genue, Ravene, Bologne in Palerma, v katerih se mu naznanja, da se je 150 tovarišev zarotilo, da bodo Caseria krvavo maščevali. V Rimu se po ulicah dobe slednji dan napisi z ogljem po hišah : „Živel Caserio, Živela anarhija!** V Neapolju na Laškem prijeli so dva dečka, pri katerih so našli več anarhističnih pisem, iz katerih je vidno, da se je pripravljal napad na francoski konzulat. Sedaj policija in vojaki stražijo francoski konzulat in druga javna poslopja v Neapolji in Rimu.
V  Berolinu so te dni zaprli na 40 anarhistov. Ti anarhisti so se shajali na nekem vrtu in imeli posvete za svoje delovanje. V njih stanovanjih našli so dve še nenapolnjeni granati, več priprav za vlomljenje v hiše, razstrelila, kompromitujoča pisma. Najhuje se je upiral policiji neki Schawe, ki je celo več policistov obstrelil.
Sedaj se je že tudi marsikaj natančnejega zvedelo o znani nesreči ob poroki carjeve hčere v Peterburgu. To je tudi delo anarhistov, ki se v Rusiji imenujejo ni-hilisti. Francoska policija je bila naznanila ruski, da je več anarhistov odšlo iz Pariza v Rusijo z namenom, da napravijo kak atentat. Več francoskih tajnih policijstov šlo je v Peterhof, da je ondu stražilo.
Vse to pa ni moglo preprečiti zločinstva. Nihilisti so bili  podžagali most  in konji z vozom  pali so  precej
v
globoko v vodo. Ženin in nevesta sta se baje nevarnejše poškodovala, nego so povedala vladna poročila. Več anarhistov so pa tedaj zaprli. Nekatere so pa bili baje že prijeli v Berolinu na potu v Rusijo.
V  Parizu je te dni neki sodarski pomočnik Albert Dodey napal policista Valesdana, ki je bil na straži. Poškodoval ga je nekoliko z nožem v prsi. Napadovalca so prijeli.   Ko so ga držali, je kričal,  da bodo že še Kazi-
mira Periera in Dupuja poslali na boljši svet. Pri zaslišanji je napadovalec povedal, da je anarhist. Policijsta je hotel umoriti, ker je mislil, da je tisti, ki je prijel anarhista Henryja, pa se je zmotil.
V  Milanu so dne 19. t. m. spustili anarhisti v zrak mnogo rudečih balončkov z anarhističnimi napisi. Dne 20. se je  pa vzdignil velik zrakoplav (balon)  s črno za-
y                                                                   v
stavo, in napisom: „Zivel Caserio — Živela anarhija!* Policija je v Rimu zasledila cel anarhističen laboratorij. Neki zaprti anarhist je izpovedal, da je laboratorij v neki predmestni hiši, kjer stanuje znan razproda-jalec časopisa Clary. Jeden tajnih policistov napravil se je takoj k temu prodajalcu časopisov. Razgovarjajoč se ž njim o raznih stvareh, predstavil se mu je kot anarhist, Clary je dobil kmalu zaupanje vanj in mu je pokazal laboratorij, kjer so našli cel kup bomb, več kemikalij in pet Ijudij, ki so delali bombe.
Tukaj je bila velika peč za topljenje kovin in pa livnica. Policist je seveda odšedši poiskal stražnike in z njim se povrnil. Zaprli so Claryja in onih pet Ijudij, ki so delali v laboratorji. Preiskava je baje že razkrila, da se je nameraval atentat na Crispija.
Na Dunaji obsodili so v trimesečno ječo nekega Bačka, ker je na vso moč proslavljal Caseria in skušal mej delavci razširiti anarhizem
V  Čikagi so pa tudi mnogo oseb zaprli, ko se je izvedelo, da se pripravlja mnogo anarhističnih atentatov. Policija pa še vedno išče anarhističnih tovarišev, kar je pa v velikem mestu težavno.
Zakon proti anarhistom se je v senatu odobril, ali zbornica poslancev pa ni zanj. Moral se bode močno predelati. Sploh pa v tem zasedanji ameriška zbornica poslancev o tem zakonu še ne bode sklepala. Američanooi' se ne mudi tako sklepati izjemnih zakonov proti anarhistični nevarnosti, kakor Evropcem.
336