Posamezne številke; Navadne Din —*75, ob nedelfah Din 1*—. UREDNIŠTVO m Ml»i* * M«n- bor«, jnraim rHmi it- A, I. badrtr- UPRAVA (t b*K*)s * Juriič*»i •lici it <, pritličje dao«> Tete* foo »V 24. — SHS pMteo&kvrai nČM K«. 11-787. N* «»o čil« brca ikurja n »< «m». — RdupU m ročajfe PoSinrnaliffiSfiHa v gfitoVSnr" Cena tianašnie ItavTDih -'75 TABOR Posamezne številket Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1’*—. »TABOR* izhaja vsak dan, ra avta nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po poiti D 10-—, z« ino-zemitvo L) 18'—, dostavljen na dom DU**-, na izkaznice D10* — inaerati po dogovoru. P" "Pr*vi -TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4, Leto: VII. Maribor, petek 26. novembra 1926. Številka: 269. Veliko zlo Maribor, 25. novembra. Minulo dni sc Je vršila vi zakonodaj nem odboru zelo živahna in mestoma dramatično napeta debata o zakonu o centralni upravi. Kadarkoli Je beseda 0 naši upravi, so si nazori vseli strank vsaj Ar negativnem smislu zelo Ulizn. Vse stranke, vladne in opozlcijo-nalne, priznavajo ,da je naša uPrav* slaba. Povsod: Pri glavi in pri repu, zgoraj im spodaj! Radikali se sicer izmotavajo s tein ali z onim, na pr- s toli Priljubljeno krilatico o »povojni!] razmerah« itd-, vendar pa šo nismo slišali niti iz njihovih vrst slavospevov naši uPravi. Debata o nameravani preosnovi centralne uprave, ki bi imela v bodoče mimo ministrskega predsedstva le ll ^sortnih ministrstev, je zopet nudila Priliko, da so se podčrtale velike napake centralne uprave in da so je ožigosal brezobzirni upravni centralizem/ ki 'Vzbuja toliko nejevolje zoper Beograc in celo zoper državo. Samost, demokrat posl. Juraj De-m e t r o v i t je povedal veliko resnico, ko je dejal; »Ni je boli škodljive reči za državno in narodno jodinstvo kot je u-Pravni centralizem.« Bivši minister dr. Voja Marinkovič (david.) pa je do-oro pojasnil, kje in kako nastaja upravni centralizem. Nastaja \\ beograjskih cen-‘raioiij uradah. Proti katerim je cesto celo minister brez moči- Ministrski odtoki si svoje vedno več oblasti, vtikajo svoje Prste v sleherno zadevo, ki bi Jo tol fiic©r jnh^o rešil veliki župan in ' uganjajo nezaslišano birokracijo. Ur. Marinkovič je dobro dejal; Ce bo šlo lia • ‘aaPr°b se bodo morali vsi držav- 1 ni preseliti v Beograd, vsa država 00 ©na sama deputacija, ki bo prosila beograjske oblasti, da naj rešijo razne Upravne zadeve. Tu ne Pomaga izgovor na nimamo dobrega uradništva. Najboljše uradni št vo ne bi bilo kos težkhn in obsežnim nalogam moderne države. — toin° uspešno sredstvo je: upravna centralizacija alj z drugo besedo: samouprava. ■j ^ederalisti in avtonomisti, ki gleda-m 113 državni problem z očali zgodovi-; alii plemenskega ckskluziviizma in bi hoteli Hrvate strogo ločiti od Srbov a Slovencev, pravijo, da je vklovdau. ustava centralistična. To pa nika-ne drži. Ustava pozna centralizem »amo v zakonodajnem smislu; en kralj, ®na skupščina, ena vlada. To je nastalo « unifikacijskih stremljenj, iz zavesti, smo en narod, ki se ne sme obdajati’ z visokimi zidovi federacijo t, j. držav J država. Naperjeno je bilo proti temu, bi se ustvarjali zakoni i v Beogradu * v Zagrebu i v Ljubljani i še kje dru-«ie, da 'bi bile povsod vlade z ministri Kakor v Nemčiji in podobno. Taka upra- 1 & bi bila luksuz za 12 milijonski na. rpa, ne glede na to, da ni moči ločiti orbov od Hrvatov in rešiti v federalističnem^ smislu vpragamja, čegav naj bo ^rem, čegava Lika, čegav a Hercegovi in Bosna: srbska ali hrvatska?! Ali zakonodajni unitarizem ne značl Wti od daleč upravnega centralizma. idovdanska ustava dolača samouprave «ot pomožne noslteljice državne moči kot upravne faktorje. Tc samouprave začenjajo šele po 8 letih uvajati v ^Vljenje in še sedaj skuša radikalski aeograd uganjati z njimi eksperimente, ^»ko drugače bi bilo pri nas, koliko več Prvotnega navdušenja za ujedinjenje bi tfilo ostalo med ljudstvom, če bi se J^za/vna oblast v tistem trenutku, ko je Popravljala stare pokrajinsko vlade, ta-oj razdelila med velike Župane in samouprave, tako da ibi Beograd prevzel važno res v centralo spadajoče msl .i o, stroškov bi si ljudstvo »nihranilo in koliko večja ta bila dr-zfivna avtoriteta na zunaj k. na znotraj! Beograjskega uPravnega centraliz-u J5 (,anes v®*3 sito. Zanj nimamo ne •radtuištva ne drugih Pogojev; na vsej ril si j0 iz»tavil najslabše izpričevalo, r ga je snlnh mogel izstaviti kak Napetost med NRS in Radič se bo moral odločiti ali za nettun-ske konvenciie ali za volitve v oblastne skupščine. Beograd, 25. novembra. Na splošno presenečenje vseh Političnih krogov so radikali zopet načeli vprašanje nettunskih konvencij. Vaš poročevalec je izvedel, da nameravajo radikali staviti Radiča pred izbiro: bodisi volitve v oblastne skupščine, bodisi ratifikacija nettunskih konvencij. Stj. Radič pa preti zopet radikalom/ da bo brez obzirno nastopil v Preiskovalnem odboru Proti sinu bivšega ministrskega pred sednika Radomirju Pašiču in da sc bo Pridružil opoziciji. Ministrski predsednik zatrjuje, da si je zagotovil za izvedbo volitev v oblastne skupščine pomoč raznih strank. Za volitve ne bodo glasovali samo samostojni demokrati, temveč tudi SLS. 1-8$$ ©roti ©hlastnim volitvam Radičevci demonstrativno zapustili Sejo ministrskega sveta. Beograd, 25■ novembra. Včeraj je prispe] v Beograd Stj. Ra dič. Posvetoval se je delj časa z zaupni kom ministrskega predsednika, poslancem Dimitrij e vičem. V političnih krogih se zatrjuje, da se jo položaj vlade zopet znatno Poslabšal, ker se radičevci uPi rajo razpisu volitev v oblastne skupščine. Ukaz o volitvah je sicer sankcioniran, toda še ni objavljen- Ministri HSS so se udeležili včerajšnje seje ministrskega sveta in so demonstrativno zapustili posvetovalnico, da pokažejo neza dovoljstvo radi razpisa volitev. . Oblastne volitve bodo razpisane Jutri? Beograd, 25. novembra. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih bo ukaz o volitvah v oblastne skupščine jutri objavljen. Značilno je, da nista hotela dati tozadevnih informacij niti ministrski Predsednik, niti notranji minister. Uzunovič trdi samo, da bodo oblastno volitve v znatni meri pripomogle do konsolidacije naše države. Oborožena akcija bolgarskih revolucijonar- cev Sofija, 24. nov. Bolgarski revolucijonarii so zopet pričeli vznemirjati prestolico in obmejne kraje. V Sofiji je bil ustreljen nek orožnik- »Demokratičeski zgovor« prinaša dokazilni materija' o delovanju emigrantov. List zatrjuje, da dobivajo re-voludionarni zemljoradniki podporo iz inozemstva. Zemljoradniki — komunistični emigranti so napadli Dragoman na jugoslovansko-bolgarski meji in ranili dve bolgarski straži. Makedonska omladina pa je imela v Sofiji shod, na katerem je Protestirala Proti ukrepom vlade, ki jih je Podvzola proti makedonskim organizacijam. Po shodu so se vršile demonstracije po mestu. “ ----------------- BORZA CURIH, (Avala) 25- novembra. (Izv.) Beograd 9.1425, Pariš 18.50, London 25.1525, Ne\vyork 518-625. Milan 21.825, Praga. 15.35, Dunaj 75.15, BudaPest 0-007255, Berlin 123.15, Briteel 18.125. Sofija 3.75 Di^eraa kronika — Ivanjkovci. Vinarska razstava in sej m- Kakor smo že poročali bo tukajšna vinarska zadruga »Jeruzalemčan« priredila dne 9. decembra t-1- v restavracijski dvorani tik kolodvora vinski sejm in razstavo. Prijavljenih je že nad sto vrst vina in to izključno iz ormožkega in ljutomerskega okraja, pričakuje se pa še precejšno število Prijav. Interesenti bodo imeli tako priliko spoznati letošnji pridelek, vi deli pa bodo tudi še kar je ostalo od let nika 1925- Naš kraj leži sredi ormoško-ljutomerskih vinogradov. Razstavišče je na izredno ugodnem prostoru ker je tik kolodvora in je prireditev docela neodvisna od vremena. Vlakovne zveze so na vse strani zelo ugodne. Vsi, ki imate interes za ljutomerska vina — udeležite se tega sejma. — Prošnja. Vsa županstva v Slove niji prosi odbor društva »Kuratorij sle pih«, da se sedaj, ko sestavljajo proračune, vsaj z majhno vsoto spomnijo tudi »Doma slepih« v Ljubljani. Ta dom namerava zgraditi društvo v Ljubljani, da uresniči staro željo slovenskih sleP cev, da dobe za življenje potrebno izo brazbo in pouk, na domačih tleh. — Prispevki naj se pošljejo po položnicah poštne hranilnice, ki jih Prodaja vsaka pošta. Kuratorij ima svoj čekovni račun štev. 14672. — Hercegovina v pomanjkanju. Ljudje trpe v krajih, ki so bili Prizadeti po elementarnih nezgodah, veliko pomanjkanje. Hercegovci zapuščajo domove in odhajajo v mesta, kjer vlada tudi velika brezposelnost. Močno se je pričel širiti pokret za izseljevanje v Južno Ameriko. — Električna železnica v Osijeku. — Včeraj je vozil skozi Osijek prvi voz električne železnice. Poizkusna vožnja je Vzbudila pravcato senzacijo. Pričakuje se, da bo z novim letom vzpostavljen že reden promet na vseh Progah. — Napetost med Italijo in Francijo, Iz Londona poročajo, da jo imel sestanek med Brlandom in Chamberlainom namen, ublažiti napetosti med Italijo in Francijo- »Westminster Gazzette« je objavila vest, da jc tudi Francija pomnožila vojaštvo na italijanski meji. — »Daily Telegraph« pa poroča, da vojaški ukrepi Hali.ie niso vznemirili Francijo, vendar so bili podvzeti koraki lokalnega značaja, kajti razgrete glave so zmožne vsega. Iz Pariza Poročajo, da je francoska vlada poslala na italijansko mejo dva tisoč orožnikov, ki imajo nalogo, da preprečijo italijanskim emigrantom prehod na francosko ozemlje. — Imperialistična Italija ogroža mir. Ne samo da vzpostavlja na Madžarskem kraljestvo, da snuje personalno unijo med Romunijo in Madžarsko, da neprestano preti Turčiji z okupacijo novih ozemelj, da zahteva novih kolonij, da organizira vstajo v Albaniji itd. temveč sc spozablja tako daleč, da rožlja z orožjem eelo proti svojim zaveznikom. Včerajšnji francoski listi poročajo, da je Italija koncentrirala na meji veliko število čet in da je Nizza ogrožena- Italija se ob francoski meil resno Pripravlja, radi česar poziva »TemPS« francosko vlado, da nemudoma zaščiti meje. »Samo hitra in energična obramba — Pravi list — lahko reši Nizzo«. — Italijo zapuščajo republikanci. — Pictru Nelliu, uredniku republikanskega lista »Avanti« je uspelo * dvema tovarišema prekoračiti mejo in uiti nasilju- — Uspeh »suhih« redarjev USA. — Ameriškim torpedovkam je uspelo zajeti neko nemško ladjo, na kateri se je nahajalo 100000 zabojev whlskya, vrednega milijon funtsterlingov. Nemška poročila zatrjujejo, da je bila ladja konfiscirana predno je priplula v prepovedano petmiljsko cono. upravni sistem na tleh, ki se dotikajo Srednje Evrope. Za to mora danes, tik Pred razpisom oblastnih volitev, povzdigniti vse naše ljudstvo glas: Dajte nam samoupravo, k/vršite nef ,~,7si- rite obstoječe določbe, ne pustite, da občutimo državo vsepovsod kot breme! S tem boste najbolj ubili separatizem, ki je imel velikega zaveznika v nesposobni beograjski lii-r'-— Že od danes naprej do sobote IV I ČJB v O .Ki»® Apolo Podmornica Atalanta 2447 Tcl ]2j x Dobre ljudske igere. V zbirki »Ljudski oder«, ki jo izdaja JugpSlov. knjigarna vi Ljubljani so izšle v zadnjih tednih sledeče ljudske igre; Mlinar in njegova hči (Raupach-Robida), znana in povsod Prk ljubljena ljudska igra v izborni predelavi. — Molierove »Scapinove zvijače« Vi prevodu Nikole Kureta bodo zanesle starega slavnega Molierja tudi na vaške odre. — »Revčka Andrejčka«, pri Slovencih že udomačeno ljudska igro jei znova priredil Adolf Robida. — Na omenjene tri igre opozarjamo tudi naše dile^ tante, ker se je ž njimi nedvomno obogatil slovenski ljudski repertoar. — Izvleček najredilnejših mesnih in rastlinskih beljakovin je »Juhan«. Pol čajne žličke Juhana daje vsaki juhi in Prikuhi za 100% večjo redilnost in neprimerno boljši okus. Dobiva se povsod* 2456 !! ■ 'i Današnja ruska mladina (Ceps.) ■-' nj V založbi »Savremcndka« je izšla zanimiva knjiga S- Zolotarjeva »Štiri stopnje naraščaja«. V knjigi je objavljen materija!, o katerern se je razpravljalo na anketah petrograjskega dijaštva. Knjiga podaja karakteristiko ruske šole v letih; 1917,—1921. Glad in gospodarski Prevrat, kakor' tudi velike izpremembe v prvih letih, so zapustile globoko sled tudi v ruski šoli. Otroci so prihajali v šolo lačni, izmu-' čeni in apatični, šola pa jim ni nudila tega, kar bi jim lahko nudila v normalnill razmerah. »Poprej sem se rad učil, pa setn lačen in tugujem za domom«, —