PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLII. št. 34 (12.359) Trst, nedelja, 9. februarja 1! TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 0^ -i ^5 C A: =• ì'S O O c~< o ^ rn Tj r m s S S S 9 5-~ r c m c ~= n m § 2 C_ r-i n-: Z •~= -si C 'O 0'- — I _ Medtem ko meteorologi za danes in jutri napovedujejo poslabšanje Zimsko neurje zajelo Italijo in Jugoslavijo s sneženjem in zelo nizkimi temperaturami Sneg je včeraj pestil predvsem obalno območje, kot to zgovorno priča posnetek kanala pri Rusem mostu. RIM - LJUBLJANA — Skoraj vso Italijo in Jugoslavijo je vcèraj zajel nov val slabega vremena s sneženjem, nizkimi temperaturami, vetrom in razburkanim morjem. Trenutno ni še povzročil večjih nevšečnosti, saj so bili v glavnem nanj vsi pripravljeni. Italijansko ministrstvo Za civilno zaščito je namreč že v četrtek obvestilo vse prefekture, naj sprejmejo pri meme ukrepe, da bodo lahko kos za soboto napovedanemu poslabšanju. Vseeno pa je marsikje v Italiji prišlo do občasnih zapletov. Tako je v Liguriji zaradi snega več vasi odrezanih od sveta. Piemont in Dolina Aoste sta sneženje včeraj dobro prestala, saj je bila zaradi nizkih temperatur snežna odeja tanka. Podobno je bilo tudi v Lombardiji in na Južnem Tirolskem, že v Emiliji - Ro-magni pa je prišlo zaradi višjih temperatur do težav. Na območju Ferrare je namreč zapadlo kar 20 centimetrov snega, da je prišlo do zastojev v železniškem in cestnem prometu. Sinoči se je položaj bistveno poslabšal v vsej srednji Italiji, kjer je pričelo snežiti vse do nižin, torej v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tajnik KPI v nedeljo v Beogradu RIM — Na vabilo predsednika predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Vidoja Žarkoviča bo generalni tajnik KPI Alessandro Natta obiskal v nedeljo, 16. t. m., Beograd, kjer se bo zadržal tri dni, med katerimi bo imel uradne pogovore z delegacijo ZKJ pod Žarkovičevim vodstvom in bo obrazložil aktivu beograjskih komunistov teze bližnjega 17. kongresa italijanske partije. Odnosi med ZKJ in KPI so že dolgo izredno dobri in prijateljski, pri čemer je spomniti na večkratno srečanja med pokojnima Berlinguerjem in Titom ter njegovimi nasledniki pri pfoliti-čnem vodstvu SFRJ. Tudi sam Natta, ki ga bosta na obisku spremljala odgovorni za mednarodne odnose pri vodstvu KPI Antonio Rubbi in šef tiskovnega urada Antonio Tat», je že imel razgovore z jugoslovanskimi partijskimi voditelji kmalu po prevzemu generalnega tajništva KPI. Po predsedniških volitvah na Filipinih Corazon Aquino v prednosti obtožuje Marcosa goljufije MANILA — Včerajšnji dan po predsedniških volitvah na Filipinih je potekal relativno mimo, čeprav se govori o kakih 40 ali celo 66 mrtvih na podeželju in o goljufijah in poneverbah pri glasovanju s strani Mar-cosovih pristašev. Štetje glasov poteka izredno počasi, tako da se govori, da bodo pregled glasov vseh 25 milijonov filipinskih volivcev zaključili komaj čez teden dni. Vendar pa so projekcije že znane. Po trditvah politično neodvisne organizacije »Manfrel«, naj bi do sedaj »Cory« Aquino dobila približno 2 milijona preferenc, Màrcos pa le približno 1.400.000 glasov. Po drugi strani pa volilna komisija »Comelec«, za katero trdijo, da jo nadzorujejo Marcosovi ljudje, trdi, da je do sedaj Marcos prejel 20B tisoč glasov, njegova nasprotnica, vdova po leta 1983 ubitem ljudskem voditelju Benignu Aquinu, pa le 200 tisoč. Včeraj sta imela oba predsedniška kandidata tiskovno konferenco. Corazon Aquino je izjavila, da je kljub očitnim goljufijam gladko zmagala na teh volitvah ter še dodala, da ne bo vzela v .poštev izidov štetja posebne državne komisije, če bi ta ne potrdila njene zmage. Aquinova je še pozvala ZDA naj prepričajo Marcosa, da čimprej zapusti predsedniško mesto, ki mu ne pripada več. Po tiskovni konferenci Aquinove je tudi Marcos ta- koj sklical svojo, v kateri pa je bil dosti bolj umirjen kot dan prej. Izjavil je, da bo ohranil predsedniško mesto, če pa bi se to ne zgodilo, bi se pač mimo u-maknil. Vendar pa je Marcos še dodal, da mora po ustavi morebitnega novega predsednika potrditi parlament, v katerem ima njegova stranka večino. Kaj je točno s. tem hotel povedati filipinski diktator bomo verjetno zvedeli šele v prihodnjih dneh. Namignil pa je, da ne more izključiti niti popolne razveljavitve teh volitev. Marcos je še nadalje zanikal, da bi njegovi pristaši z goljufijo spreminjali normalen potek teh volitev. Fulvio Tomizza o svojem novem romanu »Mia doporočen ca is Ulice Rossetti« NA KULTURNI STRANI KOŠARKA: SINOČI V TRSTU V B LIGI Jadran tesno izgubil TRST — Po visokem porazu v Vareseju je bilo pričakovati, da se bodo Jadranovi košarkarji v domačem srečanju proti Mauriju iz Treviglia oddolžili svojim navija-cem z novo zmago. Žal pa ni bilo tako! Naši košarkarji so se sicer srčno in požrtvovalno borili, izgubili pa so 2 dvema tačkama razlike (87:89). Imeli smo vtis, da se jadranovd sinoči niso »vživeli« v to srečanje. Prazne tribune (slabo vreme in pust) gotovo niso »stimulirale« jadranovcev, ki so preveč raztrgano igrali, izgubili veliko število žog in tudi zgrešili nekaj lahkih košev, tako da si niso uspeli priigrati zanesljive prednosti, s katero bi lahko predčasno spravili na kolena trdožive goste. Naši so se pred srečanjem zelo bali Maurijevega centra Codevillo. Le ta pa je včeraj krepko razočaral. Zaslugo za to pa ima tudi Zarotti, ki je dokaj dobro pokrival. Gostje pa so presenetili gle-jte dobre skupinske i(?re. Kar šest igralcev je namreč doseglo več kot 10 točk. Srečanje se ni pričelo najbolje za naše. Gostje so namreč v 4. min. povedli z 11:4 (Meneghel je dosegel kar NADALJEVANJE NA 14. STRANI Krasovke brez težav ZGONIK — Kras Globtrade je v pričakovanju odločilnega srečanja s Surgelati Arena v Zgoniku osvojil nov par tpčk. Tokrat največ pohval zaslužita obe tretji igralki Maratee in Krasa, to je Di Tranijeva in Ukmarjeva. Prva je v krstnem nastopu večkrat spravila v težave Bernardičevo, saj je proti najboljši Krasovi igralki bila zelo sproščena. Pač ni imela kaj izgubiti. Ukmarjeva pa si je v tretjem srečanju večera, nepričakovano a povsem zasluženo privoščila najboljšo gostujočo igralko, drugokategornico Masinijevo, in se tako naglo vzpenja na državnih jakostnih lestvicah. To je bil njen peti nastop v letošnjem prvoligaškem NADALJEVANJE NA 14. STRANI ODBOJKA: ŽENSKA B LIGA Poraz Mebla v Moglianu NA 14. STRANI Smučanje: veleslalom za SP Mateja Svet zmagala v CSSR SKALNATE PLEŠO (ČSSR) — 17-letna jugoslovanska smučarka Mateja Svet, ki je bila na zadnjih tekmah za SP v središču pozornosti zaradi izredno solidnih uvrstitev, je včeraj v veleslalomu za SP v ČSSR potrdila, da sodi v samo elito ženskega »belega cirkusa«. Mateja je bila včeraj v obeh vožnjah najboljša in je tako povsem zasluženo zmagala. Svetova je Jugoslaviji tako prismučala tudi prvo zmago v ženskem svetovnem pokalu. S 125 točkami je sedaj Mateja 9. na skupni lestvici za, SP. Italijanke se včeraj niso izkazale. Najboljša je bila Zinijeva z 19. mestom. V Morzineu je bil včeraj moški smuk za SP.'Zmagal je Švicar Peter Miiller pred Avstrijcem Leonhardom Stockom NA 14. STRANI Pl slo ide ~n > Ti t* ro o 2> •:> O 8 § 3 O FILIBERT BENEDETIČ Slovenci proslavljamo svoj kulturni praznik v znaku pesnika, ki je pregnetel testovno gmoto prvobitnosti s kvasom ustvarjalnega duha in »nesrečo«. nepriznanega naroda povzdignil na raven občečloveškega dostojanstva. V tem znaku je zajeta svojevrstna podoba slovenske resničnosti, podvržene stalnemu zavojevalnemu pritisku tujih sil v bivanjski stvarnosti usodnega stičišča med različnimi narodi in državami. Če se ozremo nazaj in obudimo s pesnikom najznačilnejše trenutke zgodovine slovenskega naroda, nam že sam bežen pogled nanje odkrije, kako mačehovsko je zemlja ravnala s svojimi sinovi in s kakšnimi napori so ti lahko ohranili v njej korenine, iz katerih so vedno znova poganjale klice, uprte v boljše dni. V tem znaku se je razvila zavest, ki utemeljuje naš boj in ga oplaja z resničnostjo kulturne biti. Vprašanje kulturne biti je vrednota, ki osvobaja človeka in z njim bogati bivanjski prostor. Državne meje, državni nacionalizmi, gospodarski in družbenopolitični interesi v postopkih etatistične prevlade tehnokratov, birokratov, mogočnikov sveta, prostor samo utesnjujejo. Tako smo priča stalnemu spopadu med tema dvema stvarnostima. V očitno neenakopravnem boju vseskozi podleže kultura. Ko pa je treba predstaviti končni o-bračun, čas za to zmeraj pride, se vlogi zamenjata in znak pesnika vzpostavi resnična razmerja. Gledano s tega zornega kota, usodnost stičišča med različnimi narodi in državami je v bivanjski stvarnosti slovenskega enotnega kulturnega prostora pogubna. Obstaja pa tudi druga raven, ki iznad pregrad združuje vse narode in usodnost preosnuje v vrednoto kulturne biti. Obravnava vprašanja identitete in sožitja med narodi spada v ta okvir kot ključna postavka za nadaljnji razvoj. Koncept enotnega slovenskega kulturnega prostora se uvršča v to problematiko , kot izviren primer novega pojmovanja narodne biti, ki omogoča premagovanje geopolitičnih ovir v širšem pogledu kulture obmejnih civilizacij. Gre tedaj za rešitev, ki ponuja možnost za soočanje in verifikacijo izhodišč pri oblikovanju in vrednotenju polivalentne kulturne stvarnosti vsega tega našega »srednjeevropskega« prostora. Nobeno soočanje in nobena verifikacija pa ni možna na ravni, ki jo lažno, dezinformirano in naduto uveljavljajo proti Slovencem razni demagoški odbori za zaščito italijanske identitete v naši deželi, zlasti v Trstu. Kakšna je ta raven najbolj očitno izkazujejo pisma in prispevki o Slovencih, objavljeni v italijanskem tržaškem dnevniku. Največji paradoks pa je zaslepljenost pred stalnim, nezadržnim, brezupnim gospodarskim, družbenopolitičnim in kulturnim propadanjem Trsta, prikazanega kot žrtev jugoslovanske ekonomske infiltracije in ogroženega od nacionalistične agresivnosti republike Slovenije. Pri tem seveda štopajo v ospredje tudi taka vprašanja, ki zadevajo odnose s furlanskim delom dežele, odnose s centralno vlado v Rimu, govori se o evropskem poslanstvu, o pomorstvu in njegovih nekdanjih magistralah. Za deklarativnostjo pa žal ostaja samo praznina. V polivalentni kulturni stvarnosti tega našega bivanjskega prostora pa vendar utripajo tudi srca. Od njih živi narodna bit, globoko vraščena v zavest obmejne civilizacije, ki plemenito sporočilo 'utemeljuje z negovanjem svoje identitete v izrazu kulture. Ko vsak zase sebe oplojuje, z njim postaja tudi drugi bogatejši: Slovenec zaživi v Italijanu, Italijan zaživi v Slovencu in z njima Furlan, in Nemec, in Hrvat, in Srb... Slovenski kulturni praznik postane tedaj praznik vseh. • Zimsko neurje NADALJEVANJE S 1. STRANI krajih, kjer niso navajeni na sneg in nimajo zato potrebne službe in naprav. Izdatne snežne padavine pa so bile tudi vzdolž vse sevemojadranske o-bale od Benetk do Senja. Sioptične karte nam dajejo namreč precej zapleteno sliko. Ciklon se iznad zahodnega Sredozemlja poglablja in širi dolino proti Jadranu. Istočasno pa je v višinah srednje Evrope greben hladnega zraka, da ob severovzhodnih vetrovih vdira v Sredozemlje polarni zrak. Ob stiku obeh zračnih gmot relativno toplejšega — sredozemskega — in izredno hladnega — polarnega — je včeraj prav do morja snežilo nad vsem severnim Jadranom. Zimska oprema je že res obvezna za vso Slovenijo, kjer je včeraj snežilo, do zapletov in zastojev pa je prišlo skoraj izključno ob obali tako pri nas (Tržič in Trst) kot tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Markovec nad Semedelo niso včeraj vozili koprski avtobusi, prav tako so bile težave v klancih proti Piranu. Reka je včeraj doživela pravi prometni šok, saj so tovorna vozila začepila vse dostope v mesto, sneg je namreč pobelil tudi reško Nabrežje, kar navsezadnje pa ni niti taka redkost. Večja redkost je vest, da je sneg včeraj pobelil Brione, poleg njih pa še Rovinj, Poreč, Novigrad, Pulj, Umag in Rabac. Povsem razumljivo je zimska oprema obvezna v vsej notranji Istri in Čičariji, prav tako na cesti Reka - Trst. Zimska oprema je obvezna celo vzdolž Jadranske magi strale na podvelebitskim odsekom. Drugje v Jugoslaviji pa so vladale običajne zimske razmere. V Sloveniji je največ snega zapadlo na Cerkljam skem (nad 20 centimetrov), na Hrvaškem pa v Liki in v Gorskem Kotarju. O sneženju poročajo tudi iz Vojvodine in iz vse osrednje Srbije. Meteorologi pa napovedujejo za prihodnje ure novo poslabšanje, saj je sinoči zahodno Italijo že zajel nov padavinski val, ki bo danes tudi nad severnim Jadranom. Vreme bi se moralo v severni Italiji in Sloveniji izboljšati šele Vv torek. Sledilo bo izredno hladno vreme z občasnimi prodori hladnega polarnega zraku, ki bo povzročil obilne padavine (snežne) skoraj izključno na Jugu. O izredno nizkih temperaturah in sneženju poročajo tudi iz drugih krajev srednje in severne Evrope Ž>'vn-srebmi stolpec je namreč že nekaj dni na minus 30 stopinj tako na Poljskem kot v Vzhodni Nemčiji. Po poraznih glasovanjih o proračunu in sporih o RAI-TV Polemike v večini pred preverjanjem KPI vztraja na zahtevi po odstopu vlade RIM — Četrtkova in petkova glasovanja v poslanski zbornici o državnem proračunu so po predvidevanjih zapustila rep polemik. Iz vrst večine se vzdigujejo čedalje odločnejše zahteve po »preverjanju«, z vladno krizo in preosnovo ali brez njiju; opozicija vztraja na zahtevi po vladnem odstopu. To zahtevo sta danes tolmačila načelnika parlamentarnih skupin KPI Napolitano in Chiaromonte celo predsedniku republike. »Vlada, to je njuna teza, ne more ignorirati pomembnih glasovanj v parlamentu in ne izvajati iz njih nobenih posledic«. »Zahtevati, da se vlada na tak način, dopolnjuje tajnik KPI Natta, je absurdno in škodljivo, ker nastajajo delikatna institucionalna vprašanja«. Tudi Natta je mnenja, da je nujno korenito politično razčišče-nje, ki naj se pa ne omejuje na običajno »prazno in nestvarno« preverjanje, a ima za izhodišče odstop vlade. Potem, pustivši ob stram »čisto grupacijsko logiko«, naj se začne soočanje o programih, o tem, kar je treba storiti, upoštevajoč, da »zamenljivost, dasi pomenljiva, ne more nadomeščati nujnosti alternative«. KD seveda ni tega mnenja. »Programska vla- da«, ki jo predlaga KPI, priše v strankinem glasilu Galloni, »navzlic bolj taktičnemu soglasju nekaterih socialističnih voditeljev«, nima prave osnove, ker po njegovem tudi v kongresnih tezah KPI manjka program za vlado, ki naj bi bil zares alternativen glede temeljnih problemov. Zato Galloni poziva vse stranke k razmisleku na kongresih »o realnih problemih družbe in možnih rešitvah, nato pa o posledičnih možnih zavezništvih«. Gre za jasen izziv socialistom. Za večjo jasnost De Mita dodaja: »KD ne postavlja vprašanja predsedstva vlade, dokler se uresničuje določena politična linija. Če bi se pa ta menjala, bi se ne mogli, pravi tajnik KD, odreči vlogi trdnega jamca za demokratično ravnotežje v državi«. Torej da preverjanju, toda ne vladni krizi. Ta se vsaj ta trenutek zdi De Mitova strategija: držati vlado na žerjavici do sezone kongresov, da bi potem prišlo do vladne krize, po kongresih ,ko mu ne bodo vezali rok notranji boji. Toda ostrina px»le-mik, stalni prepiri med KD in PSI, nezadovoljstvo drugih vladnih partnerjev lahko prekucnejo položaj, ki je vse prej kot trden. Socialisti medtem jas- no zvračajo na KD odgovornost za zavrnitev resornih proračunov za šolstvo in obrambo. »Perverzna dejanja prostih strelcev, pravi Manca, kažejo na konfuzne destabilizacijske težnje zlasti v določenih sektorjih KD, ki se hranijo v živčni in negotovi liniji demokrščanskega vodstva, kot izhaja iz stališča, ki jih KD zavzema glede afere RAI«. Toda tajnik KD odvrne: »Bil sem prvi, ki sem julija namignil na kandidaturo Camitija«, toda ta se ni obvezal glede enotnega piodpjredsedstva. KD pa odločno nasprotuje nekakšnemu »direktoriju« predsedstva, ki naj bi ga po nekaterih glasovih sestavljali socialistični, socialdemokratski in komunistični podpredsedniki, z »morebitnim smotrom, da eksperimentirajo« v državni televizijski hiši »drugačno vlado« proti KD (in njenemu vsemogočnemu direktorju RAI Agnesu). Po svoji strani pia so komunisti napovedali za prihodnji četrtek javno protestno manifestacijo pred sedežem RAI, da obsodijo razpriije med strankami večine, ki že nekaj let onemogočajo redno vodenje pjomembne javne ustanove. G, R. COSSIGOV POZDRAV V NEMŠČINI BOČEN — Predsednik republike Francesco Cossiga je ob 40-letnici radijskih in ZO-letnici televizijskih oddaj v nemščini in ladinščini naslovil prebivalstvu Južne Tirolske pozdrav v nemščini, v katerem je ponovil misli iz svojega nastopnega govora pred parlamentom, ko je dejal, da se čuti predsednika tudi »skupnosti z drugačno zgodovino, kulturo in jezikom«, ki »morajo dobiti v republiki sredstva za čim-večje ovrednotenje svojih značilnosti in zaščito svojih specifičnih pravic«. Enake misli je Cossiga izrazil nato tudi v ladinščini. Nastop državnega poglavarja je nadvse hvale vreden, Slovenci v Italiji se pa upravičeno sprašujemo. kdaj ga bomo od podobni priložnosti lahko deležni tudi mi. Končal se je prvi del partijskega kongresa Kadrovske spremembe na Kubi Castro pa ostaja prvi sekretar smernicah in o zunanji px>litiki, kot rečeno, pia so bile bistvene važnosti predvsem spremembe v partijskem življenju. Kubanska partija je namreč prvič p» 27 letih spire-menila sestava svojega vodstva in višjih p>artijskih organov, v partiji se je tudi povečalo število žensk, črncev in mešancev. Po nepotrjenih vesteh so v 144-članskem centralnem komiteju zamenjali kar 95 članov, ki jih niso razen redkih izjem izbrali med suplenti. Nova imena pričakujejo tudi v samem vrhu partije, v 17-članskem ožjem odboru CK. Spremembe so vsi pričakovali, saj je to izhajalo iz predkongresnih razprav, take razsežnosti p>a so vse opazovalce presenetile. Nedvomno je partija spxjznala, da se je dobršen del njenega vodstva v 27-letnem vodenju oblasti iztrošil, da je pričel zagovarjati osebne interese in da je ostal zaverovan v svojo revolucionarno preteklost ter je zato nasprotoval vsakim spremembam, vključno kadrovskim. Trenutno je še prezgodaj, da bi lahko ugotovili, kako bodo vse te kadrovske spremembe tudi dejansko vplivale na notranjep»litično življenje partije in Kube. HAVANA — Na kongresu KP Kube so pwnovno potrdili za prvega sekretarja partije voditelja kubanske revolucije Fidela Castra in izvolili novi centralni komite. Sodeč px> vesteh, ki prihajajo s Kube, je p>artija odločno stopila na pot obnove in skuša dati novega zagona revolucionarnosti ljudskih množic. V svojem, triurnem sklepnem piosegu je Castro prekosil samega sebe tako v barvitosti kot v vsebini, saj ni varčeval s kritikami niti na račun lastnih napak. V bistvu p>a je navedel, da kubanska revolucija preživlja enega svojih najboljših trenutkov in to predvsem po zaslugi ameriške agresivnosti in washingtonskega impierializma. Ameriko je op>ozoril, naj se ne šali, saj je Kuba pripravljena p>omagati Nikaragvi, Salvadorju in vsaki srednjeameriški državi, ki bi jo ogrožal ameriški impierializem. Castro je ob tem poudaril, da Washingtonu ostajata v Latinski Ameriki po begu haitskega diktatorja Duvaliera le še dva stražarja, in sicer Augusto Pinochet v Čilu in Alfredo Stroessner v Paragvaju. Delegati so odobrili vrsto dokumentov o gospodarskih Po sestanku med vlado in avtonomnimi združenji Preklic stavke zdravnikov izzval splošno zadovoljstvo RIM — V pietek zvečer so px> sestanku z vladnimi predstavniki zdravniki preklicali stavko, ki so jo že napovedali za jutri, torek in sredo. Vlado so predstavljali podtajnik Amato, minister za zdravstvoi Degan in sam predsednik vlade Craxi, ki so zdravnikom obljubili ločeno pogodbo v javnem delu, svoj dogovor, pa so razčlenili v potih točkah. V bistvu je vlada priznala zdravnikom pravico do_ »pogodbenega področja«, ki bi ga upravljale zdravniške organizacije same, to pa bi uresničili s popravkom, ki bi ga v točko 5 zakona o javnem delu vnesli s predsedniškim dekretom. Tako Craxi kot tudi sindikalni predstavniki zdravnikov so bili s kompromisom, s katerim so se zaključila približno dvomesečna pjogajanja, zadovoljni, vendar pa je treba sedaj videti, kakšno stališče bodo zavzeli sindikati CGIL, CISL in UIL. Predstavnik CGIL Lettieri je včeraj sicer izjavil, da je kompromis vsekakor sprejemljiv, z njim pa se tudi strinja glavni tajnik CISL Franco Marini, ki je dodal, da se prava pjogajanja začenjajo šele sedaj. Giorgio Benvenuto je v imenu konfederacije dodal, da je pjogodbena neodvisnost v okviru sodelovanja pravosodja vsekakor zrela zahteva in v pravi meri ovrednoti delo zdravnika, vendar, da pja je to šele začetek in da je vsekakor glavni cilj, za katerega se morajo vsi naprezati, popolna restrukturacija državnega zdravstvenega sistema in reorganizacija italijanskih bolnišnic. Podtajnik krščanske demokracije Vincenzo Scotti je v imenu svoje stranke izrazil zadovoljstvo, da so se ta tako dolga pogajanja pozitivno zaključila, predvsem pa, da so vse probleme rešili v mejah častnih načel in da so s priznanjem avtonomije zdravnikov ovrednotili to figuro. Scotti je še dodal, da je bil predlog KD odločilen pri pogajanjih, ki so večkrat zašla v slepo ulico. »Zahteve zdravnikov so vsekakor pravilne in upravičene,« je zaključil Scotti,« vendar pa so jih izrazili na neprimeren način in sicer z zahtevo po ločeni piogodbi, ki bi jo parlament nato odbil«. Saharov ne sme iz domovine PARIZ — »Saharov ne more zapustiti Sovjetske zveze, ker je seznanjen z državnimi tajnostmi posebne važnosti«, je izjavil generalni tajnik KP SZ Mihail Gorbačov v dolgem intervjuju za francosko komunistično glasilo »Humanite«, v katerem podaja svoje ocene domače in mednarodne pjolitike pred 27. kongresom partije, ki se bo začel 25. t.m. v Moskvi. V njem med drugim zatrjuje, da je v SZ »le nekaj več kot 200 ljudi« zaprtih zaradi protidržavne dejavnosti, za Saharova (ki je »oče sovjetske vodikove bombe« in Nobelov nagrajenec) pa je še dejal, da živi pri normalnem zdravju v za tujce zaprtem mestu Gorki, da še opravlja znanstveno delo in je še vedno član Akademije znanosti SZ. Umestili so proameriško vlado Veselje in hudi neredi v svobodnem Haitiju FORT AU PRINCE — Prvi dan svobode v Haitiju po begu zasovraženega diktatorja »Baby Doca« je px>tekal vse prej kot mimo. Ljudstvo je ves dan pelo in plesalo p» ulicah glavnih haitskih mest ter tako spraščalo svoje veselje, vendar pa je prišlo do mnogih, incidentov, osebnih obračunavanj in do drugih izgredov, ki naj bi po neuradnih vesteh zahtevali kakih 50 mrtvih. Ljudje so se predvsem lotili živih in. . . mrtvih režimskih ljudi. Tako so med drugim onečastili grob krvoločnega generala Garcie Jaquesa, ki se je proslavil z množičnimi poboji, ter njegove ostanke kot trofejo nosili po ulicah. Isto so hoteli storiti z ostanki Francoisa Duvaliera, očeta pobeglega diktatorja, vendar pa je njegov grob bil prazen. Včeraj so v Port au Princeu umestili novo vlado, ki jo sestavlja 13 ministrov in podtajnikov, med katerimi so štirje vojaki. Vlada je po pisanju sovjetske tiskovne agencije TASS izrazito proameriško usmerjena. Včeraj so med drugim tudi izpjustili vse pjolitične jetnike. Medtem pa je diktator Duvalier dosegel mestece Talloires pri Grenoblu v francoski deželi Savoji. Ni znano, koliko časa se bo mudil tam, verjetno pa vse dotlej, ko ga bo kaka država hotela sprejeti. Vendar so ga do sedaj vse države, v katerih je prosil za zatočišče odbile. S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA L .-v I I TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 • POPUSTI • POPUSTI • POPUSTI do konca meseca februarja 1986 DONAGGIO TRST - Riva 3 novembre 9 Obv. občini Dva Slovenca v upravnem svetu konzorcija za prometno območje Politična kriza, do katere je prišlo znotraj petstrankarske koalicije na Goriškem v zadnjih dveh tednih, je odjeknila tudi na četrtkovi skupščini konzorcija za prometno območje Trst - Gorica, v katerega so vključene vse občine v goriški in tržaški pokrajini ter obe pokrajinski upravi. Konzorcij ureja vprašanja javnega prometa, od avtobusov pa do drugih vrst. čeprav odraz zastopstva vseh krajevnih u-prav odraža stališče deželne uprave. Glavna skrb je seveda posvečena vprašanjem javnega avtobusnega prometa. Deluje že deset let (v deželi so še trije taki konzorciji), vendar pa se zdi, da' bo njegova vloga kmalu prenehala, ker ima dežela namen prenesti pristojnosti o prometu na pokrajinske uprave. Govor je bil o politični krizi. Dosleji v prejšnji mandatni dobi je bilo vodenje tega konzorcija enotno. Predsednik je bil demokristjan Osvaldo Ferrari, doma iz Tržiča. Za podpredsednika pa je bil komunist Gastone Millo iz Milj, ki je sicer že pred letom dni podal ostavko, ker je istočasno bil tudi deželni svetovalec. V četrtek zvečer je bil v tre tjem glasovanju za podpredsednika izvoljen socialist Marko Waltritsch, iz Gorice. Glasove sta dobila tudi socialdemokrat Vincenzo Esposito iz Gorice (dobil je glasove socialdemokratov, republikancev in Liste za Trst) ter komunist Giorgio Redivo iz Gradišča ob Soči. Prav tako pri tretjem glasovanju so bili izvoljeni člani izvršilnega odbora in sicer demokristjani Nicola Apa in Dario Baresi, oba iz Gorice, ter Roberto Patruno iz Milj, socialist Klavdij Kofol iz Doline, komunist Marino Vocci iz Devina - Nabrežine ter listar Pietro Arigliano iz Trsta. V odboru je še od prej ostal republikanec Paolo Sartori iz Tržiča. Novost je izvolitev listanja, ki je o-čitno dobil tudi glasove tržaških demokristjanov. Iz odbora je zaradi te nepričakovane izvolitve listanja izpadel drug komunist, tudi zaradi razpršenosti glasov. Izpadel pa je tudi VIDEM — Včeraj' so v Vidmu otvorili velik kmetijski sejem »Agriest 86«. Na sejmu je prisotnih približno BERITE »Novi Matajur« socialdemokrat, ki so ga tako demokristjani kot socialisti pustili na cedilu zaradi sedanjega političnega položaja na Goriškem. V upravni svet sta prišla dva Slovenca. Povejmo še, da je konzorcij za prometno območje ena maloštevilnih medpokrajinskih ustanov (seveda poleg Kraške gorske skupnosti) kjer je slovenski jezik enakopraven italijanskemu, kjer so poročila skupščini napisana zaradi tega tudi v slovenščini. Tozadevni statut, kjer je dovoljena uporaba slovenščine, sta svojčas podpisala ministra za notranje zodeve in za prevoze. Sedež konzorcija je v Tržiču. 170 razstavljalcev, sejem pa bo trajal 9 dni. Na včerajšnji otvoritvi je spregovoril predsednik dežetnega odbora F-JK Adriano Biasutti, ki je poudaril, da je kmetijstvo naše dežele evropske razsežnosti in prav zato mora težiti k vedno večji modernizaciji. Problem pa je, je dejal Biasutti, da tudi deželno kmetijstvo ovirajo določene norme EGS in zato bi bilo potrebno nekatera »pravila« tudi revidirati. V Vidmu kmetijski sejem Agriest © CRUP Cassa đ Rtaparnuo 4 ' kcftna e ^ardanone 9 'X'9 .30- Gospodarsko pismo iz Slovenije Dogodki na trgu so slabo znamenje Pedagoška akademija v Kopru naj ostane KOPER — Rezultati raziskave, o-ziroma analize potreb po pedagoških delavcih na območju šestih južnopri-morskih občin — gre predvsem za delavce v vzgojno varstvenih ustanov vah in osnovnih sodah — so taki, da podpirajo oziroma opravičujejo nadaljnje delo oddelka pedagoške akademije v Kopru. Do konca tega srednjeročnega obdobja oziroma do leta 2000 naj bi na obalnem območju potrebovali letno okrog 19 novih učiteljev na razredni stopnji, kar že opravičuje delovanje akademije. Člani izvršnega sveta skupščine o-balne skupnosti, ki so obravnavali podrobno analizo potreb in fluktuacije učiteljev na Obali so menili, da mora oddelek pedagoške akademije v Kopru še naprej delovati, da ga je treba vključiti v redni del financiranja delovanja (upoštevajoč tudi disloka-cijske stroške), v okviru ustanove pa bo nujno razviti tudi izobraževanje za vzgojitelje predšolskih otrok kot tudi druge pedagoške kadre, pri vsem tem je seveda nujno upoštevati, da je obalno območje — tudi zaradi dvojezičnosti — specifično. V enajstih letih je na koprskem oddelku pedagoške akademije od 278 vpisanih študentov diplomiralo 171 študentov. D. G. PORDENON — Delež, ki ga daje obrtništvo deželnemu gospodarstvu je čedalje večji in to dokazuje tudi včerajšnje odprtje obrtniške cone v San Vitu. Odbornik za industrijo Fran-cescutto je namreč včeraj zjutraj odprl nove infrastrukture na sicer že delujočem območju, ki zaenkrat združuje kakih 15 obrtniških obratov. S Prispevki dežele so realizirali tudi nove ceste, razsvetljavo itd., da bi bila nova cona čim bolj funkcionalna. Tudi poznavalci jugoslovanskega trga so presenečeni: januar, ki je povsod po svetu mesec, ko bi trgovci zaradi zmanjšane prodaje najraje zaprli trgovine, je v Jugoslaviji spet nekaj posebnega. Zlasti v drugih republikah se je promet v trgovinah strahovito povečal — ponekod celo za 200 odstotkov. Medtem ko se v drugih državah trgovci trudijo, da bi z razprodajami privabili kupce, jugoslovanskim trgovcem posel cvete, ne da bi se kaj posebej trudili. Kaj je povzročilo nakupovalno ihto in kje denar za nakupe, saj je znano, da so zaslužki zaposlenih v Jugoslaviji sorazmerno skromni? Kaj je omogočilo, da so kupci v jugoslovanskih trgovinah spet začeli kupovati pohištvo, ko pa je znano, da mora jugoslovanski delavec delati veliko več časa kot pa delavci drugod, če si hoče kupiti kolikor toliko kakovostno pohištvo? Najprej dejsetva. Januarsko živahno povpraševanje je poskočilo zaradi nenavadno močnega povečanja plač ob koncu lanskega leta. Zaradi tega povečanja sklepajo, da se je lani vrednost zaslužkov po štiriletnem nazadovanju realno povečala. Prve ocene kažejo, da bo to realno povečanje preseglo 1 odstotek. V marsikaterem podjetju, ki kolikor toliko dobro posluje, so namreč plače povečali v obdobju enega leta kar za enkrat in tudi več. Ponekod so plače popravljali tudi za nazaj, drugje pa so si razdelili tudi že trinajsto plačo. Očitno je zdaj ves ta denar »pritisnil« na trg, nakupi so se povečali, zaloge nekaterih izdelkov pa so se zmanjšale. Mnenje, da so povečave plač glavni vzrok za večje nakupe, je v Jugoslaviji kar pogosto. Zaradi takih mnenj se je hitro izoblikovalo prepričanje, da bo vlada morala posredovati. Plače so namreč povečevali tudi tam, kjer za to v poslovanju niso imeli nobenega opravičila (npr. v podjetjih, ki poslujejo z izgubami). To jim omogoča jugoslovansko solidarnostno načelo, ki pa je že povsem zlorabljeno in zato škodljivo, ki pa ga ekonomska politika nikakor ne zna odpraviti. Takšna delitev nezasluženega je seveda inflacijska — podpihuje inflacijo — zato vsi pričakujejo od vlade ukrepe, ki naj bi zavrti takšno inflacijsko izplačevanje plač. Vsi pa pričakujejo, da bo vlada ukrepala tako, da bo zamrznila plače. Zaradi takega pričakovanja vsakdo hiti povečat plače v svojem podjetju kolikor se le da. Vlada sicer ven in ven poudarja, da plač ne bo zamrznila, toda to ne pomaga. Pritisk večjih plač je zato na trgu močan in ker nič ne kaže, da bi se inflacija umirila kaj kmalu, kupci hitijo in sproti porabljajo svoje zaslužke. Na ta način si dejstva, naklučja in predvidevanja podajajo roke in povečujejo povpraševanje. Priznavamo sicer, da so večje plače močno dvignile povpraševanje, vendar se ne prištevamo k tistim, ki mislijo, da je to poglavitni vzrok za povečano prodajo. Ta vzrok se prepleta še z ostalimi, ki so vsaj po našem mnenju izredno pomembni. Eno od takih dejstev so obresti. Jugoslovanske banke so morale na začetku leta izplačati za obresti velikanske vsote denarja. Devizne hranilne vloge so namreč visoke in so se v letu 1985 zaradi padajoče menjalne vrednosti dinarja močno povečale. Zelo so se povečale vezane hranilne vloge, na katere so obresti najbolj ugodne. Podatkov, koliko denarja je izplačanega za obresti, sicer nimamo, za ponazoritev lahko navedemo, da je samo Ljubljanska banka dala za obresti 100 milijard dinarjev. Ves ta denar je zdaj pritisnil na trg. Zaradi visoke inflacije je namreč treba denar od obresti tako ali drugače čim prej »obrniti«. Zato je najbrž s tega konca pritisk na trg močnejši kot pa ga povzročajo plače. Toda vzroki za tržni boom so še drugje. Zanimivo je, da se je prodaja močno povečala predvsem takoj po novoletnih praznikih. Zlasti se je takrat povečala prodaja dražjih izdelkov. Zakaj? Najbrž so se nakupi takrat močno povečali zaradi zdomcev, ki delajo v tujini in ki so bili prav takrat na novoletnih počitnicah v domovini. Njihova kupna moč je zelo velika, kupujejo pa predvsem izdelke trajnejše vrednosti (to je tudi njihov motiv za delo v tujini). Ob vsem tem pa je treba upoštevati še nekatera druga dejstva. Priznati je treba, da se je trgovina vendarle nekoliko prilagodila novim razmeram na trgu (in z njo tudi proizvajalci). Napovedala je, da bo v januarju blago na veliko razprodajala. Teh razprodaj je res veliko in kupci so jih očitno izkoristili: počakali so nd ugodnejši nakupovalni čas. Dokaz za to je slabša prodaja v decembru, kot so jo trgovci pričakovali. Zaradi manjše kupne moči so kupci postali bolj preračunljivi in izkoristijo vsako ponujeno možnost. To so spoznali tudi trgovci in tako se je zgodilo prvič, kar pomnimo, da je neka trgovina vabila kupce z naslednjo reklamo: Pri nas proda- jamo vse izdelke po znižanih cenah. Obljubo so držali, pa čeprav so nekatere izdelke pocenili komaj za kakšen dinar. Slednje je samo za ponazoritev, kaj se dogaja na jugoslovanskem trgu. Toda — pogledati je treba, kaj takšna gibanja pomenijo in kaj prinašajo. Če se postavimo v vlogo kupca, je za njega povečana kupna moč razveseljiva. Če pa se postavimo v vlogo proučevalca gospodarstva, potem so ti pojavi na trgu slaba znamenje. Povpraševanje oz. večja kupna moč namreč v zdajšnjih razmerah ni znak, da si gospodarstvo celi rane in da ozdraveva. Prej nasprotno. Kupna moč se namreč ni povečala zato, ker bi se povečala storilnost in izboljšalo gospodarjenje. Vsi kazalci, s katerimi označujejo kakovostne spremembe v gospodarstvu, se vrtijo okoli ničle — torej v tej smeri gospodarstvo ni napredovalo. Za plače pa so morali v podjetjih odriniti toliko denarja, kot da bi res prišlo do bistvenejših kakovostnih sprememb. Zato bo v računih nastal primanjkljaj, ki ga bo treba nekako pokriti. Možnosti ni veliko. Del teh »stroškov«, ki so nastali zaradi plač, bodo v gospodarstvu pokrili tako, da bodo zmanjšali akumulacijo, kar pomeni, da bo manj denarja za gospodarsko obnovo in razvoj. Drugi del pa bodo morali prevaliti na cene, kar je v obdobjih velike inflacije splošen pojav in zaradi česar je tudi nastala označitev: inflacijsko gospodarjenje. Na tak način (saj drugih skorajda ni, ker so potrošniška posojila ukinjena) bodo morali pokriti tudi stroške, ki so nastali v bankah zaradi obresti. Najnovejši dogodki na trgu torej niso znak, da se gospodarstvo stabilizira. Večje povpraševanje bo najbrž ugodno vplivalo le na rast proizvodnje. Vse ostalo pa napoveduje nespremenjeno, inflacijsko gospodarjenje vsaj za pol leta naprej. JOŽE PETROVČIČ ---- Marko Waltritsch ---- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 59. Huje je bilo v Ulici Randaccio. Število otrok je naglo padalo, šola je iz petrazrednice postala štiri-Pazredna, kasneje trirazredna, potem še dvorazred-ba (od 1959. do 1965. leta). V šolskem letu 1965-66 )e bilo na tej šoli le še sedem otrok, poučevala je ena učiteljica. Vse je še kazalo, da bodo šolo v idžnem delu mesta zaprli. Takrat pa so se nekateri starši na pobudo Nade Komjanc Sanzin, Delke Devetak Dornik in Lina Scat-tolin Marinčič ogreli za to, da bi v tej stavbi ponov-bo pričel delovati slovenski otroški vrtec. S posredo-vanjem občinskega svetovalca dr. Petra Sanzina so ba občini to tudi dosegli. To je bil velik uspeh. Vr-^Sc je bil odprt v šolskem letu 1959-60, vanj je bilo y Prvem letu vpisanih deset otrok, kot vzgojiteljica J® bila nastavljena Ruth Lutman. Na tem mestu je bila dve leti, potem pa je njeno mesto prevzela Marinka Leban. Delovanje vrtca je zelo pozitivno vplivalo na razvoj slovenske osnovne šole v južnem delu mesta. Že v naslednjih šolskih letih se je število tam vpisanih otrok povečalo, po treh letih enorazrednice je bila najprej uvedena dvorazrednica, potem pa, sredi sedemdesetih let, petrazrednica in kasneje nekaj let poleg petrazrednice še ena paralelka. Tudi tam je bil Učenci slovenske osnovne šole v Ulici Randaccio v šolskem letu 1974-75 otroški vrtec. Tretji vrtec pa je bil odprt v občinski stavbi v Ul. Torriani v Stražicah, nedaleč od pevm-skega mosta- V vseh treh mestnih vrtcih je bilo tudi do sto otrok. Druga polovica šestdesetih let in vsa sedemdeseta leta so pomenila prenovitev za slovenske šole vseh stopenj v Gorici. V oblastvene organe na občini in pokrajini so, po sporazumu med strankami leve sredine, prišli tudi odborniki slovenske narodnosti, pripadajoči raznim političnim strankam. V javne službe so takrat jemali tudi slovenske ljudi, take, ki so imeli diplomo slovenskih šol. Sprostitev obmejnega prometa s sosedno Jugoslavijo in prihod velikega števila jugoslovanskih turistov in kupcev v Gorico je omogočila, da so v skoro vsako trgovino morali trgovci vzeti v službo ljudi z znanjem slovenskega jezika. Tega pa so znali le tisti, ki so bili prej v skrbeh za bodočnost njihovih otrok, takrat ponovno vpisali njih otroke v slovenske vrtce ter osnovne in srednje šole. Negativni trend konca petdesetih in začetka šestdesetih let je bil mimo. V šolskem letu 1970-71 je bilo v Šolskem domu 84 učencev, v Malem domu pa 34 učencev. Še večje je bilo število učencev pet let kasneje, v šolskem letu 1975-76: v Šolskem domu 99, v Malem domu 61. Ta pozitivni trend se je pričel ponovno opažati tudi v nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici ter .v višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Na petkom seji tržaškega občinskega sveta Richetti: marca odstop župana in celotnega občinskega odbora Župan Richetti je na petkovi seji občinskega sveta potrdil svoj odstop in odstop odbora, ki mu predseduje, istočasno s predstavitvijo proračuna, ki naj bi ga občinska uprava po njegovih besedah predložila v začetku meseca marca. To je bilo bistvo županovega odgovora na vprašanja, ki so mu jih zastavile svetovalske skupine KPI, Tržaškega gibanja in mi-sovcev o znakih krize znotraj odbora. Sicer pa je župan Richetti v svo-\em odgovoru med drugim ponovil, da se je sodelovanje med katoliškimi in laičnimi silami ter Listo za Trst, ki se je začelo lanskega maja, v celoti gledano izkazalo kot dobro in zagotovilo stabilnost mestu. In. kot je znano je v tem sporazumu določena zamenjava župana s predstavnikom Liste prav ob letošnjem proračunu: župan bo zato odstopil, je ponovil, stranke pa morajo medtem začeti pogajanja za oblikovanje večinskih odborov, ki naj bodo v politični sintoniji z obstoječim položajem v državni in deželni vladi. Če je prišlo, do zamude pri predstavitvi proračuna, jè dodal, je to treba pripisati sedanji negotovosti glede vsebine državnega finančnega zakona, ne pa kakšnim zavlačevalnim manevrom. V svoji repliki je svetovalec Poli (KPI) najprej odgovoril, da Trst ne potrebuje take stabilnosti, kot jo zagotavlja sedanji odbor, ki je doslej pokazal le to, da namerava probleme še samo zaostrovati. Vprašal se je tudi, kako lahko še sodelujejo te stranke koalicije in obrnjen proti demokristjanom ugotavljal, da jim pač mnjka pogum, da bi se na kakšen način izvlekli iz takega stanja. Svetovalca Folija je tudi presenečalo, da niso tudi socialisti predložili podobnega vprašanja županu, saj so se zelo ostro in negativno izrekli o delovanju sedanje uprave. To bi po Po-lijevih besedah služilo jasnosti. Občinski odbor bi sicer že moral odstopiti; njegov odstop pa ne bi pomenil, da bi se za mesto ponovno začelo obdobje nestabilnosti. Po besedah predstavnika KPI obstajajo v mestu take demokratične in napredne sile, ki bi lahko prevzele upravljanje občine, saj je sedanji odbor že dalj časa v vidni krizi. Tudi za predstavnika Tržaškega gibanja Parovela je bil županov odgovor nezadovoljiv. Tudi on je pričakoval, da bi se vse demokratične sile izrekle o razlogih očitne krize zno- traj odbora, ki 'bi po njegovih besedah opravljale redno in minimalno delo. Svetovalec Parovel je ponovno obtožil Listo za Trst, da je še zaostrila zaprtost mesta, kar mu prinaša veliko škodo. Občinski odbor pa, da je politično aroganten s sektaško miselnostjo. Dodal je tudi, da Tržaško gibanje ne nasprotuje predčasnim volitvam, ki bi končno privedle do jasnosti, ki je sedaj ni, očitno pa se je boji prav Lista za Trst, ki bi po njegovih ocenah izgubila polovico glasov in s tem tudi polovico občinskih svetovalcev. Sicer pa je bila petkova občinska seja posvečena vrsti upravnih vprašanj. Med temi je občinski, svet z glasovi strank večine odobril proračun ACEGA za letošnje leto in triletni načrt istega podjetja; vse ostale stranke so glasovale proti obema sklepoma. • V Ljudskem vrtu so včeraj zjutraj odkrili doprsni kip bivšega tržaškega župana Giannija Bartolija. Kljub slabemu vremenu se je zbralo precejšnje število ljudi, katerim je spregovoril župan Richetti. Predkongresni dokument KPI Za preporod tržaške pokrajine nujna osamitev Liste za Trst Združitev vseh naprednih sil v Trstu je neobhodno potrebna, da se v Trstu zaustavi in zavrne neoliberalistična ofenziva. S to premiso se začenja dokument, ki ga je pred dnevi soglasno sprejelo pokrajinsko vodstvo tržaške KPI. Gradivo bo služilo prav za poglobitev najbolj perečih političnih, gospodarskih in družbenih vprašanj, p katerih bo govor na bližnjih kongresih tržaških komunistov. Dokument daje v uvodnem delu prerez skozi politično in gospodarsko dogajanje na Tržaškem v zadnjem desetletju. V tej zvezi omenja, da je spor o gospodarskem preporodu našega področja, kljub zadnjim parlamentarnim ukrepom, še vedno aktualen; KPI namreč očita družbi IRI in osrednji vladi, da ni pripravila celovitega in konkretnega načrta za industrijski razvoj Trsta in za nove gospodarske pobude. Dokaz za to naj bi bilo zapostavljanje pomorskega gospodarstva v Jadranu, nove pobude so ostale doslej le na papirju, tudi toliko opevano delovanje Centra za raziskave je zaskrbljujoče. Tržaški komunisti menijo, da bo gospodarski preporod možen le z globoko preobrazbo ustanov, ki so doslej imele v svojih rokah vajeti tukajšnje ekonomije, ta preobrazba pa bi morala nujno voditi k poenotenju izbir, kar je bila doslej velika hiba tukajšnjega gospodarstva. Tesno povezano z gospodarskim razvojem je tudi reševanje družbene krize. Trst bi moral premostiti sedanje ozke okvire, v katere ga tlačijo nazadnjaške in reakcionarne sile. Mesto bi moralo zavzeti mednarodno vlogo z okrepitvijo kulture miru in sožitjia. V tem pogledu bi moral ovrednotiti vlogo narodnih manjšin na obmejnem področju. KPI se zavzema za hitro odobritev globalnega zakona, ki naj zagotovi svoboden razvoj slovenske manjšine Dokument tržaških komunistov dokaj podrobno analizira politično situacijo v Trstu ipo vzponu Liste za Trst. Uspeh Liste je v bistvu zatrl nekaj pozitivnih premikov (kot na primer levičarska dprava na pokrajini leta 1977), bil je eden od elementov, da se je politično življenje v Trstu sprevrglo v pravcato barantanje na račun programov in reševanja globoke krize. Edini izhod iz sedanjega položaja vidijo tržaški komunisti v osamitvi Liste za Trst. »Izključitev Liste iz krajevne vlade je ključnega pomena, da se Trst osvobodi vpliva konservativnih in najbolj nevarnih reakcionarnih interesov«, pfiše med drugim v dokumentu KPI. Komunisti menijo, da je ta korak možen z iskanjem novega programa za krajevno vlado. Na pobudo svetovalca Spetiča (KPI) Na seji občinskega sveta o dnevu slovenske kulture Pismo Kmečke zveze županom vseh občin tržaške pokrajine Pri določanju višine davka TASCO upoštevati specifiko kmetijstva V zvezi z uvedbo novega zakona na nepremičnine, t.i. TASCO, je predsedstvo Kmečke zveze poslalo županom vseh občin tržaške pokrajine in v vednost načelnikom skupin demokratičnih strank v tržaškem občinskem svetu pismo, v katerem opozarja na probleme kmetijstva in v tej zvezi na kriterije, ki jih je treba upoštevati pri določanju višine davka. Pismo objavljamo v celoti. Letos se je prvič zgodilo, dà so se tudi v tržaškem občinskem svetu spomnili dneva slovenske kulture, ko je na petkovi seji komunistični svetovalec Stojan Spetič počastil spomin našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Medtem ko govorim, je o-pozoril župana in skupščino, se v naših kulturnih domovih in društvih preprosti ljudje srečujejo s pesniki in pisatelji in razpravljajo o aktualnih problemih modernega, slovenskega in evropskega mišljenja. In prav v tem je glavni pomen Prešernovega dela, s katerim je slovenska literatura zadobila evropsko razsežnost in tkala nevidne niti soočanja z velikimi pesniki ruskega romanticizma, kakor Puški-nom, in s tradicijo italijanskega preporoda in s tem prevzela originalno in naravno vlogo povezovalca med vzhodom in zahodom na evropskem kontinentu. Gre za poezijo, v kateri se lahko prepoznajo vsi dobro misleči ljudje, ne glede na jezik in ideologijo. V njej se poje o ljubezni do svobode, o kultu lepote, o narodni zavesti, ki pa je povezana s prijateljstvom za druge bližnje narode. In prav vse to pride do izraza z veliko preprostostjo v Zdravljici, iz katere je svetovalec Spetič v slovenščini citiral nekaj ver- zov. Pri tem je tudi pristavil, da prav ta pesem ne zveni po naključju kot neuradna himna naše slovenske narodne skupnosti, ki jo na glasbo Ubal-da Vrabca poje ob različnih priložnostih. Govoriti o slovenski kulturi, in o kulturi sožitja v našem mestu pomeni tudi iskati njene korenine, je še dodal in se pri tem navezal na Primoža Trubarja, ki je že v davnem 15. stoletju pridigal v slovenščini v cerkvi sv. Justa, ko je mesto štelo le nekaj tisoč ljudi. Zaključil je z željo, da bi Primož Trubar nekega dne imel v tem našem mestu javni spomenik, kot simbol složnosti in spoštovanja. Spetičevim besedam se je najprej pridružil svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki je obenem izrazil željo, da bi med obema kulturama stekel proces vedno večjega spoznavanja In spoštovanja. Tudi odbornik Lokar ne je pridružil besedam, ki sta jih Izrekla predgovornika in pri tem še podčrtal važnost poznavanja in sodelovanja med obema obstoječima narodnostnima skupnostima. S tem v zvezi je tudi pristavil, da Slovenci predstavljamo konstruktivno moč mesta, ne pa destruktivno, česar pa nam večinski narod noče priznati. Z odlokom št. 789, z veljavnostjo 1. januarja 1986, je vlada uvedla nov davek na nepremičnine, t.j. »TASCO«, ki nadomestuje prejšnji občinski davek na smeti in pse. Odlok določa razne kategorije in tabele, na podlagi katerih občina določa višino davka; predvideni pa so tudi primeri, za katere bo ta nižji od 10 do 50 odstotkov ali pa celo taki, za katere davek sploh ne pride v poštev. Predsedstvo Kmečke zveze je na sestanku obravnavalo prav ta novi način obdavčevanja in še posebej 15. člen, ki zaobjema te posebne primere. Posebej je bilo podčrtano dejstvo, da se kmetijstvo v naši pokrajini počasi razvija, vzrok temu pa je vsesplošna kriza, ki vlada v tem sektorju; ne smemo pa mimo dejstva, da so kmečka posestva v naši pokra- jini razdeljena večinoma na majhne parcele, ki ne omogočajo sodobnega obdelovanja zemlje, kot bi bilo potrebno. Poleg tega pa je treba upoštevati še razne zakone Evropske gospodarske skupnosti, ki omejujejo rast posameznih sektorjev kmetijstva (omejitve v proizvodnji mleka, razne premije za opuščanje živinoreje in vinogradništva itd.). Finančna sredstva, ki stekajo v kmečko hišo, se že sama po sebi nizka in nezadostna. Že teh nekaj razlogov bi bilo dovolj, da bi kmetu ne bilo treba plačevati celotnega davka. Naj omenimo še to, da so kmečke hiše precej velike in obširne ker morajo zadostiti vsem potrebam kmeta, kot so spravljanje pridelkov in strojev. Razen tega se kmečki obrati v manjši meri poslužujejo občinskih storitev, kot je npr. smetarska služba, ker večinoma sami kmetje poskrbijo za to, temu pa moramo še dodati, da ta služba v nekaterih vaseh sploh ne obstaja. Predsedstvo Kmečke zveze je zato mnenja, da bi morali občinski sveti, ko bodo razpravljali o tem novem načinu odmerjanja davka, upoštevati položaj krajevnega kmetijstva ter u-vesti znižane tarife na maksimalnih 50 odstotkov za kmečke hiše in popolnoma oprostiti davka vsa kmečka poslopja, kot so seniki, hlevi, skednji ipd., kar je po našem mnenju v skladu z duhom in črko omenjenega odloka. Seje rajonskih svetov V sredo, 12. t.m., se bo sestal rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo, ki bo razpravljal o zdravstvenem položaju v rajonu. Začetek seje ob 19. uri. Dan kasneje, v četrtek, pa se bosta sestala tudi rajonska sveta za Skedenj in Čarbolo (ob 19. uri), ter za Sv. Jakob (ob 19.30). Kako duhovni oče skupnosti San Patrignano utemeljuje svoje metode zdravljenja Muccioli: Odvisnost od mamil (tudi od alkohola) je socialna bolezen Nabito polna dvorana Novinarskega krožka je predvčerajšnjim zgovorno pričala o zanimanju, ki ga vprašanje zasvojenosti z mamili ustvarja v sodobni družbi. O njem je na povabilo krožka Miani spregovoril Vincenzo Muccioli, človek, ki je za zdravljenje zasvojene mladine dal vse svoje energije, ker je prepričan, da se boljša družba ustvarja le z oseb-mm doprinosom vsakega posameznika. V krajši tiskovni konferenci in nato v izčrpni diskusiji s tržaškim občinstvom, med katerim je bilo veliko staršev in operaterjev, pa tudi mladih, je Muccioli obrazložil svojo teorijo in metode, ki po njegovem edine lahko pripeljejo zasvojenega mladega iz začaranega kroga. Izhajal je iz trditve, da je za današnjo dobo značilna dekadenca in moralna šibkost. Ljudje se raje skrivajo pred težavami, kot da bi se soočali z njimi. Za beg iz realnosti je vse dobro: alkohol, mamila, psihofarmaki, egocentrizem, lov za oblast, skratka vse, kar v človeku hromi živ in kritičen odnos s samim seboj ter z o koljem. Zato ni čudno, pravi Muc doli, da živimo v poplavi poprečnega, da nismo več občutljivi za vred note, kot so razumevanje, solidarnost, spoštovanje, doslednost in nenazad nje ljubezen, pa naj bodo te vrednote s katoliškim ali sodalističnim predznakom. Mamilo je postalo v sedanji družbi materialnega izobilja in moralne mizerije potrošniška dobri- na in kot tako jo mladina sprejema. Če je svet mamil bil za generacijo iz leta 68 stimulacija za širjenje zavesti o sebi in osebna izbira, pa tega ne moremo trditi za današnje 14-let-nike, je dejal Muccioli. Heroin ni le sredstvo, ampak dimenzija, v kateri človek zaspi, namesto da bi pred težavami izbrusil svoje orožje in okrepil svojo moč, da bi se spopadal z njimi. Zato je narkomanija predvsem socialnega značaja in jo kot tako moramo reševati. Pri tem se je Mucdoli zelo kritično izrekel o politikih, Id so odgovorni za to vprašanje. Ne samo, je ugotovil, da je država storila zelo malo, toda tudi to, kar je storila, je povsem zgrešeno. Namesto da bi narkomane odvračala od zasvojenosti, jim celo nudi »državno mamilo« — metadon. Se morda za tem skriva resnica, da je narkoman (s pomočjo heroina ali metadona) pasiven državljan, medtem ko je trezen človek kritičen in zahteva delo, stanovanje, storitve? Toda vprašanje metadona je vredno podrobneje analizirati. Zakaj Muccioli trdi, da ne vodi iz zasvojenosti? Res je predvideno, pravi, da se količina postopoma niža, toda narkoman lahko vedno »skoči čez plot« in si vbrizga heroin, kar pomeni, da mora potem začeti vse znova. To lahko traja leta in leta. In še: metadon lahko pomaga v začetku, ko narkoman nima osebne vpije, toda vključen mora biti v dobro organizirano skupnost, kjer lahko spozna na lastni koži in ob solidarnosti drugih, njemu po- Vincenzo Muccioli dobnih, vrednost dela (umskega in fizičnega) in samostojnih izbir. Kako torej pogati mlademu, da se izkoplje iz objema slej ko prej neizbežne smrti? Kako mu vliti zaupanja vase in v sočloveka? Poti je tohko, kot je ljudi, odgovarja Muc-cioli. Toda eno je bistveno, pravi. Treba je iti po začrtani poti naprej. »Ko narkoman pride v skupnost, se zmeniva, da bo vsak od naju dal za zdravljenje, kar more. Zato, ko je on v hudi stiski in bi se rad vrnil v svoj prejšnji brezizhodni svet, je moja dolžnost, da mu to preprečim. Tudi tako, da ga zvežem. Toda če tega ne bi storil, ne bi držal svoje začetne obljube.« In smo pri obtožbi, da je ugrabil nemočne osebe, za kar je Muccioli bil lani obsojen na poldrugo leta zapora. Proces je sprožil v Italiji val polemik. Določeni krogi so trdili, da Muccioli ne" spoštuje svobode človeka, drugi so trdili, in teh je bilo največ, da edino njegova skupnost nudi resnične možnosti za zdravljenje narkomanov ter da je absurd obsoditi osebo, ki se edina v Italiji konkretno in resno zavzema za to mladino. Predvčerajšnjim je Muccioli potrdil pravilnost svoje metode in dodal, da je za življenje »svojih« mladenk in mladincev pripravljen v zapor. Toda povrnimo se k 'zdravljenju. Narkoman, je dejal Muccioli, je ne-doraščen človek, je oseba, ki ne uživa ljubezni, razumevanja, solidarnosti, spoštovanja. Izgubil je pogum in ponos. Za vsakodnevno dozo je kradel, se prostituirai, ropal . . . Tudi sam se ne ceni. Treba mu je torej povrniti vse to. Treba ga je prevzgojiti, kar pa ni enostavno, kajti narkoman ni bedak, v emargi-naciji se je naučil biti zvit, prera-čunarski, prevarant. Vendar življenje v skupnosti San Patrignano in novi skupnosti v Markah, ki so jo ustanovili pred dvema letoma, je pokazalo, da so rezultati zagotovljeni. Nihče ne gre iz njih, če se med bivanjem ni naučil kakega poklica ali si pridobil diplome oz. poklicne izobrazbe ter si »zunaj« stkal trdne delovne in življenjske navade. To je torej recept Vincenza Muccio-lija, ki ne sprejema razlike med lahkimi in težkimi mamili ah proste prodaje hašiša in marihuane. Pri tem pravilno ugotavlja, da je alkohol v prosti prodaji, zato pa nič manj razširjeno mamilo. Kot ne rešuje legalizacija, ne rešuje niti zapor. In s tem v zvezi je Muccioli začel pravo križarsko vojno proti sedanjemu zakonu, ki daje možnost sodišču, da aretira bivše narkomane za prekrške, ki so jih štorih tudi štiri ah pet let prej. Že v nekaterih primerih se je zgodilo, da je ozdravljen narkoman moral v zapor, kjer pa so ga sprejemah kot »skesanca« in nad njim izvajali tak pritisk, da je ponovno segel po mamilu, pri tem pa dokončno izgubil zaupanje vase. Končal je s samomorom ali s smrtjo zaradi prevelike doze heroina, kar je vsekakor zelo podobno. če bi Mucciolija hoteh primerjati s kom, bi to za nas lahko bil le psihiater in alkoholog Janez Rugelj, za katerega vemo, da je imel nič koliko težav pri opravljanju svojega dela in da še vedno deli javno mnenje. Toda mislimo, dà je edino odločilno mnenje bivših zasvojencev in njihovih družinskih članov. Tako za Ruglja kot za Mucciohja je to nesporno odobravanje. i NADJA FILIPČIČ Prinesla je nekaj veselja, predvsem pa veliko težav v prometu Bela odeja dokaj nepričakovano prekrila Tržaško Največ nevšečnosti v mestu - Preložene pustne in športne prireditve Da bi mornar takole kidal sneg, pa tudi ni vsakdanje. Njemu sicer ni bilo do šale Vso tržaško pokrajino je včeraj prekrila dokaj debela snežna odeja. Gre za prvi sneg v tej zimi, če izvzamemo nekaj snežnih metežev, ki so decembra in januarja za silo pobelili kraško planoto. Tokrat pa so snežinke pošteno prekrile tudi mesto. Prva snežna nevihta se je pričela takoj po 8. uri zjutraj, močno pa je naletavalo tudi v prvih po-poldansfkih urah. Na meteorološki postaji so namerili skoraj 10 centimetrov snežnih padavin. Temperatura je padla precej pod ničlo. V mestu je živosrebmi stolpec zdrknil na minus 5 stopinj, na kraški planoti pa tudi do minus 8 stopinj. Pristaviti velja, da je ves dan pihala precej močna burja. Posamezni sunki so dosegli 70 kilometrov na uro. Kaže, da se bo slabo vreme še nadaljevalo. Dokaj zapozneli sneg je marsikoga razveselil, zlasti otroke, ki seveda niso zamudih priložnosti, da bi se kepali ali se kako drugače pozabavali. Nekateri so tudi poiskali smuči in sanke. Večina pa se je zadržala dòma v prijetni toploti. Toda sneg je povzročil tudi veliko težav. Kot ponavadi so najhujše posledice bile v prometu. Cestno podjetje ANAs je že ob prvem metežu začelo obsipavati s soljo glavne pro metnice, okrog poldne pa je z njih začelo odstranjevati sneg vseh 9 plugov, s katerimi podjetje razpolaga. Največ težav je bilo na Trbiški cesti in na cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu pri Pesku. Na cesti za Fernetiče in na obalni cesti ni prišlo do hujših zastojev, čeprav je sneg popolnoma prekril cestišče. Zlasti v večernih urah je pro- Kraški pust odložen za en teden Včerajšnja snežna nevihta jo je najhuje zagodla prijateljem pusta. Najbolj so bili seveda prizadeti požrtvovalni prireditelji in protagonisti jubilejnega Kraškega pusta, ki so jim nemogoče vremenske razmere preprečile, da bi izvedli najbolj slikoviti del pusta, sprevod pustnih vozov po openskih ulicah, od Pikelca do Brdine. Da ne bi bil zaman trud, ki so ga vložili v pripravo te tradicionalne in izredno priljubljene manifestacije, so se odločili, da pust enostavno podaljšajo en teden in da pustni sprevod izvedejo prihodnjo soboto. Pač pa je bil včeraj na Opčinah tradicionalni pustni ples, ki je kljub vremenu dobro uspel. Zgledu Opencev so se morali hočeš nočeš pridružiti tudi Miljčani, katerih pust bi moral doseči svoj višek danes. Glede na neugodne vremenske napovedi so tudi oni sklenili, da vse skupaj odložijo za en teden, tako da bo tradicionalni sprevod vozov in mask po miljskih ulicah prihodnjo nedeljo, medtem ko bodo dan kasneje, v ponedeljek, izvedli tisti del programa, ki je bil prvotno načrtovan za pustni torek. met otežkočal led na cestišču. Za občinske ceste so, kjer je bilo mogoče, poskrbele občinske uprave, Tako so npr. v devinsko - nabrežin-ski in v zgoniški občini čistili ceste s snežnimi plugi, druge občine, kot je dolinska, ki s takšno opremo še ne razpolagajo, pa so kvečjemu poslale delavce na ceste, da so jih obsipali s soljo. Kljub vsemu pa po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati, v okoliških občinah ni prišlo do hujših prometnih težav, seveda pa je priporočljivo, da so avtomobili opremljeni z verigami. Največ težav so zabeležili v tržaški občini tudi zaradi sindikalnega spora med osebjem in upravo. Nekateri uslužbenci so se včeraj dopoldne zbrali na skupščinah, mnogi pa iz protesta niso opravljali nadurnega dela. Tako npr. mestni redarji. Po dolgotrajnih pogajanjih je Občni zbor Skupine 85 * V petek, 14. februarja, bo ob 17.30 v prostorih ustanove Villaggio del fanciullo na Opčinah, Ul. Conconel-lo 16, prvi redni občni zbor Skupine 85, ki so jo ustanovili ob izteku leta 1984. Dnevni red predvideva predsednikovo poročilo o preteklem delu in o programih za tekoče leto, obračun in proračun, volitve upravnega sveta in nadzornega odbora ter točko razno. K udeležbi na občnem zboru, kot pomembnem trenutku preverjanja in načrtovanja, vabi Skupina 85 vse, ki bi ga radi obogatih z idejami in nasveti za uspešnejše delo v naslednjih sezonah. razna obvestila V Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici štev. 3 bo jutri, 10. februarja Prešernova proslava, ki jo bosta pripravila Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Na prireditvi bodo podelih priznanja MLADI ODER 1985 in razglasDi izid XIV. literarnega natečaja MLADIKE. Pel bo dekliški zbor »Vesela pomlad« z Opčin pod Vodstvom Franca Pohajača. Priložnost-ui nagovor bo imel Marko Tavčar. Začetek ob 20.30. ŠD Polet vabi na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 11. t.m., od 20.30 dalje v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igral bo priznani orkester »MAGMA« s pevko Lauro Budal. Za prigrizek in odlično domače vino tudi poskrbljeno. V torek, 11. t.m., bo v Ljudskem do-niu v Križu otroško pustno rajanje od 15- do 18. ure, od 21. do 4. ure pa bo Pustni ples. Igra ansambel Ideja iz Bistrice. izleti ŠD Mladina prireja 16. februarja, ob Priliki 6. pokala Skdanc avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje za tek-»0 in izlet je vsak dan do 13. februarja v Domu A. Sirk v Križu. SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc ^ organizaciji ŠD Mladina, avtobusni ®let v Ravascletto, kjer bo 16. februara tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih Pfah, cena izleta pa je 12.000 lir. Čla-ar SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovome-ppu smučarskega odseka Pavlu Fachi-pu (tel. 742-488). Alpska sekcija SK Devin organizira v nedeljo, 16. t.m., avtobusni smučarski izlet v Ravascletto ob priliki ?■ Pokala Skdanc. Vpisovanje za izlet tekmo pri Brunu Škerku — tel. ‘00236 in Lucijanu Sosiču — tel. 208551. ŠD Polet — smučanje organizira 16. t nP- ob priliki pokala Skdanc avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanje d°v 13. t.m. v trgovini Unussi v Pro-seski ulici in pri odbornikih Polet. Po uspešnem začetku pogajanj sindikatov CGIL, CISL in UIL z županom Občinski uslužbenci sinoči prekinili vse oblike sindikalnega boja Po pričakovanju je bil na petkovi občinski seji govor tudi o perečem problemu odnosov med občinsko upravo in enotno sindikalno zvezo CGIL -CISL - UIL. Župan Richetti je namreč odgovoril na nujni vprašanji, ki sta mu jih pred dnevi zastavila svetovalca Agnelli (PSI) in Monfalcon (KPI) v zvezi s stavko občinskih smetarjev, ki so jo oklicah zato, ker je občinska uprava prekinila pogajanja o izvajanju delovne pogodbe in ni izvajala že sprejetih sklepov. Richetti je v odgovoru v bistvu dejal, da občina ni nikoli prekinila pogajanj, odložila jih je le na nedoločen čas. Neizvajanje že sprejetih sklepov (sprejeti so bili junija lani) pa je opravičil s tem, da jih je pokrajinski nadzorni odbor potrdil šele meseca oktobra; občina je zato imela premalo časa, da bi se ti sklepi lahko že izvajali. Potem ko je ironiziral o županovem tolmačenju prekinitve pogajanj oziroma odložitve na nedoločen čas, je svetovalec Agnelli označil kot nedopustno, da je uprava izgubila toliko Časa za izvajanje teh sklepov, s katerimi bi se v bistvu izvajala delovna pogodba za obdobje 1983-85. Zato si mora uprava tudi prezvcti vso odgovornost. V bistvu je ta primer po njegovih besedah še en dokaz o njeni nemoči, obenem pa je župana pozval, da se to vprašanje mora rešiti v kratkem, sicer se občinska uprava ne more postavljati kot verodostojen sogovornik na pogajanjih na drugih ravneh, če še sama ni zmožna rešiti niti lastnih problemov. Sindikalna zveza je bila doslej še preveč strpna, je repliciral svetovalec Monfalcon, saj je imela vse razloge za odprtje sindikalnega spora. Za predstavnika KPI je bila odsotnost pristojnega odbornika Serija (po županovih besedah zaradi bolezni) na petkovi seji neopravičljiva, vendar pa ne nosi vseh odgovornosti samo pristojni, temveč celotna uprava, ki s svojim zadržanjem mortificira osebje. Pristavil je še, da so v podobnih primerih nekatere občinske uprave tudi odstopile, medtem ko tržaška le zavlačuje vso zadevo. To je seveda dokaz njene neučinkovitosti, nedelavnosti, počasnosti in nezmožnosti, saj le životari med eno stavko in drugo v pričakovanju, da ji bo kdo podprl letošnji proračun. Do tod kronika petkovega zasedanja občinskega sveta, toda že včeraj so se stvari korenito spremenile. Medtem ko so smetarji dopoldne ^nadaljevali svojo sindikalno skupščino, ^ je popoldne ob 15. uri vendarle prišlo do srečanja zastopnikov sindikatov občinskega osebja CGIL, CISL in UIL z županom in podžupanom Trauner-jem, tokrat prvič v konstruktivnem vzdušju. Po več urah pogajanj so sindikati ugotovili bistveno spremenjeno ozračje in pripravljenost župana, da končno pride do sporazuma o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo in razmere občinskih uslužbencev. Do 19. ure so že dosegli sporazum glede zaostalih prejemkov in dosegljivosti o- Kužo je pognal, sam pa zaspal v uti njenega stanovalca v noč, sam pa je v prijetni toploti zaspal. No, »razlaščanje« le_ ni potekalo miroljubno, saj je kuža pustil na Giormanijevi roki globoke sledove svojih čekanov, tako da so agenti Giormanija najprej zapeljali v bolnišnico, nato pa na kvesturo. Moški o psu ni vedel ničesar, najbolj sumljivo pa je dejstvo, da so ga že nekajkrat prijavili, ker je gospodarjem ugrabil psa, nato pa jih izsiljeval. . . Možno je tudi, da je tokrat čisto nedolžen in da si je pes, ob nepričakovani svobodi, _ zazdel malo pustnega klatenja ob škedenj-skih piotili. Če kdo zapazi pohajajočega seterja belo-rjave dolge dlake, naj telefonira gospodarju. Hvaležen mu bo. Še bolj pa Giacomo Decaneva. Ko je 62-letni Giacomo Decaneva stopil včeraj zgodaj zjutraj do pasje hišice, da bi pogledal, kako je z nje-Jgovim štirinožnim prijateljem, je obstal kot vkopan: namesto dolgodlakega kuže je v njej smrčal moški. Sicer bi gospodarja to ne motilo prehudo, če bi pes bil v bližini, toda kljub vztrajnemu klicanju ga ni bilo na spregled. Decaneva je poklical policijo, ki je v Ulico Panebianco 21 takoj prihitela. Ugotovila je, da je dvonožec v uti 54-letni Guido Giormani, ki običajno prespi na domu v Ul. Tigor 6. Ko so ga agenti prebudili, jim je povedal, da so ga na Decanevovern vrtu pustili prijatelji, ker je pač zaradi prekomernega nazdravljanja pustu omagal. Da bi se zavaroval pred mrazom, je pasjo hišico »razlastil« in pognal sebja ter dobili potrebna zagotovila za sporazumen zaključni dokument, ki je zadostil zahtevam vseh treh sindikalnih konfederacij. Zato so sindikati nemudoma prekinili vse stavkovne akcije, kar je bilo še posebej dobrodošlo v snežnem objemu, ki je zajel mesto. Sindikalisti so želeli tudi poudariti osebno županovo prizadevanje za ugoden razplet pogajanj, ki pa se bodo vsekakor nadaljevala v ponedeljek, oziroma do dokončnega sporazuma o celoviti problematiki občinskega osebja. Vsekakor je ob 19. uri s polno paro stekel plan izrednega stanja in je vse občinsko osebje nastopilo svoje delovne izmene, o čemer poročamo posebej. V Križu slovo od Lucijana Tenceja V Radencih, kjer je bil na oddihu, je v ponedeljek v starosti 64 let u-mrl znani in priljubljeni kriški gostilničar Lucijan Tence. Huda bolezen, ki ga je pred nekaj leti priklenila na invalidski voziček, mu do zadnjega ni utišala volje do življenja, saj smo ga še do pred kratkim redno videvali v novi ribji restavraciji, ki jo je z velikimi žrtvami postavil na noge ob sodelovanju žene Mare in vztrajni pomoči mladih sinov Nikota in Alaina. Bil je "den prvih domačinov, ki so odšli v partizane in eden redkih zamejcev, ki so v prvi osebi doživeli ustanovitev jugoslovanske aviacije. Po vojni se je ukvarjal z različnimi dejavnostmi, leta 1964 pa prevzel vaški bar, ki ga je upravljal vse do odprtja nove restavracije, dolgo let pa je imel tudi ribarnico. Pokojnik je bil človek odprtega, zelo družabnega značaja in starejši domačini se še danes spominjajo s kakšnim temperamentom je vodil prve povojne vaške glasbene veselice in »festivale« slovenskih popevk v kriškem Ljudskem domu. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko domačinov, poslovilne besede pa mu je izrekel v imenu sekcije VZPI - ANPI Angel Hafner. V vseh, ki smo ga poznali in cenili, je Čano. zapustil veliko praznino. (S. Tence) župan Richetti šele podvečer dosegel od sindikatov, da so pristali na povratek uslužbencev na delo zaradi izrednih vremenskih razmer. Vsekakor je pod koordinacijo občine ves včerajšnji dan nudilo pomoč prizadetim zaradi snega kakih 50 oseb, med katerimi so bili tudi prostovoljci. Župan je v sodelovanju s prefekturo tudi dosegel, da je ceste čistilo 10 vojaških sredstev, od katerih jih je 6 delalo v mestu, 4 pa v okolici. Pozneje, v večernih urah, so mestni redarji sestavili 9 ekip za nudenje pomoči avtomobilistom, skupine delavcev pa so začele plu-žiti sneg in obsipavati ulice in ceste s soljo. Kljub naporom pa so ostale prevozne ulice Bonomea, Commerciale in Paolina. Prva snežna nevihta je v jutranjih urah skoraj povsem ohromila javne prevoze. Ko se je sneg začel oprijemati cestišča, se je večina avtobusov podjetja ACT vrnila v remize, da bi jih opremili z verigami. Tako je v določenem trenutku krožilo le 30 od sto vozil. Najbolj so bile prizadete proge 3, 12, 24, 25, 26 in 28. Pozneje se je. položaj znatno izboljšal, tako da je zvečer prevozna služba delovala 80-odstotno. Ukinjene so ostale le proge 12, 24 in 28, slednja zaradi neprevoznosti Ul. Commerciale. Težave je imel tudi openski tramvaj. Vsaj do poznih večernih ur niso zabeležili nobenega hudega prometnega incidenta, čeprav je bilo trčenj med vozili veliko. Samo v Trstu so jih našteli kakih 20. Veliko vozil je zdrknilo s cestišča ali na njem obstalo, tako da je oviralo promet. V teh primerih so posegli gasilci, ki so imeli polne roke dela tudi zaradi burje. Močni sunki in poledeneli pločniki so po drugi strani povzročali hude težave pešcem. Marsikdo je padel in se je poškodoval. Rešilci Rdečega križa so včeraj izvedli nad 70 posegov, k sreči pa so nudih pomoč le lažje ranjenim. Le redke so zadržah na zdravljenju v bolnišnici. Kdor je včeraj krožil po mestnih ulicah, je prav gotovo zapazil ljudi, ki so čistili pločnike pred svojimi stanovanji in trgovinami. Žal pa obstajajo tudi izjeme. Naj te spomnimo, da je čiščenje pločnikov dolžnost in da zaradi svoje nemarnosti tvegajo tudi globe. Zaradi izrednega mraza je včeraj tržaški župan odredil, da ogrevalne naprave lahko nepretrgoma delujejo noč in dan za teden dni. Ob koncu naj še omenimo, da so zaradi slabega vremena včeraj odpadle številne prireditve. Kot poročamo posebej, sta kraški in miljski pust odložena za teden dni. Poleg tega so odložene nogometne tekme mladinskih in amaterskih prvenstev. Odpadlo je tudi marsikatero predavanja oziroma srečanje. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Lucijana Tenceja se zahvaljujemo vsem, Id so nam bili na katerikoli način ob strani. Posebna zahvala g. župniku Kunčiču, g.e Fani, predstavnikom ANPI, nosilcem krste, cerkvenemu pevskemu zbpru, pevskemu zboru Vasilij Mirk, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. SVOJCI Križ, 9. februarja 1986 Ob izgubi dragega očeta Marija Kralja izreka svojemu bivšemu godbeniku Angelu in družini iskreno sožalje godba na pihala V. Parma gledališča VERDI Danes, 9. t.m., ob 20. uri (red G) bo na sporedu peta predstava Rossinijeve opere »La donna del lago«. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red 2. nedelja) bo Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3 ure. Jutri počitek. Od 11. do 16. t.m. bo v Trstu gostovalo gledališče Centro Teatrale Bresciano z Ibsenovim delom »II piccolo Eyolf«. Režija Massimo Castri. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM Velika dvorana Danes, 9. t.m., jutri, 10., in v torek, 11. t.m., ob 19.30 ponovitve: »KRST POD TRIGLAVOM«, retrogar-distični dogodek. Mala dvorana V soboto, 15. t.m., ob 10. uri: Boris A. Novak »V ozvezdju postelje«. PDG Nova Gorica. Okrogla dvorana V petek, 21. t.m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Režija — Vinko Moederdorfer. Velika dvorana Slovenske filharmonije V soboto, 15. t.m., ob 19.30: Komorni ciklus »Slovenski komorni ansambli«, člani in gostje ansambla Camerata Slovenka. Srednja dvorana V drugi polovici februarja bodo na sporedu: Filmi Volkerja Schloendorfa. V četrtek, 20. trn., ob 19. in 21. uri: Jalung Kang: Multivizija s šestimi projektorji, predava Tone Škarja. koncerti Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 10. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bosta nastopila pianist Francesco Nicolosi in čelist Myung Wha Chung. Prireditve in tporoiila kulturnih druitev in organizacij Foto Trst 80 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 14. t. m., v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 - ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni člani in prijatelji. KD Prosek-Kontovel priredi OTROŠKI PUSTNI PLES v torek, 11. februarja, ob 15. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni vsi otroci. Društvo zamejskih likovnikov vabi svoje člane na redno sejo jutri, 10. februarja, ob 19.30 v Gregorčičer/i dvorani. Pustni odbor Mačkolje priredi PLES danes, 9., in v torek, 11. t.m., ob 2'| uri v srenjski hiši v Mačkoljah. PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi danes, 9. t.m., ob 15. uri otroško pustno rajanje. SKD Vigred vabi na otroško pustno rajanje, ki bo v društvenem prostoru (bivši vrtec) danes, 9. t.m., od 15.30 do 18. ure. SKD Vigred in gostilna Gruden iz šempolaja vabita na pustni ples z ansamblom Zvezde v torek, 11. t.m., s pričetkom ob 20. uri. Čaka vas dobra večerja in velika zabava. Rezervacije v gostilni Gruden, tel. 040/200151. Vabljeni! KD Vesna in ŠD Mladina vabita danes, 9. t.m., ob 15. uri v Dom A. Sirka na otroško pustno rajanje. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kulturnem centru v Zgoniku: 23. t.m. ob 17. uri ■ koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni! GLASBENA v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu. Koncertni ciklus MLADI MLADIM V četrtek, 13. t.m., ob 18. uri v avditoriju deželnega sedeža RAI v Trstu, Ul. F. Severo 7. Cveto Kobal - flavta Igor Saje - kitara Volodja Balžalorsky - violina Vabljeni! kino LA CAPPELLA UNDERGROUND — kino ARISTON — 11.00 La rivolta di Giobbe, dram., Madž., 1983, 105’; r. In vre Gyongyossy in Barna Ka-bay; i. Ferenc Zenthe, Hédi Temeš- KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR PRIREDITA V GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU PUSTOVANJE SPORED: DANES, 9. t.m., od 20.30 do 0.30 JUTRI, 10. t.m., od 20.30 do 0.30 TOREK, 11. t.m., od 21. do 4. ure. DANES, 9. t.m., od 14.30 do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Z ZABAVNIM PROGRAMOM Vsak večer vas bo zabaval ansambel POMLAD razen ponedeljka, ko bodo igrali VESELI GODCI — Za jedačo in pijačo poskrbljeno. KRIŠKI MLADINSKI KROŽEK priredi danes zvečer sy. ARISTON — 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., It. 1985, 126’; r. Federico Fellini; i. Giuhetta Masina, Marcello Ma-■ stroianni. EXCELSIOR I — 16.00, 22.15 Troppo forte, kom., It. 1986, 110’; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi EXCELSIOR II — 15.45, 21.45 II mistero di Bellavista, kom., It. 1985, 95’; r. Luciano De Crescenzo; i. Benedetto Casillo, Sergio Solli. FENICE — 16.00, 22.15 Senza scrupoli, er., It. 1985, 90’; r. Tonino Valeri; i. Màrzio Honorato. (CO) GRATTACIELO — 15.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren. NAZIONALE I — 15.30, 22.00 L’arcobaleno selvaggio, pust., It. 1985, 96’; r. Anthony M. Dawson; i. Lewis Collins, Klaus Kinsky. (Matineja je odpovedana) NAZIONALE II — 15.30, 22.00 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron. LUMIERE FICE — 10.00, 11.30 I quattro filibustieri, ris. ; r. Walt Disney. 16.30, 22.00 Piccoli fuochi, dram., It. 1985, 105’; r. Peter del Monte; i. Dino Jakšič, Valeria Golino. EDEN — 15.30, 22.00 Apprendiste viziose in Giochi amorosi, pom., (CO) NAZIONALE III — 16.00, 22.00 La casa delle vedove, pom., (CO) CAPITOL — 16.00, 22.00 Sono un fenomeno paranormale, kom., It. 1985, 105’; r. Sergio CorBucci; i. Alberto Sordi, Eleonora Brigliadori. ALCIONE — 16.00, 21.30 Amadeus, dram., ZDA 1984, 157’; r. Miloš For-man; i. Tom Bulce, F. Murray A-braham. MIGNON — 15.00, 22.15 Quel giardino di aranci fatti in casa, kom., ZDA 1982, 110’; r. Herbert Ross; i. Walter Matthau. Dinah Minoff. VITTORIO VENETO — 15.30, 22.00 Scandalosa Gilda, er., It. 1985, 95’; r. Gabriele Lavia; i, Gabriele La via, Monica Guerritore. (CO) RADIO — 15.30, 21.30 Leccami Lucy, pom., (CO) Prepovedano mladini pod 14. letom (O) - pustni ples z disko glasbo od 21.00 do 2.00. Vstop z vabili, ki so na razpolago v kriškem Ljudskem domu. SLOVENSKO PLANINSKO /SPDTl DRUŠTVO TRST PUSTNI PONEDELJEK S P D T Jutri, 10. februarja, v Dijaškem domu v Trstu od 20. do 24. ure — Ples z domačo glasbo, družabne igre, nagrajevanje najlepše maske, jedača in pijača. Vabljeni člani in prijatelji! 1^ IVAN GRBEC &KEDENJ priredi jutri, 10. t.m., od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje Od 20. ure dalje PUSTOVANJE za odrasle. Poskrbljeno za pijačo, jedačo in veselo razpoloženje. Vabljeni! SKD BARKOVLJE priredi v torek, 11. t.m., v društvenih prostorih - Ul. Cerreto štev. 12 otroško pustno rajanje od 15. do 19. ure. Sledi PLES za odrasle. Najlepše maske bodo nagrajene. razstave V Tržaški galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Jože Ciuha. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavlja Klavdij Klarič. Razstava bo odprta še danes od 10. do 12. ure. V prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet. V galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 je do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri sodeluje 16 slikarjev Od srede, 12. t.m., bo v isti galeriji razstavljala tržaška slikarka Pe-dra Zandegiacomo. Razstava bo odprta do 27. februarja. čestitke V torek, 11. t.m., bo v Ljudskem domu v Križu Tabor mladih priredi jutri, 10. t.m., v Prosvetnem domu na Opr OTROŠKO cinah PUSTNO RAJANJE PLES na temo od 15. do 18. ure, »NOČNA BITJA« PUSTNI PLES od 21. do 4. ure. Pričetek ob 20.30. Igra ansambel Ideja iz Bi- Vabljeni! strice. » FERDO ŽAFRAN iz Beograda praznuje jutri 83. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja mu želijo vsi njegovi iz Krogelj, Ricmanj, Lo-njerja in Trsta. VLASTI RACMAN želijo za rojstni dan veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v življenju mama, oče ter Nives in Franko. Danes praznuje 62. rojstni dan naša draga mama VALERIJA GRIZONIČ. še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo mož Karlo ter sineva Marjan in Pavel. Jutri, 10. t.m., praznuje v Križu svoj 18. rojstni dan KORADO SEDMAK. Obilo zdravja in sreče mu želijo mama, tata in Suzana. Danes praznuje rojstni dan KAROLINA iz Mačkoij št. 119. Vse najboljše ji iz vsega srca želijo hčerki E-manuela in Rafaela ter Evaristo. KD FRAN VENTURINI tradicionalni PUSTNI PLES danes, 9. februarja v torek, 11. februarja od 20. do 1. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 9. februarja, od 14. do 18. ure Vsak dan bo igral narodnozabavni ansambel TAIMS. Vabljeni ŠPORTNA ŠOLA TRST priredi danes, 9. februarja, v Kulturnem domu v TRSTU VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15. do 18.30 in PUSTNI DISKO za nižješolce in dijake nižjih razredov višjih šol od 19. do 22.30. Nastopil bo tudi znani televizijski animator Mito Trefalt. mali oglasi KROJAČNICA KOŠUTA razprodaja moške in ženske plašče, lodne, obleke in kostime. Trst — Drevored d’An-nunzio 11 — tel. 764-584. LOVRIHA JOSIP (Uzemc) v Dolini št. 45 je odprl osmico. PRODAM register-blagajno Olivetti za 1.200.000 lir. Eletromarket, Ul. Salici 1, Opčine, tel. 211155. UPOKOJENEC — 60-letni, ločen, bi rad spoznal žensko za eventualno skupno življenje. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montechi 6 - 34137 Trst pod šifro »Upokojenec«. STAREJŠA GOSPA nujno išče v najem enosobno stanovanje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro »Enosobno«. PRODAM po ugodni ceni fiat 500. Telefonirati v večernih urah na štev. 0481/30890. PODJETJE išče veščega uslužbenca s prakso uvozno - izvoznega uradovanja, po potrebi tudi trgovskega potnika. Pismene ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Izkušen«. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ah hišo z vrtom v Trstu ali bližnji okolici kupim. Tel. 414542 od 10. ure dalje. PRODAM giulio super (edini lastnik). Telefonirati ob uri kosila na štev. 814242. PRODAM kombi fiat 900T, letnik '78, s privzdignjeno streho in z okni. Tel. 040/226420. KUKUKEVI v Doberdobu so odprb osmico. Nudijo pristno vino in svež domač prigrizek. PRODAM vespo PX 200, letnik 1982 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212417. VELIKO TRŽAŠKO PODJETJE išče so- včeraj - danes Danes, NEDELJA, 9. februarja POLONCA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 10.06 — Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 17.49. Jutri, PONEDELJEK, 10. februarja VLASTA Plimovanje danes; ob 03.44 najnižja —19 cm, ob 09.18 najvišja 45 cm, ob 15.57 najnižja —67 cm, ob 22.36 najvišja 46 cm. Plimovanje jutri: ob 04.18 najnižja —22 cm, ob 09.20 najvišja 42 cm, ob 16.24 najnižja —63 cm, ob 23.02 najvišja 46 cm. Vreme včeraj: temperatura zraka minus 4 stopinje, zračni tlak 1003,6 mb pada, veter 22 km/h severovzhodnik s sunki 65 km na uro, vlaga 88-odstot-na, snega je padlo 4 cm, nebo po-oblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefania Favretto, Čarobna De Luca, Andrea Marchio. UMRLI SO: 65-letni Gino Bordato, 67-letni Mario Bressan, 75-letni Luigi Furlan, 76-letna Giuseppina Grabar. DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. februarja 1986 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-'nini, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 - Milje. (od 13.00 do 16.00) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). (od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 - Milje, Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — od 8.30 do 13.00 in od 13.00 samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. februarja dalje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 tudi od 13.00 do 16.00) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giube 2 (Altura), Ul. S. Ci-lino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 - Milje. Zgonik (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 19.30 (Jo 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. Cilino (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dsllT-stria 18, Mazzinijev drevored 1 - Milje. Zgonik (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Ul. Dante 7, Ul. deU’Istria 18, Mazzinijev drevored 1 - Milje. Zgonik (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere. LOTERIJA BARI 59 4 57 56 87 CAGLIARI 76 41 48 4 84 FIRENCE 45 32 50 11 78 GENOVA 83 10 90 67 3 MILAN 68 19 52 11 71 NEAPELJ 51 14 80 8 56 PALERMO 44 56 23 74 8 RIM 34 25 17 10 65 TURIN 65 30 48 42 62 BENETKE 77 81 35 84 30 ENALOTTO X 2 X 2 2 X X X 2 211 KVOTE; 12 — 59.797.000 lir 11 — 1.465.000 lir 10 — 130.000 Ur Danes praznujeta ALMA in GIGI MERLINO z Opčin' srebrno obletnico poroke. Da bi še veliko let vesela in zdrava skupaj prenašala vsakodnevne težave, jima želijo vsi, ki so jima blizu. Ob priliki najine diamantne poroke se zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem za številne čestitke in darila A VRELU A in SLAVKO delavca/ko za zunanje delo. Možnost dobrega zaslužka za osebe vseh starosti. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, pod šifro »NUJNO«. PRODAM moto guzzi 350. Telefon 040/ 224407. LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Tel. 003865/21972. OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju št. 291/1. Toči belo in črno vino. PRODAM akacijeve kole. Tel. 040/ 226322 ob uri kosila. Ul. Cala taf imi 17. Nichelino - TO. ZARADI POTOVANJA prodam pando super 45, rabljeno malo časa. Telefo nirati v večernih urah na št. 040/229224. ZAVAROVALNA AGENCIJA UNIPOL -Milje, Trg Curici 2/A, išče uradni-co/ka za začasno zaposlitev (doba 1 leto). Po možnosti trgovska izobrazba. Prošnje in curriculum vitae poslati na zgornji naslov do 15. februarja. IZREDNA PRODAJA PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI IN ZA MOČNE POSTAVE TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Tra Ospedale) - Tel 794669 Kraški pust: vrednotenje slovenskih običajev in segavo obravnavanje vsakovrstnih vprašanj Pustovanje na Primorskem K0 80 VOZOVE 8e vlekli konji... Na meji med Jugoslavijo in Italijo, v alpskem in predalpskem pasu, vse do Jadranskega morja, živijo bogati pustni običaji, ki s številnimi sestavinami pričajo o svoji veliki starosti in izvirni kulturi njihovih nosilcev. Da so se vsi ti običaji ohranili do današnjih dni je vzrok v njihovi izredni vitalnosti in prilagodljivosti. Na najzanimivejše pustne o-bičaje naletimo na etnični meji med slovanskim in romanskim svetem, kjer imajo, kot kaže, posebno vlogo pri očuvanju narodne identitete. 0-glejmo si na kratko najzanimivejša ljudska pustovanja od severa proti jugu, na obeh straneh jugoslovansko -italijanske meje. Glavna pustna oseba v Reziji je bàbac ali Drumiihič. To je s senom natlačena lutka, ki jo na pepelnično sredo zažgejo. Sicer pa je za Rezijo značilno, da se maskirajo dekleta v ta lipe ali ta bile maškare. V spremstvu starejše botre so nekdaj hodile od hiše do hiše in v vsaki ob zvokih citiravcev odplesale z gospodinjo tri obredne plese. Drugega dogajanja v Reziji za pusta niso poznali, razen da so sé ob zvokih ci-tire do mile volje naplesali kar sredi vasi, na gorici. Z ljudskimi pustovanji je izredno bogata Benečija. Vsaka beneška vas pokaže za pusta nekaj posebnega in samosvojega, kot bi tekmovale med sabo. Danes ugotavljamo, da je pre-nekatero beneško pustovanje zamrlo, še preden ga je kdo preučil ali fotografiral. škoda. Zanimiv spomin na izumrlo pustovanje je leta 1950 ohranil v sliki in besedi novogoriški slikar Pavle Medvešček. Na tem mestu ga omenjam zato, ker je bilo to pustovanje doma na desnem bregu Soče, na območju Kanalskega Kolovrata, ki v številnih kulturnih sestavinah kaže beneški značaj. Ob prelomu stoletja so za pusta tod še nastopali originalni pustni liki Bruljar, Frod-Ijar, škožuhar, Braja in Ramašton, ki jih danes na žalost ni več. Opisani in narisani so v knjigi Nika Kureta Maske slovenskih pokrajin. Kljub vsemu pa številna beneška pustovanja še živijo, kar je lahko v čast Beneškim Slovencem, saj je tudi star pustni običaj in z njim pustna maska del narodne kulture. V vseh pregledih beneških pustnih običajev se na vidnem mestu omenjajo blumarji. Doma so v vasi Črni vrh. Od drugih beneških pustov se razlikujejo po načinu maskiranja. Oblečeni so v belo oblačilo, na hrbtu nosijo z vrvjo privezane zvon-°e, na glavi pa dekorativno kapo, spleteno iz paludja in okrašeno s Pisanimi papirnatimi trakovi. Zanje je značilno, da obhod vasi izvršijo v teku, po vedno isti poti, ki jo večkrat pretečejo. Nekaj podobnega izvajajo le še škoromati v Brkinih, kot uvodni del svojega tradicionalnega obhoda vasi. Zdi se, da so najlepša beneška pustovanja ohranjena v vaseh Nadiške doline. V Roncu sta znana pustna »heroja« nadangel Mihael in hudič, v Mrsinu spektakularni petelin, v Mažerolah ta križnat in ta kožnat, v Čeneboli zurle, ob omenjenih pa še številni drugi postovi, la lepi in ta grdi, ta mladi in ta stari. Težko jih je vse na kratko o-Pisati in zraven še njihove vragoli-ie. Vsaka vas ima svoj pustni »scenarij«, ki določa kdaj hodijo postovi Po vasi, kakšna je njihova pot in ^aj počenjajo na svojem obhodu. S tam pa ni rečeno, da je čisto vse Predpisano. Mnogo je odvisno od nji-aove improvizacije in domiselnosti. Vsako pustovanje je nekakšno Ijud-sko gledališče, kjer vsak lahko poJ kaže svoj talent za igro in šalo ter dobi priložnost za svojevrsten obra-cun z vaškimi zoprniki. Sestavni del °bhoda je skoraj povsod pobiranje darov, s katerimi pustovalci krijejo stroške pustne pojedine in plesa. Ce kaj ostane se pa porabi za drupe potrebe fantovske družbe ali za splošne vaške koristi. Zato je da-nes namesto klobas zaželen tudi de-Par. Del pustovalskega scenarija, ki Je. po vsebini skupen vsem pustova-P]em, po izvedbi pa se močno raz-dkuje od vasi do vasi, je zaklju-cek pustovanja, usmrtitev Pusta. To se navadno dogaja na pepelnično sredo. Ponekod Pusta obsodijo v pra-vem sodnem procesu, nato pa ga u-rfdlijo, zažgejo ali kako drugače u-T^rijo y Mažerolah ga npr. vrže-l°v prepad. Na jugoslovanski strani imajo Ijud-ska pustovanja iste sestavine kot pri lovencih v Italiji. Če pogledamo naj-!čej v Brežnico in njene vasi, spozna-"to enega najpopolnejših vzorcev sta- rega ljudskega pustovanja. Njegov nosilec je fantovska družba, ki je za ta primer izredno dobro organizirana. Fantje se začnejo sestajati takoj po Novem letu. Skrbijo za izdelavo in popravilo mask in si razdelijo pustoval-ske vloge, po »scenariju«!, ki je že dolgo v veljavi v drežniških vaseh. Značilni liki ali abličja drežniškega pustovanja so: ta grdi, par ta lepih, par ta starih, pust (debeluhar) in seveda godec, brez katerega ne mine nobeno pustovanje, ne na tej, ne na oni strani meje. Na Vrhu pri Doberdobu povabijo včasih celo godca z jugoslovanske strani, da pride i-grat na pustovanje. Drežniško pustovanje se deli na dva dela. Najprej poteka dopoldne disciplinirani obhod vasi, ko dostojanstveni par ta lepih in ta starih, skupaj s pobiralcem, godcem in vodjem sprevoda vstopa v hiše in nabira darove. Popoldne pa je na vrsti igrivi, zafrkantski in za otroke tudi grozljivi del pustovanja, ko se sredi vasi odvija pravi pustni teater, v katerem sodelujejo vse drežniške maske, zraven pa še vaščani. Cerkljansko pustovanje — laufa-rija, je v primerjavi z drežniškim nekako bolj mestno, uglajeno in turistično. Velika vrednost laufarije so zanimive, skoraj umetniško oblikovane maske, ki verjetno predstavljajo ironizacijo cerkljanskih osebnosti v času, ko je Cerkno izgubljalo vaški in pridobivalo trški značaj. Sicer pa se med laufarje mešajo tako pustni liki iz živalskega in rastlinskega sveta, kot tudi simboli splošnih človeških slabosti in tegob. Glavna dinamična lika sta dva ta tir-jasta. Vsa pozornost laufarije je usmerjena v obsodbo Pusta, ki ga na koncu ta star pobije z botam. To se je včasih dogajalo na pustni torek, NAŠKO KRIŽNAR NADALJEVANJE NA 9. STRANI Slabo vreme jo je včeraj pošteno zagodlo Kraškemu pustu, saj je bil organizacijski odbor zaradi snega in vetra prisiljen odpovedati sprevod in ga preložiti za teden dni. Po svoje jo je vreme zagodlo tudi nam pri Primorskem dnevniku, ki smo na tem mestu predvideli fotografijo zmagovalcev jubilejnega Kraškega pusta. Prilogo pa smo kljub temu ohranili, saj se nam je zdelo vredno objaviti zbrano gradivo in razmišljanja o pustovanjih na Krasu in, širše vzelo, na Primorskem. Namesto letošnjih zmagovalcev pa smo poiskali v arhivu posnetek iz časov, ko so vozove še vlekli konji. V 20 letih sodelovalo na tisoče naših ljudi Pogovor z Rudijem H ilhelmorn, enim od »začetnikov« Kraškega pusta Sneg in burja sta pripravila včeraj jubilejnemu Kraškemu pustu pravcato neprijetno pustno šalo. Slabo vreme jo je zagodlo organizatorjem in preprečilo, da bi na najlepši način proslavili svoj dvajseti jubilej. Naši veseljaki, pustni organizatorji in delavci z Opčin in iz vseh drugih sodelujočih vasi, ki so skozi dve desetletji s svojimi domislicami in pikro ustvarjalnostjo dajali in še dajajo kisika tej naši osrednji pustni manifestaciji, bodo morali tako počakati še teden dni na veliko slavje. V teku let se je s Kraškim pustom neposredno ali posredno »bavilo« na tisoče naših ljudi: od tistih, ki so pripravljali načrte za vozove, do tistih, ki so vozove opremili, od kreatorjev pustnih oblek in mask, do »protagonistov« na vozovih. Kraški pust je znal skratka v teh letih »pritegniti in mobi-lizirati ljudi od Nabrežine pa do Bazovice«, kot nam je povedal eden od še živečih pobudnikov manifestacije, Rudi Wilhelm z Opčin. Rudi sam pravi, da je bil med »začetniki« sedanjega Kraškega pusta. »Leto pred prvim Kraškim pustom je nekaj domačinov na Opčinah pripravilo nekakšno domače pustovanje, na katerem so med drugim spustili pusta v vesolje. Ob tej priložnosti je padla zamisel, da bi lahko pripravili širšo prireditev, pri katetri naj bj sodelovale tudi druge bližnje vasi. Ideja je prišla iz vrst skupine domačinov veselega značaja, Rudija Vremca, dr. Hlavatyja, dr. Križniča, Šuligoja. Na prvem Kraškem pustu so sodelovale vasi vzhodnega Krasa, od Bazovice do Opčin, naslednje leto pa se je sodelovanje razširilo tudi na zahodni Kras. Pobuda je takoj žela uspeh. Po posameznih vaseh so z navdušenjem pristali na sodelovanje. Pust in priprava pusta sta vprežila v delo tudi ljudi, ki se sicer niso mnogo udejstvovali v kulturnem in družbenem življenju. Po vaseh so nastali vaški pustni odbori. Id so skrbeli za pripravo voz.« »Udeležba na Kraškem pustu je z leti nihala. Nekatere vasi so sprva zelo zagnano sodelovale, nato je zanima- nje za Kraški pust počasi splahnelo, po nekajletnem premoru pa se je1 spet razživelo. Mesto tistih vasi, ki so se začasno umaknile s prizorišča Kraškega pusta, so zapolnili prihodi drugih vasi. Udeležba je bila vsekakor še vsako leto zadovoljiva in se je zadnja leta še razširila na nekatere vasi z Goriškega in iz matične domovine,« je ocenil dosedanje prireditve Rudi Wilhelm. V teh letih seveda ni šlo brez težav. »Največja težava je bila in ostaja pomanjkanje finančnih sredstev. Koordinacijski odbor Kraškega pusta nima lastnih podpor. Obrača se zato na u-stanove, da iztrži nekaj prispevkov, s katerimi naj bi krili stroške. Odbor skrb>i za sobotno prireditev, pripravi oder, poskrbi za zavarovanje vseh u-deležencev na vozovih. Tudi vaški odbori imajo največ težav s sredstvi. Pri pripravi voz si morajo sami pomagati, z nabiralnimi akcijami po vasi in s prostovoljnimi prispevki. Koordinacijski odbor dodeli nato vsakemu udeležencu denarno podporo za purisot-nost, ki pa gotovo ne zadošča za vse stroške.« Rudi Wilhelm se je tudi letos, že dvajsetič zapored, predal pripravam na Kraški pust. »Priprave na pust stečejo v bistvu po Novem letu. Pri nas na Opèinah je voz pripravljala skupina približno desetih entuziastov: delali smo v večernih urah, po delu. Tako jei bilo tudi po drugih vaseh. Letos jo je nam in tudi ostalim zagodel koledar, saj smo imeli v bistvu le mesec dni na razpolago za pripravo vozov.« Kakšne pa so perspektive po dveh desetletjih prireditev? Po mnenju Rudija Wilhelma so ni bati za bodočnost. »Kraški pust je pritegnil v zadnjih letih lepo število mladih, Id s časom prevzemajo na lastna ramena dediščino pirvotnih organizatorjev in njihovih naslednikov.« Kljub temu spodbudnemu pomlajevanju ostaja Rudi Wilhelm eden od stebrov Kraškega posta. Sodeloval je pai organizaciji dosedanjih spjrevodov, pri pripravi dvajsetih vozov, tudi letos po mu ne bo uspolo, da bi stopil na voz svojih Opčin. »Preveč je drugega organizacijskega dela, ki ga je treba opraviti ob sprevodu...« nam je skromno dejal. MARJAN KEMPERLE Slovenci tudi v pikri pustni ironiji Pustne šege se na našem Krasu kot po vsej Sloveniji enakomerno ponavljajo že od daljne preteklosti. Prav tako segajo v davnino prve pustne maske, ki so se iz leta v leto množile in razširjale pro vaseh in trgih. Na Krasu sicer ni bilo značilnih mask, kar pa ne pomeni, da kraški ljudje niso bili iznajdljivi. Pustni običaji so združevali več vasi v veselju, zabavi in petju, Ljudje so za nekaj časa pmzabili na svoje probleme, težave in na težko kmečko življenje. Pustna doba je prinesla našemu delovnemu človeku razvedrilo zbistrila mu je um v dovtipih in satiričnih domislicah, pripeljala ga je do tega, da je na šaljiv način izpovedal dejstva, ki jih drugače ni mogel. Saj to je čas, v katerem se človek čuti sproščenega in ko lahko svobodno, na šegav način izpove vse, kar misli. Najbolj znane pustne prireditve na Primorskem so »pustovi« v Drežnici v Soški dolini, »laufarji« v Cerknem, »škoromati« v Brkinih in »blumarji« v Črnem vrhu nad Podbonescem. če se premaknemo nekoliko bolj daleč od naših krajev, najdemo v Kastavščini »zvonča-rje« in v Ptuju »kurente«. V pustnem času so otroci in mladinci hodili od hiše do hiše in nabirali fanclje, krofe, jajca in klobase. Seveda so bile navade od vasi do vasi različne. Ške-denjci bi znali marsikaj [»©vedati o svojem pustnem slavju, o skrbnih obredih, ko je mit pusta na višku svoje slave ali ko se vršijo pogrebne svečanosti. Značaj tega pustnega slavja pri našem narodu je vseskozi ljudski. Saj je bilo pustno veselje, še zlasti v naših krajih in v času polpretekle zgodovine, nekaj, kar je družilo stare in mlade, ne glede na vse raznolikosti. Ta ljudski značaj so imeli v mislih tudi pobudniki kraškega pusta. Zamisel o veliki pustni povorki, pri kateri bi sodelovalo čim večje število naših vasi, je prišla na dan na zasedanju odbora za upravo Prosvetnega doma na Opčinah v januarju 1967. Ker je bila zamisel utemeljena in koristna za našo skupnost, je odbor sklenil organizirati že v tistem letu pustno povorko, Skupina ljudi, ki ji je bila ta naloga poverjena, je izdelala načrt, ki se je delil na tri dele: pustna povorka, kronanje^ kralja Pusta na starem trgu Brdine in zaključni maškaradni ples. Prva velika pustna povor-ka je doživela velik uspeh. Sodelovalo je 17 alegoričnih vozov in pred tisočglavo množico je bil prvič kronan kralj Pust. Od takrat so se pustne povorke odvijale redno vsako leto na Opčinah, ki so zemljepisno osrednji kraj gornjega Krasa; bile so v skladu s tradicijami naših prednikov, ki so znali v pustnem času ohraniti posebnosti našega značaja in narodno zavest. Kraški pust, ki je sad organizacijskega truda vseh vaških odborov, hoče torej pokazati enotnost vseh Kraševcev in njihovo voljo, da se ohranjajo in razvijajo kot slovenska narodnostna skupnost. RUDI VREMEC (Op.ur.: Članek smo povzeli iz brošure, ki jo je ob desetletnici Kraškega pusta izdal pripravljalni odbor) Kako se slovenski humor izkazuje v 20 letih kraškega pusta Z ironično fantazijo o sebi in o nasprotnikih Leta 1969 je v pustni povorki openskega Kraškega pusta lezel tudi velik polž, ki je iz Rima nosil na svoji roževinasti grbi pravice za Slovence, ki živimo v Italiji. Polžu se je že kmalu zataknilo in je verjetno obtičal v gostem prometu prestolnice, ali pa ga je kar povozil avto, drugače bi tudi po polževo prišel v našo deželo, morda bi mu uspelo priti še dlje . . . Na vrsti se bila tudi krajevna vprašanja; od nekdanjega smetišča pri Trebčah do drugih krajevnih nadlog. Del vozov se nanaša na stare o-bičaje in navade naših vasi, pa tudi ta »folklorna« komponenta najde svojo aktualizacijo ter nacionalno in družbeno obeležje. Naš človek je zmožen smeha in ironije, vendar mu pust ne pomeni samo brezskrbne zabave. Ko na- Zelja po obujanju tradicije Letos slavi Kraški pust svoje deseto slavje. Nastal je iz želje, da obudijo Kraševci tradicije veselih in brezskrbnih dni, ki vsako leto pretrgajo tok našega vsakdanjega življenja. Spomin na težke dni, ko nam je fašistična oblast med dvema vojnama prepovedala našo besedo, naše kulturne prireditve in naše vaške veselice, je okrepil pobudo, da oživimo naše stare šege in navade in da se v novih povojnih časih počutimo zopet Kraševci v vsej svoji bitnosti in zavesti, da hočemo ostati taki in zvesti izročilom prednikov na vseh področjih našega življenja: v prizadevanjih za naš obstoj, za naš kulturni napredek, za naš ekonomski dvig, seveda pa tudi v našem značaju in temperamentu. Zato smo oživili tudi navade, ki so potekale na Krasu v znamenju veselja in pozabe na skrbi, ki pestijo vsakega človeka na svetu pri vseh narodih. Obudili smo pustne prireditve in plese ,šegave domislice in vsaj v pustnih dneh dovoljene šale. Vse to bo prišlo do izraza v letošnjem jubilejnem desetem pustu, ko se bodo naše vasi udeležile osrednje kraške pustne prireditve na Opčinah. ROBERT HLAVATY (Op. ur.: HIavatyjeve misli o pustu smo povzeli iz brošure, ki jo je ob desetletnici Kraškega pusta izdal organizacijski odbor) Ne nameravamo tu pisati o pravicah, ki jih noče biti, saj je to stalni refren vseh naših zborovanj in sej in seveda tudi našega pisanja. Vprašanje pravice in diskriminacije pa se nam zdi tudi osnovna smernica Kraškega pusta, ki se vije skozi dvajset let. Če malce postrgamo po spominu, če pregledamo stare fotografije, če preberemo kak članek, nam postane takoj jasno, da je Kraški pust ironičen dnevnik naše slo- pravimo voz, ne skrbimo le za lepotni videz, za barve, za razigrano vzdušje. Damo si tudi duška in krepko udarimo tam, kjer boli in po krivcih naših bolečin. Ne upam si trditi, da je družbena kritičnost v vsakem primem odlika; lahko pomeni tudi določeno u-tesnjenost in nekaj te utesnjenosti v naši skupnosti prav gotovo je, saj bi težko bilo drugače. Vsekakor pa je prav pust možnost, da to utes- njenost prebijamo. Tudi v tem smislu nam vozovi Kraškega pusta veliko povejo. Kritiziramo dmge pa tudi same sebe in naše organizacije. Marsikateri voz je bil dokaj ostro zastavljen, brez tistih zavor, ki jih konec koncev zahteva določena politična igra, pa čeprav je ta igra boj za pravice. Ironija, predvsem pa možnost, da se ob hudih problemih tudi smejemo, dosega tisti katartični učinek, ki je konec koncev osnova pusta. Prav ta katartični učinek vozov bi veljalo posebej poudariti. Ob karikaturi nekega problema sie smejemo, kaj spijemo, se veselimo. Na ta način presegamo, vsaj za en dan, problem, ki je živ in neprijeten. Če na primer primerjamo Kraški pust z miljskim, opazimo, ne glede na vložena sredstva, marsikatero razliko. V Miljah prevladujejo barve, koreografija, likovni efekti, čeprav je sedanjost prisotna tudi tam. Na Opčinah so vozovi manj bleščeči, zato pa mnogo bolj pikri. Ujeti so v naš vsakdan, v njih pa je očitna volja, da do tega vsakdana vzpostavimo tisto distanco, ki jo zmore ironija. To pa seveda ni malo, čeprav je pust. Na svoj način raste Kraški pust iz tradicije, ko pust ni bil samo pust, ko je bil obred. Obred z istimi maskami, ki so bile možne, ker se je pred stoletji čas meril z drugačnimi urami. Kraški pust je ritual, ko sprejemamo nase in hkrati odganjamo to, kar nas tare kot ljudi in narod. Sprejemamo nase z ironijo (kot ironijo usode?) in odganjamo s smehom in veselico. Vsekakor je Kraški pust izjemno vezan z našim življenjem. Je satirična vinjeta, ki jo upodobimo z večjo ali manjšo fantazijo, kajti marsikdaj te Kraški pust preseneti; prav zaradi fantazije, o kateri prevečkrat podvomiš, da smo je v teh nelahkih časih še vedno sposobni. Josip Tavčar bi zapisal, da kljub vsemu prevlada mediteranski duh . . . ACE MERMOLJA DOSEDANJI ZMAGOVALCI 1967 nagrad še niso uvedli 1968 KONTOVEL »Tunara« 1969 KONTOVEL »Mejni prehod« 1970 ex aequo: KONTOVEL »Rusi most 1900« TREBČE »Paket« 1971 BANI »Podgana« 1972 PROSEK »Kras 72« 1973 PROSEK »Kraški modras« 1974 PROSEK »Zgodovina Krasa« 1975 KONTOVEL »Exodus« 1976 FERLUGI »Zlorabljeni Kras« 1977 KRIŽ »Kraški derby« 1978 TRNOVCA »Kirurška pomota« 1979 PRAPROT »Ufa, ti UFO« 1980 PRAPROT »Črno zlato« 1981 TRNOVCA »Naša žalost« 1982 PRAPROT »Mir« 1983 ex aequo: TRNOVCA »Ljubezen, prijateljstvo in mir« PRAPROT »Mundial ’82« 1984 PROSEK - KONTOVEL »Stric SAM finansira italijansko zakusko« 1985 PROSEK - KONTOVEL »Biti ali ne biti« VSE ZA ZIMO sPort OPČINE — Narodna ul. 87 PROSEK 551 Tel.: 213-193 Tel.: 251-040 Zadružna prodajalna na Opčinah OPČINE — Alpinska ul. 87 — Tei. 211-054 Urad: Alpinska ul. 95 — Tel. 213-274 venske usode. Sproščeni in nevezani humor je na svoj način luksus, večina vozov nas je peljala in nas pelje k najaktualnejšim problemom, ki tarejo širšo, ali pa našo ožjo družbo. Ne bi tu naštevali letnic, vendar smo se na Kraškem pustu soočali z razlaščevanjem zemlje, s protislovenskimi gonjami, z lažnimi perspektivami Trsta, z nastankom melonarstva, s problemi kraških rezervatov in pa s širšimi vprašanji, kot so zaščita okolja, energetska kriza, s problemom jedrskih raket itd. DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE Najemnik DEBENJAK NADA Odlična izbrana kuhinja — Grili — Domača kuhinja OPČINE — Proseška ul. 39 NAO- BRAIDOT s.«.«. Ul. dei Papaveri 3 — OPČINE jestvine — salame — siri — sadje — zelenjava meso — divjačina TEDENSKE POSEBNE PONUDBE UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA X S. p. A. Pooblaščeni izvoznik: IVECO - FIAT - PIRELLI - COMETTO Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo TRST — Ulica Ceppa 9 Tel. (040) 68802 - 64489 - 62254 Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089 Teleks: 460559 TRST - Ulica Geppa 9 PP185 //.o Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Libertà d'Italia 5 OMNIA COMMERCE di S. Savarin IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNI AC I SIA! SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62170 Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213 PAPIRNICA — IGRAČE — BOMBONIERE UIgheri - Pa vat s. d. t. Opčine — Narodna ul. 48 — Trst — Ul. Limitanea 2 Obveščamo vas, da v naši trgovini dobite veliko izbiro pustnih mask in potrebščin s posebnim popustom od 10% d® 25% V dar dobite simpatično masko! M M M i I I M M M M M M I M M M I KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI ZADRUGA Z -NEOMEJENIM JAMSTVOM Vaša banka Slovenske ljudske maske v openskem Prosvetnem domu Kraški pust se je začel minuli torek z večerom o slovenski ljudski maski. Ob korantih s Ptujskega polja (levo) so se predstavili med drugimi beneški blumarji (v sredi) in laufarska skupina s Cerkljanskega (desno) • Pustne šege in običaji na Primorskem NADALJEVANJE S 7. STRANI danes pa iz turističnih razlogov v nedeljo. Vsi doslej omenjeni pustni običaji so iz alpskega in predalpskega sveta. Kot sem že omenil v uvodu, pa tudi v okolici Gorice in na Krasu Slovenci še danes častijo Pusta s številnimi, nič kaj resnimi proslavami. Šele pred kratkim (leta 1984) smo etnologi širši javnosti predstavili zanimivo pustovanje na Vrhu, ki dalle j ni bilo deležno velike strokovne pozornosti. Pač pa je bilo o njem, kot tudi o pustovanjih v sosednjih vaseh posnetih nekaj dokumentarnih jilmov (Zdenko Vogrič). Tudi na Vrhu, podobno kot v Drežni-ci, vso organizacijo vodi fantovska družba. Priprave se začnejo takoj po sv. Treh kraljih. Fantje zapijejo pusta, to pomeni, da s svojo udeležbo na fantovskem večeru v gostilni potrdijo sodelovanje pri pripravah. Če hočejo, da pustovanje dobro uspe, se morajo vsi dobro potruditi. Pomagajo jim tudi dekleta. Vrhovski »scenarij« je eden najkompletnejših, kar jih poznamo med slovenskimi pustovanji. Vsebuje tradicionalne, od starejših generacij podedovane, šem-ske like, kot so: par ta lepih (mornar z nevesto), par ta starih, pepe-Ijuharja, godca in pobiralca, ter številne druge, neobvezne like. Pustna vloga pepeljuharjev (ime so dobili po nogavici s pepelom, s katero tolčejo zlasti dekleta in otroke) je podobna vlogi ta grdih abličij v Drežnici ali ta tirjastih v Cerknem. Mogoče so prav te živahne, demonske figure najstarejši preostanek predkrščanskih pustovanj. Te figure So lahko poosebljenje starega pustnega »heroja«, prednika in demona, fci je v davnih časih spravljal v strah vse ljudi, danes pa je nevaren le še otrokom. Divjanju pustnega sprevoda se postavi v bran tisti del vrbovskih vaščanov, ki je na strani Paškega reda. Pozno popoldne zaustavijo postove (»vrbovske zveri«) z barikado in jih po sodnem procesu postrelijo. Zdaj nastopi dramski preobrat, ki je edinstven med slovenskimi pustovanji. Višek urhovskega Pusta je oživljanje mrličev z vinom. Sledi pravo vstajenje, parafraza biblične skrivnosti. Na ta način ie simbolično prikazan konec starega *n začetek novega, lota (življenja). Kljub temu na Vrhu na pepelnično sredo zažgejo lutko Pusta in tako Podobno kot v sosednjem Doberdobu z ognjem označijo pradavni pomen Pustnih običajev — praznovanje Novega leta. Vipavska dolina doslej ni slovela Po podobnih pustovanjih, kot sem jih zQoraj opisal. Vendar podrobnejši raz-9ovor z domačini lahko odkrije marsikaj. Zanimivo je bilo pred leti odkritje pustnega lika drikelca v Batu-ìah, Selu, Malovšah in Črničah. To io bil osrednji lik pasnega sprevoda, P° svoji vlogi nekakšen sorodnik dre-zniških, urhovskih in cerkljanskih demonskih likov. Opasan z verigami je zu sabo vlekel na verigi »drikelc«, del .onjske vprege voza. Po tej napravi je tudi dobil ime. Podil se je za o-[roki in dekleti ter zganjal razne norije. Na žalost se po letu 1953 ni več Pojavil, ker tudi pustovanja niso več lmela vsevaškega značaja. S tem smo Se približali vzrokom za propad starih Pustovanj. Večina od njih je propad-ker se je zaradi družbenega razsoja zrušil njihov organizacijski o-kvir — fantovska družba. Niko Kuret 'Je večkrat zapisal ,da se usodno preslikovanje pustnih šeg pokaže, ko se kot nosilci pustovanja pojavijo otroci. Danes vidimo otroke kot male blu-marje tudi na Črnem vrhu v Benečiji. Kjer pa je pustna tradicija dovolj močna, celo daljša, večletna prekinitev ne ogrozi obstoja pustovanja. Veliko prekinitev sta povzročili svetovni vojni, pa tudi težki časi po drugi vojni, ko se na stare vaške o-bičaje ni prav nič prijazno gledalo. Tako je bila cerkljanska laufarija po letu 1914 obnovljena šele leta 1956. Podobno prerojenje doživlja v zadnjih letih tudi znamenita podgrajska škoromatija, ki je v šestdesetih letih omagala. Letos je ponovno zaživela v polnem sijaju. Na svečnico, 2. februarja 1986, se je zbralo v gasilskem domu 32 škaromatov. Njihov pustni junak je kleščar, škopit, ta črni ali ceradar, kakor ga pač kličejo. Ves je črno oblečen in tudi po o-brazu črno namazan. Na glavi nosi široko pokrivalo v obliki nižjega valja, oblečeno v kožuhovino in okrašeno s peresi ter s celo vtico ujedo. Za pasom mu tiči petrolejka, v rokah pa nosi velike, grozeče lesene klešče, s katerimi nenehno klopoče in vanje lovi mimoidoče. Njegov lepši kolega, škoromat s kotlénimi zvonci, je bolj priljudno napravljen. Najlepši okras je njegova pisano okrašena kapa meh, ovčji kožuh, bele hlače, rdeče dokolenke in zvonci na usnjenem pasu. Dekletom pa ni nič manj nevaren kot škopit, saj se vsi škoromatje trudijo, da bi olisah čimveč deklet s sajami, škoromati pobirajo darove po hišah in sicer so vsaki kompaniji odkazani posebni predpustni dnevi za obhod sosednjih vasi. Nograjska (podgrajska) škoromatija se začne v nedeljo pred pustom. Do kosila odpravijo vse hiše v svoji vasi, nato pa se s kamionom odpeljejo še v Podbeže in v Račiče. Čeprav je za današnjo škoromatija potrebna dobra organizacija in veliko truda (priprava mask, nabava hrane, kuhanje kosila, prevoz s kamionom itd.), so vsi v Podgradu pripravljeni pomagati. Prebivalci Podgrada se dobro odzivajo na pustni izziv. Zanimivo je, da je sprejem povorke v novem delu naselja, v stanovanjskih blokih skoraj živahnejši, kot v starem delu vasi, kar dokazuje, kako nove življenjske oblike ne izključujejo tradicijskega kulturnega modela. Nasprotno — s spremembo zunanjih življenjskih okoliščin tradicionalna kultura ne izgine, ampak se prilagodi, včasih preoblikuje in naprej bogati vsakdanje življenje. NAŠKO KRIŽNAR Podjetje Alojz Daneu Prodaja OPČINE — Proseška ulica 13 • GRADBENEGA MATERIALA Tel. 211-044 • LESA • IZOLACIJSKEGA MATERIALA • ŽELEZNINE IN DRUGEGA SEMENARNA AGRO-SOSIČ OPČINE — Narodna ul. 158 VSE VRSTE SEMEN, SADIK IN SADNEGA DREVJA OBLAČILA dr ioti OPČINE — Narodna ul. 38 — Tel. 211538 prodaja po znižanih cenah vse blago do konca februarja TOBAKARNA SEGA MARIZZA ALBINA OPČINE — Proseška ul. 15 časopisi — knjige — pisarniške potrebščine — darila ORODJE — 2ELEZNINA — VIJAKI TECNOUTENSILI OPČINE — Proseška ul. 3 — Tel. 212-397 Električni stroji — nadomestni deli za: Star, Black & Decker. Motorne žage: Sthil, Husgvarna, Alpina, Mc Culloch, Costar Pizzeria Pam-Pam NABREŽINA MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ s.d.f. OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 213-574 (pri openskem tramvaju) fo/-o Fotografski laboratorij prodaja kino - fotoaparatov OPČINE — Narodna ui. 47 Tel. 211-739 Nadomestni deli za avto - motor - kolo BRUNDULA Narodna ul. 154 — Tel. (040) 211-022 — 34016 OPČINE MANUFAKTURA Podobnik OPČINE obvešča, da je v teku razprodaja vseh zimskih artiklov s popusti do 50% Obv. občini 9/1/86 ZARADI NAMESTITVE NOVIH ODDELKOV. Metražno blago — pletenine — športna oblačila za ženske in moške — artikli iz blaga za stanovanje POHITITE! Nega obraza in telesa KOZMETIČNI SALON Maida Bukovec Majda OPČINE Proseška ulica, 20 Tel. 211359 Costiina Veto VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV □ANEV OPČINE — Ul. dei Gardi 3/1 — Tel. 211-336 - 213-592 USNJENA GALANTERIJA — TORBICE — OBUTVE JfSxAt g OPČINE — Narodna ulica 122 — Tel. 213-900 CVETLIČARNA Anica in Marcelo Švagelj OPČINE — Proseška 33 Tel. 211-482 HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS Repentabor 1 - Tel.: 227-113 Monrupino - Zolla Hlt/iNILMICA IM l*QS03ILMICA opčimiz: TltST OPČINE Proseška ulica 35 — Tel. 211-629 Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe Likerji bomboniere sladkarije mira OPČINE Narodna ul. 28 — Tel. 213-306 Izbrana vina čaji in kava za vse okuse CVETLIČARNA ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine Tel. 212-094 GOSTILNA Emilija Sosič VREMEC OPČINE — Narodna ulica 65 BAR KARLO GUŠTIN PADRIČE 7 Tel. 226-136 BAZOVIŠKA ULICA 2 — TELEFON (040)212494 Vse bančne usluge neprekinjena blagajna BANCOMAT in izdajanje kreditnih kartic BANKAMERICARD-VISA investicijski sklad AUREO Menjalnica hranilne vloge na knjižice in tekoče račune posojila vseh vrst Posebna posojila po znižani obrestni meri obrtniška kmečka ljudske gradnje ffdrogerija parfumerija Ivan Škabar OPČINE Proseška ul. 22 ^ Tel 211552^ TRGOVINA JESTVIN VIDA17 Bani 72 — Tel. 211387 TRGOVINA RADIO in TV APARATOV Bresciani Bruno Ul. Nazionale 39 — Tel. 211-711 — OPČINE (nasproti tramvajske postaje) AGENCIJA V DIVAL Distribuzione Valori DIVAL SpA Walter Pertot Narodna ul. 28 — OPČINE — Tel. 213-930 GRUPPO m JESTVINE Bertolin Pino Proseška ul. 14 — OPČINE — Tel. 211-075 Foto Loredana vse za fotografijo Alpinska ul. 2 — OPČINE — Tel. 211574 zidne tapete artikli za slikarstvo karnise okvirji po meri Bottega della cornice OPČINE — Proseška ul. 3 — Tel. 212745 JESTVINE ŠKABAR s.n.c. Puric Alenka — Raubar Marta OPČINE — Narodna ul. 42 Gospodarsko društvo Najemnik: Milena Primožič domače vino Kontovel 152 — Tel.: 225168 ribje specialitete ustanovljeno leta 1900 •FARGO FINE CHEMICALS 34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala GORICA: UL. TRIESTE 160 - TEL. (0481) 20769 radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv - radio tv - radio - tv Nedelja, 9. februarja italijanska televizija Ponedeljek, 10. februarja italijanska televizija Prvi kanal 10.00 Pronto emergenza — 3. nađalj. 10.30 La famiglia Day — risanka 11.00 Maša 11.55 Verska rubrika 12.15 Linea verde 13.00 Dnevnik — Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 13.55 Toto TV 14.00 Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.15 Discoring 85 - 86 15.50 Športne vesti 17.50 Nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta 19.55 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Lulù — TV priredba — 2. nadaljevanje 21.40 Športna nedelja Boks: Johnson — Stewart 23.40 Koncert za praznični dan 00.30 Dnevnik 1 — Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Solist in orkester 10.30 Svetovno prvenstvo v smučanju 11.25 Komični filmi 11.55 L’anello cinese — film 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 — Zdravniški nasveti 13.30 Piccoli fans 14.55 La foresta pietrificata — film 16.15 Dnevnik 2 — V studiu 17.50 Le strade di San Francisco TV film 18.40 Dnevnik 2 — Gol flash 18.50 Nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 20.00 Dnevnik 2 — Domenica sprint 20.30 Alberto Sordi: Storia di un i-taliano 21.55 Mixer 22.45 Dnevnik 2 — Večerne vesti 22.55 Dnevnik 2 — Trentatrè, medicinski tednik 23.25 Šolske vesti 24.00 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 10.15 Pustovanje v Putignanu 12.15 Girofestival 85 12.45 Dancemania 13.45 Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi 15.30 Pustovanje po jadranski obali 16.15 Oddaja s kvartetom Cetra 17.15 Tempesta sotto i mari — film 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželne vesti 19.20 Deželni šport 19.40 t^ncert ansambla Style Coun-cil 20.30 domenica gol 21.30 Otrok 90. let — vzgojna oddaja 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A-lige 23.15 Rockline jugoslovanska televizija Ljubljana 8.50 Poročila 8.55 Otroška matineja 10.25 Morzine: SP — superveleslalom (moški) — prenos 11.20 Domači ansambli: Henček in njegovi fantje 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Večni klic — 4. del nadalj. 14.25 Ipavci — nadaljevanka 15.35 Mozaik kratkega filma: Umirajoči gozdovi 16.00 Poročila 16.05 Barišnikov na Brodwayu — ameriška oddaja 16.55 Beda in plemenitost italijanski film 18.25 Slovenija ponovitev dok. oddaje 19.15 Cik - cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Sivi dom — nadaljevanka 21.00 Športni pregled 21.30 Alpe Jadran — informativna oddaja 22.00 Jazz na ekranu 22.35 Poročila Koper 12.15 Primo mercato — predstavitev in prodaja 15.00 Film 16.45 Risanke 17.00 Veliki greben — TV film 18.00 Narednik Preston — TV film 18.30 Zgodbe iz življenja rastlin — dokumentarec 19.00 Kinoteka 19.30 Kugy — TV nadaljevanka 3. del 20.30 Prevara v San Franciscu — TV film 21.30 Tatort — TV film 23.15 Srh nepredvidenega - TV film 23.45 Pogled na svet Zagreb ’ 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Nedokončana zgodba — izobraževalna oddaja 13.30 Pogovori o zdravju 14.00 Mali koncert 14.15 Grizly Adams — nanizanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.05 Quillerjevo poročilo — angleški film 18.55 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Sivi dom — nadaljevanka 21.00 Športni pregled 21.30 Katoliška cerkev in sodobni svet 23.00 Dnevnik Prvi kanal 9.30 Televideo 10.30 H figlio perduto - nadalj. 11.30 Taxi - TV film 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik 1 - kratke vesti 12.05 Halo... kdo igra? - Opoldanski program z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute o... 14.00- Halo... kdo igra? - Zadnji poziv 14.15 Quark - poljudnoznanstvena oddaja 15.00 Iz parlamenta 15.30 Kinoteka - arheologija 16.00 Storie di ieri, di oggi, di sempre 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - kratke vesti 17.05 Viva carnevale 18.00 L’ottavo giorno 18.30 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Buonasera Raffaella 22.20 Mille e una star 22.35 Dnevnik 23.35 Srečanje s kinematografijo 23.45 Dnevnik - zadnje vesti Drugi kanal 9.30 Televideo 11.55 Cordialmente 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Kaj je novega 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - kratke vesti 14.35 Tandem 15.15 Paroliamo - tekmovanje 16.00 Adolescenza e linguaggio 16.30 Pane e marmellata 17.30 Dnevnik 2 - kratke vesti 17.35 Danes in jutri 18.15 Odprti prostor 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Di tasca nostra 21.25 Hill Street giorno e notte -TV film 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.25 Protestantizem 22.50 Un ragazzo come noi - TV film 23.15 L’ABC dell’infanzia - le malattie infettive 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti 24.00 Naso di cuoio - drama Tretji kanal 12.25 Kolesarstvo - pogovor 12.55 Le avventure del buon soldato Švejk 13.55 Ruščina 14.25 Francoščina 14.55 Viareggio - nogomet 16.45 Nogomet A in B lige 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.30 Deželni šport 20.05 Cittadini per modo di dire 20.30 Caratteristi nel cinema italiano 21.30 Dnevnik 3 21.40 La macchina del tempo 22.20 Ponedeljkov proces jugoslovanska televizija Ljubljana 17.25 Poročila 17.30 Spored za otroke 18.15 Pust na Dravskem polju 18.45 Risanka 19.00 Danes - Podravski obzornik 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Vihre vojne - 4. del nanizanke 21.10 Aktualno: Kako ti gre Mehmed? 21.50 Glasbeni večer: Narava me je učila - Anton Ravnik -90-letnik 22.40 Dnevnik Koper 14.15 TV novice 14.25 Uboga Klara - nadaljevanka 15.10 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja 15.45 Glasbena oddaja 16.30 Otroški program - risanke 18.00 Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD SUčišče 19.50 Vse knjige Oddaja ODPRTA MEJA slavi 10. let. Ob tej priliki tudi izjava Boga Samse o vlogi Agencije Alpe Adria. MILJE — Zaradi slabega vremena odpadli vsi pusti GRADEŽ — Izvolili nov odbor TRST — Z občinske seje ŠPETER — Prireditev ob dnevu slovenske kulture TRST — Umestili so odbor za sinhro-tron TRST — Predstavili knjigo Abdusa Salama ob njegovi 60-letnici ŠPORT: ZGONIK — Namizni tenis Kras -Maratea TRST — Odbojka Rozzol - Bor JEK banka TRST — Košarka Jadran - Mami Treviglio 20.30 Namizni tenis 21.00 Med enajsto in polnočjo - film 22.00 TVD Vse danes 22.15-Nadaljevanje filma 22.40 Dieta 23.30 Odbojka zasebne postaje zasebne postaje CANALE 5 8.30 Alice — TV film 9.00 Fio — TV film 9.30 Le frontiere dello spirito — verska rubrika 10.10 Mama Malone — TV film 10.40 Anteprima 11.25 Superclassifica show 12.20 Punto 7, aktualnosti 13.30 Buona domenica — vodi M. Costanzo 14.30 Orazio — TV film 15.00 V studiu 17.00 Forum- s C. Spaak 19.00 Dalle 9 alle 5 — TV film 19.30 V studiu 20.30 Cento giorni a Palermo — film 22.40 Monitor — tednik 0-40 Sceriffo a New York — TV film RETEQUATTRO 8.30 Tre americani a Parigi — film 10-15 Rocambole — film 12.00 Detective per amore — TV film 13.00 Muppet show 13-30 n mondo intorno a noi 14.00 Amici per la pelle — TV film 15.00 20 chili di-guai... e una tonnel-. lata di gioia — film jO.40 Lucy show — TV film j‘ 00 Zorro il dominatore — film J8.45 Mary Tyler Moore — TV film 19.15 Retequattro per voi 19-30 New York New York — TV film 20.30 W le donne kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) Trst Telefon 77-29-96 23.00 Mash — TV film 23.30 Masquerade — TV film 0.50 Ironside — TV film ITALIA 1 8.30 Bim bum barn — risanke 10.30 Šport 13.00 Grand prix — tednik 14.00 Deejay television 16.00 Riptide — TV film 17.00 La banda dei sette — TV film 18.00 I ragazzi del computer — TV film 19.00 'Risanke 20.30 Fury — film 22.45 Fog — film 0.30 11 signore delle tenebre — film TELEPADOVA 12.00 TV film 13.00 Buck Rogers — TV film 14.00 Proposte commerciali 15.00 Con affetto tuo Sidney — TV film 16.00 Filmska rubrika 16.45 Risanke 18.15 I Monroes — TV film 19.30 Filmska rubrika 19.45 Kmetijska oddaja 20.25 La bataglia di Alamo — film 22.15 Filmski program 22.25 L’uomo di mezzanotte — film TRIVENETA 13.00 Disperatamente tua — TV film 17.00 TV film 18.00 Filmski program 18.30 Stress — film 20.00 Dražba preprog 1.00 II re della notte — film TELEFRIULI 11.00 Si o no, mercatino telefonico 13.30 Lamù — risanke 14.00 Družinske igre 15.30 Variete 17.00 Musicale 18.30 II sindaco e la sua gente 19.30 Športna oddaja 20.30 Prestami tua moglie — film 22.30 Filmska komedija Il Cav. Costante Nicosia demoniaco: ovvero Dracula in Bri-anza CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana -TV film 9.50 General Hospital 10.45 Facciamo un affare - TV film 11.15 Tuttinfamiglia - TV film 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito -vodi Corrado 13.30 Senteiri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig - Zag - kviz 20.30 Mimi metallurgico ferito nell’onore - film 22.50 Jonathan dimensione avventura 23.50 Filmska rubrika 0.50 Šerif v New Yorku RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin 9.00 Destini - novela 9.40 Lucy show - TV film 10.00 Tramonto - film 11.45 Magazine 12.15 Bravo Dick - TV film 12.45 Ciao ciao 14.15 Destini - novela 15.00 Agua viva - novela 15.50 Perdono - film 17.50 Lucy show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - nadaljevanka 20.30 Guerra amore e fuga - film 22.30 Cinema e company 23.00 Mash - TV film 0.30 Ironside - TV film 1.30 Mod squad - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 La casa nella prateria - TV film 9.40 Fantasilandia - TV film 10.30 Wonder woman - TV film 11.30 Quincy - TV film J2.30 L’uomo da 6 milioni di dollari -TV film 13.20 Help - kviz 14.15 Deejay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 La casa nella praienu -TV film 19.00 Gioco delle coppie - kviz 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.00 Risanke 20.30 Magnum PI - TV film 21.30 Simon and Simon - TV film 22.30 Controcorrente - tednik 23.15 Norma Rae. - film 1.25 Cannon - TV film 2.15 Gli invincibili - TV film TELEPADOVA 14.00 La città degli angeli - TV film 15.00 Con affetto tuo Sidney - TV film 15.30 Proposte commerciali 16.00 Filmska rubrika 16.45 Risanke 18.15 LeoneUa - TV film 19.30 Flamingo Road - TV film 20.25 L’isola misteriosa e il capita no Nemo - film 22.00 Leonela - TV film 23.20 II dominatore di Chicago -filmska drama TRIVENETA 15.00 Monitor 15.30 Chi vuol dormire nel mio letto? - film 17.00 Risanke 18.00 Filmski program 18.30 Una signora in gamba - TV film 19.00 Monitor 19.30 Disperatamente tua - TV film 20.15 L’infermiera di notte - film TELEFRIULI 10.15 Si o no, mercatino telefonico 12.12 Oggi in regione gli appuntamenti 12.30 Senorita Andrea - TV film 13.30 Nogomet: Monza - Triestina 15.30 Musicale 17.30 Natura Canadese 18.30 Sherlock Holmes - TV film 19.00 Telefriuli sera 19.30 Senorita Andrea - TV film 20.30 Nogomet; Udinese - Avellino 22.30 Telefriuli notte 23.00 Sherlock Holmes - TV film radio Nedelja, 9. februarja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Med vzporedniki in poldnevniki«; 11.15 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedi-ški zvon; 14.40 Prva repriza: Josip Tavčar: »Ločitev«. Izvirna radijska igra; 15.40 Šport in glasba - Uvaja in povezuje Ivan Peterlin. RADIO KOPER (Slovenski program) 9.00 Otvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, koledar, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijski prispevki; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku ; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.30 Radijski koledar; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 8.45 Siamo tutti nel pallone — ponovitev; 9.30 Luciano vi dopisniki; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Radijski in TV spored prihodnega tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbena oddaja; 20.00 Nočni program. LJUBLJANA 8.00, 9.00; 10.00, 12.00, 13.00, 15.30 Poročila; 6.15 Danes je nedelja -Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke, Darka Ceh: Utrinek, Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.40 Pojo amaterski zbori. Moški komorni zbor Zorko Prelovec Idrija; 16.05 Humoreska tega tedna, Dušan Radovič: Ženski pogovori; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra, Alenka Go-Ijevšček: Zakaj avto zjutraj noče vžgati, Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. o-troci; 19.45 Glasbene razglednice; 29.C0 - 22.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 10. februarja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba: Tržaški oktet v Kulturnem domu v Trstu, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?«, nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik, RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorske glasbene šole: 40 let postojnske glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo: Srečanje oktetov v Ricmanjih. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 15.45 Sublime; 16.00 Beseda in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od...; 17.45 Tennis italiano; 18.10 Glasbena oddaja; 18.32 Approccio al classico: 18.30 Glasbena priloga. Sneg prekrižal račune organizatorjem Pustni sprevod v Gorici čez teden dni V torek v Tržiču, v Doberdobu pa v sredo Namesto da bi pust odganjal zimo, je mraz te dni šele pritisnil; včeraj pa je zapadel sneg. Tako ali drugače, danes je pustna nedelja, prvi dan več dni trajajo^ čega veseljačenja, ki bo doseglo vrhunec in konec obenem med torkom in sredo. Če bodo težave z vremenom, bo treba pač to upoštevati, prilagoditi program, nikakor pa ga odpovedati, vztrajajo organizatorji različnih pustnih sprevodov, natečajev, družabnosti in podobnih prireditev. Ne bi bilo prav, če bi po več tednov trajajočih skrbnih pripravah vse skupaj padlo v vodo, oprostite, v sneg. Pust je pust in je treba ta praznik spoštovati; Priložnosti za zabavo in razvedrilo torej v prihodnjih dneh tudi na Goriškem ne bo manjkalo, čeprav je včerajšnje sneženje prirediteljem precej prekrižalo račune. Za danes napovedane prireditve so ponekod odpovedali, oziroma odgodih. Sprevod alegoričnih voz, ki je bil napovedan za danes popoldne in ki ga prireja Center za vrednotenje ljudskega izročila iz Podturna, bo prihodnjo nedeljo, seveda v upanju, da bodo vremenske razmere takrat ugodnej še. Prav tako bo v nedeljo nagrajevanje skupin. Pustne prireditve bodo tudi jutri in v torek. Jutri od 15.30 dalje bo na Battistijevem trgu pustno rajanje. Za prireditev je po- skrbel rajonski svet za mestno središče. V dvorani Goriškega telovadnega društva pa bo jutri ob 21. uii in v torek s pričetkom ob 19. uri tradicionalni kmečki ples. Otroška pustna zabava v isti dvorani pa bo že danes popoldne. S posebno vnemo se na pustne prireditve pripravljajo v Tržiču, kjer je pokroviteljstvo prevzela občinska uprava in kjer bo od danes pa do konca tedna vrsta najrazličnejših prireditev. Najbolj bo seveda živo v torek, ko bodo točno ob 12. uri prebrali testament »sior Anzoleta po-stierja«. Ob 13.30 bo po tržiških ulicah sprevod alegoričnih voz in mask. V Tržiču pripravljajo tudi pustno loterijo. Omeniti bi kazalo seveda tudi, da so se na pust pripravili tudi gostinci, ki po menda zmernih cenah, ponujajo tipične pustne jedi. V primeru slabega vremena bodo za torek napovedane prireditve prenesli na nedeljo, 16. februarja. Sicer pa bodo pusta v taki ali drugačni obliki praznovali tudi v številnih drugih krajih. V Doberdobu se bodo v sredo popoldne poslovili od strica Lovreta, kakor že opozarjajo črno obrobljeni lepaki. Pogrebni sprevod bo krenil ob 15. uri iz osmice žejnih (Pri Ku-kuku), obred pa bo tudi letos o-pravil Prezv. Kardinal Stanko Kosič, ob asistenci tradicionalnih figur. Pri- sotne bodo delegacije iz Ozeljana, Beljaka, Selc, Ronk in Prvačne. Izvedeli smo, da je bil stric Lovre včeraj na poslovilnem obisku v Beljaku in da se drevi vrne domov, kjer ga čaka huda preizkušnja. Na tradidionalno pustovanje se pripravljajo fanti na Vrhu, ki bodo med ponedeljkom in torkom obiskovali hiše na Vrhu ter skušali ob tej priložnosti nabrati tudi nekaj denarja za kulturno in športno središče. Veselo in prijetno bo danes in prihodnje dni tudi po naših društvih. Pustni ples za otroke in odrasle otroke bodo imeli v torek popoldne in zvečer v KD Jezero, v Doberobu; danes zvečer bo veselo tudi v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples pripravlja tudi Mladinski krožek v ' Gorici in sicer v Kulturnem domu. V Kulturnem domu pa bo v torek popoldne tradicionalno otroško pustno rajanje, ki ga pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev. Pustno popoldne bo v torek tudi v štandre-žu, na pobudo KD Oton Župančič. Vreme jo je zagodlo tudi goriškim upokojencem, članom društva slovenskih upokojencev, ki so za danes popoldne imeli v programu veselo pustovanje v Ajdovščini. Družabnosti danes ne bo, pač pa jo bodo pripravili prihodnjo nedeljo, 16. t.m., ob istem času in ob istih pogojih. Odprta razstava o delovanju občin Kmalu dovolj prostora za arhiv v Novi Gorici Kaj vse je skrito v zaprašenih arhivih? Veliko iz naše pretekle in polpretekle zgodovine čaka na raziskovalce, ki bi obelodanili našo preteklost in nudili vsakemu izmed nas zanimive podatke o delu naših dedov in pradedov. Vzidali so temeljni kamen stavbe Pokrajinskega arhiva, istočasno so v dvorani razstavišča Meblo odprli zares zanimivo razstavo dokumentov občin na Goriškem. Na razstavi vidimo nekaj sto dokumentov od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Gre za dokumente občin na Goriškem, ki so napisani v nemškem, slovenskem ali italijanskem jeziku, odvisno pač od časa v katerem so nastajali kot tudi, to velja za leta pred prvo vojno, od dobre volje upraviteljev. Na razstavi je tudi nekaj zanimivih podatkov d dopisovanju med občinami. Tako najdemo tudi žige občin Štandrež in števerjan v dopisih občinam onkraj meje. Na razstavi so zbrani dokumenti občin, ki so na današnjem jugoslovanskem o-zemlju. Ob razstavi so izdali tudi knjižico, ki ponazarja vsebino razstave. Ta bo odprta do konca tedna. Raz- Srečnima staršema Andreini in Veriju čestitajo, mali TJAŠI pa želijo, da bi prehodila svojo življenjsko pot v najudobnejših športnih čevljih kronosovci. stavljene so tudi nekatere slike naših županov, med temi tudi podgorskega Antona Klančiča. Razstavljen je tudi zemljevid Goriško - Gradiščanske dežele, ki ga je leta 1905 izdal goriški založnik Andrej Gabršček. Gre za zares dragocen zemljevid. Stavba Pokrajinskega muzeja bo zgrajena tik za stavbo občinske skupščine. Na slovesnosti so sodelovali novogoriški kulturniki in politiki. Predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Vladimir Kavčič je v svojem govoru orisal zgodovinski razvoj novogoriškega arhiva, ki je nastal takoj po priključitvi. Pokrajinski arhiv pa je pričel z delom leta 1972. Doslej niso imeli najbolj primernih prostorov. Bogato gradivo (1.300 metrov gradiva v 476 fondih) so imeli in imajo shranjenega na več krajih. Sodelujejo z zamejskimi znanstvenimi in drugimi ustanovami kot tudi z arhivi v Gorici, Vidmu in Trstu. V arhivu so, je dejal Kavčič, »pisana in druga materialna dokazila o našem življenju, ki so nam potrebna ne le za razumevanje preteklosti temveč tudi zaradi utemeljevanja današnje identitete teh krajev.« (mw) čestitke V petek je praznoval 50. rojstni dan Danilo Nanut - Blažonov iz Štandreža, danes pa slavi 69. rojstni dan Štefanija Tomšič Nanut. Iskrene čestitke jima izrekajo svojci. Gripa med uslužbenci deželnega letališča Gripa razsaja tudi med uslužbenci deželnega letališča v Ronkah in pojav je zadobil že skoraj alarmantno razsežnost. Tako je bilo menda deželno letališče v noči od srede na četrtek in od četrtka na petek v nočnih urah zaprto za promet. Od petih u-službemcev v uradu za usklajevanje prometa so bili namreč kar štiri odsotni zaradi gripe. Redna dejavnost na letališču sicer ni ovirana, težave pa bi nastale, če bi morali v nočnih urah sprejeli nenapovedan polet. Sedaj se je, kot je slišati, stanje izboljšalo. • Na sedežu v Ul. Crispi 7 bo jutri, ob 20. uri oziroma ob 20.30 v drugem sklicu, skupščina članjic združenja Movimento di volontariato italiano. Tatovi v stanovanju Neznanci so v petek zvečer vdrli v stanovanje Claudia Bianchettija v Ul. Manzoni 37 v Gorici. Polastili so se stereo naprave, radijskega aparata, zapestne ure in nekaterih drugih predmetov. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v torek, 11. februarja, na veselo OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici. Pričetek ob 15. uri. Na sporedu risanke, šaljive igre in seveda družabnost. Vabljeni otroci in starši — maske zaželene! LA MAGLIA .. .zanj in zanjo za prijetno počutje ob sv. Valentinu! TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 Spori iz Gradeža prišli v Gorico in Tržič Potres v goriški politiki Gradeški primer je povzročil pravcati potres v goriškem političnem življenju. Nekaj posledic smo že imeli, utegne priti še do vrste drugih, sedaj še nepredvidljivih. V Grade-žu so, kot smo že včeraj poročali, v petek zvečer izvolili nov odbor, v katerem so republikanci (ti imajo tudi župana Zanettija), komunisti, socialdemokrati in zeleni. V opoziciji so ostali prvič po vojni demokristjani in tudi socialisti. Stališče teh do novega odbora je sicer drugačno od demokristjanskega, bolj odprto. Nov odbor v Gradežu ima zagotovljeno mirno življenje do proračunske razprave, torej nekaj mesecev. Posledica tega primera in političnih razkorakov je bila vidna v Tržiču v četrtek zvečer, ko so izvolili podpredsednika in šest članov upravnega odbora konzorcija za prometno območje. V tem so zastopniki vseh občin in pokrajin Goriške in Tržaške. Za podpredsednika je bil izvoljen socialist Waltritsch, vendar ob nasprotovanju socialdemokratov in republikancev. Socialdemokrat ni bil izvoljen niti v upravni svet, v katerega so prišli trije demokristjani, en so- cialist, en komunist in en pripadnik Liste za Trst. V Gorici je prišlo do razcepa v vodstvu republikanske stranke. Pokrajinski tajnik PRI Esposito je hotel poslati komisarja v sekcijo te stranke v Gradežu. V pokrajinskem vodstvu pa se je znašel v manjšini. Kar osem odbornikov od trinajstih mu je v tem odreklo podporo. Zaradi tega je Esposito odstopil s tajniškega mesta. Sledil mu je podtajnik, Goričan Gandin. Zatem so Esposito in štirje drugi člani odbora zapustili sejo. Ostala osmerica je za koordinatorja stranke izvolila Paola Sarto-lija iz Tržiča. Dosedanji pokrajinski odbornik Marino De Grassi, ki je med pobudniki gradeškega »upora« republikancev, ima tako republikansko stranko trdno v rokah. Pogoreli so tisti, ki so mu napovedovali politični konec. Podobne stvari se dogajajo v socialdemokratski stranki. Včeraj smo napisali, da je pokrajinski tajnik PS Dl Prauscello odstopil. Prenaglili smo se. Prauscello se je znašel v križnem ognju tistih, ki zagovarjajo socialdemokrate v Gradežu in tistih, ki jih obsojajo. Socialdemokrati so razjar- jeni na socialiste in demokristjane zaradi ostavke pokrajinskega odbora, zaradi izida glasovanja v konzorciju za prometno območje. Zaradi teh sporov naj bi Prauscello dal ostavko. Po novno se je vodstvo PSDI sestalo včeraj zvečer. V petek zvečer se je sestal tudi pokrajinski odbor PSI. Potrdili so dosedanje delo tajnika Blassiga. Obsodili so stališča republikancev in socialdemokratov in tudi tista, ki so se pojavila med demokristjani v Kr-mdnu. Zasedaj ne bodo zahtevali revizije dela goriške občinske uprave. Če bi socialdemokrati v znak protesta zapustili levi odbor v Tržiču, bi v tem kraju zahtevali predčasne volitve. Sicer pa bodo v prihodnjih tednih socialisti šli v predkongresno kampanjo. Kongresi sekcij se bodo pri čeli 22. februarja, pokrajinski kongres bo konec marca. V predkongresni fazi so tudi komunisti, ki so skoro zaključili predkongresne skupščine v sekcije. Pokrajinski kongres KPI bo v drugi polovici prihodnjega tedna. Jutri zjutraj bo v Gorici seja pokrajinskega odbora. Najbrž bodo sklenili kdaj bo seja pokrajinskega sveta. Tokrat sneg pobelil tudi Goriško Končno se je v tej zimi sneg prikazal tudi na Goriškem. V Gorici in njeni neposredni okolici je pričelo snežiti včeraj zjutraj nekaj po osmi uri. V Tržiču pa je snežilo že od 7. ure zjutraj. Snežilo je ves dan, v presledkih. Na Tržaškem in na Krasu je pihala burja. Najhuje je tam bilo okrog 13. ure. Otroci so se snega razveselili, takrat ko so se vrnili o-poldne iz šole, starejšim ljudem pa je sneg bil seveda odveč. V prometu je bilo zaradi tega veliko zastojev. V goriških mestnih ulicah so bile, še zlasti ob zaključku pouka na šolah, ki. sovpada z urni- kom zaprtja trgovin in koncem dela v uradih, dolge kolone avtomobilov, ki so vozili zelo počasi in previdno. Kljub temu pa je prišlo do nekaj trčenj, vendar brez hujših posledic za vozila. Kot poročamo na drugem mestu, so bile nekatere današnje pustne prireditve odpovedane. Na poveljstvu goriške prometne policije so nam povedali, da so vse ceste na Goriškem prevozne, vendar da je treba voziti previdno. Delavci državnega podjetja ANAS in občin so že včeraj zjutraj pričeli trositi sol na najbolj nevarnih križiščih. Goriška občina poziva lastnike Popusti do 50% pri vseh najboljših znamkah AZETA. /ŠPORT FILA elesse buzzard Piumini LOOK « »CMTLE koflach "0RDICA Tyrolia SALOMON HENRI LLOYD TRŽIČ — Ul. Porini 5 — Tel.: 0481/45735 stavb in trgovce, da očistijo sneg na pločnikih pred hišami in trgovinami. Bati se je, da bi snežilo še ponoči in 'da se bi temperatura znižala. V Tržiču so včeraj zjutraj izmerili 5 stopinj pod ničlo. Na letališču se je včeraj odvijal normalni promet. Močna burja s sunki nad 90 km na uro je včeraj dopoldne pihala v Ajdovščini in zgornjem delu Vipavske doline. Burja je mestoma ustvarjala manjše zamete, vendar večjih težav ali ovir ni bilo, kakor so nam pove-dali na sekretariatu za notranje zadeve v Novi Gorici. Zimska oprema jc potrebna le v Zgornji Soški dobni, od Bovca do Predela in od Bovca v Trento, na Idrijskem in Cerkljanskem. Zimska oprema je potrebna tudi na cesti Nova Gorica — Lokve. Na cesti Ajdovščina — Črni vrh — Godovič je prepovedan promet za priklopnike in tovornjake s prikolico. GLASBENA MATICA GORICA Četrtek, 13. februarja, ob 20.30 klavirski recital DUBRAVKE TOMŠIČ v Kulturnem domu v Gorici izleti ŠKD Naš prapor priredi v nedeljo, 16. februarja smučarski izlet v Pod-klošter (Amoldstein). Vpisujejo odborniki društva do srede, 12. t.m. razna obvestila Kulturno društvo Oton Župančič priredi v torek, 11. februarja, v Domu Andreja Budala VESELO PUSTOVANJE. Ob 15. uri za otroke, ob 20. pa za odrasle. Na družabnost ob 8. marcu vabijo žene iz Števerjana, Podgore in Štandreža. Družabnost bo tokrat v prostorih razstavišča Espomego in sicer 8. marca. Prijave in informacije pri Marti Zorn v Štandrežu tel. 21407, Danici Mizerit v Števerjanu tel. 884110, Ančki Mikluš v števerjanu tel. 884181 in Marčeli Kocjančič v Podgori tel. 391450. , • Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča, da je bilo za danes popoldne napovedano pustovanje v Ajdovščini odgodeno zaradi izredno neprimernih vremenskih razmer. Pustovanje bo tako v nedeljo, 16. februarja, ob istem času. Avtobusi bodo vozili po že objavljenem razporedu. Slovenske sekcije VZPI - ANPI in bivši aktivisti OF prirejajo 1. marca ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici tradicionalno vsakoletno srečanje z večerjo in prosto zabavo. Nanjo vabijo člane, simpatizerje, svojce. Vpisujejo predsedniki in tajniki sekcij ter poverjeniki aktivistov OF ter še Janko Cotič v Sovodnjah, Danilo Marušič v štandrežu in v go-, stilni Pri Mili v Doberdobu. V Dolu Ettore Moro, v Jamljah Mario Semolič. Pohitite z vpisi. koncerti V Kulturnem domu v Novi Gorici bo jutri, v pxMiedeljek, 10. februarja, ob 20.15 p>eti koncert zelenega abonmaja Nastopa mezzosopranistka Marijana Lipovšek. Na klavir jo spremlja prof. Marijan Lipx>všek. Pela bo arije slovenskih skladateljev. ____________kino_______________ Gorica VERDI 15.30—22.00 »La foresta di smeraldo«. CORSO 15.30—22.00 »Amici miei (atto in)«. VITTORIA 15.15—22.00 »Rambo II ' La vendetta«. Tržič EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Franchia contro Dracula«. COMUNALE 20.30 »La dodicesima notte«, gledališka predstava. Krmi n OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00 - 17 0° - 19.00 - 21.00 »L’occhio del gatto«- Nova Gorica in okolica SOČA 16.00 - 18.00 - 20.00 »Ženska v rdečem«. SVOBODA 19.30 »Mladi zaljubljeni zdravniki«. S Fulviom Tomizzo o njegovem zadnjem proznem delu Stanku in Danici sem skušal vdihniti življenjskost Poletje. Zelene rjuhe detelje in gladeža, baldrijana in srčnice, kaskade pluvie in tav-žentrož, eksplozije ščemečih barv . . . Pod lat-nikom dozorevajoče istrske črnine človek s pisalom v roki ob kozarcu cekinastega vina — kakor mitični Horac. Takšen spomin me je obšel, ko sem odlistal zadnjo stran novega romana priznanega italijanskega pisatelja Fulvia Tomizze Gli sposi di via Rossetti (Mladoporočenca z Ulice Rossetti) in se mi je o njem samodejno zapisala oznaka: knjiga, ki diši Po poletju. Takrat, proti koncu lanskega junija, je Fulvio Tomizza ustvarjal pod latnikom svoje male, ribiške hiše v Momikiji na številki 42 svoj »dulce et utile«: zgodbo o slovenskem pesniku in pisatelju Stanku Vuku ter njegovi ženi Danici Tomažič, ki je zdaj knjiga. Obiskal sem ga, da bi mu posredoval še nekaj pisem in podatkov o »njegovem« romanesknem Paru, da bi osrčil spodbujeno prozno namero. Nisem se trudil. Snov ga je zagrabila in da bi tisto tragično zgodbo ubesedil je porabil samo nekaj mesecev. Naj parafraziram: pisala se mu je le eno poletje. In res je v njej, v literarno preoblikovani usodi mladoporočencev z. Ulice Rossetti, marsikaj svežega, novega, bujnega in kipeče poletnega. Kaj? Njuna. Ijubezen najprej, ki sta jo zaradi fašističnega zapora izživela od l. 1940 do l. 1944 le epistolarno in ki je zvezda vodnica Tomizzovemu romanu, potem berljiva in dokumentarno poglobljena proza z marsikaterimi novimi spoznanji o njunem primeru, o njuni tragični smrti pod streli neznanih morilcev 10. marca 1944 in nenazadnje dejstvo, da je z zgodbo o dveh zamejskih zaljubljencih Fulvio Tomizza ponesel v širši italijanski in evropski kulturni milje vednost o slovenski manjšini iz »Rossetti-jeve domovine«, o slovenski literaturi in kulturi nasploh. Knjiga je izšla pri največji italijanski založbi, Mondadori iz Milana, v 50.000 izvodih in bo — kot predvidevajo — v kratkem razprodana. O njej so že poročala domala vsa važnejša sredstva množičnega obveščanja v Italiji. Ker je prišla med italijanske bralce prav za pisateljev 51. rojstni dan (26. januarja), sem se odločil, da ga še enkrat obiščem. Prijateljsko snidenje je bilo tako priložnost za voščilo in razgovor. 51 let življenja, dobrih 25 let literature. Prav gotovo ste se v teh dneh zamislili nad obema števOkama in ocenili prehojeno književno pot. Kakšen je bil obračun? 15 knjig, veliko trdega dela, nekaj zadoščenj in žalosten občutek, da je danes drugače kot na začetku. Takrat sem objavil svoj Prvi tekst v zbirki, ki jo je urejal Elio Vittorini. Knjiga je ljudem še nekaj pomenila, bralci so se odzivali nanjo, vzbujala je pole-Prilce, kritike. Danes je knjiga le še tržno blago. Tolaži pa me zavest, da sem s svojo Prozo prinesel pravico zapostavljenim. Tomiz-za — pisatelj preprostih je naslov eseju, ki sem ga pravkar napisal za francosko revijo. P njem je vsa ta zavest. Katera od petnajstih knjig vam je najbolj Pri srcu? Materada, ker je moje prvo delo; potem še L’albero dei sogni (Drevo sanj), ki strnjeno metaforizira moje istrske teme in seve- da knjiga La miglior vita (Boljše življenje), uspešnica, ki je izšla v nakladi 400.000 izvodov ili je bila prevedena v 8 jezikov. Vaš 51. življenjski jubilej ste proslavili z novim delom, z romanom Gli sposi di via Rossetti (Mladoporočenca z Ulice Rossetti), ki je v bistvu pripoved o življenju slovenskega pesnika in pisatelja Stanka Vuka ter njegove žene Danice Tomažič. Zakaj takšna izbira? Izbire dejansko ni bilo. Snov se mi je sama vsilila. Ko mi je Založništvo tržaškega tiska predlagalo, naj napišem predgovor k italijanski izdaji Vukovih pisem z naslovom Scritture d’amore, sem dograjeval druge prozne zasnutke. V hipu pa me je snov tako prevzela, da sem opustil vse in se ji popolnoma posvetil. Zakaj? Razloga sta v bistvu dva: javni in zasebni. Na dan s prvim! Zdelo se mi je, da je v živi in trdni ljubezni zakoncev, ki ju je po komaj štirih mesecih poroke nasilno ločila fašistična oblast, strnjena tragedija celotne slovenske narodnostne skupnosti, ki je italijanska stran še ni ustrezno priznala. Veliko je bilo sicer lirskih in epskih počastitev trpljenja slovenskega človeka med 2. svetovno vojno. vendar nobene izpod peresa italijanskega pisatelja. Ker sem sam doma iz nacionalno mešane Istre, so mi narodnostni predsodki še posebno zoprni. In še več: moj značaj, moja duša, moja kultura imajo vsaj dva obraza, večplastni so, zato je naravno, da skušam združiti in poenotiti takšno raznorodnost. Na to pot sem stopil že v romanu Prijateljstvo. Drugi, zasebni razlog je intimnejši: njuna ljubezen mi je priklicala v spomin svojo, preveril sem temperaturo čustev, zavedel sem se najvažnejših odnosov, tistih z ljubljenimi osebami. Podoživel sem jih. Ob takšni snovi ste se neizogibno poglobili v socialni, narodnostni milje mladoporočencev, spoznali ste podrobneje slovensko manjšino v Italiji, njene dileme, probleme, njeno preteklost in sedanjost. Dodobra ste obdelali ta drugi, javni razlog vaše romaneskne izbire, o čemer govori tudi podnaslov romana samega: Tragedija v neki manjšini. Kakšna se vam kaže v luči raziskanega in spoznanega naša slovenska stvarnost? To je zelo bogata stvarnost, stvarnost evropskih razsežnosti. Dinamična je, dialektično se strukturira skozi probleme in ideologije, v njej se pretakajo sokovi italijanske, avstrijske in drugih sosednjih kultur, kar daje Slovencem v Italiji — če jih primerjam s tistimi iz Maribora ali Celja — drugačen, poseben obraz. Kakor čebele proizvajajo kulturni med, s katerim se lahko sladkajo vsi Slovenci. Seveda je tudi v tej manjšini vrsta značilnih razkolov in antinomij, pa je to vendarle homogena skupnost, ki upravičeno zahteva, kar ji pripada. Zadnje je izgovoril z nekakšnim prikritim odobravanjem in občudovanjem za vztrajno tihi boj, ki ga slovenska manjšina bije z »rimskimi mlini«, z institucionalizirano birokracijo. Pogovor je preraščal okope literarnega, zato sem se vrnil v strugo. Mladoporočenca z Ulice Rossetti, Maria Ja-nis (La finzione di Maria), Zlo prihaja s severa — čeprav aktualizirana je snov teh vaših del vendarle zgodovinska. Zakaj se pi- satelj Tomizza tako pogosto zateka v preteklost? Ker me sedanjost ne privlači. Pa tudi zato, ker sem nekako izpisal, izživel svojo pisateljsko avtobiografskost. Tako najdem v bolj ali manj bližnji preteklosti marsikatero živo, »istrsko«, »svojo« snov. To se je zgodilo tudi z mladoporočencema: čeprav je njuna zgodba del kodificirane zgodovine, ostaja še vedno živa, celo neizčrpana in nedorečena. Blizka mi je, ker sem kot otrok doživel vojno in njene grozote, spoznal sem takratni Trst. Spominjam se, da sem ga prvič videl prav na dan Mussolinijevega padca, ko sva se iz samote istrskih polj prikradla z mamo v mesto. Množica ljudi se je zgrnila na ulice, kakor bi se prebujala po stoletnem snu . . . Topla ljubezenska pisma Stanka Vuka, ki je živel v tem času in vzdušju, so zato tudi del mene. Naravnost čakala so, da se jih kdo loti objektivno in občuteno. Vsekakor je ta roman manj zgodovinski kot ostali, zgradbeno in slogovno je tu važnejša pripovednost. Tudi skozi zgodovino govorite o sebi. V vaših delih je zgodba le redko izmišljena. Pisati morate o nečem konkretnem, oprijemljivem in prav tak, brez pindarovskih digresij, čeprav poetično lep in ganljiv, je tudi vaš zadnji roman. Postborghesovski realizem torej . . . Da, brez dvoma. Realizem pomeni obvladati snov do potanlzosti. Pisatelj postane znanstvenik, je nad vsem in Vsemi (tudi nad samim sabo), da bi se ponižno približal Resnici. Je to morda nova struja italijanske književnosti? Po neorealizmu Zavattinija, Pa vese ja, Vittorinija še neoneorealizem Tomizze? Nisem takšna osebnost (v odgovoru je nekaj skromnosti, zadrege . . .) Vsekakor postaja sodobna italijanska književnost vse bolj kronika, feljton, politika. Iz te splošne plitkosti se dvigajo le nekateri, denimo Elsa Moran- te. Sam se prištevam med tiste pisatelje, ki so odkrili — po veliki, a individualistično meščanski literaturi Sveva, Sabe, Stuparicha, Sla-taperja — še kolektivno razsežnost Trsta. Kakor Biagio Marin, Enzo Bettiza (Il fantasma di Trieste - Tržaški duh), ali Renzo Rosso (L’adescamento - Vaba) sem pokazal na zgodovinske shizme, tragedije Trsta, na njegovo mnogoobraznost, na težko sožitje med Italijani in Slovenci, kljub temu da sem kot Istran nekakšen »zunanji« član tržaške literarne šole. In kakšen se vam zdi ta Trst, o katerem ste pred kratkim govorili tudi v Parizu na razstavi Trouver Trieste? Neumno in zlobno mesto ga je imenoval Cergoly. Vse bolj soglašam z njegovo definicijo. želel bi si pomirjenega, na svojo raznorodnost ponosnega Trsta. Brnenje zvonca pri vhodnih vratih naju za trenutek prekine. »Ni ga mogoče odklopiti kakor telefonskega, ki je v teh krstnih dneh novega romana mrzlično vznemirjen«, se mi opraviči Fulvio Tomizza. Kratka, s sokom posladkana prekinitev, potem zaključiva tam, kjer sva začela. Pri knjigi. .. Delo Mladoporočenca z Ulice Rossetti je nastalo — kot ste dejali — ob branju pisem Stanka Vuka ženi Danici, ki jih bo v italijanski izdaji z naslovom Scritture d’amore in v slovenskem prevodu z imenom Ljubezenska pisma izdalo Založništvo tržaškega tiska. Italijanski izdaji, ki bo v kratkem v knjigarnah, ste tudi napisali obsežnejši predgovor. Kakšna se vam zdijo Stankova pisma, koliko Vuka je v slovenskem in italijanskem epistolariju in v kolikšno oporo vam je bila ta korespondenca pri pisanju romana? Pisma so bila vzmet, ki je sprožila roman. Očaralo me je dejstvo, da je Vuk, ki je moral pisati zaradi cenzure v italijanščini, tako odlično obvladal tuj, nematerin jezik. Z njim je v zborno privzdignjenem tonu poživljal, obnavljal in krepil ljubezensko razmerje z ženo. Prav to čustvo je — zaradi upravičene po-častitvene namembnosti — osnovno vodilo slovenskemu izboru Ljubezenskih pisem in italijanski knjigi Scritture d’amore. V obeh izdajah so zbrana Vukova najlepša ljubezenska pisma. Sam pa sem za roman prebral še vsa ostala. Tako sem lahko naslikal karseda realistični portret Stanka Vuka in Danice Tomažič, njunega časa in okolja. Obema sem skušal vdihniti verodostojno življenjskost. Heroji so namreč mrtvi, osebe pa žive. In v literaturi še posebej: bogovi izginjajo, življenje ostane. Ne vem zakaj sem se o povedanem še enkrat domislil poletja, baldrijana, srčnic, lat-nika istrske črnine in Momikije. Morda zaradi v hipu zaslutene analogije: literatura — koncentrat življenjskega, poletje — koncentrat naravnega. In da skuša Tomizza vnesti v literaturo življenje mi je potrdil tudi ob slovesu, ko je izrazil željo, da bi mladoporočenca z Ulice Rossetti zaživela kljub tragični smrti. Kako? V kolektivni zavesti bralcev, v njihovem kulturnem spominu. Kot majhen izsek iz krvave zgodovine slovenskega naroda. Njuni ljubezni je zaželel univerzalnosti po načelu, ki mu je vodilo pero pri pisanju romana: da je kultura vsakega, še najmanjšega naroda dragocena vrednota vsemu človeštvu. MIRAN KOŠUTA Vic je zelo resna zadeva Hotno ridens ne potrebuje zaščite WWF V slovenščini poznamo več izrazov za nemško besedo Witz: dovtip, smešeča ... Ko pa gre za določen dušev-ai vzgib, bi bil pristaš poslovenjene hemške besede, ki mora v novi pra-v°pis, pa čeprav se je drži legenda o narečnem prizvoku: VIC. Moj prijatelj Marino ve, da so mi vici všeč, zato me zalaga z njimi sproti, brž ko zve kakšno novo. Najpogosteje so predmet ali tarča njegovega spretnega pripovedovanja I-sfrani s svojimi namišljenimi ali resničnimi potezami, ki naj bi jih ozna-pnvale. Do tod vse lepo in prav, ko oj ne bil Marino . . . Istran. Maso-nizem, boste rekli, pa ni tako. Vsa zadeva je malce bolj komplicirana in 0 njej velja napisati nekaj misli. zakaj in čemu vici Ko si pripadnik določene skupine n*1 skupnosti, ki je tako ali drugače zaznamovana, ogrožena, bolj ali manj ^Poštevana ali neupoštevana, ti potane vic eden izmed možnih načinov Poševne higiene (kot spoved). S tem, a sogovorniku pripoveduješ vic o Jndstvu ali socialni skupini ali kla-ki mu pripadaš, s tem da nani-,as in uokviriš v določeno obliko ne-.Q značilnosti, opraviš odrešilno de-™de. 2 vicem se dvigneš nad situa-*1°, o kateri pripoveduješ, se od nje stanciraš, jo odčaraš. Obenem »pre-us« sogovornika — nasprotnika, s .tt Pa mu odvzameš orožje, s kate-5 bi te lahko ranil. .zavedam se, da sem do skrajnosti , morda za ceno jasnosti zgostil to, r r je še danes predmet dolgih in ()t5°bljenih študij dušeslovcev in tjjZboslovcev. Freud je vicem posve-Pcrnalo svojih misli in časa; pa tudi bi ne mogel drugače, saj ni hotel nikoli v tisto, čemur je pravil »die kompakte Majoritat«, ker ga je le ta s svojimi miselnimi kalupi motila in se v nji ni mogel nikoli identificirati. Zatorej pozitivni vic ni avtoagre-sivno, bičarjevsko dejanje, ni le izpostavljanje določenih potez: konec koncev ni nič drugega kot izraz ponosa in samopriznanja socialne skupine, ki ji pripadamo. POZITIVNI IN NEGATIVNI VICI Ob zgornjem premišljevanju je treba ločiti med pozitivnimi in negativnimi vici, na prvi pogled sila podobnimi, glede na vir in namen pa dia-metralno nasprotnimi. Oziroma: zado-bijo lahko tak ali drugačen predznak, odvisno pač, kdo in s katerim namenom jih pravi. Vsebinsko pozitivni vici se rojevajo iz duha (in v duhu) socialne skupine: tej produkciji hi lahko rekli vi-cevska folklora. Negativni vici izvirajo iz nespoštovanja in negativnega odnosa do druge ali drugačne, običajno šibkejše socialne skupine, ki postane tako tarča oziroma izrazito negativni junak v vicu, ne da bi opravili kakršnokoli predhodno kulturno spekulacijo oziroma preverjanje. Tako groba shematizacija je vendar lahko izhodišče za »vrednotenje« vica. Vic je — glede na svoje sporočilo in namen — afirmacija ali negacija kulture, je kultura ali antikultura. VICI KOT PREREZ STVARNOSTI Vici s takim ali drugačnim predznakom so neposreden prikaz stvarnosti, pa naj bo v teh duševnih izrazih o-stra, vendar dobrohotna kritika ali celo zlonamerno dejanje. Vici so izreden vir informacij (le brati jih je treba s posebnim ključem) o določeni socialni skupini in prevladujoči miselnosti v njej. Brez izjeme je vic vir spoznanja skupine, iz katere se rodi, pa naj gre za pozitiven ali negativen vic. O protagonistu — tarči pa bo držalo, da je vedno »stvaren« (pa čeprav je pokazan narobe svet), ko je tarča obenem avtor vica. V takih primerih je kaj lahko razbrati zakoličene vrednote, tradicijo, nelagodje, ki iz vsega tega izhaja, stisko, dvome in želje . . . Statičnost ali premike, sunkovite spremembe družbenega tkiva, družbeni status, vse to bomo zasledili v vicevski folklori. NAJLJUBŠE IN NAJHVALEŽNEJŠE TEME Vsakdo lahko neposredno ugotovi, katere so teme, ki jih srečamo v vicih. Ob dejstvu, da so nekatere teme »privilegirane«, bi dodal, da kljub frekvenci, s katero se pojavljajo, so vse vredne posebne pozornosti in e-nakega dostojanstva. Vic ima lahko zgodovinsko, politično, kulturno, narodnostno, socialno, versko, zdravstveno, ekonomsko, znanstveno, sociološko, psihološko, higiensko, spolno vsebino in razsežnost. . ., lahko se te teme prepletajo in dopolnjujejo ali lahko na trenutke zaživijo v nemogočih simbiozah, v taki ali drugačni obliki, da jih dojamejo (skoro) vse socialne plasti v okolju, kjer se ,ta zvrst ljudskega izražanja rojeva. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZXD vabi na Dan slovenske kulture Kulturni dom Gorica — v soboto, 15.2.1986 od 19.30 dalje Trst — v nedeljo, 16.2.1986 od 17. ure dalje Spored: razstava Poklon Avgustu Černigoju, gala predstava Vrnimo se k Prešernu!, film, radijski posnetek, nastop zborov in še marsikaj. EMPIRIČNO O VICU IN ENOTNEM KULTURNEM PROSTORU Kako je z vici pri Slovencih? V Matici je tozadevna produkcija še kar bogata, pa čeprav je relevanten ded te obsojen le v sfero ustnega izročila zaradi uradnega pečata »nespodobnosti« (moj evfemizem). Mnogo vicevskega blaga registrirajo in objavljajo. Prepričan sem, da večina »avtorskih«, podpisanih vicev izhaja vendar iz ljudstva. Zanimivo bi bilo raziskati, koliko in v kolikšni meri dojemamo »matične« vice v zamejstvu. Iz svoje izkušnje lahko trdim, da so nam določene teme povsem tuje. In isto velja, ko obrnemo vprašanje in govorimo o »zamejskih« vicih. Zamejskih vicev menda ni dosti. Nekaj je takih, kjer se zamejci sami sebi smejejo ob besednih igrah zaradi nezadostnega poznavanja jezika dominantne narodnosti (gvant - guanto). Nekaj je tipično »vaških« vicev. Vsi vici, ki so se v teh krajih oslanjali na nemščino, pa so zdavnaj izginili. Nekaj je vicev na račun »svetih« zamejskih ustanov in ljudi (npr.: Esca ghe xe (SKGZ), ma i pesci no abo-ca...). Kaže, da je pri nas večina vicev brez tistega »vsenarodnega« značaja in sporočilnosti, kot ju imajo npr. judovski oz. jidiš vici. Menda je še precej vicev iz fašistične ere, a le malo sem jih slišal. Te pa bi veljalo kar se da hitro zapisati, ker bi ne smeli v pozabo. Kdo pa se bo kdaj lotil zbiranja in preučevanja tovrstnega blaga? Pa bi se splačalo, ker so vici sila resna zadeva. FILIP FISCHER Smučanje: včeraj v ČSSR v veleslalomu za SP Mateja Svet pred vsemi Odbojka: v moški C-2 ligi Val odpravil vodilni CUS Val - CUS Trst 3:1 (15:9, SKALNATE PLEŠO (ČSSR) — Mlada, 17-letna jugoslovanska smu-^ čarka Mateja Svet, ki je na zadnjih ^ tekmah za SP presenetila ljubitelje smučanja z odličnimi uvrstitvami, je včeraj v ČSSR v veleslalomu za SP ‘osvojila prvo zmago in tako potrdila, da sodi v samo elito »belega cirkusa«. Mateja je tako Jugoslaviji priborila prvo zmago v ženski pokalni tekmi. Svetova je bila včeraj najboljša v obeh vožnjah. Na drugo mesto se je uvrstila Španka Blanca Fernandez -Ochoa, tretja pa je bila Zahodna Nemka Traudì Hàcher. Domačinka Olga Charvatova, ki je bila favoritinja na tej progi, pa je padla. Najboljša od Italijank je bila Zinijeva (19.). VRSTNI RED VELESLALOMA: 1. Svet (Jug.) 1’48”71 ; 2. Fernandez -Ochoa (Šp.) 1’49” 19; 3. Hàcher (ZRN) 1’49”47; 4. Hess (Švi.) 1’49”92; 5. Pelen (Fr.) 1'50”11; 6. Salvenmoser (Av.) i’50”22; 7. Walliser (švi.) 1’50”24; 8. McKinney (ZDA) 1’50”54; Toda največja razlika med ekipama je bila v pristopu do igre. Naše igralke so igrale zmedeno in včasih prav neodgovorno, mlada in ambiciozna Mo-glianova dekleta pa so igrala agresivno od začetka do konca, kar je tudi razumljivo, saj jo bil zanje Meblo u-gledna žrtev. Morda je pri naših igralkah prišla do izraza tudi utrujenost zaradi četrtkovega pokalnega potovanja v Nervoso, a to je lahko le delno opravičilo za bledi nastop. Sedmič Gibona Gibona — Bosna 110:98 (64:64) NOVI SAD — Kot je bilo pričakovati, je zagrebška Gibona včeraj v finalu jugoslovanskega košarkarskega pokala premagala sarajevsko Bosno in tako že sedmič osvojila ta pokal. V zagrebškem moštvu je bil najboljši strelec Dražen Petrovič, ki je dosegel 46 točk, v sarajevski eki pi pa je bil najuspešnejši Bilanovič. (21 točk), (nb) Nogomet: turnir v Viareggiu VIAREGGIO (Lucca) — V finalu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu se bosta pomerila Inter in Sampdoria. Samp-doria je v polfinalu s 5:3 (po streljanju 11-metrovk, v regularnem delu 0:0) premagala Milan, Inter pa je Fiorentino odpravil z 1:0. Finalni tekmi bosta jutri. 9. Barbier (Fr.) 1’50”60; 10. Rey (Fr.) 1’50”79; 19. Zini (It.) l’53”OL LESTVICA VELESLALOMA ZA SP: 1. Schnèider (Švi.) 70; 2. Svet (Jug.) 64; 3. Hacker (ZRN) 63; 4. Figini (Švi.) 57; 5. Hess (Švi.) 46. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Walliser (Švi.) 218; 2. Hess (Švi.) 205; 3. Schneider (Švi.) 170; 4. Figini (Švi.) 163; 5. ortli (Švi.) 140; 6. Gu-stensohn (Av.) in Kihel (ZRN) 129; 8. Gerg (ZRN) 127; 9. Svet (Jug.) 125; 10. Charvatova (ČSSR) 112. V tem kraju bo danes ženski slalom za SP. MOŠKI SMUK ZA SP Mtiller (Švi.) prvi MORZINE (FRANCIJA) — Švicar Peter Miiller je vedarle zmagal. Švicarsko moštvo je v moškem smuku od decembra ostalo praznih rok. Včeraj pa je Mtiller v Morzinu prekinil vrsto zmag Avstrijcev, ki so se tokrat morali zadovoljiti »le« Meblo je tekmo začel s postavo, v kateri so bile samo starejše igralke, ker Žerjalova med tednom zaradi gripe ni trenirala, od drugega niza dalje -pa je trener Drasič poslal na igrišče ekipo z dvema podajačema, in Žerja-lovo, naredil pa je tudi več menjav, toda sinoči verjetno niti čarovnik: ne bi spremenil poteka tekme, saj naših igralk preprosto ni bilo prepoznati. (ak) Bubka 5,92 m MOSKVA — Na sovjetskem državnem atletskem prvenstvu je Sergej Bubka z znamko 5,92 m popravil svetovni dvoranski rekord v skoku s palico. Prejšnji rekord (5,91 m) je pripadal Američanu Joeu Dialu, ki ga je dosegel februarja lani. Včeraj so padle še tri svetovne znamke. Britanka južnoafriškega porekla Zola Budd je 3.000 m pretekla v 8’39”79, medtem ko je bil prejšnji rekord Američanke Deckerjeve 8’47” in 3 (rekord je dvoranski) ; Vzhodna Nemka Silke Homer je 100 m prsno (v 25 metrskem bazenu) preplavala v. 1’07”0’ (prejšnja znamka Američanke Caulkinsove je bila 1’07”47); z drugim mestom Leonharda Stocka. Tretji je bil skoraj nepoznani Norvežan Atle Skaardal. Italijan Manje osvojil dobro 8. mesto. VRSTNI RED SMUKA: 1. Mtiller (Švi.) 1’53”81; 2. Stock (Av.) 1’54”86; 3. Skaardal (Nor.) 1’54”94; 4. Pfaffenbichler (Av.) 1’55”07; 5. Ohrli (Švi.) 1’55”09; Bell (VB) in Resch (Av.) 1’55”21; 8. Mair 1’55”27. LESTVICA ZA SP: 1. Wimsberger (Av.) 115; 2. Mtiller (Svi.) 97; 3. Resch (Av.) 72; 4. Mair (It.) 71; 5. Alpiger (Švi.) 55. SKUPNA LESTVICA ZA SP: L Girardelli (Luks.) 192; 2. Miiller (Švi.) 177; 3. Wimsberger (Av.) 143; (ZRN) 131; 5. Stenmark (Šve.) 127; 6. Petrovič (Jug.) 125; 7. Zurbriggen (Švi.) 119; 8. Stock (Av.) 111; 9. Mair (It.) 102; 10. Strolz (Av.) 95; 11. Heinzer (Švi.) 91; 12. Križaj (Jug.) in Alpiger (Švi.) 90. V tem kraju bo danes moški veleslalom za SP, ki bo veljal tudi za kombinacijo. Mogliano Veneto — Meblo 3:0 (15:8, 16:14, 15:7) MEBLO: Markovič, Maver, Žerjal, Mira in Neva Grgič, Kralj, Klemše, Foraus, Garbini, Ukmar, Pertot, Ušaj. TOČKE: Meblo 21:29, (Maver 6, Kralj 4, Žerjal 3, Markovič, Mira Grgič in Pertot 2, Klemše in Neva Grgič 1); Mogliano 26:46. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 14, Mogliano 12. TRAJANJE SETOV: 12, 29, 19 minut. SODNIKA: Messina iz Mantove in Gelsi iz Padove. GLEDALCEV: 100. OSTALI IZIDI: Mobilcatalogo Pordenone - Fratte 3:0; Spinea - Puti-nati Ferrara 3:1; Volley ConegUano -Fiamma Vicenza 3:1; OMA Armes Trst - Nervesa 0:3; Tregarofani Padova - Volpe Flesso 3:1. Vzhodna Nemka Oschkenatova je 50 m ovire pretekla v 6”71, prejšnji rekord iste atletinje je bil 6”73 (rekord je dvoranski). VČERAJ V PALERMU Predstavili »Giro« PALERMO — V Palermu so včeraj predstavili letošnjo kolesarsko dirko po Italiji, ki je že 69. po vrsti. Start bo prav v Palermu, in sicer 12, maja, zaključila se bo 2. junija v Merami. Tekmovalci bodo morali prevoziti skupno 3.787 km, etap bo 22 s poprečno dolžino 172 km. Etape na kronometer so tri, ena od teh pa je ekipna. Najvišja vzpetina je Por-doi ali Cima Coppi s svojimi 2239 m. Ni predviden noben dan počitka. 15:10, 11:15, 15:12) VAL: Plesničar, Allesch, Černič, Faganel, Juren, Mučič, Petejan, Lavrenčič, Micheli. CUS iz Trsta je doživel v Štandre-žu svoj prvi letošnji poraz. Plavo-rdeči so tako dokazali, da na domačih tleh zaigrajo zelo koncentrirano in da so od vsega začetka nepremagljivi. Domačini so že ob začetku spravljali v zadrego goste in zdelo se je, da bodo celo zmagali z gladkim 3:0. CUS se je prebudil v tretjem setu, katerega je tudi osvojil, a četrti niz je bil zelo enakovreden. Domačini pa so igrali izredno in odnesli prestižno zmago. Trener Markič je ob koncu tekme izjavil, da je zelo zadovoljen z nastopom svojih igralcev in da sinočnja zmaga dokazuje, da je Val na domačem terenu zares nepremagljiv. (Zip) Rozzo! TS - Bor JI K banka 0:3 (11:15, 6:15, 13:15) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Budin, D. in G. Gasparo, Pečenko, Pernarčič, Škabar, Zgubin. Bor JIK banka je v mestnem derbiju povsem zasluženo premagal Rozzol. Kljub temu pa moramo omeniti, da zmaga ni bila lahka, saj je domačin v prvem in tretjem nizu nudil močan in zagrizen odpor. Borovci so od samega začetka pa do konca srečanja pokazali dopadljivo igro. Poleg igre v polju sta bila tokrat dobra še blok in sprejem, tako da so se gostje z dobro izpeljanimi kombinacijami lahko razigrali v napadu, ki je bil posebej učinkovit. (S.S.) Pallavolo Magnago — Olympia Electro Terpin Gorica 3:1 (11:15, 15:13, 15:11, 15:8) OLYMPIA TERPIN: M., Š. in I. Cotič, A., D. in S. Terpin, Dornik, Kosič, Kovič in Špacapan. Z gostovanja v Magnagu se Goričani vračajo poraženi in to v tekmi, v kateri bi morali zmagati, kajti nasprotnik spada v krog tistih ekip, ki bi se morale boriti da ne izpadejo. Naši pa so popolnoma odpovedali. Na cilj so sicer prispeli z dokajšnjo zamudo zaradi snega, telovadnica je bila mrzla, ampak vse to ne more opravičiti blede slike, ki so jo »plavi« pokazali. Lahko rečemo, da je bila kriza huda. V prvem setu so Goričani sicer z dokajšnjo lahkoto povedli, tudi zato, ker so domačini veliko grešili. V drugem setu je Olympia vodila že s 13:8, potem pa preobrat, ki ga Goričani niso več znali zaustaviti, saj so odpovedali v vseh elementih igre. S takimi predstavami naši igralci ne bodo prišli daleč. (M. Š.) ŽENSKA C 2 LIGA Sovodnje Centralsped - Virtus Vigonovo 0:3 (13:15, 12:15, 10:15) SOVODNJE CENTRALSPED: Cotič, čeme, Počkar, Gabrijela in Giuliana Copresti, Barbara in Katrin Lo-visutti, Marta Vižintin. Naša dekleta so sicer igrala dovolj zbrano, vendar niso v ključnih trenutkih niza imela dovolj sreče. V prvem setu sta si ekipi bili zelo enakovredni. V dragem nizu so domačinke celo že tudi visoko vodile, a so se pustile dohiteti in tako so gostinje osvojile set. Tudi v 3. in zadnjem nizu ni bilo bistvenih sprememb in tako so naše morale dragoceni točki prepustiti nasprotnicam. (M. Kuzmin) Gorian Tržič - Sloga 3:0 (15:6, 15:7, 15:4) SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ-mančič, Malalan, Milkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Vidali. V Tržiču so slogašice,. sicer po pričakovanju, klonile proti Gorianu. Z igro naše ekipe tokrat nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zdelo se je, da so se igralke že pred tekmo sprijaznile s porazom in so zato opravile res medel nastop. Zlasti je pešal sprejem, tako da je Gorian zlahka prišel do novih točk. (INKA) Colori Latisana — Bor Friulex-port 1:3 (12:15, 15:8,1:15, 6:15) MOŠKA D LIGA Val - Torriana 2:3 (8:15, 15:9, 10:15, 15:10, 12:15) VAL: Andrej Vogrič, Zavadlal, Ba-stiani, Mučič, Brajnik, Devetak, Lutman, Sivilotto, Bensa, MaAjan Vogrič. Proti tretjeuvrščeni Torriani je valovnem za las ušla zmaga. Naši so zaigrali zelo požrtvovalno in bi si zares zaslužili zmago. V končnem petem setu pa jim je zmanjkalo moči in lahko rečemo tudi športne sreče, saj so si zmago zapravili le v končnici niza. (Zip) Naš prapor - Mossa 2:3 (15:13, 12:15, 7:15, 15:12, 9:15) NAŠ PRAPOR: Marjan Sošol, Albert Sošol, Legiša, Mikluš, Prinčič, Peter Klanjšček, Damjan Klanjšček, Bevčar. Po maratonski borbi je Naš prapor v prvi tekmi povratnega dela klonil šesterki iz Mosse. Tokrat smo pri briški ekipi videli precejšen napredek, a kljub vsemu ni zadostoval za drugi par točk v letošnjem prvenstvu. K temu moramo dodati, da so nasprotniku v številnih primerih dali roko še sodniki, ki so bili za Mosso sedmi mož na igrišču, (M. Bevčar) ŽENSKA D LIGA CUS Trst - Kontovel Electronic Shop 1:3 (16:14, 13:15, 2:15 in 7:15) Le Volpi - Sloga 2:3 (10:15, 15:4, 12:15, 15:8, 6:15) Intrepida - Breg Agrar 2:3 (16:14, 15:2, 12:15, 6:15, 11:15) Canon — Dom Agorest 3:2 (13:15, 12:15, 15:6, 15:11, 15:8) 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor - Rozzol 3:0 (15:8, 15:11, 15:9) MLADINSKA ODBOJKA »UNDER 16« ŽENSKE Sloga B - La Marmotta 2:0 (15:8, 15:8) »UNDER 16« MOŠKI Naš prapor - Val Štandrež 2:0 (15:13, 15:3) 22. turnir Veleža MOSTAR — V Mostarju se je včeraj pričel mednarodni nogometni turnir, na katerem nastopajo Sarajevo, Partizan, Velež in Honved. V prvi tekmi je Sarajevo z 2:1 premagal Partizana, a v dragi je Velež s 3:2 odpravil Honved. Za prvo mesto se bosta danes srečala Sarajevo in Velež, a za tretje Partizan in Honved. Na gostovanju pri sicer solidnem Moglianu Mebla ni bilo prepoznati MOGLIANO VENETO — Meblo je sinoči doživel pekoč poraz s 3:0, delni izidi posameznih setov (15:8, 16:14, 15:7) pa so resnici na ljubo še preveč »krivični« do domačink, premoč katerih je bila žal absolutna, saj so v vseh treh nizih visoko povedle in bile stalno v vodstvu. S tehničnega vidika ni težko razložiti Meblovega poraza. Režiserki Grgičeva in Pertotova sta naleteli na slab dani, še slabše pa so se odrezale napadalke, razen Markovičeve, ki pa je bila premalo izkoriščena. Mogliano, ki ga dnevni tisk v Venetu proglaša za največje prijetno presenečenje prvenstva (kapetan Caffagian ima 22 let. Povprečna starost ostalih je pod 18 leti), je tako zlahka napadal, zlasti preko kril, Meblov blok pa še tako enostavnih akcij domačink ni skoraj nikoli zajezil. Košarka: jugoslovanski pokal kratke vesti - kratke vesti V SKOKU S PALICO • nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani Košarka: v promocijskem prvenstvu Kontovelci za točko slabši Kontovel Electronic Shop — Fruttetna 87:88 (41:43) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Grilanc 15, Ušaj 1, Vremec 15, Štoka 6, Kojanec 10, Lisjak, Čuk 13, Starc 25, Sedmak, Gruden. 3 TOČKE: Starc 1, Grilanc 3 Tekma je bila za Kontovelce velike važnosti, žal pa sta točki šli nasprotniku. Domačine so pokopale predvsem izgubljene žoge pod lastnim košem, ki so jih gostje pridno pobirali (zlasti Masala, ki je tudi dosegel 32 točk) a tudi slabo sojenje v končnici, ko je sodnik oškodoval Kontovelce. Nasploh je bilo srečanje zelo izenačeno, vendar precej nervozno in igra ni bila privlačna. Domači so sicer igrali zelo požrtvovalno, a so bili kot smo dejali, pomanjkljivi v obrambi. Tokrat bi pohvalili le Čuka. (D. S.) Libertas — Breg Adriatherm (85:68 (49:25) BREG ADRIATHERM: Čok 7, Kapic (0:1), Koren 8 (0:1), R. Žerjal 14 (6:9), Race 10, Sosič, B. Žerjal, Slavec 9 (1:5), Mezza villa 20 (4:7). PM: Breg 11:23, ON: 19; PON: nihče, 3 TOČKE: čok 1. Breg je tekmo začel v prepričanju, da se porazu ne more izogniti in tako mu je manjkala prava koncentracija. Veliko je grešil, zlasti v napadu. V drugem polčasu pa je vendarle nadaljeval kot zna in na koncu je še zapustil A p vtis, saj je dokazal, da ni enakovreden ostalim ■ samo na domačem igrišču, ampak da pridobiva zaupanje v lastne moči tudi v gosteh. Škoda, da to sinoči ni prišlo do izraza že od vsega začetka. Tokrat bi omenili Roberta Žerjala, ki se je izkazal tako v obrambi kot v napadu. (L.K.) Grado — Dom odložena MLADINSKA KOŠARKA DRŽAVNO KADETSKO PRVENSTVO: Segafredo - Jadran Farco 103:79 (52:42). MLADINCI: Dom -Libertas 67:74 (32:32). KADETI: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904 (gostje se niso predstavili na igrišču). Jadran štiri zaporedne koše). Naši so takoj reagirali in stanje izenačili v 7. min. (11:11). Odtlej se je bil izenačen boj in našim je uspelo skleniti polčas s točko razlike. V začetku drugega polčasa je kazalo, da so jadranovci našli pravi ritem. Povedli so s petimi točkami (50:45). Gostje pa niso popustili in v 25. min. povedli s 54:50. Ekipi sta se nato menjavali v vodstvu do poslednjih potez srečanja. V zadnji akciji, pri vodstvu gostov z 89:87 pa sta sodnika spregledala očiten prekršek pod košem Mauri-ja in tako je za naše spodletela tudi poslednja možnost, da bi z dvema prostima metoma izsilili podaljšek. Glede posameznikov bi od naših pohvalili Marka Bana in Valterja Sosiča, ki se je izredno požrtvovalno boril v obrambi. Sinočnjo tekmo si je ogledal tudi Ste-fanelov trener Puglisi, ki je takole dejal: »Bilo je to zelo izenačeno srečanje in ko izgubiš tako tesno, je jeza še večja. Jadran je imel velike težave proti Maurijevi conski obrambi. Z bekovsko pozicije ni bilo točnih metov. V obrambi pa so jadranovci pozabili na Rancatija, ki je dosegel vrsto pomembnih košev«. (B. Lakovič) JADRAN — MAURI 87:89 (46:45) JADRAN: Žerjal 5 (1:1), Sosič 6 (0:3), Ban 35 (19:20), Zarotti 9 (5:6), Čuk 16, K. Starc 9 (1:2), Daneu 7 (1:2), Gulič, Rauber, Klobas. MAURI TREVIGLIO: Bertoletti 6 (0:2), Zonga 3 (0:1), Meneghel 12, Gatti 10 (0:1), Pamapana 13 (1:1), Gabrielli 15 (7:9), Rancati 16 (0:1), Codevilla 12 (2:2), Rossini, Cefis 2. SODNIKA: G. in P. Pascucci (Gualdo Tadino). PM: Jadran 27:34; Mauri 10:17. ON: Jadran 26; Mauri 32. PON: Gabrielli (37), Zarotti (37), Meneghel (38). 3 TOČKE: Rancati 2. GLEDALCEV: 500. Krasovke prvenstvu in vedno bolj je pri mladi krasovki viden napredek. Medtem je Miličeva, ki je tudi tokrat odlično opravila svojo nalogo, z dokajšnjo lahkoto odpravila Con-dorellijevo, ki se je že po začetnih udarcih kaj kmalu predala. Dovolj je, da pogledamo na rezultat v prvem setu, ko se je Miličeva pri stanju 4:4 razigrala in z delnim izidom 14:1 povedla z 18:5. Nasprotnici je proti koncu srečanja nerodno prepustila kar pet zaporednih točk, a prednost je bila prevelika, da bi nasprotnica lahko rezultat še obrnila v svojo korist. V igri dvojic sta Miličeva in Ber-nardičeva z nekaterimi aktraktivni-mi potezami navdušili sicer maloštevilno občinstvo in nista dopustili solidnima nasprotnicama niti seta, REZULTAT: Kras Globtrade — Maratea 4:0 Bernardič - Di Trani 2:0 (21:18. 21:16), Milič - Condorelli 2:0 (21:8, 21:13), Ukmar - Masini 2:0 (21:19, 21:17,) Bernardič in Milič - Condorelli in Di Trani 2:0 (21:15, 21:18). (Z.S.) LOKOSTRELSTVO: NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Velik uspeh Vesne Lutman včeraj v Turinu Vesna Lutman, članica društva Naš prapor iz Pevme, ki se že več let u-veljavlja v tukajšnjem in državnem lokostrelstvu in ki je leta 1984 zmagala na državnih mladinskih igrah, je dosegla še en pomemben uspeh. Včeraj je na državnem prvenstvu v lokostrelstvu v Turinu dobila 498 točk v streljanju na razdaljo 25 m (60 puščic). Ker je računalnik odpovedal, ni znano, ali je dosegla drugo ali tretje mesto. Vsekakor gre za pomemben uspeh. Upati je, da bo uspešna tudi danes, zadnji dan prvenstva, ko bo streljala, prav tako 60 puščic, na razdaljo 18 m. Igrišča pod snežno odejo V tretjem povratnem kolu nogometne B lige Triestina v Monzi za obe točki Triestina je odpotovala v Monzo, kjer se bo danes pomerila z istoimen-Bko enajsterico, že v petek. V petek je torej odpadel običajni trening v Tržiču, zamujeno pa je trener Ferrari nadoknadil včeraj zjutraj v Monzi sami. Pri možnosti, da igrišče v Monzi zaradi vremenskih miprilik ne bo v optimalnem stanju, je hotela Triestina predhodno spoznati, v kakšnih pogojih se bo potegovala za obe točki. Tretje kolo povratnega dela prvenstva nogometne B lige je namreč zelo neugodno za Tržačane, katerim preti nevarnost prehititve in masovnega pobega. Boškov Ascoli je tako trdno v vodstvu, da ga večina že prišteva v A ligo, pospešila pa je tudi Brescia. Trenutna lestvica nudi eno samo odprto mesto za napredovanje in zanjo se potegujejo enajsterice, ki segajo do sredine lestvice. Ascoli bi ne smel imeti doma težkega dela proti Perugii, še lažje pa naj bi imela Brescia proti Catanzaru, ki v prejšnjem kolu ni še občutil dobrin Veselinovičevega dela. Vicenza in Cesena bosta imela močnejša nasprotnika, igrata pa doma in startata kot favorita. Zasledovalci Empoli, Genoa in Cremonese bodo vsi igrali doma. De Falco in tovariši so proti Cam-pobassu pokazali veliko volje do zmage in posebno aktiven je bil kapetan, ki je za las zgrešil nekaj ugodnih priložnosti. Sploh je vsa napadalna vrsta pripravila kopico zrelih priložnosti, medtem ko je obramba nekajkrat zaškripala. Braghin so je kot »libero« večkrat znašel v napadalnih akcijah s težavami povratka na dodeljeno mento. Vratar Bistazzoni se je proti Campobassu izkazal z nekaj zanesljivimi posegi, ki so rešili tekmo. Današnji nasprotnik Triestine sameva na zadnjem mestu lestvice in je, kot kaže, obsojen na izpad. Napadalci Monze niso posebno učinkoviti. Doslej so dah samo 12 golov in so... pred njimi le napadalci Cagharija. Zadnje me sto na lestvici je vezano s 24 prejetimi goli in samo dvema domačima zmagama. V Monzi so domači sicer šestkrat izenačili in dvakrat izgubili Pri Monzi igra tudi nekdanja Interjeva zvezda Beccalossi. V prejšnjem kolu je Monza z 1:2 izgubila v Perugh. DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri): Arezzo - Pescara; Ascoh - Perugia; Brescia - Catanzaro; Campobasso -Lazio; Cesena - Catania; Cremonese - Palermo; Empoli - Bologna; Genoa -Cagliari; Monza - Triestina; Vicenza - Sambencdettese. 2. MARCA V KRANJSKI GORI Veleslalom za pokal bratstva treh dežel Prizadevni organizatorji smučarskega kluba Devin bodo tudi letos v sodelovanju s smučarskim klubom Snežnik iz Ilirske Bistrice (slednja je pobratena z devinsko - nabrežinsko občino) priredih tradicionalni veleslalom za 2. prehodni »Pokal bratstva treh dežel«. Tekmovanje bo v nedeljo, 2. marca v Kranjski gori. Predviden je spust, preizkušnja pa bo istočasno potekala na dveh progah: mlajši pionirji, pionirji in dame se bodo pomerili na krajši, vsi ostali pa na daljši in zahtevnejši. Skupno bodo nasto-pili tekmovalci iz 17 kategorij. Prvi spust je predviden za 10. uro. Vsekakor bomo o tekmovanju podrobneje še p»ročali. Prireditelji so si zamislili, da bi se tekmovanje izmenoma vrstilo vsako leto v enem kraju. Pogovor z deskarjem Sirene Davidom Poljšakom X »Ce je veter premočan se tudi malo prezebe « V sončnem, vendar povsem brezvetrnem vremenu se minuli teden jadralec David Poljšak ni mogel podati s svojo desko po zahvu. Ob izredni svežini zraka pa si je bilo težko zamišljati, da je jadranje na deski lahko tudi šport. Torej panoga, ki ni tekmovalne zvrsti le v poletni vročini, temveč tudi pozimi, ko brije in ko morje dosega le kakih devet stopinj. V p>ortiču Sirene je David pospravil opremo. »Pozimi jadranje ni vedno mogoče. Če piha burja, je celo nevarno. Lahko te zanese daleč na odprto morje. V zalivu smo imeli med sezono smrtno žrtev. V takem primeru se lahko jadra le pri Marini Juhi pri Tržiču, kjer burja priha na obalo.« »Pravzaprav sem si jadranje na deski zamišljal manj intenzivno.« »Saj za velikansko večino tudi je. Sam pa se od začetka januarja poprečno dvakrat na teden podam na morje. Seveda odločajo o tem vremenski pogoji. Sicer opravljam razne vaje na suhem. Kot študent višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani se veliko ukvarjam z orodno telovadbo, akrobatiko in tekom. Ob fizični vzdržljivosti so poglavitne pri jadranju na deski še spretnost, koordinacija gibov, moč in orientiranje telesa v pro štoru. Veliko- vlogo imajo tudi dlani. Koža mora biti postopwma utrjena, da ne pride do žuljev.« David je bil pred nekaj leti tudi dober skakalec v daljino. »Pri Boru sem nekaj let gojil atletiko in se v daljini približal šestim metrom. To mejo sem na moje presenečenje presegel pri sprejemnem izpitu za VŠTK v Ljubljani. Obvladanje telesa v zraku mi je bilo pri jadranju v veliko korist.« »V mislih sem imel kopalcer ki so pred dnevi za nekaj demonstrirali v mrzli vodi pri Čedazu. Kako je z o-premo jadralca za zimsko vadbo na morju?« »Med zimskim jadranjem nosim potapljaški kombinezon iz neoprena in neprepusten jopič s kap» in rokavicami. Pri padcu v vodo se dejansko zmoči samo obraz. Če je veter premočan, se večkrat pade in tudi malo prezebe. Hujšega pa ni.« »Kako poteka trening?« »Pozimi je učinkovitost vsekakor manjša. Lahko se vadi drobna tehnika, odločilna pm je družba, da svojo storilnost lahko primerjaš s tovarišem. Pri Sireni pozimi jadra le še Aleš Žetko.« »Kako si zamišljaš letošnjo sezono?« »Že v februarju bom gost na pripravah jugoslovanskih reprezentantov v Piranu. To bo teden intenzivnega dela, kjer bom skušal pridobiti čim v©č, ker me v marcu čaka prva regata državnega značaja. Uspeh na njej hi bil zelo važen za nadaljnji potek sezone. Nadaljnji nastopi se bodo prav gotovo odvijali na podlagi rezultata, ki ga bom na tej regati dosegel.« »Oriši svoje tehnične značilnosti.« »Najprej sem začel z jadrnicami in se nato zaradi različnih gledanj na tekmovalno jadranje v okviru društva preselil k deskam. V tem športu sem samouk. Do sedanje stopnje sem prišel postopoma. Najprej je bil moj cilj prekositi klubske tovariše, predvsem Stojana Kureta. S kakimi 57 kg telesne teže sem seveda zelo lahek tudi v lažji kategoriji. Telesne lastnosti in sposobnosti mi dajejo optimalne možnosti jadranja pri hitrosti vetra štirih metrov na sekundo.« Davidu Poljšku je 22 let. Doma je iz Barkovelj. Svoje največje tekmovalne uspehe je osvojil lani. Na odprtem prvenstvu Jugoslavije v Piranu je zasedel prvo mesto, v oktobru pa si je v Sanremu na enakem tekmovanju Italije prijadral tretje mesto in bil med izključno italijanskimi jadralci celo drugi. Uspeh na prvi državni regati bi mu verjetno odprl pot za nastope na tekmovanjih še višjega slovesa. BRUNO KRIŽMAN Nogometna A liga brez vrhuncev Košarka: danes v prvenstvih A-l in A-2 lige Udinese pred breznom Za Tržačane in Goričane imperativ zmaga Tekma, ki bi lahko še dala elana Prvenstvu A lige, bo v Turinu med Torinom in Romo, medtem ko bo Juventus igral s pozdravljenim napadom ha nevarnem pravokotniku v Berga-hiu Ob monologu »belo-čmih« in poskusu zasledovanja Rimljanov so vsa Ostala moštva dejansko že izločena iz hoja za naslov in največ prostora Zavzemajo v ponedeljkovih procesih in dogovorih taktične variante poljudnih pearzotov in forma igralcev, ki prihajajo v poštev za državno reprezentanco. Na dnu lestvice se bo važen dvoboj pdigral v Vidmu, kjer bodo domačini 'Srali proti Avellinu. Udinese je zdrk-hd na predzadnje mesto in učinki dela novega trenerja De Sistija niso mogli v kratkem času obroditi sadov. De Si-sti bo moral poleg vseh problemov zamenjati izključena De Agostinija in Colomba ter poškodovanega Baronija. Avellino je bil kot vsako leto med kandidati za izpad. Prvenstvo je začel porazno slabo, trener Ivič pa je na čudežen način popravil nivo ekipe, ki je doslej zbrala 17 točk in se rahlo oddaljila od nevarnih voda. Morebitna zmaga bi Videmčanom vlila le poguma, ne bi pa še bistveno popravila lestvice. Bari, ki je točko pred Videmčani, bo igral doma proti Pisi. V bistvu je la tekma na enakem nivoju kot srečanje v Vidmu. Dno lestvice je iz tedna v teden bolj zanimivo in tudi Como bi moral v Firencah drago prodajati kožo. DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri): Atalanta - Juventus; Bari - Pisa; Fiorentina - Como; Milan - Sampdoria; Napoli - Lecce; Torino - Roma; Udinese - Avellino; Verona - Inter. Po sicer pričakovanem porazu v Milanu proti Simacu bo danes tržaški Stefanel v 21. kolu italijanske A-l lige igral doma proti Scavoliniju iz Pesara. Glede na zaskrbljujoč položaj na lestvici morajo danes Tržačani absolutno zmagati. V zadnjih nastopih pa so Bertolotti in tovariši glede na prikazano igro bridko razočarali in danes tržaški navijači pričakujejo pravi preporod svoje ekipe. Ko bi Stefanel tudi danes izgubil doma, potem bi verjatno že bil z eno nogo v A-2 ligi. Od ostalih srečanj bo verjetno najzanimivejše v Cantuju, kjer bo domači Arexson igral proti Divareseju. Današnji spored (17.30) Stefanel Trst - Scavolini Pesaro; Mulat - Simac; Mari - Mobilgirgi; Sil-verstone - Bancoroma; Arexons - Di- varese; Barioni - Op>el; Granarolo -Benetton; Livorno - Cantine Riunite. Goriški Segafredo, ki v sredo ni brez težav premagal moštvo Pepperja iz Master, bo danes gostoval v Desili, kjer bo igral proti moštvu Filanta, ki ima na lestvici le dve točki manj od Goričanov in je eno najugodnejših presenečenj A-2 lige. Za goriško moštvo pa velja ugotovitev, da mora danes nujno pospraviti nov prvenstveni par točk, kajti na vrhu lestvice je prava gneča in vsak spodrsljaj bi pomenil izgubo stika z vodilnimi. Današnji spored (17.30) Filanto Desio - Segafredo Gorica; Mister Day - Cortan; Fabriano - Giorno; Ippodromi - Jollycolombani; Fermi - Sangiorgese; Pepper - Liberti. V včerajšnjih anticipiranih tekmah je Yoga v Brindisiju premagala Rive-stoni s 94:92, v Vidmu pa je Fantoni s 105:104 (48:65, 97:97) slavil zmago proti Annabelli. M1NIBASKET Turnir Zini & Rosenwasser BREG - GMT 56:15 (25:11) BREG: Punis 12, Tul 4, Vimo 6, D. Novak 11, Corva, Križmančič Novak, Švara 1, Vodopivec 2, Gropaz-zi, Salvi 20. Brežani so proti peterki Grandi Motori izbojevali novo zmago, vendar s prikazano igro znova niso zadovoljili. Če bi se namreč znah izogniti podcenjevanju nasprotnika, bi lahko zmagali z veliko večjo razliko. Tokrat velja omeniti edino doprinos Sal-vija v napadu, (šik) Nogomet: zaradi slabega vremena na Tržaškem in Goriškem Amaterji in mladi nogometaši ne bodo igrali deželna in pokrajinska nogometna Zv<-‘z;>, st;>. sporočili, da zaradi slabe-vremena odpadejo vsa današnja ječanja v 2. in 3. amaterski ligi. reložena so seveda tudi vsa sreča-Ja v mladinskih prvenstvih tako na Goriškem kot Tržaškem. Odpadla je tudi včeranjšnja antici-p,rana tekma 2. AL med Fortitudom 1,1 Vesno. domači šport Danes nedelja, 9. februarja KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO do'T.uu na Proseku, dom pristaniških B.OO ‘-'vcev: Lav. Porto - Bor Radenska !„ 1. MOŠKA DIVIZIJA ■00 v Nabrežini: Sokol-Polet; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor A - Libertas MLADINCI 8.30 v Trstu, šola Suvich: Barcolana B - Kontovel Electronic Shop DEŽELNI KADETI 12.30 v Miljah: Intermuggia - Polet NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Ser-volana Leasest - Bor Adriaimpex ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, licej Galilei: Inter 1904 - Kontovel Electronic Shop NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Italcantieri Tržič ŽENSKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Karneid; 10.00 v Leifersu: TT Leifers - Dom Čitalnica za športnike TRST — Lista za Trst je podprla predlog, ki so ga že iznesli na zad- nji konferenci o športu v Trstu, da bi bila v okviru novega športnega objekta v Trstu tudi čitalnica, v kateri naj bi bile na razpolago športne revije in druga športna dokumentacija o športu, ki so sedaj v raznih tržaških čitalnicah. obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST stadion 1. maj obvešča, da jutri, 10. t.m., odpade vadba za obe skupini predšolskih otrok. ŠK KRAS obvešča vse odbornike, da bo prva seja novoizvoljenega odbora jutri, 10. t.m., ob 20. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku. PRIMOTOR KLUB Člani, ki nameravajo obnoviti izkaznico za leto 1986. naj sporočijo telefonsko številko, ime in priimek ter točen naslov pri ZSŠDI, tel. 767304. VSA OPREMA Z4>k o _ O ° o ° o IZREDNE CENE & KAKOVOST JPORT VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT FERNETIČI 24 -PRÌXJL PUHOVKE UNISEX od 70.000 dalje VETROVKE UNISEX od 35.000 dalje Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poétnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 4536% ADIT DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni m legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julnske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah' SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ^^^ZTT m tiska Trst član kafijanska zatoŽnitcv FtEG 9. februarja 1986 Rop v Autovoxu: vrednost plena več milijard lir RIM — Deset zaloinkanih roparjev je v petek zvečer vdrlo v sedež (s skladiščem) družbe Autovox v predmestju Rima, u-klenilo v verigo in jo zaklenilo s ključavnico celotno vodstvo podjetja, Id je bilo ravnokar na seji, in TIR napolnilo s televizorji in avtoradii: vrednost odpeljanega plena znaša več milijard lir. Roparji so nekaj po 20. uri najprej onesposobili dva paznika v vratarnici, potem pa so na seji presenetili celotno vodstvo družbe, predsednika Autovoxa Franca Cardinalija in vse njegove najožje sodelavce, direktorja za stike, pravnega in trgovskega direktorja. Seji je prisostvoval tudi direktor neke finančne družbe. Iz bližnje zgradbe so v osrednje prostore pripeljali še štiri osebe, med katerimi tudi direktorja pridružene družbe STM. Ista u-soda je doletela tudi zaročenko in mater enega izmed ugrabljencev, ki sta prav takrat prišli v zgradbo. Vse so ukleniii v verigo in jo zaklenili z žabico. Roparji so imeli debelo uro časa, da so skladišče dodobra izropali in TIR napolnili do zadnjega kotička. Po treh urah, ko so bili roparji že daleč, je eden od ugrabljenih uspel sneti verige in o dogodku obvestiti policijo Retrospektivo (okoli sto filmov) pripravljajo že tri leta Jugoslovanski filmi v Pompidoujevem centru v Parizu PARIZ — Kulturno-umetniško središče George Pompidou nikoli ne miruje. Čeprav se tudi v tem centru pariškega življenja marsikaj zaustavi zaradi birokratskih zapletov, ostaja Beaubourg, kot ga vsi imenujejo, žarišče najbolj naprednega kulturnega vrveža. Tudi jilmska dejavnost ne pozna prestanka in to v mestu, kjer gledalci v dolgih vrstah že opoldne čakajo na odprtje najbolj zakotnih kinodvoran. Filmski ciklusi, ki jih prirejajo v Beaubourgu, so enkratni in privabljajo v Pariz nič koliko entuziastov. To se seveda dogaja tudi zdaj, ko v pritličju ogromne, »futuristične« palače odpirajo obširno razstavo posvečeno Dunaju in ko se že pripravljajo na gradnjo ljubljanskega Tromo-stovja za monografsko Plečnikovo razstavo. V tem času je na sporedu izbor najlepših italijanskih filmov. V Beaubourgu so namreč priredili bogato retrospektivo italijanskega filma, ki nekako nadaljuje program filmov tržaške manifestacije Trouver Trieste. Ko bo vse to mimo, bo v Beabour-gu napočil čas odprtja retrospektive jugoslovanskega filma. O tej pobudi se v jugoslovanskih in francoskih krogih šušlja že dobra tri leta. Jugoslovanski dnevni tisk je celo objavil rezultate ankete, ki so jo izvedli med filmskimi kritiki in iz katere naj bi bilo razvidno, katere filme bo treba poslati v Pariz. Kljub - tej zanimivi novinarski pobudi, ki je omogočila samim Jugoslovanom, da globlje spoznajo bogato domačo filmsko, zgodovino, je imel Pariz že pripravljen spisek približno sto filmov, ki jih bodo predvajali v centru Pompidou od aprila do septembra, če se seveda kaj ne zatakne 'in se že zastavljeni termini ne spremenijo. Božidar Bunjevec (Raso) v Ovni in mamuti Viba filma iz Ljubljane Seznam je pripravil Jean Loup Passek, direktor filmske aktivnosti pariškega centra. Zanimivo je ob tem primerjati jugoslovansko listo najboljših in Passekovo, ki se med sabo skorajda ne razlikujeta. To je po eni strani lahko dokaz, da je bila jugoslovanska reprezentanca, kritikov iskrena, po drugi pa, da je Passek Je posebno pozoren na filmsko dejavnost te države. Jean Loup Passek je bil pred kratkim v Beogradu, kjer se je sicer zadržal malo dni, je pa imel priložnost, da se je srečal s predstavniki producentskih hiš vseh republik ter s predstavniki beograjskega Inštituta za film, s katerimi se je dokončno domenil, kako bodo pobudo speljali. Ob povratku v Pariz se je Passek ustavil nekaj ur v Trstu. V krajšem pogovoru nam je opisal stike, ki jih je imel s predstavniki filmskega sveta v Beogradu in je poudaril, da je bil njegov predlog sporeda sprejet v celoti, samo dodal je še nekaj filmov. Vsekakor se število filmov, ki bodo predstavljali Jugoslavijo v Parizu, še vedno suče okoli sto. Od teh je vsaj do danes najavljenih 14 slovenskih. Kronološko prvi (četrti na spisku, ki se začenja z A-fričevo Slavico iz leta 1947) je Šli-gliceva Dolina miru (Triglav film 1956). Temu sledijo Veselica (Triglav film 1962) Jožeta Babiča, Ples v dežju in Peščeni grad (Triglav film 1961 in 1962) Boštjana Hladnika, Ba- pNO, OTROCI KAKO SO BILO NA ‘oMUĆANSC'f? KPO<3e KJ ASAAAN S K RAT PAPETL1 SA2,TOVARI GIC2A J <3AMo bnikrat eeM fadia Evropa izvozila nasilje na stadionih Peklenski kriket ISLAMABAD — Najpopularnejši šport v PaMstanu je kriket, ki ga gledalci na stadionih spremljajo s skoraj gledališkim pristopom. Pakistanci so v glavnem mirni ljudje, pa tudi igra sama je taka, da ne dopušča možnosti neposrednih kontaktov med nasprotniki, tistih kontaktov, ki nato negativno vplivajo na navijače. Vendar pa se je v zadnjem obdobju ozračje okoli tega športa zelo skvarilo. Na srečanju med reprezentancama Bri Lanke in Pakistana v Hyderbadu na Šri Lanki je nek pakistanski gledalec iz povsem nerazumljivih razlo-g(jv vrgel kamen v glavo najboljšemu domačemu igralcu. Temu dogodku je sledil popoln kaos. Po trditvah igralcev Šri Lanke je bila povratna tekma v pakistanskem glavnem mestu Karači pravi pekel. Nek gledalec, gost iz Šri Lanke, je »kamenjal« domačega igralca, tekma pa se je končala v pretepu. Gostje so morali nato zbežati z igrišča, saj so se domači gledalci popolnoma razbesneli in pwzabili, da so še pred kratkim kriketu sledili v skoraj »koncertni a-tmosferi«. Šri Lanka je izgubila obe tekmi, šele nato pa se je začela prava »časopisna tekma«. Po pisanju pakistanskih novinarjev naj bi skušali igralci Šri Lanke zaradi »dveh kamenčkov zmanjšati pomen briljantne pakistanske zmage«, po drugi strani p»a časopisi iz Šri Lanke govorijo o »p»akistanskih barbarih, ki na rob,u igrišča sproščajo vse svoje fobije- in frustracije«. Stanje je vsekakor neprijetno, saj se Pakistan skupno z Indijo pripravlja na skupno organizacijo svetovnega pokala v kriketu, lada o trobenti in oblaku (Triglav film 1961) Franceta Štiglica ter Na papirnatih avionih (Viba film 1967) Matjaža Klopčiča. Sedemdeseta leta slovenske produkcije bodo predstavljali filmi Let mrtve ptice (Viba film 1973) Živojina Pavloviča, Vdovstvo Karoline Zašler (Viba film 1976) Matjaža Klopčiča ter film Vojka Dule-tiča Draga moja Iza (Viba film 1979). Ostali slovenski filmi, ki jih je Passek vključil v svoj seznam so Nasvidenje v naslednji vojni (Viba film 1980) Živojina Pavloviča, Splav Meduze režiserja Karpa-Ačimoviča - Godine (Viba film — TV Beograd 1980), Vonj telesa Živojina Pavloviča (Film Danes Beograd — Viba film) in še eno delo Karpa Godine Rdeči Boogie (Viba film 1983). Kronološko zadnji bo film Ovni in mamuti, ki ga bomo gledali tudi v Trstu konec tega meseca, Filipa Robarja -iDorina (Filmske alternative — Viba film). Omenjenim filmom moramo dodati še dva naslova. Pet minut raja Igor-- ja Pretnarja in Štiglicev Deveti krog. Oba filma imata slovenskega režiserja, ne pa slovenskega producenta. Čeprav se bomo tako na slovenske kot na jugoslovanske filme še povrnili, naj omenimo, kako lahko mednarodna nagrada opozori na celotno kinematografijo neke države. Pri tem seveda mislimo na zlato palmo, ki jo je prejel Kusturica, in na pozitivne reakcije, ki jih je to priznanje izzvalo v mednarodnih filmskih krogih, šele pred dobrim tednom se je vjlimu zaključil z velikim uspehom teden jugoslovanskega filma, ki ga je priredilo italijansko zunanje ministrstvo, v Locarnu so predstavili jugoslovanske režiserje, še celo načrt centra Pompidou so z velikim elanom in navdušenjem speljali do cilja. Ob takem zanimanju, ki še vedno tli in kateremu je. imenovanje Očeta na službenem potovanju za nagrade Aca-demy Aivard dodal novega kisika, bi morale jugoslovanske producentske hiše zgrabiti priložnost, ki se ponuja, in nekoliko obnoviti politiko plasmana, ki je bila v prejšnjih letih prešibka. Pri tem seveda lahko veliko pomagajo tiskovine in drugi propagandni material, največ, pa bi verjetno koristilo, da bi vsedržavni filmski festival v Pulju bistveno spremenil svoj odnos do tujega — verjetno tudi domačega — tiska, ki je že pred zlato palmo z navdušenjem sledil razvoju jugoslovanskega filma. (ef) Španci niso naklonjeni oporiščem NATO MADRID — Če bi danes izvedli referendum o prisotnosti natovskih oporišč v Španiji, bi bilo proti tem bazam vsaj polovica Špancev. List El Pais piše, da bi se za takšno odločitev izreklo vsaj 39 odstotkov državljanov, medtem ko bi reklo »da« samo 21 odstotkov. Podatek napoveduje težke čase za vlado, ki bo od Špancev zahtevala, da se o tem vprašanju izjasnilo 12. marca. POTEM <3EM FA ‘oTIRINAaST DNI V 7 Petičneži prihajajo iz Egipta KAIRO — Čeprav jih je v Jugoslavijo prišlo šele nekaj sto, turistični delavci od lani naprej vedo: turisti, ki največ trošijo, ne prihajajo v Jugoslavijo niti iz Amerike niti iz drugih zahodnih držav, temveč iž Egipta. Tisti redki Egipčani, ki so lani poleti obiskali za teden dni Dubrovnik in Trogir (največkrat z družinami), so zunaj penziona porabili na dan v hotelih tudi še po 50 dolarjev. Povrhu vsega pa so potem nakupili tudi za kakih 1000 dolarjev in več raznega blaga v trgovinah, od kristala do Tomosovih motorjev za motorne čolne. Čeprav so kristal in motorje samo plačali in naročili, naj jim jih pošljejo na njihove naslove, so ti egipčanski turisti, kot je dejal te dni neki dubrovniški turistični delavec, prišli v Jugoslavijo samo z enim, zapustili pa so jo s tremi ali celo več kovčki. Prav zaradi tega se je JAT AIR LIFT odločil skupaj z nekaterimi turističnimi delavci in predstavniki Turistične zveze Jugoslavije podrobneje seznaniti s turističnimi možnostmi, ki jim jih lahko ponudi Jugoslavija. Predvsem naj bi seveda na ta način prekinili zgolj enosmeren tok jugoslovanskih turistov preko JAT AIR LIFT enenkel enenkel enenkel enenkel enenkel enenkel enenkel enenkel enenkel TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989