PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILN FRONTE ZA LOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 175 - Cena 3.* lire TRST, četrtek 6. decembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni St. l-I, Tel. St. 93606,93807.93808. Rokopisi ae ne vračajo ■ KRILA Svoboda tiska Svoboda tiska je z ostalimi demokratičnimi svoboščinami (svoboda besede, misli, združevanja in veroizpovedi itd J ena izmed osnovnih pridobitev sodobne demokratične družbe. Proti tej resnici ne more nihče imeti resnega ugovora. Teoretično je pravica vsakega državljana, da o vsem, kar zadeva socialno, gospodarsko, politično in kulturno življenje, izraža svoje mnenje in stališče, neizpodbitna. Ta pravica je plod težkih in pogostoma krvavih borb; danes pa je splošno priznana in globoko zasidrana v zavesti vsakega posameznika. Vse to je nesporno; sporno pa postane, čim s teoretičnega preidemo na praktično izvajanje omenjenih pravic. Narodno osvobodilna borba proti nacifašističnemu okupatorju je tudi v tem pogledu dala tem pojmom konkretnejšo vsebino in merilo za ocenjevanje njihove konkretne demokratičnosti. Kakšne so vsebinske značilnosti teh pojmov, preko katerih ne more noben tisk, ne da bi pri tem izgubil svoj demokratičen značaj? Naštejmo nekatere izmed teh značilnosti: osnovno načelo o svobodi tiska mora biti predvsem stalna borba za o-brambo demokracije in njenih pridobitev; vzporedna borba proti ostankom fašizma in vsem pojavom, ki nujno vodijo do ponovnega uveljavljanja fašizma. Resnično demokratični tisk mora podpirati težnjo o demokratizaciji javnega življenja doma in v svetu ter težnjo delovnega ljudstva po odpravi gospodarskih monopolov, ki so pravi posmeh vsake resnične demokracije. Demokratični tisk mora podpirati težnjo o bratskem sožitju med narodi, ker samo tako sožitje lahko zagotovi uspehe borbe proti fašizmu in pripomore k mirni rešitvi vseh povojnih problemov. Demokratični tisk mora podpirati in braniti napore zavezniških narodov, da se čimprej oatvari močna mednarodna organizacija združenih narodov, ki bo lahko zagotovila mir in preprečila izbruh nove svetovne vojne. Tisk, ki vrši tako poslanstvo, je resnično demokratično in samo zanj more veljati načelo tir skovne svobode. Tisk pa, ki skuša uveljavljati interese reakcionarnih klik in se pri tem poslužuje vseh sredstev (od najpod-lejših in najnesramnejših, pa do navidezno najnedolžnejših) ne more zahtevati zase tiskovne svobode. Kako vrši to poslanstvo tisk okoli tržaškega CLN-af Ce zasledujemo pisanje njihovega tiska, zlasti pa pisanje časopisa ■ stva, je Goerlng snel slušalke In se kB smejal: »Kako zabavno*. Leta 1928. je Nemčija svobodno podpisala ■■ r,razum v Locacnu In prlsto-. Diuitvo narodov, ki je 19. bile večjo zaradi nadur. Murrajr je nadalje izjavil, da sta družbi «Oenera! Motor«* In Jeklarne *Unlted »teel* odklonili predlog za posredovanje vlade ZIDA. Predsednik «CIO-a» smatra da Je Industrije v stanu zvl*«tl delavstvu me. zde v vlHnl 24%, ker njen dtatt dobiček dosega do 100%. Moskva 5, Tass. — Posebni dopisnik <<.lzvestij» na niirnberski raz pravi Ilija Ehrenburg piše: «Meseoe in mesece moremo govoriti o zločinih nemških fašistov, ne da bi izčrpali predmet. Todu. poleg osebnih zločinov posameznikov je skupen zločin! Nemčija je sprožila vojno, da bi zavojevala Evropo■ s Obtoženci skušajo priti suhi iz oceana krvi. Pravijo, da jih »ti mogoče soditi, ker ni nemškega zakona, ki bi prepovedoval napasti druge narode. Naravno je, da takega zakona v Nemčiji ni bilo in ga ni moglo biti; to je zakon vseh poštenih narodov, in obsodba nemških napadalcev bo prispevala k mednarodnemu zakonu. Od sedaj naprej ge bo vsak dvakrat premislil, preden bo v nedeljo ponoči pričel pripravljati bombnike za polet. Ljudstva SZ in drugih dekel, Id so spoznala načine bi brutalnost zavojevalcev, so pristojna, da sodijo Reichsv:ehr in finančnica Schaohta in nacistično stranko. Nihče nam te pravice ne more vzeti. To pravico smo sporočili šestim sodnikom. Videl sem, tako nadaljuje Ehren-burg, razvaline Orela, poškodovano Odeso in rane Leningrada. Bri-janska, Smolenska, Minska. Imena teh mest nas spominjajo vsega trpljenja. Matere umorjenih sinov imajo pravico soditi Kejtela in Goerlnga. Pravico imamo, da pripeljemo pred sodbo Schachta za ruševine starega Novgoroda, za leningrajsko zimo lakote, za požgane vasi, za posiljene in do smrti mučene ruske deklice. In mi nismo samit Pred kratkim sem potoval po raznih deželah in povsod sem lahko ugotovil zločinsko delo fašističnih zavojevalcev. Črna gora je ubožna dežela, naseljena pa je s pogumnim bi ponosnim ljudstvom. Največje črnogorsko mesto Podgorica je bilo porušeno do tal. Cele tvrst so zapuščeni, njihovi prebivalci so padli pri vojaških akcijah, ali pa so pomrli v koncentracijskih taboriščih. Glad in trpljenje vladata v teh krajih, Ali smemo reči da Ornogor-oi nimajo pravice, da bi sodili pobudnike zMiritlnega načrta». V Pragi sem se podal na svoj najljubši trg in tam sem videl ruševine mogočne starinske mestne hiše. Sedlat sem se s svojimi prijatelji, češkimi pisatelji, vendar pa med njimi ni bilo Vandur e, ker ga je Gestapo dala ustreliti. Bolgarija, Jugoslavija in Rumunija so slečene in gole. Kdo je odnesel njihovo obleko in obutev f Mogoče elegantni von Pape-nt Mogoče najvljudnejši Bohachtt Na Madžarskem sem videl ljudi, ki so prežive H szegetske dogodka, Ti ljudje so izgubili žene, otroke In sorodnike. Ali mogoče nimajo pravioe soditi Streiohorja, Ribbentropa in FrancaT Ni slovanske dežele, ki ne bi trpbla pod Nemci. Lepa Slovaška je kup razvalin. Videl sam rane prekrasne Budimpešte in ne bom pozabil Franzeje-vega kipa, ki jz po čudežu ostal ne-poškodovan med pepelom stare Budimpešto. In koliko ubogih deklic je bilo umorjeniht , Pred njihovo zadnjo žršiAjo zo jim Nemci odrezali lase in jih poslali nemškemu mornariškemu ministrstvu. Te žrtve bi ostale nesna&Čevane, če n« bi obsodili Boeder ja bi Doe-nitza. V Pragi sem si ogledal razstavo del slikarja Bedrioha Friohta. Nsm-oi so ga uMlt skupno s 150.000 ŽUU, ki se niso mogli braniti v Getu v Teretinu, Ta dela »o strahotni spomeniki. Umetnik jih je zakopal pred svojo smrtjo in med vizijami pekla je s.avkov zakonika, da bi -ušel sodni-rudi slika otroka — umetnikovega kem. sina, ki je čudežno ostal pri živ- ljenju. Danes šteje komaj 4 leta, vendar pa ima že pravico soditi Von Neu-ratha. V Jugoslaviji je pokrajina, ki se imenuje Lika. Tam sem srečal ženo, ki so ji faAisti pobili vseh 7 sinov, Ta ženska se danes ne nahaja v Niirnbergu, vendar pa ima tudi ona pravico soditi te morilce. Pred nekaj dnevi sem pozno v noč govoril s francosko novinarko Andrše Voli?. Pripovedovala mi je o vsem trpljenju Pariza v štirih letih ponikanja. Ali notredamske sestre, ali pariški otroci nimajo pravice soditi Sauokela f V zaključku piše Ehrcnburg: Pravniki so potrdili pristojnost mednarodnega sodisča in bodo pravično sodili tega Hessa, ki se je nenadoma spomnil vsega, oelo od- Istočasno pa je še drug enostaven argument: Ljudje imajo pravico soditi morilce in to je ABC vsakega zakona. Med tem, ko so Nemci izdelovali načrte sa podjetja -iMarita» in načrte Barbarossa, smo gradili sanatorije, šole in otroške domove. Vzgajali smo svoje otroke za mir, z 1 konstruktivtio delo in za srečo. .Fašisti so uničili sanatorije, šole in otroška zavetišča. Umorili so naše otroke. Zato smo prisegli, da bomo, čeprav za ceno svojega življenja, branili pravico. Naša pot gre preko visijo v Vo-lokolamsku, preko pepela v Sati in do Nilrnberga, ta pot je bila posula s trupli naših otrok, namočena z njihovo krvjo. Vsak vojak Rdeče armade Ima pravioo soditi te zločince. Ura povračila je prišla!* V Grčiji ne bo soglasja, dokler bodo kontrolirali reakcionarji Izjava delegacije EAM-a v Londonu London, 5. Tass, — Delegacija 6 članov EAM-a, ki se mudi v Londonu, je priredila tiskovno konferenco, na kateri pe izjavila, da je prišla v Britanijo v glavnem zato, da bi razložila stališče političnih strank, ki so združene v EAM-U, o življenjsko važnih problemih Grčije Izjava poudarja nadalje: ■(EAM-ova koalicija je ponudila roko novi Sofulisovi vladi in je obljubila svojo polno podporo, n* da bi zahtevala mesto v vladi, s pogojem. da bo Sofulis odločno pričel/ s pripravami za svobodne volitve. Da bi «e to moglo izvesti, je nujno potrebno »ledeče: llaplošna amnestija za vse politične jetnike v Grčiji ln na Daljnem vzhodu; jetniki v Grčiji bo Še v zaporu in aretecije se še nadaljujejo ln to iz preprostega razloga, ker reakcionarni elementi še vedno kontrolirajo sodišča in policijo; čiščenje j« kar najbolj nujino. 2) Čiščenje v vojski je najbolB bistveno, kajti reakcionarni elementi zavzemajo še danes obilo položajev in docela kontrolirajo armado; militarlzlrane organizacije ln bande se morajo razorožiti in razpustiti. 3) Sedanji volivni imeniki morajo biti popolnoma razveljavljeni ln sestavljeni novi na temelju splošne volivne pravice. To je naloga demokratično vlade Republikanskega centra, ki ji načeljuje Sofulis. EAM-ova koalicija se je obvezala, da bo podpirala vlado pri izvajanju teh nalog in tudi pri vseh njenih naporih za odpravljanje sedanje gospodarske anarhije. EAM je mnenja, da delovni razredi ne smejo nositi glavnega bremena gospodarskih ukrepov, ki jih namerava izvesti vlada s pomočjo zaveznikov, zlasti Britanije. Uresničenje nalog nove vlade je ogroženo, kajti dr-žavni aparat kontrolirajo reakcionarji, medtem ko Sofulis, njegovi ministri in svetovalci oklevajo z izvajanjem odločnih ukrepov in s pospešitvijo ukrepov, potrebnih za rešitev teh problemov. Sofulis odstopa pred pritiskom regenta ln vplivom nekaterih inozemskih krogov in se pogaja z diskreditirani mi elementi, da bi razširil svojo vlado z vključitvijo delničarskih e-lementov. To bi »pravilo na ničlo napredek, ki je bil doslej dosežen ln bi onemogočilo pot k demokraciji. To hi tudi preprečilo obnovo gospodarskega življenja ln še poslabšalo položaj. Ce Sofulis resnično želi razširiti vlado, naj »e obrne na množice, ki jih predstavljajo KAM-ove stranke, kot vir nove moči«. Delegati so dejali, da kažejo zad- nji dogodki v Grčiji po njihovem odhodu izboljšanje političnega položaja. Sedaj »estagi EAM-ova coa-ldcija iz petih strank, ki združujejo okoli 5 milijonov aktivnih članov, Delegati pravijo, da regentov sklep, da bi odstopil, ni mogel rešiti pro blema vzpostavitve reda in miru. Sedaj zahteva. EAM sestavo novega ministrskega sveta treh članov, ki bi predstavljali desničarske stranke, centrum in levičarske stranke. Zgrešeni razlogi EAM odtegnil podporo vladi Atena, 8, BBC. — Osrednji odbor EAM-a, levičarske skupine, ki ni zastopana v novi vladi, je nocoj izjavil, d« odteguje svojo podporo, ki jo je EAM dal novi vladi, utemeljujoč ta svoj korak z dejstvom, da vlada ni izdala nobene splošne amnestije, da ni izvedla čistke u-pravnega osebja, niti pregledala volivnih imenikov, ali jod vzela ukrepe za izboljšanje gospodarskih prilik v prid delovnega ljudstva. So pa že drugi argumenti, ki izpodbijajo utemeljevanja o nesposobnosti ljudskih organov zato, da se jim je odrekla oblast, ki jim. jo je ljudstvo v oouesti s-vojih pravic podelilo. In ti argumenti so taki, do, niti nimajo kakršnega koli političnega značaja, ob katerega bi se utegnila, pa čepra/v Še tako farizejsko, obregniti tudi najbolj nazadnjaška pamet. Ti argumenti so taki, da jih čuti sleherni pošteni, na svoje polteno opravljeno delo navezani prebivaleo te dežele, da jih čuti neposredno na lastni koii in v lastnem žepu. Pokazalo se je v teh poslednjih mesecih, da se javna varnost dejansko ni povečala, marveč je število poneverb, tatvin, ropov, pobojev, umorov, nasilij naravnost tako narastki, da smo se znafU ie v tako resnem položaju, ko človek zlepa ni več varen ne na cesti ne jrti delu bi niti o belem dnevu v svojem lastnem stanovanju. Vsakdo bi sodil, da bo zločinsko delovanje kriminalnih elementov doseglo svoj višek ob prelomu s staro oblastjo, v trenutku, ko nova šele zbira vse niti upravnega aparata, ko nastop-i po sili razmer o vsakem primeru prehodno stanje, nujno italijanska kriza še traja Rim, 5. VZN. — Liberalni predstavnik Cassandro jo prebral spomenico, ki izraža stališče njegove stranke do programa vlade In ki predstavlja glavni pogoj za sodelovanje njegove stranke v novi vladi. De Gasperi je izjavil, da bo s predstavniki liberalne stranke proučil tiste točke, ki jih je mogoče vključiti v vladni program in ki jih bo predložil v odobritev predstavnikom rfestih strank. Udeleženci so nato prešli k razpravljanju o ustroju nove vlade. Pii tem so predstavniki strank predložili svoje zahteve. Te zahteve so: krščanski demokratje: zunanje ministrstvo, ministrstvo za industrijo ali delo ali poito in ministrstvo za poročevalno službo; komunisti: pravosodje, ministrstvo za finance in zaklad; socialisti: ustavodajno, notranje minlstratvo, ministrstvo za javna dela ali javno izobrazbo ter ministrstvo za delo; demokratje: ministrstvo za poljedelstvo, industrijo ali delo, vojno ministrstvo ali ministrstvo za javno izobrazbo, javna dela; liberalci: zaklad, ministrstvo za poljedelstvo ali industrijo, javna dela ali promet. Desničarji so zahtevali povojno pomoč. Glede ministrstva za prehrano, mornarico in letalstvo niso bile predložene nlkakrčne zahteve. V primeru, da ne ukinejo mesto podpredsednika, bosta ti ostali socialistom in liberalcem. Glede vprašanja razširitve podlage — s poverilnimi mesti brez listnice — je Dc Gasperi sporočil o korakih, ki so jih napravili pri nekaterih političnih osebnostih, ki so izjavile, da bodo naznanile svoje odločitve, S tem se vprašanje ni začelo, temveč »e je postavil kriterij za dosego ravnotežja z vključitvijo mož zmernih teženj z možmi drugih teženj. Iz republike Jugoslavije Pomoč beguncem Iz Egejske Makedonije Beograd. — V Velesu ln okolici je nameščenih 140 begunskih družin s 380 člani. Vsi za delo sposobni ljudje so zaposleni v državnem monopolu, na železnicah in drugod. Vsak mesec dele beguncem pomoč, ki jo zbirajo razne množične organizacije. Rudarska šola v Zenici Salajevo. — Ministrstvo za gozdove in rudo narodne vlade Bosne In Hercegovine pe v namen, da vzgoji potreben vodilni kader v rudarstvu, ustanovilo rudarsko olo v Zenici. Slušatelji te šole bodo dobili poleg praktičnega tudi teoretično znanje. Usnjarska industrija v Sloveniji Ljubljana, 23, — Sovjetska zveza se je preko svoje gospodarske misije v Beogradu obrnila na ministrstvo za industrijo federalno Slovenije za podatke o možnosti Izvoza galanterijskih Izdelkov v Sovjetsko zvezo. Izvoz tovrstnih produktov v Sovjetsko zvezo bi bil za slovansko industrijo ogromnega pomena, ker M s tem pridobila akoro neizčrpen trg, poleg tega pa bi lahko precej povečala svoje obrate, Tudi nekatere druge države, med njimi posebno Švica in Amerika, se zanimajo za produkte naše usnjarske industrije, zlasti pa ta galanterijsko uenje. V šestih mesecih podeseterjene proizvodnja Največji premogovnik v Dalmaciji «Civerič* pri Splitu v času o-svoboditve ni obratoval. Kmalu po ponovni otvoritvi rudnika je bilo zaposlenih okoli 2000 rudarjev, V času prvih mesecev se je proizvodnja premoga podesetorila v primeru z ono prvih dni. Pripravljajo otvoritev novih rovov, a čimer se bo proizvodnja če bolj povečala. Rudarji so se sredi tega meseca odzvali rudarjem Hrvatskega Zagorja in se pridružili tekmovanju v delovni disciplini. Premog, ki ga kopljejo v tem redniku v velikih količinah, uporabljajo za potrebe prebivalstva v mestih, poleg tega pa krijejo z njim tudi v veliki meri potrebe našega brodarstva ka-preok reke Lašve, Železarna v Dalmaciji. Mladinci na traktor-skam taCaJu Da bi se vzgojil strokovni kader : traktoristov in omogočila s tem mehanizacija gospodarstva, so sklenili v okrožju, da se ustanovi enomesečni »traktorski tečaj. Tečaj bo prlel z delom 10. januarja in ga bo obiskovalo 40 mladincev iz okrožja Niš ter mladinci iz okrožja Zaje-čar, Kruzevac in Toplice. Strojno-traktoraka postaja, pri kateri ae ustanavlja tečaj, ima že 6 traktorjev, 8 kultivatorjev in bo kmalu dobila kompletno delavnico za popravila. podobno anarhiji, pa da se bo položaj potem spet zboljšat vzporedno z vedno večjo normalizacijo občih prilik. Dejansko pa so se pričeli primeri kriminalitete prav v naši deželi in še posebej v Trstu v zadnjem času zelo množiti. Ce prelistamo samo tržaško kriminalno kroniko v zadnjih jO dneh, zlepa v njej til najti dne, ko se ne bi zvrstilo ne samo po ena, ampak hkratu po več prijav najdrznejših nasilij proti varnosti in lastnini poedinca, proti lastnini in var nos ti javnih ustanov in države. Dan za dnem so se v zadnjih tednih nizali ropi, ki segajo v milijone, dan za dnem so se zatekali v bolnico ljudje, ki so jih kriminalni elementi pobili, poškodovali. In vrhovni poveljnik sredozemskih zavezniških sil general Morgan se je vsega lega jasno zavedal, ko je zadnjič o priliki svojega prvega službenega obiska v Trstu vpričo novega civilnega policijskega zbora — očitno z vzpodbudnim namenom — ugotovil, da v mestu vsaj v enem tednu na račun kriminala ni bilo nobene človeške žrtve. V ta namen je pač tu gotoix> število civilnih policistov poleg vseh drugih organov, ki naj bi Zavezniški vojaški upravi služili za vzdrževanje javnega reda in varnosti, Prav jasna in glasna dognanja o njihovem postopanju pri političnih demonstracijah pa zopet odkrivajo, kako so dejansko vsemu temu varnostnemu aparatu o danih trenutkih podaja politična vloga prav v skladu s že zadnjič obeleženimi nameni protiljudskih elementov. Za ljudski blagor nič manj resen pojav je, o tem so st Tržačani že zdamaj na jasnem, črna borza, ki se ie dolgo več ne omejuje na zakotne ulice in siviva med drevje stranskih parkov, kjer civilna 110-lioija zaradi videza še kdaj pa kda j dregne vanjo, marveč se je bohotno razbohotila po vseh trgorinah in gostilnah. Ob njih maharadievskih izložbah se drastično kaže vsa go-rostusna krivica, ki se dogaja o-gromni večini tržaškega prebival-stia, navezanega na tiste beraške obroke po to dkg kruha na dam in po ISO g maščobe na mesec. In ta krivica je toliko bolj kriftda, ker se molče dopušča in stvarno nič ne ukrene, da bi se odpravila. Tržačani se jasno spominjajo, kako so se oelo v tistih prtih jtt dneh po osvoboditiH od tedna do tedna večali obroki radoniranih živil, pa čeprav so bili za Trst zaprti vsi červinjanski mlini, kako so se že v prvih dneh urejale plače poslednjemu delavcu in nameščencu, da ja mogel vsakdo mirno upreti pogled v bodočnost, brez strahu, da bodo ostali nekega dne prazni že- lodci njegove družine, pa čeprav je bilo treba, za to z nadčloveškimi napori premagovati po večstokilo-metrske daljave po cestah brez mostov, po železnicah s skrajno pomanjkljivimi prevoznimi sredstvi. Zaman je sGiornalc alleato» dva meseca kasneje ubral slavospev o blagodejnih vplivih «proste trgovine» 9 podatki o padajočih oenah na tem v resnici črnoborzijanskem tržišču. Danes jo moka po 135 in ne po SO lir kakor takrat I Ljudstvo vse to in še marsikaj drugega vidi. Ljudstvo vidi, kdo se danes spet masti in kdo st kuje kapital na njegov račun pra>v do pike tako, kakor pred letom dni in kakor pred 10 in £0 leti. Zato ljudstvo tudi ve, da so Mii zgrešeni razlogi, ki so služili kot pretveza za ukinitev njegove lastne oblasti. Zato ljudstvo tudi ne verjame nobenim načrtom in obetom, pa naj mu jih daje kdorkoli razen onega, ki ga samo postavi zato, da skrbi in odgovarja za njegov red in njegovo varnost »n predvsem za njegov blagor. Prav zato ljudstvo tudi ne bo verjelo nobenim vabam, ki mu jih bo nastavil kdorkoli bodisi v obliki začasnega dela in zaslužka, bodisi drugače zgolj z namenom, da ln v njegovi skrajni življenjski siti, ki mu grozi v tej zimi, tzsilil njegov glas t« njegov pristanek na tako oblast, ki bi ga potem znova pahnila v po man. jkanje in bedo, kakor jo je do krvi in fcosft preizkusilo vsa zadnja tri desetletja. Pa se motijo vsi stari in novi za-plotni špekulanti. Se vse kaj drugega so prestali ljudje o teh poslednjih štirih letih in — so zmagali. Zmagali boao tudi sedaj, zmagal* tembolj gotovo, ker vedo, da bodo ■potem m, vselej sami svoji gospodarji, da bodo imeli potem spet oblast, kakor si jo bodo sami volili »n postavljali. Zato naj vedo špekulanti tn *o-irinisti t vseh vetrov, ki so se zatekli prav v naše mesto e napada, od koder so jih pregnati njih lastni ljudje, kakor z vzhoda, od koder sc se v zadnjem trenutku pohulje-no umaknili zasluženi kazni, da so zgrešeni njih računi, kakor so bili zgrešeni spočetka olje težam razlogi. bi PRIMORSKI DNEVNIK — t — 8. decembra 1945. Ob odstopil sežanskega okrajnega N.0.0. Seiaaski okrajni izvrini NOO, ki mu je bilo kljub uredbi št. 11 dne 4. t. m, omogočeno delovanje, je moral, kakor smo že poročali včeraj, odstopiti. S tem je ZVU u-veljavila uredbo štv. 11 v coni A povsod. Mnogo smo že pisali in govorili o odstopih NOO v coni A, ki jih je izzvala uredba št. 11, na katero primorsko ljudstvo in od ljudstva izvoljeni NO odbori, kot izraz ljudske volje, niso mogli pristati. Pisali smo pa tudi o delu sežanskega okrajnega odbora, ki je v sporazumu z guvematorjem za sežanski okraj, obdržal vse kompetence in je torej kot tak s svojim delom predstavljal nekak preizkusni ka- men za Zavezniiko vojaško upravo, ki je, kakor je vise kazalo, poizkušala ugotoviti, kakšne uspehe lahko doseže ljudska oblast. Ta poročila o delu ljudske oblasti v sežanskem okraju niso bila suha. Bila so živa. Jasno so pokazala tvornost in plodovitost dela ljudske oblasti, in so bila bravo nasprotje onim poročilom, iz katerih smo izvedeli o nezadovoljstvu ljudstva z delom vsiljenih, nesposobnih odborov. Iz poročil smo »poznali (če ne, bi tega nikoli ne mogli prej spoznati), da se je mogla ZVU prepričati o globoki demokratičnosti ljudske oblasti na vaških zborih in zia-sti ob nedavnih tajnih volitvah v Zasedanje Goriške okrajne skupščine V nedeljo 2. decembra je prvič po izidu odloka ZVU št. 11 zopet zasedala Okrajna skupščina za Gorico. Prisotnih je bilo 67 slovenskih in italijanskih odposlancev. Zasedanje skupščine je otvoril predsednik Izvršnega odbora dr. K. Rutar. Zasedanja se je udeleži! tudi predsednik Okrožnega izvršnega odbora tov. Jože Štrukelj. Tajnik Okrajnega izvršnega odbora tov. Gorjan je podal obširno poročilo o delu odbora. Točoejsa poročila za posamezne sektorje dela so podali referenti odsekov. Največjo aktivnost je pokazal odsek za socialno skrbstvo. V treh mesecih je izplačal 301.302 lir rednih in izrednih podpor. Podpore so bale razdeljene med družine partizanov in druge potrebne družine v mestu, ne glede na narodnost. Poleg podpor v denarju je odsek razdelil tudi precej blaga: krompirja, mleka-, blaga za obleke in perila v skupni dolžini 1500 m ter čevljev. Nudil je brezplačno zdravniško pomoč invalidom, revnemu prebivalstvu in repatriirancem. Odsej je poslal v obmorsko kolonijo 79 o-trok, v okoliške vasi h kmetom pa jih je sprejel v času počitnic 52 iz tržaškega okrožja. Nudil je tudi vso možno pomoč pri prekopu padlih partizanov in talcev. Tudi Mestna prosvetna komisija je bila do sedaj vsestransko zelo aktivna. V Gorici sami je bilo v zadnjih dveh mesecih 17 večjih kulturnih nastopov. Enalto aktivnost je pokazala tudi na polju šolstva. V okraju je odprtih 13 šol, katere obiskuje 500 otrok. Imenovanih je bilo 43 učiteljev. Od teh jih je 40 prejelo dekret tudi od ZVU. Po vseh krajih to mestnih kvartih so organizirani roditeljski sveti. Tudi v večernih tečajih se je pouk pričel. Poleg naštetih osnovnih šol j« bila osnovana tudi celotna klasična gimnazija, učiteljišče in nižja realna gimnazija. Vpisanih je o-krog 900 dijakov. Nabranih je bilo 131.438 lir «Za našega dijaka*, ter 140 stotov v blagu. Najbolj se je izkazala vas Solkan. Poročilo o delovanju italijanske prosvetne skupine pa je podal tov. Egone elemente. Težji pa je položaj gradbenega odseka, ki Je sicer pripravil vse načrte aa obnovo, toda zaradi pomanjkanja materiala načrtov ni mogel izvesti. ZVU je imenovala za Gorico poseben odbor za obnovo porušenih stavb, ki pa obstaja za enkrat le na papirju. Od tega odbora ljudstvo nima nobenih koristi, temveč le škodo, ker ga mora vzdrževati. Z namenom, da se našemu ljudstvu na neki način pomaga pri obnovi, je bila na pobudo organov narodne oblasti u atanovljena v Gorici Zadruga vojnih oškodovancev, ki dela spora zumno z odsekom za obnovo. Kmetijski odsek j« izdelal statistiko kmečkih pridelkov in potreb naših kmetov, preskrbel je kmetom živino, ki so jo med okupacijo izgubili, poskrbel za postavitev poljskih čuvajev ter razdelil gnojila in krmo. Sledila so poročila krajevnih odposlancev, nato pa živahna diskusija. Po končani diskusiji je Okrajna skupščina z volitvami nadomestila nekatere člane Okrajnega izvršnega odbora. Bivši podpredsednik je podal ostavko in na njegovo mesto je skupščina izvolila dr. Ernesta De Gressi-ja. Tudi dosedanji tajnik tov. Gorjan je zaprosil skup- ščino, da sprejme njegovo ostavko. Svojo prošnjo je utemeljil a tem, da je prezaposlen pri sindikalnem delu. Skupščina je ostavko sprejela, se mu zahvalila za dosedanje uspešno in požrtvovalno delo, za novega tajnika pa je izvolila tov. Bruna Borghesija. Ob zaključku je skupščina sprejela resolucijo, ki jo je naslovila Ustavodajni skupščini Jugoslavije. V tej resoluciji skupščina med drugim izjavlja: «Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov bosta svetal zgled nam Slovencem in I-talijanom, ki živimo na ozemlju Primorske, ter istočasno bodrilo za močnejšo utrditev bratstva med našima narodoma, ker je to edino jamstvo za dosego končnega cilja — vzpostavitev ljudske oblasti v naši pokrajini*. Sežani in vsem sežanskem okraju. Prepričali smo se spričo zgoraj navedenih dejstev, da je sežansko ljudstvo zadovoljno z delom in u-spehi NOO, s katerim je prostovoljno in z veseljem sodelovalo, v njem čutilo moralno oporo ter zadoščenje za svojo borbo proti fašizmu. Sam gospod guverner za sežanski okraj je 4. t m., kot že prej izjavil, da je z delom okrajnega NOO zelo zadovoljen in da ve, da je le ta resničen izraz ljudske volje. Dejal je celo, da razume težnje ljudstva in da jih je tolmačil pri nadrejenem forumu. Odborniki sežanskega okraja so opozorili gospoda guvernerja, da se ta ukaz protivi obljubam, katero so dali vodilni zavezniški državniki v času borbe proti fašizmu, ko so izjavili, da bodo upoštevali ob zasedbi stanje, ki ga bodo našli. Sežansko ljudstvo je Narodno osvobodilni odbor izvolilo še v času borbe. Narodno osvobodilni odbor je s svojim delom pomagal naporom Jugoslovanske armade in tako naporom vseh zavezniških sil ter je torej dejansko obstajal že dolgo prod osvoboditvijo ter prihodom zavezniške vojske. Gospod guverner je dejal, de to popolnoma razume. Toda zaman! Kljub temu, da je sežanski Narodno osvobodilni odbor dosegel pri svojem delu velike uspehe, kljub temu, da je bil dejanski izraz volje In samoodločbe ljudstva; kljub temu, da je obstajal in vršil svoje delo pred prihodom zavezniške vojske, kljub temu, da je jasno dokazal možnost sodelovanja ljudske oblasti z zavezniško vojaško upravo, ki ima možnost vsake kontrole nad delom odbora, so »nadrejeni forumi* izdali ukaz, da mora biti uredba št. 11 izvedena tudi v sežanskem okraju. . proti demonstrantom Pred vojaškim zavezniškim sodiščem v Gorici se nadaljuje razprava proti tovarišem, ki jih je policija aretirala 4. novembra. Sodišče je včeraj izreklo oprostitev Susič Viktorja, ker ni proti njemu nobenega dokaza. Preden je prišlo do ugotovitve njegove nedolžnosti, je moral vseeno prestati nekaj dni v zaporu. Priletnega tovariša, ki je družinski oče, je ta krivica nemilo zadela tembolj danes, ko so vsi spoznali njegovo nedolžnost. Zgodil se je nemil slučaj, kar vsi obžalujemo. Sodnik je oproščenega tovariša obdolžil, da ni v normalnem stanju in da je zato prišel z zamudo. Zaradi tega ga je obsodil na 10 dni zapora. Ker je izrekel nekaj besed ne da bi bil vprašan, ga je obsodil še na globo 5000 lir. Zaman je bila prošnja obrambe, naj ae usmilijo družinskega očeta, ki ga žena s solzami v očeh spremlja iz dvorane Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje vprizori danes ob 20. nri v Casa Portuale Nicodemijevo komedijo „SCAMPOLO" v zapor- Sodnik ga je izročil vojaški policiji, da ga odpelje v zapore. Sledilo je zasliševanje nekaterih drugih obtožencev, ki so nastopali kot priče sami sebi. Najprej so zaslišali Marijo Blažič in Stenmavra, nato Marušič Avgusta. Ta tovariš je izjavil, da je zdaj pred sodiščem prvič slišal, da so njegovi aretaciji vzrok nekaki prepiri med manifestacijo. Dosedaj je bil prepričan, da so vsega krivi osebni dokumenti. Njegova priča Marušič Jožef, pravi, da ju je policija obadva ustavila pri postaji in zahtevala, da ji pokažeta osebne izkaznice. Marušič Jožef je imel staro italijansko izkaznico in so ga tako pustili, Marušič Avgust pa je imel slovensko izkaznico in so ga peljali na policijo. S tem je bila izvršena njegova aretacija, ne da bi sploh videl kako reakcionarno manifestacijo. Na vrsto sta prišli Reščič Jerica iz Šempetra in Boškin Darinka, ki je bila dv4? leti partizanka borka. Prvi je neka ženska med manlfe-stanti zabrusila v obraz, — tako pripoveduje ona — »brutta s’clava, va nel bosco*. nakar jo je policija vrgla v »jecp* četudi na te besede ni reagirala tako, da bi povzročila nemir. Zgleda pa, da ji sodišče ne verjame, nakar ona pripomni, da vojaka, ki je njo aretiral, med ob-toževalnimi pričami sploh ni bilo. — Tudi' Boškin Darinka pripoveduje, da ji je neka ženska zakričala: »Andate nel bosco brutti 8’ciavi, e ora di finirlas. Ona ji je odgovorila, da smo bili dovolj sužnji in da tudi dovolj v gozdu. Najprej ji je policist ukazal, naj bo tiho, kmalu potem so jo aretirali, medtem ko so manifestanti šli svojo pot in še nadalje izzivali. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Danes v četrtek 6. t. m. ob 20. uri se uprizori v Casa Portuale, Nl- oodomijeva komedija v treh dejanjih »Seampolo*, ki je dosegla že v »Fenice* sijajen uspeh. Nicode-mi slika v «Scampolu» na zabaven način poštenost preprostega, naivnega dekleta, ki po plemenitosti prekaša najflnejše dame iz mondene družbe. Igrajo: Simčičeva, Nakerst, Starčeva, Sancionova, M. Sancin, Raztresen, Fišer in Košič Režira Delak. Jutri bo prva uprizoritev Zupanove «Andante paietl-co» s »premljevanjem orkestra. Glavno vlogo igra Tiran, dirigira prof. Karlo Sancin. Vstopnice v predprodaji v Casa Portuale od 9-12.30 in od 3-5. Zvečer se prične prodaja eno uro pred začetkom predstave. Obnovitev dovoljenj za javne lokale Zveza najemnikov in lastnikov javnih lokalov ponovno poziva vse gostilničarje, restavraterje, hotelirje, kavanarje itd., ki imajo gostinske obrate v Trstu, da predložijo Zvezi, v via Cassa di risparmio 6, H, dovoljenja policije in posebne policijske dovolnice za drobno prodajo super-alkoholnlh pijač. — Glede slednjih dovolilnic opozarjamo, da je treba najprej plačati zadevne pristojbine za vladno koncesijo za prodajo alkoholnih pijač v «Ufficio del bollo», trg Ohiesa E-vangelica. Urad omenjene Zveze posluje vsak delavnik od 9-12. Poslednji rok za predložitev dovolilnic je 30. december 1945. Primorci čestitajo Progiesitev federativna ljudske republike Jugoslavije je bila za Julijsko krajino tako veličasten dogodek, da še danes ni potihnilo navdušenje, ki ga je povzročil. Primorci še vedno razpravljajo o tem, še vedno pošiljajo resolucije in čestitke novi Ustavodajni skupščini Jugoslavije, tovarišu maršalu Titu ter tovarišu Kardelju. Iz teh brzojavk izžareva globoka vera primorskega ljudstva v najvišji organ ljudske obflasti nove Jugoslavije ter veliko upanje, da bo novo proglašena republika v največji meri podprla težnje ljudstva Julijske krajine za priključitev k Jugoslaviji. Iz sežanskega in miljskega okraja so zadnje dni poslali okrog 60 brzojavk. Poslale so jih organizacije SIAU-a, antifašistične mladine in žena ter odbori narodne oblasti iz vasi: Lokev, Orlek, Krajna vas, Kazlje, Merče, Ponikve, Štorje, Godnje, Dutovlje, Sežana, Majcni, Voglje, Col, Vrhovlje, Milje, Sv, Barbara, Zavije, Bolduneo, Dolina in Eleri. Benečani hočejo v Banat Pred časom smo že obširneje poročali o dogodkih v Slovenski Benečiji. Poročali smo o napadih na antifašiste, na tiste, ki so so se borili v partizanskih edinicah, oziroma so partizansko vojsko gmotno podpirali. Sedaj pa so nam iz Benečije poslali nova poročila. Za. družine padlih antifašistov, borcev Jugoslovanske armade, je položaj v Benečiji iz dneva v dan nezno-snejši. Izpostavljeni so terorju OZOP ovcev in fašistov, odvzeli »o jim živilske nakaznice, prepoveda li so jim kretanje iz vasi v vas, stalno jih napadajo, razbijajo jim hiše; skratka njihovo življenje je ogrožene. Njihovo stanje je tako'obupno, da beše od doma v kraje, ki so pod Jugoslovansko vojaško upravo. Zele sl dela in človeka dostojnega življenja. Radi bi se izselili v Jugoslavijo, v Banat, kjer se vrši kolonizacija neobdelanih zemljišč. Samo iz ene vasi se želi izseliti 15 družin. Tem poročilom se prav nič ne čudimo, kajti v vseh deželah, kjer ni ljudske oblasti, se danes dogaja isto. Fašisti dobivajo zopet moč in se polagoma polaščajo tudi oblasti. Tako, oziroma še slabše je v Benečiji. Po tolikih letih trpljenja in pomanjkanja je svoboda prinesla beneškim antifašistom novo trpie-r.je, novo pomanjkanje. Polkovnik Bowman o žrtvah političnega terorja V ponedeljek se je vršila tiskovna konferenca, kjer je bilo govora tudi o novi odredbi v Lombardiji, ki nudi političnim žrtvam in rasističnim preganjancem prednost pri povračilu vojne škode. Polkovnik Bowman je izjavil da tu zaenkrat ni mogoče kaj podobnega v kolikor je tu mnogo različnih razlag, kdo je politično preganjal ia 'kdo je bil preganjan. Poudaril je nadalje, da je prišlo do te odredbe le v Lombardiji in ne v vsej Italiji. Vsekakor pa je obljubil, da se bo za to zanimal. Ukaz ZVU St. 42 Višji častnik za civilne zadeve pri ZVU podplk. J. C, Smuts je izdal 4. decembra t, 1. ukaz it, 43. Ta ukaz prepoveduje vsem onim, ki nimajo dovoljenja XIII vojnega zbora, nositi vojaške uniforme ali pa dele uniform. Ta prepoved velja za ozemlje zasedeno po ZVU-u. Prestopke proti temu predpisu bodo obravnavala zavezniška vojaška sodišča, katerih predpisi predvidevajo kazen zapora in globe. Ukaz stopi v veljavo z dnevom podpisa. Kaj je bila »Guardia civica" Proti koncu junija 1944. leta je poveljstvo »Guardie civiche* ponoči odpošiljalo skoraj vse moštvo v določene dele mesta, da polovi vse one, ki se niso odzvali v poklicu v nemško vojsko. Patrole »Guardie clviohes so srečoma našle samo dva antifašistična upornika. Izročile so jih Nemcem. (Morda podpolkovnik Pagnini tudi to akcijo uvršča v mestne obramne ukrepe? Ali ni to jasen dokaz sodelovanja z okupatorjem? Aid ni to preganjanje antifašističnih upornikov v korist nacifašistov? Izgle-da, da je porotno sodišče prezrlo tozadevne odgovore!) Prve dni julija 1944. so pričele strelske vaje. Pripadniki Guardie civiohe so dnevno obiskovali strelišče, kjer so jih vadili Nemci. Generalmajor von Malzen pa je kakor običajno pazil in opozarjal na vsako malenkost. V tem času sta že bila v vsaki četi po dva maršala nemške policije- Skupno z oficirji in podoficirji «Guardie civiche* so inštruirali in poveljevali moštvu Pagninlje-ve garde. Generalmajor von Malzen pa je osebno vodil priprave za dan prisege moštva «Guardie civiche*. Obenem je poveljstvo enote obvestilo moštvo, da je blizu čas odhoda v tržaške okoliške postojanke. Dne 24. julija 1944 je vse moštvo Guardie civiche odšlo na grad Sv. Justa. Postrojilo se je na vrtu ?.Mi-llzie*. Na zidu grada sta viseli dve zastavi: tržaška z grbom in črna zastava s SS-ovskim znakom. Generalmajor von Malzen se je pripeljal oblečen v paradno uniformo. Prisotni so bili tudi general Espo-sito, Pagnini in drugi nemški policijski, SS-ovski in trupni funkcionarji ter funkcionarji republikanskih fašističnih enot. Godba »Land-schutza* je odigrala Wagnerjevo introdukcijo »Rienzi*, nakar je v nemščini spregovoril generalmajor von Malzen. Govor so prevajali v italijanščino. Vsebina govora je bila sledeča: «Za srečo vaših družin in domovine se morate junaško boriti poleg Nemcev za novi evropski red itd*. Nato je generalmajor besedo za besedo čital besedilo prisege. Pripadniki Guardie civiche so ponavljali za general-majorjevim prevajalcem. Vsebina prisege je bila sledeča: «F imenu Boga prisegam, da se bom pod vodstvom Nemcev boril za domovino in rojstno mesto proti vsem sovražnikom/» Po prisegi je godba Landscihutza zaigrala himno hitlerjevske mladine »Pomlad*. Nato so se pripradniki Guardie civiche razvrstili v paradno formacijo in so korakali na trg Impero, kjer so defilirali pred generalmajorjem von Malzenom, generalom Espositom in podpolkovnikom Pagninijem ter drugimi nemškimi funkcionarji. Po končani svečanosti so odšli v kasarne. Ob tej priliki se zopet vprašujemo, ali ni to jasen dokaz kolabo-raciooiama z okupatorjem? Pagnini ni ustanovil Guardie civiche za obrambo mesta, temveč zato, da je Nemcem pomagal zatirati tržaško antifašistično ljudstvo, da bi nacizmu olajšal protiljudeko delo. (nadaljevanje) Prosvetno društvo Postojna, priredi ob priliki 40 letnice obstoja «Pevakega društva Postojna* v soboto dne 8. t. m. v prostorih jamske restavracije prosvetni in zabavni večer. Sodelovalo bo peško društvo iz Slavine. Začetek točno ob 20. uri Vstbpnina lir 30 za osebo. GOSPODAR® O Naši gozdovi propadajo Ce greš v tržaško okolico od Devina v polkrogu do Bazovice, opaziš v borovih gozdičkih vse polno belih mehurjev. Borov prelec se je letos silno razpasel, nikogar pa ni, ki bi se pobrigal, da zaščiti ono malo gozdov, kar nam jih je še ostalo po vojni. Vsi okoliški gozdovi so pretrpeli ogromno škodo tudi zato, ker ljudstvo ni imelo dovolj kuriva ter je vse počez sekalo in uničevalo že itak redke gozdove. Ti gozdovi so bili plod velike ljubezni našega ljudstva do prirode, predstavljali so pa tudi praktično zaščito mesta pred burjo. Ugotovilo se je namreč, da se burja zelo ublaži, ko naleti na gozdove ter so se zato pred mnogimi leti ustanovile gozdne zadruge v skoraj vseh vaseh tržaške okolice. Ti gozdovi, ki so bili sedaj v veliki večini opustošeni od tržaškega revnega ljudstva, so v nevarnosti, da bodo popolnoma uničeni od borovega prelca. Teh gozdov je približno 900 ha, kot last tržaške občine, še več pa lastnina privatnikov ali pa vaških zadrug. Borov prelec se širi in nihče ne napravi nobenega koraka, da bi preprečil njegovo uničevanje. MOS za Trst je v zvezi s tem predložil prvega tega meseca spomenico ZVU, s katero jo opozarja da je čas, da se vendar prične sistematična borba proti borovemu prelcu. V spomenici se omenja, da že dve leti ni bilo v tem pogledu nič storjenega. Zato se je tudi borov prelec lahko tako razmnožil, da preti nevarnost obstoju še preostalih borovcev. Zaradi tega MOS za Tret opozarja ZVU, naj organizira takojšnjo borbo proti temu mrčesu. Spomenica tudi omenja, da je po Gledaliiče Verdi Danes zvečer ob 20. uri bo izven abonmaja tretja predstava »Fausta*. V soboto bo izven abonmaja zadnja predstava Sevilskega brivca. Dobra srca Od danes naprej bomo redno objavljali pod rubriko «Dobra srca» zneske in imena itarovateljev. Vas Griže — okraj Milje — daruje 100 lir za »Našega dijaka*. Vas Mačkovlje — okraj Milje — daruje 130 lir «Za našega dijaka*. Prosvetno društvo »Višava*, Kon-konelj daruje 500 lir «Za našega dijaka*. V počastitev spomina pokojne mame Sedmak Kristine daruje Sin Jožef 500 lir za »Našega dijaka*. V počastitev spomina tov. Ferlu-ge Jakoba daruje prosvetno društvo «Višava* 500 lir za »Našega dijaka*. mnenju tehnikov in po praktičnih izkustvih iz prejšnje dobe dokaza-no, da je potrebno vsako leto odstraniti vsaj dvatisoč gnezd za vsak hektar, ako naj bo borba proti temu parazitu uspešna. Spomenica vsebuje tudi konkretne proračunske podatke. Upoštevajoč današnjo ceno delavskih mezd m množino gnezd, se računa, da odstranitev in uničenje vsakega gnezda stane od 1. do 1.50 lire. Za 90*. ha gozda in to s približnim zarodkom 700 gnezd na ha, je predvidena odstranitev 6 milijonov 300 tisoč gnezd. Straški bi torej znašali od 6.300.000 do 9,450.000 lir. MOS za Tret je mnenja, da bi se ta borba proti borovemu prelcu lahko uspešno izvajala po osvobodilnih odborih na Opčinah, v Bazovici, Trepčah, Kontovelju itd. ker so oni neposredno zainteresirani. Borba proti borovemu prelcu bi lahko zaposlila precejštie število brezposelnega delavstva. Tako bi pomagali tudi našemu ljudstvu, ki že itak močno trpi zaradi vojnega pustošenja. Upamo, da bo ta hvalevredna iniciativa MOS-a za Tret, naletela na razumevanje odgovornih čini-teljev in da se bo borba proti borovemu prelcu pričela izvajati v najkrajšem času. S tem bodo ugodili željam našega ljudstva, ter rešili vsaj to, kar se rešiti da. Obenem smatramo, da bi bilo u-mestno zaščiti gozdove tudi od ne-smotrenega sekanja, kajti vsak dan opažamo, kako ljudstvo nosi in vozi drva iz teh skromnih, že napol opustošenih gozdičkov. Naši osvobodilni odbori v tržaški okolici so že večkrat prosili, da bi ustanovili neko gozdno zaščito, a do danes brez uspeha. Dviganje in popravljanje jugoslovanskih ladij RADIO Spored za petek, 7. IZ. 1945. 7. napoved časa — glasba za dobro jutro; 7.10 čitanje programa v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar; 7.55 pestra jutranja glasba; 8.30 zaključek. 10. prenos iz Vidma; 12.45 poročila v slovenščini; 13. napoved časa — poročila v italijanščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 jazz orkester Lutazzi; 14. pregled vesti; 16. prenos iz Vidma; 18. ljudska glasba; 18.30 glasba za mladino; 19. italijanska ženska ura; 19.30 angleška lekcija; 20. napoved časa — poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 komorni zbor (slov.); 21. koncert moderno simfonične glasbe; 21.45 vesela glasba; 22.15 radijski prizor; 23. napoved časa —- zadnje vesti v italijanščini; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišč«; 24. zaključek. Včeraj je bilo v Trstu morje mirno, kot da bi pričakovalo svečani trenutek ponovnega dviganja in naraščanja jugoslovanske mornarice. 2e okoli devete ure predpoldne so z motornim čolnom odpluli proti hangarju št. 69, pri Sv. Andreju, zastopnik tvrdke Tripkovič, baron Banflld m zastopnik jugoslovanske tvrdke Centroprom ing. Tur-žanski ter kapetan Ciacha, strokovnjak za dviganje potopljenih ladij. Po pripravljalnih delih so okrog 10.30 pričeli dvigati jugoslovansko ladjo «Sušak*. To delo so poizkusili že pred enim mesecem. Toda nastal je kvar prt instalacijah ža dviganje in poizkus ni uspel. Zato so bili ob tej priliki strokovnjaki še bolj nestrpni. Ob bokih potopljene ladje sta bila že pričvrščena dva velika cilindra, vsak po 310 ton, na desni strani srednjega dela iadje cilinder od 35 ton, isto tako tudi na levi strani ladijskega krna. Fo proračunu strokovnjakov je znašala težina ladje na dnu morja približno 300 ton. Ladja pa tehta okoli 500 ton. Ob obeh ladjinih bokih sta bili dve ladji z močnimi kompresorji, ki sta napolnjevali cilindre z zrakom. Operacije je vodil baron Ban-fild, ki je bil kljub veliki odgovornost! zelo miren.Po njegovih poveljih, naj se napolni z zrakom ta ali oni cilinder, se je ladja počasi, toda vidno dvigala z morskega dna. To se je opažalo na kolih, ki so bili pričvrščeni na cilindre. Večkrat se je tudi zgodilo, da se je en kol dvignil bolj, kot drugi in je bik) zato nevarno, da se ladja prevrne, »e preden pride na morsko površino. Tehnični aparati za dviganje ladij še niso do danes tako Splovitev prvo ladje po vojni V ladjedelnicah sv. Roka je življenje danes teklo normalno. Vsi delavci so bili na svojem vsakodnevnem delu, nikjer nismo opazili svečanega razpoloženja ko se prvič po vojni spušča nova ladja V morje. V ladjedelnicah sv. Roka je zaposlenih okoli tisoč delavcev, kar skoraj dosega predvojno število zaposlitve. Kljub temu, da je današnji dan značilen za ponovno prebujenje ladjedelniške dejavnosti po vojni vendar uprava ladjedelnic ni pozvala delavcev in njihovih rodbin oa svečanost. Delavci so sicer izvedeli iz časopisov za splovitev nove ladje, vendar sindikalni odbor v tovarni ni bil o tem obveščen. Vsi delavci, ki smo jih srečali, so se nam pritoževali zaradi te nevljudne geste tovarniške uprave. Ladjo je krstila Franče.Tka Bralni, žena rodoljuba, umrlega v Da-chau-u. Okoli devete ure je pričela svečanost splovitve. Botra j® udarila s steklenico šampanjca ob bok ladje, steklenica pa se ni razbila. Mornarji tolmačijo to kot slabo znamenje. Nato se je pričela ladja spuščati v morje. Komaj se je ladja dotaknila vode, se je pojavil na komandnem mostu ladje mladenič z delavsko zastavo in jo vihtel v zraku. Četudi je bila ladja krščena, vendar S nima imena. Za sedaj nosi le svojo številko 1348. Tonaža ladje je 1000 ton. ima motorje Diesel-An-saldo s 700 konjskimi silami, ki razvijajo hitrost 10.5 vozlov na uro. Ostale dela na ladji bodo dovršena v ladjedelnicah sv. Marka. To ladjo in drugih pet je naročila že pred razpadom Italije neka tvrdka iz Genove. izpolnjeni, da bi se lahko na tehnični osnovi dvigale ladje in nadzorovalo njihovo dviganje samo s pomočjo kontrolnih aparatov. Zato se operacija dviganja oslanja predvsem na tehnična izkustva strokovnjakov, med katerimi je že za časa Italije baron Banfild veljal za najboljšega. Štirje koli, pričvrščeni na štirih »cilindrih*, so se počasi dvigali in končno se je pojavila ladja na morski površini. Vsi prisotni delavci In strokovnjaki so bili navdušeni. Ladja se je dvigala, dokler ( ni bil njen krov 5 metrov nad morsko gladino. S tem je bilo dviganje končano. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo ladja v enem tednu lahko dala v popravilo tržaškim ladjedelnicam. Ostali dve ladji »Triglav* in »Ug-ljen», popravljata ladjedelnici Sv. Roka v Trstu. Ladja »Ugljen* je močno poškodovana, medtem ko «Triglav» nima tako hudih poškodb, da bi bila potrebna dolgotrajna popravila. Jugoslovanski minolovec »Šibenik* bodo tudi pričeli dvigati v najkrajšem času. Ta ladja se nahaja v tržaškem zalivu in je bila potopljena za časa nemškega umika. Nagnjena je na bok približno sto stopinj. Ladja bo dvignjena na površino v približno enem mesecu. Kot je razvidno iz poročila, dela pri dviganju jugoslovanskih ladij in njihovem popravilu uspešno napredujejo. Postopoma bomo dobili nove ladje, ki bodo uspešno pomagale pri delu za obnovo. Četudi so te ladje majhne tonaže, bodo vendarle prispevale svoj delež pri izgraditvi uničenega jugoslovanskega gospodarstva. Delo za Prosvetni dom Vse organizacije ia vaščani Stan-dreža niso imeli primernih prostorov. Delo naših organizacij pa j® tako razgibano, da se je pokazal® nujna potreba po prostorih. Naša mladina se je pokazala sposobna in je takoj pristopila k rešitvi tega problema. Začela je popravljati neko poškodovano in zapuščeno poslopje. Vsak večer so nekaj fesa vsi na delu, stroške pa krijejo s prostovoljnimi prispevki. ŠPORT K XJ U R V JOSIP JUHCIC IN NJEGOV DESETI BRAT Jurčič j« najpriljubljenejŠ! ljudski pisatelj in naš najboljši pripovednik. Rodil se je na Muljavi na Dolenjskem leta 1844. Združil je jezikovno in pripovedno bogatstvo svojega rojstnega okolja, ga z Izrednim leposlovnim darom prenesel v slovensko literaturo, kj je bila tedaj kaj skromna ter obdaril svoj narod z vrsto najlepših ljudskih knjig, biserov naše literature. Ena najbolj znanih Jurčičevih knjig j« gotovo »Deseti brat*, prvi slovenski roman. Napisal ga Je na Dunaju za časa svojega šolanja leta 1866. Roman je postal najpopularnejša knjiga na Slovenskem. Njegov« osebe so tako Sivo in resnično napisana da ti stopijo vsak hip kot itve pred oči. Vsebina »Desetega brata* je v kratkem sledečaj Lovra Kvasa so povabili na grad Slemenice za domačega učitelja, da bi tam poučeval malega Balčka. Med potjo se seznani z Martinom Spakom — desetim bratom, ki ga obvesti o razmerah v kraju in na gradu. Prikupen mu Je Lovro ter mu obljubi vso podporo, ki jo lahko nudi kot deseti brat. Na gradu se Lovro Kvas zaljubi v domačo hčer Manico, tn ona pa v njega. To vzbudi pri Marjanu, sinu sosedovega graščaka Piškava, tako ljubosumnost, da Kvasa iz dna duše zasovraži ter se ga nekega dne hoče celo dejansko lotiti. To vidi deseti brat ter se zato znese nad Marjanom. V borbi je Marjan ranjen, a Martin — deseti brat, težko ranjen od krogle. Ces aekaj dni umri, KOŠUTA JUSTO Na smrtni postelji, v Krjavljevi koči, razodene Lovru Kvasu, da je on, Martinek, Marjanov polubrat in sicer istega očeta — Piškava, a nesrečne matere, ki jo je graščak Piškav zapustil. Resna nti dna zgodba j« preplete- na z živahnimi prizori v Oberšča-kovi krčmi, kjer Krjavelj pripoveduje svoje zgodbe o hudiču, o ranj-ki Urški in o svoji kozi. Obsega klasične, genialno pisan« značaje: Krjavlja, strica Dolfeta, Oberšča-ka, desetega brata, Manico, Kvasa, graščaki* in Piškava, nadalje Krjavljet-o kočo to kozo, da jih nikoli ne pozabiš. »Desetega brata* prepleta živa fantazija, napet razvoj in prava narodna šaljivost. Ferdo Delak, ki je roman dramatiziral, je nanizal 14 slik tako, da potekajo in se razvijajo v ljubkih barvah pred gledalčevimi očmi. Tudi najbolj razvajenemu gledališkemu sladokuscu, kljub temu, da morda nima smisla za romantiko, sem prepričan, da bo v taki pri-* reditvi delo ugajalo. Prepričan sem, da se bo naše občinstvo navduševalo ter napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Naj omenim še Jurčiča, kot vnetega zagovornika osvobodilne borbe. Leta 1877. ‘je napisal: »Varata s« Nemec to Madžar, če mislita, da bomo Slovani proti bratu Rusu ter si s tem kopali svoj lastni grob!* Živel je Jurčič nekaj časa tudi v naši sončni Gorici, kamor se je zatekel v svoji bolezni, da bi našel ljubo zdravje za nadaljnje plodno literarno delo. A kmalu potem je umrl v Ljubljani 8. maja. 1881. leta. Justo Kohites * t T,.: • ;■ •;^ z’. . Di ■ ' > i' *A Mi' * iJfcj »\ TIRAN JOŽE Tekmovanje v laku Vsem telovadnim društvom, telovadnih odsekom prosvetnih društev in vaškim pripravljalnim odborom za gozdni tek. V nedeljo dne 9. decembra 1945. bo po vsej Primorski in Trstu tekmovanje v teku čez drn in stm. Naj ne bo mesta in vasi, ki ne bi priredilo tega tekmovanja! Tekmuje vsako mesto in vsaka vas za sebe, le za svoje področje. Zmagovalci postanejo krajevni prvaki. Tekmuje se v naslednjih skupinah: Moška mladina do 18 leta v teku na 1 km ; ženska mladina do 18 leta v teku na 1 km; ženska mladina nad 18 leta v teku na 1 km; moška mladina nad 18 let v teko na 2 km. Najboljši iz vseh mest in vasi bodo tekmovali za naslov pokrajinskega prvaka v mesecu januarju v Trstu. Tekme naj se vrše po možnosti predpoldne, a popoldne naj se Zvezi poroča po najkrajši poti o uspehu tekme, številu tekmovalcev in o tekmovalni progi. Zvam druitev za telesno vzgojo za Primorje in Trst čez drn in sft^n Društva Trsta in bližnje okolice ne bodo tekmovala vsako zase, temveč skupno- Organizacijo bo prevzela Zveza. Začetek tekme bo ob 9. uri na Montebellu. Pozivamo tekmovalce, naj se zaradi vpisa in tekmovalne številk« zberejo na prostoru pred vhodom na dirkališče pol ure pred pričetkom tekme. U-deležbe nj to te vsčjal Enotni sindikati Sindikat oblaoihie stroke. Vse propadnike stroke, ki še niso dobili zadnjih poviškov plače ali dobivajo nižjo plačo od one, ki je določena za tozadevno stroko vabimo dnevno v urade v ulici Imbria-ni 5 zaradi informacij. Vse pripadnike stroke, ki še niso plačali članarine za november 1945., prosimo da to čimprej storijo. Sindikat vratarjev. Vse vratarje, nameščene pri ICAM, vabimo na zborovanje, ki bo v četrtek 6. t. m. ob 11. uri v ulici Imbriani 5 glede osvobodilne nagrade. Sindikat kulturne sekcije. Vse nameščence malih obratov, ki so organizirani v Enotnih sindikatih ta ki ne dobe božičnega darila za otroka, čeravno Še niso dosegli desetega leta starosti, vabimo'v naše urade v ulici Imbriani 5, I, soba 17 od 8-12 ta od 15-19. Sindikat gradbene stroke. Danes 8. t. m. ob 18. uri vabimo na sedež vse poverjenike raznih strok. Tesarje, ki spadajo k temu sindikatu, vabimo danes 6. t. m. na sedež v ulico Imbriani 5, I. Prehran« Cena kruflne moke. 1. decembra smo dvignili ceno kruhu na 18 Ur za kg. Opozarjamo, da cena krušne moke ostane Ista, t. J. 15 Ur za kg. Testenine. Sepral javlja, da bodo z jutrišnjim dnem razdeleljevall testenine tudi I, H, IV ta V. skupini. Razdeljevanje bo končano 14. t m. Cena lir 21.50. Riž. Sepral javlja, da bodo z Jutrišnjim dnem razdeljevali po 500 p- riža na osebo tudi VI in Vil. skupini. Razdeljevanje a« bo končalo 14. t. m. Cena Ur 32.60 kar. Odg. urednik DU8AN HRESCA# ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega nepozabnega sina “ brata BOŽIC STANISLAVA se najtopleje zahvaljujemo. na zahvala vsem tovarišem NO h NZ, tov. Jankotu za govor ob odP’ tem grobu, vsem darovalc^n vej:' cev in cvetja, mladini iz okoliški1 vasi za požrtvovalnost ter pevsk* mrt drnStvu in goCbi iz Dolin« Socerb dne 5. 12. 1945. Žalujoča družina BOŽIC- ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadi>. poti našega nepozabnega sina, bra ta, partizana SKOČIR MIRKA se prav prisrčno zahvaljujemo. P1' sebna zahvala vsem darovalcei« vencev in cvetja, častni straži, vol' ski, tov. Stankotu za poslovilne besede, pevskemu zboru Tolmin, P®" sebno pa odboru Zvezo primorski!* partizanov v Gorici. Zatolmin, 26. 11. 1945. Žalujoča družina SKOČIR-^ MALI OGLASI KISLO ZELJE. Zbiram interesente za kislo zelje. Javiti naslov količino pod štev. 720 na uprav® »Primorskega dnevnika*.__________ ZBRANA ZIMSKA JABOLKA j* sončne Tirolske, najlepši okras JJ mizo, lepo darilo za božič, Novo to, god itd. dobite v skladišču A*1' drena S. Eufemia 2 podaljšek vl® Universith, od 8,30-12, 14.30-18. KORESPONDENTKA za slovensko, hrvaško, nemško in ItaKjansk korespondenco išče zaposlitve. V nudbe na upravo »Primorske««* dnevnika* pod «Korespondentka'- Dr. GAETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja gara® clja. Sprejema od 10. do 12. »n 13. do 19. (govori slovenski' TRST, vi« Torre Blanca 4» (vogal via Carduccl) Objava Kmalu bo dve leti, odkar- so ^ ovci ustrelili v Sežaneki planini ®' Četa osmih otrok, toda dobri ljuč'e nas še danes niso pozabili. Zato tem potom najlepše zahvaljuj®51* vsem iz Sežane, ki so pomagali Ki družini. Ljubi Bog naj jim V* plača. Nadvse hvaležna Ivanka riž, Križ 3. 12. 1945. Prireditev St. Jakobsko prosvetno druŠtV® »Ivan Cankar* priredi v »°b°to t m. ob sedmi uri zvečer dvof*^. gostilne. »Pri Tirolcu* (ul. Co**, lunga) družabno miklavževartP nastopom sv. Miklavža, ki bo deljeval darila. Sledila bo pošta in prosta zabava. Prcak® ^ no bo z dobro pijačo in d ob’ pecivom. Miklavževa darila & gV, jemajo v gostilni »Jadran* Prl r Jakobu in pri tov. Trampuš’ stilna pri Tirolcu, do sobote čer. Vabljeni so vsi člani in P 11 društva, da se večera P°'n Vilno udeleže. Odbor. « Lt®' Mestnl komitet A.F.Ž. T«bl n« _ VELIKI PU.es* »v. Miklavža, ki s® VT* °g 6. decembra 1945 ® Ch)*mlcl v dvorani Sinda«at .