37 KRANJ 19. septembra 1964 Letalo V ZDA so pokazali javnosti novo revolucionarno letalo, ki bo služilo bodočim vesoljskim pilotom za varno pristajanje na Zemlji. Letalo je brez kril in ga bo poganjal reakcijski motor. To novo letalo firme Martin Companv bodo uporabljali vesoljski piloti, ko se bodo vračali iz vesolja nazaj na Zemljo. Pred pričetkom zemeljske atmonsfere se bodo z njim odlepili od vesoljske ladje in pristali kjerkoli na zemeljski površini. Novo letalo je brez kril, ima pa vesoljske pilote vseeno velike sposobnosti mane-vn.anja. Pilot pristane z njim lahko na poljubnem kraju, ki se nahaja na površini široki 13.000 km in dolgi 16.000 km. Celoten trup letala je namreč tako narejen, da z njim pilot odlično jadra. Prvo takšno letalo so že preskusili, čeprav za zdaj še nima reakcijskega motorja. Pri poskusnem letu so ga dvignili 5000 m visoko, pilot pa je brez težav pristal na določenem kraju, čeprav letalo nima kril, je letelo s hitrostjo samo 130 km/uro. Zgornja površina letala je ravna, krila pa so odstranili zato, ker predstavljajo skoraj nepremostljiv problem pri velikih hitrostih, ki jih doseže letalo, ko se vrača iz vesolja na zemeljsko površino. Težka in dolga krila namreč ne morejo zdržati velikih napetosti in močnega segrevanja ob vstopu v atmonsfero. Če pa trup tako izoblikujejo, da nadomešča krila, postane letalo mnogo lažje in enostavnejše. Takšno letalo lahko nese na svoji poti iz vesolja večje breme kot pa enako težko letalo s krili. Konstruktorji so si zamislili različne oblike vesoljskih letal brez kril, ki so odvisne predvsem od namena potovanja. Obenem so strokovnjaki zgradili letalo tako, da ga bodo lahko večkrat uporabljali. Ko se bo vrnilo s potovanja, zunanje plošče, ki bodo med poletom skozi zemeljsko atmonsfero zgorele. Letalo bo s tem spet pripravljeno za novo nalogo. Letalo bo sprejelo na krov lahko do 12 potnikov. C$/%+++/+%+%%/$$%/$^$P$/$/$XS$$$-%$1I++/^$%+FC1$/$%*$//%%%%$%^%I%$%%%+++%- 1599999999999999999999999999999999999999999999 (V. nadaljevanje) Med ogledovanjem naprav na posestvu smo srečali inženirja Aleksandra Rašovića, ki je glavni strokovnjak in tehnični vodja posestva. V Alžiriji je že drugo leto, v okviru tehnične pomoči, ki jo nudi naša država deželam v razvoju. Inženir Rašovič nam je povedal o posestvu marsikaj zanimivega, česar ostali niso izvedeli. Na posestvu pridelujejo, paradižnike, limone, pomaranče in vinsko trto. Ugodno podnebje omogoča pridelovanje paradižnikov skozi vse leto, zato predstavljajo glavni izvozni artikel na francosko tržišče. Na posestvu je zaposlenih približno 1.500 ljudi, kar je veliko več, kot bi bilo potrebno. Vendar so zaenkrat pogoji taki, da zaposlijo največ ljudi kar je mogoče, ker je brezposelnost še precejšnja. Strokovnjakov primanjkuje povsod, tudi na posestvu »Bouchaoni Amar«. Prejšnji lastniki so imeli tu zaposlenih kar dvanajst agronomov in več sto tehnikov ter drugih strokovnjakov. Po nacionalizaciji so vsi ti strokovnjaki, v pretežni meri Trancozi, zapustili posestvo- in odšli v domovino. Posestvo je Sicer _pa je Alžirija bogata dežela. Globoko v saharskem pesku leže ogromne količine »tekočega zlata« — nafte, ki je poglavitni »apetit« francoskih kapitalov. Znatne so tudi količine cinkove, svinčene in bakrove rude. Prav tako pa je treba ponovno omeniti rodovitnost zemlje in ugodne podnebne razmere v sredozemskem pasu, ki omogočajo razvoj moderne kmetijske proizvodnje. Tuji kapitalisti so zgodaj ocenili naravna bogastva dežele in jih v največji možni meri tudi izkoriščali. Skromen podatek govori, da je v letu 1954 (ob pričetku revolucije) posedovalo 630.000 domačih posestnikov 7300.000 ha zemlje (ali povprečno 113 ha na posameznega lastnika), da pa je 22.000 tujih pqg^stnikov imelo v rokah" 2,700.000 ha zemlje (afi povprečno 127 hektarov na posameznega lastnika!). Poleg tega je bila v rokah tujih gospodarjev le najboljša zemlja. Po zmagi revolucije so morali tujci zemljo zapustiti. Ljudstvo je z naeonalizacijo ogromnih posestev zagotovilo osnovo novemu kmetijskemu gospodarstvu. Isto velja tudi za industrijo, le, da je bila ta manj razvita, ker za koloni-zatorje ni bilo privlačno graditi večjih industrijskih objektov. Mlada država se popolnoma za- Skupina udeležencev zborovanja danes urejeno na principih samoupravljanja, kar velja skoraj za vsa kmetijska posesetva v deželi. Vrhovni organ je delavski svet, poleg njega upravni odbor in direktor. Zanimivo je, da je direktor posestva neposredni predstavnik države (tako je bilo tudi pri nas v obdobju administrativnega upravljanja do leta 1950) in ga imenuje ministrstvo za kmetijstvo in agrarno reformo. Kljub številnim težavam so delovni rezultati lepi, še lepše pa je pričakovati, k<^ bodo urejeni kadrovski in materialni problemi, je menil inženir Rašovič. Četrtek, 23. julija Demokratična in ljudska republika Alžirija Jj* Dfcnes smo poslušali zanimivo predavanje mladega profesorja Bounedjarja z Univerze v Alžiru. Govoril je o današnji neodvisni Alžiriji in nekaterih glavnih aktualnih problemih dežele. Dežela ima približno dvanajst milijonov prebivalcev. Francoski kolenializem je v 130 letih ekonomskega izkoriščanja ter političnega in kulturnega pris.ijevanja opravil svoje in pustil težke posledice. Te se odražajo zlasti v gospodarski nerazvitosti, kulturni zaostalosti velikega dela prebivalstva, posebej pa še v nasprotjih, ki naravnost bodejo v oči. Vsemu temu so se pridružile še posledice sedem in polletne oborožene narodnoosvobodilne borbe. veda pomembnosti lastne industrije, zato vlaga ogromna investicijska sredstva in napore za zgraditev potrebne gospodarske baze. Poseben problem je nastopil takoj po odhodu tujih strokovnjakov, ko je večji del kmetijske in industrijske proizvodnje skoraj povsem zamrl. Vendar le za krajši čas. Delavci so s pomočjo domače in redke tuje tehnične inteligence ter ob znatni podpori ljudske oblasti, prevzeli proizvodnjo in upravljanje v svoje roke. Nastal je svojstven-sistem samoupravljanja, za katerega so na eni strani značilni demokratični principi socialistične dežele, na drugi strani pa močna kontrola države, ki z njej lastnimi sredstvi'čuva pridobitve revolucije. Z zakoni iz marca preteklega leta. so bili osnovani delavski sveti in upravni odbori ter drugi organi samoupravljanja, ki skrbijo za proizvodnjo, njeno krepitev in razvoj gospodarstva v deželi. Seveda je bilo nujno potrebno zagotoviti ustrezne strokovnjake, ki bodo proizvodnjo organizirali, ki bodo pomagali pri gradnji novih objektov in usposabljali domače kadre. Pretežni del te pomoči sestavljajo strokovnjaki iz številnih držav, ki v okviru mednarodne tehnične pomoči in sodelovanja prispevajo k izgradnji mlade neeodvisne dežele. Med njimi je precej jugoslovanskih strokovnjakov za različna področja. Štvilne t.*»ave povzročajo tudi toge verske tradicije, kar je zlasti očitno v neenakopravnem položaju žena. Verski predsodki jim ne dovoljujejo enakovrednega vključevanja v javno življenje in delo. Mladina- sicer trga vezi s preteklostjo in se z vso vnemo loteva nalog v izgradnji lepše prihodnosti. Alžirski mladinci in mladinke se zbirajo v mladinske delovne brigade, ki gradijo številne pomembne, objekte. Tudi pri njih velja v celoti geslo, ki so ga prIJd skoraj dvajsetimi leti postavili naši graditelji — brigadirji: »Mi gradimo progo — proga gradi nas!« Tudi pri njih, kakor pri nas so mladinske delovne brigade^ prvi korak v šolo samoupravljanja, v graditev boljše in srečnejše človeške družbe. Petek, 24. julija Predsednik Ben Bella med nami Naše bivanje v Zeraldi gre h koncu. Sedaj se že skoraj vsi poznamo (*eveda k po narodnosti, po imenih mnogo manj). Tudi jezik ne dela več posebnih težav. Žalostna ugotovitev ob upoštevanju dejstva, da bomo že čez dva dni odrinili domov. Življenje teče po ustaljenem redu, tako, da se zdi, da se ne zgodi prav nič zanimivega,, omembe vrednega. Pač! Za danes zvečer je napovedan obisk predsednika republike Iz popotnega dnevnika ZI ri Ahmeda Ben Bell«. Naselje se gizdavo pripravlja na sprejem visokega gosta, posamezne skupine pa vadijo nekaj, točk za krajši kulturni nastop. Pred dobro uro je prispel predsednik republike v spremstvu najožjih sodelavcev. Globoko se mi je vtisnil v spomin otožni izraz na obrazu mladega državnika, ko je v pozoru poslušal državno himno, s katero ga je pozdravilo naše naselje. Slaba dva dneva sta pretekla od strašne katastrofe, ki je terjala več sto življenj in na, stotine ranjenih. In to ravno na dan, ko se je' vrnil iz Kaira, kjer je sodeloval na konferenci voditeljev afriških držav. Pred dvema dnevoma so kolonialistlčni plačanci izvedli eno najhujših sabotaž. Minirali so egiptovsko ladjo »Star of Alexandria<^, ki je natovorjena z municijo in razstrelivom za alžirsko vojsko, priplula v luko Annaba. Ob igranju himne se je predsednik Ben Bella gotovo spomnil nedolžnih žrtev omenjene tragedije. JURE HRIBAR Hedved spet t Bohinju Verjetno se še vsi dobro spominjate, kako je delal bohinjski medved škodo živinorejcem tega okoliša. Več let je to trajalo. Napravil je za več sto tisoč dinarjev škode. Priredili so številne pogone, da bi ga ujeli, vendar brez uspeha. Januarja letos se je ponovno odpravilo na pogon okoli sedemnajst lovcev LD »Bohinjska Bistrica« in državnega lovišča »Triglav« in tedaj je znani medved »padel kot žrtev« lovca Toneta Zupana. Nagrado 300.000 dinarjev so si lovci med saboj razdelili. Dejali smo, da je ubit. Vendar se je v sredo zopet vrnil v Bohinj, tokrat mnogo mirnejši, nič več nevaren. Ko sva se s kolegom Fra: ~i-tom vračala z Bleda v Kranj, sva srečala pri Lescah rdeč volksvvagen KR 43 67, ki ga je vozil lastnik Jože SKAN-TAR iz Bohinja. Pred njim je vozil z enakim avtomobilom ŽVANOV Jože. V avtomobilu pa pravi pravcati medved! Takoj sva obrnila in za njim. Na Bledu sva jih zaustavila. Pogledala sva si vso stvar malo pobi že in ugotovila, da je to isti medved, ki j« pred nekaj več kot pel leta lomastil po bohinjskih gozdovih. Seveda je bil mrtev; peljali "pa so ga iz Ljubljane, kjer so ga na-gačili. Ko sem povprašal Jožeta, kam ga bodo peljali, mi je povedal, da verjetno v hotel »Pod Voglom«, kjer »i ga bodo obiskovalci »Kravjega ba!a« lahko od blizu ogledali. J02E JARC Fotografije FRANC PERDAM POLsocialistični MARTIN Kako so ga testirali in ženili Polsocialistični Martin je bil še vedno brez službe in mati je rekla: »Sinek Martinek, pojdi z menoj na zavod za zaposlovanje delavcev, vse, kar ti tam najdejo, nama prav pride, kajti je že tako, da dandanes brez zvez do dobre službe nikakor ne prideš, pa če po vseh štirih hodiš!« Zavezala mu je kravato in šla sta na zavod. Na zavodu sta se zglasila psihologu in je mož pripravil Polsocialističnemu Martinu čuda zanimiv test, da bi ugotovil, kakšna mu brli žarnica v glavi in kako ga ubogajo roke in prsti. Pokazal mu je veliko iglo in ga vprašal, kaj bi se z njo dalo početi. »Dobra bo,« je rekel Polsociatistični Martin, »za krpanje tistih lukenj, ki jih je toliko v naših zakonih o socialnem skrbstvu Ln varstvu.« Psiholog je zazijal, rekel pa nič. Spet. mu je izročil uporabno reč, bilo je plužno železo, in ga baral, kaj bi z njim. Polsocialistični Martin, bistra gtava, ni okleval. »Tistim bi ga dal v roke, ki v pisarnah kmetijskjh zadrug stole grejejo in bi jih na njivo nagnal!« Psihologa je skoraj kap, rekel pa ni nič. Spet je nesel v predal, ponudil mu kos mesa. Polsocialistični Martin je odgovoril: »Rotacija vas je dala! Da ne veste, kaj bi s tem? V špirit bi ga-spravil, da bi delavski otroci videli in vedeli, kakšno je meso, ker ga pri teh cenah kmalu ne bodo več poznali.« Psihologu se je kolcnilo, rekel pa ni nič. Drugo pot mu je v roko porinil polič vina. Veselo je rekel Polsocialistični Martin: »Materi ga bom dal, da ga popijeva za zajtrk, saj bo skoraj cenejše kot mleko!« Psihologa je vrglo pokonci, rekel pa ni nič. Spet je šel in Polsocialističnemu Martiniu prinesel dva prsta širok, pol vatla dolg platnen trak. »Kaj bi z njim, Martin?« In se je Polsocialistični Martin kritično popraskal za ušesom in rekel: »Malo bi ga še obrezal, pa bi bil kar dober za topless!« Pred psihologom se je soba zamajala kot pijana, rekel pa ni nćč. Spet se je spravil nad predal, izvlekel na dan vrvico. Mu je pomežiknil Polsocialistični Martin: »Škoda nad škodo, da nisem na položaju! Bi z njo otrobe na sestankih vezal!« S psihologom nekaj ni bilo v redu, davil se je in kašljal, rekel pa ni nič. Poslednjikrat je odprl predal, s stratem prosil Pol-socialističnega Martina, naj vzame to povečevalno steklo in mu pojasni, kako bi ga obrnil sebi in družbi v korist. Polsocialistični Martin se ni prav nič mudil z odgovorom, nego je dejal: »Zdravnikom splošne prakse bi ga poslal, da bi svoje paciente malo skrb-neje in natančneje pregledoval:!« »Nak,« je rekel psiholog, »zarne si premoder, naj kdo drug poskusi s tabo! Kaj vam pravim, gospa to-varišica: oženi naj se vaš sin!« Polsocialistični Martin je zmeraj rad ubogal in tudi i to pot se ni branil, le vprašal je, kako bi naredil, \ da se oženi. »E«, je rekla mati, »na ples pojdi, tam je dosti deklet pa malo oči okrog sebe vrzi! Na kateri ti ob-vise, tisto vzemi!« Polsocialistični Martin je ročno stopil v tovarniško menzo in si iz porcije golaža kmalu izbrskal par volovskih oči; potem je šel na ples in jih vrgel okrog sebe. Pa je zadel pevko pred mikrofonom naravnost v odprta usta, ko se je drla twist, debelo je požrla, užaljeno je mislila, da mu njeno petje ni povšeči, besno je iztrgala solistu saksofon iz rok, trdo z njim pobožala Polsocialističnega Martina pe betici. Privekal je k materi in ji pokazal buško: »Nikarte mati, ne bom sc ženil, preveč boli!« In je Polsocialistični Martin do te številke Panorame ostal kar tako in ga katera še lahko dobi. Korajžo, Gorenj1 v Portal Tavčarjeve rojstne hiše (Foto: Fr. Perdan) Iščem honorarno zaposlitev Take ali slične vrstice oglasa čitamo iz dneva v dan, v dnevnih časopisih v rubriki »Mah oglasi.« Kdor pač išče honorarno zaposlitev, temu se ni čuditi, kajti zadnje čase je opaziti, da honorarno delo postaja sestavni del našega žiovljenja in kdor hoče naše skakajoče cene dohajati, ta mora pač imeti še stranski vir ali bolje rečeno kar kanal finančnih dohodkov. S honorarnim delom se ukvarjajo večinoma tisti ljudje, ki v svojem rednem delovnem času NE MOREJO podelati vsega svojega dela in MORAJO zaradi tega delati še v prostem času. Vsekakor je velika razlika med rednim in honorarnim delom. Med honorarnim delom na priliko ne morete govoriti po telefonu s svojim prijateljem, kam boste šli s fi- čotom na nedeljski izlet, ne morete reševati nagradnih križank, ne morete piti turške kave, rakije, ne morete skočiti momentano na trg po solato itd. itd. Vidite, vse to pa je dovoljeno, da delate med delovnim časom. Po statističnih podatkih je celo dokazano, da pogrizejo uslužbenci več peresni kov in svinčnikov med rednim delovnim časom kot med honorarnim delom; mogoče so ponekod uvedli prav zaradi tega tudi honorarno delo. Da je honorar med ljudmi ena zelo priljubljena stvar, je razvidno že iz tega, če je nekdo dopoldne v službi, je popoldne gotovo arhivar, zvečer biljeter, ponoči pa nočni čuvaj itd. Taki so veseli, da imajo redno službeno mesto-, k}er se lahko vsaj nekoliko spočijejo. No, ker je ene take vrste tudi moj., sosed Francelj, sem ga zadnjič vprašal, če ni nič zma-tran, ko ima toliko honorarnih služb, pa mi je odgovoril: »Ja veš, dragi moj, popoldne honorarno delam, dopoldne sem pa samo v, službi. Kljub temu pa dobro zaslužim. Bruto pridem na okoli 80.000 din, neto dobim izplačano 45.000 din, ampak zelo me pa firbec matra, komu ostane tara. Ker je vedno več honorarnih zaposlitev mislim, da bi bilo dobro, da bi ukinili redno uradno delo in uvedli samo. honorarno delo. Tako bi bilo več na-, rejenega in rešenih veliko več prošenj pravočasno. Kljub temu pa, da je po svoji vsebini honorar različen pa vsestranski ima to dobro lastnost, da nam olajša oziroma, skomandira boljše življenje. .__diL . GREGA BA3 B6.2++/++95:::.::./:9..:./.9:::5772^.-/+++.^-^^9+/.^^ ^01475595^5799^17382676161517^758343^264^6309010396737^^^81591418941267630 MED RAKOM IN" ŽARKI, KI PRODIRAJO IZ ZEMELJSKE GLOBINE, JE SKRIVNOSTNA POVEZAVA. SEVAJO JIH VODNE ŽILE, LEŽIŠČA RUDE, NAHAJALIŠČA NAFTE, PLASTI PREMOGA. ZARADI TEGA ŽARČENJA UMIRAJO RASTLINE. LAHKO POVZROČAJO RAKA IN POSPE-ŠUJEIO RAST OTEKLIN. ZA ZDAJ VEMO O ZEMELJSKIH ŽARKIH šE MALO. ZA ZNANOST SO ŠE NERAZISKANO PODROČJE. Nevarnost, da zbolimo za rakom, je največja tam, kjer učinkujejo na človeški organizem različni činitelji, ki pospešujejo rast celic: nenehno draženje mehanske, kemične ali fizikalne narave, zadrževanje v področjih, kjer je ozračje zastrupljeno s plini in prahom, nepravilna iđ škodljiva prehrana itd. V zadnjih nekaj letih pa se kopičijo poročila geologov, biologov, fizikov in zdravnikov, ki govorijo o tako imenovanih »dražilnih pasovih«. Ljudi, katerih postelje stojijo nad takimi mesti (nad podzemeljskimi vodnimi žilami, nahajališči rude), muči nespečnost, revma, astma in mnoge druge bolezni. Česti so pojavi prezgodnjih rojstev, splavov, posebno pa raka. Tipičen je primer Erike G., stare 41 let, neporočene, tajnice neke odvetniške pisarne. Do svojega 39. leta je bila zdrava kot riba. V prostem času je hodila na izlete, ukvarjala se je s športom in je bila dobra in vzdržljiva plavalka. Spomladi leta 1962 se je preselila iz majhnega stanovanja v zahodnem delu mesta v večje in lepše. Po nekaj tednih opazi na sebi simptome, ki so ji bili doslej tuji: ne spi več tako dobro, živčna je in razdražljiva. Opaža, kako ji pohajajo moči Že najmanjši napor jo zelo utrudi. Z eno besedo: ni več zdrava, energična ženska, kakršna je bila poprej. Spočetka krivi za . svojo utrujenost preobremenjenost z delom. V preteklih nekaj mesecih je opravila mnogo nadur, ker si je hotela čimprej opremiti novo stanovanje. Preteče nekaj tednov. Stanje se nič ne izboljša, nasprotno, še slabše se počuti. Erika prosi za dopust in odpotuje na Jadran. Sonce, voda in zrak storijo svoje: že po nekaj dneh se počuti kot prerojena, živčnost in razdražljivost izgineta. Telesna teža se dvigne. Na koncu dopusta je ErUta spet polna svežine in moči. Se preden nastop", jesen so težave zopet tu: nespečnost, razdražljivost, živčnost, mlahavost. Temu se pridruži še nekakšen pritisk v spodnjem delu telesa. Erika obišče zdravnika, ki po temeljiti preiskavi ugotovi majhno tvorbo na maternici, vendar ji svetuje, naj z operacijo še .počaka. Po nekaj tednih tvorba naraste in je že tako velika kot pest. Zdi se, da je operacija nujna. Erika pa se operacije boji. Neka kolegica, katere sestra je imela podobne težave, ji opiše njen primer: »Prijatelj ji je svetoval, naj da stanovanje preiskati, če ni morda pod vplivom zemeljskega žarčenja. Odkritje: podzemeljska vodna žila! Posteljo so premaknili v drug kot sobe. Že po kratkem času so izginile težave, tvorba je uplah-nila.« Tudi Erika da preiskati svojo sobo. Rezultat je isti: podzemeljska vodna žila pod mestom, na kđterem je stala postelja. Ko premestijo posteljo v drug kot sobe, izginejo tudi pri njej vsi znaki utrujenosti ir. živčnosti in tudi tvorba postaja vse manjša, dokler slednjič čisto ne izgine. Erika G. je danes prav tako zdrava kot kdaj koli poprej. Zmotno bi bilo misliti, da so zemeljski žarki vzrok slehernemu rakastemu obolenju, gotovo pa je, da pospešujejo razvoj rakastih tvorb v več primerih, kot bi človek mislil. Freiherr von Rolshausen, Bonn, ekspert na tem področju, pravi: »Leta 1951 me je sodno- medicinsM institut bonnske univerze prosil, naj preiščem 50 mest, na katerih so stale postelje bolnikov, ki so umrli za rakom. Pri preiskovanju so bili vedno prisotni najmanj trije zdravniki. V nobenem od petdesetih primerov mi niso pokazali, kje je stala postelja, marveč le sobo. često sem našel v sobi čisto drugačno pohištvo stanovalci pa največkrat niso imeli nikakršne zveze s pokojnikom in je bil torej kakršenkoli vpliv na moje ugotovitve izključen. V 48 primerih sem ugotovil dražilni pas in šele potem, ko sem ga prisotnim zdravnikom točno označil smo vprašali stanovalce, kje je stala postelja umrlega bolnika. > Vsi brez izjeme so pokazali mesto, kjer sem ugotovil žarčenje.« Oglejmo si še drug primer, ki še jasneje kaže na skrivnostno povezavo med rakastimi obolenji in zemeljskim žarčenjem. Dunajski ing. Emil Demuth poroča: »Pri svoji, na raku oboleli materi, sem med negovanjem opazil čudne bolezenske pojave. Imel sem vtis, da jih povzročajo neznani dražljaji, ki ležijo zunaj telesa. Najhujše napade bolečin sem opazil npr. točno ob določenih večernih urah, izginili pa so redno obx4. uri zjutraj. Čudno je bilo tudi to, da se je materino bolezensko stanje po preselitvi na Dunaj nenadoma poslabšalo. " ^ Koncem maja 1949 je prinesla žena v h šo neko rastlino (maranta— kerchoveana). že po nekaj dneh sem opazil, da so se listi rastline ob večernih urah postavili pokonci, kot bi hoteii ubežati nekakšnemu dražljaju, ki je prihajal iz globine in ogrožal njihovo življenje. List; so zadevali drug v drugega in v nočni t sni se e slišalo rahlo šumenje. Skrb za mater mi ni pustila časa, da bi se s tem pojavom podrobneje ukvarjal. Tudi po materini smrti bi gotovo pozabil nanj, ko me rastlina ne bi ponovno opozorila nase s čudnim gibanjem. Ko sem nekega oktobrskega večera stopi! v sobo irr' prižgal luč, sem si ogledal maran to. Bilo je ob uri, ob kateri so njeni listi običajno štrleli navpično proti stropu. Tega večera pa so izgledali kot odprt dežnik. Očiv dno je bila maranta pod vplivom zunanjih sil. Kasnejše raziskave premikanja listov razi č-nih marant, med katerimi jih je nekaj stalo na dnevni svetlobi, druge pa v popolni tem , so pokazale, da so dejansko bili vzrok neznan, zunanji faktorji. Tudi med bolezenskimi znaki pri moji materi in gbanjem listov marante je bila povezava.« i» »Rastline -se na takih dražilnih pasovih ne-počutijo dobro,« piše dr. Currv, »in poskušajo vse, da bi se izogn le zemeljskemu sevanju. Kjer jim ne uspe, njihova rast zamre« »Spominjam se nenavadnega bolezenskega znaka pri materi«, poroča dalje Emil Demuth. »Kmalu po povratku iz bolnice je pričela tožiti nad bolečinami v križu, katerih ni v bolnici občutila nit;-pred operac jo niti po njej. Spočetka smo mislili, da jih je povzročila nepr.merna lega telesa, vendar so ostali vsi poskusi, da bi ji olajšali bolečine z obračanjem, telesa, zaman. Nazadnje me je mati pros la, naj jo prenesemo na kavč, ki ie stal v sobi. Ustregli smo njeni želji in čez nekaj časa smo osupli ugotovili, da so bolečine čisto prenehale. Vzrok tem jfbjavom — kateiega sem mogel ugotoviti šele po mnogih mesecih — sta bila dva podzemeljska vodna tokova, ki smo jih odkrili s pomočjo fizikalnih merilnih metod.« Podzemeljski vodni tokovi izžarevajo močna žarke. Pospešujejo rast celic in "s tem tudi nagnjenje k rakastim obolenjem pri ljudeh, ki spijo nad podzemeljskimi vodnimi žilami. Nekateri žarki rast celic pospešujejo, drugi spet zav'ira o. Človek potrebuje za svoje življenje obe vrsti žarkov, vendar v nekem točno določenem razmerju. Rak nastane verjetno le tam, kjer jc porušeno razmerje med obema vrstama žarkov. V stanovanjih, ki ležijo nad podzemeljskim! vodnimi tokovi, propadejo po kratkem času skoraj vse cvetlice ali druge rastline. Žival; sa takih mest vedno izogibajo. Človek, ki se zadržuje nad takimi žilami, često oboli za rakom.) Raziskovalne ekipe svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so v zadnjem času odkrile v gorah in džunglah Bolivije, Brazilije in Peru a nekaj vasi, katerih prebivalci so komajda poznali bolezen. Neznane so jim predvsem srčne bolezni, rak in duševne bolezni. Okrog teh vasi sa bolezni prav tako razširjene kot v vseh drugih deželah zemeljske oble. Čeprav živijo i v velik; revščini, in ne poznajo nikakršne higiena se jih te bolezni doslej niso lotile. Zdravniki so med drugim ugotovili tudi, da se je bolezenska stanje bolnikov, ki so se preselili v te vasi, ža po kratkem času izboljšalo. Druge ekipe svetovne zdravstvene organizacije poročajo o podobnih področjih v Pakistanu, Indiji in Centralni * Avstraliji. Narod Hunca, ki živi ob vznožju H n-dukuša in Himalaje ne pozna nobene bolezni civiliziranega sveta. Zdravniki poročajo o visok hi starostih in skorajda neverjetnem zdravju tega naroda. Hranijo se predvse/n s sočivjem, sadjem, žitom in marelicami, ki jih jedo bodisi sveža z drevesa ali posušene (marelice vsebujejo mnogo magnezija, ki zavira rasi rakastih tvorb). u Ta narod ne pozna ošpic, kašlja, nahoda, ra-hitisa, predvsem pa mu je neznan rak. Ali ni v njihovi »dolini sreče« nobenih izžarevanj? Ali posedujejo posebne duševne moči? »Ko bi se medicinskemu raziskovanju posrečilo razvozlati skrivnosti takih »imunih podro-^ čij«, bi to prav gotovo vplivalo na človekova usodo, kakor tudi na tok zgodovine«. To so zaključne besede poročila svetovna zdravstvene organizacije pri Združenih narod.lu KONEC '* • * , Malo naselje v notranjosti Norveške z domovi te brun in obsežnimi pašniki Preveč skromne so besede, da bi z njimi mogla prikazati lepoto daljne severne dežele, ki se mi je na vsej dolgi poti dozdevala prav taka kot lepotica, ki se vsakomur razkazuje, daje pa nikomur. Fjordi. jezera, slapovi, bujno zelenje ... večni sneg, urejena naselja, polna cvetja, umirjenost norveških prebivalcev in neprijazno severno podnebje. To je Norveška, ki obsega 323.917 kvadratnih kilometrov, od tega je ledenikov 4600. dremal je in tako slonel nad 1100 m globoko smrtjo. Ko je njegova mati zagledala ta grozljivi prizor, jo je od strahu zadela kap, tako da je napol ohromela, deček pa se je kasneje sam prebudil in le svoji gibčnosti se ima zahvaliti, da je za las ušel »globoki« smrti. Veličastna je pokrajina v večernem mraku (kajti noči na Norveškem oz. Skandinavskem polotoku praktično gorate predele Norveške, skoraj nisem našla naselja, ki bi bilo situirano na takem prostoru, da ne bi imelo vsaj pogled na jezero, fjord ali reko, če že ni bilo postavljeno ob vodi. t Največkrat se vrsti jezero za jezerom kot nepretrgana veriga, eno lepše od drugega. Ker je pokrajina bolj redko naseljena (celotna Norveška ima na primer le 3,5- milijona prebivalcev), so jezera večinoma osamljena, čista in lepa kot kristali. V nižjih predelih pa jim lokvanji ob obalah dajejo še poseben šarm, nekak ženski kič bi rekla. Najbolj všeč pa so mi bila jezera z malimi otočki, pokritimi z brezami ali bori. Vmes pa sem največkrat opazila kako rdečo hišico, ki ždi pod drevjem kot velika goba hu-domušnica. Gledala sem vso to lepoto in včasih se mi je dozdevalo, da sem pijana od nje ... Videla sem jezero Hornin-dalsvatnet, ki slovi kot najgloblje jezero v severni Evropi, saj njegove vode segajo v globino 900 m. Na enem izmed njegovih otočkov si je neka stara norveška familija omislila svoje lastno pokopališče, z belo leseno kapelico v borovem gozdiču. »Kot na filmskem platnu« je pripomnil moj spremljevalec. Na drugi strani jezera Hor-nindalsvatnet, ki je dolg 30 kilometrov, so raztresene posamezne kmetije, ki jim je edina zveza s svetom — čoln! Poletne slike Norveške reke niso umazane Na meji vas ne bodo vpra- obali, ima visoko plimovanje ni), ko se voda v fjordih šali za potni list. »Štampilj- in, kar je najbolj karakteri- bolj temno zeleno blešči, ko ko pa lahko dobite, če že stično, nad njegovo gladino vrhovi, pokriti z večnim sne- hočete ,za souvenir'!« kot mi se vedno sprelefavajo jate gom kot ogromne bele koc- No, dovolite mi, je dejal prijazen carinik v galebov. Obale fjordov kot ke sladkorja pokažejo ves zdaj povem še kaj o norveš Pa jezer so sočno zelene, če so svoJ sijaj v senci neba in kih rekah! Njihova poseb- S!J° s cvetjem, ga položne, se na njih navadno temnih pobočij... ko so nost je predvsem v tem, da V arhitektonskem pogledu druge naprave, namenjene ribičem. Mimogrede naj vas opomnim, da so lososi ribe, ki sicer žjve v morju, drstit pa se hodijo samo v določene reke. No, pravijo, da ta Amerikanec, ki je kupil reko, zasluži milijone z ulovljenimi lososi. Amerikanec pa je znan ljudem še zato, ker se druži s priljubljenim norveškim narodnim herojem Maxom Manusom, ki je zaslovel v času druge svetovne vojne z drznim sabotažami proti nemškemu okupatorju. »Hišice v cvetju« Poseben čar oziroma pečat norveškim naseljem dajejo zastave, ki plapolajo navadno visoko nad domovi, kajti vsaka hiša ima na vrtu poseben drog za zastavo, ki Norvežanom služi kot priljubljen okrasni predmet. Zlasti je to znčailno za obronke mest in podeželje. Centri velikih mest (Osla, Bergena in Trondheima) več ali manj 4ičijo na ostala zapadnoevropska pristaniška mesta, zato pa so obronki mest drugačni in ti predstavljajo okvir centrom. Oslo, ki je raztreseno po gričih, daje vtis mesta lesenih vil, posejanih med brezami in bori. V svojem tritedenskem križarjenju po Norveški nisem opazila hiše, ki bi bila brez vrta, še manj pa, da bi bi i vrt zapuščen. No, zdaj pa si verjetno zamišljate zelenjavo, krompir in podobno. Kakšna pomota! Vrtovi služijo Norvežancm le za okras: za nizko travo in cvetje, ži-vopisano cvetje . . . Koliko 'e samo cvetja! Ne morete si predstavljati! Norveški dom je res prava »kučica v cvječu«! Ni je hiše brez zvet-ja' In kako so pri tem domiselni ti Skandinavci! Stare kotle, samokolnice. dotrajane sode, amortizirane gume . .. vso tako šaro lepo da vam Pobarvajo, postavijo na sočno zeleno livado in jo okra- Svinesundu. Mimogrede me je še zaprosil, naj naučim zahvaliti se po jugoslovansko. Ponovila sva nekajkrat »hvala«, vendar je na koncu obupal, češ da je pretežko. Fjord in zgodba o dečku nad 1100 m globokim prepadom pasejo krave Večina obre- slapovi podobni gigantskim je splavarstvo na njih še da- se zapadni obalni predel loži j pa se strmo dviga nad solzam, ki polzijo vzdolž nes precej živahno, saj je či od notranjega. Zlasti sli-morsko gladino skalnatih pobočij v fjord. Norveška precej bogata z le- kovita so naselja na zahodu Doživela pa sem, da je v ta- som, skoraj 21 % površine z raznobarvnimi lesenimi hi- Oglejmo si Nordfjord! kem času priplula velika tu- zavzemajo gozdovi. Reke so šami: belimi, zelenimi, mo- Dolg je 130 km, širok pa ristična ladja, s katere je bi- čiste (v notranjosti je le ma- drimi, rumenimi. Kot hišice največ 3 km. Ni pa to eno- ]0 slišati prijetno glasbo?., lo tovarn, pa še tiste niso iz kartona! Ta pestrost je staven zaliv, tudi sam je raz- slika pokrajine se mi je zde- takega značaja, da bi kalile zlasti značilna za večja na- la tako popolna, da sem si vode), hitre in navadno bu- selja ob obali. Tradicionalni rekla: »Ne, moja fantazija čeče — prave gorske reke stil norveških domov pa je mi nikoli ni nudila take po- pač! Bogate so z ribami, zla- bela hiša in rdeč hlev ozi- dobe, kot mi jo zdaj nudi resničnost«. ' Veriga jezer Če ni fjordov pa so jezera tista, ki krase to sever- tako da v tej reki nihče, ra- od lavcev, ne členjen na več rokavov. Znan je po vrtoglavih prepadih. Po norveških cestah se Najgloblji je prepad pri kra-pretakajo reke turistov sko- Ju Nos, saj sega nič manj r?j vseh narodov. Da, prave kot 11000 m globoko. Ne bo-reke avtomobilov z različni- ste verjeli, ampak nad temi mi oznakami. Največ je strmimi pečinami so si Ijud-Svedov, nato Nemcev, Fran- Je postavili svoje kmetije, cozov, Dancev itd. Turistič- Okoliški prebivalci so mi no najbolj razvita je jugo- pripovedovali zgodbo o deč- zapadna stran Norveške, ki ku- k* Je tam doma. Nekega njaško deželo in zavzemajo zen njega in njegovih de slovi po vsem svetu s svoji- dne Je namreč deček, kot 4% površine. Na poti mi čudovitimi fjordi. To so običajno, sedel s dolgi morski zalivi, ki segajo daleč v notranjost dežele kot nekaki prsti Atlantskega oceana. Zajedajo se po več sto kilometrov daleč med gorovja, tako da človek včasih kar ne more verjeti, da je to še sploh morje. Nevedni turist bo poskusil vodo, sicer pa je fjord prav lahko ločiti od jezera. Morje namreč * pušča rjave alge na sti-veliko je lososov, za ka- roma garaža z belo pobar- tere pravijo, da so najbolj- vanimi okni. V notranjosti so še ribe na svetu. Tako ni domovi masivnejši, grajeni čudno, da si je neki bogati iz brun in nepobarvani. In- Amerikanec najel reko blizu teresantne so zlasti tiste hi- Severnega fjorda za 30-let, še, ki so krite z rušjem, ta- sme ribariti. knjigo v Osla do Bergena (okrog 900 Vzdolž reke je postavil šte-roki nad prepadom. Za- kilometrov), ki vodi skozi vilne mostičke, pregrade in ko da na strehah raste trava, grmovje in cvetje! Da, taka je Norveška — dežela tisočerih fjordov. BINI PODBEVŠEK t Norveške Potem, ko smo že omenili sosede in znance v ozki uličici, kamor so bila obrnjena tudi vezna vrata pesnikovega bivališča, nikakor ne smemo zgrešiti rodbine Valentina Pleivveissa (1785—1866). Doslej smo naštevali po večini le slučajna, bolj ali manj kratkodobna Prešernova poznanstva. S Pleivveissi pa je bil pesnik v stikih ves čas svojega bivanja v Kranju in še več desetletij po njegovi smrti je bilo oboje imen usodno povezanih. Začetnik kranjske veje Pleivveissov je bil Nikolaj. Izredno podjeten, bister in odločen seltmademan, iz starega kmečkega rodu pod Stoižičem. Že v letu 1609 je v zemljiških knjigah zapisan njegov prednik Simon Plevbes s Trstenika. Odkod to tuje ime pod našimi gorami? Morda od nemških Korošcev, ki so prišli pred davnimi stoletji kopat rudo v ondotnem hribu Štrucu? Ime pa je pomenilo bržčas prej svinčnik, vulgarno »plajbes«, čeravno je »svinčeno belilo« pravi prevedeni pomen za belo barvilo. Nikolaj Plevbes je sredi 18. stoletja zapustil svoj rodni dom »pri Frjanu« na Tr-steniku in se kot izvežban tkalec naselil v Kranju. Nenavadno marljiv, spreten in podjeten mož je kmalu dovolj zaslužil. Toliko, da si je mogel že leta 1782 kupiti lastno hišo, "skromno, a vendar domek za družino, ki si jo je prav tako kmalu v Kranju ustvaril Ta hišica, temnih in omejenih prostorov, še danes stoji v Tavčarjevi ulici št. 25 (po katastru Mesto št. 166) po domače pri »šprajcerju«. V tej hiši je stari tkalec »Niklas« leta 1806 tudi umrl. Hišo in obrt je sedaj prevzel sin Valentin, »Balant«. Toda, če je bil oče Niklas predvsem sposoben m umetelen tkalec, je bil Balant v prvi vrsti trgovec in podjetnik. Izdelke domače delavnice je sam prodajal, hodil z njimi po sejmih, kupčeval in dohodke skrbno hranil. Trezen, varčen, nadarjen in srečne roke, je v razmeroma kratkem času zagotovil dostojen obstoj svoji številni družini. S potovanji si je razširil trgovsko in strokovno obzorje tako, da si je mogel v Kranju sam urediti prvo tovarno odej, »kocarijo« na založniški osnovi. S številnimi predicami v podeželski kranjski okolici, ki so predle zanj volneno prejo, je zaposlil skupno okoli sto oseb. Tkalnica pa ni izdelovala le odej, pač pa je tkala tudi raševino in grobše vrste sukna Prav lahko trdimo, da je treba iskati v tej tkalski delavnici, ki se ji je v poznejših letih pridružila še Florianova kocarija v Lajhu in Pinčeva tekstilna barvarna in tiskarna, začetke kranjske tekstilne industrije. To dejstvo je bilo doslej krivično pozabljeno in vsekakor pre- malokrat poudarjeno. Vseskozi se je doslej trdovratno trdilo, da so tujci začetniki tekstilne podjetnosti na območju našega mesta. Vidimo pa, da so korenine vendarle naše, domače. Uživali pa so izdelki kranjskih tkalcev že takrat dober sloves daleč naokrog in bili odlikovani na deželnih obrtnih razstavah v letih 1838, 1841, 1844 in 1845. Poročilo, z ene teh razstav, v »Novicah« pravi: »Koce Valentina Pleivveissa, kupca in fabrikanta v Kranji, so sodni možje od vsih druzih za narbolši in narlepši blago spoznali in mu zavolje tega tudi srebrno svetinjo podelili.« Kupčijski uspehi so Pleivveissovim omogočili, da so v naslednjih letih pokupili še nekaj hiš v soseščini, pretežno v Svinjski ulici. Pa tudi take s pročelji na sedanjo Prešernove ulico! le stavbe so bile: Mesto št. 157 (sedaj Tavčarjeva 7), Mesto št. 183 in 184 (sedaj Tavčarjeva 12), Mesto št. 186 in 187 (sedaj Tavčarjeva 17). Tako je bilo kar sedem meščanskih hiš v posesti Pleivveissovega rodu! Nakupe teh hiš je narekovala predvsem potreba po novih poslovnih prostorih; predvsem skladiščih, pa tudi nastamba naraščajoče družine. Valentinu Pleivvetssu se je v prvem zakonu rodilo kar pet sinov (Janez, Konrad, Valentin, Jožef in Franc) ter ena hčerka (Marija). Pozneje je Pleivveiss dvakrat ovdovel in se še dvakrat oženil; vendar sta bila druga dv« zakona brez otrok. Vsekakor pa kaže tudi ta droben podatek na neverjetno vitalnost starega »kupca in fabrikanta«, ki se je potern, ko je preskrbel otroke, preseli' leta 1849 v Ljubljano in si tam ustvaril z mlado ženo nov dom. Svojo kranjsko trgovino in podjetja pa je prepustil sinu Konradu. Poudariti pa moramo takoj, da sta bi'a oče Valentin in sin Konrad Pleivveiss (1817 do 1865) ne le najčešča klienta Prešernove advokatske pisarnice, pač pa tudi zvesta pesnikova prijatelja prav do smrti — in še po njej! Zanesljivo izročilo pripovedu- Pleivveissov dom v Tavčarjevi ulici št. 25 je, kako je stari Valentin Pleivveiss prav do zadnjih ur obiskoval bolnika in mu prinašal vsakovrstnih okrepčil. Za Konrada Pleivveissa pa. iz ohranjenega seznama darovalcev za pesnikov nagrobnik, izvemo, da je izmed vseh Kranjčanov prispeval največ, celih deset goldinarjev, medtem ko so bili drugi, med njimi tudi Karel Florian, zapisani le z darom enega, kvečjemu dveh goldinarjev .. In še tega ne smemo prezreti, da je bil prav Konrad Pleivveiss, ki je poleg bratov Lokerjev, eden redkih kranjskih zavednih narodnjakov, ki je upal v aprilu leta 1848 pristopiti k nevarnemu, za tiste čase skoro revolucionarnemu Slovenskemu društvu v Ljubljani. Ostali vidni Kranjčani so nasprotovali idejam in širjenju .tega društva, celo opozarjali so oblasti na politično rovarienje dunajskega in ljubljanskega Slovenskeja društva! Bil pa je Konrad Pleivveiss tudi eden od prvih kranjskih naročnikov ljubljanskih »Novic«. Skratka, zaveden Slovenec in pogumen mož! Tak človek, čeprav trgovec, a vendar zaveden in kulturen, je moral gotovo biti simpatičen našemu Prešernu. Tudi za Pleivveissa b: mogel veljati pesnikov zapis Ferdinandu Schmiedu: »Ni mi prijetno nemško ime; srčno pa ljubim kranjsko, srce!« Konradov starejši brat Janez (1808-1881) je napravil na Dunaju doktorat iz živino-zdravništva in sodne medicine (s tega področja je napisal kai enajst strokovnih knjig v nemščini in slovenščini). Po vrnitvi v domovino (leta 1842) je postal tajnik Kmetijske družbe, urednik »Novic« in predsednik Slovenskega društva v Ljubljani. Se vrsto drugih funkcij, časti in odgovornosti je tedanja družba naložila mlademu, energičnemu in izobraženemu politiku, ki je sčasoma postal »oče slovenskega naroda« in to ostal prav do nastopa mladoslovencev, ki so jih vodili predvsem Levstik, Stritar in Jurčič. Zaradi vsesplošne dejavnosti na mnogih področjih, katerih naštevanje bi zavzelo cel odstavek, ki mu jo je omogočala skoro čebelja marljivost, strogo in trezno, prav asketsko osebno življenje, previdna zadržanost in aristokratski nastop, je bil leta 1881 povzdignjen v plemiški stan z naslovom vitez Trsteniški, pač po kraju, od koder je izviral njegov trden žilav in zdrav kmečki rod, ki se ga Pieivveissovi nikoli niso sramovali. Sin Janezov dr. Karel Bleivveiss, nam je ohranil mik.ivno sporočilo iz svojih de-tinskih spominov. »Tedaj (t. j. v prvi polovici 19 stoletja) in še pozneje je bila v Kranju navada, posedati ob večerih pa tudi ob nedeljah dopoldne na klopeh pred hišami. Take klopice, lesene ali kamnite, so stale skoro pred vsemi meščanskimi stavbami, navadno tik ob veznih vratih. Na taki klopi, pred hišo, v današnji Tavčarjevi ulici št. 35 (na kamenitem portalu sta še vidni inicialki Valentina Pleivveissa, V. P., in stara številka hiše 166), sta v onih letih kr je živel Prešeren že v Kranju, presedela z mojim očetom marsika- tero urico Rad sem ju poslušal in tudi sosedje ter mimoidoči so se večkrat pr» družili. Prešeren je znal, s svojimi duhovitimi pripombami in šegavimi opazkami, vso družbo iivo zainteresirati in zabavati Da sta živela moj oče in pesnik v dobrem prijateljstvu, izpričuje tudi to, da sta še bratovsko tikala. Pa tudi Prešernovo pi«r mo mojemu očetu z dne 21. januarja 1847 je eden takih dokazov.« Ohranjeno je tudi poznejše sporočilo, da je doktor Janez Bleivveiss skupno z baronom Antonom Zoisom obiskal Prešerna v zadnjih mesecih življenja in mu, razen kulinaričnih dobrot, prinesel tudi sto goldinarjev, ki jih je zanj izposloval pri SI<£ venskem društvu kot podporo v stiskaj bolezni. Ker pa ponosni Ribič niti v skrajE ni sili ne bi hotel sprejeti ponižujoče potf pore, ga je Bleivveiss pomiril s tem, v Angoli en zdravnik, v Tanganjiki na 29.000 in v cesarski Etiopiji celo samo en zdravnik na 105.000 ljudi. Otroška umrljivost je v Angoli 11-odstotna, to je za polovico manjša kot povprečna umrljivost otrok v Afriki. Poglejmo še nekaj gospodarskih in drugih podatkov: obe omenjeni deželi sta z 11. junijem leta 1951 postali prekomorski portugalski provinci (ne več koloniji). Angola je zelo redko naseljena, saj živi na 1,246.700 km2 samo 4,7 milijona Afričanov ter okoli 100.000 Evropejcev. Na severu pridelujejo kavo in bombaž, v notranjih predehh riž in koruzo, ob obali Atlantskega oceana bujno rastejo kokssova drevesa. Na jugu se ukvarjajo precej z živinorejo in gojijo tobak. Vzhodni del dežele pa je znan po zemeljskih orehih in bananah. Dežela je bogata tudi z nekaterimi zemeljskimi zakladi: z diamanti, železovo rudo, bakrom, manganom in kamenim ogljem. Sao Paolo de Luando — ki je glavno - mesto in pomembno pristanišče, ima 200.000 prebivalcev. V zunanji trgovini leta 1963 je Angola dosegla presežek. Mocambique je manjša provinca, vendar gosteje naseljena. Na 783.000 km1 živi 6,5 milijona Bantu črncev ter 70.000 belcev in Indijcev. Namakalne naprave so se razširile skorajda po vsej deželi in seveda pospešile gospodarski napredek. Na jugu, kjer vlada suša, uspeva koruza, na severu kikiriki in riž, ob obali Indijskega oceana pa se bohotijo kokosova drevesa. Priredila MOJCA GORJANC S Ranger Vil na Mesecu ^mmtmm— Vpetek, 31. julija 1964, točno ob 14.26 po jugoslovanskem času, točno kakor je bilo predvideno v centru v Pasadeni, oddaja Ranger VII. »močne in čiste« signale iz šestih televizijskih kamer, vse do trenutka, ko pade na mesečevo površino. Vesoljska ladja Ranger VII, težka 363 kilogramov, dela brez vsakršnih motenj. V zgodovinskem letu, ki je trajal 68 ur, je preletela 389.864 kilometrov, in je opravila svojo nalogo — posnela je površino Meseca. Direktor operacij za vsem irske polete dr. Pa-trick J. Rygh pripoveduje: Sistem postaj Ce bi bilo najpomembnejše, da se vsemir-ska ladjp izstreli in usmeri in bi se lahko usedel in čakal na uspeh, potem bi izstrelitev kozmične ladje na Mesec predstavljala zabavo, ne pa vznemirljiv prikaz tehnične virtuoznosti, kar v resnici je. Za uspešen polet ladje na Mesec smo ves čas morali spremljati gibanje zemlje in meseca, gravitacije obeh teles, karakteristiko nosilne rakete in same ladje, velikanske hitrosti in druge pojave, ki ovirajo letenje in na katere se mora računati. Seveda smo na vse_ to mislili že prej, vendar so to pojavi, ki jih nikakor ni mogoče tako točno vnaprej določiti. Zato so postavljene sprejemne in kontrolne postaje na raznih delih sveta. Center tega sistema je v Pasadeni v Kaliforniji, ki mu je ameriška nacionalna uprava poverila izvedbo projekta Ranger VII. Ta center bo usmerjal tudi naslednje polete na Mesec in druge planete, kakor tudi bodoče medplanetarne polete. Ostale postaje pa so še: v Avstraliji Vumer, v Južni Afriki v Johanesburgu, v Kaliforniji v Gold-stounu in v Cape Kennedvju na Floridi. Vse pripravljeno Pet ur pred izstrelitvijo Ranger VII je center v Pasadeni vzpostavil vezo s postajo v Cape Kennedvju na Floridi in z mrežo postaj^ v Goldstounu, Vumeri in Johanesburgu. Posnetek z višine 136 kilometrov prikazuje kraterje, od katerih najmanjši ima 150 metrov v premeru Človek Slike Meseca \jsa Rangerjeva komplicirana notranjost, de^ ' likatni manevr^, postaje po vsem svetu, tri velikanske antene za spremljanje v vesolju in sprejemanje signalov, stotine znanstve- Preizkušanje telemetrije — to je radijska zveza, ki prenaša tehnične in znanstvene informacije med zemljo in ladjo — se je začelo tudi že nekaj ur prej in je spremljano ves čas letenja na Mesec, to je 68 ur. Pet minut pred poletom so sistemi vsemir-ske ladje pričeli izkoriščati električno energijo iz ladijske baterije. Prav ta baterija je predstavljala edini izvor energije vse do tedaj, ko so se njene sončne baterije obrnile proti soncu, kar se je zgodilo eno uro in pol po izstrelitvi. Nekaj sekund po izstrelitvi so antene v Cape Kennedvju in na otokih južnega Atlantika ž, spremljale nosilno raketo »Atlas Edgine«. Pc datki, ki so jih dobili v centru v Pasadeni s takoj preneseni v Cape Kennedv in izračunan! da bi lahko takoj pričeli z upravljanjem ir. spremembami z zemlje. Trideset minut kasneje so ga ujele tudi antene v Johanesburgu in ostale postaje. Prva naloga je bila uspešno izvedena. Vse postaje bodo lahko sodelovale, kajti ladja kroži po načrtih. V centru je vedno več dela. Druga ura letenja. Novi podatki, nove naloge. Stotine in stotine znanstvenikov in tehnikov, vsi tehnični dosežki v znanosti, vse je na delu. Povelja z zemlje, ki jih dobivajo elektronski možgani v ladji ves čas usmerjajo letenje. Vsako povelje posreduje direktor letenja preko teleprinterjev tisti postaji, ki je v tem trenutku v zvezi z ladjo. Ladja pa oddaja na zemljo, kako jih je sprejela. Menjanje smeri Sporočilo: Ranger VII ne leti v pravi smeri! Povelje — manever bo spremenil smer. Podatki in izračuni so točni in direktor letenja jih sporoča elektronskim možganom v na mesecu ladjo. Odgovor z ladje: sprejeto je bilo pravilno. Manever se je pričeL Samo trenutek sekunde in načrt bi se lahko pokvaril. Toda kozmična ladja je pravilno spremenila letenje. Po 48 urah Tako je w.esraf prikazal približevanje Ranger-ia VII Mesecu N nikov in tehnikov vse je imelo le en cilj slikati Mesec, kar pomeni prvi korak k osvajanju vesolja. Poskušal: so, da bi Mesec »stal pri miru«, da bi ga lahko slikali. Uspeli so. Ranger VII je bil opremljen s šestimi televi-. jskimi kamerami, ki so bile pripravljene, da ričnejo s snemanjem v različnih oddaljenostih n časih površino Meseca. Začelo se je zadnjih trinajst minut letenja. Kozmična ladja je na višini 2080 kilometrov nad površino. Snemata prvi dve kameri, in sicer vsake dve sekundi. Vsaka posname 160 fotografij. Tri minute kasneje je na višini 1520 kilometrov in snemajo že štiri kamere. Tokrat pošiljajo sike manjših površin. Vsaka kamera posname 970 slik. Zadnji posnetki so z višine enega kilometra. To so zadnji posnetki, ki jih je naredil Ranger VII. Padel je na Mesec prav tam, kjer so predvidevali znanstveniki. ZDA so dobile prvo podrobnejšo sliko Meseca in to je prvi korak pri osvajanju vesolja. Še veliko raziskav Se štirje* komplicirani poleti vsemirskih la--dij in še podrobna raziskovanja tal, temperature, prevodnosti toplote in zvoka, privlačnosti in ozračja, potem bodo šele lahko pristali prvi potniki na Mesecu. Priredila Tatjana Vozel KABINA 126 ODKRITA NAPAKA SCOTLAND YARĐA WeIIs je v Afriki dobi tri zanesljive priče in odšel v Londcn, da bi dokazal dvoje: igralkino bolezen in njeno Londonu ga je čakalo Z ladjo Durban Castle je potovala v Anglijo, da bi nadaljevala kariero v Londonu. Njena mati je povedala, da je bila glede ljubezni zeio neizkušena. Alarm na parniku Durban Castle. Izginila je mlada angleška igralka Gay Gibson. Priče so izjavile, da so v njeni kabini videle ladijskega strežnika Jamesa Camba, znanega ženskarja. Jo je on ubil? Kriminalisti so imeli nenavaden primer: umor brez trupla. (Nadaljevanje in konec) IGRALKINO TožJec Geoffrey Clark je pre-2IVLJENJE vze* ta zamotan primer. Zaslišal je igralkine sorodnike n prijatelje. Gay Gibson se je rodila leta 1926 v Indiji. Pozneje se je s svojo materjo preselila v London. 1943, s sedemnajstimi leti, so Gay poklicali v angleško vojsko, v ženski pomožni oddelek. Najprej je bila bolničarka. Zelo se je zanimala za oder in je zato pristopila k neki igralski skupini in nastopala v britanskih garniztnih. Bila je zelo nadarjena in delavna, vedno zdrava in ni zamudila nobene predstave. Leta 1947 je odpotovala z materjo v Južno Afriko, kjer je bil zaposlen njen oče. V Johan-nesburgu je bila zelo uspešna pri radiu in pri gledališču. TUDI POLJUB Tožilec Clark je bil prepričan, JE LAHKO ^ -ie Camb ubil igralko. Pro-Tsnnrivr fesor VVebster pa je menil USXJUE.IV drugače: dogodki v kabini 126 so se lahko odigrali tudi tako, kot jih je opisal obtoženi Camb. Pri zadavitvi se skoraj vedno pojavi pena na ustih. Proti tej trditvi pa je bilo mnogo okoliščin, ki so kazale na naravno smrt. 1. Rane od nohtov na Cambovi desni roki so bile previsoko. V vseh primerih zadavitve, ki so mu bili znani, je žrtev ranila napadalca po zapestju. Camb pa je imel zapestje brez rane. 2. Webster je imel opraviti že s tremi primeri, ko je žrtev — navidezno zdrava — umrla zaradi preveli-ke razburjenosti. Menil je, da je zaradi tega umrla tudi Gay Gibson. Vzrok naj bi bila srčna ali možganska kap. Tožilec Clark se je po teh VVebsterjevih ugo-tov.tvah moral vdati. Nadaljnjo preiskavo je predal sodnemu zdravniku Donaldu Tearu. Le-ta ni izključeval naravne smrti — kot je dokazoval VVebster ■— toda bolj je bila verjetna nas Ina smrt: zadavitev. Na VVebsterja so pač vplivali trije podobni primeri, ki jih je doživel v svoji praksi. > Medtem so organizirali odvetniki Geoffre VVells in I. D. Casvell obrambo za obtoženega Camba. Patologa dr. Fredericka Hock rga so pooblastili, naj preveri vse izJde medicinske preiskave. Lotili so se dela. VVells je odšel v Johannesburg in odkril naslednje: Gay Gibson je imela pogosto omedle-vico, tožila je o bolečinah v levi roki — značilen znak za obolenje srca. Bila je v strahu, ker je pričakovala otroka. Imela je ljubezensko razmerje z nekim bogatašem, ki ji je za to dal 500 funtov. Razen tega pa še druge moške. Ljudje, ki so Gay Gibscn dobro poznali, so govorJi o njeni nevrozi in histeriji. nagnjenje k moškim, presenečenje. Dr. Hocking je namreč odkril na igralkini rjuhi precej vel k madež od seča. Scotland Yard tega madeža z nepojasnjenih razlogov ni našel. Sodeč po tem odkritju, je torej Camb igralko zadavil. Hocking je sicer izjavil, da je kljub temu mogoča nara\na smrt. Odvetnk VVells je bil v težavah. Ali naj po tem odkritju odpove Hockingu sodelovanje, prav tako VVebsterju, ki je prav tako vedel za to. S tem bi obramba izgubila dva strokovnjaka in možnost dokazati poroti naravno smrt. Samo s pr.čami iz Afnke proces še ne bo dobljen. VVells se je odločil, da bo Hock.ngovo ocuu>twe povedal sodišču. Upal je, da bo avtoritetama Hockingu n VVebsterju kljub temu odkritju, uspelo prepričati poroto, da je igralka umrla naravne smrti. 18. marca 1948 se je začel v VVnchesterju proces proti Jamesu Cambur Dvorana je bila polna radovednežev. Pri ljudeh je povzročil ta pr.mer nenavadno zanimanje. Camb je bil izgubljen v trenutku, ko je stopil h govorilnici sodni zdravnik dr. Teare. (Teare ni vedel za Hockingovo odkritje). Tožilec ga je vprašal: »Ko ste se seznanili s tem- primerom, na kaj ste najprej pomislili?« »Na seč,« je odvrnil Teare. Tožilec: »Obramba je izjavila, da je našla na igralkini rjuhi madeže od seča. To torej pomeni po vašem mnenju, da je James Camb igralko zadavil?« Teare: Da!« Obramba se je zagrizeno borila, toda zaman. K Tearovi /javi so prišle na vrsto še druge okoliščine, ki so težko obremenjevale Camba: kdo je sprožil zvonec (verjetno je igralka klicala pomoč, ko je postal Camb vsiljiv), kje je igralkina čma pižama, Cambovo zanimanje za potnice. James Camb je bil obsojen na smrt. Leta 1948 so v Angliji razpravljali za in proti smrtni kazni, zato tega leta ni bil nihče usmrćen. To izjemno stanje je Camba rešilo vešal. Obsojen je bil zaradi umora na dosmrtno ječo. Priredil U.Z. ^ i rili o ž n i umetniki :luiska psa Rin tin In Lassie imata islednike, ki ju prekašajo v mar-;:ateri spretnosti. Na levi sliki vi* 'imo Tora na sprehodu z otrokom, •jegova najljubša vloga je paziti na otroke In jih reševati. — Na -?esni sliki London, Toro in Thorn ' M artisti. RADIJSKI SPORED VELJA OD 19. SEPTEMBRA DO 25. SEPTEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930. SOBOTA — 19.sept._ stični napotki za tuje goste ■--"" — 11.15 Pozor, nimaš pred- 7.15 Jutranja glasbena sre- nostj _ 12.05 Zabavna glas- čanja — 8.05 Nekaj solistične Da _ 12.15 Kmetijski nasveti glasbe — 8.25 Iz koncertov _ 12.25 Opoldanski domači in simfonij — 8.55 Radijska pele-mele — 13.30 Priporoča- šola za nižjo stopnjo — 9.25 jQ vam _ 14.05 Mali glasbeni Ko bi bil velik... 9.40 Or- mozaik — 1435 Naši poski- kestri in pevci zabavne glas- §a]ci čestitajo in pozdravlja- be iz Sovjetske zveze — 10.15 jc — 15.15 Zabavna glasba — Moderni plesni ritmi —„ 15.45 igra pihalni orkester 10.35 Pesmi in plesi jugoslo- LM — 16.00 vsak dan za vas vanskih narodov — 11.00 _ 17.05 Poletni sprehodi — Turistični napotki za tuje ig.oo Aktualnosti doma in v goste — 11.15 Pozor, nimaš svetu — 18.10 Zvočni razgledi prednosti — 12.05 Zabavna _ 18.45 Na mednarodnih glasba t- 12.15 Kmetijski na- križpotjih — 19.05 Glasbene sveti — 1225 Lahek opol- razglednice — 20.00 Revija danski glasbeni spored — slovenskih izvajalcev zabav- 13.30 Priporočajo vam — ne glasbe — 20.50 Simfonični 14.05 Mali gilasbeni mozaik koncert RTV Ljubljana — — 1435 Naši poslušalci če- 22.10 S popevkami po svetu stitajo in pozdravljajo — _ 22.50 Literarni nokturno 15.15 Zabavna glasba — 15.40 _ 23.05 Po svetu jazza. Poje zbor Ljubljanski zvon — 16.00 Vsak dan za vas — TOREK — 22. septembra 17.05 Gremo v kino — 17.35 -T Vedri uvodni takti — 18.00 7.15 Lahka koncertna glas- Aktualnosti doma in v svetu ba — 8.05 Jugoslovanski — 18.10 Prizori iz Dvofakove^pevci popevk — 8.30 Naši Rusalke — 18.45 Novo v zna- zbori in ansambli pojo pesmi nosti — 19.05 Glasbene raz- raznih narodov — 8.55 Ra-glednice — 20.00 Lepe melo- dijska šola za srednjo stop-dije — 20.30 Sobotni večeri njo — 925 Mladi izvajalci — v naših krajih, — 21.15 Plesni mladim poslušalcem — 9.40 zvoki — 22.10 Oddaja za naše Dvajset minut z majhnimi izseljence — 23.05 Nočni zabavnimi ansambli — 10.15 akordi. Z domačih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje ..rnc, , goste — 11.15 Pozor, nimaš NEDELJA - *x septembra *rednosti._ 12.05 Zabavna 6.00 Dobro jutro - 7.15 *lasba. ~ *2:15 ' Kmetijski Narodni in domači zvoki - nasvetl ~ *"* Z bolgarski- 8.00 Mladinska radijska igra mi m sovjetskimi pevo za- — 8.40 Iz glasbenega albuma ft"" *lasbe "TJ1^ P"ipT za mladino - 9.05 Naši po- 5°,ajo vam - KQ3 Radijska slušalci čestitajo in po- *?la « .sredni° Sttopnjo ~ zdravljajo - I. - 10.00 Se 14^. Tnje romuns-ki simfo- •"1 . •-• ,A m nični plesi — 14.oO Zvoki pomnite, tovariši... — 10.30 , . * 1 1 u V, • i_ i. • j 1 m -n kitar — 1:>.Is Zabavna glasba Pesmi borbe in dela — 10.30 . , t-, r~T_. — 1^.30 V torek na SAidenje Deset minut z orkestrom Al 1,nv 1/ 1 a „ r> 1 11 nn t 16.00 — Vsak dan za vas — Caiola — 11.00 Turistični na- .-ZZ _, , J . ... . . - , ,- 17.03 Poletni sprehodi z za- potki za tuje goste — ll.b . .„. . . Ji . _ ,0« stopnjo — 1435 Iz koncer- T TVT ^\ tantne literature za klarinet 1C | IM fl Kranj »CENTER« 19. septembra amer. barv. CS film PLAMENECA ZVEZ- — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu r — 18.10 Iz fonoteke radia DA ob f16" 18 • » 20- "n> Pre" Koper - 18.45 S knjižnega jjf ™p^Pi^ trga* - 19.05 Glasbene raz- MISTERIJE PARIZA ob 22. glednice — 20.00 Iz naših un studiov — 20.45 Aran — 20. septembra amer. barv. opera — 23.05 Literarni nok- CS film PLAMENECA ZVEZ- turno — 23.15 Melodije za DA ob 15., 17. in 19. uri, do- bhko noč. mači film LITO VALOVITO *^ ob 21. uri ČETRTEK — 24. sept. 21. septembra domači film T i ~T " LITO VALOVITO ob 16., 18. 7.I3 Jutranja glasbena sre- m 20 uri čanja — 8.05 Slovenske na- , . , ,.. ■ - n 22- septembra domači film rodne pesmi — 835 Romun- LITQ VALOVITO ob 16.. 18. •>ki in poljski pevci zabavne m 20. uri glasbe - 8.55 Radijska šola 23. septembra franc. barv. za višjo stopnjo — 923 Ve- cs r,im MISTERIJE PARI-seii pozdravi — 9.40 Venec ZA ob 16., 18. in 20. uri pesmi iz Moravske Slovaške 24. septembra franc barv. — 10.15 Z opernimi pevci po CS film MISTERIJE ' PARI-svetu — li.00 Turistični na- ZA ob 16., 18. in 20. uri petki za tuje goste — 11.15 Pczor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Jugoslovanski pevci popevk — 13.30 Priporočajo, vam — Kranj »STORžIC« 19. septembra premiera sovj. filma NJIH TRINAJST ob 20. uri, premiera franc. barv. CS filma MISTERIJE 14.05 Mali glasbeni mozaik PARIZA ob 22.30 — 14.35 Naši poslušalci če- 20. septembra amer. b~rv. stitajo m pozdravljajo — f9m TRAPER KELY ob 14., 15.15 Zabavna glasba — 15.40 58 in X- Perpetum mobile in Serena- 21. septembra amer. barv. da — 16.00 Vsak dan za vas CS film PLAMENECA ZVEZ- — 17.05 Poletni sprehodi po DA fob 16" ™ .ftiuSSS" ,„„ ra franc. fiJma LJUBEZEN-giasbemh galerijah - 18.00 SKI PAR ob 20. uri Aktualnosti doma in v svetu , , , „„, _ . ... ,, . 22. septembra meh. barv. — 18.10 Turistična oddaja - Klm PESEM UPORNIKA ob 19.05 Glasbene razglednice — 10.. 16., 18. in 20 uri 20.00 - Četrtkov večer doma- 23. septembra' franc. film cih pesmi in napevov — 21.00 LJUBEZENSKI? PAR ob 16., 18. in 20 bavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu Trtaž 12.05 -^gJS^-g Nasi poslušalci čestitajo in -,nnn C;iu„.u Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 11.40 13 30 z" raz§learuce — 20.00 Silhuete iz nemške glasbe — 20.20 Radijska igra — 21.00 Impresije noči — 21.40 Veseli zvoki — 22.10 Plesna glasba poslušalci pozdravljajo - II. našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Med vir-tuoznimi skladbami — 15.05 Danes popoldne - 16.00 Hu- _ moreska tega tedna — 19.05 130:3 Nocm Koncert-Glasbene razglednice — 20.00 Lepa Vida — radijska pri- SREDA — 23. septembra redba baleta -^50 šport- ?H Navodn{ m domači na poročila - 21.00 Metod.je g(g p, orkester v izložbenem oknu - 22.10 gne Dorsin _ gj Iberia _ Godala v noci — 23.05 &ocm „. c__.» ... c D: , . , . J simronicna suita — 0.33 ri- komomi koncert. . ,.. • san svet pravljic in zgodb — z 9.10 Slovenski pevci zabavne PONEDELJEK — 21. sept. .glasbe — 10.15 V tričetrlin- " skem taktu — 10.30 Človek 7.15 Jutranja glasbena sre- in zdravje — 10.40 Skladbe čanja — 8.05 Iz arhiva do- Lucijana Marije Škerjanca in mačih_vižarjev — 835 Za- Matije Bravničarja — 11-00 bavna glasba iz Madžarske Turistični napotki za tuje in Bolgarije — 8.55 Za mla- goste — 11.15 Pozor, nimaš de radovedneže — 9.10 Deset prednosti — 12.05 Zabavna otroških zborov — 925 Od glasba — 12.15 Kmetijski koračnice do scherza — 10.15 nasveti — 12,25 Opoldanski Arrau igra Chopina — 1035 domači pele-mele — 1330 Naš podlistek — 10.55 Glas- Priporočajo vam — 14D5 bena medigra — 11.00 Turi- Radijska šola za srednjo Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Jazz s plošč — 23.10 Iz sodobne madžarske in češke''glasbe. PETEK — 25. septembra 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.30 Jugoslovanski uri, amer. barv. CS film PLA-lzvajalci in skladatelji — MENEČA ZVEZDA ob 18. £.53 Pionirski tednik — 9.25 uri, franc barv. film BOC-S.ovenski pevci zabavnih CACIO 70 ob 20. uri melodij — 10.15 Igra pihalni orkester RTV Ljubljana — 10.35 Naš podlistek — 1055 Glasbena medigra — 11.00 19- septembra franc barv. Turistični napotki za tuje ^ film SALAMBO ob 20. goste — 11.15 Pozor, nimaš uri prednosti — 12.05 Zabavna 20. septembra franc. barv. glasba — 12.15 Kmetijski CS film SALAMBO ob 16. nasveti — 12.25 Opoldanskem 19. uri domači pele-mele — 1330 uri 24. septembra franć. film LJUBEZENSKI PAR ob 16., 18. in 20. uri S t razišče »SVOBODA« 20. septembra amer. barv. film TRAPER KELY ob 16. Cerklje »KRVAVEC« Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 pevci — ba — 15.45 Poje mladinska zbor iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — Ljubno f* 19. septembra angleški film u op^rm V SOBOTO ZVEČER, V NE- 13.15 Zabavna glas- DEUO ZJUTRAJ ob 20. uri 20. septembra jugoslovanski film PLES MLADOSTI ob 18. uri Podnart 19. septembra franc. barv. 19.05 Glasbene razglednice — film BALET PARIZA ob 20. 20.00 Trideset minut v stu- uri diu 14 — 20.33 Zbor radia 20. septembra nemški barv. Sarajevo — 20.50 Serenada film GROFICA MARICA ob za virtuoze — 21.15 Oddaja 17. in 19. uri o morju in pomorščakih — 21. septembra amer. film 22.10 Plesna glasba — 22.50 PRVI UPORNIK ob 19. uri Literarni nokturno — 23.05 24. septembra sovj. barv. Koncertira Ansambel sloven- film LJUDJE S SEJMA ob skih solistov. 19. uri Jesenice »RADIO« 18. septembra Jugoslovan« ski film MAČEK POD ČELADO 19. do 20. septembra itaL franc. barv. CS film MONGOLI 21. septembra ital. barv. film AIDA 22. do 23. sept. ital. franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE V ZIMSKIH PRAZNIKIH Jesenice »PLAV2« 19. do 20. sept. ital. franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE V ZIMSKIH PRAZNIKIH .21. do 22. sept ital. franc. barv. film MONGOLI Žirovnica 19. septembra franc. film ROBERTO LA ROCCA 20. septembra ruski film OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA 23. septembra ital. franc. barv. film MONGOLI Dovje-Mojstrana 19. septembra ruski film OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA 20. septembra franc. tilm ROBERTO LA ROCCA Koroška Bela 19. septembra jugoslovanski film MAČEK POD ČELADO 20. septembra franc. itak barvni. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. del 21. septembra franc. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE V ZIMSKIH PRAZNIKIH Kranjska gora 18. do 19. sept. ital. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. del 20. septembra jugoslovanski fiim MAČEK POD ČELADO Radovljica 19. septembra franc barv. CS fiim PRIVATNO' ŽIVLJENJE ob 20. uri 19. septembra nemški barv. film GROFICA MARICA ob 18. uri 20. septembra franc. barv. film PRIVATNO ŽIVLJENJE ob 1530 in 20. uri 20. septembra franc. barv. CS film BALET PARIZA ob 17.30 20. septembra nemški barv. film GROFICA MARICA ob 10. uri dopoldne 22. septembra amer. VV film PRVI UPORNIK ob 18. in 20. uri 23. septembra sovi. barv. film LJUDJE S SEJMA ob 18. in 20. uri 24. septembra ital. barv. CS film TARUS, ATILOV SIN ob 20. uri 25. setpembra ital. barv. CS film FRA DIAVOLO ob 20. uri Prečudao raznovrstne so z rdečo zastavo. Kameleon Je navade živali, nihče Jih ne poslušal in razmislil varno bo do kraja razumel. plovbo Toncljeve barke in Oni dan sem sanjal o ku- sklenil: »Jaz tudi!«" Od ta-kavici. Spodobna ptica je krat se ti ni več moč zane-bila, še zdaleč ne podobna sti na njegovo barvo, našim moškim, ki materi Nato se mi je neke noči puste otroka in se tožijo za sanjalo o sraki, oziroma o vsakega jurja vzdrževalnine. njenem gnezdu. Nikakor ni Pridno si je znašala gnezdo, bilo tako kot danes, pač pa negibno je čepela na jajcu in lepo na pogled in urejeno, potrpežljivo kot upokojenci Ali sraka veliko leta sem ter čakala. Pa se je zgodilo, da tja, ko da bi jo kdo dnevni-je nekega dne videla, kako ce plačeval, stika tu in tam, umirajoči okraji in republi- vidi to in ono, in glej, na ka prenašajo na občino, dolž- lepem stakne arhitekta, ki nosti in institucije, denarja so pravili o njem, da je se-seveda ne. In je spak ptičji dem šol zafušal in tri uprav-to videl in razmislil in skle- na poslopja. Vidi sraka arhi-nil: »Jaz tudi!« Široko je za- tektova skrpucala in razmi-zijal s kljunom kot kak di- sli njegov standard in skle-rektor, ki pred občinsko ne: »Jaz tudi!« Danes gradijo skupščino razgrinja objektiv- srake le še sračja gnezda. Pride vroča noč in sanja se mi o noju, afriški ptici. Ponosno dirja po puščavi, neustrašeno gleda težavam v oči, ne obrača stran glave, v pesek je ne vtika. Nato se zgodi, kar je bilo usojeno. Noj vidi, kako v zaplankar-ski občini strežejo komunalnim in družbenim potrebam. Kaj zato, če avtomobilom na neasfaltiranih cestah pokajo amortizerji, če se podira šola, če prhni trgovska mreža/ Občinska skupščina ima vendar drugega dela dovolj: kako vleči deficitna podjetja Iz vode, kako jamrati zaradi sedanje delitve narodnega dohodka. Noju je postopek všeč; kadar se poslej pred težavami znajde, glavo v pesek vtakne in na vrat tabli- Sanje o živalih ne vzroke izgube, prijel jajce in ga odnesel v srakoperjevo gnezdo. Potem pa frrr/ . Drugič se mi je sanjalo o kameleonu. Iz dneva v dan je nesil isto sivo obleko kot kak prosvetni delavec, barve ni spreminjal, kot to dela danes. Pa mu je nekoč klepetava šoja pravila o Mež-narjevem Tonclju, ki so se mu pred vojno od nošenja cerkvenega bandera žulji zaredili na dlaneh; med vojno, je pravila šoja, je marširal v švabski uniformi, zdaj pa že dvajset let navdušeno maha Ne mine štiriindvajset ur in spet se mi sanja, to pot o papigi. Lepo modro molči, nobene ne črhne, kaj šele, da bi za človekom ponavljala po papagajsko, kakor to dela danes. Toda pride papiga v stanovanje funkcionarja Meketača, gleda ga in opazuje njegove navade. Vprašan za mnenje tovariš Me-ketač zvečer zamišljeno molči, zjutraj pa hiti brati časopis in nato v duh) uvodnikov in referatov kot navit odgovarja, žlahtna ptica ga posnema in postane, kar je. co obesi: Zaradi objektivnih težav reševanje problema odloženo! še se mi sanja o živalskih karakterjih in manirah: zdaj o slonu debelokožcu, potem o petelinu nagnojniku, nato o lisici zvitorepki, — ne bi jih naštel do konca! Na zameriti sanjam, zato jih nekaj zapišem. Ugovore in morebitne pritožbe je poslati na naslov: Zavod za sanje ob--čanov trdoglavske občine, referat za pritožbe. Čuk v tranzistorju Spakovo zlato Na Brinjem vrhu nad Žirovnico je v starih časih živel škrat, grbasti spak. Nihče ni vedel, kod prebiva, a žirov* niškiniški pastirji, ki so na fratah Brinjega vrha pasli ovce, so si pripovedovali, da je spak dupeljnik, ki se skriva v dupljenici, kjer leto in dan dremucka in čuva zlati zaklad, po hosti pa se sprehaja samo enkrat v letu, v kresni noči. 9 Tako je neko kresno noč mlad ovnar odšel v hosto na potep, da bi srečal grbastega spaka in mu potajeno sledil, kam se bo skril, da bi našel votlo drevo in se domogel do škratovega zlata. Hodil je in hodil, dokler ni sredi noči, ko je v Žirovnici odbila ura polnoči, zares srečal spaka, ki je zagodrnjal: »Hodi za menoj, pa boš postal bogat ko medved kosmat ...« Pastir si ni dal dvakrat reči! Šel je za škratom, ki se je ustavil pred starim, votlim drevesom in velel: »Zdaj pa le sezi v dupljenico in si pastirsko torbo na-gati z zlati!« Pastir je grabil in grabil, a ko je napolnil torbo, je potegnil z glave klobuk in še vanj nagrabil zlata. Spak pa ga je gledal in gledal in jezljivo godrnjal: »Kdor ni z majhnim zadovoljen, ta velikega ni vreden!« Lakomni pastir pa ga ni poslušal, ampak je kar grabil in grabil, dokler ni iz škratove dupljenice nagrabil toliko zlata, kolikor ga je mogel, nesti. Škrat pa je še kar naprej godrnjal in godrnjal, dokler ga ni pastir zavrnil: »Od dobrih besedi se nihče ne zredi!« Takrat je spak izginil, ko da bi se v zemljo udri. Pastir pa si je mislil: »Zdaj sem bogat ko kozel rogat.« In je zapustil planino, ker nič več ni hotel ovac pasti, ter se napotd v dolino. V prvi krčmi se je ustavil ter krčmarju veličavo ukazal, naj mu-prinese svinjsko kračo in pijačo. Kjer je vino, kjer je krača^ hitro najdeš pomagača! Tako je tudi oholi pastir vabil k obloženi mizi vsakega, ki ga je pot zanesla v krčmo. Velik hrup — majhen kup! Ko je pastir hotel plačati, kar je s pajdaši zajedel in zapil, je segel v torbo po zlatnike. A namesto zlatih cvenkov, je iz nje potegnil — suho listje .. Krčmar se je razjezil in pastirja napodil iz krčme, še prej pa ga je premlatil ko mlatič izmlačeriko. Žirovčani pa še dandanašnji pripovedujejo, da je lakomni pastir, ki z malim ni bil zadovoljen in grbastega spaka ni poslušal, od žalosti pozabil govoriti. Dokler je živel, je po. fratah in zelenicah seganjal ovce, vmes pa žalostno bebljal: / »Kdor ni z majhnim zadovoljen, ta velikega ni vreden ...« Lojze Zupane Televizija SOBOTA — 19. septembra RTV Ljubljana 19.15 Objava dnevnega sporeda, 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu, 19.32 Serijski film za otroke — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak — RTV Beograd 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — RTV Ljubljana 21.45 " Dick Povvell vam predstav! :a. 22.35 Porcčila. . NF.Đ "LTA — 20 septembra RTV ' */T.na 9.30 Deček iz clrktro — RTV Beograd 10.00 K-.-....J ^d-aja, športno popoldne — RTV daj a, 20.40 TV drama, 21.40 Ljubijana "l&.OO Mladinski Propagandna oddaja — RTV TV klub, 19.00 87. policijska Ljubljana 21.45 Naš teleob-postaja — RTV Zagreb 20.45 jektiv, 22.00 TV obzornik. Quiz, 21.45 Poročila. TOREK — 22. septembra PONEDELJEK — 21. sept. Ni sporeda! RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli, 15.20 Televizija v šoli — ponovitev, 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd 17.40 Francoščina, 18.10 Risanke — RTV Ljubljana IS.25 Napoved dnevnega sporeda. 18.30 TV obzornik, 18.45 Pol iudnoznanstvena oddaja — RTV Beugrad 19.15 Tedenski športni pregled, 19.45 - Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Glasbena od- SREDA — 23. septembra RTV Zagreb 17.10 Angleščina na TV — RTV Ljubljana 17.40 Pravljica za najmlajše, 17.55 Pionirski TV studio, 18.25 Napoved dnevnega sporeda, 18.30 TV obzornik, 18.45 S kamero po Afriki — RTV Beograd 19.15 Resna glasba, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Lirika — RTV Zagreb 20.40 Zaba vno-glasbena od- daja — 2130 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 2135 TV akcija, 21.45 Kulturna kronika, 22.15 TV obzornik. ČETRTEK — 24. sept. RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Francoščina — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV", 17.10 Angleščina na TV — .RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 18.25 Objava dnevnega sporeda, 18.30 TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji -i RTV Ljubljana 19.15 Glasbena porota, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Narodna glasba — RTV Ljubljana 20.40 Jaga baba — TV igra, 21.30 Propagandna oddaja, 21.45 Koncert v studiu, 22.05 TV obzornik. PETEK — 25. septembra RTV Zagreb 17.10 Angleščina na T V, 17.40 T V v šoli — RTV Ljubljana 18.10 TV slikanica, 18.25 Objava dnevnega sporeda, 1830 TV obzornik, 18.45 TV tribuna — RTV Beograd 19.15 Narodna glasba, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 *TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja, 20.55 Prenos — RTV Ljubljana 22.05 Kiparski simpozij, 2235-TV obzornik.