Poštnina plaftui* v gotovini Leto IX., št. 39 („JOTRo-xviL,it.2»4a) Ljubljana, ponedeljek , t>xavuu>ivo. lsjuuijtaiu, tj-nailjeva ullcj* A. Telefon St. 3X22, 3123, 8124, 3125, 8126. taseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St. 2456, Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St_ 42. Podružnica Trbovlje: v bisl dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja ,,življenje in svet" Cena t Mu PtecTnMttvo _Knanjova uttca 5. Tetefcm SH2, «38, 8124, 3125 to 8128. ponedeljek zjutraj. Nap rote se posebej ln velja po poStt prejemana Din 4.-» po razuatel-cfli dostavljena Din 5^ mesefino. jiaribor: Gosposka ulica 11. Tebtam Bt 2440. Celje: 8lrussmayerjeva uL 1, TeL «8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pe tarifo. Po devalvaciji francoskega franka: Splošna devalvacija zlatih valut Franciji sledita sedaj tudi Švica in Nizozemska Pariz 27. septembra, d. Sklep francoske vlade, da bo navzlic dosedanjemu odporu in navzlic izjavam proti devalvaciji znižala zlato vrednost francoskega franka, je celo v Franciji, kjer že poldrugo leto razpravljajo o tem vprašanju, prišel nepričakovano. Ves razvoj dogodkov kaže, da je bila francoska vlada v :cadnjem trenutku zaradi poteka dogodkov prisiljena k takojšnji odločitvi. Poostritev gospodarskih težkoč, nazadovanje zlatega zaklada in rastoče težkoče državnih financ, vse to je prisililo francosko vlado, da je pospešila svoja pogajanja z Anglijo in Francijo za valutni sporazum, na drugi strani pa sta se morali tudi Anglija in Francija spričo tega položaja takoj odločiti za spora- :sum, Sklep francoske vlade pa je še bolj presenetil ostali dve državi zlatega bloka. Švico in Nizozemsko, ki se prvi čas sploh nista znašli v novem položaju. Švicarska vlada je še včera j dopoldne objavila komunike, ki pravi, da bo Švica vztrajala pri dosedanji zlati pariteti, že popoldne pa se je morala zaradi naglega poteka dogodkov in pod vplivom francoske intervencije odločiti, da prav tako devalvira švicarski frank. Tudi nizozemska vlada je včeraj objavila komunike, da ne bo sledila francoskemu zgledu, danes pa poročajo iz Haaga, da je bila vlada prisiljena revidirati včerajšnje stališče. Nepričakovano je prepovedala izvoz zlata in je odredila, da se zapro v»e borze za dva dni. V načelu je tudi že odločeno, da se devalvira goldinar. Vrednost francoskega franka bo znižana za 25 do 34 odstotkov Pariz, 27. septembra, d. Glede obsega devalvacijo francoskega franka doslej še niso Mane točne številke. Sploh bo v zakonu o devalvaciji franka prepuščeno finančnemu ministru, da sama naknadno določi obseg devalvacije. Vsekakor Francija ne bo feledfla zgledom Anglije, ki je 1. 1931 opustila zlati standard in še danes ni določila nove zlate paritete, čeprav je funt že nekaj časa praktično stabiliziran. Francija pa tudi ne bo šla po isti poti, kakor sta šli Belgija in češkoslovaška, ki sta istočasno z devalvacijo uvedli novo zlato pariteto, kajti za francoski frank se bo nova pariteta določila kasneje vsekakor pa v najkrajšem času. Zakon o devalvaciji, ki bo jutri predložen poslanski zbornici, bo vseboval pooblastilo za znižanje zlate vrednosti francoskega franka na 43 do 49 miligramov zlata. Ta nova vrednost franka je mišljena v zlatu, ki vsebuje na 1000 gramov zlitine 900 gramov čistega zlata. Po stari pariteti je bil frank vreden 65.5 gr zlata 900/1000. Obseg devalvacije se bo torej gibal med 25 in 34 odst. sedanje vrednosti. Kakor zatrjujejo bo finančni minister na podlagi tega pooblastila takoj po sprejetju zakona določil tudi odstotek devalvacije. ki bo menda 25, 30 ali pa 33 odstotkov. Za prehodno dobo bo uvedena strop kontrola bančnega in deviznega poslovanja. Borze vrednostnih papirjev bodo ostale nekaj dni zaprte. Tudi denarni zavodi prihodnje dni ne bodo poslovali. Vlada ni prepovedala izvoza zlata in menda tega tudi ne bo storila. Pač pa je Francoska banka začasno ukinila prodajo zlata in ho za nekaj časa oproščena dolžnosti zamenjave bankovcev zn •»' Prisilni odkup zlata po stari pariteti Francoska vlada je pripravila vrsto ukrepov, ki so v zvezi z devalvacijo. Med nji-tti so najvažnejši naslednji: 1. Vse zlato, ki je v privatnih rokah, bo rekvirirano in bo predpisana prisilna oddaja tega zlata po stari pariteti. Namen tega ukrepa je, da se prepreči neupravičena obogatitev onih, ki so v pričakovanju de-v alvacije tesavrirali zlato. Seveda je ta ukrep dvorezen v toliko, ker bo zadel le malega kapitalista, ki ni imel priložnosti, da bi svoje premoženje prenesel v inozemstvo, ne bo pa mogel zadeti vseh onih, ki so svoje premoženje prenesli v tuje države in imajo v inozemstvu deponirano zlato. 2. Vse transakcije v tujih devizah, ki so bDe izvršene od 20. do 26. septembra bodi si prompfno ali v terminu bo treba prijaviti 3. Vse delavske mezde in uradniške plače se bodo morale prilagoditi novim življenjskim stroškom. Predvidena je uvedba me-njajočih se plač na podlagi indeksa cen živ- , fjenjskih stroškov. j 4. Da se onemogoči neupravičeno dviganje cen, zlasti življenjskih potrebščin, zahteva vlada pooblastilo za kontrolo nad cenami in tudi pooblastilo za eventualno znižanje carin z namenom, da se prepreči neupravičen dvig cen. 5. Da ne bi bili mali imetniki obligacij, rentniki in bivši bojevniki zaradi posledic devalvacije preobčutno oškodovani, so pred videne posebne določbe v njihovo zaščito. 6. Predlagani so tudi ukrepi za novo ureditev pokojnin zasebnih uradnikov, zlasti državnih in samoupravnih. 7. Predvideni so ukrepi za znižanje nekaterih posrednih davkov, zlasti na sladkor in bencin. 8. Obresti hipotekarnih posojil in komunalnih posojil bodo v splošnem znižane na 5 odstotkov. 9. Mestne občine bodo dobile od države za 2 milijardi frankov posojil po 5 odstotkov. Vrhu tega je ena milijarda frankov določena za hipotekarne banke in za pomorsko hipotekarno banko. Valutni izravnalni fond Po vzorcu Anglije bo tudi Francija ustanovila posebni valutni fond v višini 10 milijard frankov, ki bo imel namen preprečiti fluktuacijo tečaja francoskega franka. Iz okolnosti, da se ustanovi tak fond. bi se dalo sklepati, da francoska vlada ne bo ta- koj po izvrševani devalvaciji znova uvedla funkcioniranja zlate valute, kajti v takem primeru bi bil fond uepotreben. Zato je verjetno, da po uvedbi nove zlate paritete še ne bo takoj uveljavljena dolžnost Francoske banke, da bankovce zamenja za zlato. Švica in Nizozemska devalvirat; svojo valuto za 30 odstotkov Ziirich, 27. septembra, d- V zvezi z načel-aim sklepom švicarskega zveznega sveta glede devalvacije švicarskega franka se doznava, da namerava Švica izvesti devalvacijo v obsegu 30%, ker bi se pri takem obsegu devalvacije kupna moč švicarskega franka docela izenačila s kupno močjo ostalih svetovnih valut. Zvezni svet bo jutri stavil parlamentu tozadevni predlog. Švicarske borze bodo v ponedeljek in torek zaprte. Veliko pozornost je vzbudilo včeraj posvetovanje švicarskega zveznega sveta z nizozemskim poslanikom Rappardom- Kakor zatrjujejo je imelo to posvetovanje namen, da bi Švica in Nizozemska postopali enotno. Haag, 27. septembra, d. Nizozemska vlada je danes izdala dekret, s katerim se prepove izvoz zlata. Vse borze bodo ostale v ponedeljek in torek zaprte. V načelu je nizozemska vlada že sklenila, da pristopi k devalvaciji goldinarja, vendar še ni znano v kakšnem obsegu. Pričakujejo, da bo vrednost holandskega goldinarja znižana za približno 30 odstotkov. Kaj bo z liro ? Rim, 27. septembra, o. Odločitev francoske vlade o devalvaciji franka in ostali ukrepi, ki so v zvezi s tem sledili tudi v drugih državah, so prišli za rimsko vlado docela nepričakovano. Italijanski tisk izraža v svojih komentarjih veliko nezadovoljstvo in je presenečen zlasti zaradi tega. ker je Franciji uspelo pridobiti za svojo akcijo tudi Angljjo in Ameriko. Italijanski listi naglašajo, da Francija ne bi smela izvesti devalvacije, predno se ni sporazumela z vsemi člani takozvanega zlatega bloka, med katere spada tudi Italija, ki pa o vsem tem ni bila niti obveščena. »Gior-nale d' Italia« smatra, da je v ozadju politična akcija, ki je v nemali meri naperje- na tudi proti Italiji. To sklepa zlasti iz izjave francoskega finančnega ministra, ki je med drugim dejal, da pomeni ta valutni sporazum obenem okrepitev zveze in sodelovanja med tremi velikimi demokracijami. Negotova usoda nemške marke in poljskega zlota Praga, 27. septembra, d. Po vesteh iz Nemčije je sklep francoske vlade glede de. valvacije franka vzbudil veliko pozornost predvsem v onih krogih, ki že nekaj let zagovarjajo potrebo devalvacije marke. Dr. Schacht namerava sicer za enkrat iz notranje-političnih vzrokov in zaradi prestižnih razlogov obdržati dosedanjo politiko, vendar trdijo v poučenih krogcih, da bo tudi Nemčija izvedla devalvacijo marke, ker marka itak ni več zlata valuta ln se le še fiktivno drži na zlati pariteti. 2e pred meseci so se vršila v Nemčiji posveto-vaeja, ali ne bi kazalo devalvirati marko ln s tem priznati d'jan-sko stanje. Takrat je bilo odločeno, da mora Nemčija počakati do splošnega razčiščenja valutnih razmer v svetu. Nemški gospodarski krogi smatrajo, da je prišio sedaj do razčiščenja, ki omogoča Nemčiji izvesti devalvacijo. Nemški industrijski krogi pričakujejo koristi od devalvacije predvsem zaradi tega, ker bi potem odpadla obremenitev v višini ene milijarde, ki Jo mora danes prispevati nemška industrija v fond za dajanje izvoznih premij. Po devalvaciji bi take izvozne premije ;h> stale docela nepotrebne. Včeraj so imeli v nemški državni banki in državnem gospodarskem ministrstvu dolgotrajna posvetovanja, nakar je bila izdana pomirjevalna Izjava. Vse kaže da se Nemčija noče prenagliti. Nemčija nima čiste zlate valute, kakor jo imata Švica in Nizozemska; ker se ves devizni promet vrši pod strogo kontrolo, lahko počaika na nadaljnji razvoj dogodkov. Varšava, 27. septembra, d. Spričo okolnosti, da je Poljska poleg Francije, švice, in Nizozemske edina država v Evropi, ki še vzdržuje zlato valuto, so najnovejši ukrepi Francije v poljski javnosti vzbudili precejšnjo nervoznost. Zaradi visoke vrednosti valute se bori poljska pri izvozu z velikimi težkočami. Poljaki zlot je bil sicer že pred nastopom gospodarske krize dvakrat stabiliziran, vendar menijo v gospodarskih krogih, da se tudi Poljska ne bo mogla izoginiti novemu znižanju zlate vrednosti zlota. Verjetno je, da bodo v ponedeljek vse borze zaprte in da tudi banke ne bodo poslovale. 0 Posvetovanja v Berlinu Berlin, 27. septembra. AA. (Havas)- Gospodarski in uradni krogi se mnogo bavi-jo s posledicami, ki jih bo nujno izzvala devalvacija francoskega franka, posebno glede nemškega gospodarstva in valute. Pod vodstvom državnega kancelarja Hitlerja se je snoči vršila konferenca, ki so se je udeležili tudi ministri za gospodarstvo dr. Schacht. finančni in zunanji minister. Danes je Hitler v spremstvu dr. Schachta odpotoval v Gornjo Šlezijo, kjer je otvo-ril novo državno avtomobilsko cesto. Takoj nato se je vršila posebna konferenca, na katero je biilo povabljenih večje število zastopnikov tamkajšnje industrije. Tudi na tej konferenci so razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi devalvacije francoskega franka. ČSR mirno čaka Praga, 27. septembra, d. " Ministrski predsednik dr. Milan Hodža je izjavil zastopnikom ti ka, da najnovejši ukrep francoske vlade ni presenetil češkoslovaških vladnih in finančnih krogov. Vlada ni izdala nikakih izrednih ukrepov za omejitev deviznega poslovanja. Tudi ni smatrala za potrebno odrediti zaporo borz, ker je bila le črtana kotacija nekaterih deviz, ki so zaradi devalvacije francoskega franka prizadete. Francoski ukrep ne more prizadeti češkoslovaškega gospodar-tva, ker češkoslovaško blago na svetovnem trgu ne prihaja v večjem obsegu v konkurenčno borbo s francoskim. Češkoslovaška vlada je že z devalvacijo v letu 1934. prilagodila svojo valuto ostalim svetovnim valutam, kar je imelo ugodne posledice za gospodarstvo. To omogoča vladi, da v miru čaka na nadaljnji potek dogodkov. Odmevi v drugih državah Varšava, 27. septembra. AA. (Pat) Tukajšnji krogi izjavljajo, da jih devalvacij-ski ukrep francoske vilade ni presenetil. Devalvacija franka ne bo vplivala na stabilnost poljskega zlota. Budimpešta, 27- septembra. A A. (DNB) Uradni krogi izjavljajo da razvrednotenje francoskega franka ne bo vplivalo na madžarski denar, ker trgovinski stiki med Francijo in Madžarsko niso živahni. Stockholm. 27. septembra. A A. (Haras). Lasti poročajo o anketi finančnih krogov in poudarjajo, da so razvrednotenje franoo-skega franka na Švedskem pozdravili. Švedski listi pričakujejo, da se bo zaradi tega ukrepa svetovna trgovina močno razširila. Konec mednarodne valutne vojne Pariz, 27. septembra, d. V francoskih političnih krogih zlasti pozdravljajo, da je Franciji uspelo v trenutku, ko so se razmere tako poostrile, da je postala devalvacija neizogibna, skleniti sporazum z Anglijo in Ameriko gl?de stabilizacije svetovnih valut. Poleg Zedinjenih držav in Anglije ima danes Francija že zagotovljeno pomoč od 12 drugih držav. To pomeni pričetek valutnega pomirjenja v »vetu po dolgotrajni valutni vojni in daje obenem garancijo za novo »življenje svetovnega gospodarstva. Francija pričakuje nov dotok zlata Pariz, 27. septembra, d. V francoskih gospodarskih krogih pričakujejo, da bo imela devalvacija francoskega franka najugodnejše posledice za francosko gospodarstvo. Francoski izvoz, ki je zadnja leta stalno nazadoval, se bo sedaj brez dvoma dvignil, ker bo francosko blago postalo na inozemskem trgu konkurenčno. Ker je sedaj valutno vprašanje rešeno, bo prenehalo nadalnje tezavriranje zlata in je pričakovati, da se bo v kratkem pričel prej pobegli francoski kapital vračati v Francijo. Ni izključno, da bo kmalu prišlo do velikega dotoka zlata v Francijo. Predvsem pa pričakuje koristi francoska tujsko-promet-na industrija, ki je bila tik pred polomom, saj je tujski promet inozemcev v Franciji zadnja leta padel na 30"» prejšnjega obsega, predvsem zaradi tega. ker je bil frank predrag. Pričakovati pa je tudi, da bo Francija sedaj lahko postopno ukinila uvozne omejitve in kontingente in da bodo po razčiščen ju valutnih razmer v Evropi tudi v drugih državah izvedene v tem pogledu znatne olajšave. Tudi po švicarskih vesteh se tamošnja hotelska industrija nadeja najboljših posledic. Dobiček za Jugoslavijo: dve in pol milijarde Din Beograd, 27. septembra, d. Po mnenju tukajšnjih gospodarskih in finančnih krogov ne bo imelo znižanje vrednosti francoskega in švicarskega franka neugodnih posledic za naše gospodarstvo. Sigurno je, da se bo po doseženem valutnem pomirjenju znatno razvila in povečala svetovna trgovina in bo s tem tudi olajšan izvoz iz Jugoslavije. tem pa Se ni vpoštevan predvojni dolg ▼ zlatih frankih, glede katerega bo morda kmalu dana možnost doseči olajšave. Tudi državna hipotekama banka bo imela od devalvacije švicarskega franka znatne koristi, saj znaša njen dolg v Švici okrog 45 milijonov švicarskih frankov, kar je doslej predstavljalo vrednost 675 milijonov Din. Državna hipotekama banka bo pri 30 odstotnem razvrednotenju švicarskega franka pri-štedila okrog 200 milijonov Din. Ce še vpoštevamo dolgove prometnega ministrstva za gradnjo železniških prog, dolgove naše industrije v francoskih in švicarskih frankih, in naše trgovinske obveznosti v Franciji in Švici tedaj lahko računamo da bo imela naša država od devalvacije francoskega in švicarskega franka prihranek 2 in pol milijarde Din . Za našo državo pa je predvsem važna okolnost, da je Francija naša največja upnica. Naša država je dolžna Franciji na raznih posojilih v francoskih fran- t kih preko 2 milijardi, tj. 6 in pol miljard j dinarjev. Znižanje vrednosti francoskega franka za 30 procentov pomeni, da se bo dolg naše države v Franciji zmanjšal za skoro 2 milijardi Din. Pri Vesti iz Španije Poročila madridske vlade London, 27. septembra, AA. Reuter poroča iz Madrida, da se na severnem bojišču nahajajo vladne čete poldrugo miljo od Ovieda. Kakor trde v uradnem poročilu »o vladne čete na aTagonskem bojišču zmagale pri Bietadi po celodnevni borbi. Vladna letala so bombardirala uporniške čete v dolini Taja. Uspehi upornikov Borgos, 27. septembra. AA. Uporni&dm četami je pri Espei blizu Cordobe uspelo prebiti fronto vladne vojske. Velik del vladnih čet se je moral umakniti na jug. Dve uporniški letali sta bombardirali B3-bao. Bombe so zahtevale okrog 100 človeških žrtev. Uporniške čete stalno prodirajo pro« Toledu. Vse zveze med Madridom in Toledom so prekinjene. Toledo pa je ee ^edno v rokah vladne vojske. Companys sestavil novo katalonsko vlado Bveelona, 3?. septembra. AA- Po kzafti krai vlade je predsednik geoeralidada Companvs snoči sestavil novo vlado, v kateri so po trije republikanci in komunisti in po štirje socialisti in člani delavskih svei. Nova vlada se je nenrudno sestala in razpravljala predvsem o manifestu, ki ga namerava objaviti po radiu. V manifestu bo pozvala vse Katalonce, da složno in odločno nadaljujejo borbo proti fažizmu. škof in 29 redovnikov usnirčenih Lizbona, 27. .septembra, b. Po semkaj dospelih poročilih so vladni miličniki ustrelili v Malagi škofa Somena in 29 redovnikov, ki so bili že več tednov zaprti. Bivši španski kralj v Gibraltarju Gibraltar, 27. septembra, o. Dopisnik Reuterjevega urada poroča, da je snoči prispel iz Italije v Gibraltar bivši španski kralj Alfonz XIII. n Shod JRZ v Beogradu Beograd, 27. septembra. AA. Danes se je vršil v Beogradu pred Kneževim spomenikom shod JRZ. Nekoliko pred 12. uro se je pojavil pred* sednik dr. Stojadinovič z ministrom dr. Korošcem na balkonu Narodnega gledališča. Zborovanje je otvoril podpredsednik mestnega odbora JRZ, minister Djura Jan« kovic. Nato je povzel besedo predsednik dr. Stos jadinovič. ki je uvodoma pozdravil zboro* valce in poveličeval Beograd. JRZ hoče postati v socialnih in delavskih vprašanjih najnaprednejša organizacija. Sprejeli bomo vsak sklep, ki bo mogel ustreči upravičenim za* htevain delavstva. Gradimo ceste, zidamo železnice, mostove, šole, industrijska podjet« ja, vodovode, razna poslopja in urade- Vršile so se tudi delarske stavke. Prvič v zgodovini stavk v naši državi so se državne obs lasti vedle napram delavcem korektno. Po» licija ni aretirala stavkujočih delavcev, ka* kor se je dogajalo pod prejšnjimi režimi. In tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, kakor se je prej prakticiralo. Miničtr« stvo za socialno politiko in narodno zdravje in banske uprave so nastopale po mojih na« vodilih kot dobrohotni posredovalci in eo uredile vse stavke v korist delavstva. Red in mir nista bila nikjer porušena. Socialni red in mir branimo in ga bomo branili proti vsakomur. Istočasno pa bomo branili koristi delavstva. Ne zahtevamo, na] nam dela rej verjamejo na besedo, eenijo naj nas po naših delih. S ponosom lahko rečemo, da smo prišli gospodarski krizi že nekako čez glavo. Pravkar smo dokončno uredili vprašanje kmet-skih dolgov. Prepričan sem, da smo našli najboljšo rešitev tega vprašanja. Tudi trgovina, obrt in industrija so nam pravtako na srcu. kakor kmetovalec. S splo; šnim zboljšanjem gospodarskih razmer v naši državi upamo, da bo napočil čas, ko bo* mo lahko ustregli tudi upravičenim željam našega državnega uradništva. Karambol pred Figovcem Po vsej sreči ni bilo smrtnih žrtev Lju'bJjana, 27. septembra. Precej huda nesreča se je primerila danes nekaj minut pred poldansko uro na križišču cestne železnice pred Figovcem. S tramvajem v smeri od kolodvora proti pošti sta se peljala dvorni svetnik dr. Rudolf Marn in g. Ivan Ferdinand Gorjanc, uradnik Kolinske tovarne. Stala sta v zadnjem delu tramvaja na platformi in se pogovarjala, v tramvaju pa je bilo še kakih 12 potnikov. Ko se je ta tramvaj ravno pomaknil s postajališča pred Figovcem, je po drugi progi pripeljal z Viča tramvaj, namenjen proti kolodvoru. Zaradi napačno postavljene kretnice, obrnjene proti Šiški, pa je viški tramvaj zavil preiti levi fci z vso močjo treščil v zadnjo del prvega tramvaja. Vse se je odigralo v trenutku. Udarec je bil hud. Razbile so se šipe. sunek je vrgel g. dr. Marna iz tramvaja, da je padel vznak na pločnik in se domala onesvestil. G. Gorjanc pa je udaril z roko ob kandelaber in ko je hotel stopiti dr. Marnu na pemoč, se je šelp zavedel, da se mu je ob udarcu zlomila levica. Zelo hudo je bil prizadet še Jakob Lenarčič z Ribnice na Pohorju. Poško- dovancem je takoj nudil prvo pomoč zdravnik dr. Avramovič, ki je bil ravno pri Figovcu. G- Gorjanca in g. Lavrenči-ftu so nato prepeljali z avtotaksijem v bolnišnico. Pri Lenarčiču so ugotovili pretres možganov, g- Gorjancu pa so uravnali frakturo in mu roko močno obvezali, nakar je spet lahko zapustil bolnišnico. Tudi g. dvorni svetnik dr. Marn se je kmalu opomogel, enako gospa Osetova, ki je pri karambolu dobila živčni napad, kar je pač razumljivo po tolikih udarcih usode, ki so jo prizadeli s smrtjo moža in z nevarno boleznijo, iz katere se je pred meseci komaj rešila Seveda se je takoj pc karambolu zbrala množica ljudi, k' pa se je polagoma spet razšla, ugotavljajoč, da je še vsa sreča, da ni bilo pri tako hudem udarcu smrtnih žrtev. Oba poškodovana tramvaja s tako.i nato umaknili iz prometa in ju odpeljali v remizo v Šiški V ostalem je današnja nedelja potekla povsem mirno. Jesen je obrnila plašč po svoje, prepregla je nebo z gostimi črnimi oblaki in kmalu popoldne je jelo med grmenjem močno deževati, potem pa je skoro brez presledkov deževalo v noč. Maščevalen otrok je zanetil požar V Dobrini]ah je pogorelo novo gospodarsko poslopje Ljubljana, 27. sept. Danes popoldne okrog 14. ure je nastal v Dobrunjah požar, katerega je zakrivil neki 4-letni otrok, ki je bil te-pen zaradi tega, ker je vrgel kamen na mimo idoči avtomobil. Iz maščevanja je zažgal otrok gospodarsko poslopje pri Blažu. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno šele pred dvema letoma, se drži hiše in je bilo polno jesenskih pridelkov, ki so jih šele nedavno spravili pod streho. Ker je voda od kraja, kjer je nastal ogenj, precej oddaljena, je bilo gašenje težavno. Prihitele so tri motorne briz-galne, in sicer iz Bizovika, iz Štepanje vasi in iz Vevške papirnice. Pogorelec je bil zavarovan samo za 14.000 Din, škoda, ki po vsej priliki presega zavarovalno vsoto, pa trenutno še ni ocenjena. Požar je trajal nad dve uri. Med divjanjem ognja se je posrečilo rešiti živino in tudi pohištvo so znosili na prosto. Seveda je požaru prisostvovala množica radovednežev od blizu in daleč. Tudi sosednje hiše so bile nekaj časa v nevarnosti, vendar pa se je spretnosti gasilcev posrečilo, da so ogenj zadržali in požar omejili. Med požarno katastrofo so vzdrževali red na pogorišču in njegovi bližini orožniki iz Štepanje vasi in iz Vevč. Ekonom Božidar Sever je umrl Afera bolnišnice v Kovinu najbrž ne bo pojasnjena Kovin, 27. septembra. »Jutro^ je pred dvema mesecema poročalo o razkritju velikih zlorab izvršenih pri gospodarstvu bolnišnice za duševno bolne v Kovinu. šlo je za poneverbo zneskov v skupni višini blizu pol milijona Din. Kot glavni kirivec je bil aretiran bivši ekonom Božidar Sever, ki je celih deset let gospodaril po svoje. Z njim je prišlo y preiskavo več njegovih pomagačev. Takoj po odkritju afere je bil Sever prepeljan v preiskovalni zapor v Beli Crkvi. Preiskava je tekla v redu, a pred 25 dnevi je Sever pri sprehodu po jetni-gkem hodniku nenadno padel in si zlomil levo nogo nad kolemcm. Oddan je bil v on-dotno bolnišnico, kjer so kmalu ugotovili, da se je noga zaradi preloma kosti zastrupila. Pred tremi dnevi so se zdravniki odločili za operacijo in so mu nogo amputirali. Z operacijo pa se je stanje naglo poslabšalo. Nobena zdravniška pomoč ni več pomagala in po dolgi agoniji je bil Božidar Sever v petek zvečer rešen velikega trpljenja. Med prebivalstvom v Kovinu in Beli Crkvi pa tudi v Beogradu vlada nadalje zanimanje, kaj bo preiskava ugotovila v kovinski aferi. Bržčas ne bo vsa afera nikoli docela pojasnjena ker je glavni krivec izdihnil, njegov najzvestejši pomagač, bivši mesar blaznice v Kovinu, pa je pobegnil in mu je baje uspelo uiti v Italijo. Letalska tekma za milijonske nagrade Angleški tekmovalci bodo pristali tudi pr} Zemunu Beograd, 27. septembra. Danes sta prispela v Beograd dva člana angleškega Aerokluba, da bosta v to. rek kontrolira tekmovalce pri letalski tekmi na ogromni progi London—Johan-nisburg. Gre za nagrado 10.000 funtov šterlingov ali v našem denarju za 2 in pol milijona Din. Pot te velikanske letalske tekme vodi preko Beograda in Kaira. Ju-godovenski Aeroklub je bil iz Londona uradno obveščen, da bodo nekateri tekmovalci kratko pri tali na zemunskem letališču, da se preskrbijo z govorim za nadaljnji polet, istočasno je naš Aeroklub prejel podrobnosti o tekmi, da se bo na zemun-skem letališču lahko vršila kontrola. Polet iz Londona v J"hamii9burg bo ena največjih letalskih tekmovanj poslednje dobe. Premožni Anglež Schleslnger ie imel namen, da z nagrado 10.000 funtov podžge pogum angleških letalcev. K nagradi je pri peval tudi britanski imperij v Južni Afriki. Proga je dolga 11.000 km. Skrajna točka Johannisburga je popolnoma na jugu črnega kcnntin'nta. Tekma je razdeljena v dva dela; Tekmovalec, Ki prispe prvi, dobi 4.000 funtov, ali o'rog milijon Din. V handicap-tekmi pa bodo razdeljene štiri nagrade cd 3.000 funtov šterlingv nizdol. Vsak tekmovalec se bori istočasno v obeh tekmah, dobi pa lahko samo eno nagrado. Pravico do tekmovanja imajo samo angleški piloti z letali domačega izdelka. Med te' imovalci so sami »asi«, naj lavnejši med njimi je pilot Scott, ki je že odnesel zmago na tekmi od Londona do Melbour-na v Avstraliji. Nadalje sta med tekmovalci major MilUr in Campbell. V celoti bo tekmovalo 14 slovečih letalcev. Mati in sinova, ki so pobijali bogataše in jih sežigali Senzacionalna razprava in obsodba v Zalaegersegu cakovec, 27. septembra Na Madžarskem onkraj Mtdjimurja so imeli te dni velikansko senzacijo. Vrlima Be je glavna razprava proti materi in dvema sinoma, ki so vabili v svojo hišo bogataše, jih oropali, pobili in trupla sežgali- Strahovita kriminalna afera ima naslednjo zgodovino; lz okolice vasi Cemedara b'izu zloglasne« ga Zalaegersega na Madžarskem, nedaleč od naše me je je pred neka i leti izginilo več tujcev. Kakor da so 6e pogreznili v zemljo. Vedelo se je o njih samo to, da so imeli pri 6ebi lepe denarje. To je utrjevalo sum, da ?re za zločin. Razširjale so se različne govorice, toda preiskovalni organi niso mo« gli ničesar dognati ne o pogrešancih, ne o zločincih. Šele letos pomladi je orožnikom uspelo izslediti zločinsko družbo, ki je bila takoj aretirana. Senzacia je bila velikanska. V zapor «50 namreč prišli dva rodna brata Janoš in Sabo Šandor in njuna SOletna mati Roza. , , . . Zločin je bil razkrit takole: V vasi Ce. medaru je živela mlada lepotica Piroska Va-go Lani je osirotela, umrla sta ji oče in mati, zapustila pa sta ji pri sodišču v Za* laegersegu nekaj denarja. Aprila letos ee je Piroška podala v Zalaegereeg, da dvigne teh 600 penaov. ker je pravkar postala pol« uoletna- Z dedščino je nato nakupila neka- tere potrebne stvari in se je popoldne okrog 5 arF vračala pei proti domu, do koder e imela več ur hoda. Na pol poti jo je prestregel mlad moški. Spremljal jo je. jo spraž<« \al, čigava je in kam je namenjena. Ljubezniva Piroška mu je vse prostodušno povedala; neprevidna mu ie izblebetala celo to, da ji ie ostalo precej denarja od dedščine, ki jo nese domov. Cim je neznanec čul o denarju, jo je takoj povabil, naj pojde z njim na dom. ker da se že bliža noč, pa io na poti lahko kdo sreča in oropa. Živahno ji je govoril, pove« dal svoje ime in se izdajal za skrbnega po* štenjaka. Piroška je bila nekaj časa omahljiva, ker pa se ie res naglo mračilo, je pristala na povabilo Res do Sandorjeve hiše ni bilo daleč. Mladi mož je Piroško predata* vil svoii materi in bratu. Skupaj so večerja« li, nato pa je mati Roza odvedla Piroško v kamro, kjer naj bi prenočila. Počakala je. da ee je dekle sleklo, nato je vzela vse njene stvari z obleko vred. Preden je kamro zaklenila je smehljaje rekla Piroški, da ji bo v kamri tako dobro kakor v nebesih... Obnašanje vseh v tej hiši je bilo Piroški vendarle sumljivo in ni mog'a zaspati. Pri« sluškovala je in čula šepetanje- Začela je razlikovati glasove matere Roze in njenih dveh sinov. Ko je prislonila uho h ključa v« niči, je čula tale pogovor; JE m IIS - OBLEČENI STE, toda za isti denar boste z našim blagom boljše oblečeni S Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. p o r r č i n Tkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije, »Ogenj se še ni zadosti razgorel, pa 6e t>o kmalu .. .< »Pazi samo, da bo denar tokrat pravično razdeljen, ne pa kakor zadnjič ...« Piroška je vzdrhtela. Kako naj se reši? K 6reči ie kamrica imela okence, to je bil' edini izhod Piroška ni oklepala niti minuto, z vsemi »ilami se je izplazila skozi -uk« njo, raztrgala si ie srajco in je potem, kar so jo nesle noge zbežala v noč Znašla se je naposled na nekem pokopališču Ura ne« kje daleč je ravno oznanjala, da se bliža ura duhov Ko se še ni oddahnila, jo je prešinila nova groza. ii!°j bližata se dve po?tavi. Vsa še pod vtisom prvih doži%'-liajev, ie menila, da sta to brata šandor« ja. Noge so ii odpovedale pokorščino, doma« la se je onesvestila, v svitu mesečine pa ;e uooga Piroška vendar spoznala, da sta to dve orožniški uniformi Orožnika sta takisto bila zelo previdna ln sta se prikazni v beli srajci počasi približevala Naposled sta imela v rokah zbesano in razjokano dekle, ki je prav lepe postave. Zdaj šele je Piroška prišla k sebi in kaseor bi trenil, se ji je razvezal jezik. No saj te res imela kaj povedati! Eden izmed orož« nikov je bil seveda tak kavalir. da je zalo Piroško ogrnil s svojim plaščem Takoj na« to so se vsi trije vrnili na domačijo šandor-jevih. Orožnika sta potrkala na vrata m zahteva« la, da odpro. Toda hiša ie bila kakor iz« umrla. Luč v sobi ie nenadno ugasnila-Orož« nika sta dalje razbijala po vratih. Naposled je vendarle prišel iz hiše glas, da se ta hi-ša ponoči nikomur ne odpre, niti ne orožnikom. Toda orožnika se nista šalila- S ko« piti svoih pušk sta nekajkrat tresnila po vratih in jih razbila. Z bajoneti na puškah sta stopila v hišo. Najprej sta našla mater Rozo. >Zakai imaš tako velik ogenj na ogni i* SČu'-'« je bilo njuno vprašanje. »Zjutraj pridejo dninarji, pa sem morala zamesiti«. je jecljala mati RoZa. »Pokaži nam testo«« Pa ga ni mogla pokazati. Tudi oba sina, ki sta medtem morala pristopiti k zasliševa« nju nista vedela, kaj odgovoriti. Seveda sta orožnika nevarno trojico takoj uklonila in jo še ponoči odgnala v zapor Potem se je razvila obšima preiskava. Pri glavni razpravi so zdaj vsi trije priznali, da so pobi« li 13 bogatih oseh, in da bi torej Piroška bi* la štirinajsta- Sodišče v Zalaegersegu je ob« sodilo mater Rozo na dosmrino ječo, sinova Janoš in Sabo pa bosta obešena. Komet Pelletier razpada, — odkrili pa so nov komet in novo zvezdo Nebo je neizčrpna zakladnica astronomov Beograd, 27. septembra Letos je vzbudil pozornost astronomov in svetovne javnosti komet Pelletier. Pos^ednjič smo ga mogli videti 8. avgusta, nakar je izginil. In zdaj ga edino še vidijo iz Avstra« li je, odkoder javljajo, da je komet Pelletier doživel nenavaden kozmičen fenomen. Gjor gje Nikolič z beograjskega observatorija po* roča o tem; V6ak komet sestoji iz glave in repa. glavo pa tvori jedro z lupino. Rep kometa je vedno obrnjen stran od solnca in je sestavljen iz finega prahu plinskih molekulov. Ka dar je komet oddaljen od solnca več sto mi* liionov km. nima repa in je podoben meglenemu oblaku. S približevanjem solncu pa dobiva komet rep, ker solnčni žarki pritiskajo na komet in s tem odpihujejo s kome« tove glave fini prah, iz katerega se potem ustvari rep. Opažalo se je že, da mnogi ko* meti razpadejo bodisi zaradi solnčnega pritiska, ali zaradi eolnč-ne vročine. Ker imajo kometi slabo kohezi o, razpade pri njih ne samo rep, marveč tudi glava. Glava kometa navadno razpade v dva ali tri dele. Zdaj je tudi komet Pelletier že izgubil rep in razpada. Bliža se torej nova ka* tastrofa v vesoljsbvu. Drobci se nam bodo pokazali kot utrinki na tisti poti. koder je letos potoval komet Pelletier. Ko so astronomi nai pozorneje opazovali komet Pelletier, je Japoncem uspelo odkriti nov komet. Astronom Kaho iz Tokija ga je našel v ozvezdju Leva. Novi komet, zdaj imenovan »1936 B«, se je že 18. julija poja. vil v obliki precej svetle megle, ki je mnogo jasnejša od kometa Pelletiera. Rep ie zelo dolg. Zanimivo je, da je komet oddajen od solnca enako kakor od zemlje, kar pomeni, da svetloba kometa popu-šča. Premika se mnogo počasneje, kakor Pelletier. S prostim očesom ga ni mogoče videti. Ker astronomi računajo, da se na leto pojavi povprečno po 6 kometov, lahko pričakujemo, da bo odkrit še kakšen komet, manj verjetno pa je. da bomo spet katerega lahko videli s pro* stim očesom. Solnčni mrk je letos porušil mir astrono* mov. Na sam dan mrka, dne 19. junija so odkrili novo zvezdo v Lacerti. V našem sto« let ju smo torej odkrili že devet novih zvezd, od tega pa so jih šest našli sami amaterji* astronomi. Astronomi z berlinskega observatorija so nedavno našli to zvezdo v ozvezdju Akvile, ki se ne more videti s prostim očesom. Astronomi kraljevske opazovalnice v Greenwichu so takisto opazili novo zvez« do, s čemer je njen obstanek potrjen. V tem ozvezdju je bilo odkritih prav zadnje čase še več zvezd. Nebo nam torej prinaša vedno nova odkritja. Je velikanska zakladnica za vse, ki hočejo pogledati vanjo in bi .-o.i np 7manikalo. če bi vsak prebivalec zemlje bil astronom, medtem ko jih je po poklicu na vsem srvetu komaj okrog 400. okolice ter zastopniki iz Celja, Ptuja, Slovenskih Konjicah in drugod. Navzoči so bili tudi zastopniki oblastev in drugih sorodnih organizacij, in sicer dr. Senkovič, za mestno občino mariborski, g. Vahtar za Slovensko obrtno društvo narodni poslanec dr. Jančič in drugi. Zborovanje je bilo zgolj informativno in je bil storjen sklep, da se ustanovi posebna Zbornica za obrt, ločena od zbornice za TOI. Kriminalne zadeve V Svečini so vdrli neznani tatovi v vini-čarijo posestnika Karla Neubauerja ter odnesli 400 1 vina. vrednega okoli 3000 Din. Prišli so v klet na ta način, da so najprej iztrgali želzni križ na oknu, ter znotraj odprli vrata, skozi katera so potem odpeljali sod vina. V lovišču posestnika Franca Kasjaka pri Sv. Lovrencu na Pohorju je nastal spopad med lovskim čuvajem Martinom 'Dirkom in nekim 36-letnim divjem lovcem. Divji lovec je streljal na lovskega čuvaja vendar ga k sreči ni zadel. Ko je Turk odgovoril s streli iz lovske puške, je divji lovec izginil. Konj je udaril v Tatenbachovi ulici 251etnega hlapca Ferdinanda Kramarja tako močno, da mu je prebil lobanjo in so ga reševalci morali prepeljati v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Na cesti Kamnica—-Bresternica Je neznan voznik povozil 72-letno Julijano Gorjančevo. Voz ji je šel preko prsi. Ne. zavestno so pripeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Zamorec in evropska postelja Maribor preko nedelje Maribor, 27. septembra. Predavanje nniv. prof. dr. Spektorskega v Ruski Matici. Snoči je bilo letošnje otvoritveno predavanje Ruske Matice v grajskih prostorih. Odziv članov ruske kolonije pa tudi prijateljev ruske kulture in ruskega jezika je bil prav lep. Pozdravne besede je spregovoril predsednik prof. Sokolov, nakar je univ. prof. dr. S. Spektorski iz Ljubljane predaval poldrugo uro o glavnih problemih ruske zunanje politike v 19. in v začetku 20. stoletja. Odlični predavatelj je bil za poučna in strokovnjaška izvajanja deležen splošne pohvale in se mu je predsednik Ruske matice prof. Sokolov toplo zahvalil. Pietetna počastitev koroške žrtve. Tragična smrt M. Habiha, vrlega člana slovenskega pevskega društva iz Hodiš in zavednega Slovenca, je vzbudila tudi v Mariboru pomilovanje z njegovo usodo in ob-, sodbo tega zločina, ki so ga izvršili strupeni narodni sovražniki. Danes ob pol 12. je bila v frančiškanski cerkvi maša za-dušnica. Cerkev je bila polna nacionalno zavednih Mariborčanov, polnoštevilno so bili navzoči člani tukajšnjega Kluba koroških Slovencev. Pri maši so peli pevci »Poštnega roga«. Občni zbor mariborskih gozdovnikov je bil danes dopoldne ob 10. uri v prostorih deške meščanske šole. Zbor je vodil starešina dr. V. Marin. Spomnil se je mladih žrtev triglavske stene blagopokojmh S. Domiclja in E. Lettnerja. nakar je podal pregledno poročilo o živahnem de'u mariborske gozdovmške družine Sledila so izčrpna poročila glavarja g. Klojčmka, tajnice gdč. Sil!čeve. blagajnika g- Vode-ba. gosnodarla Robnika knjižničarke gdč. Severieve in taborovodje g. Kloičmka Ma-i riborski gozdovniški rod šteje 143 članov. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. V. Marin, starešina, prof. Karba s^areš. namestn;k, F. Kloičnik, erlavar. I. šajna. namestnik. R. Welle. tajnik. Siličeva, tajnica n. D. Vodeb blagajnik. L. Robnik. go=nodar. Se-verieva. kniižmčarka. učitelia Korošec in Matelič. F. Orel. F. Purkelc in r>anilo Vahtar. odbornik«. Pregledniki: učsteHa Zei in Žohar. Z občnega zbora so o^noslali vda-nostno brzojavko Ni. Vel. kraliu Petru TI., pozdravno pa ministru dr Rogiču Usoden karambo) se Je pripetil na voglu Tržaške in Ptujske ceste. 40 letni Jože Resnik je hotel s kolesom čez cesto ln ie prišel pod avto. /rglo je Resnika s takšno močjo proti avtomobilu, da je priletel s truplom v prednje steklo avtomobila in se ie zaradi te*k'h poškodb na elnvi onesvest'1 K sreči nI pripetila potnikom v avtomobilu nobena I nezgoda. Avto je šofirala ga. Anica Frane- kovičeva. Resnika so odpremili v splošno bolnišnico. Mariborski obrtniki včlanjeni v Društvu jugoslovenskih obrtnikov, so imeli danes dopoldne v Gambrino-vi dvorani svoje zborovanja, ki ga je vodil predsednik g. Lešnik. Zborovanju je prisostvovalo izredno veliko število mariborskega obrtništva iz Maribora in bližnje Neki angleški raziskovalec, ki se je nil pravkar iz notranje Afrike, pripoveduje zabavno zgodbo o nekem zamorcu, ki mu je bila največja želja, v življenju, da bi imel takšno medeno posteljo, kakršno je bil videl nekoč na farmi, kjer je delal. Ko je lastnik te sklenil, da se vrne v Evropo, je posteljo daroval zamorcu. Ta je bil presrečen, pa jo je takoj naložil na hrbet in se napotil proti domu. Toda ko je dospel do svoje koče, je moral v svojo veliko žalost opaziti, da je bil vhod vanjo veliko preozek za posteljo. Ni mu kazalo drugače, nego da je vrata razširil. Ko je pa posteljo opravil v kočo, se je moral spet prepričati, da zavzema toliko prostora, da se s svojo družina skoraj ne more več gibati. Tedaj je posteljo prenesel spet iz hiše in je nalašč zanjo zgradil posebno kočo. Sedaj je lahko v miru užival svoj zaklad. Toda najbolj zabavno pri tej stvari je to, da zamorec nikakor ni uporabljal postelje tako, kakor bi bilo treba, temveč se je vsako noč iz strahu, da bi ležišča preveč ne obrabil, legel ponosno — pod njega ... Babica s 33 leti V tilsitskem okrožju v Vzhodni Pruski živita izredno mlad stari oče in babica. bica šteje šele 33 let, stari oče pa 50. Poro. čila sta se. ko je bilo njej IR let. s 17. torn pa je bila že mati. Rodila je 12 otrok. Najstarejša hči se je poročila zelo mlada ii je postala sedaj tudi mati Pater je izginil, ker je bil Sokol Nobeno sokol&ko pismo ga več ne najde Praga. 27. septembra. Večerno »Cesko Slovo« je objavilo naslednje poročilo: »Naši Sokoli so ob priliki svojega izleta na Slovaško iskreno vzljubili pobožnega in dobrega brata, patra Rehaka, frančiškanskega redovnika in navdušenega člana Sokola v Filakovu pri Lučeneu na Slovaškem. V svoji redovni kuti in opankah je hodil med Sokoli, ki so ga imeli srčno radi. Vsi so ga cenili in s[-oštovali radi njegove pristne vernosti in pobožnosti. Ko so se Sokoli vrnili na Češko, so si pridno dopisovali z njim. V zadnjem času pa pošta vrača dopise. poslane mu na star naslov, s pripombo: »Adresat se je preselil neznano kam.« Njegovi sokolski prijatelji so zanj v skrbeh. Da bi bil odšel brez slovesa Ln da bi ne dal glasu od sebe iz svojega bivališča, ne morejo verjeti. Brat Sokol pater Matuš Rehak je brez sledu izginil... Ko so pred me*eci prispeli Sokoli na Slovaško. jih je prišel pozdravit na železniško postajo. Slovaške preproste ženice, nahuj-skane po bedasti protisokolski agitaciji, so se bale zapustiti svoje koče. da bi se ne srečale s »prokletimi« Sokoli. Domišljale so si, da so Sokoli adamiti in hudičevi pankrti. Ko pa se je zvedelo, da je sprejel in pozdra vil Sokole pater Rehak. so opogumile in prišle pogledat na postajo. OhTabrene. so je-le iKiječe in zvedavo tipati Sokolice. da bi se prepričale, da so tudi te navadna človeška bitja m da pod rutami nimajo vražjih rožičkov. Čeveljčke so opazile takoj in čudo — na nobeni nogi ni bilo konjskega kopita. V sokolskem društvu v Fila-kovu je pater Rehak vodil lutkarski odsek. V tej stroki je bil odličen in požrtvovalen delavec. Sokol in frančiškan pater Rehnk ie znal izdelovati prekrasne lutke. Vse lutke, kar j;h je potrebovalo sokol sko lutkarsko gledališče vee je napravil pater Rehak. In kakšne! Deca se jih ni mogla nagledatL Pa kako je znal igrati! Deca je vriskala od veselja in zado-voljnosti. Pater je bil v svojem kraju in ▼ vsej okolici priljubljen, kakor nihče. Slovel je po svoji vzorni pobožnosti in poštenosti Po svoji lutkarski umetnosti je zaslovel tudi v Pragi. Udeležil se je tu sokolfke lutkarske razstave. Njegove lutke so bile nekaj posebnega in so vzbujale največjo pozornost. Redovnik v raševinasti halji, ▼ meniških sandalih in z velikim modernim triedrom preko rame je postal med Sokoli v Pragi izredno popularna osebnost. Uoeistvovanje patra Rehaka na sokolskem poprišču pa ni bilo po volji višji cerkveni oblasti. Bil ie poklican na odgovor. Uvedli »o proti njemu preiskavo. Niso i»-taknili na njem nobene krivde. Pač! Nekoč so ga pozvali, da bi organiziral orelski naraščaj v Filakovu. Pater Matuš je to odklonil, rekoč: »Vsi otroci, ki žele imeti telesno in moralno vzgojo, so v Sokolu. Jaz moram biti tam z njimi, ne morem in ne smem jih zapustiti!« Imel je deco rad in deca ga je oboževala. Pater Matuš je bil na to premeščen ▼ Uhersko Skalico. Sokoli mu pišejo tjakaj, mu pišejo v Filakovo. mu pošiljajo pisma drugam, kjer bi mogel biti. Vse zaman! Pisma prihajajo s pripombo: »Adresat v kraju neznan. Adresat se je preselil neznano kam« Brat pater Rehak je za Sokole izginil. Morda je bil premeščen v tujino, morda je kje zaprt in ne sme dobivati nobenega pisma od zunaj. V Sokolu v Filakovu je zdaj pusto. o t reško gledališče ne igra več. ni več slišati otroškega smeha. Sokoli so izgubili svojega najboljšega in najdelavnejšega brata. ki mu niti pisati ne morejo, da bi mu povedali, kako so ga imeli radi in kako ga pogrešajo oni. zlasti pa sokolska deca. Škoda. Bil je to mož. ki je znal deco vzgar jati v sokolskem in krščanskem bratstvu«. > JUTRO« ponedeljska izdaj 3 .jt—tt Ponedeljek, 28. IX. 1936. Soeirtoi) rosdkallUa LEPA AFIRMACIJA SK LJUBLJANE V OSIJEKU Na vrožih osijeških tleh Je enajstorlca Ljubljane zasluženo porazila domačo Slavijo s 3:0 — Prvi poraz BSK — Hajduk in Concordia ie vedno brez točke Simpatičen izgled dame Ž (emu r«d«to nejcvatti xel» j c « ediivne zvbne £f£fttc/ Včerajšnje III. kolo državnega prvenstva je prineslo zopet lep uspeh naše Ljubljane, ki se je kljub vsem nasprotnim prerokovanjem sijajno afirmirala v Osijeku. Zmaga Ljubljane je tem pomembnejša, ker je šele minulo nedeljo na istem igrišču zagrebški Gradjanski izgubil s 3:4. Po tej tekmi bo srečanje med Gradjanskim in Ljubljano v 14 dneh v Zagrebu vsekakor dogodek dneva. Ljubljana se je s to zmago afirmirala tudi izven svojega kraja. Rezultati ostalih tekem so prvenstve- Osijek, 27. septembra. Za današnjo prvenstveno tekmo med domačo Slavijo in Ljubljano je bilo zanimanje zelo veliko. Zlasti so se pripravljali navijači Slavije, ki so prikorakali na igrišče v sprevodu. Na čelu sprevoda so nosili veliko črno-be-lo klubsko zastavo osiješke Slavije. Navijači so bili »oboroženi« z ragljami trobentami in drugimi instrumenti, s katerimi so hoteli podžigati svoje moštvo ter z velikim pompom naznanjati zmago Osiječanov. Pa so bili razočarani. Ljubljana je namreč zmagala popolnoma zasluženo 3:0 (2:0). 2'a tekmo je bil določen kot sodnik g. Živkovič, ki je pa odpovedal sojenje, najbrže pod v;isom zadnjih dogodkov v Osijeku ob priliki tekme med Slavijo in Gradjanskim. JNS je zato delegiral g. Sonnenberga iz Subo-tice. Občinstvo moštva Ljubljane, ki je nastopilo v belih dresih, skoraj ni pozdravilo. Viharnega aplavza pa je bila deležna domača enajstorica. Ljubljana je nastopila v naslednji postavi: Logar, — Jug, Bertoncelj I. — ' Gradjanski: Hašk 4:0 (1:0) Zagreb, 27. septembra. Današnja prvenstvena tekma med Gradjanskim in Haškom, ki se je vršila pod vodstvom ljubljanskega sodnika g. Deržaja, je prinesla zasluženo zmago Gradjanskega, ki je bil v vseh ozirih boljši od Haška. V 45. min. je Pleše oddal žogo Me-dariču, ki izpod Haškovega vratarja Žmare zabije v mrežo in doseže vodstvo. V 18. min. poveča Pleša po nepričakovanem napadu na 2:0 Haškova usoda je s tem že zapečatena. Komaj minuto kasneje postavi Antolkovič na 3:0. Gradjanski igra zelo lepo Haškov-ci pa mizerno. V 33. min. postavi Me-darič po solo akciji končni rezultat 4:0 Občinstvo je navdušeno in zahteva »curiški« rezultat, vendar pa Gradjan-skemu ne uspe več, da bi zvišal seore. Bask: Concordk 3:1 (0:1) Beograd, 27. septembra. Io močnem dopoldanskem dežju se je popoldne zvedrilo, tako da je bilo ob začetku prve današnje prvenstvene tekme lepo vreme. Na igrišču se je zbralo predvsem zaradi beograjskega derbvja med BSK in Jugoslavijo okrog 9.000 gledalcev. Kot nrvi par sta nastopila Bask in Concordia Takoj v začetku se je videlo, da ima Bask rutiniranejše moštvo, čeprav ie Concordia v prvem polčasu nudila ravnopravno igro. Videlo se ie. da ima Concordia mlajše nerutinirane igrače razen Beloševiča. Kljub lahni premoči Baska je Concordiji vendarle uspelo, da v 9. min. doseže po Jazbecu vodilni gol. V drugem polčasu ie v 10 m;n izenačil Tomaševič Ba^k ie vedno boljši ter ostro pritiska. 30 min nosta-vi Detbnger na 2:1 za Bf>ska V 35. min. pa postavi Tomaševič končni rezultat 3:1. Korotan : Reka 1:0 (1:0) Prvo bitko za točke na ljubljanskih tleh je kranjski Korotan po junaški borbi odločil s tesnim rezultatom v svojo korist. Veliko razočaranje je prinesla tekma viški publiki, ki je zvesto in požrtvovalno vztrajala do konca navzlic dežju in vremenskim neprilikam. Do kraja je sugestivno navijala za svoje moštvo, bodrila svetovala, ali vse zaman. Točki sta odšli v Kranj. Korotanci so bitko odločili v prvem polčasu. Zmagala pa je ožja obramba, ki je delala ves čas brezhibno, zlasti Da v dru- no tablico močno razgibali. BSK je s 1. mesta padel na 4., na 1. mesto pa se je, skoraj neverjetno, plasirala sarajevska Slavija. Ljubljana je po zmagi v Osijeku napredovala s 4. na 3 mesto, je pa kakor Hašk odigrala eno tekmo manj kakor ostali klubi. Bask je še vedno pred našimi, in sicer na drugem mestu. Gradjanski si je ohranil svojo pozicijo na 5. mestu Prav tako sta ohranila svoia položaja na repu tablice Hajduk in Concordia. Hašk je padel s 7 na 8. mesto, dočim je Jugoslavija napredovala z 8 na 6. mesto Osiješka Slavija Kukanja, Pupo, Boncelj — Janežič, Zavrl, Jež, Makovec, Zemljič. Žreb je odločil, da so Ljubljančani igrali proti solncu in proti vetru Moštvo Ljubljane je zelo prijetno iznena dilo in je bilo od začetka do kraja bolj še od domačega Zlasti so se odliko vali srednji krilec Pupo. branilec Bertoncelj in vratar Logar. Osiječani so zatajili. Na mestu ie bila edinole obramba Krilska vrsta je igrala slabo in tudi napad je odpovedal. V 6. min. je Janežič izkoristil pogre-ško nasprotnega branilca ter zabil mimo vratarja, ki je zapustil gol. žogo v mrežo ter dosegel vodstvo za Ljubljano. V 22. min. je desni krilec Slavije Adamovič, ki je sicer najboljši igrač moštva, napačno oddal žogo levemu krilu Ljubljane Zemliiču. ki sam teče do gola ter iz bližine doseže drugi gol. V 3. min. drugega polčasa je padel zelo lep gol po uspeli kombinaciji. Janežič je prodrl, centriral Ježu ki zabije vollev neubranljivo v mrežo Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev. Sodil je g. Nenkovič iz Kragujevca dobro. Jugoslavija: BSK 2:1 (o:l) Z veliko nervoznostjo je občinstvo pričakovalo nastop BSK in Jugoslavije. Igra je bila zelo živahna V 6 min. imata Jugoslavija in BSK zelo lepi šan-si, ki ju pa ne izkoristita najprej Lojančič, nato pa še Glišovič. V 12. min. doseže Glišovič iz skoraj nenevarnega napada vodstvo za BSK. Takoj nato pa je Jugoslavija naravnost pričela bombardirati vrata BSK, vendar je bila sreča na strani plavih. V drugem polčasu je Lojančič izenačil. Jugoslavija vedno bolj pritiska svojega nasprotnika v njegovem kazenskem prostoru. Rdeči imajo nešte-vilno šans, ki jih pa ne izrabijo. Šele lom iz daljave 30 m končni rezultat 2:1 za Jugoslavijo. Sodil je g. Stefanovič zelo dobro Slavija S : Hajduk i: 0 (1:0) Sarajevo, 27. septembra Zmaga na današnji prvenstveni tekmi s Hajdukom je sarajevski Slaviji prinesla začasno vodstvo na tablici. Slavija je igrala z veliko požrtvovalnostjo in elanom. Njen napad je bil zelo borben ter se je znal znajti pred nasprotnikovim golom. Že v prvi minuti je bilo lažje blasirano levo krilo Hajduka, ki je sicer ostalo v igri, vendar pa ni moglo pokazati koristne igre. V splošnem so Hajdukovci predved-li leno icro s krasnimi kombinacijami, pred golom naspotnika pa se niso znašli. Naiholjši del moštva Slavije je b^fi obramba V 25. min. prvega polčasa ie Petrovič zabil zelo lep gol za Slavijo. V drugem polčasu ie Railič v solo akciji v 7. min. novišal na 2:0. Hajdukovci ne ponu^aio vendar ne moreio doseči usneha V 43. min. ie Slavi** rfneee zabila svoj tretii »+om vr»H ves nanadalnj kvintet nod v«ako VriMVo Zelo slabo je igrala halves-linija v prvem polčasu, zlasti velja to za stranska krilca, ko je pa Olimp popustil, so prišli krilci do izraza Obramba sicer ni imela pravega posla, kolikor pa ga j« imela, ga je opravila dokaj nesigurno. Ga^perič v golu ima zgo dltek čisto na vesti, žogo je že držal, pa mu je ušla iz rok, česar seveda nasprotnik ni spregledal, in napaka je stala eno točko! Do odmora je bila igra pri vsej svoji ne-znatnosti zelo izravnana, kar je za Slovana precej slabo spričevalo, ker se je bori! le proti desetim ljudem. Po odmoru pa je bil Slovan skoro trajno v premoči, vendar... V 25. min. prodor levega Olimpovega krila, ki je ali centriralo ali streljajo na gol. vsekakor žoga je vratarju po nerodnosti izpadla. desno krilo jo je potem samo za-okrenilo v cilj. Vm nadaljnja Slovanova prizadevanja, da bi vsaj izenačil, so ostala brezuspešna SoHU ie g. M'")'"' dobro. Maribor:Rapid 3:1 (1:0) Maribor, 27. septembra. Današnja prvenstvena tekma med starima rivaloma Mariborom in Rapidom se je odigrala ob zelo slabih vremenskih razmerah. Kajti ves čas igre je lilo kakor iz škafa, kar je seveda zelo vplivalo na sam potek igre. Kljub slabemu vremenu se je zbralo nekaj stotin gledalcev. V predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Maribora s 4:2 (2:1). Nato so nastopili glavni akterji. Maribor si je danes priboril po zelo težki borbi prvi dve točki. Glavno delo je morala opraviti ožja obramba, ki je svojo nalogo odlično izvedla. Zlasti vratar Koren, ki je bil gotovo najboljši mož na polju, je bil odličen in je glavna njegova zasluga, da Maribor ni izgubil. Druga svetla točka v moštvu Maribora je bil Miloš na desnem krilu, ki je igral zelo preudarno ter zabil vse tri gole. Slaba pa je bila krilska vrsta, ki ni mogla držati prave vezi med napadom in obrambo. Zaradi tega so bile napadalne akcije Maribora zelo otežkočene in se je moral napad omejiti večinoma na prodore, ki pa so bili vedno nevarni. Rapid je bil v polju nesporno boljši. Tudi v startu je prekašal nasprotnika Moštvo je sicer igralo z elanom, toda mariborska obramba je bila danes nepremagljiva. Rapidovski napad je sicer v polju pokazal zadovoljivo igro in tudi lepo pridobival na terenu, toda kot strelci se Rapidovci niso izkazali. Krilska vrsta je uspešno podpirala svoj napad. Zanemarjala pa je defenzivno delo, zaradi česar je bila zlasti v drugem polčasu ožja obramba preobremenjena. Obramba, nekdaj steber moštva, je bila tudi danes najslabši del. Zdi se, da Rapid pri sestavi svojega moštva nima srečne roke, kajti nekateri igrajo že več tekem tako slabo, da bi jih bilo vendarle treba zamenjati. V splošnem se je današnja tekma odigrala v stilu prvenstvenega boja Bila je od rasetka do konca napeta Sodil je g. Nemec, ki zaradi disciplinira no«ti obeh mo"tev ni imel težkega posla Celje : ČSK 6:1 (1:0) Celje, septembra. V neprestanem dežju je bila danes na Glaziji pred 400 gledalci odigrana pod-savezna prvenstvena tekma med Celjani in Cakovčani. Tako katastrofalnega poraza Cakovčanov, ki v Celju sploh še niso bili premagani, pač nihče ni pričakoval. Moštvo Celja je nastopilo v najmočnejši postavi z bivšim Primorjašem Slamičem. Moštvo v tej postavi sicer še ni popolnoma vigrano. pa je vendarle že danes predvajalo lepo igro. Pokazalo je tudi požrtvovalnost in elan. Noben igralec ni hotel zaostajati za ostalimi. Cakovčani so igrali na prodore in zel«, forsirali krili, ki sta bili poleg obrambe najboljši del moštva. Dež je močno kvaril igro. V prvem pol času je bila igra nekaj časa izenačena, potem pa so pričeli gostjo pritiskati, toda celjska obramba je uspešno čistila. Igra ie valovila s polja v polje, toda nobena stran ni dosegla zgoditka. V 41 min rabije Do brajc po lepi kombinaciji i' nepo*red"* bližine v mrežo 1:0 za Celje Po odmoru pridejo Celjani takoj v napad in že v 2. min. zviša Gobec na 2:0 V prihodnji minuti zniža Vamplin na 2:1 Celjani vse hujše pritiskajo. Gostje začnejo popuščati. V 7. in 10. min. zviša Gobec na VI in 4:1. v 12. min. pa Presingcr II na 51 Celje ie v absolutni premoči. V 19 min. in«f(ivi Krivec končni rezultat. V M mm. noJlje Presinger žogo eo-na Daudeta. Tudi sama je pisala mnogo člankov, od katerih se osobito odlikujejo njeni politični e^eji. V začetku svetovne vojno, je kljub svojim 78 letom začela z vso vnemo delati na socialnem in karitativnem polju. S Clemen-ceaujem je bila v najboljšem prijateljstvu, delala je 7. njim skozi vso «vetovno vojno in je prisostvovala [»odpisovanju versaille-ske mirovne pogodbe kot edina žena. Zdaj je umrla in 7. njo se jc zaprl tudi najzanimivejši salon v Parizu. FILATELIJA Kako so znamke tiskane Velike težave povzroča zbiralccm ugotavljanje načina tiska. Dokler imamo opravka samo z znamkami, ki so izdelane samo v enem tisku, se navadno nc brigamo, ali so tiskane v bakrotisku, kamnoti-sku ali knjigotisku, čeprav bi bilo prav poznavanje vrst tiska dosli več vredno kakor poznavanje vrednosti znamk. Dosti je namreč znamk, ki so tiskane na dva načina. N*a primer prve madžarske znamke, ki so izšle v kamnotisku in jeklorezu. Tudi pri naših edinih slovenskih znamkah ločimo knjigotisk in kamnotisk. Svetujemo vsakemu zbiralcu, ki ima priložnost, da se seznani v tiskarni s posameznimi načini tiska, nai to stori. Obogatil si bo znanje, ki mu bo v filateliji zelo koristilo. Pri določanju tiska moramo tudi upoštevati. ali je tisk enobarven ali večbarven- S tem ne bomo imeli posebnih težav, saj so v katalogih barve znamk zmerom posebej naznačene. Nasprotno pa je te/avnejša ugotovitev, ali je enobarvna znamka tiskana enkrat ali dvakrat, to se pravi, ali z eno ali z dvema ploščama. Pogosto nftnreč opazimo to pri raznih britanskih ko'onijah. pri katerih so tiskani okvir, ime pokraiine in vrednost (n. pr. pri Gibraltarju) ali pa okvir in sredina (n. t>r. pri Britanski Somaliji) vsak zase. Dobro oko bo vselej spoznalo, da sc barvi dvojnega tiska pri teh na videz enobarvnih znamkah vendar vsaj malo razlikujeta druga od druge, in navadno se tudi vidi. da so pri različnih znamkah iste vrste majhni presledki med okvirjem in napisom ali sredino. Razen tega se dasta oba tiska pogosto ugotoviti na drugi str3mi znamke, kjer ostanejo sledovi barv z ene same plošče .ali pa je ena plošča toliko močneje tiskana, da opazimo zadaj reliefni sHco. Določanje barv Pri določanju barve moramo razlikovati, ali je tiskana znamka barvasto na belem papirju, ali pa črno na barvanem papirju. ker dobimo pogosto iste vrednote v obeh izdelavah (n. pr. pri nemški državici Thurn - Taxis). Barve znfmk so pastorek vsakega zbiralca. ki misli, da so v katalogu imenovane barve tako trdno določen; ua pome V. vsaka mrmanjša razlika že posebnost :n redkost, pogrešni tisk ali bogve kaj. Le ma,o zbiralcev se zaveda, kako nestalna je časih tudi najboljši barva, kako lahko učinkujejo zrak luč. izpiranje in šc marsikaj na barvo. Pa tudi pri tiskanju je časih že malenkostna razlika v klas;čiii barvi tako značilna, da dobimo lepo število tonov. Pogosto učinkuje tudi lenilo na znamko. Pri znamkah, ki so tiskane v ogrrmnih nakladah, je samo ob sebi razumljivo, da morajo nastati razlike v barvah. Če so med posameznmi izdajami znamk dolga razdob;a. tedaj nastanejo res velike razlike v tonih. To na primer lahko opa- zimo pn skoraj vseh dosti rabljenih nemških znamkah. Že v primeru, če ostane barva čez noč v stroju, dobimo rahlo potemnenje barve. Če dodamo nekoliko več firneža, ki ga uporabljajo, da ostane tiskarska barva dovolj tekoča, dobimo navadno bolj svetlikajoč sc tisk. Zato temnejši in svetlejši odtenki iste barve ne zaslužijo takega upoštevanja, kakor ga opažamo pri nekaterih zbiralcih. Svetlejši toni nastanejo navadno pri prvih polah, ko se valji tiskarskega stroja, ki posredujejo razdelitev barv. še niso dovolj vtekli. Nasprotno pa nastanejo, kadar so valji zaradi dolgotrajnega tiskanja že prenasičeni, temnejši toni in nejasnejša izdelava. Pogosto se tudi v tem primeru zgodi, da udari tisk skozi papir, zlasti če je papir premalo gladek in zaradi tega prepušča barvo. Zgodi se celo. da imajo znamke na isti poli dva odtenka, da so torej n3 eni strani svetle, na drugi pa temne. Katalog sc ne more izgubljati v brez-končnost in upoštevati vseh teh možnosti, ampak mora navesti pač tisto barvo, ki je najbolj podobna povprečnemu tonu. Samo tam. kjer se barva iste znamke res zelo razlikuje od druge barve iste znamke, jc upravičeno, da se več različkov navede. ' Glede barv znamk bi rekli še to, da je za vsakega filatelista dobro, če ima nekakšno razpredelnico barv. To razpredelnico si lahiko napravi vsakdo sam. Izbere naj si razne cenene znamke in jih v posameznih odtenkih nalepi na polo belega ka.rtona Potem bo lahko kar primerjal, ali je barva, ki je v katalogu označena, prava ali ne Katere znamke lahko uporabimo za takšno tabelo in kako naj tabalo razvrstimo, bomo še ob priložnosti popisali. Razpredelnice ni Že v primeru, da bi bile na znamkah zmerom samo osnovne barve, bi jih bilo pogosto težavno določati , ker učinkuje vsaka barva drugače na drugačnem papirju. Razen tega deluje barva tudi različno, če je tiskana v različnih načinih tiske. Poleg tega uporabljajo za tiskanje znamk zlasti v poslednjih desetletjih dostikrat mešanice barv. ki so sestavljene na vse mogoče načine in so skrivnost tiskarne. Tako je torej določanje barv res težavno. Da bi dobMi nekakšno razpredelnico, ki bi bih res absolutno popolna, ni mogoče misliti, ker bi stala toliko, da si je večina filatelistov ne bi mogla kupiti. Pa tudi na takšni popolni razpredelnici kakšna znamka ne bi ustrezala barvi, ki je napisana v katalogu, že zaradi tega. ker sc je barva zaradi učinkov, ki smo jih že omenili, pač izpremenila. Todu kdor zbira znamke, si hitro pridobi tudi nekoliko zmisla za barve. In ta zmisel je boljši kakor vsaka tabela barv. Pri določanju barv je treba upoštevati tudi to, da v katalogu omenjeni odtenek ni pri vseh državah in izdajah enak- Tako jc lahko »modra« barva avstrijske znamke čisto drugačna kakor modre znamke kakšne britanske kolonije. To je odvisno od sestavine barv. načina tiskanja, papirja itd. Zanimive so na primer baTve znamk, ki so bile tiskane med vojno. Takrat smo dobili za,radi pomanjkanja surovin ali tehnične nepopolnosti čisto drugačne barve, kakor smo jih bili prej vajeni, pa vendar zbiralci teh različkov ne upoštevajo. Tudi izdelava slike ima važno vlogo. Čc so na sliki ve!iki kontrasti, deluje znamka čisto drugače kakor pa. če predstavlja znamka preccj enotno ploskev. Nekateri zbiralci določajo barve na poseben način. Znano je namreč, da zlasti pri večbarvnih znamkah učinkuje drug«t barva na tisto, ki jo mislimo določiti, tako da imamo opravka z nekakšno optično prevaro. V tem primeru izrežemo v koščku belega papirji okroglo luknjo s premerom 2_3 mm. Ta papir potem položimo na znamko in lahko barvo dosti točneje ugotovimo- Omeniti moramo še neko posebnost. ki jo odkrijemo pogosto pri bakrotisku in še nekaterih podobnih načinih tiska Tu plošče precej rajgrejejo. da ostane barv*a viziedkani sliki tekoča. Če vsebuje barva de.le. ki se razkrajajo, se prevle-če plošii pri brisanju ali pa pri prekomerni vlažnosti papirja r. nekakšnim barvnim odtenkom, ki seveda preide na znamko. Seveda pri teh znamkah ne gre za nalašč barvan papir, ampak za slučajen ton. ki bo tem močnejši. č:m rajši se barva razkraja in čim slabše je bila plošča obrisana. _ Kupujte domače blago! i Kurite samo z drvmi, ker je najbolj zdravo kurjenje, a s ► @> © («1 © 0 © © ! i © © O © h 1 nj ) O & O © : mm 1 gg ia 1 J ZEPHIR—pečmi obenem najekonomičneje. PROIZVOD: ZEPHIR D. D., SUBOTICA Zahtevajte brezplačen prospekt! TVORMŠKA SKLADIŠČA: LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: D. Rakusch MARIBOR: Pinter in Lenard PTUJ: Anton Brenčič Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačtnka, Kakor * časopisnim jglasom, čigai delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem Citateljev Kedno ogla-ianje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist) trgovca in kupcu. Elin - Pelin (Dimiter Ivanov): Advokat Sresko sodišče je polnoštevilno zasedalo. Obravnaval se je spor Mitra Ma-riina iz vasi Goroseka. katerega je tožil njegov sosed Peter Mariin zaradi uboja nekega konja. Bila je neznosna vročina. Od zunaj so gledale skozi okna sodne dvorane zmučeno in obupano bele stene nasproti ležečega poslopja, blesteče od svetlobe. V dvorani je bilo zadušljivo in občinstva skoro ni bilo. Samo dva, trije kmetje, ki so bili tudi priče v pravdi, so plaho in negibno sedeli na svojih mestih in poslušali z odprtimi usti. Govoril je zagovornik — majhen, debel odvetnik z velikim trebuhom, golo glavo in obnošeno obleko. Oči so mu bile ko prikovane na sodnega predsednika; od časa do časa je izvlekel roko iz žepa in ko jc kazal na obtoženca, jc govoril z neverjetnim napo! rom, da bi preglušil in premagal vse. Toda njegov glas je bil tih, rezek, ko da prihaja iz kake počene cevi. Klical je, kričal, pozival nebo za pričo, dvi-gaje oči proti stropu, in koncem vsakega stavka se je veličastno napenjal in široko mahal z rokami. Toda v apatičnih in negibnih obrazih sodcev je odsevala ko vedno ona nevznemirljiva potrpežljivost in malomarnost, ki nikomur ne daje upanja. Predsednik je bil zaposlen z daljnimi mislimi; en prisednik je risal konjičke; drugi, ki je imel nedvomno glasbene sposobnosti, je narisal pred seboj veliko noto in jo pozorno povečaval s svinčnikom. Obtoženi Mitre Mariin, droban ru-solas kmet, bos in samo v srajci, je sedel na svojem mestu in ko da ne bi ničesar razumel iz govora svojega branilca. je opazoval, kako se brenče zaletava velika črna muha v šipo enega izmed oken, zaman se trudeč, da bi ule-tela. V trenutku, ko je advokat umolk-knil, da bi pogoltnil slino, se je Mitre obrnil k slugi, kateri se je odsotno praskal z nohti pri vratih in rekel glasno: »Prijatelj, pojdi in izženi to mrci-no, dovolj se je nabrenčala.« Sodniki so pogledali nanj z nasmehom in obžalovanjem. Predsednik je zazvonil. »Mitre Mariin, morate si biti na jasnem, da ni vaše stališče kot obtoženec ravno zavidanja vredno. Dostojnost zahteva, da molčite ...« »Aj. odletela je,« je dejal Mitre, ka-zaie na okno. Sodniki so se snet zasmejali. Advokat je strogo pogledal svojega klienta, toda takoj je pokazal svoi blagohotno smeioči se obraz in nadaljeval: »Da. gospodje sodniki! Te okolnosti treba vzeti, kot se pravi, v račun. Z drugimi besedami: je nujno, da se pojasni psihologija, moment, nekakšen... Predstavljajte si noč — črno ko peklo, noč na vasi! Človek ne vidi do nosu! Moj klient leži sredi svojega dvorišča ali nekje na gumnu in v svesti si svoje svete občanske pravice čuva svoje snope, kup žita, ki ga je pridelal s krvavim potom, pazi na svoje žulje tako rekoč. Tam leži zgaran od celodnevnega truda. Pozabil je na vse, kot pravi pesnik. (Priče sc v nerazumevanju spogledujejo.) Na vse. na ženo, otroke, da celo nebo! Utrujen je glob( K-zaspal... Tedaj pa nenadoma ... Kaj vidimo, gospodje sodniki? Kaj? Nimam besed, s katerimi bi mogel to povedati! Človeški jezik odpove!... Da! In zdajci, moj klient se zbudi in gleda ... O! Groza! Življenje mojega branj enca visi na lasu! In kako ne bi? — Nad njegovo glavo stoji orjaška pošast. grozna, strašna, pripravljena, da ga požre. V strahu, zelo naravno, gospodje sodniki, izgubi moj klient ta-korekoč prisebnost. Vidi ognjene jezike sikajoče iz nozdrvi nestvora. vidi njegove s krvjo zalite oči. sijajoče pijanosti v . divjosti ... Od groze se moj klient tVese. Ne ve. kje je, kaj se z njim godi! ... Takrat pograbi puško in — bum — ustreli! Pošast pada. potem vstaja, skače čez plotove, beži na polje. najde slamo, se vanjo od bolečin zakoplje in ... in umira .. Ej. gospodje sodniki, vprašam vas. česa je kriv moj branjenec. da ni bila ta poša«t nič drugega ko nekak konj. nekega Petra Mariina? Konj?... Nekakšno bedno kljuse, vredno komaj 50 levov. Da! Kje je tu krivda? Kje? Radi česar, gospodje sodniki, sodite in premislite! Ozirajte sc na dva zakona: na božjega, ki pravi, naj vsak trenotek varujemo svoje življenje pred pošastmi in sploh pred vsem, in na človeškega, ki deli dela na zakonita in nezakonita ... In oba ta dva zakona opravičujeta mojega klienta...« Advokat je resno pogledal okoli, obrisal pot s čela in sedajc se nasmehnil svojemu varovancu. Sodniki so začeli dolgovezno šepetati. Predsednik je pozvonil in zaklical: »Obtoženec. Mitre Mariin?« »A!« je odgov oril Mitre in strumno po vojaško vstal. »Kaj nam lahko poveš o te i svoii zadevi?« »Kdo? Ali jaz?« »Seveda ti, saj vendar s teboj govorim.« »Tudi jaz hočem reči, da je tako.« »To je, ali je tako.« »No, o tem konju,« je glasno zavpil Mitre. — »Preskakoval mi jc na dvorišče. Dostikrat sem rekel Petru: Sosed. zapiraj svojega konja, siccr naj ti ga volčje nožro! Škodo mi dela. torej kaj? Uničil mi je vrt. Komaj se stemni. zmeraj hop, in preskoči plot. Uničil me je! Za nič se ne bi toliko jerM, gospod sodnik, kot za bučo... Ne la- žem, govorim ti istino... To je bila buča, takšnale buča... no takale, in to kljuse mi jo je uničilo! Molčal sem, molčal, potem sem dejal: čakaj, posvetim ti, da boš pomnil. Dobro sem nabil puško in čakal... O polnoči ravno sem hotel leči, glej, tam je — hop — je preskočil. Saj vendaT hudič prekleti, nima tam kaj delati...« »Pa potlej?« je vprašal predsednik. »Potlej! Kako potlej? — Dvignil sem puško in ... na mestu.« • »Potem?« ! »Potem sva ga z ženo vlekla za vas. Tam sva ga zakopala v slamo z namenom, da vse skrijeva in medtem ...« Advokat je poslušal, kako njegov klient odkrito in točno pripoveduje dogodek in se tresel od jeze. Z očmi je iskal Mitrove poglede, da bi ga ustavil, toda Mitre, kot bi pozabil svojega zagovornika, je gledal samo predsednika. »In koliko jc po tvojem veljal konj?« ga je vprašal predsednik. »Okoli 120 levov; konj je bil lep,« je odgovoril Mitre. Advokat je besno vrgel papirje na mizo in šel hitro ven. Sodišče ie odšlo na posvet. Branilec je potegnil Mitra na hodnik in tresoč se od gneva, ie obupno kričal nanj: »Govedo! Če nisi hotel lagati, čemu si na najemaš advokata?« In togoten je odšel po stopnicah doli. D-k Urejuje Davorin Ravljea - Izdaja a konzorcij »Jutra. Adolf Ribnika*. - Za Narodno tiskarne d d kot tiskarnarja Prane Jesertek. - Za tnaerat* del Je odgovor« AloJ. Novak. - Val V LJubljani