Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon neveija med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon veija za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termaini.park@terme-ptuj.si TOHtK <í¿ Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS 2 Aktualno Ptuj • Zakaj je problem na Panorami postaviti nekaj igral O Stran 2 V Štajerski Ptuj, petek, 19. julija 2019 Letnik LXXII • št. 55 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Aktualno Cirkulane • Opustili projekt kolesarske povezave O Stran 2 Podjetništvo Podravje • Zadruge niso samo za takrat, ko ti "zagusti" O Strani 6 in 7 Kronika Ormož • Nekdo naj bi brežino potoka poškropil z zloglasnim glifosatom O Stran 16 Kmetijstvo Podravje • Čas je za realnost - nekaj grozdja bo žal ostalo O Stran 7 Kronika Ptuj • Drugo neurje drog dokončno položilo, na srečo brez žrtev O Stran 2 Spodnje Podravje • Zdravnik zaradi preobremenjenosti odpovedal koncesijsko pogodbo Naj paciente kar pomečem iz ordinacije? Če ne bo našel dodatnega zdravnika, bo specialist družinske medicine in koncesionar v zdravstveni ambulanti Juršinci Miro Lasbaher konec leta zaprl ambulanto. Koncesijsko pogodbo je odpovedal že 1. julija. Za pacienta ima v povprečju na voljo šest minut, od tega polovico porabi za administracijo. Več na straneh 8 in 9. Foto: Črtomir Goznik Ormoški okostnjaki • Vsaj dva podizvajalca pri AJ> np gradnji hardeške dvorane ¡\ ostala brez dela plačila o Stran 3 Podravje • Bodo v hlevih kmalu prepovedane tudi lastovke?! o Stran 5 p >> AKCIJA ZA NOVE NAROČN ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ŠtajerskiTEDNIK 70ler Ob%klenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! ___ Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno torek • 16. julija 2019 Ptuj • Drugo neurje drog dokončno položilo Brez žrtev - sreča v nesreči V nedeljo, 7. julija, ko se je nad Ptujem razbesnela uničujoča nevihta, je orkanski veter nagnil drog javne razsvetljave v krožišču pri Mercatorjevem trgovskem centru Super mesto na Ormoški cesti. Foto: Črtomir Goznik Drog se je prelomil na višini slabega metra. Poškodovani drog je bil nagnjen nad vozno površino v krožišču in nevarno ogrožal udeležence v prometu. Naslednji močnejši veter, ki se je nad mestom dvignil v petek, 12. julija, je drog dokončno podrl. Odlomljeni del droga je zgrmel po cestišču. K sreči ni nikogar poškodoval. Lahko bi bilo drugače, saj je šlo za več kot sto kilogramov težek drog višine okoli devet metrov. Odgovor o vprašanju odgovornosti za nastalo situacijo smo iskali na dveh naslovih: Javnih službah (JS) Ptuj, ki skrbijo za vzdrževanje občinski cest, in koncesionarju za državne ceste, Cestnem podjetju Ptuj (CPP). Iz CPP so sporočili, da gre za vprašanje koncesije za javno razsvetljavo, ki jo podeljuje občina. Na Ptuju ima to koncesijo občinsko podjetje JS Ptuj. Na CPP so še pojasnili, da so dan po neurju, 8. julija, JS Ptuj obvestili o poškodbi na drogu. Odstranitev droga pa da so v JS Ptuj načrtovali za ponedeljek, 15. julija. A jih je narava prehitela, saj je veter 12. julija z drogom dokončno obračunal, ga prelomil in vrgel po cestišču. Posredovali so policisti, ki so o nastali situaciji najprej obvestili CPP kot vzdrževalca ceste. V CPP so policistom povedali, da javna razsvetljava ni v njihovi pristojnosti, napotili so jih na JS Ptuj, da poškodovani drog odstranijo. Podrti drog, ki je ležal na vozišču, je bil najprej umaknjen na zelenico v sredini krožišča, nato pa z lokacije odpeljan. V JS Ptuj, kjer so po pooblastilu Mestne občine Ptuj pristojni za vzdrževanje javne razsvetljave, se na naša vprašanja do sklepa redakcije niso odzvali. Odgovora na vprašanje, zakaj nagnjenega droga v krožišču niso nemudoma ali pa v najkrajšem možnem času odstranili, nam niso posredovali. Kot kaže, jim je za varnost 20.000 voznikov, ki dnevno prevozijo krožišče, nad katerim se je teden dni sklanjal poškodovani drog, bolj malo mar. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik V krožišču so stali štirje drogovi javne razsvetljave, na vsakem so nameščene tri svetilke. Po neurju so ostali trije, četrtega je sila vetra prelomila in vrgla po cestišču. Ptuj • (Pre)stroge usmeritve ZVKDS? Pri postavitvi igral in saditvi dreves na Panorami se zapleta Ogromno travnato površino na območju griča Panorama želi ptujska občina oživiti s postavitvijo lesenih otroških igral. Sočasno so nameravali zasaditi še nekaj dreves, ki bi zagotavljala senčenje. A se ta na videz enostavna investicija zapleta... „Na Panorami želimo čim prej postaviti posebna lesena igrala, podobna tem, ki smo jih pred kratkim uredili v mestnem parku. Izbrali smo severno pobočje, ki je že arheološko raziskano in ni ostalin, zato zapletov nismo pričakovali," je dosedanje postopke pojasnila županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Čeprav sama ni pričakovala zapletov, pa očitno tudi tako majhen poseg v okolje na Ptuju ne gre brez priprave kompleksne dokumentacije. „To pa pomeni podaljšanje časa za izvedbo in seveda tudi znatno večja finančna sredstva, ki jih potrebujemo za izdelavo tako enostavnega projekta," je Gajškova razočarana nad, po njenem mnenju, prestrogimi usmeritvami, ki jih je za ta projekt podal Zavod za varstvo kulturne dediščine RS OE Maribor. Zavod: "Najprej celovit krajinski načrt" Smernice Zavoda so jasne; najprej je treba narediti krajinski načrt, ki bo upošteval vse dejavnike. „Preden bomo soglašali s posegom, pričakujemo, da bo izdelana projektna naloga, da se bo natančno vedelo, kakšni posegi bodo izvedeni, vsaj v tem severnem delu," je smernice, ki jih je podal ZVKDS, argumentiral konservator Andrej Magdič. Absolutno je prepričan, da morajo biti vsi posegi skladni s konservatorskim načrtom za celotno arheološko območje tega griča, gre pa za približno 16 hektarjev. Magdič se ne strinja, da ti postopki bistveno podaljšujejo roke za izvedbo, vztraja tudi, da jih ne bodo občutno podražili. Na potezi je občina, ki mora od krajinskega arhitekta pridobiti načrt, kar Zakaj je problem na Panorami postaviti nekaj igral? bo podlaga za izdelavo idejne zasnove za ureditev tega dela griča. Če bo za Zavod sprejemljiv, bodo podali soglasje in začeli s postavitvijo. „Tu gre le za kulturnovarstve-ne usmeritve za ta del, treba pa bo izdelati dolgoročni načrt, kako se bo urejalo to območje," še je pojasnil. Prepričan je, da je celovita ureditev tega območja nujna, a se zaveda, da bo ta najbrž trajala več desetletij. „Ne smemo si dovoliti, da se dela po domače, posegi morajo biti premišljeni. Ne gre za to, da preprečujemo napredek, a stvari ne moremo delati na hitro, pač pa prostor urejati kakovostno," še meni Magdič. Zavod bo moral ločiti med manj in bolj zahtevnimi posegi Ptujska županja se sicer z njegovimi navedbami strinja, a pravi, da bo Zavod moral prisluhniti tako občanom kot občini in ločevati med manj in bolj zahtevnimi posegi. „Sicer bo razvoj občine onemogočen," je še sklenila, a kljub temu optimistično dodala: »Ne glede na to, da izgleda kot da smo na različnih bregovih, sem prepričana, da bomo našli skupni jezik z ZVKDS, saj verjamem v skupni cilj - razvoj in dobrobit Ptuja.« Dženana Kmetec Foto: CG Cirkulane • Opustili projekt regijske kolesarske povezave Dokumentacija za vrtoglavih 140.000 evrov Cirkulane so še ena izmed občin, ki odstopa od regijskega projekta gradnje kolesarskih povezav. Kot smo že poročali, so se projektu zaradi nezmožnosti financiranja odrekli v občini Dornava. Opustitev projekta je sedaj napovedala tudi cirkulanska županja Antonija Žumbar. Iz občine Cirkulane na Ptuj dnevno migrira okoli 450 ljudi od skupno 2.350 prebivalcev. 336jih hodi v mesto v službo, 117 pa v šolo; podatek je za leto 2018. Prišteti je treba še druge dnevne migracije, kot so opravki, obiskovanje šole s prilagojenim programom, glasbene šole, knjižnice, drugih regionalnih institucij, kulturnih in drugih dogodkov. Svetniki občine Cirkulane so na julijski seji obravnavali projektno dokumentacijo (DIIP) za kolesarsko povezavo od Ptuja skozi Mar-kovce do Cirkulan. Dokumentacijo so sicer potrdili, a projekt bodo še nekaj časa pustili v predalu. Razlog je denar. „Zbirali smo ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije. Najcenejša je bila 136.000 evrov, najdražja 196.000 evrov! Toliko bi samo za svoj del projektiranja morala plačati občina Cirkulane. Mi si takšnega stroška samo za projekte ne moremo privoščiti. V občini ima- mo vrsto drugih in pomembnejših prioritet," je poudarila Žumbarjeva. Takšnega stroška samo za projekt si zdaj ne • v v» , • moremo privoščiti Haloške občine so s projektom gradnje kolesarskih stez poskusile nepovratna evropska sredstva pridobiti že na treh razpisih Interreg. Žal projekt ni dobil zelene luči za sofinanciranje. „Oblikovala se je ideja, da bi evropska sredstva za kolesarske poti poskusili črpati iz drugega naslova - Dogovora za razvoj regij. Pogoj bi bil, da se občina poveže z mestno občino Ptuj, saj je cilj projekta vzpostaviti kolesarske poti za dnevne migracije (služba, šola, opravki ...). Naša občina bi se neposredno povezala z občinama Markovci in Gorišnica, posredno pa s Ptujem kot regijskim središčem. Za pripravo dokumentacije (projektiranje) smo objavili javni razpis. Na prvi razpis nismo prejeli niti ene ponudbe, na drugega potem tri. S ceno 136.000 evrov je bil najcenejši ponudnik iz Maribora. Takšnega stroška samo za projektiranje si ne moremo privoščiti. DIIP je potrjen, morda bomo njegovo vsebino lahko kdaj uporabili. Verjamem, da se bomo enkrat v prihodnosti lotili tudi teh projektov. Sedaj denarja za to nimamo, zneski so za nas enostavno previsoki," je komentirala županja. Mojca Zemljarič Foto: SM Odsek kolesarske steze za občino Cirkulane je bil v regijskem projektu ovrednoten na kar neverjetnih 740.000 evrov. petek • 19. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 Ormož • Grenak priokus k izgradnji prizidka hardeške dvorane dodali še neplačani podizvajalci Vsaj dva podizvajalca ostala brez dela plačila Gradnje prizidka k športni dvorani na Hardeku si očitno ne bomo zapomnili samo po vseh težavah in zapletih med gradnjo. Novi pridobitvi sta namreč grenak priokus dodala še vsaj dva nepoplačana podizvajalca ljubljanskega podjetja VG5. Zgodba okrog več kot 1,2 milijona evrov težke izgradnje prizidka k športni dvorani Hardek, ki so jo že med gradnjo spremljali številni zapleti in težave, dobiva nove razsežnosti. Na piano je namreč prišlo, da podjetje VG5, ki je bilo izbrano za glavnega izvajalca, naj ne bi poplačalo vseh podizvajalcev. Podobni, tragični zgodbi sta nam zaupala dva podizvajalca. Brez aneksov del niso mogli nadaljevati, VG5 kar prekinil pogodbo Eden izmed njih je podjetje Ho Mont Sonja Polajžer, s. p., iz Lenarta, ki mu ljubljansko podjetje dolguje dobrih skoraj 60.000 evrov za izvedena krovsko-kleparska dela in montažo fasade. Kot je pojasnil pooblaščenec izigranega podjetja Branko Mudrinič, ki se je lenarške-mu podjetju pridružil aprila letos (pred tem je bil vse do lanskega avgusta zaposlen prav pri podjetju VG5 in glavni nadzornik na omenjenem projektu), je podizvajalec dela končal že lani novembra, še danes pa naj ne bi prišli do vsega svojega denarja. »Konec novembra je podjetje VG5 podizvajalcu Ho Mont poslalo dopis, da zamujajo z deli, a kot so odgovorili, to ne drži, kajti del niso mogli nadaljevati, ker še sploh nista bila podpisana dva aneksa za dodatna dela. Dela brez tega, da aneksi niso podpisani, se ne smejo izvajati. Nato je Kaj odgovarjajo v podjetju VG5 podjetje VG5 enostransko prekinilo pogodbo in ne da bi se izvršil končni obračun, v delo vpeljalo novega izvajalca. Še danes ni izveden končni obračun. Od novembra 2018, ko so tako enostransko in neupravičeno prekinili pogodbo z nami, je zadržanih sredstev 26.600 evrov, neplačanih računov VG5 pa okoli 33.000 evrov. To znaša skupaj skoraj 60 tisočakov, in to brez zamudnih obresti,« je povedal Mu-drinič. V boj za svoj denar Po Mudriničevih besedah so občino Ormož junija letos že opozorili, da jim izvajalec ni poplačal vseh računov, pred približno dvema tednoma pa so zaprosili še za uradni sestanek. Pri tem pa sogovornik opozarja še na 631. člen obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da se podizvajalci za svoje terjatve do izvajalca lahko obrnejo neposredno na naročnika in od njega zahtevajo, da jim terjatve izplača iz denarja, ki ga dolguje glavnemu izvajalcu. Če dogovora ne bodo dosegli, bodo svoj denar zahtevali tudi po sodni poti, pri čemer zaenkrat napovedujejo tožbo podjetju VG5. Nekaj deset tisoč evrov znaša dolg do mariborskega podjetnika Razočaran je še vsaj en podiz-vajalec, ki mu ljubljansko podje- tje prav tako naj ne bi poplačalo vseh računov. To je mariborski gradbenik Lulzim Januzaj. »Dolg do podjetja Lulzim Januzaj, s. p., znaša nekaj 10.000 evrov. Ker končni obračun še ni bil izveden, dolg še ni dokončno znan. Stranka je opravljala gradbena dela, zunanjo ureditev, fasaderska in sli-kopleskarska dela. Izvedena dela je dobila delno poplačana. Z deli se je zaključilo v letu 2018,« je pojasnil odvetnik Peter Fingušt, ki zastopa omenjenega podizvajalca. Zakaj podizvajalci še niso bili poplačani smo povprašali glavnega izvajalca, podjetje VG5, od koder so le na kratko odgovorili: »Vsi zapadli računi podizvajalcev oz. dobaviteljev so poplačani v nespornem delu vrednosti izvedenih del. Nekateri podizvajalci oz. dobavitelji so že v celoti poplačani, z nekaterimi sta v usklajevanju vrednost izvedenih del in končni obračun.« Odvetnik Fingušt: »Pri tehničnem pregledu VG5 posredoval neresnične certifikate« A to še ni vse. V mariborski odvetniški pisarni Vindiš&Fingušt še trdijo, da naj bi glavni izvajalec celo posredoval lažne, neresnične certifikate oz. izjave o skladnosti: Fingušt: »Odgovora občine ni bilo« Odvetnik Peter Fingušt, ki zastopa podizvajalca Lulzima Januzaja še pravi, da so se v zvezi s to problematiko obrnili tudi na ormoško občino kot naročnika: »Na občino seje podal neposredni zahtevek, kot tudi zahtevek za posredovanje informacij javnega značaja, vendar ni bilo nobenega odgovora. Od občine bi v tej zvezi seveda pričakovali odzivnost ter predvsem voljo, da bi pripomogla k razrešitvi odprtih vprašanj.. Občina kot investitor lahko preko svojega vpliva ter tudi z določenimi pravnimi instrumenti pripomore k poplačilu podizvajalcev. Nominiranost ni izključni pogoj za poplačilo.« Župan: »Vse račune smo poravnali« Župana Danijela Vrbnjaka celotno dogajanje okrog neplačanih podizvajalcev jezi, a kot pravi, je občina vse račune, ki so bili izstavljeni, poravnala: »Neposredno smo poplačali tudi vse nominirane podizvajalce, za podizvajalce, ki niso bili nominirani, pa smo od glavnega izvajalca zahtevali, da se korektno poplačajo.« Kot je še povedal, so se neplačani izvajalci na občino začeli obračati šele, ko so dela že šla h koncu in so bili računi bolj kot ne poplačani, razen zadnje situacije. Nejc Hrastnik iz VG5 »Družba VG5 na samem projektu dejansko ni delala z lastnimi resursi, ampak je za izvedbo posameznih del najemala podizvajalce. Med gradnjo je prihajalo do večjih težav na liniji investitor - VG5 in podizvajalci. Družba VG5 namreč ni potrjevala situacij oz. je delala vse, kar je v njeni moči, da ne bi poplačala podizvajalcev. Prav tako je treba pojasniti, da je v fazi tehničnega pregleda aprila letos družba VG5 vezano na določen segment del, ki jih je opravila stranka, posredovala neresnične certifikate oz. izjave o skladnosti. V dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja je namreč dala certifikate oz. izjave o skladnosti, da je vgrajen fasadni sistem JUB, a to ni držalo. Stranka je namreč vgradila drugi fasadni sistem. Navedeno pa vzbuja dvom o ustreznosti preostalih izjav, ki jih je predložila družba VG5 in še, ali sta se investitor in upravni organ ustrezno prepričala glede teh izjav.« Postopek (še) ni na ■ •v v sodišču Sicer pa se neplačana podizvajal-ca strinjata, da bosta uporabila vsa pravna sredstva, da bosta prišla do svojega denarja. »Postopek (še) ni na sodišču. Za zaščito interesov stranke bomo morali v skrajnem primeru ubrati sodno pot, ki pa je v konkretnem primeru neizogibna,« še zaključi odvetnik Fingušt. Monika Horvat Foto: MH Foto: Arhiv Slovenija, Podravje • Po zadnji skupni čistilni akciji »Zmagovalci« med plastičnimi odpadki: Union Laško, McDonalds in Coca Cola V naravi je kljub številnim čistilnim akcijam, ki jih velika večina občin Spodnjega Podravja izvaja vsako leto, še vedno veliko smeti in večjih črnih odlagališč. Poleg velikih odpadnih kosov bele tehnike, avtomobilskih gum, različnih gradbenih in pohištvenih odpadkov je kupčke drobnih, zlasti plastičnih odpadkov najti še marsikje. Ali veste, kaj največkrat malomarno odvržemo v naravi? Najhujši plastični onesnaževalci na svetu: Coca Cola, PepsiCo in Nestle Gibanje Break Free From Plastic, katerega del so tudi Ekologi brez meja, je objavilo najpogostejše blagovne znamke plastičnih odpadkov, ki so bili zbrani v 239 čistilnih akcijah in popisih blagovnih znamk v 42 državah na šestih celinah. Najpogosteje je bila najdena embalaža podjetja Coca Cola, in sicer v kar 40 od 42 držav. Poleg Coca Cole prva mesta zasedajo še podjetja PepsiCo, Nestlé in Danone. Potem ko je bila lani pod naslovom Očistimo Slovenijo izvedena zadnja čistilna akcija po vsej državi, so Ekologi brez meja skupaj z Greenpeace Slovenija in mrežo Break Free From Plastic objavili zanimive rezultate analize posameznih blagovnih znamk pobranih odpadkov. Dejstvo je, da so proizvajalca oz. blagovno znamko lahko določili le pri polovici najdenih odpadkov. Med Foto: Slopak identificiranimi plastičnimi odpadki je bila večina (približno polovica) last tujih globalnih blagovnih znamk. Po namembnosti je prevladovala embalaža hrane in pijače. Med domačimi blagovnimi znamkami je bilo največ odpadne plastike v naravi iz podjetij: Laško, McDonalds, Coca Cola, Spar, Ljubljanske mlekarne, Radenska, Agrocor, Ferrero, Dana, Lidl, Zott, Philip Morris in Petrol. »Popisi blagovnih znamk nedvomno pričajo o vlogi, ki jo imajo korpora-cije pri onesnaževanju s plastiko. S proizvodnjo plastične embalaže za enkratno uporabo so ta podjetja soodgovorna za onesnaževanje planeta. Čas je, da proizvajalci prenehajo prelagati krivdo na potrošnike,« je poudaril Von Hernandez, globalni koordinator gibanja. sm 4 Štajerski Politika petek • 19. julija 2019 Kje ste pitniki, škropilniki in fontane? Vedno višje temperature, ki smo jim priča v zadnjih letih, zahtevajo tudi ukrepanje, ko gre za mestne ulice in trge, po katerih ob domačinih poleti hodi tudi veliko turistov. Oboji potrebujejo vsaj znosne pogoje za gibanje na prostem tudi ob visokih temperaturah. V ta boj morajo mesta odgovorneje kot doslej stopati z zelenimi površinami, drevesi, pitniki, škropilniki in fontanami. Z načrtovanjem slednjih Ptuj doslej ni imel sreče oz. načrtov, ki bi vzdržali tudi kulturno-varstveno presojo. Marsikdo si je fontano zaželel ob prenovi Mestnega trga, a je ni dočakal, kljub dolgoletnim napovedim pred tem, da jo bodo zagotovo postavili ob njegovi prenovi. Neka voda seje po prenovi Mestnega trga v sklopu kavarne Evropa sicer pretakala, vendar zgolj za okras. Ker ni bila pitna, sije turisti niso mogli natočiti. Prišla je prenova tržnice, a je tudi v ta projekt niso vključili. Pitniki so objekti na Ptuju, ki jih iščemo z lučjo, a nikakor ne najdejo umestitve. Edini na Vinarskem trgu, darilo ptujskih soro-optimistk, je bolj špricalnik kot pitnik. Zdaj so ga sneli in le upati je, da bo po popravilu vreden tega imena. Nadpovprečno vroči dnevi, ki so vsaj začasno minili, niso doslej sprožili še nobenih mestnih aktivnosti, da bi se stanje na tem področju spremenilo in da bi mesto postavilo še več pitnikov, pri katerih bi se lahko hladili tako domačini kot obiskovalci mesta. Tudi špricalnikov še ni nikjer nameščenih. Za to, kar je ponekod že standard, tako Ptuj šele išče odgovore, ki pa jih (zagotovo) ne bo čez noč glede na vse standarde in zahteve, kijih mora staro mesto izpolnjevati, da lahko za nekaj časa namesti nek „montažni" objekt. Slednji pa sploh ni kaprica, temveč dandanes nujnost. V prehodnem času bi sicer lahko prijaznost do obiskovalcev pokazali z brezplačnimi plastenkami vode, ki bi jih opremili z logom starega Ptuja in mestno veduto. Še ne tako dolgo smo plastenke delili ob avtocesti Draženci-Gruškovje, kar je bila nadvse prijazna gesta, četudi so se našli nekateri, ki so takšni delitvi vode nasprotovali, ker da ustavlja kolone. Voda seje delila le tisti čas, ko je kolona stala. V TIC-u na Slovenskem trgu si plastenke vode turisti sicer lahko kupijo. Morda pa bi se v tem vmesnem času, ko ni pitnikov in ne škropilnikov, pa tudi nejavnih WC-jev, obiskovalcem na nek način odkupili z brezplačno plastenko vode, ki bi lahko bila tudi „spominek" Ptuja. Včasih je potrebno zelo malo, da stopiš korak naprej, če seveda zadeve obvladaš in slepo ne kopiraš nekih projektov, za katere veš, da učinka ne bo, kot projekt Pridivmesto. Za Ptuj pa bi bila lahko v tem trenutku atrakcija že mestna fontana. tu Foto: Črtomir Goznik — Ptujsko mestno jedro ne premore nobene fontane. Pred leti so jo sicer načrtovali pred picerijo Slonček v Prešernovi ulici, a je ostalo zgolj pri lepo obdelanem kamnu ... Kidričevo • Ptujčanom rdeča luč za povišanje cen vode Mar bistriška komunala res bolje gospodari? Občina Kidričevo zaradi domnevnega netransparentnega dela in dvomljivega prikazovanja stroškov Komunalnega podjetja (KP) Ptuj nasprotuje zvišanju cen oskrbe s pitno vodo. Uporabnike na območju kidri-čevske občine s pitno vodo oskrbujeta dve komunalni podjetji: ptujsko in slovenjebistriško. Iz povedanega na seji občinskega sveta v minulem tednu je moč sklepati, da je župan Anton Leskovar s poslovanjem bistriške komunale zelo zadovoljen, s poslovanjem ptujske pa nekoliko manj. Vodarina dražja, omrežnina ne Zato so tudi občinski svetniki novo ceno vodarine za KP Slovenska Bistrica potrdili brez pripomb in s pohvalami, medtem ko so za KP Ptuj potrdili le višjo ceno voda-rine, ne pa tudi omrežnine. Voda-rina je prihodek, ki v celoti ostane koncesionarju (komunali) in pokriva stroške distribucije. Omrežnina v večjem delu pripada občinam, saj predstavlja tudi najemnino za in- frastrukturo; lastnice vodovodnih sistemov so občine. Modeli, katere stroške koncesionarji pokrivajo iz katerih virov, so očitno različni. Bistriška Komunala stroške okvar (defektov) na sistemu pokriva iz svojega dela vodarine, ptujska iz občinskega dela - omrežnine. Bistriška komunala med najsodobneje opremljenimi Predstavnica Komunale Slovenska Bistrica Jožica Dobaj je na seji kidričevskega občinskega sveta izpostavila, da za zaznavo okvar na omrežju uporabljajo napravo, ki zelo hitro zazna spremembe na sistemu: padec tlaka, povečanje količin. V Sloveniji so po njenih besedah trenutno samo tri tovrstne naprave. Okvare na tranzitnem cevovodu jim uspe hitro najti, ne- Prodali bodo nepremičnino Svetniki občine Kidričevo so na julijski redni seji potrdili prvi rebalans letošnjega proračuna. Z rebalansom bodo prihodki in odhodki za okrog 100.000 evrov višji. Prihodki bodo višji na račun prodaje prostorov za fizioterapijo v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta v Kidričevem, v katerem so tudi zdravniške ambulante ZD Ptuj. Prostori za fizioterapijo, ki jih bo občina prodala, merijo 65 m2, prodajna cena znaša 70.000 evrov. Svetnik Stanislav Lampič je na seji občinskega sveta dejal, da se mu cena zdi nizka - dobrih tisoč evrov za m2. Župan Anton Leskovar je odgovoril, da gre za ceno po uradno izdelani cenitvi. koliko več časa traja iskanje okvar na sekundarnih vodih, kjer voda ne priteče tako hitro na površje. Komunala Slovenska Bistrica ima v občini Kidričevo 722 odjemnih mest. Letos nameravajo na omrežju namestiti 230 digitalnih števcev, Predstavnica KP Slovenska Bistrica Jožica Dobaj in Tanja Hočurščak Sternad iz KP Ptuj od tega so jih 195 že zamenjali. Omrežnina občinam, ne podjetju Elaborat z novimi cenami oskrbe s pitno vodo za ptujski vodooskrb-ni sistem je svetnikom predstavila finančnica KP Ptuj Tanja Hočurščak Sternad. Župan Leskovar ji je zastavil podobna vprašanja, kot jih je nekaj dni pred občinsko sejo direktorju ptujske Komunale Janku Šircu na seji kolegija županov. Moti ga, da KP Ptuj na račun investicijskih vlaganj zadrži omre-žnino, ki je prihodek občin. Meni, da za tovrstno poračunavanje niti ni pravne osnove (ponudba, naročilnica, račun, plačilo). Medtem ko je Komunala Slovenska Bistrica v Kidričevem sistem že v veliki meri digitalizirala, pa KP Ptuj digitalizacijo šele začenja. Zato bi se za okoli dva evra povišala cena omrežnine. Z dvigom omrežnine se kidri-čevski svetniki niso strinjali. Zaradi dvomov o transparentnosti poslovanja KP Ptuj in vprašljivi porabi omrežnine za investicijska vlaganja v sistem so Ptujčanom višjo ceno vodarine potrdili, omrežnine pa ne. S tem so zadržali tudi povišanje cen v vseh drugih občinah na ptujskem vodooskrbnem sistemu. Mojca Zemljane Središče ob Dravi • Kaj je pokazala redna revizija poslovanja občine V poslovanju »drobne« občine le drobne napake Središki svetniki so na zadnji seji obravnavali poročilo o opravljeni redni reviziji poslovanja občine v letu 2018. Revizorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju so vzeli pod drobnogled notranje kontrole in poslovanje občine v delu, ki se nanaša na investicijske odhodke. Kot je rezultate revizije poko-mentiral župan Jurij Borko, večjih nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, opozarjajo pa na nekatere manjše pomanjkljivosti, ki jih bodo na občini v prihodnje upoštevali, vse s ciljem, da bo poslovanje čim bolj pregledno, sledljivo in jasno. Brez prilagojene investicijske dokumentacije Iz poročila revizorjev je razbrati, da občina ni imela vzpostavljenih celovitih notranjih kontrol ter da notranje kontrole v nekaterih primerih ne delujejo, in sicer da občina pri javnih uslužbencih, ki se ukvarjajo z izvedbo investicij, nima opredeljenih odgovornosti, nalog in aktivnosti, ki se nanašajo na izvedbo inve- sticij ter da občina ni prepoznala vseh tveganj. Kar se tiče poslovanja na po- dročju investicijskih odhodkov, se je pokazalo, da obrazložitve proračuna za leto 2018 niso popolne. Občina naj upošteva priporočila, so se strinjali svetniki. Občina ni plačevala v zakonsko določenih rokih Revizorji med drugim še opozarjajo, da pri plačilu obveznosti občina ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov, za izdelavo in postavitev nadstreška za kegljanje ni pridobila več primerljivih ponudb ter ni predložila zapisnika o kakovostnem pregledu izvedenih del. Prav tako občina po podpisu pogodbe oz. v roku 10 dni po podpisu ni pridobila zavarovanja za dobro izvedbo, garancijo za odpravo napak v garancijskem roku je prejela 36 dni prepozno ter za investicije, ki so bile predmet preveritve (nadstrešek za rusko kegljišče, most na Grabah, obnova spomenikov, kulturni dom Obrež ter investicije na pokopališču in v kulturne dvorane) ni pripravila prilagojene investicijske dokumentacije. Plačan račun brez specifikacije del in materiala Po mnenju revizorjev je sporno še, da je občina plačala račun v višini 5.400 evrov, iz katerega pa ni bilo možno ugotoviti vrste in količine opravljenih del, kar je v neskladju z zakonom o javnih financah. Zato med drugim priporočajo, da naj občina k vsakemu računu pridobi prilogo, iz katere bo razvidna vrsta ter količina opravljenih del, izvede pregled izvedenih del skladno s pogodbenimi določili in pri pridobivanju ustreznih zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijskem roku upošteva sklenjena pogodbena določila. Po zagotovilih župana bodo podana priporočila tudi upoštevali. Monika Horvat Foto: MZ Foto: MH petek • 19. julija 2019 Podravje Štajerski 5 Slovenija, Podravje • Ptice so prenašalke virusov, iztrebki pa vir bolezni Bodo v hlevih prepovedane tudi lastovke? Na družabnem omrežju Facebook seje ta teden kot blisk delila objava Špele Sedmak Njeno kmetijo so obiskali inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Ker v hlevu gnezdijo lastovke, naj bi inšpektorji odredili, da se pod gnezda oziroma pod strop hleva namesti zaščitna mreža. „Resno se sprašujem, kam gre ta naša ljuba mala država. Nenapovedano sem dobila inšpekcijo za varno hrano. In kaj so mestne gospe ugotovile? Da imam v hlevu preveč ptic in moramo dati pod strop mrežo. A mislijo resno? Kmečka lastovica je zaščitena, gnezd ne smeš uničevati. Smo eko kmetija, zaradi ptic nimamo težav z muhami v hlevu. Vendar sedaj ptice ne smejo biti v hlevu. A bodo res dosegli, da se bo povsem nehalo kmetovati?" je svojo jezo nad inšpektorji na spletu stresla avtorica zapisa. „V veljavni zakonodaji ni predpisano, da se ptice ne smejo zadrževati v hlevu. Predpisano pa je, da mora imetnik živali izvesti vse ukrepe, da prepreči vnos bolezni v čredo. Izvajanje biovarnostnih ukrepov nadzorujejo uradni veterinarji. Če imetnik živali ne ve zanje ali je očitno, da ne izvaja niti osnovnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni v rejo, ga uradni veterinarji na to opozorijo. Sankcij za neizvajanje biovarnostnih ukrepov ni. Tudi v dotičnem primeru inšpektorji niso izrekli kazni," so povedali na UVHVVR. Kmetje morajo poskrbeti, da ptice nimajo neposrednega stika z živino. L V Foto: Arhiv ST Na UVHVVR so pojasnili, da bivanje ptic v hlevu ni kaznivo, je pa lahko nevarno zaradi prenašanja bolezni. „Vsak objekt za rejo živali naj bi imel vzpostavljene preventivne biovarnostne ukrepe za zaščito pred vnosom bolezni v rejo. Namenjeni so predvsem preprečevanju stika rejnih živali z drugimi živalmi (glodavci, ptice, insekti), preprečitvi vnosa bolezni z opremo in oblačili ljudi, ki prihajajo v rejo, ter ukrepom proti onesnaženju vode in krme," so povedali na UVHVVR in dodali: „Ptiči v objektih, kjer se intenzivno redijo piščanci za rejo, kokoši nesnice ali vzrejajo matične jate, predstavljajo tveganje za vnos različnih virusnih bolezni in patogenih mikroorganizmov. Zato mora imetnik absolutno preprečiti stik perutnine s pticami vseh vrst. Podobna pravila veljajo za intenzivno vzrejo prašičev, zlasti reje plemenskih svinj." Ptičji iztrebki so lahko nevarni tudi za prenos bolezni na govejo živino: „Za objekte, kjer se vzreja govedo, veljajo prav tako določeni biovarnostni ukrepi. En pomembnejših je, da mora biti zaradi velike možnosti okužbe krme s patogenimi mikroorganizmi (na primer salmonelami) preprečeno onesnaženje krme z iztrebki ptic. Če je gnezdo neposredno nad mestom, kjer se poklada krma, mora imetnik živali preprečiti padanje iztrebkov v krmo." Mojca Zemljarič Ptuj, Podravje • Nova dejavnost ptujske bolnišnice Novost: na cepljenje kar na ginekološko-porodni oddelek Ker je na našem območju precepljenost proti humanemu virusu papiloma (HPV) in oslovskemu kašlju pri odraslih zelo nizka, so se na ginekološko-porodnem oddelku ptujske bolnišnice odločili, da ponudijo nove storitve. Od julija letos se je na gineko-loško-porodnem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj možno tudi cepiti. Kot pojasnjuje predstojnica oddelka Damijana Bo- silj, so se za to odločili predvsem z namenom, da zvišajo precepljenost v primeru cepljenja proti HPV in oslovskemu kašlju pri odraslih (cepljenje proti oslovskemu kašlju je sicer za otroke obvezno po cepil-nem programu). „Naše nosečnice imajo po novem možnost cepljenja za oslovski kašelj kar pri nas, to pa pomeni, da računamo na bistveno višjo precepljenost. Žal imamo na tem koncu države precepljenost zelo slabo, kar želimo spremeniti. Enostavno in lažje bo nosečnicam to urediti ob obisku ginekologa. Zdaj jih ne bomo pošiljali več v Maribor," je povedala zdravnica Petra Krajnc, ki skupaj s strokovnim vodjem zdravstvene nege ginekološko-porodnega oddelka Zdravkom Vidovičem vodi cepilno ambulanto. Oslovski kašelj namreč pomeni smrtno nevarnost tako za nosečnico kot dojenčka. Zakaj se cepiti proti HPV Kar se tiče HPV cepljenja, so jih k temu, da uvedejo to dejavnost Cepljenje proti HPV je primerno tudi za moške, saj gre za rak, ki ni omejen po spolu. Proti HPV se deklice cepijo v osnovni šoli, gre za brezplačno cepljenje, ki pa ni obvezno. Stroka priporoča, da se cepi vsa spolno aktivna populacija, ne glede na leta, ker je to najboljša zaščita. Naročila sprejemajo v sprejemni ginekološko--porodni ambulanti, od ponedeljka do petka med 7. in 9. ter 11. in 14. uro (02/7491463) ali preko spletne pošte narocanje. ginekologija@sb-ptuj.si. v ponudbo, motivirale ženske, ki imajo predrakave spremembe na materničnem vratu. Po končanem zdravljenju jih raje zaščitijo s cepljenjem. „To pa zato, ker vemo, da HPV virus slabo prebolijo, če so imele predrakavo spremembo. Imajo pa tudi otroke, ki so genetsko približno podobno ustrojeni kot matere. Iz tega razloga imamo bistveno bolj motivirano populacijo, ki smo jo morali pošiljati vse okrog," je pojasnila Krajnčeva. Dženana Kmetec Foto: ČG Zdravko Vidovič in Petra Krajnc vodita cepilno ambulanto ginekološko-po-rodnega oddelka SB Ptuj. Majšperk • Bencinski servis Načrtovana obnova Na julijski seji občinskega sveta v Majšperku je bilo zastavljeno vprašanje, ali ima Petrol namen obnavljati tamkajšnji bencinski servis, kije že precej zastarel in dotrajan. Foto: Črtomir Goznik Petrolou bencinski seru is v Majšperku že kaže znake dotrajanosti. Županja Darinka Fakin je pojasnila, da je Petrol sedaj pridobil ioo-od-stotno lastništvo na nepremičnini. Z informacijami o obnovi pa ne razpolaga, je dejala. Zato smo vprašanja o morebitni obnovi naslovili na Petrol. Povedali so, da je obnova načrtovana, a je doslej zaradi nerešenih okoliščin glede lastništva niso izvedli. Navedli so še, da ima družba Petrol namen bencinski servis obdržati in obnoviti: „Kar se tiče obsega obnove, lahko v tem trenutku potrdimo samo to, da bo vključevala obnovo prodajalne ter dograditev nadstrešnice nad točilnimi aparati. Družba Petrol bo dotični bencinski servis obdržala v obratovanju." MZ Cirkulane • Ceste, mostovi, brežine, plazovi Boljše ceste v Slatini, Gruškovcu in Pohorju Cesta v naselju Gruškovec v občini Cirkulane bo dobila novo podobo. Na več odsekih jo bodo asfaltirali. Na delih, kjer teren plazi, bodo uredili podporne zidove. Občina za projekt namenja 237.000 evrov. Foto: Občina Cirkulane Izvedba podpornega zidu „Na projektu imamo dva izvajalca - Geodrill iz Maribora in Cestno podjetje Ptuj. Celotna dolžina ceste v Gruškovcu je tri kilometre ali pa še kakšen meter več. Sanirali bomo tiste dele ceste, ki so najbolj problematični: kjer teren plazi ali pa je poškodovan asfalt... Skupno bomo obnovili 1,6 kilometra ceste na različnih odsekih. Dela se izvajajo po planu, predvidoma bodo končana v avgustu," je pojasnila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar in dodala, da bodo to poletje v njihovi občini obnovili še dve drugi cesti: v Slatini (Pintarič) in na Pohorju (Kokol). Obe cesti sta bili doslej gramozirani. 300 metrov ceste v Slatini bo asfaltiralo podjetje Asfalti Ptuj, vrednost del je dobrih 30.000 evrov. 150-metrski odsek ceste na Pohorju bo asfaltiralo podjetje GMW iz Radencev za dobrih 14 tisočakov. Pogodbi z obema izvajalcema sta sklenjeni, dela bodo izvedena do jeseni. Županja Žu-mbarjeva je napovedala, da bodo šli tudi v projektiranje in obnovo dveh mostov: pri Korenjaku v Medribniku in Kokolu v Dolanah. Projektiranje načrtujejo za letos, izvedbo v prihodnjem letu. „Pripravljamo tudi projekte za sanacijo dveh plazov. Sanacija plazu v Gradiščah bi po predračunski oceni stala okoli 600.000 evrov, od tega bi občina pokrila davek na dodano vrednost (okoli 150.000 evrov). Sanacija plazu v Paradižu bi veljala okoli 300.000 evrov. Strošek občine bi bil prav tako samo DDV (60.000 evrov). Sanacijo bi v celoti, razen DDV, financirala država," je dejala županja Žumbarjeva. MZ 6 Štajerski Kmetijstvo in podjetništvo petek* 19. julija 2019 Podravje • Kmetje pravijo, daje srn vse več, lovci pa ocenjujejo, da stanje ni alarmantno Na enem pašniku krave, na sosednjem srne Čeprav srne veljajo za najštevilčnejšo divjad v Podravju, največ škode na kmetijskih površinah povzročajo jeleni in divji prašiči, ki jih je najti predvsem na območju Podleh-nika in Ormoža. Poleg škode, ki jo v nekaterih delih Slovenije povzročajo zveri in ki je javnost močno razdelila, pa je zadnje mesece slišati tudi vse več pritožb iz Pomurja, ki letijo na divjad. Ta naj bi predvsem na območju občine Šalovci, kjer divjad prehaja iz Madžarske, kmetom povzročala veliko škodo, zato zahtevajo sistemske spremembe in ureditev lovstva v občinah Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš. Zanimalo nas je, kako je s škodo divjadi v Podravju. Pri Korentovih na živinorejski kmetiji v Črmlji v občini Trnovska vas opažajo, da je na njivah in travnikih vse več srnjadi. »Kot otrok nisem nikoli videl toliko srn, sploh pa ne tako blizu. Zdaj niso več tako plašne, kot so bile, zgodi se, da se na enem pašniku pasejo naše krave, na drugem, ki je čisto zraven, pa srne. Kakšna pride čisto do hleva. Mislim, da jih je tudi precej več, po mojem preveč, a s tem se lovci, ki skrbijo zanje, seveda ne strinjajo. Saj so ljubke, živali imam rad, a kar je preveč, je preveč. Škoda, ki ti jo povzročijo na posevkih, je odvisna predvsem od tega, katere kulture gojiš. Na njivah jim najbolj tekne oljna ogrščica, lotijo pa se tudi vsega drugega. Kakšno škodo naredijo v pšenici, po navadi sploh ne vidiš, dokler je ne požanješ. A zaenkrat pri nas na srečo še ni panike,« je povedal gospodar Roman Korent. Odškodnina za povzročeno škodo Lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki mu je prostoživeča vrsta živali povzročila škodo, je upravičen do odškodnine, vendar le, če je na primeren način kot dober gospodar naredil vse, da bi svoje premoženje obvaroval pred nastankom škode. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so zaradi vse pogostejših škod na kmetijskih zemljiščih in gozdovih pripravili obrazce za prijavo škod po lovni divjadi na lovnih površinah, s katerimi upravljajo lovske družine, opisani pa so tudi postopki uveljavljanja odškodnin od lovne divjadi na nelovnih površinah, za katere pa so pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Srne na ptujskem, lenarškem in ormoškem območju predstavljajo najštevilčnejšo vrsto divjadi, ki v primerjavi z jeleni in divjimi prašiči povzroča najmanj škode, pravi dr. Srečko F. Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. »Najbolj se nad srnjadjo hudujejo vinogradniki, saj jim rada poje rane trtne sorte, še posebej ji teknejo poganjki. Saj veste, kako je treba pred njimi z mrežo zaščititi tudi mlada drevesa, sicer jih čisto obglodajo. Seveda tudi srne povzročajo škodo na njivah, a menim, da stanje na našem območju ni alarmantno. Kot rečeno, je več težav z jeleni, posebej na meji z Madžarsko in na Ormoškem, največ škode pa nedvomno povzročijo divji prašiči, ki jih najdemo tako na območju Podlehnika kot Ormoža. Slednje je v zadnjem letu ali dveh manj 'obremenjeno' z njimi zaradi ograje s Hrvaško. Divji prašič je vse-jed, najrajši ima koruzo, tudi žitarice. Več težav imajo v Pomurju, pri nas ekspanzijskega porasta škode nismo zaznali. Je pa res, da se je divjad navadila človeka, pride mu veliko bliže kot nekoč, poleg tega je poseljenost večja in ima divjad manj manevrskega prostora, zato je je tudi več videti. To pa še ni razlog, da bi jo kar pobili.« Senka Dreu Ptuj • Okrogla miza o pomenu zadrug pri ohranitvi poseljenosti podeželja Zadruga ni samo za Mladi kmetje so danes člani zadrug bolj zaradi tradicije kot interesa, saj gre za pretoge sisteme, v katerih ne najdejo svoje vloge ali pa v njih niso slišani. Čeprav so v preteklosti odigrale pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva, danes zadruge potrebujejo temeljito prenovo in modernejše pristope dela. »Zadruge so v preteklosti odigrale izjemno pomembno vlogo v kmetijstvu, saj brez njih ne bi bilo napredka, toda če bi bil star 25 let, bi rekel, da so takšne, kot so danes, tudi odslužile svoje, zato nujno potrebujejo temeljito prenovo in modernejše pristope, ki so blizu mladim, tržno naravnanost in ključno povezovalno vlogo,« je stanje v zadružništvu na okrogli mizi o njeni prihodnosti in vlogi pri ohranitvi poseljenosti podeželja, ki je bilo v prostorih Kmetijsko--gozdarskega zavoda Ptuj, povzel Milan Unuk, predsednik ptujske območne enote KGZS. Predstavniki posameznih zadrug s ptujsko-ormoškega območja so predstavili svoje delovanje in izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Na regijskem nivoju naj se zadruge združijo Vloga zadružništva pri nas je izjemna, je dejala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, saj velja za eno od nujno potrebnih oblik v organiziranosti slovenskega kmetijstva, zaradi česar ga je treba ne le ohranjati, pač pa tudi oživiti in mu dati močan razvojni pomen v prihodnosti. »Naše kmetijstvo je specifično zaradi svoje dualnosti, torej velikih kmetijskih gospodarstev in družinskih kmetij, in problematično zaradi svoje razdrobljenosti, majhnih posesti ter nepovezanosti znotraj posameznih verig preskrbe s prehrano. Vse to kar kliče po različnih oblikah povezovanja, kjer lahko pomembno vlogo odigrajo prav zadruge. Imamo veliko zadrug, ene so že uveljavljene in dobro poslujejo, druge imajo težave. Zato bi na regijskem nivoju veljalo združevanje posameznih zadrug, da bi lahko bile na trgu močnejše in posledično uspešnejše. Seveda pa bo treba tudi oceniti, kaj je v sedanjem zadružnem sistemu dobrega in kaj je treba izboljšati.« »Zadruga je edina protiutež velikim igralcem v kmetijstvu« Da je zadruga edina protiutež velikim igralcem, ki danes nekako prevzemajo kmetijstvo, pa je dodal Branko Valenko, prvi mož ptujske kmetijske zadruge. »Samo povezani si lahko izborimo dobre pogajalske pogoje, samo tako bodo preživele tudi manjše kmetije. Potrebujemo hladilnice, namakalne sisteme, rastlinjake, vinske kleti se zapirajo ali dobivajo tuje gospodarje, postajajo čiste kapitalistične ustanove brez družbene odgovornosti; znajti se moramo v teh novih časih. To bomo zmogli le v močni zadružni povezavi.« Vinarska zadruga Haloze bije plat zvona Vinarska zadruga Haloze, v katero je se pred tremi leti združilo 33 vinogradnikov, po besedah predsednika Jožefa Šmigoca še vedno bije plat zvona, saj se čutijo od vseh pozabljeni. »Kleti so nas pustile na cedilu, mnogi so opustili dejavnost, drugi še trmasto vztrajamo na tem težkem kosu haloške zemlje. Razpisov za nas ni, sofinanciranje premajhno. Sicer smo nekako zbrali za skupno mobilno polnilnico, a še zmeraj nismo konkurenčni, naložbe so neekonomične. Povezali se torej smo, a nujno potrebujemo še pomoč države s primernimi razpisi.« Dampinške cene sezonskih delavcev Tri leta je stara tudi Gozdarska zadruga Ormož. Njen direktor Marko Maučič je kot glavno težavo pri izvajanju del v gozdovih in pri Slovenija • Razpis za lesarje Na voljo 8,4 milijona evrov Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis, s katerim bodo podprli gospodarske subjekte v lesno-predelovalni industriji Letos in prihodnje leto bo na voljo 8,4 milijona evrov evropskih sredstev. Foto: Črtomir Goznik Razpis je namenjen lesni industriji v vzhodni kohezijski regiji. Najnižja višina subvencije je 250.000 in najvišja 2,5 milijona evrov. Razpisana sredstva bodo namenjena uvajanju ali povečevanju proizvodnje polproizvodov na področju predelave oziroma obdelave lesa in zapolnjevanju manjkajočih členov ter tesnejšemu povezovanju gozdno-lesne verige. „Na razpis se lahko prijavijo mala in srednje velika podjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge) iz vzhodne kohezijske regije, ki imajo registrirano dejavnost C16 Obdelava in predelava lesa ali C31 Proizvodnja pohištva. Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago, je 8,4 milijona evrov, in sicer za leti 2019 in 2020. Sredstva v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo zagotavlja Direktorat za lesarstvo. Javni razpis financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Najnižja višina subvencije je 250.000 evrov, najvišja 2.500.000 evrov. Upravičeni stroški so nakup novih strojev in opreme, nakup programske opreme, stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom za novo zaposlene. Prvi rok za oddajo prijav je 29. avgust 2019. Več informacij o razpisu je na voljo na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. Razpis smo objavili v Uradnem listu številka 45. Uradni naziv razpisa je Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproizvodov 2.0," so navedli na ministrstvu za gospodarstvo. MZ Foto: CG petek • 19. julija 2019 Kmetijstvo in podjetništvo Štajerski 7 ko ti "zagusti" Zadružništvo je edina protiutež današnjim velikim igralcem, ki prevzemajo kmetijstvo. odkupu lesa izpostavil dampinške cene sezonskih delavcev, ki večinoma prihajajo iz tujine. »Naši člani so kmetje, ki pozimi na svojih kmetijah nimajo dovolj dela za preživetje in si z delom v gozdovih služijo dodatni denar. Mislim, da bi lokalni izvajalci morali imeti prednost pred tujimi, poleg tega najnižja cena ne bi smela biti glavno merilo izbora.« Če si zgolj surovinec, ne ■ v•v »v zasluzis nic Zadruga Kooperativa Kristal je nastala kot posledica zaprtja ormoške tovarne sladkorja in poslabšanja socialnega položaja kmetov, ki so pridelovali sladkorno peso. Kot je povedal njen predsednik Miroslav Kosi, člani zadruge danes znova pridelujejo peso, več kot polovica je mladih, njihov cilj pa ni le pridelava, ampak tudi znova predelava. »Kajti če ostaneš samo pri pridelavi, si zgolj surovinec in ne zaslužiš nič. Zavzemamo se za sklepanje srednjeročnih pogodb, na podlagi katerih se bomo lažje pogajali za dobre odkupne cene, saj so te v času spravila praviloma najnižje.« Člani Perutninarske zadruge prestrašeni Simon Toplak, predsednik Perutninarske zadruge Ptuj in starosta zadružništva, je ponovno opozoril na stisko kooperantov Perutnine Ptuj, ki jim novi lastniki Ukrajinci grozijo z zahtevami po velikih proizvodnih sistemih in z informacijami, kako je v Ukrajini vse veliko ceneje. Kmetijsko ministrico je zato pozval, da prepreči morebitne gradnje teh velikih kompleksov, ta pa mu je odgovorila, da takšni objekti ne sodijo v slovenski prostor, zato lastniki PP soglasja za gradnjo, če bi zanj zaprosili, gotovo ne bodo dobili. Vrisk o omejitvah zdruzevanja posameznih zadrug Peter Vrisk, prvi med zadružniki, mu je odgovoril, da mora tudi tuji lastnik, pa naj bo še tako bogat, upoštevati pogoje okolja, v katerem deluje. Obenem je poudaril, da je slovensko zadružništvo na splošno dobro razvito, da bi bilo mogoče še več narediti pri vklju- »Težko mi je gledati hribovskega kmeta, kako se V» V iv» muci z ročno košnjo...« Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ki odkupuje mleko na območju od Koroške do Lendave, je opozoril na velik upad kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka. »V zadnjih letih gre za kar dvesto kmetij. Pogoji dela so zelo težki, tu ni počitka, na koncu pa stane plastenka vode več kot liter mleka. Kmete, predvsem mlade, bo treba nekako zagreti za živinorejo in pridelavo mleka, jim pri tem maksimalno pomagati, spremeniti odklonilen odnosjavnosti do živinoreje, poenostaviti birokratske postopke za gradnje hlevov in dati kmetu več zemlje za obdelovanje. Če lahko skozi razpise pridobi sto tisočakov, bomo paja našli še deset hektarjev državne zemlje, da jo bo lahko vzel v zakup. Nujna je tudi podpora kmetom v hribovitih predelih Haloz, Coričkega, Koroške in Kozjanskega, Iger ni možno intenzivno kmetovanje, so pa pogoji za ekološko. Težko mi je gledati hribovskega kmeta, kako se muči z ročno košnjo šestih hektarjev travnika in skuša preživeti. Seveda mu ne bo uspelo, če se ne bo povezal s sebi podobnimi.« čevanju mladih in povezovanju nasploh, vendar po njegovem ne moremo kar počez povezovati različnih slovenskih zadrug. »Delujejo namreč v precej različnih okoljih, ki so vsako po svoje specifično, zato je to povezovanje zaenkrat mogoče na lokalnem nivoju. Načelno nas sicer vsi podpirajo, konkretnih podpor pa je precej manj.« Mladi so člani zadrug zaradi staršev, v njih ne vidijo interesa ... Po anketi sodeč, ki so jo med svojimi člani po vsej državi izvedli na Zvezi slovenske podeželske mladine, so zadruge pretogi sistemi, v katerih mladi ne najdejo svoje vloge ali pa v njih niso slišani. »Pogosto smo člani zadrug zaradi svojih staršev, zaradi tradicije, ne pa zato, ker v tem vidimo interes. Zadruge bi morale biti aktivnejše v svojem okolju pri motiviranju mladih za sodelovanje. Potrebovale bi modernizacijo in nam znati bolje predstaviti prednosti članstva in nuditi pravo pomoč pri trženju. Žal se v kmetijskih šolah ne govori o pomenu zadružništva, treba bi bilo vse ozavestiti, da je glavni pomen zadruge v sodelovanju, solidarnosti in pomoči. Kot jaz razumem zadrugo, je ne poiščeš samo takrat, ko nimaš kupca in potrebuješ odkup svojih pridelkov, ko ti torej 'zagusti', ko kupca imaš, pa zadruge ne potrebuješ; člani si stojijo ob strani v vseh situacijah. Skupaj moramo najti optimalni model za oblikovanje sodobnega zadružništva, ki bo kos izzivom današnjega časa,« je dejal predsednik ZSPM Rok Damijan. Senka Dreu Foto: SD Foto: Arhiv Foto: CG Slovenija • Kmetijska podjetja po izgubah v letu 2017 izboljšala poslovanje Enajst milijonov evrov čistega dobička Več kot tristo kmetijskih in lovskih podjetij je lani v Sloveniji zaposlovalo skoraj 1.800 ljudi s povprečno bruto plačo 1.358 evrov; v državno blagajno je bilo nakazanih okoli 24 milijonov evrov različnih davkov in socialnih prispevkov. V Sloveniji sta lani v kmetijstvu in lovu delovali 302 podjetji, ki sta zaposlovali 1.791 ljudi in skupaj ustvarili 189 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in enajst milijonov evrov čistega dobička. V primerjavi z letom 2017, ko je večina podjetij predvsem zaradi slabih vremenskih razmer poslovala z izgubo, so rezultati dobri, tudi letina je bila dobra. Po podatkih Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je bila povprečna mesečna bruto plača zaposlenega v kmetijskem podjetju lani 1.358 evrov, doda- na vrednost na zaposlenega pa 38.522 evrov, kar je več kot leta 2017, ko se je ta ustavila pri 32.558 evrov. Kmetijska podjetja so v letni državni proračun prispevala okoli 24 milijonov evrov različnih davkov in socialnih prispevkov. Kot rečeno, je bilo vreme lani »prijazno« do EffT* 1' I* tj&^všs V\ Ú w$ ■. . , • » «T» * X - ¿¿frúr * J * p Foto: Revija Zarja kmetijske proizvodnje, še posebej je šlo na roko sadjarjem in vinogradnikom, saj sta bili letini jabolk in grozdja rekordni. V povprečju je bila dobra tudi letina krompirja ter hrušk, sliv, češpelj, ameriških borovnic in malin. Slabše se je odrezal sektor žit; letina pšenice na primer je bila v zadnjem desetletju najslabša. Nekateri zelenjadarji so se soočili z manjšimi pridelki kapus-nic, čebulnic, plodovk, stročnic, pa tudi špargljev in artičok, hkrati pa so bili dobri pridelki solate in korenja. SD Podravje • Pogovor z novim direktorjem Kmetijske zadruge Ptuj Čas je za realnost - nekaj grozdja bo žal ostalo Čeprav na zadrugi še niso dokončno obupali pri iskanju rešitve za višek ormoškega grozdja, pa je zdaj že jasno, da ga bo na nezadovoljstvo vinogradnikov kakšnih 450 ton ostalo brez kupca, kar je sicer bolje od prvotnih napovedi, a še zmeraj ogromno. Foto: SD Branko Valenko je nasledil iskanje kupcev za viške ormoškega grozdja. Potem ko se je dolgoletni direktor Marjan Janžekovič upokojil, so vajeti Kmetijske zadruge Ptuj z julijem prešle v roke Branka Valenka, dosedanjega vodjo komercialno-proizvodnega sektorja. Podjetje je prevzel v dobri kondiciji, zadruga je namreč lani ustvarila za 45 milijonov evrov prometa, dolg se je s šestih zmanjšal na 3,5 milijona, lanski dobiček pa znaša slabih 95.000 evrov. Kljub temu ostajajo številni izzivi, s katerimi se bo moral novi direktor spopasti. »Pohvalimo se lahko z dobro pozicijo v okolju, podjetje je stabilno, tudi obe hčerinski firmi, Zadružna oskrba in Oljarna Fram, naša ekipa 118 zaposlenih je utečena in izkušena, a marsikaj je še treba rešiti in mogoče izboljšati. Tu bi izpostavil ormoško območje, kjer imamo trenutno lokacije v najemu od banke, v prihodnje pa bomo morali razmisliti o odkupu, saj se nam ta zdi najbolj smiseln. Stečaj ormoške zadruge, ki smo jo prevzeli, sicer še ni končan, a ta postopek na naše delo in načrte nima več posebnega vpliva. Največja težava so še zmeraj viški grozdja ormoških vinogradnikov, za katere iščemo rešitev že od lanske napovedi ormoške kleti o zmanjšanem odkupu. Nismo odnehali, nismo obupali, vendar je prišel čas za realnost, moramo biti iskreni, saj ne želimo gojiti lažnih upov - dejstvo je, da bo letos jeseni nekaj grozdja ostalo. Medtem ko je sprva kazalo, da bo brez kupca kar 700 ton grozdja, govorimo zdaj o 450 tonah, saj so se mnogi vinogradniki znašli in kupca za svoje grozdje poiskali sami. Nezadovoljstvo je tu seveda veliko, žal o odkupu ne odloča zadruga, ampak vinske kleti, te pa večinoma pričakujejo lastne velike pridelke in bodo potrebe zapolnile iz svojih virov.« Čakajo na usodo Ptujske kleti Živimo v svetu tržne ekonomije, pravi Valenko, kjer pa je vendarle treba upoštevati, da je za dobro sodelovanje potreben dober odnos in zadovoljitev potreb vseh akterjev znotraj agrarne verige. »Vinska trta ni koruza, ki jo letos poseješ, drugo leto pa ne, gre za trajnico, ki zahteva delovanje in načrtovanje na dolge proge. Nekaj podobnega se je pred leti zgodilo v Halozah, celotno območje je takrat zašlo v težave. Rešitev vidim v dolgoročnih odkupnih pogodbah z obstoječimi kletmi, ki si večinoma tudi same želijo več tovrstne zanesljivosti. Ormoški vinogradniki so imeli do lani sicer sklenjene pogodbe z ormoško kletjo, vendar jih mnogim, večinoma gre za manjše pridelovalce, niso podaljšali. Možnost vidim tudi v manjših kleteh v povezavi s turistično ponudbo, še vedno pa čakamo, kakšna bo usoda Ptujske kleti, ki se jo je namenila Perutnina Ptuj prodati, do takrat pa posluje v obstoječem obsegu.« Da mladi ne poznajo dovolj zadružništva, pomena vzajemnosti in sodelovanja, ugotavlja Valenko, zato kot enega od večjih izzivov, ki ga čakajo, vidi v večji povezavi z mladimi. »Oni so namreč tisti, ki bodo kmetijstvo vodili v prihodnosti, zato jih je treba čimprej povezati z vsemi deležniki, ki so kakorkoli vezani na kmetijstvo, od šole dalje, in oblikovati skupno politiko. Pomembno pa je tudi, da javnosti kmetijstvo predstavimo kot dejavnost, ki ima zaupanje in ugled, ki nima nobenega namena ovirati interesov drugih, ki zagovarja sobivanje.« Senka Dreu m Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si 8 Štajerski V središču petek • 19. julija 2019 Juršinci • Družinski zdravnik zaradi preobremenjenosti odpovedal koncesijsko pogodbo Naj paciente kar pomečem iz ordinacije? Če ne bo našel dodatnega zdravnika, bo Miro Lasbaher konec leta zaprl ambulanto. Za pacienta ima v povprečju na voljo šest minut, od tega polovico porabi za administracijo. Čeprav je strokovno določena meja, pri kateri je še mogoče jamčiti za kakovost in varnost dela, veliko nižja, na ZZZS pravijo, daje obremenjen podpovprečno. Miro Lasbaher, specialist družinske medicine in koncesionar v zdravstveni ambulanti Juršinci, ki se imenuje Naša ambulanta, je s prvim julijem odpovedal koncesijsko pogodbo, ki jo ima sklenjeno z Občino Juršinci, kot glavni razlog pa navedel preobremenjenost. Ko bodo za drastičen ukrep, v katerega, kot pravi, je bil prisiljen, izvedeli občani Juršincev, novica se namreč še ni razširila, bo go- tovo završalo med njimi. Odpovedni rok po koncesijski pogodbi je šest mesecev, kar pomeni, da bi Juršinčani po črnem scenariju konec leta lahko ostali brez svojega zdravnika v občini in bi v ambulanto prihajali zdravniki iz ptujskega zdravstvenega doma, po bolj optimističnem pa bo Lasbaherju v tem času uspelo najti dodatnega zdravnika in pacienti si bodo lahko oddahnili. Pred petimi leti pomagali pacienti Zdravnik Miro Lasbaher je že pred petimi leti zagrozil, da bo svojo ambulanti v Juršincih zaprl zaradi stanja v družinski medicini na podeželju. Takrat je dnevno oskrbel več kot 50 pacientov, ZZZS pa mu je izplačal le stroške za 30, kar je naneslo veliko razliko med opravljenimi in izplačanimi storitvami. Takrat je skušal s peticijo, ki so jo podpisovali tako njegovi pacienti kot kolegi iz celotne Slovenije, pozvati vlado, naj vendarle sistemsko uredi razmere v primarnem zdravstvu. S prostovoljnimi prispevki so mu takrat pomagali bolniki sami, saj so želeli obdržati ambulanto in zdravnika v občini. Novih zdravnikov ni, plačila prenizka vsaj za 1.000 evrov Kaj se je pravzaprav zgodilo, da je Lasbaherju prekipelo? Znano je, da na težave pri svojem delu in v slovenskem zdravstvu nasploh neuspešno opozarja že leta. »Sodu so izbili dno razpisi, s katerimi sem za ambulanto iskal specialista družinske medicine. Specializantka, ki je tukaj delala zadnja štiri leta in na katero sem računal, je odšla, na ponovljene razpise pa se ni nihče prijavil. Vsak mesec opravimo tudi za najmanj tisoč evrov dela več, kot dobimo plačanega. Ker takšnega tempa dela, ki smo mu v ambulanti priča zdaj, na daljši rok ni mogoče vzdržati brez posledic za zdravje vseh, ki tukaj delamo, nimam druge izbire kot dati odpoved,« pripoveduje Miro Lasbaher. Že kmalu po prevzemu juršinske ambulante pred 14 leti so se pokazale potrebe po zaposlitvi še enega zdravnika, vendar ni bil nikoli uslišan. Za takšno stanje je kriva država »Za takšno stanje je kriva država. Pogajanja s plačnikom Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) niso obrodila sadov, poteze ministrstva za zdravje glede zakonodajnih popravkov s področja zdravja so nerazumne, nenormal- no veliko je administrativnega dela, saj v ambulantah porabimo več kot polovico časa za zadovoljevanje teh birokratskih potreb, za paciente pa nam zmanjkuje časa. Če imamo po pacientu v povprečju na voljo šest minut, to pomeni, da tri porabim za administracijo, tri pa za strokovno delo, kar je zelo zelo nevarno tako za delavce ambulante kot za same paciente.« // t/Jr/ L Aw/ / / / Lasbaher preveč ali premalo obremenjen? »Gospod Lasbaher nas je obvestil o svoji odpovedi koncesijske pogodbe, katere odpovedni rok je šest mesecev, hkrati pa, da si pridržuje pravico umika odpovedi, če mu uspe zaposliti specialista družinske medicine. Dopis je prvenstveno namenjen občini koncedentu, ki ureja vprašanje koncesij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zato so nadaljnji koraki vezani na koncedenta, torej Občino Juršinci. Lahko pa komentiram njegove podatke o obremenjenosti,« je dejal Stane Frim, direktor mariborske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Med drugim navaja, da se je že po dobrem letu dela v Juršincih izkazovala potreba po 1,5 tima splošne ambulante. Podatki o dejanski obremenjenosti njegove ambulante, glede na število opredeljenih oseb in število količnikov iz opredeljenih, gre za tako imenovane glavarinske količnike, pa ne ustre- Slovenija, Podravje • Bi prepoznali znake dehidracije in vročinskega udara? V obdobju vročinskih valov ljudje umirajo pogosteje Pred kratkim je sosednjo Hrvaško pretresel tragičen primer, ko je štiriletnica, ki jo je oče pustil za več kot dve uri v avtomobilu na vročini, umrla za posledicami vročinskega udara in dehidracije. Ker je pred nami nov vročinski val, je treba poskrbeti predvsem za svoje zdravje in se izogniti možnostim, da nas doleti smrtno nevarni vročinski udar. Preverili smo, kako se temu izogniti, kakšni so znaki in kako v primeru vročinskega udara ukrepati. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so bile v zadnjih petih letih (2013-2017) štiri bolnišnične obravnave zaradi vročinske in sončne kapi: »V tem istem obdobju nismo zabeležili primera smrti zaradi vročinske in sončne kapi. Vendar pa v obdobju vročinskih valov opažamo večjo umrljivost od pričakovane. Tako je bilo leta 2015 v obdobju vročinskih valov v Sloveniji 7 % več primerov smrti. Največ primerov smrti zaradi vročinskih valov je bilo med starejšimi ter pri osebah s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. V mestih stanje dodatno poslabšuje onesnažen zrak z delci (PM) in ozonom,« sta pojasnili dr. med., spec. jav. zdrav. Ana Hojs in Simona Perčič iz NIJZ. Vročinski udar je lahko usoden Sogovornici pojasnita, da je vročinski udar oziroma vročinska kap ena od pojavnih oblik pregretja telesa: »Prizadeti se običajno ne poti več, takrat je koža vroča in suha, telesna temperatura presega 40 °C, prizadeti ima lahko krče, neobičajne, nehotene gibe, motnje ravnotežja, pojavijo se motnje zavesti, ki se lahko stopnjujejo od zmedenosti do slabše odzivnosti do nezavesti in smrti.« Znaki dehidracije »Prvi znaki vročinskega udara so žeja, suha usta, slabša napetost kože (turgor), utrujenost, glavobol, izločanje manjše količine urina Pijte, četudi niste žejni »Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode - primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje,« sta povedali zdravnici Ana Hojs in Simona Perčič iz NIJZ, ob tem pa poudarili, da odrasel človek potrebuje približno 1,5 litra tekočine na dan, v vročini okvirno dva litra, pri telesnem naporu pa so potrebe po tekočini še višje. in malo temnejši urin. To so znaki blage dehidracije pri odraslih, ki kažejo, da moramo nujno popiti tekočino. S stopnjevanjem dehi-dracije pa se lahko pojavijo še višja frekvenca bitja srca in dihanja, nižanje krvnega tlaka, krči, slabost, suha koža, vrtoglavica, zmede- nost, omedlevica, motnje vida in tudi smrt,« opozarjata zdravnici. Najbolj ogroženi starejši, otroci in bolniki Še posebej pozorni pa moramo biti na starejše, otroke in bolnike: »Pri majhnih otrocih so znaki blage dehidracije slabo počutje oz. neugodje zaradi žeje, suha usta, manjše izločanje temnejšega urina. Ko se dehidracija stopnjuje, pa se pojavi še hitrejše bitje srca, zaspanost, iz katere je otoka težko zdramiti, slabša napetost kože, udrte oči, podočnjaki, pri joku ni več solz, padec krvnega pritiska, pomodrelost. Stanje se lahko, če otroku ne pomagamo, slabša do smrti. Starejši ljudje imajo pogosto slabši občutek za žejo, otroci, starejši in nekateri bolniki si pogosto sami ne zmorejo pomagati ali ne prepoznajo žeje. Zato moramo biti zelo pozorni na znake dehidracije pri majhnih otrocih, še posebej, če imajo obolenje s povišano telesno temperaturo ali drisko.« Vročinska kap lahko doleti vsakogar Vročinska kap lahko doleti vsakogar. »Vročinska kap se lahko razvije pri bolnikih, pri npr. slabo pokretnih osebah, v slabo hlajenih prostorih z omejenim dostopom do tekočin, pa tudi pri sicer zdravih ljudeh pri intenzivnem telesnem naporu v vročem okolju, še posebno, če taka oseba ne nadomešča tekočin in soli.« Kako takoj pomagati prizadeti osebi Kako ob resnejših zapletih pomagati prizadeti osebi? Prva in najpomembnejša stvar je, da pokličemo nujno medicinsko pomoč. Osebo tudi takoj premestimo v senco ali hladen prostor. Na mesta velikih žil (dimlje, pazduhe, vrat) namestimo hladne obkladke ter osebo po vsem telesu ohlajamo z mlačno vodo in vanjo usmerimo ventilator. Če je bolnik nezavesten, ga namestimo v stabilni bočni položaj za nezavestnega. Monika Horvat petek • 19. julija 2019 V središču Štajerski 9 Podeželje nezanimivo za mlade zdravnike Lasbaherjeva odpoved koncesije znova odpira tudi vprašanje zanimanja za družinsko medicino. »Potrebujemo povsem spremenjen zdravstveni koncept in odnos do družinske medicine, ki je v tem trenutku slab. Med mladimi ni zanimanja za to specializacijo, potem je pa tu še podeželje, kamor tudi nočejo, čeprav je delo zdravnika prav na podeželju, kjer si dejansko družinski zdravnik, lahko zelo lepo in učinkovito. Ljudje v Juršincih si zaslužijo dobro urejeno ambulanto in stalnega zdravnika, ne pa 'flikanje' z nadomestnimi, ki jih bodo 'kazensko' pošiljali iz Zdravstvenega doma Ptuj. Zato je zelo pomembno, da v naši ambulanti ostane čim več vpisanih, ker se bo tako Občina Juršinci lažje pogajala za stalnega zdravnika. Ker je trenutna zakonodaja takšna, da ni mogoče dobiti nove koncesije, si za svojo ambulanto res želim najti zdravnika, ki bo v njej za polni delovni čas in plačo, sam pa bom šel do upokojitve čez sedem let na 'minimalca'. Če mi ne bo uspelo, bom pač šel med svobodnjake in do penzije nadomeščal druge zdravnike, seveda pa delal veliko manj kot do sedaj.« zajo povsem tej navedbi. Namreč na dan 1. junija 2019 je imel 1.538 opredeljenih zavarovanih oseb, povprečje v Sloveniji je bilo 1.673, kar pomeni, da je z indeksom 91,9 pod slovenskim povprečjem. Če pogledamo še število pacientov, ki je z vidika plačila izraženo v glavarinskih količnikih, je njegova ambulanta 'pokrivala' 2178,88 gla-varinskega količnika, povprečna obremenitev slovenskega splošnega zdravnika pa je bila 2395,20 količnika na tim.« Glede administrativnih obremenitev družinskih zdravnikov pa je Frim dodal, da se na ZZZS zavedajo tega problema, zato so v sodelovanju s koordinativnim telesom družinske medicine opredelili seznam 18 administrativnih poenostavitev za ambulante družinske medicine. »Nekatere ukrepe smo že izvedli, glede nekaterih so v teku aktivnosti za njihovo izpolnitev, nekateri pa zahtevajo spremembo aktov, zlasti spremembo zakonodaje. V tem delu je ZZZS predloge odstopil ministrstvu za zdravje, vključno s predlogi, ki so vezani na poenostavitev postopkov v okviru e-zdravja.« Na minimalca in med svobodnjake Miro Lasbaher na ta pojasnila odgovarja, da gre za navadno t Miro Lasbaher za stanje v družinski medicini na podeželju krivi državo. Ob tem še je povedal: »Ljudje v Juršincih si zaslužijo stalnega zdravnika, ne pa 'flikanje' z nadomestnimi, ki jih bodo 'kazensko' pošiljali iz Zdravstvenega doma Ptuj.« sprenevedanje Zavoda in njihove manipulacije s številkami. »Na moj dopis ni bilo nobenega odgovora z njihove strani, že to je zgovoren dokaz njihovega odnosa. Glede navedenih številk pa bi rekel, da je lahko z njimi operirati nekomu, ki sedi v pisarni. Naj pridejo k nam v Bodo v Juršincih ostali brez svojega zdravnika? Kaj pravijo na občini Zaenkrat še nič, ker je župan Alojz Kaučič na dopustu. Po besedah direktorice juršinske občinske uprave Saše Golob Hodnik odpoved koncesije družinskega zdravnika na občini obžalujejo, več o tem pa bo povedal prvi mož ko se prihodnji teden vrne v Juršince. Juršince, naj z nami preživijo dan, ko bo v ambulanti sto pacientov, pa bodo videli, ali govorimo o preobremenjenosti ali podpovprečni obremenjenosti. Lahko govorijo, kar hočejo, preobremenjenost se začne po tridesetem pacientu. Poleg tega je stroka določila mejo, pri kateri je še mogoče jamčiti za kakovost in varnost dela; ta znaša 1500 glavarinskih količnikov. Pomembno je, kako delaš, kaj nudiš pacientom. Naj jih kar pomečem iz ordinacije? Moram se jim posvetiti. Tako pač delam in tako je najbrž prav, a ne?« Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Lahko noč, skrbi. O svojih zavarovanjih ne razmišljate pogosto a z občutkom varnosti, ki vam ga dajo, živite vsak dan. Triglav komplet Združite zavarovanja cele družine in prihranite do 50%. •r; • t:; \ T >r.. tue a Si ss J «i ir 1-1 ¡—!_•. j !J 11 ir 1 i! \\> fa!! !i 11 i * ■ • W * * » a a '"»al - c i. . " * » a * T 111! I 9 X t a H 4* 1 * ~ »II Vse bo v redu. www.triglav.si 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 19. julija 2019 Sveta Trojica • Razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav Pol milijona Slovencev večno brez kanalizacije Država za izgradnjo MKČN ne namenja nepovratnih sredstev, lahko pa jo sofinancirajo občine, toda po lanskih podatkih jih teh subvencij ne razpisuje niti polovica. Foto: SD Za izgradnjo male čistilne naprave je letos u Sveti Trojici mogoče dobiti do tisoč eurou občinske subvencije. V proračunu Občine Sveta trojica v Slovenskih goricah so letos 5.000 evrov rezervirali za sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav. Na razpis, ki je odprt do 5. septembra, se lahko prijavijo tisti, ki bodo najkasneje do začetka decembra gradili bodisi individualno malo čistilno napravo (MKČN), namenjeno enemu gospodinjstvu, bodisi skupinsko, za dve ali več gospodinjstev v različnih objektih z različnimi hišnimi številkami. Kot so povedali na občini, znaša višina sofinanciranja do 1.000 evrov po gospodinjstvu, vloge pa bodo obravnavali po vrstnem redu. Kot je znano, bo po evropski direktivi treba tudi pri nas do leta 2021 poskrbeti za ustrezno odvajanje odpadnih voda. Po podatkih okoljskega ministrstva te zahteve že zdaj izpolnjuje 64 % prebivalcev Slovenije, ki so večinoma priključeni na kanalizacijske sisteme s centralnimi čistilnimi napravami. Toda več kot pol milijona Slovencev živi na območjih, kjer nikoli ne bo javnega kanalizacijskega omrežja in morajo do navedenega roka sami poskrbeti za čiščenje odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN). Njihova izgradnja predstavlja velik finančni zalogaj za gospodinjstva, saj stanejo do 5.000 evrov. Država za to ne namenja nepovratnih sredstev. Ena od možnosti so ugodna posojila za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ki jih ima Eko sklad, druga pa sofinanciranje občin. Ker sta odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v njihovi pristojnosti, namreč lahko zagotavljajo sofinanciranje vgradnje MKČN, a po lanskih podatkih jih teh subvencij ne razpisuje niti polovica. SD Podravje • Ob nevihtah zaščitite premoženje Izklopite naprave iz omrežja Poletje je čas neviht in udarov strel, s čimer imamo žal veliko izkušenj še posebej letos, zato je prav, da temu primerno zaščitimo svoje premoženje ter ob nevihtah in pred odhodom na dopust vse elektronske naprave izklopimo iz omrežja. Tako bomo preprečili, da bi jih udar strele poškodoval ali celo trajno uničil. Nevarni za občutljive elektronske naprave so električni sunki, zato na Telekomu Slovenije svetujejo, da pred nevihto tako iz električnega kot komunikacijskega omrežja izklopimo TV-komunikatorje, modeme, televizorje in računalnike, saj bomo le tako enostavno in učinkovito preprečili neželene poškodbe, ki lahko vplivajo na delovanje komunikacijskih storitev. Hkrati opozarjajo na različne oblike prenapetostne zaščite, ki nudijo dobro zaščito elektronskih naprav. Med njimi so najpogostejše vtičnice in razdelilniki s prenapetostno zaščito pred udari strele, ki pa morajo biti za ustrezno zaščito urejene najprej na nivoju podjetij za distribucijo električne energije v električni omarici na prenosnem omrežju. Zaščita se vgradi tudi v razdelilni omarici hiše ali stanovanjskega bloka, šele potem uporabnik napravo za prenapetostno zaščito vtakne v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava. Skratka, prenapetostni zaščiti na vtičnicah bo uspelo preprečiti posledice udara strele le v primeru, če bo poskrbljeno tudi za prvi dve zgoraj našteti zaščiti. Foto: GT Dornava • 46. gobarski praznik Žamenski praznik raste kot gobe po dežju Medtem ko je pretekli konec tedna na Ptujskem marsikje nagajalo slabo vreme, je temu zagotovo oporekal že 46. gobarski praznik v Žamencih. Brez dežja ni gob in to dejstvo je bilo te dni še kako na mestu. V Žamencih je bilo minuli konec tedna zelo pestro. Že ob zgodaj popoldne so za obiskovalce pripravili razstavo gob, nato pa začeli pester kulturno-zabavni program. Zagotovo je najbolj odmevalo ravno tekmovanje v kuhanju gobjega golaža,seveda pa niso izpustili niti šaljivih gobarskih iger, ki vedno znova pritegnejo veliko pozornosti. Veliko vlogo igrajo tudi padalci Aerokluba Ptuj, ki so se proti večeru pripravljali za izvedbo tradicionalnih skokov. Množico ljudi je (po nekaterih ocenah naj bi čez dan prišlo okrog 2.000 obiskovalcev) zabaval ansambel Klapovuhi. Najbolj znana goba žamenskih »šum« je seveda jurček. Letos ga je društvo ponosno postavilo na ogled v obliki izrezljane lesene figure, ki je obiskovalce pozdravljala ob vhodu na razstavo. Marko Mernik, predsednik društva PGD Žamenci, je ob pomembnem dogodku ponosno razložil pomen praznika in tradicije: »V Žamencih pripravljamo praznik gob že 46. leto zapored. S tem so začeli naši člani gasilskega društva PGD Ža-menci, in sicer z namenom, da so si zagotovili košček gasilske opreme, kasneje pa tudi zato, da se je postavil gasilski dom, skratka, s prireditvijo smo si pomagali. Nekako je prišla ideja, da naredimo gobarski praznik. Zakaj ravno gobarski? V našem okolju je gozd, ki se imenuje »Slomošina« in slovi po gobah. Tako je nastala razstava različnih gob, v zadnjih letih pa smo zraven dodali še razstavi čebelarstva in zelišč. Pri gobarski razstavi nam malo pomaga tudi gobarsko društvo Ptuj, s katerimi odlično sodelujemo.« Najboljši golaž so skuhali kuharji iz Kukave Tekmovanje v kuhanju gobjega golaža pa ni dalo le omamnih vonjav in okusov, temveč tudi zmagovalce. Sodelovalo je kar 12 ekip z domačega terena in okolice. Najboljši gobji golaž so skuhali kuharji iz Kukave, 2. mesto je pripadalo PGD Mezgovci, tretji pa so bili člani PGD s Polenšaka. Zmagovalec je prejel prehodni pokal, preostali pa so prejeli lesene izrezljane pokale v obliki gob. Prav vse ekipe pa so Foto: Uroš Mlakar Gozd pod imenom »Slomošina« slovi po gobah; nekaj jih je bilo videti tudi na tokratni razstavi. Foto: Arhiv PGD Zamenci Najbolj znana goba žamenskih »šum« je seveda jurček. Letos ga je društvo ponosno postavilo na ogled v obliki izrezljane lesene figure, ki je obiskovalce pozdravljala ob vhodu na razstavo. letošnje leto dobile izrezljano uro. Marko Mernik pravi, da recepta za odličen gobov golaž ne morejo izdati, saj gre za žamensko skrivnost. Gobe, ki so v golažu, so namreč iz domačih gozdov. Tudi šaljive gobarske igre so pritegnile nemalo pozornosti. Igre so bile različne, kakopak so pa imele gobarsko tematiko: kegljanje z gobami, prevažanje gob s samo-kolnico itd. Prvo mesto je pripadlo Aeroklubu s Ptuja. Pomemben del gobarskega praznika je bila tudi gobarska razstava, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali skozi ves dan, na koncu pa je bila tudi ocenjena. Najlepšo razstavo gob so pripravili gobarji iz Gobarskega društva Ptuj, 2. mesta so se razveselili gobarji iz Središča ob Dravi, 3. mesto pa je prejel Boris Čeh. V Žamence gobarski praznik vsako leto pritegne veliko ljubiteljev gob in v društvu si želijo, da bo obiskovalcev vedno več. Laura Mohorko Kumer Ptuj • Obnova cvetličnih gred in nasadov Donatorji podarili več tisoč sezonskih cvetlic V neurju s točo so bili sedmega julija na Ptuju skoraj povsem uničeni tudi cvetlični nasadi oz. gredice, cvetje na oknih in balkonih. Foto: Črtomir Goznik V cvetlično gredico pri Miheličevi galeriji so Simona, Brigita in Danijela iz Javnih služb Ptuj na novo zasadile 350 trskov, ki so jih podarili donatorji. Znova so se izkazali anonimni donatorji, ki so za obnovo podarili nekaj tisoč sadik sezonskega cvetja, vse z željo, da bi bil Ptuj ne glede na ujme še vedno lepo urejen, tako privlačen za domačine in obiskovalce. V prvih dneh po toči so najprej na novo zasadili cvetlična korita v Prešernovi ulici in na Mi-noritskem trgu ter na Slovenskem trgu. Začela pa se je tudi obnova cvetličnih gredic, med njimi tudi cvetličnega nasada pri Miheliče-vi galeriji, ki so ga na pobudo TD Ptuj na novo uredili v prejšnjem letu. Simona, Brigita in Danijela iz Javnih služb Ptuj so tam posadile 350 trskov. Za donacijo nekaj tisoč sadik cvetlic se je še posebej potrudil Zdravko Zamuda, ki je tudi budno spremljal novo zasaditev. Na njegovo pobudo so skoraj 700 cvetlic posadili tudi pri Domu upokojencev Ptuj, ki pa jih je tudi uničila toča. Zdaj si prizadeva tudi za obnovo tega nasada. Neurje s točo pa ni prizaneslo niti Evroparku, kjer bo potrebnih več kot 5.000 sadik, da bo ta ponovno zasijal s cvetočo gredico v obliki zastave EU ter slovenskega in ptujskega grba. Kot kaže, pa vseh cvetličnih gredic ne bo mogoče sanirati, ker primanjkuje sredstev. Če ne bo novih dodatnih težav in zahtev kulturno-varstvene stroke, naj bi Ptuj dobil tudi cvetlično uro, s pravim urnim mehanizmom in zeleno zasaditvijo. Po neura- dnih podatkih je zdaj njena lokacija predvidena v neposredni bližini parkirišča pod gradom. Uredili naj bi jo do svetovnega dneva turizma, zanjo pa bo skrbelo TD Ptuj, tudi pobudnik za njeno postavitev. MG Luka Janžekovič »Pričakujemo težko tekmo, a točke želimo zadržati doma« Stran 12 Nogomet Kene k Dravi, Trdina na Koroško Stran 12 Nermin Haljeta »Zabiti čim več golov in ekipi prinesti čim več točk« Stran 13 Rokomet Nasmehi na obrazih Ormožanov vedno večji Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPoiluiajh nai na vjitounun íjilitu! RADIOPTUJ «m aptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika • Kristjan Čeh, AK Ptuj Čeh: »Želja je nastop na letošnjem članskem SP, čez nekaj let 70 m« Dvajsetletni in 2,06 metra visoki Kristjan Čeh je v nedeljo na atletskem evropskem prvenstvu za mlajše člane v Gavleju na Švedskem osvojil zlato medaljo v metu diska. Čeh si zelo želi doseči mednarodno normo za SP v Dohi, čez nekaj let pa preseči 70 m, s tem bi bil v krogu favoritov za članske medalje na velikih tekmovanjih. „Lažje je bilo, ko sem pred zadnjim metom že vedel, da sem zmagal. In prav ta zadnji met mi je zelo uspel, doslej najbolje v karieri. A tudi prvi met je bil pomemben, tedaj sem že vedel, da imam medaljo, da pa jo lahko spremenim v zlato. In se je zgodilo potem v peti seriji, da sem prevzel vodstvo, ter še dolg zadnji met nato ob koncu," je na- stop strnil Čeh na sprejemu na sedežu Atletske zveze Slovenije (AZS) v Ljubljani. Čeh je slavil z novim državnim rekordom za to kategorijo, ki je obenem tudi najboljši letošnji dosežek sezone na svetu do 23 let (63,82 m). Na prvenstvu je bil drugi Clemens Prüfer iz Nemčije (62,35 m), ki je vodil do pete serije in je bil vidno jezen, ker je ostal brez zlata. „Sploh ga nisem gledal, kaj počne. Osredotočal sem se nase, na svoj nastop in na svoj zadnji met. Osredotočen sem bil na tehniko, da dosežem čim večjo daljavo." Čeh je študent prvega letnika agronomije na mariborski kmetijski fakulteti. Živi na kmetiji v Podvincih. „Študij poteka zelo dobro, lepo mi gre in zelo uživam. Tudi profesorji se mi prilagodijo glede na moje športne obveznost. Kmetijstvo me navdušuje in me veseli, to si želim delati po športni karieri," je dolgoročne cilje predstavil Ptujčan. „Ne vem, ali sem imel kdaj toliko Kristjan Čeh: »Na Švedskem sem nastopal sproščeno, bilo je, kot da bi tekmoval doma, na Ptuju.« treme, ko sem sam tekmoval, imel sem jo tudi, ko sem treniral Nino Kolarič. A takrat je bilo drugače. Najprej trema, potem pa smo bili vsi veseli in zadovoljni. To je nagrada za ves trud in vloženo delo," je bil vesel tudi Čehov trener Gorazd Rajher. Čeh se je zelo približal tudi normi (65 m) za člansko svetovno prvenstvo v Dohi. Tudi slovenski članski rekord zdaj ni več daleč, 64,79 m je Igor Primc vrgel 10. septembra 1999 v Novem mestu. „Norma za SP je dosegljiva, veli- ko željo imam, da bi nastopil v Dohi. Tam pa bo elita sveta. Če mi ne bo uspelo, pa tudi ne bo konec sveta, letos sem že naredil tisto, kar je bilo dosegljivo in možno." Njegov vzornik je Nemec Robert Harting, olimpijski zmagovalec leta 2012 in trikratni svetovni ter dvakratni evropski prvak. „A je lani končal kariero, tako da se z njim ne bom mogel pomeriti. Si ga pa zelo želim spoznati. Najbolj mi je všeč njegova tehnika, metal je 70 m, in mislim, da lahko čez nekaj let posežem po takih daljavah." Na prejšnjih dveh mladinskih tekmovanjih, ko je bil tudi v vlogi favorita, je povsem razočaral. Julija lani se mu na svetovnem prvenstvu za starejše mladince v Tampereju na Finskem ni uspelo uvrstiti v finale (15. mesto). Julija 2017 pa je na evropskem prvenstvu za starejše mladince (do 20 let) v italijanskem Grossetu Čeh s tremi neveljavnimi meti končal brez izida v metu diska. „Spremenil sem se, bolje sem pripravljen, delali smo tudi na psihološki plati mojega nastopa. Tu sem naredil velik korak naprej in to se je poznalo že na tej tekmi. Bolj sproščeno sem nastopal, bilo je, kot da bi tekmoval doma, na Ptuju." Izmed preostalih slovenskih predstavnikov v Gavleju je bila najbližje zmagovalnim stopničkam Agata Zupin, ki je v finalu na 400 m ovire zasedla peto mesto s časom 56,97 sekunde in je za normo za SP zaostala natanko 97 stotink sekunde (56,00). Tretji posamični slovenski finalist Lovro Mesec Košir je bil osmi na 400 m, tekel je 47,32. sta Atletika • Nočni sprejem za dobitnika zlate medalje na EP U-23 Neposredno iz Švedske na sprejem v domače Podvince V športnem parku v Podvincih so v torek malo po polnoči pripravili sprejem za Kristjana Čeha, ki je v nedeljo postal evropski prvak za mlajše člane do 23 let v metu diska. Član Atletskega kluba Ptuj je na Švedskem vrgel orodje do osebnega rekorda 63,82 metra in je za ta odličen dosežek prejel zlato medaljo. To je seveda prinesel s sabo na ogled na sprejem, na katerega so prvaka prišli pozdravit starši, sorodniki, prijatelji, klubski sotekmovalci, športniki in nekateri vidni ptujski politični ter športni predstavniki. Ob prihodu v Podvince je Čeha čakala znamenita »Na Golici«, sledile so iskrene čestitke. V kratkem protokolarnem delu sta o tekmovanju in o uspehu spregovorila Kristjan Čeh in njegov trener Gorazd Rajher, v sproščenem uradnem delu pa sta dobitniku zlate medalje čestitala tudi županja mestne občine Ptuj Nuška Gaj-šek in predsednik Atletskega kluba Ptuj Aldo Ino llešič. David Breznik Aldo lno llešič, Nuška Gajšck, Kristjan Čeh in Gorazd Rajher na sprejemu u Poduincih Kristjan Čeh: „Iskreno povedano je ta naslov zame nekoliko nepričakovan. Najdaljši met je bil zares dober in vse skupaj je bilo z eno besedo rečeno - noro. Zelo pa sem vesel tudi tega sprejema, na katerega me je prišlo pozdravit veliko ljudi in zame je to zelo lep občutek.« Gorazd Rajher, trener Kristjana Čeha: „Moje mnenje je, da je vsaka medalja za ptujski šport, seveda tudi za atletiko, velik uspeh. Gre za vrhunski uspeh Kristjana Čeha, v prihodnosti pa se nadejamo novih podobnih uspehov, saj je Kristjan šele na začetku uspešne zgodbe. Ce bo zdrav ter voljan trdo delati, so mu vsa vrata do prihodnjih velikih uspehov odprta." Nuška Gajšek, županja MO Ptuj: „Zelo smo ponosni na našega mladega atleta, ki je dosegel res velik uspeh. Sama mu želim še več takšnih uspehov in verjamem, da je to šele začetek njegove zelo uspešne športne poti. Želim si tudi, da mu bomo lahko na tej uspešni poti pomagali na MO Ptuj." Aldo Ino llešič, predsednik Atletskega kluba Ptuj: „Vsekakor gre za izredni dosežek, s katerim je Kristjan dokazal, da je s trdim delom resnično mogoče doseči velike uspehe. Dalj časa smo se pripravljali na odmeven rezultat in končno je na Švedskem prišel do izjemnega uspeha, do naslova evropskega prvaka.« Foto: AZS Foto: DB 12 Štajerski Šport torek • 16. julija 2019 Nogomet • LukaJanžekovič, NK Aluminij »Pričakujemo težko tekmo, a točke želimo zadržati doma« Uvodni krog 29. sezone v 1. slovenski ligi je za nami, med najbolj zadovoljnimi so lahko v taboru Aluminija. V Sežani so ugnali domači Tabor in tudi letos - podobno kot lani - sezono odprli z zmago. „Iskreno povedano pred srečanjem v Sežani nismo vedeli, kaj lahko tam pričakujemo, saj smo igrali z novinci v 1. ligi, pred njihovimi navijači so bili domačini zelo motivirani. Bilo je prisotne nekaj nervoze, a smo se je sčasoma znebili in nato hitro razblinili vse dvome o zmago- Dva Kidričana v idealni enajsterici Po izboru obiskovalcev in uredništva portala prvaliga je bila sestavljena prva enajsteri-ca kroga v tej sezoni. V njej sta se znašla tudi dva člana Aluminija, in sicer branilec Ilija Marti-novič in napadalec Luka Štor. Sestava idealne enajsterice 1. kroga: vratar: Luka Čadež (Triglav); branilci: Gregor Sikošek (Domžale), Tilen Mlakar (Triglav), Ilija Martinovič (Aluminij), Vitalijs Maksimenko (Olimpija); vezisti: David Tijanič (Triglav), Jakob Novak (Celje), Endri Cekiči (Olimpija); napadalci: Luka Štor (Aluminij), Žiga Škoflek (Rudar), Luka Bobičanec (Mura); trener: Dejan Dončič (Triglav). valcu. Odigrali smo dobro tekmo, saj smo imeli vse niti igre v naših rokah. Prvi polčas smo odlično odprli in nato zabili dva zadetka, po katerih nam je bilo lažje. Drugi del sicer ni bil na optimalni ravni, a še vedno dovolj dobro za tri točke, ki so v tem trenutku tudi najpomembnejše," je o uvodnem srečanju v sezoni povedal kapetan Aluminija Luka Janžekovič. Svojo mrežo je v Sežani ohranil nedotaknjeno, v ospredje pa je stopil z nekoliko glasnejšo reakcijo po enem izmed prekrškov nad njim: „Niti sam se nisem prepoznal v tisti reakciji (smeh)! A očitno je bil naboj res velik, ob tem je bila za golom publika, ki je glasno žvižgala in komentirala vsako potezo. Zaradi vseh teh faktorjev sem reagiral nekoliko bolj čustveno kot po navadi." „Deset konkurenčnih ekip lahko v vsakem trenutku pokaže gledljive predstave" V uvodnem krogu je bilo sicer doseženih nekaj presenečenj, mednje lahko štejemo zmago Triglava v Mariboru in remi Rudarja v Domžalah. „To je na nek način pričakovan začetek, saj najboljše štiri ekipe iz lanske sezone že nastopajo v evropskih tekmovanjih, zato je njihova pozornost v tem trenutku na prvenstvo nekoliko zmanjšana. Tudi mi nismo vedeli, kaj nas čaka v Sežani, saj so tudi novinci vedno nepredvidljivi. Gre za 'začetno otipavanje' med klubi, prava razmerja moči pa se bodo vzpostavila v ne- 1. SNL, 2. krog: Aluminij - Triglav, v petek, 19. 7., ob 18.00 v Kidričevem Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič je bil kapetan ekipe Aluminija na uvodni tekmi nove sezone v Sežani. kaj krogih. Prepričan sem, da bodo najboljše ekipe stvari hitro postavile na svoje mesto. Je pa zagotovo dobro za slovenski nogomet, da imamo deset konkurenčnih ekip, ki lahko v vsakem trenutku pokažejo gledljive nogometne predstave. Presenečenja so sestavni del tega in se bodo dogajala tudi v nadaljevanju, prav to pa tudi dela nogomet tako zanimiv za gledalce," je oceno uvodnega kroga podal Janžekovič, ki se je kratko dotaknil tudi prestopa reprezentančnega kolega Grega Sorčana iz Gorice v Domžale. „Grega je moj zelo dober prijatelj, velikokrat se slišiva preko telefona. Privoščim mu ta prestop in mu želim vse najboljše v novem klubu. Vem, da mu to veliko pomeni in da bo naredil vse, da še dvigne nivo svoje igre." „Tijaniča poznam že od svojega 15. leta starosti" V petek Šumarje čaka nova zahtevna preizkušnja, v goste prihaja ekipa Triglava, ki je pripravila največje presenečenje 1. kroga ter sla- Nogomet • Prestopni rok Kene k Dravi, Trdina na Koroško Pri Aluminiju so se v dosedanjem prestopnem roku obnašali izjemno racionalno, saj so pogodbo podpisali le z dvema igralcema, z Ante-jem Živkovičem in Filipom Jaukom, pri čemer je slednji mladinec (letnik 2000) iz lastne nogometne šole. Spisek na strani odhodov je zaenkrat daljši, saj so Kidričevo že zapustili Tadej Trdina, Kruno Ivančič in Elvir Maloku, nazadnje pa tudi Marcel Kene. Za Maloka je bilo že kmalu jasno, da se bo po izteku posoje iz španskega tretjeligaša Gi-mnastic de Tarragona vrnil na Pirenejski polotok. 23-letnik s hrvaškim in albanskim potnim listom je sicer pri Aluminiju pustil soliden vtis, glede na to, da pa je že pri 17 letih iz Reke prestopil k Hajduku, nato pa igral tudi že na Cipru (AEK Larnaka) in Španiji (Gimnastic), pa bi morda pričakovali še več. Podobno bi lahko zapisali tudi za 25-letnega Kruna Ivančiča, nekdanjega mladinca zagrebškega Dinama, ki je v preteklosti zaigral tudi za Olimpijo. V dresu Aluminija je v zadnjih dveh sezonah zvečine „pobiral drobtinice", nastopil je le na 14 tekmah, le dvakrat v začetni enajsterici. Tadej Trdina je nekoč trkal tudi na vrata reprezentance, številne poškodbe pa so ga od tega precej oddaljile. Najboljša nogometna leta je preživel v Avstriji, z Aluminijem pa ni spisal posebno uspešne zgodbe. V lanski sezoni je sicer za rdeče--bele dosegel štiri zadetke (dva v pokalu, dva v prvenstvu), do začetne enajsterice pa se mu ni uspelo prebiti. Po slovesu z Aluminijem si je hitro našel novega delodajalca, tako da bo v novi sezoni nastopil za Fužinar v 2. slovenski ligi. Marcel Kene: »S sproščenostjo do boljših predstav« V tem tednu se je zgodil še četrti odhod, a v tem primeru gre za po-sojo. Tako si je Marcel Kene nadel modri dres Drave. 21-letni napadalec je nogometno pot začel pri Interblocku, nato pa je v kadetski in mladinski konkurenci branil barve Domžal. V mlajših selekcijah je za reprezentanco Slovenije zbral zavidljivih 23 tekem. V pretekli sezoni je pri Aluminiju dobil zelo malo priložnosti za dokazovanje, nastopil je le na štirih tekmah. Odhod na Ptuj se tako zdi dobra priložnost za nabiranje nujno pot- rebnih igralnih minut. „Za vsakega mladega igralca je pomembno, da igra, tega pa v Kidričevem v minuli sezoni nisem okusil v veliki meri. Prepričan sem, da bo zamenjava sredine iz tega vidika zame pozitivna, predvsem pričakujem več igralnih minut. Obljubim lahko to, da bom dal na vsakem treningu in tekmi maksimum. Pričakujem, da se bom lahko sprostil in da bom potem lahko pokazal vse, kar znam ter da bom Dravi pomagal do kar najboljše uvrstitve," je dejal Marcel Kene, ki je bil na Ptuju odlično sprejet: „Vse je zaenkrat zelo pozitivno! Ekipa je odlična, vzdušje pa izjemno, res smo se odlično ujeli med seboj. Z nekaterimi igralci sem že igral v mlajših kategorijah in se vila v Mariboru. „Če ekipa iz tako težkega gostovanja odnese tri točke, potem je vredna vsega spoštovanja. To je znak, da so - podobno kot Aluminij - postali stabilen prvo-ligaš in da so konkurenčni vsem ekipam v 1. ligi. Pričakujem težko tekmo, na katero se pripravljamo kot na vsako drugo, želimo pa osvojiti tri točke. Poznamo Triglav, vemo, kako delujejo, saj so ohranili ogrodje ekipe iz prejšnje sezone," je dejal Janžekovič. V ekipi Triglava izstopa trojica Mertelj-Tijanič-Majcen. Bodo deležni posebne pozornosti? „Absolutno, čeprav nikakor ne smemo pozabiti tudi na ostale. Majcen igra konstantno dobro, je zelo hvaležen igralec, ki veliko dela za ekipo. Prav zaradi tega je velikokrat tudi 'nagrajen' z doseženimi zadetki. Tijaniča poznam že od svojega 15. leta starosti, bila sva soigralci v vseh mlajših reprezentančnih selekcijah. Je zelo dober igralec in pravi kreativni vodja ekipe, od njega preti največja nevarnost. Če ga bomo toliko onemogočili, da ne bo imel najboljšega dneva, potem bo to za nas zelo velik plus. Mertelj pa je njihov na-jizkušenejši igralec, v nogah ima ogromno tekem, s svojo prisotnostjo na igrišču je avtoritativni vodja ekipe," je dodal vratar Aluminija, ki je za konec dodal še kratko vabilo na tekmo: „Petkovi termini nam kar ugajajo, rekel bi celo, da takrat igramo bolj poletno. Upam, da se bo to potrdilo tudi tokrat." Jože Mohorič poznamo že dlje časa, pa tudi z ostalimi sem hitro našel skupen jezik, praktično od prvega stika dalje. To je odličen obet za sezono in lahko pričakujemo, da bomo napredovali iz tekme v tekmo." 21-letni napadalec se je med drugim dotaknil letošnje konkurence v 2. ligi in želja z ekipo Drave. „Zelo je pozitivno, da bo 2. liga zaradi nekaterih uveljavljenih klubov, med drugim Gorice, Kopra in Nafte, letos zagotovo deležna večje pozornosti in da bo na sporedu veliko kakovostnih tekem. Samo tako je možen igralski napredek, kar si vsi skupaj želimo. Z Dravo si v osnovi želimo čim višje uvrstitve na lestvici, tudi boj za prvaka." Jože Mohorič Mariborčani v 2. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov s Švedi Maribor - Valur Reykjavik 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Kronaveter (11.), 2:0 Tavares (32.). MARIBOR: Piric, Milec, Ivkovic, Peričic, Viler, Vrhovec (od 74. Kra-marič), Cretu, Hotic, Kotnik (od 57. Mešanovic), Kronaveter (od 58. Požeg Vancaš), Tavares. Trener: Darko Milanič. Nogometaši Maribora so tudi na povratni tekmi 1. kroga kvalifikacij za ligo prvakov premagali Valur Reykjavik. Na prvi tekmi so slovenski državni prvaki v gosteh slavili s 3:0. Izbranci Darka Milaniča so že v prvem polčasu povratne tekme potrdili preboj v 2. krog, kjer jih čaka švedski AIK Stockholm. Po golih Roka Kronavetra in Marcosa Tavaresa so skupno povedli že s 5:0 in tako le še oplemenitili prednost s prve tekme. Foto: Jurij Kodrun / m24.si Foto: Črtomir Goznik Marcel Kene (v sredini) se bo v prihajajoči sezoni dokazoval pri ptujski Dravi. Nogometaši Maribora (na fotografiji Marcos Tavares in Rok Kronaveter) so v 1. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov tudi v drugo ugnali ekipo Valurja, naslednja ovira bo švedski AIK. petek • 19. julija 2019 Šport, šport mladih Štajerski 13 Nogomet • Nermin Haljeta, NK Drava Dakinda Ptuj »Zabiti čim več golov in ekipi • i • V* V < VI prinesti čim več točk« Eden izmed novincev v dresu Drave je tudi visoki napadalec Nermin Haljeta. 22-letnik je v minuli sezoni kot posojen nogometaš Domžal igral za Ilirijo v 2. ligi, letos bo v istem rangu tekmovanja poskušal pomagati ptujskim modrim. Kako je sploh prišlo do prestopa k Dravi? M. Haljeta: »V lanski sezoni sem začel pri Domžalah, kjer se nisem najbolje znašel, zato sem odšel na posojo k Iliriji. Tam sem zbral kar solidno število nastopov, nekaj je bilo tudi zelo dobrih tekem (proti Dravi je v 7. krogu zabil dva zadetka za zmago Ilirije s 3:1, op. a.). To so opazili tudi ljudje iz Drave, me po koncu sezone poklicali in smo se hitro dogovorili za sodelovanje. Vesel sem tega, saj je to po mojem mnenju v tem trenutku prava odločitev zame. Upam, da bomo dobro sodelovali.« Športno pot si začel v mlajših selekcijah Celja, oz. Šampiona. Kdo te je pripeljal na nogometna igrišča? M. Haljeta: »Kar sam sem prišel, seveda skupaj s kolegi in prijatelji iz moje takratne družbe. V Celju sem se naučil vseh osnov nogometa, zato se lahko vsem, ki so delali z mano in me podpirali, samo toplo zahvalim. Tudi sedaj še vedno čutim njihovo podporo, tukaj bi omenil dva trenerja iz tega obdobja, in sicer Janija Žilnika in Predraga Vasica.« Nogomet • 1. SNL Dosedanja športna pot Nermina Haljeta: - do sezone 2015/16: mlajše selekcije Celja in Šampiona - sezona 2016/17: Krško (1. SNL) - sezona 2017/18: Teplice (Češka) - sezona 2018/19: Domžale (1. SNL), Ilirija (2. SNL) Sledil je odhod v Krško, ki je tedaj igralo v 1. ligi. M. Haljeta: »Po končani mladinski selekciji sem dobil priložnost v 1. ligi, kar je za vsakega mladega igralca dragocena izkušnja, predvsem zaradi močnejših treningov in tekem. Preskok iz mladinske v člansko vrsto je kar težak, a sem se kar dobro znašel in v uvodnih desetih krogih tudi zabil 4 zadetke. Krško je bila v mojem primeru kar primerna sredina za ta korak.« Pri dopolnjenih 20 letih si dobil priložnost za odhod v tujino, k Tep-licam na Češko. M. Haljeta: »To je za vsakega nogometaša zelo dobra izkušnja, saj šele tako dobiš realno primerjavo med nogometom v Sloveniji in drugod. To je bil zame res nov svet, moral sem biti popoln profesionalec od prvega do zadnjega dne. Treba je bilo res dosledno upoštevati navodila glede treningov, prehrane ... Zase lahko povem, da nisem imel težav z odhodom od doma, saj poklic nogometaša to zahteva in sem se s tem enostavno sprijaznil.« Kakšna bi bila groba primerjava med češko in slovensko 1. ligo? M. Haljeta: »Češka liga je predvsem fizično zelo zahtevna, bolj od slovenske.« Z vrnitvijo v Domžale in selitvijo v Ilirijo si spoznal tudi 2. slovensko ligo, v kateri boš nastopal tudi letos. M. Haljeta: »Ta liga mi je seveda poznana, glede na sestavo pa mislim, da bo letos celo močnejša od lanske. To je idealno za igralce, ki iščejo napredek, obenem pa je slovenska 2. liga idealen poligon za prehod iz mladinskega v članski nogomet.« Letos bo 2. liga pritegnila dodatno pozornost z igranjem Kopra in Gorice. Kako sam gledaš na konkurenco? M. Haljeta: »Vsi se že veselimo težkih tekem in obenem atraktivnih prizorišč. Več je navijačev, boljše je vzdušje, lažje je igrati.« Kakšne pa so prve izkušnje na Ptuju? M. Haljeta: »Vse je super, zelo pohvalno se lahko izrazim o vsem, kar sem doslej tukaj doživel. Ekipa je v redu, strokovni štab prav tako, vzdušje v moštvu je res odlično.« S kakšnimi pričakovanji greste v novo sezono? M. Haljeta: »Pričakovanja so visoka! Sestavili smo dobro ekipo, nekaj stvari je še treba izboljšati, nato pa bomo od prvega kroga naprej videli, kaj nam bo to prineslo.« Foto: Črtomir Goznik Nermin Haljeta: »Druga liga mi je seveda poznana, glede na sestavo pa mislim, da bo letos celo močnejša od lanske. To je idealno za igralce, ki iščejo napredek.« Si napadalec, od katerega se pričakujejo zadetki. Kakšni pa so tvoji osebni cilji? M. Haljeta: »Cilj je jasen: zabiti čim več golov in prinesti čim več točk ekipi! Če pa ne bom zadetkov dosegal sam, ampak jih bodo moji soigralci, pa bo tudi super - ekipni cilji so pred mojimi osebnimi.« S katerim od soigralcev si se najbolje ujel? M. Haljeta: »Ne bi izpostavljal nobenega posameznika, saj smo se kot celotna ekipa resnično zelo povezali med sabo, brez izjeme. Zelo dobro sodelujemo na igrišču, pa tudi izven njega.« Kakšna bi bila ocena priprav in prijateljskih tekem? M. Haljeta: »Moje mnenje je, da smo dobro pripravljeni, zadnji te- den pa je treba še maksimalno izkoristiti za odpravo nekaterih napak. Dobre stvari pa je istočasno treba nadgrajevati, da bo skupek čim boljši.« Se napetost pred prvenstvom že povečuje? Na začetku vas čaka Jadran iz Dekanov. M. Haljeta: »Normalno je, da se napetost stopnjuje, a sam bi to opisal kot dodatni pozitivni adrenalin. To je nujno potrebno, tudi psihološko smo vedno bolj orientirani k tekmi z Jadranom v Dekanih, kjer bomo poskušali startati z zmago.« Kakšni so sicer tvoji cilji na športni poti? M. Haljeta: »Želim si uspeti v nogometu, obenem pa se zavedam, da se je najprej treba dokazovati na vsakem treningu in tekmi posebej, naprej pa bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. V nekaterih primerih je potreben tudi kanček sreče, veliko stvari se mora zložiti na svoje mesto, da se lahko uresničijo nekatere želje.« Katero od evropskih lig sicer najraje spremljaš? M. Haljeta: »Angleško in špansko, saj se tam igra najboljši nogomet, od klubov pa navijam za Real Madrid. Od igralcev se najbolj navdušujem nad Cristianom Ronal-dom, ki je moj vzornik še od časov, ko je igral za Manchester United. Osvojil je že vse, kar se da osvojiti, pa še vedno trenira tako, kot da lovi prvo lovoriko, res neverjetna motivacija.« Jože Mohorič Nogomet • Spremembe pravil nogometne igre Trenerji vsi po vrsti optmistični Posebna zgodba je igranje z roko Darko Milanič, Maribor: »Cilji so ponoviti lansko sezono. Mislim, da dejansko sodimo v vrh in zato bomo delali vsak dan. Rok Kronave-ter nam bo zagotovo veliko prinesel, malo se moramo navaditi eden na drugega, tudi na Rudija Požega Vancaša, Andreja Kotnika in Špira Peričica. Kar zahteva razmerje z Olimpijo, bo kmalu vidno, kje smo.« Safet Hadžic, Olimpija: »Smo klub, ki lovi prvo mesto, ne smemo pa podcenjevati drugih. Domžale in drugi niso naivni, vsaka tekma mora biti stoodstotna. Mislim, da bo liga bolj izenačena in zanimiva.« Simon Rožman, Domžale: »Mislim, da imamo v zadnjih treh letih vedno iste cilje: da držimo konstanto in da poskušamo priti bližje Mariboru in Olimpiji ter da poskušamo delati majhne korake naprej v Evropi.« Ante Šimundža, Mura: »Cilj je sredina lestvice, stabilizacija kluba. Dve, tri leta so do tega, da pridemo do stabilnosti v prvi ligi. Primaren cilj je prvenstvo, nato pokal in šele zatem evropska tekmovanja.« Dušan Kosic', Celje: »Klub je poskrbel za nadaljevanje zgodbe, ki smo jo začeli pred dvema letoma. Proračun smo morali prilagoditi, ker nam ni uspelo priti v Evropo. Radi bi bili stabilni, razvijali fante do višje ravni, da bo na koncu tudi klub imel še nekaj od tega. Tudi rezultat-sko moramo biti dobri.« Slobodan Grubor, Aluminij: »Aluminiju želimo učvrstiti prvoligaški status. Napredujemo v vseh pogledih. Cilj je tudi izboljšanje lastnih mladih igralcev.« Dejan Dončic, Triglav: »Temeljili bomo na tem, da smo stabilen prvoligaš in da uveljavljamo mlade. To je cilj in upam, da nam bo uspelo. Liga bo zahtevna, nepredvidljiva in mislim, da bo še močnejša kot v minuli sezoni.« Almir Sulejmanovic, Rudar Velenje: »Cilji kluba so realni, biti čim višje in obenem uveljaviti kakega mladega domačega igralca.« Dejan Grabic, Bravo: »Zelo smo zadovoljni, saj smo zadržali 90 odstotkov tistih, ki smo si jih želeli. Kontinuiteta bi lahko bila naša prednost. Cilj je obstanek, v dveh, treh sezonah pa postati stabilen prvoligaš, biti trd oreh vsem in ne biti le simpatični, temveč tudi rezul-tatsko uspešni.« Andrej Razdrh, Tabor Sežana: »Srednjeročni cilj je postati stabilen prvoligaš. Ne mislimo deliti usode nekaterih drugoligašev, ki so plesali le eno sezono. Mislim, da smo lahko konkurenčni.« (sta) Foto: Črtomir Goznik Nogometni sodniki bodo morali v notri sezoni upoštevati kar nekaj sprememb pravil. Safer Hadžic, Ante Šimundža, Andrej Razdrh, Dejan Dončic, Dejan Grabic, Slobodan Grubor, Dušan Kosic, Darko Milanič, Simon Rožman in Almir Sulejmanovic Kar zadeva sojenje, so z junijem v veljavo stopila nekatera nova pravila, ki jih je marca sprejel mednarodni odbor za nogometna pravila (Ifab). Držali se jih bodo tudi v slovenskem prvenstvu. Ena izmed sprememb je ta, da mora igralec, ki je zamenjan, igrišče zapustiti po najbližji poti, po novem bodo tudi uradne osebe ob neprimernem obnašanju prejele rumeni ali rdeči karton, tako kot to velja za igralce. Ne bo več niti zahteve, da mora žoga zapustiti kazenski prostor, preden lahko z njo igra kateri od igralcev. Pri sodniškem metu ne bo več borbe za žogo, ampak bo sodnik žogo spustil enemu igralcu, vsi ostali pa morajo biti od njega oddaljeni vsaj štiri metre. Žoge tako ne bodo vračali tekmecem. Posebna zgodba je igranje z roko. Namerno igranje z roko ostaja prekršek, ob tem pa bodo kaznovali igralca tudi v primeru, če je roka nad višino ramena, če se naredi večjega s tem, ko je roka stran od telesa, če neposredno doseže zadetek z roko (čeprav nenamerno) in če si je z roko (čeprav nenamerno) pridobil posest žoge in je nato dosegel zadetek ali pripravil priložnost za gol. Igralec pa ne bo kaznovan, če se žoga odbije od njegovega telesa ali telesa drugega igralca, ki je blizu, saj se v tem primeru ni mogoče izogniti stiku z žogo, ter v primeru, če žoga v roko zadane igralca, ki pade in ima roko kot oporo med telesom in tlemi (če pa je ta iztegnjena, se kaznuje). Sprememba je tudi ta, da bo sodniški met tudi pri tem, ko žoga zadene sodnika in posledično nasprotna ekipa pride v priložnost za gol ali ga celo doseže. Še ena sprememba pa je pri postavljanju živega zidu. Če braneča se ekipa postavi v živi zid tri igralce ali več, morajo biti nogometaši napadalne ekipe od njih oddaljeni najmanj en meter. (nzs) Foto: NZS 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 19. julija 2019 Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Nasmehi na obrazih vedno večji Presneto dolga zgodba z dvorano na Hard Eku - gradnja prizidka k športni dvorani se je začela že pred dvema letoma - glede na videno in po besedah novega župana Danijela Vrbnjaka počasi dobiva svoj srečni konec. »Kot smo obljubili, bo dvorana na razpolago na prvi šolski dan. 20. avgusta končujemo delo s parketom in vsa druga dela. Vzporedno urejamo tudi druge zadeve, med njimi tri podeste za potrebe snemanja tekem tako za nacionalno kot lokalno ormoško televizijo. Dela zajemajo še prestavitev košev, plezalne stene in še nekaj manjših pomanjkljivo- sti. Trenutno dela potekajo skladno s časovnico, stari parket trenutno že odstranjujejo. Verjamem in tudi izvajalec je zagotovil, da bodo dela končana do roka, ki je 20. avgust,« je povedal župan občine Ormož Vrbnjak. Dvorano na Hard Eku so povečali za 1100 kvadratnih metrov dodatnih površin. Mednje spadajo nove garderobe, fitnes in klubski prostori, kar je še posebej razveselilo ro-kometaše. Uporabniki športne dvorane menijo, da bi - kar se tiče funkcionalnosti prostorov - bilo morda treba umakniti lesene tribune, ki so postavljene za stebri. Niso namreč nameščene najbolj posrečeno, prazen prostor pa bi lahko služil tako treningu borilnih veščin, judoistom, plesalcem in drugim rekreativnim dejavnostim. Priprave pri Veliki Nedelji Kar pomeni, da bodo ormoški rokometaši še četrte priprave zapored, dvojne poletne in dvojne zimske, opravili izven trdnjave Hard Ek. »Ni druge, moramo se sprijazniti s tem. Priprave bomo pač oddelali pri Veliki Nedelji. V klubu se veselimo, da dela počasi prihajajo h koncu in da se bodo vse naše selekcije vrnile na novi domači parket. Verjamemo, da bo tudi krivulja rezultatov na domačem terenu znova šla proti vrhu in da bodo predvsem mlajše selekcije znova številčnejše. Zdaj nas ni treba biti strah, da prva domača tekma proti Izoli ne bi bila odigrana v Ormožu. V 2. krogu, ki bo na sporedu v soboto, 14. septembra, bo naša trdnjava zagotovo V dvorani na Hardeku trenutno potekajo dela, povezana s pripravo tal. pokala po šivih. Od RZS imamo oktobra zagotovljeno tudi eno člansko reprezentančno tekmo, kjer bomo na delu v izbrani vrsti znova lahko videli Ormožana Marka Bezjaka. Kot kaže, bo nasprotnik reprezentanca Madžarske. Tudi s TV Slovenija smo v zadnjem času veliko sodelovali in tudi oni so nam zagotovili, da bodo vsaj eno tekmo državnega prvenstva prenašali iz Ormoža. V primeru uvrstitve v Ligo za prvaka pa bi se Ormož lahko na nacionalni TV pojavil tudi v drugo,« zadovoljstva ni skri- val predsednik kluba Martin Hebar. V ormoškem klubu je tudi igralski mozaik že skoraj sestavljen, o novih obrazih, vsaj dveh, pa bomo poročali v eni izmed naslednjih številk Štajerskega tednika. Uroš Krstič Rokomet • Mlajše selekcije Delovne počitnice za mlade Jeruzalemčke SP 2019 U-21 v Španiji: za uvod „padla" Tunizija Slovenska mladinska reprezentanca do 21 let je pod vodstvom trenerja Jeruzalema Saša Prapotnika odlično začela nastop na SP. V tekmi 1. kroga je lažje od pričakovanega ugnala Tunizijo. „Tudi sami smo pričakovali večji odpor Tunizijcev, ki so na zadnjem afriškem prvenstvu za Egiptom osvojili srebrno medaljo, obenem so nas premagali na zadnjem SP 2017 v Gruziji. Dobro smo se pripravili na nasprotnika in odlično odprli tekmo. Hitro smo povedli za sedem zadetkov (13:6) in v nadaljevanju je kljub nekaterim manjšim krizam bilo vse lažje. Tudi preveč fizične moči nismo porabili, kar je izjemnega pomena za nadaljevanje prvenstva. Naš cilj je dobiti prve tri tekme proti Tuniziji, Japonski in ZDA in pri tem porabiti čim manj moči. Nato v nedeljo (21. 7.) in v ponedeljek (22. 7.) sledita odločilni tekmi za prvo mesto v skupini proti Srbiji in Španiji," je za Štajerski tednik iz Španije sporočil Miha Kavčič, ki zaradi lažje poškodbe ni imel večje minutaže na tekmi s Tunizijo. Po ogledu preostalih tekem na SP je jasno, da ima Slovenija tudi na tem prvenstvu možnosti za lep uspeh. V primerjavi z drugimi ekipami je Slovenija najbolj uigrana, mogoče so na podobnem nivoju le Francozi, in kar je najpomembnejše - igra slovenske reprezentance ima glavo in rep. Skratka disciplino v igri do skrajnosti. V vsakem napadu se točno ve, kaj se igra in igralci cenijo prav vsako žogo. Če bo še obramba na želenem nivoju, ni bojazni za novo vrhunsko uvrstitev. „Ne obremenjujemo se s končno uvrstitvijo. Gremo tekmo po tekmo v želji, da fantje v vsaki tekmi čim bolj uživajo. Sposobni smo premagati prav vsako reprezentanco, ob nepravem pristopu pa tudi izgubiti z vsako. Na nas trenerjih je, da ekipo maksimalno motiviramo za vsako tekmo. Jasno pa je, da fantje ne bodo enako motivirani na tekmi proti ZDA in npr. Španiji, čeprav bi si mi trenerji to zelo želeli," je še dodal Prapotnik, ki v prvi vrsti upa, da se jih bodo na prvenstvu izognile poškodbe. V četrtek je Slovenija igrala proti Japonski, v petek, 19. 7., ob 18.30 je na vrsti tekma proti ZDA. Tekme so na ogled tudi na kanalu Sport Klub. POFEM 2019 v Azerbajdžanu za mlajše kadete do 17 let: Škrinjar in Zemljič pomembna moža izbrane vrste Na svojo prvo veliko tekmovanje se počasi odpravlja reprezentanca mlajših kadetov do 17 let. Generacijo letnika 2002 in mlajše od 21. do 27. 7. čaka nastop na poletnem olimpijskem festivalu evropske mladine (POFEM), ki bo potekal v prelepem Bakuju. Ormožani imajo na poletne olimpijske festivale evropske mladine prelepe spomine. Rok Cvetko, Miha Kolmančič, Saša Prapotnik in Uroš Krstič so leta 2013 v Utrechtu osvojili zlato kolajno, dve leti kasneje pa so v Tibilisiju Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Gašper Horvat, Miha Kavčič, Saša Prapotnik in Uroš Krstič osvojili srebrno medaljo. Zdaj nastop na POFEM čaka nova dva Jeruzalemčka, in sicer vratarja Aleša Zemljiča in krožnega napadalca Denisa Škrinjarja, ki sta zelo pomembna člena slovenske re- prezentance. Zemljič je prvi vratar ekipe in zadnja ovira pred zadetki nasprotnikov. Škrinjar, ki mu je pripadla čast, da kot kapetan vodi ekipo, je prva violina slovenske igre v obrambi in obenem mož, ki je tudi na črti šestih metrov odličen napadalec. Slovenski rokometaši so v skupini skupaj s sovrstniki Hrvaške, Islandije in Francije, torej s podmladkom svetovnih rokometnih velesil. Za mlade fante in strokovni štab bo turnir v Bakuju bogata mednarodna izkušnja. Reprezentanco vodi Krčan Sandi Marki. Kaj je POFEM? Gre za 50 držav evropskega kontinenta, ki se vsaki dve leti srečujejo na poletnem (sodeluje približno 2.500 udeležencev) in zimskem festivalu (sodeluje približno 1.300 udeležencev). Festival predstavlja največji športni dogodek za mlade športnike, stare med 15 in 18 let, ki si nabirajo izkušnje za nadaljnja tekmovanja in se hkrati prvič srečajo z olimpizmom ter se povezujejo v okviru fair-playa in novih prijateljstev. Olimpijski festival evropske mladine ima otvoritveno in zaključno Aleš Zemljič in Denis Škrinjar (oba Jeruzalem Ormož) slovesnost, kjer se mladi športni- sameznih disciplinah organizator ki posamezne države predstavijo s svojo zastavo. Med igrami gori olimpijski ogenj in tako športniki kot tudi sodniki izrečejo vsak svojo zaprisego. V čast najboljšim v po- ob podelitvi priznanj zaigra himno zmagovalca in dvigne nacionalne zastave najboljših treh tekmovalcev. Uroš Krstič Plavanje • Državno prvenstvo Kurent ima državno prvakinjo Kranj je bil minuli konec tedna središče slovenskega plavanja, saj sta Plavalna zveza Slovenije in Plavalni klub Triglav pripravila državno prvenstvo za mlajše dečke (2007 in mlajše) in mlajše deklice (2008 in mlajše). Po sistematičnih pripravah se je na tekmovanje pod vodstvom trenerja Boštjana Maračica odpravilo tudi pet plavalcev Plavalne akademije Kurent. Prvo ime je bila Lina Maltaric, ki je v močni in izenačeni konkurenci osvojila prvo mesto na 50 metrov prsno s časom 40,05 sekunde. Mlada plavalka je bila naslova prvakinje zelo vesela in je po njem dejala: „Sem zelo zadovoljna, kako sem odplavala in kakšen čas sem dosegla. Najprej sploh nisem verjela, da sem plavala tako hitro in da sem postala državna prvakinja. Tega naslova sem zelo vesela, to bo zame prava spodbuda za naprej.« V šestih letih obstoja PA Kurent je to njihov prvi naslov državne prvakinje. Tega je bil zelo vesel tudi njihov predsednik in trener Boštjan Maračic: „To je nagrada za Lino in za njeno trdo delo. Je pa to tudi nagrada za našo akademijo in ves podporni sistem, od trenerjev, staršev in preostalih, ki so pomagali do tega zgodovinskega uspeha.« Mlada plavalka je ob zmagi na 50 metrov prsno odlično tekmovala tudi na 100 metrov prsno, saj je s časom 1:31,26 zasedla 4. mesto, isto mesto je osvojila tudi na 200 metrov prsno s časom 3:17,45. V Kranju je bila med deseterico tudi Zala Mojsilovič Meznarič, saj je bila v disciplini 50 metrov prosto s časom 33,02 deveta. Blizu deseterice je bil na 50 metrov delfin tudi Matevž Kostanjevec, ki je bil 13. s časom 35,26 sekunde. Med posameznicami je na državnem prvenstvu ptujsko plavanje zastopala tudi Eli Kumer, medtem ko se je mešani štafeti pridružil tudi Lukas Škrinjar. David Breznik Boštjan Maračič z ekipo PA Kurent na DP u Kranju. Lina Maltaric Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 2. KROGA: v petek ob 18.00: Aluminij - Triglav Kranj; v soboto ob 18.00: Tabor Sežana - Celje; ob 20.15: Rudar Velenje - Maribor; v nedeljo ob 18.00: Mura - Bravo; OB 20.10: Olimpija -Domžale. Mali nogomet • Poletna liga ŠD As Razpored turnirja za prehodni pokal ŠD As 2019 (petek, 19. 7.): ob 20.00: DF Mont - UŠR Cvetlin; ob 20.25: ŠD Selan - Vulkani-zerstvo Kaučevič Draženci; ob 20.50: KTED Koranti demoni - Društvo mladih Podlehnik; ob 21.15: ŠD Žetale - ŠD As Generali; ob 21.40: ŠD As - UŠR Višnjica & Still transporti; ob 22.05: žreb polfinalnih parov ob 22.10: polfinale 1 in 2 ob 23.00: finale 1, 2 in 3. JM petek • 19. julija 2019 Šport, šport mladih Štajerski 607 Strelstvo • 29. Državno prvenstvo SD m Posamična in ekipna lovorika za miklavške strelce V Strelskem centru Gaj-Prager-sko je pred dnevi potekalo 29. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem s puško in pištolo na 50 m. Poletni vrhunec domače sezone je med 30 sodelujočimi društvi prinesel nove uspehe tudi strelcem Kovinarja iz Ormoža, Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu ter Juršincem. Urška Kuharič do dveh bronastih odličij V olimpijski disciplini trojnega položaja s puško je bronasto odličje osvojila Ormožanka Urška Kuharič (1153 krogov), suvereno zmago in svoj šesti naslov državne prvakinje pa je osvojila dvakratna olimpijka Živa Dvoršak (1179). Druga ormoška strelka Kovinarja, Petra Vernik, je s 1104 krogi osvojila šesto mesto. Dvoršakova je bila najboljša tudi v ležečem položaju, kjer je s 618,1 kroga slavila svoj tretji naslov državne prvakinje. Kuharičeva, ki je bila najboljša v tej disciplini v letih 2018 in 2016, je tokrat s 611,3 kroga osvojila odličje bronastega leska, z enakim rezultatom pa jo je srečno prehitela mlada konjiška strelka Katarina Fevžer. Preostali ormoški strelki Kovinarja Petra Vernik (604,8) in Nuša Žnidarič (597,4) sta osvojili peto in sedmo mesto. Ciglariču posamični naslov in ekipno zlato Velik uspeh na DP je uspel miklavškim strelcem, ki so v disciplini pištole na 50 m osvojili kar dvojni naslov državnih prvakov. Posamične lovorike najboljšega v državi se Foto: Strelska zveza Slovenije Miklavški strelci Jožeta Kerenčiča so osvojili dvojni naslov državnih prvakov, posamični naslov je osvojil Aleksander Ciglarič, ki je v ekipi dobil pomoč bratov Boštjana in Simona Simoniča. Juršinčani so osvojili bronasto ekipno odličje; z desne strani Mirko Moleh, Ludvik Pšajd in Simon Simonič. je veselil Aleksander Ciglarič, ki je s 540 krogi za osem krogov prehitel grosupeljskega strelca Roka Ivanca (532). Novo odličje na DP v tej disciplini pa je vnovič osvojil juršinski strelec in dvakratni državni prvak Simon Simonič (531), ki je tako ponovil uspeh iz leta 2017. Zelo dobro se je odrezal tudi drugi juršinski strelec Ludvik Pšajd (527), ki je osvojil visoko peto mesto in odličje zgrešil le za štiri kroge. V odsotnosti lanskega državnega prvaka, Ormo-žana Kevina Vente, ki po prestopu v nemško reprezentanco nima več pravice nastopati na slovenskih DP, je bil najboljši Ormožan Nenad Vignjevic (515) na osmem mestu. Nastop na DP pa se tokrat ni posrečil štirikratnemu državnemu prvaku Boštjanu Simoniču, članu SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, ki je s 512 krogi osvojil šele deveto mesto. Najboljši kidričevski strelec je bil Matevž Mo-horko (476) na 19. mestu. Miklavški ekipi je uspel veliki met tudi v ekipnem tekmovanju, saj so dosegli najboljši rezultat s 1557 krogi in se veselili ekipne lovorike državnih prvakov v postavi Aleksander Ciglarič, Boštjan Simonič in Simon Simonič. Miklavževčani so se tako oddolžili lanskim prvakom iz Grosuplja. Uspeh iz lanskega DP so ponovili juršinski strelci, ki so dosegli 1534 krogov in se veselili drugega zaporednega ekipnega brona na DP. Ormoška ekipa Kovinarja (1437) je osvojila peto mesto, Kidri-čani (1388) so bili šesti. Rajmond Debevec do dvojnega naslova V moški konkurenci s puško je dobro streljanje pokazal Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet in v olimpijskem strelskem maratonu - s puško v trojnem položaju - dosegel 1099 krogov ter osvojil visoko 5. mesto. S 1163 krogi je po lanskem srebru znova slavil zlati slovenski olimpi-onik Rajmond Debevec. Ormožani Kovinarja Tadej Horvat (1082), Sti-ven Vočanec (1058) in Žan Tomažič (1022) so osvojili osmo, deveto in deseto mesto. Rajmond Debevec je bil najboljši tudi v ležečem položaju, kjer je slavil svoj 17. naslov državnega pr- vaka s 620,9 kroga. Najboljši spo-dnjepodravski strelec je bil ormoški strelec Tovarne sladkorja Matija Ambrož (594,5), ki je v najštevilčnejši konkurenci na DP osvojil 15. mesto, za Kovinar se je najbolje odrezal Stiven Vočanec (594,0), ki je bil 16., med Kidričani pa Tilen Vuk (590,9) na 18. mestu. Nino Kovačec do dvojnega odličja V najmlajši konkurenci pionirjev s serijsko malokalibrsko puško leže je zablestel ormoški strelec Kovinarja Benjamin Nino Kovačec, ki je z 261 krogi osvojil naslov državnega pod-prvaka in zlato odličje zgrešil šele po slabšem številu desetic (2 : 4) proti Juliju Zaviršku iz Olimpije, ki je imel enak rezultat 261 krogov. Drugi Ormožan, Jan Dogša, je z 249 krogi osvojil sedmo mesto, dvanajsti je bil Kidričan Blaž Bogdan z 226 krogi. Kovačec je bil odličen tudi v trojnem položaju, kjer je z 226 krogi (kleče 71, leže 81 in stoje 74) osvojil svoj drugi naslov državnega podprvaka. Za zmagovalcem Nikom Kraljem iz Kisovca je zaostal za deset krogov, bron je osvojil Postojnčan Nace Bola Ujčič (220). Drugi Ormožan Kovinarja Jan Dogša (213) je bil šesti. Rezultati: Člani pištola 50 m: 1. Aleksander Ciglarič, JKM 540 2. Rok Ivanc, GRO 532 3. Simon Simonič, JUR 531 4. Blaž Kunšek, MSE 528 5. Ludvik Pšajd, JUR 527 7. Peter Tkalec, DPR 519 8. Nenad Vignjevic, KOR 515 9. Boštjan Simonič, JKM 512 13. Simon Simonič, JKM 505 16. Niko Pšajd, JUR 497 19. Matevž Mohorko, KID 476 20. Mirko Moleh, JUR 476 Člani pištola 50 m ekipno: 1. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 1557 2. SD Grosuplje 1552 3. SD Juršinci 1534 4. SD Dušana Poženela Rečica 1450 5. SD Kovinar Ormož 1437 6. SD Kidričevo 1387 Članice puška 50 m trojni položaj: 1. Živa Dvoršak, OLI 1179 2. Klavdija Jerovšek, GRO 1158 2. Urška Kuharič, KOR 1153 6. Petra Vernik, KOR 1104 Članice puška 50 m leže: 1. Živa Dvoršak, OLI 618.1 2. Katarina Fevžer, SKO 611.3 3. Urška Kuharič, KOR 611.3 5. Petra Vernik, KOR 604.8 7. Nuša Žnidarič, KOR 597.4 10. Barbara Muhič, TSO 591.7 11. Vesna Mele, TSO 587.0 Člani puška 50 m trojni položaj: 1. Rajmond Debevec, OLI 1163 2. Robert Markoja, ŠKT 1159 3. Jakob Petelinek, CER 1146 5. Ivo Z. Cicmanovič , KID 1099 8. Tadej Horvat, KOR 1082 9. Stiven Vočanec, KOR 1058 Člani puška 50 m leže: 1. Rajmond Debevec, OLI 620.9 2. Maj Kadunc, TRZ 612.3 3. Robert Markoja, ŠKT 611.8 15. Matija Ambrož, TSO 594.5 16. Stiven Vočanec, KOR 594.0 18. Tilen Vuk, KID 590.9 19. Ivo Z. Cicmanovič, KID 590.7 Pionirji puška 50 m leže: 1. Julij Zaviršek, OLI 261 2. Benjamin N. Kovačec, KOR 261 7. Jan Dogša, KOR 249 12. Blaž Bogdan, KID 226 Pionirji puška 50 m trojni položaj: 1. Nik Kralj, KIS 236 2. Benjamin N. Kovačec, KOR 226 3. Nace Bola Ujčič, POS 220 5. Julij Zaviršek, OLI 215 6. Jan Dogša, KOR 213 Simeon Gonc NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO vsakpetek2019 Toreta Tednikov kopalni dan : * unka u«li"iw v "<™|("m BffW ' S^SasfflSS» TERME PTU) Aktualno Ormož • Hardeška , dvorana bo zahtevala še | četrt milijona evrov O Stran 3 Mi ■ji Štajerski ^^--^^^^ Ptuj. Finale 5. sezone Pevci za Podjetništvo Ptuj • „Od lepote S&ks«Satrr prodajati! ssMri5 ^ V središču Gorišnica. Kroziščetudina županovi zemlji^ Kronika Podlehfiik • Prometna znaka skrita za drogom ^ Podrouje Ptuj. Elitni predel mesta z najslabšo cesto S Stran 11 Kmetijstvo v Pndravie • Žilava 16 Štajerski Kronika petek • 19. julija 2019 Ormož • Analiza ob rastlinski čistilni napravi pokazala prisotnost glifosata Nekdo naj bi brežino potoka poškropil z zloglasnim glifosatom Nacionalni laboratorij v Mariboru je analiziral rastlinje na brežini potoka Sejanca ob sporni rastlinski čistilni napravi v Sodincih v občini Ormož in ugotovil prisotnost glifosata. Tamkajšnji vaščan, ki opozarja na slabo delujočo čistilno napravo in neprijetne vonjave, je razočaran, da so sedaj edina stvar debate »poškropljene koprive«. Pred časom smo pisali o problematični rastlinski čistilni napravi v naselju Sodinci, s katere se po besedah bližnjih stanovalcev širita smrad in onesnaženje. Z ormoške občine pa so nam pred dnevi sporočili, da je bila opravljena analiza na brežini potoka ob omenjeni čistilni napravi, ki je pokazala prisotnost glifosata. Temu so pritrdili tudi na Komunalnem podjetju Ormož, ki upravlja čistilno napravo. »Na rastlinski čistilni napravi Sodinci je bilo na iztoku iz čistilne naprave opaženo, da se rastline sušijo, o čemer smo obvestili pristojno lokalno inšpektorico. Kmetijski inšpektor je odredil odvzem vzorcev. Odvzeti so bili vzorci, opravljena je bila analiza na pesticide v Nacionalnem laboratoriju v Mariboru. Analiza na pesticide je pokazala prisotnost glifosata v rastlinah,« je sporočil Ludvik Hriberšek iz ormoške komunale. Komunala je podala ovadbo proti neznanemu storilcu: »Ker je uporaba fitofarma-cevtskih sredstev v neposredni bližini vodotoka prepovedana, smo kot upravljavec dolžni podati prijavo policiji. Zaradi interesa raziskave dejanja drugih podatkov še ne moremo posredovati medijem.« s ''"M > 1 Rastline ob iztoku čistilne naprave se sušijo, ker naj bi neznani storilec brežino potoka poškropil z nevarnim škropivom glifosat. Zamuda: »Verjetno se želi preusmeriti pozornost od bistva« In kaj na to vse to pravi Boštjan Zamuda, ki živi le nekaj metrov stran od problematične čistilne in si skupaj z nekaterimi sovaščani želi njeno prestavitev na primernejšo lokacijo: »Verjetno se želi preusmeriti pozornost od bistva; to je težava s samim delovanjem čistilne naprave ter malce razburiti in spreti vaščane med seboj. Takega odziva pristojnih smo bili v preteklosti že večkrat deležni. Okolico vaščani pogosto čistijo, kosijo in verjetno se je že kdaj prej škropi- la trava, pa tega ni nihče nikoli izpostavljal. Občinski svetniki so mi tudi povedali, da je bilo na seji pojasnjeno, da je pogin rib povezan s škropljenjem. Gotovo pa pozimi 2017 nihče ni škropil, je pa bila evidentirana preobremenitev čistilne naprave v monitoringu. Upravljavec je glede na predpise sam dolžan vzdrževati jarek - mesto iztoka iz čistilne naprave mora biti urejeno, pregledno in dostopno, kar pa verjetno iz razloga, da se ne bi videla umazanija, ni opravljal v skladu s predpisi. Razočaran sem nad tem, da so očitno sedaj edina stvar debate poškropljene koprive ...« Monika Horvat Slovenija, Podravje • Letos ceste zahtevale več smrtnih žrtev kot lani Otroci za volanom povzročili 11 nesreč V prvi polovici letošnjega leta se je zgodilo manj nesreč kot v prvi polovici lanskega, vendar so te zahtevale več smrtnih žrtev. Do konca junija je umrlo 56 ljudi, kar je 15 smrtnih žrtev več kot v enakem obdobju lani. V Podravju so ceste letos zahtevale šest življenj. Med umrlimi v prometnih nesrečah je največ voznikov avtomobilov. Največje povečanje umrlih na agenciji za varnost prometa Regija 2017 2018 2019 Pomurska 2 2 1 Posavska 2 3 1 Osrednjeslovenska 9 6 8 Podravska 12 10 6 Primorsko-notranjska 3 1 1 Obalno-kraška 3 3 3 Koroška 4 0 2 Gorenjska 6 4 6 Jugovzhodna 2 5 5 Zasavska 2 1 2 Savinjska 6 3 11 Goriška 4 3 10 donâëi fladcLed ... ... v lokalih ¡»ondraiifd beležijo pri voznikih mopedov in motorjev: letos je umrlo 83 odstotkov več voznikov mopedov in motorjev kot lani v enakem obdobju. Število umrlih v prometnih nesrečah glede na regijo Letos je umrlo tudi 57 odstotkov več pešcev kot lani in 33 odstotkov več kolesarjev. Največ prometnih nesreč so letos povzročili vozniki motornih vozil, stari od 25 do 34 let. Največ smrtnih prometnih nesreč pa so povzročili vozniki iz starostne skupine od 45 do 54 let. Otroci in mladi do 14. leta sta- rosti pa so skupaj povzročili 11 prometnih nesreč, v katerih so vozili motorno vozilo. V štirih primerih so vozili avtomobil, v štirih moped, v dveh motorno kolo in v enem šti-rikolesnik. Sicer morajo vozniki za pridobitev izpita za vožnjo mopeda dopolniti 15 let. Najpogostejši vzrok za prometno nesrečo je nepravilen premik z vozilom (26 odstotkov), sledi neprilagojena hitrost (17 odstotkov) in nepravilna smer ali stran vožnje (15 odstotkov). Zaradi teh vzrokov nastane kar 77 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Vedno pogosteje pa je vzrok za smrtno prometno nesrečo ne- pravilno ravnanje pešcev. Letos je zaradi tega umrlo šest ljudi, lani ni bilo smrtne žrtve zaradi nepravilnega ravnanja pešcev. Letos je tudi več smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti; lani je zaradi tega umrlo 15, letos pa že 24 oseb. Sta, sm Število prometnih nesreč med januarjem in junijem v zadnjih petih letih Število umrlih v prometnih nesrečah glede na prevozno sredstvo po letih I Leto I Št. nesreč I umrli 1 poškodovani I I Leto I 2017 2018 I 2019 I 2015 8.540 44 4.131 avtomobil 17 15 16 2016 8.396 63 3.865 motor/moped 12 6 11 2017 8.041 55 3.525 potnik 11 7 10 2018 8.774 41 3.604 pešec 5 7 11 2019 8.600 56 3.284 kolesar 7 3 4 Vir: Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) Vir: AVP OKNA, VRATA ga -, GARAŽNA VRAM A www.naitors.si M BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE.BREZPLAČNA PONUDBA.STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NA.I/ ORS „.».o. Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 Z04 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Ako na Marjetin dan (20.) dežuje,orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. VJ4/28^ Danes zjutraj in dopoldne bo precej jasno. Popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale se bodo posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 19, najvišje dnevne od 24 od 29, na Primorskem do 31 °C. OBETI V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. 4 dnevna napoved za Podravje 18/29 25< N 15 Dopoldan 24 Popoldan 4 Foto: M H petek • 19. julija 2019 Kultura Štajerski 17 Kultura Ptuj . Iztekel se je 17. festival sodobne vizualne umetnosti O Stran 18 - -"■lí'ífc!*«-^. y". _ - . , "...... .. v » - • . 5 .-ffttiJiUffife- :: ■■-■ t:: - ~ n Nagradno turistično vprašanje O Stran 32 Ste že brali / Samo M. Strelec: 69 Ob naslovu 69 človek ne pomisli na to, da bo bral neko resno knjigo, pač pa pričakuje nekaj žgečkljivega. (Če ne verjamete: vpišite v Googlov iskalnik številko 69, ko ne bo nikogar blizu vas, da bi se zgražal...) No, na Ptuju pa ima številka 69 tudi drugačen pomen. To je namreč letnica, ko je bilo nekdanje ime Ptuja, Poetovio, prvič najdeno v kakem pisnem dokumentu (leta 69 našega štetja, ne pr. n. št., kot je v tem romanu napačno zapisano na strani 88). Vendar brez tistega seksualnega 69 seveda danes ni nobenega sodobnega romana, tudi Strelčevega ne. Samo M. Strelec, ki ga poznamo v največji meri kot režiserja, se je v romanu 69 s podnaslovom 'ne prav kratka zgodovina prihodnosti najstarejšega slovenskega mesta' odločil napisati roman o Ptuju. Ne takšnem, kot ga poznamo danes, niti ne takšnem, kot se je preoblikoval v svoji skoraj dvatisočletni zgodovini, pač pa o takšnem Ptuju, kakršen bi lahko postal čez 50 let, ob mestni dva-tisočletnici, če bo v prihodnjih letih izpolnjenih veliko če-jev. Bistveni če za izpolnitev Strelčevih sanjarjenj, da bo Ptuj drugačen, pa je, ČE bodo namesto politikov z mestom upravljali Ptujčani. Tako pomemben in odločilen je ta pogoj o neposredni demokraciji, da mu je v romanu namenjenih kar veliko besed v različnih poglavjih (menda se ta zamisel ponovi kat tri- ali štirikrat). Podrobnejšo predstavo o tem, kakšen Ptuj bo doživljal Samo Strelec ob svojem 103. rojstnem dnevu, boste seveda dobili, če se boste prebili skozi 455 strani romana, v katerem boste spoznali madžarsko študentko, ki jo pot pripelje v Ptuj in se zaljubi v mesto ob Dravi - leta 2069 nič več zaspano, ampak cvetoče, inovativno, ekološko, kulturno in kaj vem kako še razvito, ki privablja ljudi s celega sveta. (Tudi s pregrehami, mimo tega tudi vizionar Samo ni mogel: vino in seks (količina obojega odvisna od vaše kondicije) sta recimo tudi uspešna promotorja Ptuja 2069.) Mogoče je sicer pol stoletja nekoliko preoptimistično, da bi se lahko izpolnile vse Strelčeve vizije, nekatere se sploh zdijo preveč za lase privlečene (recimo tisto na str. 232 o nekem modrem telefonu, ki ti bo omogočal neposredno komuniciranje z dušami umrlih). Seveda pa pisatelj tudi v tem romanu ni mogel mimo potrošništva. In čeprav je navdušen nad tem, da so veliki trgovski centri propadli, pa ga vendar ob obisku pri vedeževalki Milufeni v njeni Verjetnici premaga potrošništvo: »/.../ celodnevna seansa v Verjetnici je bila razprodana mesece vnaprej. Kaj je bilo na njej? Zakaj so bili udeleženci pripravljeni odšteti zanjo 150 zlatočasov? Zato so se naši gostje Milufeni brez ugovarjanja preprosto prepustili. Da ne bi česa zamudili. Da bi za svoj denar dobili vse, kar se da dobiti.« (Str. 328.) Pa še ena cvetka gospe Milu-fene, ki dvomi v Darwinovo teorijo (upam, da to ni tudi avtorjevo prepričanje): »Tudi vera v gospoda Darwina ne pomiri do konca. Povejte mi, zakaj danes kakšna opica ne stopi z drevesa in se pred našimi očmi spremeni v človeka? Če evolucija poteka že milijone let, poteka tudi prav zdaj. No, in tako bi se lahko tudi danes našel kak primat, ki bi pred našimi očmi lepo evoluiral v homo sapiensa, kajne?« (Str. 336.) (S. M. S. je morda v šoli manjal, ko so se učili o evoluciji in njeni hitrosti...) Prav tako je za moj okus odveč tisti navedek madžarskega filozofa Bela Hamvasa izpred pol stoletja, ki v svoji Filozofiji vina med drugim piše (S. M. S. pa navaja): »Ateisti niso brezverni, ampak v primerjavi s svojim pomilovanja vrednim prizadetim umom in izrojeno nravjo verjamejo v komično vero. In ne samo, da verjamejo. Vsi ateisti so bigotni.« (Str. 426.) (Mimogrede: bigoten pomeni dvoje: hinavski in pobožnjakarski. Kaj od tega ste, če ste kot jaz ateist, se odločite sami.) Ampak vseeno - sanje so dovoljene in nihče pisatelju ne more prepovedati, o čem naj sanja. Bralci pa se sami odločimo, ali bomo o Ptuju leta 2069 sanjali enako, podobno ali povsem drugače kot S. M. S. Pa še nekaj: pred ponatisom romana bo treba v njem popraviti številne tiskarsko-tipkarske napake. (Bomo pomagali, če nas bo kdo prosil...) Ocena: (da ne bom bigoten) 2. Jože Šmigoc Ptuj • Pričenja se 11. festival Arsana Odprla ga bo vrhunska skupina Take 6 V novo desetletje je festival Arsana zakorakal z novo dimenzijo. Ideja o tem, da bi se festival širil v junij, je tlela že nekaj časa. Vrhunske festivalske dogodke so želeli ponuditi tudi tistim, ki so v juliju običajno na dopustu. Že v prvem letu širitve seje pokazalo, daje bila odločitev pravilna. Operna noč na Panorami je doživela rekorden obisk, hkrati pa nakazala, kakršen bi lahko bil Ptuj večkrat, skupaj s kinom na Panorami in Odprto kuhinjo ter Gledališkim poletjem MG Ptuj. Mesto je v tem času obiskalo veliko ljudi, v resnici se je pokazalo, kaj pomeni kulturni turizem. Začetek je bil izjemen, junijski dogodki so pritegnili 15.000 obiskovalcev. „S tem smo si naredili tudi veliko promocijo za 11. festival Arsana že mesec prej. Tudi vreme nam je šlo na roko," je zadovoljen Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana, ki komaj čaka, da se bo 11. festival Arsana tudi uradno odprl, z vrhunsko vokalno skupino Take 6, ki bo na dvorišču minoritskega samostana nastopila 21. julija. Jutri pa se obeta še zadnji vrhunec predfesti-valskega dogajanja z violinskim vir-tuozom Stefanom Milenkovichem. V Arsani pričakujejo, da bodo vsi festivalski dogodki z vrhunsko klasično, jazz, etno, world, rock, instrumentalno in vokalno glasbo, Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana ki jih dopolnjujejo mednarodni glasbeni kampusi, poulično dogajanje, okrogle mize, razstave ter literarni in kulinarični večeri, dobro obiskani. Zelo so se potrudili pri promociji v Sloveniji in tudi v tujini, da bi zaživeli ptujski trgi in ulice, notranja in zunanja prizorišča mesta, s 60 dogodki, na katere bo vabilo 300 umetnikov iz Slovenije in tujine. Festival ima eno svojo moč, pri čemer je Ptuj prava kulisa za te dogodke. Umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin je prepričan, da bo nova festivalska dimenzija lahko v mestu ob Dravi že v kratkem ponudila polno dogajanje čez celo poletje. To pa bo mogoče doseči le z dobrim, zanimivim, atraktivnim programom. V to se vključuje tudi oder mladih na Slovenskem trgu, prvič je bil postavljen že lani. V Arsani so zelo veseli, da jim je ptujska županja Nuška Gajšek prisluhnila, da bo ta oder stal na Slovenskem trgu celo poletje. Prvi so ga koristili že organizatorji in gostje festivala Art Stays. To je eden prvih magnetov, ki bo tudi Ptujčane potegnil v mesto, da bodo staro mestno jedro večkrat obiskali. Ptujsko poletno dogajanje naj bi v sodelovanju z MO Ptuj, Zavodom za turizem povezalo vse organizatorje teh dogodkov, pri čemer naj bi bil festival Arsana neke vrste povezovalni člen. „Zdaj je pravi (zadnji) čas, da se to zgodi, da se začne s konkretnimi vsebinami oživljati mestno jedro," poudarja Mladen Delin. MG Slovenske Konjice • Novosti v Žički kartuziji Obiskovalci se lahko »srečajo« z menihi Žička kartuzija, kije umeščena v mirno dolino svetegaJaneza pri Slovenskih Konjicah, vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ko se sedaj obiskovalci s pametnimi očali podajo na ogled kartu-zije, na nekaterih mestih doživijo objekte, ki jih tam ni več ali pa so še prisotni v obliki ruševin, srečajo menihe, pred njihovimi očmi oživi legenda o nastanku samostana, celoten ogled pa spremljajo tudi avdioposnetki, ki so sicer na voljo tudi tistim obiskovalcem, ki se na ogled podajo v spremstvu avdio vodnikov. »S tem je obiskovalcem omogočen samostojen ogled samostana, ki ga lahko povsem prilagodijo svojim interesom, željam, času, ki ga imajo na razpolago, in občutkom, ki jih prevevajo. Tovrstni ogledi ponujajo individualno izkušnjo, resnično osebno doživetje miru in tišine ter zgovorne zgodbe Žičke kartuzije,« je povedala vodja Turi-stično-informacijskega centra Slovenske Konjice Tjaša Kangler. Pametna očala omogočajo ogled v slovenskem in angleškem jeziku, zaenkrat jih imajo pet, medtem ko je avdio vodenje na voljo v angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku. Za večje skupine seveda izvajajo tudi vodenja z živimi vodniki. Sicer pa so število prodanih vstopnic lani precej približali 13.000 obiskovalcem, pri čemer skupaj z ostalimi dogodki, ki se tam odvijajo, od poletnih glasbenih večerov, duhovnih taborov, festivala lepopisja, poetičnega tabora in porok do Janezove nedelje in srečanja zeliščarjev letno beležijo okoli 20.000 obiskovalcev. V zadnjih letih močno narašča število tujih gostov, ki predstavljajo že 40 % vseh, med njimi jih je največ iz Avstrije in Italije, sledijo jim Nemci in Francozi, ostala struktura tujcev pa je izjemno mešana in prihajajo praktično iz vsega sveta. Sta, sm 18 Štajerski Kultura petek • 19. julija 2019 Ptuj • Amalija Jelen Mikša o Vražjem grižljaju Zgodbe identifikacije in lastnih občutkov V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je svoj literarni prvenec, lirsko obarvan roman, v katerem se prepletajo različne ženske zgodbe, junijskega večera predstavila Amalija (Malči) Jelen Mikša, dolgoletna novinarka Televizije Slovenije in filmska ustvarjalka, ki je bila za svoje filmske stvaritve tudi večkrat nagrajena. Foto: Črtomir Goznik Amalija Jelen Mikša (desno) je v pogovoru s Slavko Brajovic Hajden-kumer predstavila svoj literarni prvenec Vražji grižljaj, ki je lani izšel pri založbi Obzorja. Knjižni prvenec Vražji grižljaj je posvetila možu Francu Mikši, diplomatu in pisatelju, s katerim je preživela 16 let v tujini, ter hčerki Staši. Amalija je tudi ljubiteljska slikarka in fotografiranja, po novem še pisateljica, pa tudi izvrstna gostiteljica, kar dobro vedo vsi njeni prijatelji. Ta literarna miniatura, kot je poimenovala svoj roman, je v njeno življenje prinesla nekaj izjemno dragocenega. Nekajkrat ji je omogočila, da se je srečala z ljudmi, ki jih ima neizmerno rada, ampak zaradi „potepa tega gusarja iz Ormoža", kot imenuje svojega moža, ki ima Ptuj neizmerno rad, sta del svojega življenja preživela v tujini. Zahvalila se je Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, da je v jubilejnem letu mesta na progam uvrstila predstavitev njenega literarnega prvenca, ki je zorel 30 let in ki ga je začela ustvarjati še na pisalnem stroju Triumph, kot učno uro dramaturgije z naslovom Daša gre v klošter. Ob pregledovanju vseh papirjev, ki jih je nosila s seboj že iz Dublina in Ženeve, se je po zaključku diplomatske kariere moža Franca odločila, da jih mora urediti. Zbrala je vse, kar je pisala. Njen roman je namenjen vsem tistim, ki imajo radi lirično prozo. Po enem od strokovnih zapisov so njeni junaki takšni, da bi jih človek kar tikal in povabil na čaj. Bralec jih spoznava, kot bi gledal zgodbo na filmskem platnu. Njen Vražji grižljaj pa bi bil lahko tudi lepa filmska predloga. Ženske se bojijo hrepenenja V pogovoru s Slavko Brajovič Hajdenkumer je Amalija povedala, da bi bila po mnenju večine, ki so roman že prebrali, najlepša otvoritvena scena s prelepo erotiko, ki je v knjigi ni veliko, četudi bi je po njihovem mnenju lahko bilo več. Sama bi izbrala drugo. S svojim literarnim prvencem Vražji grižljaj se je Amalija dotaknila mnogih, znanke in prijateljice so ji zaupale, da so se v njem našle, celo identificirale, saj je napisano tako, kot bi opisovala njihove zgodbe, kot razmišljanje ženske o tem, ali ima v zreli dobi po izgubi partnerja še pravico hrepeneti po ljubezni, ponovno ljubiti. »Neverjetno je, tako dobro pokažeš, kako se ženske bojimo hrepenenja, kako se bojimo hrepeneti, kako se bojimo sanjati...«ji je zaupala ena od prvih bralk. Čisto nič ni narobe, če ženska hrepeni, to je odrešujoča stvar. Velikokrat pa si stvari ne dovolimo zaradi okolice, je prepričana pisateljica. „Ko sem še enkrat brala knjigo, sem začutila, da sem nevede govorila o tem hrepenenju in o tem, da si ženska ne upa vzeti pravice do hrepenenja in sanj ter ponovne ljubezni," je dodala. Stisk, s katerimi se danes srečujejo ljudje, je veliko, depresij še posebej, tudi samotnost je tista, ki ubija, ker sami ne naredimo ničesar, da bi stopili do prijateljev, ne glede tudi na morebitne razpoke v prijateljstvu, nerazumevanja. Vredno se je včasih vrniti, narediti korak nazaj. „Ta knjiga ne bo nikoli uspešnica," je prepričanje avtorice, četudi so ji kritike zelo naklonjene. „Ker jo prvič mora brati pozoren bralec, drugič, ker je tudi treba imeti neko empatijo do drugih, to začutiti, potem se lahko bere," je pojasnila. Zagotovo pa jo bo v roke vzeli številni Ptujčani, njeni Kidričani, in vsi tisti, ki poznajo njeno delo novinarke in televizijske ustvarjalke. MG Štajerski 1 rEDNl IK www.tednik.si Í3stajersk¡tedn¡k 1 -Stajerskitednik Ptuj • Iztekel seje 17. festival sodobne vizualne umetnosti Za prihodnost, ki naj bo ustvarjena z lastnimi rokami Letošnji festival sodobne umetnosti Art Stays, kije potekal od 5. do 12. julija, je ponovno postregel s številnimi presežki na mnogih umetniških področjih: kiparstu, fotografiji, slikarstvu, instalacijah, videu, filmu, performensih in glasbi. 'Mtificahom TOW MAMAD* Foto: Črtomir Goznik V galeriji Magistrat je na ogled razstava Stratifikacije Toru Hamada. ¿2 - J -Hfcr: mtr. " Wi - 'Iti : -^érn Foto: Črtomir Goznik Velika prostorska instalacija japonske umetnice Yu Koto na dvorišču ptujskega gradu. Foto: Črtomir Goznik Z modne revije Sanje Velickovič Ujeti v času, ki je potekala v MG Ptuj. Obiskovalci, ki jih je bilo več kot prejšnje leto, so bili navdušeni nad prikazanim, pa tudi nad osebnimi srečevanji z umetniki, pogovori z njimi. V sklopu festivala so odprli tudi 14 razstav. Večina jih bo na ogled še do 13. septembra, razen v Miheličevi galeriji (do 6. septembra) in Tovarni umetnosti v Majšperku (do 18. avgusta), je zadovoljen umetniški direktor Jernej Forbici. Razstave so sicer tudi osrednji del festivala. S svojimi deli na letošnjem festivalu so umetniki razmišljali o prihodnosti, o viziji sveta. Dodatno pa so jih obogatili na okrogli mizi Razmišljati prihodnost. Četudi ima vsak svojo vizijo le-te, kako bi jo interpretiral prek umetniških del, vsi pravijo, da bi se morali vrniti nazaj, da bi bili bolj ljudje, manj odvisni od tehnologije in da bi prihodnost ustvarjali s svojimi rokami. 18. edicija festivala Art Stays bo posvečena zvoku, zvočni umetnosti. Dela se tudi že mapiranje Ptuja, da bo vsak kotiček dobil svoj zvok oz. svojo glasbo, ki jih bo povezoval interaktivni zemljevid. Na tem delajo že dve leti. Vključil pa bo tudi nekaj večjih instalacij. Tako bo v dominikanskem samostanu postavljen velik klavir, kjer bodo preko napetih strun čez celo dvorano ljudje lahko igrali nanj. Zagotovo bo tudi prihodnji festival sodobne umetnosti Art Stays s svojo vsebino aktualen v spoznanjih in provokativen s svojo sporočilnostjo. „Ujeti v časovnem sprintu se bodo za lepšo prihodnost morali tudi malo ustaviti ter se ozreti v preteklost. Digitalizacija in tehnologija na eni strani služita napredku, a zdi se, da sočasno vedno bolj omejujeta posameznikovo kreativnost in unikatnost. Tudi moda se je, žal v velikem obsegu, prepustila toku, saj tako lažje in hitreje doseže svoje potencialne uporabnike. Ni več pomembno iz kakšnega materiala je oblačilo izdelano, kako je izdelano, niti kdo in pod kakšnimi pogoji ga izdeluje, pomembno je, da je hitro sešito in še hitreje v trgovinah. Ob vsem tem pa masovna izdelava oblačil omogoča tudi nizko ceno, ki je tako dostopna širokim množicam. Kdo iz te množice uporabnikov pa se vpraša, kako je mogoče, da lahko kakšen kos oblačila stane tudi manj od kepice sladoleda, prepotuje pa zelo dolgo pot najprej do naročnika, nato pa še do trgovcev po vsem svetu. Moj moto, Obleci svoje sanje, pove dovolj. Moj cilj je izdelovati unikatna oblačila, ki jih ni moč kupiti v trgovinah, oblačila, ki niso pod vplivom modnih trendov, vedno pa bodo imela svojo dušo in vrednost," pa je s svojo modno revijo, ki je bila hkrati sklepno dejanje 17. festivala Art Stays, sporočila ptujska modna kreatorka Sanja Ve-ličkovic. MG Slovenija, Bruselj • Razpis za nagrado europa nostra 2020 Za izjemne dosežke na področju dediščine Evropska komisija in mreža Europa Nostra sta objavili razpis za nagrado EU za kulturno dediščino europa nostra 2020. Nagrade za izjemne dosežke na področju dediščine bodo podeljene v štirih kategorijah - ohranjanje, predano delo posameznikov ali organizacij, raziskave ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje. Razpis je odprt do 1. oktobra. Število nagrad je vsako leto odvisno od vrste in kakovosti prispelih predlogov. Med zmagovalci bodo štirje projekti - po eden na posamezno kategorijo - izbrani za veliko nagrado, en projekt pa bo dobil nagrado po izboru javnosti, so sporočili s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Nagrade europa nostra podeljujejo od leta 2002 za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi z namenom spodbujanja visokih standardov ohranjanja kulturne dediščine, spodbujanja mednarodnih izmenjav znanja in izkušenj ter raziskav, izobraževanja in obveščanja v zvezi s kulturno dediščino. sta petek • 19. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 19 SLIKOVNA KRIŽANKA GREGOR (2) AMIENS - mesto v Franciji ob reki Somme, ADENOM - benigno bohotenje žleznega tkiva, AKTUAR - zavarovalni ali gospodarski matematik, AVATAR - utelešenje božanstva v hinduizmu Prireditvenik Petek, 19. julij 10:00 Ptuj, park pred jedilnico Doma upokojencev Ptuj, prireditev ob mednarodnem dnevu šaha, Vseslovenska akcija Šahovske zveze Slovenije, velika vrtna šahovnica z velikimi figurami, šahovnice za slepe in slabovidne in navadne šahovnice, odprtje s prvo potezo županje MO Ptuj Nuške Gajšek 18:00 Gorišnica, osrednja prireditev ob 24. prazniku občine Gorišnica 19:00 Ptuj, festival Arsana, Stick control, Generator, Dajčar Quartet, Golden Frets, koncerti v hotelu Mitra, v DomuKulture Muzikafe, Kavarna Bodi, Slovenski trg 21:00 Lenart, Dom kulture, koncert za dušo, Il divji in ansambel Sekstsakord 21:30 Ptuj, hotel Mitra, Prleški kantavtorji prvič na skupnem odru Sobota, 20. julij 10:00 Ptuj, 11. festival Arsana, lutkovna predstava Ko odprem oči in delavnica izdelovanja lutk ob 10. in 11. uri, okrogla miza o kulturnem turizmu ob 11. uri, 9. vegetarijanski bazar v DomuKulture Muzikafe med 11. in 15. uro, performens-Enigma prostorske topografije zvoka Dušana Fišerja ob 19. uri v Gimnaziji, Jazz ladies ob 20. uri v hotelu Mitra, koncert violinista Stefana Milenkoviča ob 20:30 na dvorišču minoritskega samostana, Brotherhood in ironic ob 22. uri na Slovenskem trgu 10:00 Polenšak, 56. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, zbiranje starodobnikov, panoramska vožnja ob 10.00, prikaz in mimohod starodobnih vozil in tehnike, kulturni program, odprtje razstave kruha in pogač ter Eko muzeja, zabava s srečelovom, igrami in tekmovanji, peka in prodaja polenskih gibanic, ansambel Veseli svatje in Učiteljice 10:00 Sela, 22. praznik KS Sela, srečanje starejših krajanov 13:00 Gorišnica, 24. praznik občine Gorišnica, Kolesarjenje po občini Gorišnica 17:00 Sela, 22. praznik KS Sela, tekmovanje v visečem kegljanju 20:00 Ormož, šotor Avtocentra, veselica hardeških gasilcev, nogomet na milnici, skupina Avantura in Tanja Žagar ■Nederaniui 07:00 Gorišnica, 24. praznik občine Gorišnica, farno žegnanje sv. Marjeta 10:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana, Kino vrtiček in Levji kralj ter pevska delavnica v Mestnem kinu ob 10. uri, gledališka predstava Modra vrtnica ob 17. uri v Stari steklarski delavnici, odprtje festivala in koncert skupine Take 6 ob 20:30 na dvorišču minoritskega samostana, koncert Duo Apela ob 22:00 na Slovenskem trgu 15:00 Polenšak, 56. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, od 8. ure dalje peka in prodaja polenskih gibanic ter ogled razstave kruha in pogač ter Eko muzeja, ob 13. uri otroška animacija Pika Nogavička in gusar Val, ustvarjalne delavnice ter otroški glasbeni in plesni nastopi, ob 15. uri osrednja prireditev, prikaz klepanja srpov, žetve, mlačve, ples, FS KD Podgorci, glasba Sanjski muzikanti, Hermina-violina, Poskočni muzikanti 16:00 Sela, igrišče ob OŠ, 22. praznik KS Sela, vaške igre Ponede ljek, 22. ju l ij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Gledališka delavnica, 10:00 Ptuj, CID, Poletne urice švedščine, od 22. do 26. julija, vsak dan med 10. in 12. uro 17:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana, glasbena Pravljica o vetru in ustvarjalna delavnica ob 17. in 18. uri v DomuKulture Muzikafe, koncert Majcen Quintet ob 20:30 v Domu Kulture Muzikafe, Stand up Tadej Toš ob 20:30 na dvorišču dominikanskega samostana, koncert jazz oddelka GŠ Karola Pahorja ob 22. uri na Slovenskem trgu Mestni kino Ptuj Petek, 19. julij: 17.00 Levji kralj; 19:00 Rocketman; 21:00 Plazenje. Sobota, 20. julij: 17.00 Levji kralj; 19:00 Diego Maradona; 21:00 Plazenje. Nedelja, 21. julij: 10:00 Kino vrtiček in pevska delavnica ob filmu Levji kralj; 17.00 Levji kralj; 19:00 Rocketman; 21:00 Diego Maradona. Tedenski horoskop od 19. julij do 25. julij -1 OVEN (21. 3. - 20.4.) Pred vami je čas za osebno bilanco. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. Označevali vas bodo delo in delovne obveznosti. Pomembno bo uvesti zdrav način življenja, v katerem se boste dovolj gibali in razmišljali pozitivno. Ljubezen: pogovor bo prinesel ključ do srca. BIK (21.4. - 20.5.) Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Doživeli boste paleto romantike in skladnosti. Življenje vam bo ponudilo več sladkih razvad. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Popaziti bo treba, da ne boste spregledati smerokazov. Prosti čas bo priložnost za kreativne izzive. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Popaziti boste morali na svoje misli. Spodbudno bo, da bodo pozitivne. Pričakovati je teden, ko se bodo zadeve dogajale iz ozadja. Fizična energija vam bo nihala. Po drugi strani bo to priložnost, da boste raziskovali svet duhovnosti in ezote-rike. Osrečil vas bo prijateljev nasvet. SKORPIJON (24.10. - 22.11.) V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in obveznosti. Od sebe boste oddajali neko magnetič-no energijo. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Narediti bo potrebno analizo in ugotoviti, kdo vašo pomoč resnično potrebuje in kdo ne. DVOJČKA MWl (21.5. - 20.6.) Obeta se zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Vsekakor se bodo stvari uredile v vašo korist. Daleč v ospredju bo močna želja po romantiki in skladnosti. Toplo sonce vam bo vir navdiha. Ljubezenska sreča bo na strani najpogumnejših. Popazite le, da ne boste spregledali smerokazov. \ r^W RAK (21.6. - 22.7.) Iz zvezdnih namigov bo moč razbrati, da vas bo spremljal nek nemir. S svojo odločnostjo boste kos delovnim obveznostim. Pomembno bo, da se boste umirili in uvideli svetle točke. Koristne učinke bo imela intuicija. Sprostila vas bo neka večja skupina ljudi. Smeh je pol zdravja! lev (23.7. - 22.8.) ^f/ STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Znali si boste polepšati zadnje julijske dni. Čeprav bodo pred vami mnoge delavne obveznosti bo to tudi čas za zabavo in zabavno življenje. Obstajala bo povečana možnost, da dobite navdih. Koristne učinke bo imel tudi pogovor. Blesteli boste tako v službi, kot tudi v ljubezni. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Pričakovati bo, da se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Jasno bo, da boste na delovnem mestu prejeli tako pohvalo kot priznanje. Označevala vas bo posebna spontanost. Tako boste svojim nalogam in obveznostim v celoti kos. Ljubezen bo prinesla paleto izzivov in pre- m Teden bo prinesel osvežitev. Sprostili se boste v pogledu denarja. Pred vami bo obdobje, v katerem si boste izdelali več načrtov in tako se boste lahko odločili, kaj je vaša prava pot. S svojim znanjem in odločnostjo boste pomagali drugim. Prosti čas bo priložnost za dokončanje zadev, s katerimi ste odlašali. ^ VODNAR (21.1. -18.2.) Mesečina bo vir navdiha. Jasno bo, da se vam odpirajo nove poti in številčne priložnosti. Pomembno bo, da boste znali ločiti slabo od dobrega. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Na delovnem mestu bo čas preizkušenj. Hočete ali nočete - morali boste ugrizniti v jabolko odločitve. \ DEVICA (23.8. - 22.9.) Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko ambicioznih idej. Seveda boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in skladnosti. Plesali boste po taktu svojega partnerja. Obstaja bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni RIBI (19.2. - 20.3.) Obiskala vas bo vila kreativnosti. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za uspeh in srečo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Na vse boste znali pogledati iz svetle plati. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje in odkrivanje drugačnosti. Drugi ljudje bodo vaše o astrolog 20 Štajerski Svetujemo petek • 19. julija 2019 Zdravstveni nasveti Projekt SOPA (7. del) Akronim SOPA v kratkem nazivu pomeni Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, daljši naziv pa je Vzpostavitev interdisciplinarnega celostnega pristopa k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci. ^ Pomagajmo si Nepogrešljiv v kulinariki, pozabljen v zdravilstvu Majaron spada med zičimbnice, ki so v slovenski kulinariki dobro poznane. Pogosto ga uporabljano pri pripravi mesnih jedi, redko pa se spomnimo nanj kot na rastlino, ki zdravi. Posebej ogrožene skupine prebivalstva Starostniki Tvegano in škodljivo pitje alkohola pri starejših lahko vodi do številnih psihičnih, fizičnih in socialnih motenj. Poveča se tveganje za razvoj srčnih bolezni, visokega krvnega tlaka in možganske kapi. Tvegano pitje alkohola vodi do nesreč, prepoznano pa je tudi kot eden izmed treh najpomembnejših dejavnikov tveganja za padce, ki znatno pripomorejo k obolevnosti in umrljivosti v starosti. Poleg tega lahko zloraba alkohola vodi v nespečnost, zveča tveganje za inkontinenco (nehoteno uhajanje urina ali blata), osteoporozo, poslabša simptome Parkinsonove bolezni, vodi pa tudi do bolezni prebavil. Povzroča torej fizične poškodbe, finančne težave, socialno osamljenost, slabo prehranjenost ter čustvene in psihološke probleme, vključujoč depresijo, kognitivni upad in upad spomina. Pri starejših ljudeh tudi presnova alkohola poteka počasneje, zato se lahko posledice tveganega pitja pokažejo prej in že pri veliko manjši količini zaužitega alkohola. Poleg vseh že naštetih težav pa je treba posebno pozornost posvetiti še interakciji alkohola in zdravil, saj ima večji odstotek starostnikov redno predpisana različna zdravila. Otroci in mladostniki Alkohol je škodljiv v vseh obdobjih našega življenja. Raziskovalci ugotavljajo, da so možgani otrok in mladostnikov še občutljivejši za škodo, ki nastane zara- di izpostavljenosti alkoholu. Večja občutljivost je tudi posledica razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov. Alkohol kot droga povzroča zasvojenost, in ta proces se lahko začne že v otroštvu ali mladostništvu. Pri nas in seveda tudi drugje po svetu je mladostniško uživanje alkohola vedno večji problem. Najstništvo in adolescenca sta zelo občutljivi in zahtevni obdobji odraščanja ter hkrati obdobji, ko popušča vpliv staršev in mladostniki naredijo prve korake k odraslosti in samostojnosti. Toleranten odnos celotne družbe do alkohola ter informacije in vzorci vedenja, ki jih starši posredujejo svojim otrokom, igrajo zelo pomembno vlogo. Vedno več otrok in mladostnikov se z alkoholom sreča že pred 13. letom. Otroci in mladostniki so zaradi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov, občutljivejši za škodo, povezano z alkoholom. Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju zaradi alkohola težave. Zato je dopuščanje ali celo omogočanje pitja alkohola mladim nesprejemljivo. Nosečnice in doječe matere Uživanje alkohola je odsvetovano že v času načrtovanja nosečnosti, v času nosečnosti in v času dojenja. Nobena alkoholna pijača ni varna. Pitje kakršne koli alkoholne pijače, predvsem med nosečnostjo in v času dojenja, je skrajno tvegano. Vsaka hrana in pijača, ki jo nosečnica zaužije, vpliva na njenega nerojenega otroka. Tako tudi alkoholne pijače preko posteljice (placente) prodrejo do nerojenega otroka, in plod lahko utrpi številne fizične in nevrološke poškodbe, ki lahko trajajo do konca njegovega življenja. Otroci se lahko zaradi materinega uživanja alkoholnih pijač med nosečnostjo rodijo s hudim sklopom motenj, ki se imenuje fetalni alkoholni sindrom. Uživanje alkoholnih pijač med nosečnostjo lahko povzroči spontani splav v zgodnji nosečnosti ali odmrtje ploda v kasnejših obdobjih nosečnosti, prezgodnji porod, prenizko porodno težo, nenadno smrt novorojenčka ter veliko drugih nevroloških motenj. Alkohol zavira normalno rast zarodka v maternici in tudi otrokov razvoj po rojstvu. Ker ni znana količina alkoholnih pijač, ki otroku ne škodi, velja pravilo, naj nosečnice alkoholnih pijač sploh NE uživajo. Kronični bolniki in prejemniki zdravil Sočasno jemanje zdravil in pitje alkohola je močno odsvetovano, saj lahko zaradi številnih medsebojnih učinkov pride do neželenega medsebojnega delovanja, spremenjene učinkovitosti zdravil, poslabšanja bolezni ali celo življenjsko nevarnih situacij in smrti. Alkohol lahko na učinek zdravil vpliva na različne načine. Lahko spremeni učinek zdravil, tako da delujejo močneje, in v takih primerih se največkrat poveča pomirjevalni učinek. Tveganje je še večje, če oseba uživa več zdravil naenkrat. V takih primerih lahko součinek zdravil in alkohola izzove komo ali celo smrt. Alkohol lahko tudi zmanjša učinek zdravila ali pa zaradi počasnejšega izločanja zdravil iz telesa poveča tveganje za pojav neželenih učinkov. V kombinaciji z nekaterimi zdravili pa lahko še dodatno zmanjša sposobnost upravljanja vozil in strojev. Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine; Program SOPA -Nacionalni inštitut za javno zdravje Metka Petek Uhan, Nepogrešljiva trajnica na slovenskih vrtovih Rastlina z majhnimi okroglimi listki, ki zraste do 50 centimetrov v višino, je v teh dneh zacvetela na slovenskih vrtovih. Drobni rožnati cvetki, ki bodo čebele razveseljevali vse do septembra, imajo nežen vonj in so primerni za okraševanje jedi, medtem ko bodo okus jedi izboljšali listki, ki jih lahko uporabljamo tako sveže kot posušene. Uporaba v zdravilstvu Majaron je sicer skoraj stalnica pri pripravi enolončnic, golažev, obar, juh in mesnih jedi, a nanj pogosto pozabljamo pri pripravi odišavljenih kisov, olj in pri lajšanju zdravstvenih težav. V ljudski medicini je izjemno cenjeno zdravilo zoper glavobol, nespečnost, želodčne in črevesne težave. Ugoden vpliv ima na zgornji del dihal, pripomore tudi pri blaženju kašlja. Uporabljamo ga lahko tudi za inhalacije, s katerimi omilimo seneni nahod in astmo, v primeru vnetega grla pa se priporoča grgranje poparka. Pripravimo čaj in mazilo Majaronov čaj praviloma pripravljamo iz posušenih delov rastline, nič pa ne bo narobe, če boste uporabili svežo rastlino, a v tem primeru mora biti koncentracija rastline nekoliko višja. Majaron lahko nabiramo in sušimo vse od junija do septembra, tako bo oblikoval tudi lepše krošnje. Sušimo ga na soncu dva do tri dni, nato pa ga shranimo v steklenih kozarcih z navojem. Čaj pripravimo iz dveh čajnih žličk posušenih delov in četrt litra vrele vode. Pustimo stati pet minut in odcedimo. Pijemo po požirkih. S čajem lajšamo želodčne težave in bolezni, povezane z mehurjem in žolčem, medtem ko je mazilo koristno za zunanjo uporabo. Uporabljamo ga za masažo krčnih žil, pri revmatizmu in za razkuževanje pri kožnih boleznih. Za izdelavo potrebujemo 5 žličk posušenega majarona, 2 žlici alkohola in 20 gramov masla ali nesoljene masti. Posušene dele rastline prelijemo z alkoholom in pustimo stati dobro uro. Nato vsebino stresemo v manjšo kozico, dodamo maslo in na majhnem ognju segrevamo 10 minut. Nazadnje precedimo v čist kozarec s pokrovom in shranimo v hladilnik. Zoran Franc Tačke in repki . Toplotni udar pri psih V zadnjih nekaj tednih smo imeli zares vroče poletje. Prešla sta nas že dva vročinska vala, meteorologi pa govorijo o dolgem in zelo vročem poletju. Zato morda še ni prepozno, da se spomnimo na to, kaj vročina povzroči našim kosmatincem. Ob besedni zvezi toplotni udar pri psih večina ljudi pomisli na psa, zaprtega v avtomobilu na vročem soncu. Pa vendar ni to edini način, kako lahko pride do pregretja. V zadnjih dneh smo tudi v naši ambulanti imeli kar nekaj primerov pregretij in od vseh primerov sta bila le dva posledica pregretja v avtu, vsi ostali pa posledica sprehodov ob neprimernih urah, ko zunaj pripeka. Naj spomnim na to, da četudi se zdi, da je ob osmi uri zvečer primeren čas za sprehod, ni vedno tako. Temperatura je lahko še vedno blizu 30 stopinj Celzija, temperatura asfalta pa veliko večja, zato veliko bolj svetujemo sprehode zgodaj zjutraj, ko je temperatura najnižja, s seboj pa moramo vedno imeti nekaj vode za našega štirinož-nega prijatelja. Primerno temperaturo asfalta za sprehod pa naj bi na kratko preverili tako, da položimo hrbtno stran dlani na asfaltno površino, in če lahko roko položeno držimo na asfaltu vsaj pet sekund, je ta primeren za sprehod. (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT Kakšni so znaki vročinskega udara Najpogostejši znaki so povišana rektalna temperatura, izrazito sopenje, pospešeno in plitko dihanje, temno rdeče dlesni, vijoličen jezik, lepljiva ali suha sluznica dle- sni, ležanje in nezmožnost vstati, kolaps, izguba zavesti, odsoten pogled, oslabljena koordinacija, slabost in bruhanje, omotičnost in zmedenost, krči in kasnejši kolaps. Pomembno je torej, da na sprehodu ves čas opazujete obnašanje svojega kužka, saj nam po navadi kljub lastnim naporom ne želijo pokazati, da se počutijo slabo in nam želijo ugajati do pojava pravih kliničnih znakov pregretja. Kaj storiti, če se pojavijo znaki pregretja Čimprej začnemo ohlajati psa in takoj pokličemo svojega veterinarja, ki nas bo lahko v prvih ko- rakih vodil skozi postopek, nato pa čimprej v ohlajen avtomobil in k veterinarju. Ta bo vašega kužka ohlajal od zunaj in tudi "od znotraj" z malce ohlajeno infuzijo, da čimprej zbije temperaturo na normalo. Normalna telesna temperatura psa je tako med 37,7 in 39,2 stopinje Celzija. Preprečiti je bolje kot zdraviti Kaj torej storiti, ko se temperature dvignejo nad 20 stopinj ali pa gremo na morje? • Psov ne puščamo več zaprtih v avtomobilih, ki so izpostavljeni soncu! Četudi zunaj ni izjemno vroče, deluje notranjost avtomobila kot pečica in temperature se lahko le v nekaj minutah dvignejo nevarno visoko. • Pazimo na naporne aktivnosti! Vsekakor se izogibamo treningom in teku po soncu, v najtoplejših urah dneva. Na žalost večkrat vidimo tekače, ki s seboj vzamejo svoje štirinožnike in se odpravijo na pot okoli poldneva. Resnično je potrebno pomisliti na psa, ki v tem primeru ne more uspešno regulirati telesne temperature ob že tako velikem telesnem naporu. Obenem pa trpijo tudi pasje tačke, ki so izpostavljene vročemu asfaltu Foto: Tilen Mlakar ali pesku. • S psom ne poležavamo na plaži ali drugje, prosto izpostavljeni soncu. Vedno tudi pomislimo na fizično stanje našega psa, saj so pregrevanju toliko bolj izpostavljeni psi s prekomerno telesno težo in psi kratkogobčnih pasem. • Ko se odpravite na daljšo pot, načrtujte vožnjo, tako da se izognete potovanju v najbolj vročih delih dneva. Poskrbite, da bo v avtomobilu primerna temperatura in vendar preskok med zunanjimi in notranjimi stopinjami ne prevelik. Najbolje je, če se na dopust odpravite zgodaj zjutraj ali zvečer, obenem pa psu z večjim številom postankov omogočite, da se primerno osveži. • Psu naj bo na voljo sveža in hladna voda, v nahrbtniku pa imejmo vedno s seboj tudi brisačo, ki jo lahko zmočimo in psa z njo hladimo po trebuhu. Tilen Mlakar, dr. vet. med. CUDE2N1, ¡lubenice MEDIA 24 Mendig ««¿«Mg^B^®:^5 ^^ ^ rwûtnv „J5 ^ ^h VEC nasvetov Ste že kdaj dobili VEČy kot ste pričakovali? Ste že kdaj štrli jajce in sta vas presenetila dva rumenjaka? Ste že kdaj obirali češnje in so vas presenetile tri češnjice na peclju? Ste že kdaj iskali štiriperesno deteljico in vas je presenetila kar petperesna? Tokrat vas presenečamo mi! Ponujamo vam VEČ! M :O eMjvM, MBA ST. WiMl,ihi mrl .„ _______________ ____m_ „, •Jo ifciill i mal ivojimi Mj^flrjn u «Ktolih lonrcitK * »»ipidtrii c(*» N,«*J nj.nn i ■ rtvjmml». OHMKli. LjuMim hiMKPuUr. whilJll jiumnuiAii m«. Plui. Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor i SD II » umi. pa to m- pnfto*- ^viufa ¿i utvriHm S SEJE KOMSTEJS 0K ZKS (TUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ITS ""'inu « i «cph Lf.iiA.it» «fluh Vi "'"H "J i™ L < .Jiirnj jt vdlcljc v »tiUn K*c*c%rforti!a«hi.rtjn)»rtij¥OiM tti irprttjvil nf. — rr----, "T"" ' m upamu n ,--» ... .........MKKiBiB.ftiutljju f l"!" n^mtnjcBKh «Ich«, «njd drk^K^ n ••Vuplini' ,....... ...... ' ^ vi™,i i «i unenincn k«r>nwtodcUb PftUdtvMimi um ¡t ^ i^^prÄVÄ^""'v """ I tu «a r^pf.v MdMU %p»*£4fljj dcU kanuflMav s rr. ■ . ' " «*nw«|.rjvnill Ii-vittnih uunm'Hli E "'V1'-nc '•"»t4' w ^.-nrft- ic'ifdno ■hifli UuiAc. .-^k... ___- ^ ? t .^"«■nHl« - pj.„ JrW»)( U JtV'nc SlXv« . ji ran nir.TCfiiri .Lujinmii vt nhv-jj» tneJtn J j i »latbt rt- u^i^?^*1!^" ^ ^^ '-»J', M» J^' r^Ü'I" «J1 L. .rt r«mirjnja m Unnuiilrtfjaiu , l iiÜL *' ' wrMrm M«c .|fr"ul" nafftJilLtnf^rnuL-rj.- ^.lyl^ic h. mn».i, Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 32 Štajerski Tednikov mozaik petek • 19. julija 2019 Bodo naši otroci bolj nagnjeni k debelosti? Mineva 125 let od postavitve prve planinske koče Hrana za dojenčke je presladka Prva je stala na Planini za Liscem Komercialno proizvedena hrana za dojenčke pogosto vsebuje preveč sladkorjev, seznam Bohinjski in drugi planinci so minuli konec tedna na Planini za Liscem pod Črno prstjo sestavin, ki ga navaja embalaža, pa je nemalokrat nejasen, izhaja iz včeraj objavljenega proslavili 125. obletnico postavitve Orožnove koče, ki je bila prva koča Slovenskega pla- poročila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). ninskega društva. V njem predlagajo nove smernice za izboljšanje prehrane dojenčkov. »V okoli polovici pregledanih izdelkov so več kot 30 odstotkov kalorij predstavljali sladkorji, okoli tretjina izdelkov pa je vsebovala dodane sladkorje in druga sladila,« so navedli pri evropski veji WHO. WHO je med novembrom 2017 in januarjem 2018 pregledala skoraj 8000 prehranskih izdelkov za dojenčke iz več kot 500 trgovin v Avstriji, Bolgariji, Izraelu in na Madžarskem. Žiga Kariž Na velika platna prihaja film o športni legendi Dokumentarni film o Maradoni Dokumentarni film je narejen iz več kot 500 ur doslej še nevidenih posnetkov. Koča je predstavljala mejnik v razvoju slovenske planinske dejavnosti, imela pa je tudi pomembno narodnobuditeljsko vlogo. Predsednik organizacijskega odbora prireditve in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar je pojasnil, da je bil konec 19. stoletja čas, ko se je v gorah bil boj za prevlado, saj sta nemško in avstrijsko planinsko društvo želeli germaniza-cijo potisniti tudi v gore. »Slovenci se nismo dali in naš odgovor je bila ustanovitev Slovenskega planinskega društva in takoj zatem tudi postavitev prve koče,« je poudaril. Sklepa, da so Planino za Liscem morda izbrali, ker na tem mestu še ni bilo nobene koče nemškega ali avstrijskega planinskega društva. Ustanovitelji Slovenskega planinskega društva pa so se odločili, da takoj postavijo eno kočo v Julijskih Alpah in eno v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tako je bila Orožnova koča, ki je bila poimenovana po prvem načelniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu, postavljena le 32 dni pred Kocbekovo kočo na Korošici. sta Argentinski nogometaš in trener Diego Armando Maradona, rojen oktobra 1960 v Buenos Ai-resu, je dosegel izjemne uspehe tako z argentinsko reprezentanco kot s klubi. Bil je mojster navdiha, nogometaš umetnik, ki je vsesko- zi razburjal tudi s svojim temperamentnim obnašanjem. Petega julija 1984 je Diego prispel v Nea-pelj za takrat rekordni honorar in sedem let vladal »v peklu«. Najslavnejši svetovni nogometni genij in najbolj nefunkcionalno mesto v Evropi sta se odlično ujemala! V mestu, kjer bi hudič potreboval telesne stražarje, je Maradona postal večji od samega Boga. To je divja in nepozabna zgodba o božanskem talentu, slavi, obupu in izdaji, korupciji in odrešitvi. »Prevzeli so me njegov značaj, talent, iskrenost, strast, humor in ranljivost. Maradona ima dve plati. Lahko je očarljiv, a pokazati zna tudi drugačen obraz. Je človek ulice, prihaja iz surovega okolja. Potrebuje nekaj, proti čemur se lahko bori. To je njegova motivacija. Ko že misliš, da je z njim konec, se spet postavi na noge. Zgodba Die-ga Maradone je zgodba o smrti in ponovnem vstajenju,« je povedal režiser Asif Kapadia. ns ,t čaščenje državljanom žepov- «eledu zaradi kalnega * * * * * * Ponoči je vsokkmvor črn. * * * S tujim perjem se najraje fetijo kure in 90SV * * * požari na Sm* ---J^^K® Nagradno turistično vprašanje <>