evnik H r": ečii slovenski dnevnik v Združenih državah ■a VJj« za vse leto • • - $6 00 /ia pol ifia •.«.►■» $3 00 'I Za New York celo »eto - $7.00 Za. inozemstvo celo leto $7.00 a Ust slovenskih delavcev v Ameriki. ii>L£*ON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. Septemoer 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y., unuer Act of Congress of March 3. 1879 The largest Slovenian Daily k. J the United States. jjj .] Issued every day except Sundays and legal Holidays, h 75,000 Readers. ^fim i TfcLEFON: CORTLANDT 2876 NO 240. — ŠTEV. 246. KiiW YORK, TUESDAY. OCTOBER 20, 1925. — TOREK, 20. CKT0BRA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII VPRAŠANJE GIEDE RAZOR OŽENJA SLAVNI RAZISKOVALEC V NEW YORKU V pogodbo, sklenjeno v Locarno ,je vrnil Briand vrrašanje razoroženja. — Pogodbe, ki bodo objavljene danes, ugotavljajo nekaj »ličnega kot pred kratkim zavrženi ženevski protokol. — Vsi j delegati na poti proti domu. 1 . -____UkOLOMOOD * UN«e«WOOO. N. T Pittl kratkim je do-pel v Ameriko .-lav:;i raziskovalec polarnih pokrajin. lloalri Amuii.K 21. Na desni j-' Amerikauee Lincoln Ellsworth. ki pri je >prcmljal na njtfgovi zadnji ck.pcdiciji proti Sc vernemu toeaju. LOCARNO, Švica, 1 9. oktobra. — Neke vrste j novi ženevski protokol je bil rojen v Lccarno, in! besedilo različnih pogodb, ki so bile sklenjene, bo-j do objavljena v torek v glavnih mestih prizadetih držav. Arbitracija, varnost in celo razoroženje, ki je bilo bistveni princip ženevskega pakta, je vsebovano v novih mirovnih pogodbah, katere pozdrav-1 jajo kot nadaljni korak k dosežen ju velikega cilja svetovnega miru. Na konferenci, ki je bila ravnokar zaključena, niso izdelali nikake podrobne definicije glede te-r*a, kdo je napadalni narod, a na temelju načrta, '^i bo uveljavljen vsled sklenjenih pogodb, bo po-.►opo'noma jasno, kateri narod je dejanski napa daleč . V prvi vrsti je napadalec narod, ki se noče po-vreči arbitraciji. V drugi vrsti narod, ki se noče _ • • il? •• v pokoriti izreku arbitracijskega sodišča, in v tretji PreHlOgarska UHlja jrraHClja IlGCe vrsti narod, ki krši mejne črte. Besedilo porenskega dogovora, sicer znano kot J pogodba medsebojnih jamstev ,vzbuja največje za- • nimanje javnosti, ker je srce mirovnega sistema, S izdelanega v Locarno, ter dobavlja življensko kri j šestim nadaljnim dogovorom, ki so bili tam skle-i njeni. Med temi sta dva arbitracijska dogovora i med Nemčijo in Francijo ter Belgijo ter dve arbi-tracijski pogodbi med Nemčijo, Poljsko in Ceho-slovaško. Zadnja dva dogovora imenujejo pogodbi, ker vsebujeta več individualne politične ažnosti kot pa dogovori, sklenjeni z ^ipadnimi sosedi Nemčije. Dva preostala pakta se tičeta pogodb med Francijo in Poljsko ter Francijo in Cehoslovaško, s katerima jamči Francija izpolnitev arbitracijskih pogodb, katere je sklenila Nemčija s svojima iz- V Ljubljani je umrl dr. Ivan Šusteršič. Bivši voditelj slovenskih klerikalcev je podlegel dolgo trajni in težki bolezni. — BO je mož železne volje, vzgledne pridnosti, 1 vestnosti in točnosti. je še vedno uspešna. Premogarska unija j e dosedaj odbila vse napade, vprizorjene nanjo od izkoriščevalcev v ozemljih mehkega premoga. Celo Sidney A. Hale. ki je bil preji> elan in/inir.-krjra štaba zvezne preniojrovne komisije. j»> mo- ničesar; vedeti o razoroženju. Pariško časopisje strogo napada stališče, katero so zavzele Združene države. — Namen, da s 2 skliče razoroževalno konferenco, se je izjalovil. v nekem elanku /l o ARI Z. Francija. 11). oktobra. — točnima zaveznikoma, dočim jamčita Poljska Čehoslovaška porenski dogovor. Neki diplomat je rekel včeraj zvečer: — Edine bistvene razlike med varnostnimi dogovori, sklenjenimi v Locarno ter ženevskim protokolom, so v prvi vrsti te, da se tičejo dogovori le ... . - . . . .11 v. ,v i«ii 1 orkrrs. kt sedmih sij, dočim se tiče ženevski dokument vseh pfnnsyivanijn. članov Lige narodov. V drugi vrsti pa bodo-dogo- kfttr-rili j«- zaposlenih, kot k»- olajšanjem finančnih davfcov in ral priznati "Coal A« da je bil neuM>»-on' Migr'uj predsednika Coolidjja. da napad. izvržen pod vodstvom taj-. so sklice v Washinjrtonu novo rajnika M-Hona proti United Mine j oroževalno konfer nco. je zadel Workers*. , pri Francozih na velik odpor. Izyaj^ja ITale-a dokazujejo^ Francija se no:'e razorožiti " tivli. a v evropske zadeve*' ali pa vsaj Ohio, kjer dobe d/"h v neunij^kih •-^ssoVno neprimernim", rovih. Med družni pravi Ilale v: Znan.i pariški list "Temps" iz-svojom elanku: javlja naslednje: — District št. 1'nited Mine j _ \z Washinstona došl ii mijr- 'ob>ejra zap jdno ] j;,j na ialjno razoroževaltm ima -1 >.0'M) . Tanov. konferenco ter s tem zvezanim TO- :enev- žojo številke 'linije. 23.000 v nnii- di po nevarni poti. Tre! premoga 220.00^ linijskih premo-; listu članek z naslovom: izražajo tudi v javnem živ- rek zjutraj. BERLIN, Nemčija, 1 9. oktobra. Nemška de- nekem — Sfe jrar.iev. zahvalimo r. (M a:;kar ne more legacija, kat en sta nacelovala kancelar Luther ter' Kot izjavlja ta meščanski opa-! izprevideti na k »k >:aem vp more zunanji minister Stresemann, je dospela v Berlin!ZOVHl JC MPastil tmij-ske za sta- predsednik Z niti četr-i __ Združene države -oje naci- družbi ostalih diplomatiČniK zastopnikov. jtin;> ^bičaine-a moštva v svojih ljonalizem. Dežela je posejana v Ker ni bilo splošni javnosti znano, ob kateri uri!roy!h- Tud1 v Tndhmi °llbila | »kavami in rsppovsod je videt U J 1 .,1 1 • -1 1 'Cm. — .wiuja vse nayia-'e uniji sovražnih zi^.^vo in mornarice. Amerika i« bo dospel vlak, ni bilo nikakih manifestacij, a po jbl,tniIrov 5n 1;tko v G]li ju kot v = i;aj!>oj nborožona naročilu zunanjega ministra Chamberlaina je an-.niinoisu ^t o ji .unija na izvan* dno! Amerika gleški poslanik, lord d'Abernon pozdravil Strese- trdnih no-ah- nalt' i(* tll(li doka-Ue ne maramo vmešavati manna in Luthra ter jima čestital nad uspehom1^ mu je levo stran telesa. Prepeljal, j koalicija proti sovjetski Rusiji. so pra v Ljubljano, ker se je nje- govo stanje stalno slabšalo. Bole-z in se je komplicirala, bolniku je popolnoma odpovedal želodec in vesti ter se je mnogo razgovarjal s svojo -o pro s? o. Proti večeru pa Cerimonija, katere se je udeležil Hindenburg, je bila značilna za današnji Berlin, kjer so vse nc-delje posvečene izključno le športu. "Mladinsko šest dni ni ničesar zavžil. Do 5. i Klanje", ki se je pojavilo v zadnjem času v Nemči-oktobra je bil še pri popolni za- ji, je zavzelo mesto zatrtega vojaškega vežbanja. Stari predsednik, ki je še vedno vojak, čeprav sc ŽP ni mojrel več -ovoriti. 6. okto-|bliža sprosti osemdesetih let, je zrl včeraj s trifcu-bra se je prič la agonija in 7. okt: »e na različne športne prireditve, katere je izvajala Ob pol 10. jo končno natopila [nemška mladina. Prizor, ki se mu je nudil, je pred-smrt, ki je rešibi bolnika hudega' . w 1 • 1 \i v 1* . . 1 . . ... trpljenja. jstavljal Nemčijo kot je bila v preteklosti in kot Dr. Ivan Šusteršič je bil rojen j}loče biti v bodočnosti, dr.e 20 maja iS6:i v Ribnici kot' Skrajna levica je odločno proti dogovoru, ki je uradniški sin. Po dovršenih štu-jbil sklenjen v Locarno, in ravno tako nezaupno je d i j ah (promoviral je leta 18S9 v i ^ .... . . posvetil odvetniški ,eakciJ0Ilar110 casopisje, ki govori o dogovoru kot flrar?c:n je kari j ri ter je k ni no posegati v poli je v slovenskem 1 jen ju pripravljal Pod vodstvom tedanjega profesorja dra. MahniČa je kler kali-zem pričel svoj bojeviti pohod. J ^Mladi dr. &u*tcršič j' postavil | v p'*vo vr-ito intrasicrentnih in s svojim nastopom ni J. katoliškem shodu si je pridobil ugled in veljavo. da je b:l splošno «matran za a!u začel nktiv-! drugem Sedanu za nemško diplomacijo. Repub-itiko. Takrat srjlikansko časopisje pa odločno podpira akcijo, ka-poiitičnem živ- tero je vprizorila vlada. velik preobrat.!------'__ Obstreljevanje Tetuana. V Kanadi zopet poje palica. francosko fronto. Že tekom pre-j teklega leta so vstaši utrdili ta j kraj ter zgradili ]>ota na vse stra-| ni. da lahko transportirajo po T ANGER. Maroko. 10. okt. — | njih tcžkc Rifskc č^te ^so zoi>et obstr ljev«, ! V noveui javnem stanu imajo le Tetuan. glavno mesto španske-!tUlIi Volike zaloge živil ter vojne- ...... .... .n .... -,/.»-,11.. -u:nim'i /.ni , r . . ,r., ..... , , ^ t* t- 1 1 m i- ga Maroka. Ena granata se je raz- ® niarerijaia. bodoceea voditelm kler:kal'zma.' ... , J , - , • , -, Ari v • * • i - ' Počila na vrtu vrhovnega span-' ^ S(' kaze. da 111 bil upravičen .Min Ii konci])! lent ic nrieakova-nie , ... ^ 1 - . , • , - , . . . s k eg a komisarja. \ mestu ie iz-' optumz m generala Primo de Ri- v polni meri izpolnil. Kmalu 10 , , ... .. . f . ... ,, . , , . .bruhnila velika panika, a lzsrubt vcrc t('r francoskega .časopisja, bi'o vodstvo klerikalno polit'ke v; ,., , c 1 , , ' , , ^ - so bile neznatne. ,a.ja sedaj v majhnem kraju Tar-!("i P ar vstaških plemen za fran- iT« -korai tudi njen diktator. , 1 c ... J I guis. sredpota med Adžirjem ter1 cosko fronto. f zredn a taktična politična spretno t nadarjenost, i m neumorna da-je znašala leta 1923 celih 35 deve. Nemški vladi, — je rekel lord D*Abernor>, j odstotkov celokupne produkcije. V svojem boju proti uniji so vmešavanja v nase za- — se bo moralo vedno priznati čast, da je dala ini- , . , ... 111 1 • - 1 doživeli lastniki dosedaj le pora- cijativo, vsled katere so se pričela pogajanja v Lo-Sedaj n,^ morejo v č importi-carno. j rati prls-Jjencev. cenenih delav Ameriški poslanik Schurmann ie obiskal dr. !cev 'f1"se mo"-i° omejevati na to. c»_ 11 1 > Je premosrarjem dobro znan'v otresemanna ter mu čestital k uspehu. da pregovore svoj-; J zap ust e unijo t^r ^ delavce, naj vrnejo v sta- Preklicani* ^IrnričeAval. lo na farmah nikakih takozvanih «• a viiijvujij*., , nT suženjstvo. Ker pa ne morejo vajencev. Preklicala bo postavo,! ki se peča z zaposlen j eni priseljenih mladih ljudi na velikili renčali. kjer shzžžjo s;xlaj ti prise-Ijt^nei kot mezdni sužnji. ne postave. SIDNEY, Avstralija, 19. okt. Nova delavnica, vlada je sklenila: da ne bo vfcodoee pripustila za de- v tem svojem prizadevanju nobenega uspeha, so prisiljeni plač ivati nnijske mezde. Kjer pa nočejo teca storiti, ne morejo dobiti delavcev.' WASHINGTON. D. C.. 19. okt. Vsa znamenja kažejo, da bo splaval po vodi a* soboto stavljeni predlo*? predsednika Ooolidjra. da se skliče v Washingtonu novo raz-o rože v a ln o konferenco. Predsednik Coolid .ha. SLS je i-a-tla v. njim j in on ž nio. P« stal "nekrona-| ni vojvoda kranjski'7. Že 1. lS9fi. ie b'l p:-vič izvoljen v deželni 1 rbor. leta 1002 je postal posla-j nec v dnnaj-kem p^Ha-neutu. t:i 1912 je postal Šnkljetov na--l^dnik na stoln kranjskega dežel-nesra glavarja. T j i a 1917. ko se je prišlo de-klara'i;sko jribanje. jo ftus*erši-"*eva zvezda začela ugašati. V par ^ament. i je stonil v ozadje, politika SLS je pričala hoditi po dri*t rih potih. dr. Šusteršič je izgubil vodstvo. Deželni glavar je ostal do pre\-rata. Po izselitvi iz domovina je bival dr. Šusteršič na Solnogra^kcm in Tirolskem. Kot človek je bil pokojni dr. Sustršič mož železne volje in na ravno-1 vzgledne pridnosti, vestnosti m točnosti. ,Za vedno ostane njegova slika kot ena najmar-kantnejših v novejši zgodovini slovenskega dela našega naroda. Umrl je ne zapnstivšK bogastva. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: J XTG OSLA VI J A : 1C00 Din. — $18.80 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 09 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drugp stroške. Razpošilja na cadnje pošte In izplafnje "Poštni čekovni urad". ITAUJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9 10 - 500 lir.........$21.75 300 lir .......... $13.35 1000 lir.........$42.50 Pri naročilih. Id znašajo manj kot 206 lir, računamo po 13 centov u. poštnino in druge stroške. Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank« t Trstu. Za pošiljatve. ki presegajo PnTTISOČ DINARJEV all pa DVATISOČf LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA OTROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali p* New York Bank Draft. ^ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 i aes* GLAS NARODA (SLOVENE DAIfcY) it i 0***d dud Pnbtkked by SLOVBNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rnak Bahatr, preeident__Look Benedik, treasurer Place of bumM of the corporation and addrcaiea of abetv officer« 82 Cortland* St^ Borgqgh of Hanfrattan, NgwYorkCity, N: Y. " e L A 8 NABODA" 'Votes of the People' GLAS. NARODA _20. OKT.. 1925. BIVŠI NEMŠKI KRONPRINC IN NJEGOVA 2ENA I »sued Every Day Except 8*&day$ and Holiday*. Ea celo leta velja liit na Ameriko in JTomido_______$6.00 , Za pot leta —. .....-.....- $3.00 pa Mrt Iela ____$i-50 Za JV«« York ta celo teto _ $7.00 Za pol leta_____$3 JO Za niosemstva ta eeto leto — $7.00 Za pol leta______$3JfO SubicriptioK Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qla» Naroda" izhaja veaki dan ievzemii nedelj iw prasnSko*. Popki brefl podpise in osebnosti se ne priobčnje?'.. Denar naj se blagovoli poliljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroČni kov, prosimo, da se nam tudi prejftnje bivališče namtitr, da hitreje najdemo naslovnika. »•GLAS NAROD A", 82 Cortlsndt Street New York, N. ¥ Telephone: Cortlandt 2876. VEČNI MIR — NA BERGLJAH Završilo se je to. kur je bilo vspričo stališča nemških državni-i i kov neizogibno. Uveljavljen je bil sporazum v Locarno, in časopisje ima sedaj priliko oznanjati celemu svetu z debelimi, kričavimi napisi. da .m; ne bosta Nemčija in Francija nikdar več spoprijeli /. orožjem v roki. To je seveda naravnost gorosta,sna, vnebovpijoča beda.stoča. Pogodbe, varnostni dogovori, jamstva, dogovori med geaitleme-% ni, vse to ne pomenja v naacin času. polnem globokih nasprotstev, se- J umetnost. Ker Zla t ko nikoli ne po Ta najnovejša slika je bila vzeta se namerava posvetiti politik' kot nov Kr isler'r — Wavhingt&i Herald, itd. itd. Šlo bi predaleč*, da bi omenili vse izraze navdušenosti in priznavajoče ocene v tolikih aaieriikir." listih. Vs. par dokazujejo, da Hale kevičevo rme je danes v ustih v:eh A meri kanci v, ki ljubijo COFVn:CHT MYSTCW Vil* ro. «ltw VOAlC v Oclsu v šleziji. Bivši kronprinc veda ničesar drugega kot je pomenjala slavna belgijska nevtralitet-na pogodba. Kakorhitro sc bo zdel gospodarjem sveta trenutek primeren, položaj mikaven, bodo raztrgali t«' po-godbe kot je raztrgala Nemčija oni dogovor z izjavo, da je "a scrap of paper" (Ein Fetzui Papier) . . . • Dogovor v Locarno, katerega morajo seveda še odobriti parlamenti prizadetih dežel, izboljšuj« francosko-nein&ke odnosa je. Nemčija je dobila par koncesij, pri kojih izpolnenju so vztrajali nemški mešetarji. Mesto Kolin bo oproščeno zavezniške posadka Ustvarjeno bo varnostno ozemlje ob Renu. Arbitracijsko postopanje v mednarodnih zadevah je do'bilo večji pomen in bolj splošno uporabo. Dogovor glede Saara bo n koliko omiljen. In konečno se bo vrnilo Nemčiji par njenih prejšnjih kolonij, — potem ko bo vstopila v Ligo narodov, s— kot mandat, tla se bo čutila republika Hindenburg-a kot enako z imperialističnimi zmago-vrtimi silami vsaj v zadevi iz 1 koriščanja in zatiranja koioni jakiih narodov. Ali pa pomenja to "pomirjenje" f raneo.^ k o-nemški h in s tem seveda tudi angleško-italijansko-belgijskih odnošajev napram Nemčiji v resnici utrditev miru Evrope in sveta Nikakor ne. t Vse kaže, sedaj v večji meri kot poprej, (ta se je to konsolidira- I nje zapadnlh sil z vključenjem N.mčije izvedlo le v namenu, da se olajša skupno postopanje proti zvezi sovjetskih republik. Z drugimi besedami rečeno, so različne "gange" začasno zakopale svoje ♦ diference in sovraštva, da bodo lahko nastopile tem močnejše proti glavnemu sovražniku. — skupnemu sovražnika svetovnega kapitala Besedilo dogovora m i bilo še objavljeno. Vs*led tega se moramo zanesti na napol-oficijozna poročila, katera so izdali zastopniki sil v Locarne, ki jamčijo mir. Ta poročila pa so skrajno pomanjkljiva. Tako se naprioKT ne izve niti besedice, če bo ostala famozna določba glede prehoda čet. to h? ptavi, če bo lahko postala Nemčija ob kateremkoli času bojno polje zavezniških sil proti sovjetski Rusiji. Jasno je, da ni dobila Nemčija koncesij brez protmsiug. Vsled tega moramo s precejšnjo gotovostjo domnevati, da je ostala t ti t> ramo t na določba in da bo predstavljala vsled tega Nemčija vpadna vrata proti sovjetom. Še ene stvari ne smemo pozabiti. Kot gonilna sila je stala za v>em t m Anglija. Konferenca je bila delo Austen Chamberlaina. angleškega ministra za zunanje zadeve. Anglija se je prav posebno v zadnjem času izkazala kot veliko sovražnica Rusije. V Aziji. Ameriki in komično tudi v Evropi je •pričela koncentrirati sile za boj proti ruski sovjetski republiki. Proti sovjetom vodi mednarodno propagando. Več kot enkrat je odklonila (uravnavo angleško-ruskih difercnc potom konference ali po tom diplomatičnih pogajanj. Vsled tega ne preostaja nobene druga razlika kot to. da je bila Nemčija naravnost potegnjena v družbo zaveznikov, da lopne skupno z Anglijo. Francijo. R Igijo in Italijo po ruski sovjetski republiki ter jo. če mogoče, uniči. Ze danes pa se prorokuje. da gre pri tem le za poskus in poleg tega še za poskus, kateri Ivo vprizorjnn z malo vrednimi sredstvi. zrblja omeniti, da je naših gor list. služi njegova slava tudi kre-ditu našega naroda tukaj in v ste. ri domovini. Xa koncertu dne 2S. oktobra bo Balofkovir podal občinstvu izbran program. Med drugimi na; omenimo Biammsovo sonato ■*. T)-molu, Smetanovo "Iz moje domovine*'.' Goldniarkov 'Addagio* Chopinovo "Noeturno Po if"2.C0 so darova'i: Loui- Bla-žič, Frank P terea. Mart Lesko-vee. Frank Prevee, John KoŠin. •lf !.n An? >k Po *l.r>3: .Jernej Cvrn?. Martin rr _ - - v • Zepanvie. Po .4=1 .CO: Ivan Križaj. Jane;: Križaj. .Joe Lovreneič. John Kun-stelj. Frank Miheve. Frank ZalO-^J< • Leskove:«, Anton Segina. •fn; Kuss. J. c Snkvta. Frank Zor-Anion CJabrovš k. Frank Luža r. st.. Martin Skof. družina Po-tokar. John Oegoli, Frank Lozier ml.. Anton Rostan. Matilda Rostan. Joe Piškur. John Mateko-vič. M:;rt:n . Matrico vie. Frank Ver bič. .To» Urbane. Frank Oo- renc. Pavelj -Turjevčie. Andv Sar ase- ■ Vančar. John Koeevar. John Dol-teovo "Romanza Andalusa", rar-jg-^ Fred Kru^bergar, John Ya-nc KrealerovP adapcije in dnugr. j Mihael Stran-,. .Tolin An- Na klavirju ga bo spremljaj; A,1tnn Pobrovole. Frank ofl.lična ameriška umetnica ^Mi Mariam Allen. D opisi New York, N. Y. Veliki hrvatski umetnife in ne\v-vorškim Jugoslovanom M»di osebno j afero priljulMjen Zlat ko ftalo-kovič z»čne jesensko sezono « koncertom v največji netvvorški dvorani, Carnegie Hali, dne 28. oktobra zvečer. Od zadnjega javnega nastopa v New Yorku je Balcteovie razen kratkega izleta na Angleško koncentriral v raiznik ameriSkTh toc-atih in zlasti v odličnih letoviščih. Njegovo ime v Ameriki je sedaj znano poveod in njegova reputa-cij« je sedaj natočena v Ameriki. Občraatao ga povsod šteje v Nekoliko nadpisov. s katerimi so razni ugledni časopisi za^el: «voja poročila o iBalokovičevent nastopu, že samo na sebi pokazti-je. kaj ameriški ;kritiki mislijo o Balogovieu. ''Balokovie je orjak tia gosslih" — Cleveland News; 4 jZlatko B»loko\ie je dosegel odličen uspeh"'. — N«ew York Times; ' Ba loko vie je sijajen umetnik' — Los Angeles Eaminer; "Vijolinisi pokafruje mojRtersko žetnijalnost" — Los Angeles Express; On je obvladajuč, on je avtOrketa, on je globok, on jč -ganljivo človečki" — San Francisco Examiner ; "Kdor ga nosluša, se mora čn- j Kovač. Fnirk Gantar. -Joe Les>ko-jvcc. Mik« Smith. Asrnes Lešnak. Vstopnice v predproda ji je do-j Anton Na-ode. John Pezdir. Leo-f bivati pri uredništvih naših ens^ro, j TjPnn Anfop R,V70vWc pisov in na Box Office v Carn-le i Jolm Znro Frank y..hovp? Johr Hali ter na 33 West 42nd Street, j Taiweki Miko Lllž,r> Mjke Ar?an 144S" j Joe Cigole. Anton Dežman. Franlc Girard, O. jKlešnik. Anton Jelene. Po"'t ta-Delavske razmere tu in okolici vieh. f » bolj slabe kot dobre, dasi tu-i Po ">Cr-; J.-hn Cegole. John Ga-kajšnja strojarna obratuje še do-i'^'i- Vinko Rosfan. Albert Jatfc-sti dobro. Jeklarne. katerih je ;-:ke. T.ouis Pisanski. -Toe Kam-okolici največ. d.Jajo samo po 1! Ijanc. Anton Eljaž. Katty Anži-in 3 dni v tednu. Da-i to nekoli-!'"'"k. Anton Selak. John Petkov-■ko zadržuje družabno življenje' š^k, John Vidergar. Ji-ni RaeiČ-tukajšnjih Slovencev, vendar na- ^Iartin Bajuk. John Savor, Sam produjejo \>a drutva, tako pod- Godec. Geo;-g» P< John Kuss. porna kakor kultu:-:ia. Tudi Pev- i John Fi bančič. 3Iatt Rahselj sko Društvo Ljubljanski Vrt kljuh John Gjcber. vsem težkočam dobro napreduje; Po : John Le-kovec. in bo priretlilo 24. oktobra vinsko Darovi iz Warren. O.: trgatev v Slovfn-kem domu. Pev-' Društvo "Jan ILu^-s". št. 321 S ei in pevke kakor tudi viničarj? P. J- -fl2.10. in viničarske sc marljivo priprav-j Po £2.00: Anton Gorenc, Frank Ijajo tako. da bo zabave dovolj, Kernie. za vse. Za ples bo igral izvrsten Po $1.00: Anton Žug. Jože Lun orkester in tudi za lačne in žej- der, John Star. ('has. Tomažin. ne bi najbolje preskrbljeno. Sc; Po 50r Jo e Klanca»-. Frank V reve, da tudi petja ne bo manjikalo. car. Jack Tršin. Zato so vabljeni vsi rojaki in ro-! Darovi iz Nilcs. O.: jakinje iz Girard ter Mižnje In Po $1X0: -Jack Mihevc. Jack daljne olcolice. da nas v največ- Zupec, John Cerne, Ignac Logar jem števil« posetijo. ker pevski Jo Pa jnič. Mike Jerina, John zbor "Ljubljanski Vrt" je ved-j Vrečar. John Kosanc. no pripravljen poj-rniti vam milo j P<- oOf: Anton Potočar. Janez za drago. |Plahtar. Ignac Logar ml.. Frank Pred -časom je tudi pevsko dm- Bučar, štvo "Ljubljanski Vrt" apelira-! Darovi iz Voungstown. O.: lo na vsa tnikajšnja društva za j Po $1-00: John Rojšeik, Josip pomoč slepcem v Sloveniji tei-jK^tk. Matt Matacič. Frank Je-vprizorilo 'kolekto po vsej girard-1 -ih/John Taganel. Anton Kikel. eki okolici, ki sf\ je obnesla v nai- Matevž KikeJ. Petek Volk. John vrsrlo največjih avetovnih vijoll- n>gov€«Ma tom\M — St Loma hrime«; "BalAovič je protalavlien večjo zadovoljnost. Nekatera društva so nato sama poslala darove v Ljubljano, zone: druga so izročila darove pevskemu društvu "Ljubljanski Vrt", da jih pošlje na pristojno mesto. ITpa m o. da (vni društva, ki se še ni^rf odzvala, to v kratkem store. Doseda j je pevsko društvo sprejelo sledeče darove: Darovi z Girard. O.: Slov. pev. dr. "Lvibljanskr Vrt" $25.00. Dr. Ljubljana, št. 49 S. N. P. J. $10.00. I>r. Sava. St, 18 Š. S. P .Z.. . Socijalistieni klnto J. S. Z., št. 222, $5.00. Andy Krvina fSOO. Kozlevčar. Po r>0S : Lop i s Semič Frank Turšič, Je-ip Volk. Po 15f: Frances Kaetelic. Darovi iiz Struthors. O.: Po $1.00: Frank Mohar. John Krhin. Anton Mikolič. Louis Jak-setič. W ga skupaj $177.50. Vsem darovalcem se v imenu -lepcev najlepše zahvaljujemo Ves denar je odposlan Mestnemu magistrat n v Ljubljani. Vsi darovalci so uljudno prose-ni. ako stoičajno opazijo kako p<» moto. da nam to "nemudoma naznanijo. • yr jZa Slovensko" ^Pevsko Društvo "Ljubljanski Vrt": Frank Gfirtar, predsednik. Če se dobro spominjam, je že minilo, oziroma bo v najkrajšem času minilo uno leto. odkar feh-tari Kov.rtov list za sedemsto novih naroičnikov. Pred enim letom je izjavil, da mu jih manjka semde^to. V vsaki izdaji posveti snubitvi teh sedem stotin najmanj polovico prostora. Toda v enem letu ni vjel še niti enega fcbvega naročnika v nastavljeno pa«t. V enem letu bi pa moral že vsaj toliko napredovati, da bi lahko zapisal; — Še šes-tsto devetdeset mi jih manjka. * V svoji zadnji številki je slo \ nskim naselbinam predpisal kvote, koliko naročnikov morajo prispevati. * „ S kvotami je dandanašnji težavna reč. S kvoto ni nobena best da v tako tesni zvezi kot beseda deportacija. C'e bi imel Koverta kdaj toliko dolarjev, kolikor izti-s<>v njegovc.ga !i-.ta bo deportiranih is. slovenskih na-elbiu nazaj, v farovž sv. Štefana, bi mu tu bilo treba nikdar več "delati za narod" in bi tudi "skrb za duševni blagor ameriških Slovencev" ki Irko mirne v -ti obesil ' " Go.-pod Grdina v Clevelandu naj pokoplje svojo trmo in plan-k->. ki mu zakriva jasen pogled pa t>o s tem pogrebom toliko z;-služil, da bo prav lahko plačal obljubljenih sto dolarjev nagrade ter mu bo še pa*- tisočakov ostah d nage. dc^brod !ne namene. Ker ženske noč.-jo i dnehaii i; ker je precejšen mraz pritisnil, si grejejo kola kolena z malimi st felcnieiimi. Tozadevno poročilo sem čita! in sem tudi videl fotografiji m< .Inega dekleta, ki ima na nogavičji podvezi obešeno mah st ikleničico. katera baje proizva ji gorkoto. Kaj je v ti-;ti steklenici. ]>h poročilo ne omenja. Al vrela voda. ali sedem deset-pro- Iz Jugoslavije Izrašcvanje močvirij v Južni Srbiji. V direkciji vod se intenzivno bavijo z raznimi gospodarskimi vprašanji Južne Srbije. V prvi vr.-ti gre za izusšenj 1 Katlonova pri Sko pij u. Na ta način bi se pridobilo nad 33.000 hektarov plodne zemlje. V zadnjem času se je z aeroplanov fotografiral ter n ;n se bodo po posnetkih izdelali načrti. ki bodo do konca leta dovršeni. tako da se bo v to svrho potrebni kredit la'hko postavil že v proračun za prihodnje leto. N"a Ovčjem polili se prirede potrebni vodnjaki. 'se klicanju nikdo ne odzove. Ko . je policija odprla vrata, se ji je nudil grozen prizor: Pinterja so našli obešenega in s krvjo oškrop-Ijenega, v drugi sobi pa je nezavestna in težko ranjena ležala na tleh njegova priležnica Esti Jakobi. ki je bila prenesena v bol-, nico. j Po mnenju zdravnikov se je drama odigrala okrog polnoči, j Pint , r je star 60. Jakobljeva 47 ; let. Le s težavo je v bolnici zanio-! gla izjaviti, da je Pinter ponoči I prišel pijan domov ter jo s sekiro •napadel. Misleč, da je že mrtva, ; ^e je Pinter v drugi sobi obesil. ^cntiio žganje. * Neki zdravnik je baj.» dokazal, la dobe ženske, ki pušijo cigara '•*. rdeče nosove. Ker se p:i rdečega nosu vsakdo »rani. — tudi >: nske. — bodo naj-brž začele cikati. x Le pomisli prijatelj, na kra-en trenutek, ;ko se bo sklonila k tebi. prav pošteno pljunila, stisnila čik v pest ter te poljubila z be-s-dnmi: — Ah. ljubi moj, kako te 'mani rada. * V Združenih državah je največ v t oni obilo v. Nič zato — to je vendar znamenje napredka in blagostanja. Le to me jezi, ker so vst tjem nastale v zadnjem času odpošljota v Jugoslavijo nadalj-! tliferencc 7^radi l),a.o kovam zapustilo delo. Tudi pri podjetju dinarski novci, ki pridejo takoj ^ireger^en d. d. štrajka 1000 de- V promet. lavcev. k r jim hoče podjetje zni- žali pkičo za dvajset ods.tot.kov.. Zagoneten umor jug. državljan? v Sofiji. . Mesec dni nepretrganega spanja. V nekem hot»lu v Sofiji ie bil j y iIcrce?rvini M. v z:|flnj(Mn imorjen jue. državljan Kolenie. r.n..n rojavUa v 110katerih krajih •odom i/ Južne Srbije. Morilci cevki mleko v usta. da jo na ta Roparski napad v vlaku. ! m....,«:;^ .. • i- - r r , naein ohrani jr pri življenju. Da se gode po vlakih tatvine in. da moraš na vsaki vožnji raeu-|Smrt dyeb z?služpih Črnogorcev, nati z žeparji. je že stara stvar. 1 včasih pa se človeku pripeti lah-] ( rna ?oril j«' i^gi:bila te dni dva ko celo kaj hujšega. Te dni ijo. oziroma Jugoslavijo. li mlak potnik. Ko je vozil vlak j V Danilovgradu je umrl '2. okt. -kozi predor pri ITras?n"ku. je zgrabil neznanec Ramiča za vrat. «_*:i i>ri"* ! dušifi. z driigb roko pn mu poskušal odvzeti listnico, ki j<> ie imel v notranjem žepu suknjiča. K sreči pa se je Ramie lo- S."» let st:u'i borce. Rajo Jovovie. znan po vsej CVni irori jvo svoji hrabrosti in junaški preteklosti. Pokojni Bajo je bil sin slovitega Mušikc Jovoviča. ki ^o ga Turki leta l^.Vi aretirali, privezali za pova obvarovali. C'.:n je vlak pri-r konjske rope in vlekli potem od hitel iz predora, j Ramie ukrotil na.nadalca in '.ra v Ljubljani predal stražniei. Tu -o spoznali v n je m 221etnega bivšega pisarniškega pomočnika Ivana Ralena iz Kršnjev t>ri Gradcu, nevarnega železniškega uzmoviča. Balen je imel pri sebi cel šop železniških kart za različne proge. Predan je lil deželnemu sodišču. Jelenka do Spuža. k r je nesrečnež med groznimi bolečinami izdihnil svojo dušo. Od leta 186.1 do 18g0 je bil pokojni Bajo dvorjani!-: kneza Nf-kole ter se je udeležil vo niti malo prizadet, neglede na to. kako dolgo bo trajala stavka, kako visoko bodo navite ci človek domneval. ga delodajalci vendar boje kot črne kuge. So več, izdali so že velike svote. da prekinejo dobavo premoga za tega odjemalca. Pri tem pa so bili uspešni le deloma, in dočim prosjačijo drugi odjemalci zaman za tono ali dve. se zajeda ta odejmalec še nadalje globoko v premogovne sklade se-vero - iztočnega pennsvlvanskega gričevja. V tem slučaju imamo opraA-ka z odjemalcem, ki večno visi kot Damoklcjev meč nad glavami onih ki spravljajo premog iz globin zemlje. Opustošenja tega starodavnega sovražnika rovov niso bila tako oči vidna v poljih antra-citnega premoga kot v onih mehkega. Manj pogosto se je pojavil požar v rovih trdega premoga ter upih nil življenje stotih mož ali več z enim samim žaročim dihom kot pa se zgodi to tako pogosto v rovih mehkega premoga. To je tudi vzrok, da ve splošna javnost-tako malo o tem. Kljub temu pa ko požari uničili številna človeška življenja, skoraj od prvega pri-četka trgovskega proizvajanja an-traeitnega premoga od leta 1820 naprej, in denarna vrednost premoga poti zemljo obenem z vre.l-nostjo druge uničene lastnine je tako velika, da je vsaka cenitev izključena, ker presega naša pojmovanja. Prav tako je navesti število rov-xkih požarov, ki so se završili tekom več kot enega stoletja proizvajanja trdega |irenioga. Taki požari izbruhnejo le preveč pogosto in včasih v največjih in najboljše opremljenih rovih, drugič pa v manjših napravah. Pogosto so požari posledica neprimerne eksplozije dinamita ali smodnika ali pa malomarnosti premoga rje v. — Le redkokdaj je mogoče ugotoviti vzrok požara, ker pogine tajnost z žrtvijo ali žrtvami vred. — Včasih divja tak požar po teden, dva ali celo par mesecev, p red no se posebnim odelkom premogarjev opremljenih s »Vladami za umetno dihanje, posreči ustaviti ga. Včasih pa divja tak požar cela leta. dokler ni izčrpana premogovna žila v onem delu ter ne ugasne požar sam od sebe. Milijoni ljudi, ki so odvisni od antracit nega premoga glede dobave gorkote in udobnosti, bi se lahko greli ob takem ognju. Včasih obsega požar žilo. ki je le deset čevljev debela In ki pokriva ozemlje desetih akrov, a v drugih slučajih gori žila, ki je trideset ali še več čevljev debela in ki pokriva na stotine akrov. Največji teh požarov pa je Summit 11 ill požar, kajti ta požar divja že celih 66 let ter se tiče žile, ki je 50 čevljev debela in ki pokriva lT.l akrov. Tekom teh let je zgorelo na milijone ton trdega premoga. Nekateri domnevajo, da je zgorelo 14 milijonov, drugi^pa, da je, osem ipilijonov in Lehigh Coal an<} Navigation Co., ki je lastnica >Ova, je izdala že nad tri milijone dolarjev v hoju proti Čuden slučaj je, da je izbruhnil ta rovski požar, ki zavzema brez dvoma prvo mesto glede uničevalnosti. v prvem rovu, katerega so izrabljali v trgovskem obsegu, ki je dejanski uvedel dobo antracit ne industrije. S Summit IIill je pričel Josiah White leta 1820 pošiljati majhne množine premoga v Phjladelphio. Ob onem času in do leta 1840 se je obratovalo ta rov kot kak kamnobmi. — Premog je segal skoraj prav do površine zemlje in vsled tega ni bilo treba več let delati rovov. To je bilo v Mammoth Vein ali žili. kakor so jo imenovali od tedaj naprej. Ta žila sega .skoro od enega konca antracit ne pokrajine do drugega, od Lvkens pa do bližine HarrLsburga. severoiztočno od Scrantona. Pri Summit II ill je bila žila najboljša, kajti petdeset čevljev skoraj čistega premoga je ležalo skoro na površini. Do leta 18.19 so ta površinski premog odkopali in proizvajanje premoga je napredovalo s pomočjo rovov in galerij, ko so februar ja istega leta zasledili požar na dnu nekega hodnika v rovu. Lahko si predstavljamo vznemirjenje premogarjev, čeprav nimamo nikakih podatkov glede nesreč'ter tudi veliko skrb foremanov in inženirjev. Tedaj ni bilo šo^na razpolago nikakih modernih priprav. da se odpošlje ljudi na pozorišče požara ter posknsi, da se ustavi razširjanje ognja, so morali biti spojeni z veliko nevarnostjo. Ne vemo, kakšni so bili ti prvi poskusi, a znano je. da so se izjalovili. Par let pozneje namreč krog leta 18G0 in naprej, kažejo zapiski, da se je požar razširil tako zelo, da je sklenila premogovna kompanija po-klužiti sc herojskih sredstev, da reši ostalo svojo lastnino. Prilika, da se pogasi požar ali da se ga zaduši, pa je že davno minila. Vsi dohodi pod- zemljo, celo najbolj oddaljeni so morali biti nedostopni vsled strašne vročine. Predstavljajte si vročino, katero daje od sebe majhen kup žarečega premoga v povprečni peči ter pomnožite ta kup tako, da bo segal petdeset čevljev glol>oko. tisoč in jK*tsto čevljev na široko in se stezal na dolžino skoro ene milje!" Pri požaru na Summit IIill pa ni bilo nobenih vrat. katera bi bilo mogoče odpreti ali pa zapreti. Dejansko tudi ni bilo najmanjše prilike, da se ogleda požar ter u-gotovi, kako daleč sega. Edino merilo je bilo razširjenje ozemlja vročine, ki je }>ostala naravnost neznosna, da- se je prodrlo v obseg požara. V dneh Državljanske vojne so pričeli kopati zarezo preko domnevane poti požara. Odstranili so plast zemlje ter skale ter izkopali nato premog. Istega postopanja se poslužujejo sedaj gozdarji, ko se bore proti gozdnim požarom. Več let se je zdelo vsem. prizadetim, da se je na ta način posre-čilo za-braniti razširjanje |>ožara. Kakih petnajst ali dvajset let pozneje pa je novo središče vročine pod zemljo dokazalo, da se je poskus ponesrečil in premogovna kompanija je bila izpostavljena izgubi dela svoje najbogatejše lastnine. Nato so skušali zadušiti požar. Xeitevilne. jk> šest palcev široke luknje so izvrtali na razdaljo petindvajsetih čevljev preko celega bazi-na ter jih napolnili v upanju, da bodo izi>olnile vse odprtine ter zadušile požar. Ta metoda se je istota-ko izjalovila. Položaj je i>ostal tedaj naravnost bupen. Če bi se ne našlo hitro sredstva ali sredstev, da se ustavi požar na Summit Hill, ni bilo nobenega jamstva, da ne bo mogoče o-"pustošena cela pokrajina. Skalnata odeja, v katero je bil zavit pre-mog, je postala tako vroča, da se je požar lahko razširil na druge sklade, čeprav so bili ločeni od dejanskega požara s skalami. Treba je bilo vprizoriti končni napor, s katerim se je dejansko pričelo v pričetku tekočega stoletja. To je bilo velikansko podjetje, ki je določalo odprto zarezo šest na jut čevljev široko, segajoč o Ti- i . k.. * BREZPLAČNO Ta BREZPUČNO Star in Magnolia Mleko Če uporabljate te vrste kondenziranega mleka za kuho ali pri jedi, kjerkoli rabite mleko in si adkor, boste prištedile tlelo in denar. Vsaka stvar, pri kateri j ih uporabljate, je bogatejša. Cenene so, ker se dobro vzdrže, s e ne pokvarijo in jim ni treba ledu. Vedno je dobro imeti par k onev, pripravljenih v omari za hipno uporabo. BREZPLAČNO Razen vseh teh dobrin lastnosti dobite tudi dragocena darila za te labelne. Zgoraj vidite naslikano razno posodo iz finega vtisnjenega stekla, ki bo krasila vaš dom ter jo je lahko dob ti ra labelne s teh konev. Gospodinjo ss od Časa do časa preskrbujejo s takimi posodami. To posodo je mogoče do. biti samo v naših prenr.jskih trg-ovineh. Po pošti je ne pošiljamo. Zacn te danes hraniti labelne ter jih odnesite v bližnjo premijsko prodajalno, navedeno spodaj. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY 44 Hudson Street near Duane Street 426 West 42nd Stre«t near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street near Madison Avenue 6'. Cast 125th Street BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Str«!ot. Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenut near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LON8 ISLAND CITY 44 Jaekson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue | I I | I I I i Začnite danes hraniti lcfcelne za dragocena božična darila. kot seč jo proti požaru. Sklenili so popolnoma zapečatiti pot požara, in v ta namen so sklenili postaviti velike zidove iz konkreta. po IS palcev d<>lx»l«\ Ti zidovi naj bi stali ob obeh straneh zareze, z iia-daljno see j o iz ilovice. Tozadevno delo je postalo prava dirka s požarom, ki je potiskal tik za delom ter se vedno bolj bližal delavcem. Ko se je izkopavanje poglobilq^ je postajala vročina vedno n ©znosnejša. Xajprvo so odstranili plast zemlje in skal ter izkopali nato rove vz«-li ven premo«? ter pričeli postavljali zidove iz konkreta. Vsa-ka skupina delavcev, ki je prišla naivzdol, je^ čutila. kako postaja vročina vedno l>olj neznosna. — Mesto po osem ur. so pričeli delati ljudje naj prvo po šest. potem po štiri, tri in končno po dve uri na šifto. Ker pa sta bili celo dve uri preveč, se je skrčilo delovni čas na eno uro in končno na dvajset minut, kajti to je bilo vse. kar je moglo prenesti človeško telo. Spričo tega napada se je moral požar na Summit Ilill umakniti. Inženirji pa niso bili zadovoljni s tem. Čeprav so bili prepričani, da je požar ustavljen, je po-menjala vročina, ki je prihajala celo skozi teh 16 čevljev ovire iz konkreta in ilovice zlokobno svarilo. Sklenili so čakati, da bo vročina prodrla skozi to oviro ter nadaljevati z odkopavanjem površinske plaxti in premoga onstran ognjene ograje prav tako hitro preko celega bazina. Iz te zareze-1 kot bi bilo mogoče vršiti delo. naj bi se odstranilo zemljo in ske- Imamo pa še nadaljno vrsto pole do maksimalne globine 3IG žarov v antracit 11 i pokrajini, ki čevljev ter nato izkopalo sjx>daj je prav tako zagonetnega izvora ležeči premog potom šestih rovov. | in včasih prav tako trdovratna, Inženirji pa se niso zadovoljili z j čeprav je spojena z manjšimi iz-enostavnim odprtim prostorom gubami. Vsakdo, ki je potoval ponoči skozi antracit 110 ozemlje, pozna to vrsto požarov. Ko se vije vlak mimo velikih črnili poslopij, kjer d robe in lomijo premog je opaziti dušljivi smrad gorečega žvepla. To so goreči "culm"' nasipi, kjer se je vnel premog. zmetjtn tja preti davnini časom, ko so kon-Numenti lahko izbrali premog, katerega so hoteli kupiti. Podnevi izdaja le smrad po žveplu te goreče nasipe. Ponoči ]>• je o|>av.iti na takih mest ih raznobarvne~pla-Xato so menčke. Požari v premogovnikih predstavljajo eno najbolj resnih ekonomskih trošenj ter ga bodo predstavljali še dolgo časa. Pravna komisija zveze narodov je razpravljala o Rolamovem izročilu glede mirne rešitve mednarodnih sporov. Člani komisije so debatirali predvsem o definiciji pojma ''napadaiina vojna". Lansko 'zasedanje zveze narodov j? namreč izjavilo, da je vsaka ra-padalna vojna mednarodni zločin. V sedanji resoluciji pa se plaši. ratifikacije >:e-hevskega protokola. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVlH. ZEMLJA SE BOL) POČASI - VRTI 1'čenjaiki »trde. da >c dan ali doba, v 'kateri se zemlja zavrti okoli svoje osi. počasi daljša. To s proučevanjem prejšnjih solne-nih mrkov ugotovi jno najdbo je pred kratkim obširno obrazložil Ernest Brown, profesor matematike L11 astronomije na univerzi Vale. On pravi, da m1 nam sicer ni bati. da 'bi se zemlja pričela jnajati in, bi se končno prenehala vrteti. Mi.-rda bi s utegnilo to r s kdaj zgoditi, toda šele v skrajno bodočih časih. Brown pravi, da znaša v>lecl tiste počasnosti na-ta!o podaljšanje dneva ali dobe samo približno eno de-etino sekunde v tisoč letih. Toda najdba tako male izpremembe |x> tako 'dolgi dobi j* že sama na sebi tri-itnit' magnetične astronomije. T>a pri zemeljski rotaciji ne more biti vse prav v redu. se je zdelo pred d verni stoletji velikemu an-gleškrtanu astronomu Hallev-ju. ki je opazil, da se ne da ob njegovem času znano gibanje meseca spraviti v pravi »klad z oni«i prejšnjih stoletij. Potem sta bili postavljeni v razjasn jeva nje tega nesoglasja dve teoriji. Ena pravi, da je kriva na tem privlačna moč drugih planetov, dniga pa. da morsko valovanje napravi zem-sko .jribanje počasneje. Tekom zadnjih deset let se je ugotovilo po natančnih računih, da oceansko valovanje v rrsroici pi»jasnju-"je ta pojav. Morda pa pridejo čez ca« drugi učenjaki. k5 po-biieio Brownove trditve in nas osrečijo z drugimi, preti katerimi ne bA mo pta.šili kakor se ne pred Brown o vim i. Pile ISABT L'.E KAY Slovenska eo»i»odlnja v Ameriki redno z veseljem sprejemu na »vete, e imuiočjo katerih za more boljše vršiti jtvuje dolžoo#tl kot jfoaporilDja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili čbtDvk. ki bo ganltnal vsako dobro gospod in jo. NAVODILO Št v. 73. Navodilo za kitlio. Najbolj zanimiv naf-hi za pripravo cornflakes jo zmešali jili z 11:1 rezan i m i bananami ali breskvami ali pa z zrelimi jagodami. I*ri-dniite mleka in smetane ter dovolj sladkorja, ds« ho sailjo sladko. «~'e joste cornflakes same. ne potrv-I»ujejo sladkorja ker so že dovolj oslajene in začinjene tekom kuhanja ali peke. Poslužitc se nocoj s'edewgii navodila in videli boste, kako dobro hrano lahko pripravite 7. zrnato jedjo kot so corn flakes. CORN FLAKE CIIAKLOTTE 2'i: ease eornflake« Nasveti 7a dom. Iz usnja lahko oslpravite mastne nut dež;' s pomočjo lerpentina ali Iteneina. Potem pa Izmijle madeže z dobrim likalom. C'e hočete odstraniti pečatni vosek s svile. «Mlpraskajtc vosek ter naunižite v. Iteneinoui ali alkoholom. Da odstranite krvne madeže s finepa belesa platna, kateri so se napravili, če ste se pri šivanju dili v roko. vlijte na čisto eunjico nekoliko |»eroksida ler »obrišite. P redno lnjložite preprogo na pod. lH»krtte tla s časopisi. To bo preprečilo širjenje mrčesa, kajli mrčes ne ljubi tiskurskejra črnila. Pa tudi preproga vam bo dalj časa trajala. Nasveti za lepoto. Da dobro izgledate.' ne žadostnje samo. »la ste poimlnouia čisti, ampak je treba še več raznih malenkosti. da je vaša z.iinsiiijost lepa. Oesati se morate tako. da izrazite najlepše dele svojejia obraza ter manj lepe prikrijete. Velike važnosti je U|K>raba pravilnega pudra. — Izberite si jnider ki se sdatra z va- zdrobljenih cornflakes: pokrite s š() }u itj„. da hoste izgledali lepi 111 preeejšnjo poreijo jabolčne j »oliv- ljubki. Napudrajte sc s ploščnatim ke, prtdcuite sadni s.»k i:i skorjo. l»ndi-aloui. katerega je treba večkrat ^ čaši oslajene jabolčne jk»Hv-ke ; skorja 'i limone sok polovh-e oranže ali limone V inimaščeno jkuicv dajte dobro Na vrh denite masla. Pecite petnajst minut v vroči peči (-I0UF). Prinesite na mizo z utei>eno smetano. Nasveti za kuhinjo^ Če i »e čete navaden puding, je najboljše, da uamažcet z mastjo. Ako pustite čaj a!i kavo dalj časa odkrito: bo izgubila svojo hmm" in duh. Če delate polivko, se i>o-služite dela smetane, mesto samega mleka. Na ta način bo polivka dosti bogatejša. Ko mešate testo za kek ali muffinse. se poslužujte ilovnate pisode in lesene žli<-e. Ivo preiskušate candy ali frosting, je najboljše, da i>oIožlte i»o-nev na eno strani peči. 1 Hi preprečite slaboten okus čaja ali kave, ji pridenile ščei»ec soli. izprati. In potem vaš parfum. Vaša toaleta res ni popolna in ni končana, če nimate na sebi malo parfuma, kar poveča vašo draže-nost. Čistoča 111 lepa zunanjost sta tako ]>otrebni v življenju kot vaša vsakdanja hrana. -Osebno zdravje. Vi lahko pripravite otroku lunč za v šolo v lepih škatljah za lunč, katere so dandanes naprodaj in s len« se izognete nepotrebnemu zavijanju. Thermos steklenice olira-* njajo tekočino mrzlo ali jrorko kot je pač i>otrehiio v tem ali onem letnem času. Pri sendvičih se poslužujte vedno drugačne vrste kruha— pšeničnega. ržcnejia itd. in v nijh naj bo veti 110 kaj drugega. Včasih dajte otrokom malih otrobjih muf-finsov. Posebno /. dateljnl jih imajo radi. Včasih je tudi dobra kaka zrnata jed. Jajca jim dajte včasih trdo kuhana v sendvičih ali v st»-lati. Za dezert jim dajte surovo ali kulia*no sadje. Pudingi naj bodo iz koruznega škroba, riža. peeenegn eustarda ali želatine: mali piškoti naj bodo s sadjem. Mi priporočamo naslednje izdelke: <"e hočete mleko in sladkor obenem, ni boljšega mleka kot je Star in Magnolia Mleko, ki je naprodaj pri vsakem grocerjti. 1'olegtega lahko hranite labelne ter dobivate zanje dragocena darila. M? PREROKOVANJE 0 NOVI KATASTROFI ("oiiaai Doyle, ki sc peča zadnje čase osobito .s spiritizmom. napoveduje r.a temelju vesti, ki jib je dobil baje spiritističnim potom z onega sveta, bližajočo sc strašno svetovno katastrofo. "Visoki duhovi.*' tako pravi znameniti pisatelj in fa 11 tast. smatrajo to katastrofo za neizogibno, ker se drugače človeštvo nikoli ne reši ma-terijalmna. Človeštvo č%K«jo težki časi. Zauno se ne*i.iri " vpad: in krvavi spopadi, morja preplavijo svoje obale, vulkani začno bruhati ognjeno lavo itd. Kdaj pride do teb pojavov v pri rodi. še ni točno ugotovljeno, vendar pa čas strašne katastrofe ni več daleč. V poslanicah z onega sveta se omenjajo leta 1925. in 1928. Ta poročila' smatram za povsrem resna. pravi Conan Doyle, obenem pa verujem v blagodejne posledice svetovne katastrofe,- Svetu je res potrebeai ta^ »ijdar^i da se ko-nečno spametuje in spozna, kaj je pravi namen človeka na zemlji. Člo vestvo bo težko kaznovano, toda duhovno boga.stvo bo ohranjeno. Srečni bodo tisti, ki prežive to katastrofo. Če se ljudje ne poboljšajo, se ne morejo izogniti svoji usodi. Conan Doyle je znan kot eden največjih fantastov. dasi ni mogoče zanikati, da se je že marsikatero prorokovanje njemu podobnih pisateljev v tej ali oni obliki nre-nračik). • DVOJE VEIKIH TATVIN '"Petit Paris'ten*' poroča iz Belgije o drzni tatvini, katero -o odkrili 'polieij-rki orgtyii v Anversi. Tam je bila organizirana -posebna družba mednarodnih tatov, .ki jo krada diamante. I>ružba je bila -ijajno organizimna ter ji imela sotrudniike v rajnih e\*r^»pskih .avah. Dokazano je. da je vzdrževala posebno živahne zveze s Portugalsko. Tatvine >0 m* vršile večinoma na račun neke belgijske firme tj /.naša več milijonov frankov. Glavni krivci so sedaj 7>od ključem, nekaterim pa se je posrečilo pobegniti, predno so prlSJi v i-ok^» pravice. O drugi tatvini javljajo rz Šo-ijavskih Toj>lic na Čehoslovaškem. .\ozna-ta, ni imel toliko časa. da bi se z j njo oženil. Predno ve je sp^čal s Dva sestavljena plesa: četvorka in .svojo sestro, je gospodaril Da.uri-j beseda spisano in narisano.....35 gnac na svojo post po Argentini- ! Domači živinozdravnik ........... 1.26 ji, Madžarskem in na Uralm. kjer \ O^vedl*«j;a .75 je našel baje bogate žile zlata. da,Hlgiefa S°matologie, pouk kako se , .. ,„ » ohrani zdravie, t. v...........150 sam ne ve, kam bi z njim. Vse to. T . .. __ • *................iz .... . . , v j Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ............1.50 je bila srfveda cola laz. o . 0 _ 0_ n . , ..... v 1 z- zvezek 1—2 snopič 1.80 Po prestam kazm je živel se Knjiga o lepem vedenju, I dolgo zelo razkošno. Od zloglas- Trrubvr>dom malen-1 , 7 p0uk...................38 kostme tatvine, ki kaže, kako niz-,®, 0 T*0 "l...............60 , , , , , .. . ... Slovenska narodna mladina, obsc- Ico y padel nekdanji lastnik tu- (ra 4g2 s{jm 5ih milijonov. Slovensko-angleška slovnica,' s ' slovar'- jem trdo vezana ............ 2.00 j Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ i._ Slovecsko-italj anski in Italj.-Slov. slovar ...................... 1,00 - Slovensko-nemški in nemako-aloven-drobnos-ti o strašnem zločinu v. ski slovar.....................5u tamkajšnjem karmelitan.>kem *a-SPretna kuharica (trdo vezana).... 1.45 mostanu. Morilec pater Adam se Svet0 Pismo 8tare 1x1 nove je te dni sam javil na policij J trdo vcza3ia .................... 300 Policijskemu uradniku je izjavil.t?1*11! fceb«lar ;.................. 1.— - t umni kmetovalec ali splošni poduk, da je ime! ze del j ca>a namen ne-1 . , ... .« . . , T7, a.«-, a c — • j kako obdelovati m izboljšati polje koga ubiti, da se masen ie nad w ,_* * J broširano ...................80 Cvetke .......................... .25 Ciganova osveta ..................35' Čas je zlato ...................... 30 Cvetina Borograjska.............. ^0 Čarovnica starega gradu.......... J2& Četrtek t. v......................90 Ddlenec, izbrani spisi.............60 Dolf z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Metko) .........................60 >olga roka.......................80 tevica Orleanska ............... .50 Duhovni boj ...... ............ .50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Dekle Eliza .....................60 Slizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk............... .35 Filozofska zgodba .................60 frk Diavolo ......................50 Šozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Gtolem, roman..................... .70 Gusarji ........................90 Hči papeža ...................... 125 Hadži Murat, trda vez. ............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 • broširano .....................60 Iz dobe pnnta in bojev.............50 k modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 zdaj Romanov hrat Emil je dobil prestani ikazni službo v neki pi-sarni' in živi s svojo družino v MENIH MORILEC LiVov.<4ki listi priobeujejo po- .30 .50 spisovnik raznih vezano.......... , . , maščuje nad (Vošilna knjižica ljudmi, ki so se mu ]>osmehovali -Veliki slovenski radi abnormalnosti. Zločin je iz-j pisem. Trdo vezano..........1.80 vršil na ta način, da se je ponoči Veliki Vsevedež ____............ .80 uaiklenil v celico patira Ideee. Ko j Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 je slednji *topil v celico, ga je u- Zbirka lepih zgftdov, duhovnikom v daril po giavti tako. da se je zgrn i porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezdi/l na tla. Naito je tako dolgo tol-! skupaj .................2.50 kel po patrovri glavi, da je (Zgodovina S. H. 8,, Melik srečna "žrtev izdihnila. Po zšločinu 1 • ;.................. je odeel mimo v svojo eelieo. kjerj 2' zvezek, 1. i^^ snop^-........ .70 je talko j zaspal. Zjutraj zgodaj je RAZNE POVESTI IN' ROMANI: odšel »am na policijo in prijavil' ' zločin. Na policiji je priznal, da je \ ddb« kot diak sifilis, ki ga pa Agitator (^er?nik) trdo vez.......! NAJntefLTl Azasel trda v« ................. 3 — .75 . it ij i p. 1.1 > tK X- Andrej ^ofer Boy, ioWtf trt: m. .. Jurčičevi spisi: .40 Sosedov sin, brbS......4____:v... zvezek; Sosedov sin — Bin kmet-skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v.................1.— broširano •............................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano Karmen, trdo vez..................40 broširano- ..:..................30 Krivec, roman, ^trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Ona brada.....45 Kazaki, povest iz Ruskega........ .70 Kraljevič in berač ............... .25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...........i.......40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija ................ M Ljubice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi ;— Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v pasehcah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas —- Kraljedvorski roko. pis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 * 4. zv. Kritike in znanstvene razprave. ...................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu je> zikoslovju ....................70 Zbrani spisi trd. vez............ .. .90 Poezije trd. vez...................90 Ljudska. knjižnica: y 1. in 2. zvez. Znamenje itirih trdo vezana .................. 1.00 2. zv. Darovana. ' Zgodovinka pOV68t M^ 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ..7............ .80 9. zv. Kako sem (Brencelj)....... sem. > jas likal, se* j a s iapri,' ••••••••••• m• •• sem se jas likal, ».- -v« » • , _ 9 •.VA- JO 10. zv. Kako (Breneelj) - 11. zv. Kako (Brenceljf 12. zv. Is neneža, ttdo 14v or. Ljubljanska sHto. — (Brencelj) .................. Povest is jpSDekes^ . ..... 16. sv, lle v lsMriko. Po ren$-kih dogodnv ....i«...r^t.• .80 Trdo vezano;................ 1.00 M)ada Ijnbeae^ trd. v........... 1.75 Mimo ciljev, tr. vez ...........? *.60 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto .......... ,70 Mrtvi dosiač .................... .35 Materina Žrtev..........................80 Mttolino ........................ .40 Mali Klatež ..................... .70 BJwiJi • Mirko Poštenjakovič......................30 Mož z raztrgano dušo. Draina na morju. (Meško) .............. 1.— Malenkosti (Ivan Albiadit}........ J25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka ........*........... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti........ .90 Naša Vas, IL del, 9 pov........... JO i ffova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, ti da vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ...........50 Naseljenci ...................:.. .90 iffovele in črtioe.................. JO Na Preriji ...................... JO Nihilist ......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 !STa krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Krvna osveta .....................35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica ........................ 1.00 Berač ...........................35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .............:..........35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 General Lavdon .................35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška My to logi j a ................ 1.00 Rimska Mytologija .............. 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Zaroka o polnoči .................35 Božja kazen .....................35 Emanek, lovčev sin ...............35 Napoleon I. .............* .......75 Notbarga .... Sredozimci, trd. vez. broš......... .85 60 .40 Shakespearove dela: Miacbeth, trdo vez. Othelo tr. v....... Sen kresne noči tr ve« . .90 . .90 SPISI KRI&TOFA fcMTDA: 1. zv. Fosnava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni MUmo ...................... 7. rv. Jagnje ................ .8. zv. Pirhi .................. 13. xv. Sveti večer............ 11 sv. Povoden j.............. 15. sv. Pavlina .............. 17. zv. Brata ................ SPLOŠNA KNJIŽNICA: .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .35 .50 J8 .60 .60 «9 Obiski. (Cankar), Trdo vezano 1.40* Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj Ob tihih večerih, trda vex. ........ .90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Pesmi v prozi, trdo vex. . . . . . .70 Prigodbe čebelice Maje trda vex,.. 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pasti in zanke. irritw4n»i™< roman .. J5 Pariški slatar..... .............. .35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Povest o 7. obešenih t. r............90 Pod svobodnim solncem 1. zv,.....1.00 Plebanuš Joanes tr. ves. .......... 1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ............ .80 Pravljice H. Majar........ ..... JO Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Pot bolesti trd. vez. .............. 1.00 Poddgalee ....................... M Praprečanove zgodbe............. J5 Patria, povesti ix irske junafiee doba JO PredtrŽani, Pre Sem in drugi svet. niki v gramofonn .•.. .•..... .26 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca .................... JO Ptice selivke, trda vex....... ..... .75 Pikova dama (PuŽkin) ...........30 Pred nevihto ........... ........ J5 Pravljice in pripovedke (Kosutnik) 1. z^'ezeik .....................40 2. zv&ze'k .....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Rablji, trda ves.................. .75 Rastoči mesee (Tagore) t. ves-.....60 R^skrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ........80 Rinaldo 'Rinaidlni..... .......... JO Slovenski ialjivee ■ ......'.*....... .40 Slovanska knjižnica. Zbrani ^isi, ' vsebuje 10 povesti....................60 Snnefld invalid ................... J8 Skozi širno Indijo................ .50 8anjska knjiga Aralste .......... 1.50 Sanjska knjiga, nora velika....... JO Spake, humoreske, trda ves ....... JO Strahote vojne ^.............. .50 Sveta noč, sanimive pripovedke . Strup iz Judeje................. Simon Jenko zbrani spisi........ .90 Sosedje tr. v. .80 Svetobor ................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. JO flttjrto Šesto, povest is Abru^v ..... J0 Spanje (Govskar), vet , 1... 1.20 Mfck, samotarke igffi ve* JO medtediega, lovca, toto^ri f»r .*............. ** Šu 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..................'....... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broi..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ................ .35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš. ................" .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-none, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš........... .35 Št: 12. Fran Ipllčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih. 91 str., broš............. .30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno, gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,..........- .45 Št 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str................ .30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po-topljeni svon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št; 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. .45 Št: 21. Fridottn Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H., 73 str., broš. ........................ .25 Št 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerja. va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št 23. 8ophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš.,........................ Št 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoele. no8t in problemi skrbstva za brez* poselne, 80 str., broš..........35 Št. 23 Veronika Deseniška.........75 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna x Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str», .....................65 Tri novele, tr. v........ .".T...... .90 broe. .........................70 Tunel, trda vex...................1.00 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš......... .35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš.......................... .60 1rde vezano................ .75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spili......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................go Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatar i evo Zlato ................. 1.00 Za miljoni, .............e5 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 j l3podovin8ke anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 216 str.........1._ Zločin in kazen 304 str...........2.50 Zbirka slovenskih povesti.: L zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. z v. Povesti in slike .............35 5. z v. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ....................... Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti 60 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .25 .50 .80 35 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ...:..............76 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... Mladi umetnik ................... 1.20 Otroški vrtec" ................... ijjo Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka.................1,20 IGEE .60 .8« Beneški trgovec. Igrokar » 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank .................. Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Vesdoigra v 2 dejanjih.. .30 Cjrrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem .35 .70 deji .30 .30 .30 «15 .To Spilmanove pripovedka: 2. zv. Maron, krčanski^ deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav« kaških gora- '.................. .25 4. zv. Praški judek ...:.............25 6. z v. Tri Indijanske povesti....... JO 9. rv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japnskega......... JO 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest JO 12. sv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji ...............30 13. zv Boj In xxuga, purest ........30 14. zv: Prilega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 zv. 4sgelj sužnjev. BrazOjska J25 16. zv. ZlatOkopi. Povest.......... .80 17. zv. Prvi* med Indijanci ali vož* v H^kftu^iio SO 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo. 19, xr. trd. ves. Povest I. vez. , .U.V. JO JO .75 v 3 dejanjih Mati, Meško, tri dejanja..... Marta, Semenj v Richmondu 4 nja ......................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih ............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ....................... Veronika Deseniška, trda vez..... Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja njih ........................ .30 1.50 .35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5.' zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica k$ve....... 12. snopič. Izgubljen sin, ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 .60 .30 NaroČilom je priložiti deaiar, bsttirf V gotovini, Money Order ali pošta« znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS. NARODA" '/i 1 ig MalT lira i- SLOVOTC PUBUBHBf^C^. ja m Cortlandt St, GLAS NARODA. 20 OKT. 1925. G. K. CHESTERTON: ČETRTEK Poslovenil Oton Žnpan&6. PETNAJSTO POGLAVJE. Tožnik. la. Ln kadar sem se vam pokazal j v dnevni svetlobi, sem ga vam za-f nikoval jaz sam. Ko je šel Syme po koridorju. | A vi ste bili možje. Niste poza-je zagledal tajnika, stoječega vrh bili svoje skrivnosti in svoje časti, velikega stopnišča. Nikdar še ni čeprav se je vesoljno stvarstvo pre-opazil na njem tolike plemenito- tvorilo v natezalnico, da bi vam sti. < >grnjen je bil v dolgo haljo, jo izvilo. Vedel sem. kako blizu čisto črno, po sredi pa se mu jc pekla ste bili. Vem. Četrtek, kako vlekla široka proga, vsa bela kakor si križal meč s kraljem Satanom, en sam trak luči. Svmeu ni bilo vem, Sreda, kako si izgovoril moti eba niti malo brskati po spomi- je ime ob uri brej upa. ni, takoj se je domislil, da je bi-! Popolna tišina je bila na vrtu la prvi dan ustvarjena luč iz teme. pod zvezdami, potem pa se je taj-Tajnikova obleka je bila živ iz- nik, nepotolažljivi. obrnil proti r.tz tega simbola. Nedelji in rekel s hrapavim gla- Na sto [Ulicah sta srečala Rat- som: cliff a, v poinladanjc zeleni lovski — Kric «-i ? Kaj si? opravi, katere vzorec je kazal go-1 — Jaz sem Sabat, — je rekel s; o drevje s prepletajočimi s< ve- oni in se ni genil. — Mir Gospo-j.imi. Zakaj on je predstavljal dov. tretji dan, ko je bila ustvarjena : Tajnik je skočil pokoncu in je zemlja in zelenina na nji. stal in mečkal dragoceno obleko v Skozi širok, nizek prehod so sto- rokah, pili v zelo prostoren angleški park — Vem. kaj hočeš reči, — je r izsvctljen s premnogimi plame- zavpil, — in baš tega ti ne morem nicanii in kresovi; v njih odsvitu oprostiti. Vem: ti si zadovoljstvo, S'' j<» prelival silen karneval ple- optimizem, kakor se pravi, posled-s *'ih ljudi v |>estrih oblekah. — nja sprava. No, jaz se nisem spra-I ej tam moža preoblečenega v vil. Ako si bil ti mož v temni sobi, mlin na veter z velikanskimi krili, .^akaj si bil tudi Nedelja, žalitev onega tam v slona, zopet druegp:a solncti in njega luči? Ako si nam — Poskusite biti srečni! Ruse lase imate, kakor vaša sestra. — Moji lasje, rdeči kakor rdeči plameni, bodo požgali svet, — je rekel Gregory. — Mislil sem, da sovražim vse stvari na svetu bolj nego more človek sovražiti karkoli ; a sedaj vidim, da ne sovražim ničesar bolj nego vas! — Jaiz nisem vas nikoli sovražil, — je dejal Svme zelo otožno. Tedaj so bruhnili iz tega nepojmljivega stvora zadnji gromi. — Vi ! — je zavpil. — Vi niste nikoli sovražili, ker niste nikoli živeli. Dobro vem, kaj ste vsi skupaj, od prvega do zadnjega — vi ste ljudje, ki imajo moč .v rokah. Policija ste — visoki, rejeni možje s smehom na ustih, možje v modrih oblekah s svetlimi gumbi. Vi ste zakon, ki ga ni še nihče premagal. Mi uporniki blebečemo seveda vsakovrstne neumnosti o tem ali onem zločinu vlade. Neumnost vseskupaj! Edini zločin vlade je, da vlada. Neodpustlpiv greh najvišje oblasti je, da je najvišja. Ne preklinjam vas, ker ste kruti. Ne preklinjam vas — dasi bi vas smel — ker ste prijazni. Preklinjam pa vas, ker ste na varnem! Na kamenih svojih prestolih sedite in ni NAJMANJŠI AEROPLAN UNO t* WOOD * UMSMWOCO. H * Letalnih tekem na Mitchell Pieldn, L. I.. A. Faucher s svojim maj krnim airoplanom. ki ima samo sedemnajst konjskih sil. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign LanfluiH Information Oorvlc*. — JugoM« lurMik) ZDRUŽENE DRŽAVE V MEDNARODNI TRGOVINI. Pred približno petdesetimi le- J ti, predno so ameriške rudniške in tovarniške industrije postale jako močne, so naši uvozi večinoma obstojali iz manufakturnega blaga. Na diaigi strani smo izva žali poglavitno poljedelske produkte. Sedaj, pri ogromnem razvoju industrije, najvažnejši del naših uvozov obstoja pretežno iz surovin in tropienih ter polutro-pičnih živežev. 'Poljedelski pridelki so še vedno ogromno važni za naš izvoz, ali najvažnejši del izvoza so postali tovarniški ni {rudniški produkti. Ta t;ndenca j bo. kakor vse kaže. nadaljevala i in zato je tem bolj potrebno pri-• zadevati se. da dobimo najboljša c je udeležil tudi Joseph iirazem&ka trž^a za nuaše izvo- (ze. Poljedelski produkti in dmgr surovine se takorekoč prodajejo j sami od sebe. ali tovarnarji Združenih Držav se morajo pri prodajanju izgotovljenih produktov a Južni Ameriki, na Daljnem Vzhodu in drugje boriti z ost.ro konkurenco s strani velikih indnstr'-jalnih dežel Evrope. Ali vas naoleguje KAŠELJ? Zadovolieni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj; prijetno, uspešno in zanesljivo. Cer.a 25 in 50 centov. Hitra od pomoč zoper akutni prehlad to Severa's Cold and Grip Tablets. Cena 30 ccntcv. Ta dve zdravila so nrjtclja odpnmoč v slučajih kaSijcr, prehlada in hripavesi;. Zahtevajte najprej pri lck&rju. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS', IOWA Združene Države kupujejo iz i-'Holandskem. manj od polovice nozemstva in prodajejo inozem stvu blaga najrazličnejše vrste v v zrakoplov; zadnja dva kakor da bil že spočetkoma oče in prijatelj, ^ _ ^ ^ Zakai~sc mora (lavcev je odvisen namigujeta na burkast e dogodke zakaj si nam bil tudi najhujši so- * * ste niti enkrat stopili raz nje. — 'vrednosti vee biljonov dolarjev. O. vse bi vam odpustil, vam, ki Dan za dnevom na stotine velikih vodite človeštvo, samo če bi vedel, 'ladi'j l)lava P° vseh oceanih, nalo-da ste le eno uro trpeli smrtne bo- žt*lih z ameriškim blagom za Zd. lečinc, kakor sem jih jaiz. . . j Države. Mednarodna trgovina l- Svme, trepetajoč od glave do Jako va'žno vlo-° v no„ jc planil. Ivini in življenju Amerike. Zaslu- — Jaz vidim vse, — je za kri- !žek "kolikih miljonov naših de- izvažanja vsaka stvar na svetu, pa če je še od flannšnjega dne. Čudno je sprele- vražnikf, t do Svinca, ko je zagledal plesal- ■ Nedelja ni odgovoril niti bese- ( i oblečenega v velikanskega kiju- de; počasi je okrenil svoje kame- ' . ... . . , ... . ..... .. ^ , , . f katerega sem moral biti jaz eisto rorozca s kI)iinom enkrat tolikim no obličje proti Svmeu, kakor da » „ , . . . .. ....... . . . . „ .osamljen na strasnem shodu sed- kakor je bil sam — cudm ptic, ki ga hoče nekaj vprašati. 1 s • mu j«- za pičil v misli kot živo j — Xe, — je rekel Svme. — jaz vprašanje, ko je drl po zoološkem ne čutim tako divje. Jaz sem vam parku. I hvaležen, ne samo za vino in go- Xa eni strani trate, ki je nirgo-. stoljubnost 1ukaj, nego za marsi- lela plesavcev, na vzvišen i na, 1 oršne s«' nahajajo pogosto na ta- mi tukaj tako čista in mirna ka- prodmktov njihovega dela v ino- tako neznatna, boriti proti vsemu l*emstvo ali td izstavljanja uvo-vesoljstvu? Iz istega vzroka, iz,ženih snovi za ameriške konsu- se je dvigala zele-1 kateri čisti beg in svoboden boj. nekaka tt-rasa. ka-,Toda vedel bi rad. Duša in srce sta kili starinskih vrtovih. T un je.--'alo v polukrogu sedem velikih sedežev, prestolov za se- kor ta-le stari vrt. a razum mi neprenehoma vpije: vedel bi e zrli fasi-'c:n Opatija. Sedaj so jo končno začeli poitalijančevati tatko. da bo mo-- rala pričeti javnost misliti, da je voz. vendarle je j3tko potrebno sPati- negovati in pospeševati nudna-' Nemški zdravniki so imeli pred rodno trgovino. Amerika ne more 1,4 J dnevi zborovanje v Karls-1 življenski ruhe. Kongresu je predsedoval51 za dunajski zdravnik za otroške bo- poti ^njde in dn,-° leto ho" ohraniti svoj visoki standard, ki toliko pomenja njeno vsakdanjo srečo, ako ne n- lezni prof. Clemens Pircpiet, do vi li li go-tje. ako Še pridejo. vaza veliko takih vir,t blaga, kot predstojnik klinike za otroške bo- |polno italijanskih imen. so kavčuk (rubber), svila, slad- 1< Imel je s konrntom toliko' .t,a ho na zlula ' Opatija kor. kava. volna, kože in krzna, dela. da se je popolnoma izčrpni, i '_____ tropično sadje in enako. Zdmže- j'a bi pomiril nap ite živce, si je — Ali ate, — je zavpil s strahovitim nagiasom, ali krte vi kdaj ftr peli ? Symetl se je zazdelo, da sliši iz dalje glas, govorce besede, ki jih je bogvekje že cul: — Ali bi lahko pili iz kupe, iz katere pijem jaz? — FARMA 153 AKROV. ne Države po< d u jejo štiri petine nabavil veronala. Zvečer sta legla fina zemlja, dobra poslopja, oro-vseh avtomobilovn a svetu. Mi ne v hotelu Papp prof. Pircpiet in dje. pridelki 2 konja. 1.1 krav fr■•-jev. ako seštejemo izvoz in uvoz. bi mogli imeti teh sedemnajst mi- njegova žona k počitku. Profesor- di 30 . nekaj oprave. Cena £4.*>00: Izvoz je znašal 4591 miljonov do- Ijonov avtomobilov brez ogrom- ja je trgalo po glavi in mučile so tlel takoj. laTjev vrešenieo. tobak tere je vse bežalo, da si smejal. krat večja od nemške in več kot j in svinjino, ali pa delavci, ki izde- ljenje. Profesor je storil Je zelo hvaležen. L. H. Taylor Iz Willow 15. r. 1. W. Vn.. piše: "Hvala vam z:i pomoO. ki ml j<» je -». Ne samo. da sen« . zopet ozdravil, ampak pridobil sem 13 v m- funtov na t,-ži. Zdaj imam četrto stekle. štirikrat večja od one v vsaki drn-jlujejo petrolejske produkte, pi- pak njegove sanje so bile tako Svanti""i°n<> ^ ž:v?;enJe se imam Naš iz- salne stroje, šivalne stroje, bla- težke, da so se izpremenile v re •znaša v razmerju s prebival-1 pajne, motorciklete, bombaževine ničnost. Dvignil se je z ležišča in ' XK^mSe'inta m $40 za vsako osebo in uvo:. in mnogo drugih produktov. tsk(K-il skozi okno ter je obležal v .^liSč s^neS'sUmuHri" gi deželi razun teh treh voz stvom čez .$30. kakor tla se je za njegovo glavo nebo odprlo. A bil je samo Nedelja, ki je molče kot senca stopil mimo njih in sedel na svoj prostor na sredi. Oblečen je bil v preprosto, v čisto, strašno belino; in lasje so r»u vili kakor srebrn plamen nad čelom. Kres je začel počasi pojemati; mračne gruče so se zgrinjale čez-d al j oboi j okrog velikih kotlov, ali pa se pora/hajale smeje se in kle-petaje po vežah stare hiše. Kmalu jih je pohajkovalo samo še kakih desetero po vrtu; in potem sanio četvero. Nazadnji je tekel zadnji zaostali plesalec v hišo. kriče za svojimi tovariši. In sedmorica zagonetnih mož je ostala sama, kakor sedem kamenih kipov na ke-menih sedežih. Niti eden ni izustil besede. Nato se je oglasil Nedelja, a tako sanjavo, kakor da nadaljuje pomenek, ne kakor da ga začenja. — Jedli in pili bomo pozneje, — je rekel. — Ostanimo še malo akupaj, ki smo se ljubili s tako bridkostjo, in smo se tako dolgo borili med seboj. Sedel sem v temi j kjer ni ničesar ustvarjenega, in bil sem vam samo glas, ki vam je veleval pogrfm nadnaravno krepost. Culi ste glas v temi, in potem ga niste, čnli nikdar več. Soln-ce mi uetra g* je tanikovalo, vsa' mo4roat ga je tta&o«' šu je vrgel zadnji, 'dolg soj kakor progos topljenega zlata preko temne tratine. Proti temu svetlemu traku so se odražale noge črno oblečene bližajoče se postave. Imel je lepo tesno obleko z dokolenka-mi, kakoršno so nosili služabniki v tej h Ji, lp. da ni bila modra, temveč čisto črna. Ob boku je i-mel, kakor služabniki, meč. Sele ko. je dospel čisto tik polukroga, kjer je sedela sedmorica in je dvignil glavo, da bi jih pogledal, je videl Syme jasno široko, skoraj o-pičje lice svojega starega prijafe-lja Gregorvja z bujnimi rusiai lasmi. — Gregory, — je zinil Svme in na pol vstal s stola. — Torej vendar enkrat pravi anarhist. — Da. — je rekel Gregory, ki se je šiloma zadržal, da ni bruhnil v grožnje, — jaz sem pravi anarhist. —, In napočil jc dan, — je za-mrmral Buli, —* ki je po vsej priliki res zadremal. — da so stopili božji sinovi pred Gospoda, in z njimi je prišel tudi Satan. . — Prav imate. —'je rekel Gregory ter se ozrl naokrog. Jaz Rem uničevalec. Unierl Iri svet, da moreni. "Patetično čustvo je prešinilo Sy-m^a in začel je pretrgano, brez £ve*e: ~ O nesrečne« 1 — je vikliknil. Kadar se v knjigah kdo zbudi Nedelja ni pregovoril, nego je iz sanj, se zave navadno na istem sedel z brado v močni dlani in je | mestu, kjer je zaspal: ali se zdelia- je pretega na kakem stolu, ali pa vstane s potrtimi udi na kakem travniku. Symeov primer jc bil psihologično dokaj zagonetnejši, ako je bilo res kaj — v podzemeljskem zmislu — neresničnega v njegovih doživljajih. Dočim je namreč pozneje ves čas pomnil, da je pred Nedeljinim obrazom izgubil zavest, se ni mogel nikakor domisliti, kako je prišel zopet do nje. Samo tega se je mogel spominjati, da se je polagoma in kakor da ni tem nič posebnega, zavedel, da se šeta po poljski stezi s prijetnim in zgovornim tovarišem. Ta tovariš je imel ulogo v njegovi pravkar zavrženi drami; bil je rusola-si poet Gregory. Hodila sta kakor dva stara prijatelja, bila sta sredi pomenfea o bogve kateri brez-pomembnosti. Zarja je razlivala preko vseh stvari jasne in hkrati plahe barve: kot bi se narava prvič poskušala v rumenem, prvič v rožnem soju. Veter je .pihal tako čist in mil, kakor da ne prihaja od neba. nego iz razpoke' v nebu. Svme se je po otroSko začudil, ko je videl, kako vstajajo vse okrog njega, na obeh strAneh ceste rdeča, nepravilna poslopja Saffron Parka. Ni si mogel (nuditi, da je hodil tako blizn Londona. Ponevedoma se je držal bele po kateri so skakljali In prepevali drobni ptički, in se je fedtamil pred vrtno ograjo. Tan* je vidfel sestro Gregoryjevo, tfekli-fco-zUferaako, je vežak^ španski bežeg pred zajtrkom, z. vso neza Vetoo; resnofrfjo mt*d«g4 d&leta. Kom te. Vzlic vsemu temu igra mednarodna trgovina, ako jemljemo v postev Nštevilo prebivalstva Zd. Držav in njihovo bogastvo, razmeroma mnogo manj važno vlogo VjZdruženih Državah kot v za- Velike važnosti za mednarodno hotelskem vrtu z zlomljeno trgovino je, da so naučimo, kako in manjšimi poškodbami. uea-Tone. zato s.-:n zrlo hva-NaSi čltatelji bodo našli Nuca-Tone neSkodljivo. prijetno in ufinkovito zdra-krepost. daje »lo telo. I>aie o-jetra in urav-nO^O na 'n črevesje na prijeten nafin. ** \ Xupri-Tcne j«- jamrena. da vas zadovo-ilii. ali pa denar povrnjen. Priporočana. Tli. r.a Natl-Vve.. Adv. ___ •• • , , - - .v • i i f. . , . , | jamfena in na prodaj v vseh lekarnah, kupovati v najcenejših tržiščih, Zena se je zbudila okolu polno- Uit pa poAiiite $i.«o naravnost kako plačevati za naš uvoz s ta- či in je pogledala, kako je možu. c^caio. kim blagom, ki ga. produeiramo Silno se je prestrašila, ko je vide- j najbolj po ceni in kako najti ino- la, da je postelja prazua in da ni ; zemska tržišča, kjer moramo pro- moža nikjer v bližini. Sla je k ok- j padnih evropskih deželah ali v dajati ob najboljših cenah. Urad nu in začula raznih dmigih deželah sveta.„ De- janski veliki obseg ameriškega u-voza in izvoza je pač posledica velikega števila rfcšega prebivalstva, ki je znatno večje od drugih izvoznih in uvodnih dežel, in naše ogromne produtkeije. ki je še večja kot ona drugih dežel. Združene Države so v STeenem položaju. da so v stanu producirati doma skoraj vse. kar njihovo prt bivatstvo potrebuje, in da imajo domača tržišča, ki so v stanu u-porabljati skoraj vse. kar se tukaj izdeluje. V +cm slučaju so torej Zdmržene Države čudovito samozadostne. Ker pridelujemo v tej sami deželi toliko raznih sno- na vrtu stokanje SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR za inozemsko in domačo trgovino moškega. Takoj je ugenila, da se' Za 1926. (Bureau of Foreign and Domes-'jc moralo zgoditi nekaj nenavad- bo v hratkem gotov, tic Commerce) je federalna -sluz- nega. Sklicala je hotelsko osobje Letos mu je cena 50e ba, ki deluje v tem zmislu. Nudi in poslala po zdravnika. Ta je pri-j Naročilu priložite znamke, nio-interesentom pogrebne informaci- šel in ugotovil, da so zdravniko-J nevorder. ali pa gotov denar v je glede inozermikih virov za bla-(Ve rane ozdravljive in ne posebno i priporočenem pismu. Pratiko Vam go in glede inozemskih tržišč za^ežke. Nato je prof. Pirquet odpo- pošljemo takoj m koledar pa ka-ijase produkte. »toval na Dunaj v zdravniško os-j korhitro bo gotov. Izvozi in uvozi Združenih Dr-'krbo. i Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčene. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Dr- krbo. žav stalno rastejo. Ako ne vposte-l Pirquet sam izjavlja, da je nje-vamo nekega zmanjšanja po po\-|gov skok skozi okno posledica ha-sem abnormalni inozemski trgo-. lucinacije, povzročene po zavžit-vini Združenih Držav. Vrednost ju veronala. Taki slučaji niso red 1924. je ki in zdravniška praksa jih dobro na«ih izvozov tflkom 1 znašala znatno več kot dvakrat'pozna. Narkotična sredstva vpli-{ OVJCKTISP 171 NARODA toliko kolikor povprečna vreblaga. ki ga izvažamo. Zato se ceni. da se je količina našega uvoza povišala za 50 do 60 odsto. Kolikor velik in stalen je bil porastek ameriških izvozov in u-vozov. ni bil isti nič kaj hitrejši nego porastek v domači produkciji. Na sploh rečeno, ta dežela ni postala prav nič bolj odvisna od inozemstva niti glede zaloge blaga niti glede tržiftg. Na -drugi Strani pa je nastala odločna sprememba glede "blaga, -ki ga dobivamo iz inozemstva, in glede blaga, | £ega, kar zati^ aa Angldjken io ki ga povijamo preko morja. ANTHONY BIRK HlSNI m SOBNI SLIKAR IN DEKOEATOB Prevzameta vsako ▼ to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJm MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 2354J Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. STovenic Publishing Company 82 Cortlandt Staroet Waw York, H. Y. - GLAS NARODA, 20. OKT. 1925. BRIOITA ROMAN. — Spisal O. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 4J (Nadaljevanje.) XX. Tekom naslednjih par tednov je imela družba dosti snovi za govorice. V ustih vseh so bila intma J*tenska-Lot>sen-Frensen. Najprvo je prišel člancik Makovslkija z objavo razstave. Kart Lossen, — na to ime so postali vsi pozorni. Razmišljali so ter pričeli povpraševati. Makovski je s^vrentno vpletfel v poročilo, da so slike ia„t go^i>e Klavdine Lo.^ n-Stenske. Tedaj se je spomnil marsikateri ločenega zakona gospe Klavdine. Nadalje so «e spomnili ljudje, da se piše družabnica gospe Klavdine tudi Lossen. Naenkrat pa >e je objavilo zaroko Brite Loss.n s Ilerbertom Frensenom. Celi svet je smatral za svojo častno dolžnost, da obišče raz-ta-vo Mako\>kija. Pri tem ni prišlo v po&tev, Če razume ta ali oni kaj o si karski umetnosti. — Makovski je tako sprdno osvetlil prednosti Lassenovih slik. da morale vsakomu ugajati. Zvišana vtopni na je privabila boljšo družbo, posebno ker je bil čisti dobiček namenjen dobrodelnim s\ rlram. Vsi li>-ti so priobčili članke o slikah. Te članke je Makovski verno zbiral tir jih poslal s svojim pismom slavnemu poznavalcu \ glavnem m Mu. Tiuli tam so se pričeli zanimati za slikarja Lojena. Xa*o pa je sklenil Makovski dogovor z neko znano umetniško trgovino. soglasno s katerim naj bi bile vse slike Kairt Lossena razstavljene tam. (jo-a poroke. f vzame v naši pariški družbi od- — Da ne bo treba moji hčerki iti daleč in da bom mogla še nadalje uživati njeno družbo, sem vama namenila kot poročni dar _ vilo K.lavdino. Tam bosta stanovala v bodoče, draga otroka. Upam, da bo.sta tam gori vidva boljše, držala srečo kot pa sem jo jaz, — je zaključila gospa Kkndi-na. Brna je zrla z nevernimi očmi v ginjeni obraz gospe Klavdine. Tudi Herbert je bil presenečen. — a ne posebno razveseljeii. Rajše bi zgradil Briti priprosto, majhno gnezdeče. To razpoloženje pa je hitro prešlo, ko ga je Brita objeta. Ali si cul, Herbert Tam zgoraj, v mičnem gradiču iz pravljice, — tam bova stanov all a. — ali moreš razumeti? Ko jo je molče htisnil k sebi, se jo hitro oprostila ter objela go-'jaj° takc I1(M>ričakovanosti. Vsaj x*po Klavdino. ° dopustno je. Saj j>oznamo vsi »:- — Mamica. — draga edina. — kako naj se ti zahvalim? — je lo mno^° naPak — v mladosti j Hi j dela človek na vsakem koraku, in koncem koncev se da vse popraviti. A tu se tudi pričenja kolobocija. v kateri bi si sam vrag zlomil nogo. Mademoiselle Irene se je zaljubila v lakaja. Nič posebnega. Saj je na svetu mnogo lepih lakajev tr ba odpovedati se marsičemu radi mene. Zakaj pa izgledaŠ tako in Še lallkomiselnih d;iklet- — potrt? Ali je tako budo, da boš dobil mesto revne deklice premož-'Vse t0 dokaj baiialno- kaJ ne? no ? Herbert, pogiej, meni se zdi strašno lepo biti bogat. Ne smeš Tei,,bolj> kcr mademoiselle od te-misliti, da bi ne šla z veseljem s teboj v pomanjkanje in revščino. ga 1iubavne»a razmerja ni zanosi-Lepo pa je, če je človeku prihranjena skrb za vsakdanji kruh. ila" Toda mademoiselle se je zalju- llcrbtrt ni mogel storiti drugega kot opazovati jo in poljubljati, nakar je tudi hvaležno poljubil roko gospe Klavdine. Slednja >e mu je dobrohotuo smehljala, nakar je potegnila Dri-to k sebi. — Ker ^e ti zdi krasno biti bogata, ti hočem sedaj povedati, da boš od sedaj naprej v: dno bogata. l>r. Frensen, moj ljubi, stari pri jatelj. je vse pripravil. Adoptirana boš z vsemi pravicami lastnega otroka — in pred postavo boš^noja hčerka, — po moji smrti pa boš podedovala vse. se je sirota spomnila, da se je iip-koč učila peti pri nekem znamenitem profesorju. Tako je začela hoditi po hišah in prepevati svoje pesmi. Usmiljene kuharice in t vratarji so ji nieiali svoje, krajcarje, ki jih je nosila ljubčku. Pretepal jo je še bolj, vračal se je pijan kot muha. preklinjal svojo usodo in koekal po vežah ali pa po umazanih beznicah z a paši. Službe ni hotel sprejeti, ker se je bal, da ga utegne policija izsledi-« ti in vtakniti pod ključ. Takrat je mademoiselle Irene menda postala podobna solda^ke-mu suliorju, kar seve ni posebno podpiralo njene lepote. Končno se je lakaj nekoč s tovariši skregal. V prepir so posegli tudi noži. prišla je policija in bivši lakaj je moral pobegniti i/ Pariza. Naša zaljubljenca sta romala po cestah iz mesta v mesto, od vasi do vasi. Mademoiselle Irene je naučila svojega spremljevalca igrati na kitaro. Tako se je začelo njuno potepuštvo. ^ Kdo pozna človeško dušo? Kdo bi mogel ražvozljati ta vražji vozel ? v Toda poglejte zdaj mademoiselle Irene. Nehala je jesti svojo govedino, gleda v eno točko in posluša. Zdaj posluša mene, ker se začenja tu povest o dobi njene vzkliknila, ihteča od ganutja. Gospa Klavdina jo je poljubila. j — To je le egoizem, drago dete, ker te hočem ohraniti v svoji bližini. Da pa boš mogla zgoraj lahko in dobro gospodariti, ti bom določila uadaljno svoto. Brita je stala kot ohromi j ena, a nato je zopet pohitela proti' Herbert u. i Herb i rt, sedaj ne bom prišla k tebi praznih rok! Ne bo ti Brita je prebledela ter je izgledala bolj prtplašena kot pa vzra-doačena. Vedela je, kako -bogata je gospa Klavdina in v polni meri jc razume 1 a -rtalekosežnost njenih b0^ nikdar pretakala, drugačni h soljb •kot onih. katoreMi \svrfbi iz oži s&Ča. ' dfaiaj mmnh kra^e-^-Brifel'Tii 1 mry je^ WalTem^TseTle tor FtflHTn Skrhal Jatoyda***« rl ill* nm t rtattf Atf{Wra^tqfr£ ^ijggTfM mt6: TeS^S4 bila preveč resno. Od resnega do smešnega ali celo bedastega, je pa samo en korak. Lakaj je izračunal zelo točno: on je imel rad liazard-ne igre. gospodična pa njega — J vsak mora slepo služiti svoji strasti. Ali ni tako. mademoiselle Irene? Vidite, nič se ne zmeni za moje pripovedovanje. Treba je bilo torej dobivati denar. V tem je bilo vendarle nekaj romantičnega. Ni vedno lahko izmakniti mošnjiček iz o'etovega ieps. i^oleg tega pa je bilo treba čedalje več denarja. Konec je bil aeio žalosten. Lakaju so pokazali vrata, ž njim pa je pobegnila tudi Irene. Ves Pariz je govoril o ti$n begu. — I renin oče je sprd-Vil na noge vso policijo, ko ^je j»a izvedel, da so videli njegovo hčer v neki beznici z bivšim lakajem — je sklenil potlačiti to neprijetno zadevo. V javnosti so namenoma razširili vest. da je postala Irene žrtev apašev. Spočetka sta živela zaljubljenca dokaj dobro s tem, kar sta odnesla od doma. Lakaj je srečno igral. Irene pa je čakala vse noči ftyna. Neko£ se je pa vrnil brez Morda se je zdela po umazanih pariških okrajih, polnih bede. izmečkov človeške duše in smradu tega ogromnega mesta — tišina polja, neskončne bele ceste, visoko nebo, svobodni veter in stoletna drevesa ob poti — morda se je zdelo izmučeni in trpeči ženski vse to kot paradiž. Morda se ji je zdela zadrega tega lakaja, ki je prišel prvič v življenju v nove razmere, pa si ni mogel pomagali, — nežnost, Ivi ji je bila tako zelo portebna. Kdo ve, kako je postala iz dobro vzgojene gospodične poklicna potepenka, ki jo je obhajala groza, če je le pomislila, da bi se morala vrniti v svoje prejšnje življenje. Toda od tistega trenotka se ne loči več od beraške malhe in od bobna j>oiiličiie pevke. Zakaj so ostale v njenem spominu samo poletne noči. ko je cesta tako mehka in misli tako tihe; vroči poldnevi v gošči, ko plete lenoba in spanec svojo počasno in lepo pravljico in ko se ji zdi voda v studencu najdražje vino. Mar bomo kdaj razumeli vse to? Postajala je podobna solJaške-mu suhorju, postarala se je, veter dež in solnce je zapustilo na njenem obrazu prezgodnje gube, toda njeno srce je pelo najbolj veselo pesem. Lakaj je začel pešati hitreje. Dolgčas mu je bilo po kartah in tovariših, po svojem razuzdanem življenju, morda pa tudi po belih lakajskih rokavicah. Njegovi duši, duši mestnega parazita, ni bilo nikjer miru. ker ni našla po cestah tega, kar je bila vajena smatrati za človeški obstanek. O, rajši bi imel umazano posteljo v kakem sumljivem hotelu, kjer je vsepolno stenic, kakor pa vlažno travo na. polju, kjer ga zebe. Krasota neba in poljan, kjer ni bilo ljudi, ga je dražila in du-šila. Postal je strahopeten in po- • kteMMHiMiMaB* .. nizenx ona ga. je ljubil^. i*e_ JboU. Kopano, ^pmagal in m mogrl več naprej. Odpeljali ga je v bolnico in umrl je V njenem naročju. Zdaj je ostala sama, trpeča, vendar pa svobodna. O tem so izvedeli tisti, ki so jim njeni roditelji poverili po smrti skrb zanjo. Ker se niso hoteli kompromitirati. so ji sorodniki predložili, naj se naseli 11a enem njihovih posestev v Bougogni. V oporoki ji je zapustil oče večjo vsoto denarja in določil, da lahko dobiva obresti od tega kapitala pod pogojem, če začne pošteno živeti. Toda Irene ni pristala 11a to. Brezskrbno življenje ji jc bilo že zoprno. Rajši je hodila po hišah, prepevala svoje pesmi in prosila vboyjjme. Nekoč so jo v Parizu pri jeli >11 odpeljali na posestvo. To je bil diven kotiček, poln rož. Varuhi so res storili vse, da bi ji bilo dobro, saj niso zaman računali z delnimi obrestmi, ki so jim bile namenjene, če spremeni Irene način svojega življenja. Mademoiselle Irene je začela živeti človeško življenje. Debela in kot žoga okrogla oskrbnica ji je na vso moč stregla. Toda nekoga lepega jutra je prišla častitljiva oskrbnica vprašat gos|>odi njo, kaj naj skuha, pa je ni blo doma. Postelja je bila nedotaknjena, obleka je visela na svojem mestu, v predalčku je ležal nedotaknjen denar. Mademoiselle je prekinila kritika z glasnim smehom. Vse njeno koščeno telo se je treslo v divjem vesel j u. — Ne, pravim vam, gospoda, to je bilo imenitno! — ej vzkliknila končno; — nihče 111 opazil, kako sem pobegnila, tristo vragov! Nikoli več me ne ujamejo! Baitold me je pogledal in zmajal z glavo. Pesnik Echiman, ki je ves čas molčal, se je žalostno nasmehnil. Skušal sem jo vprašati: — Zakaj se pa tako izogibate mirnega življenja ? ! Začudeno me je pogledala in se prezirajoče nasmehnila, rekoč: j — So stvari, ki jih ne morejo morala razlagati. Treba pa je samo enkrat poskusiti, da se človek nikoli več ne odvadi. Kakor vino. karte ali lov. Ne, vi tega sploh ne morete razumeti. Skočila jc s stola, zavrtela sc iu zapela veselo pesem. Potem je naenkrat prenehala, se obrnila k meni, mi pomežikala in dejala: I — Gospod, ali imate štiri gro-šc za prenočišče mademoiselle Irene de la Guise? (Uetanie parniko« ° Shipping New-* 21. oktobra« Aquita.nl*. Cherbourg; 8uffren, Havre; America, Bremen. 23. oktobra: France. Havre: 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Martha Washington, Trst. 28. oktobra: Berengaria. Cherbourg: Uocham-bfau. Havre; Pre«. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland. Hamburg. 3. novembra: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauretunla. Cherbourg; Dc Gras-ne. Havre. 5. novembra: Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg 10. novembra: George Washington, Cherbourg Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Che'rbourg. Hamburg. 14. novembra: T,.eviath.in, Cherbourg: Majestic, i Cherbourg; T-a Savule, Havre; An-dania. Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berengaria, Cherbourg. 19. novembra: Zeetand, Antwerp; Westphalia, Hamburg 21. novembra: Olympic. Cherbourg; Republic, Bre- VZROKI IN POSLEDICE RAZ-POROKE Včasih pridejo 11a dan narav-aiost neverjf«taii motivi za razpo-roko. Na Madžarskem se je poročil mlad in bogat trgovec z lepo lastnico velike mlekarne. Oba sta mlada in bogata in imata preti sabo lepe vire velikih dohodkov, ki jima morajo prinesli blagostanje in srečo. Ali mladi trgov v je v Veliko presienečenje javnosti prosil pri sod ni j i za razporoko. Na-vajal je za vzrok, da prihaja žena i-z mlekarne tf> meni. Evcrene M. PuUen, Carpenter, 574 M. Marcellua Avenue. Mannasquan, N". J. Najboljše je, ur»c; Uoebam-beau. Havre. 26. novembra: Albert llallln, Hamburg. 28. novembra: llomer.c. Cherbourg. Suffren, Havre: America. Bremen. t 1. decembra: * Mucnchen. Cherbourg. Bremen. 2. decembra: A qui tan a. Cherbourg: I»e G ras so, Havre; Arabh*, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, H;tmburg. 5 decembra: Leviathan. Cherbourg: T\irls .Havre; Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trtt. 9. decembra: Ber«-ngaria, Cherbourg. 10. decembra: I.uetzow, Bremen. 12. decembra: Homeric. Clierl>ourtj: i.a Xnvoie. llavro; George Washington, C'her-bourK. Bremen. 13. decembra: Columbu«. Ch. rbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretania. Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg 22. decembra: Ilochumbeau, Havre. 25. decembra: Paris. Havre; Cleveland. TTatn-burg: i'rfs. IlL-usevelt. Bronien. 28. decembra: Miujostlc. Cherbourg. 29. decembra: Berlin. Cherbourg, Bremen. 31. decembra: WvKtplialia, 1 Iarnburg. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor }e uamenjen (Kilovau stari kraj. je potrebno, da j* iu laučnu (KiUiSiu o pot Dih LUtiL. pr. IJhkI in drugih stvareb. Pojasnila, ki ram Jih umom dati vsled naAc dolgoletne izkusuj« Vam b ^•Ofijčamo vedno le iirvorr^itie par aJke, ki imajo kabine taYENSKI,.. HNEVNTK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-