OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
ZA NOVE ODNOSE
Analiza stanja samoupravnih razmer   za Bežigradotn — Akcija teče: zdaj
zbori delovnih Ijudi
Osnutek zakona o združe-nem delu odmeva zdaj v naj-širših sredinah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ustvarjeno vzdu-8je po prvem delu razprave je tako, da lahko pričakuje-mo zavzeto uveljavljanje no vih odnoaov, uresničevanje ti-stega, kar je zapisano v »ma-11 ustavi«, kot nekateri radi poimenujejo osnutek zakona o združenem delu. Do konca meseca bo Se potekala jav-na razprava na zborih delov-nlh ljudi, potem pa bo že Cas za zbiranje mnenj, pred-logov ln staltse v posameznih doloAilih in oblikovanje enot-
nega občinskega odnosa do tega dokumenta.
Stab za organizacijo in vo-denje javne razprave je do sedaj dobil bitko s časom. Ta je bll bržkone glavna ovi-ra, ki pa je z zavzetostjo In odgovornostjo posameznlkov v Stabu, v delovnih organiza-cijah in »uvodničarjev« pre-magana.
Sliko samoupravnih razmer za Bežigradom so ustvarili s pomočjo posebnega vprašal-nika in z upoštevanjem pri-pomb In mnenj vodij javne razprave, ki so se v posamez-nih sredinah udeležili sestan-kov političnih aktivov. Anali-
za stanja samoupravnih raz mer v občini je zdaj prvi do-kument, ki nam ga je akcija prinesla: že na prvi pogled pa je jasno, da ni le napisan, da ni površinski ali le par-cialen. Nekatere ugotovitve so pohvalne za naše delovne organizacije, druge spet ne, vse pa so zapisane z enakim namenom: utrditi naš samo-upravni delegatski sistem in zgraditi ustrezno ekonomsko bazo.
Pretežni del delovnih orga-nizacij se je pravočasno, že leta 1973 konstituiral, v neka-terih pa so morali zaradi vse-binsko neustreznih analiz po stopek ponoviti. Ocena druž-benoekonomskih odnosov je glede medsebojnih razmerij, dolžnosti in obveznosti delav-cev dokaj ugodna, medtem ko je bilo vprašanje osnov in meril za razporejanje in de-litev dohodka in sredstev za osebne dobxxike, sistemizacije delovnih mest, družbenega standarda, varstva pri delu in izobraževanja, slabše reše-no.
Iz skorajda vseh analiz je tudi razvidno, da so med vsemi neposredno voljenimi organi največ zasedanj imeli odbori za medsebojna raz-merja, vendar frekvenca kljub temu nlha od le treh sestankov do 38. Relativno malo sestankov so imeli de-lavski sveti, kar kaže, da so po novi ustavi izgubili na pomenu, na njihov račnu pa so vefi delali organi za med-sebojna razmerja in zbori de-lavcev, kar kaže na neracio-nalnost pri upravljanju v or-ganizacijah združenega dela. Izkazalo se je namrefi, da so na zborih delovnih ljudi po-gosto obravnavali zadeve, o katerih Iahko odloča «e iz-vršilni organ. Na drugi stra-ni pa zbori pogosto niso do-segli namena, da se na njih delavci osebno izrekajo in ta ko zavestno odločajo. Del krivde je tudi v informaeij-skem sistemu, ki je pogosto odpovedal. Se ena skupna značilnost zborov delovnlh ljudi   je   vredna   omembe  in
Nadalj. na zadnji strani
ZA NOVE ODNOSE
Nadalj. s 1. stranl
premisleka: premalo kritičen odnos do obravnavane pro-blematike in nekritično spre-jemanje sklepov. Za zbore, ki so biili sklicani izven delov-nega časa, pa je skupna ne-sklepčnbst. ki ni ravno izraz ¦amoupravljalske  zrelosti.
V vrstl delvonih organiza-dj skorajda niso imeli zase-danja' samoupravne delavske kontrole, ki svoje naloge ve-Clnoma   nl  oprarlla.
Se vedno je preveč delovnih organizacij, kjer nimajo sred-njeroCnih planov, oziroma so ti le na papirju, slabo izde-lani, saj vsebujejo vedlnoma le investicijsko dejavnost.
Iz anallz je razvidna tudi slika uveljavljanja delegat-skih odnosov: le-ti še vedno nlso zaživeli, s tem pa tudi ne moremo govoriti o tisti oblikl odločanja, ki zajema najširši krog delavcev. To velja prjdvsem za splošne in posebne delegacije, za kar Je krivda tudi v prepoznem pošiijanju gradiva v organiza-cije združenega dela. Tudi na področju povezovanja ni naj-ti ničesar novega, saj so le na maloStevilnih političnih ¦ktivih  ohravnavali   možnosti
povezovanja v širše asociacije in druge oblike združevanja. Se posebej pa je treba ome-niti male tozde ali enovite de-lovne organizacije, ki zapo-slujejo manj kot 30 delavcev. Nesporna je namred ugoto-vitev, da so slabo in nepri-merno samoupravno organi-zirani. Take delovne organl-zacije po mnenju izdelovalcev analize ne omogočajo, da bi delavci v njih dejansko ures-ničevali svoje družbenoeko-nomske in samoupravne pra-vice.
To je le nekaj pomembnej-Sih misli iz analize stanja samoupravnih razmer v ob-čini, ki jo je izdelal po pr-vem delu javne razprave štab za organizacijo in vodenje javne razprave o osnutku za-kona o združenem delu. Bes-da so misli vefiinoma kriti<5-ne, res pa je tudi, da je v naših delovnih sredinah veli-ko dobrega, veliko napredne-ga in v zavesti naših ljudi do volj privrženosti za skupnost. Rezultat take miselnosti pa je tudi ugodna ocena poteka razprave o osnutku zakona o združenem delu v doseda-njetn   obdobju.
STANE    DROLJC