Poštnina plačana v gotovini Cena - Prezzo Lir 0*40 Štev. 187 V Ljubljani, v soboto, 10. avgusta 1941-XIX Leto TI. Izključna pooblaščenka ca oglaSeranje Italijanskega In tujega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A-, Milano. OredniitTO in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amminiftrazlone: Kopitarjeva 6, Lnbiana. Concessionaria esclnsiva per la pubblidfft 'di provenienza italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A~, Milano, Hrabre italijanske čete požele prvi uspeh na vzhodnem bojiščiu Odesa in Nikolajev ob črnem morju obkoljena — V kolenu spodnjega Dnjepra so Nemci zavzeli Krivij Rog, važno rudniško področje — Ruska vojska se umika čez Dnjeper Rim, 15. avgusta, s. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja: Že dva dni korakamo z motoriziranimi italijanskimi oddelki, ki nadaljujejo s svojim delom, čim so prekoračili prve postojanke, ki so jim bile označene. V četrtek zvečer se je naš oddelek nenadoma znašel pred močnimi sovražnikovimi oddelki, ki so dajali ogorčen odpor. Točka, na kateri je sovražnik poskušal ustaviti naše napredovamje, je bila nad vse važna pri našem korakanju in zato je^ bilo prepotrebno takoj udariti in uničiti sovražnika. Prvikrat je prišlo do krvavega sipopada med Italijani in ljševiki. Pri tem se je pokazalo vse velikan- sko junaštvo in absolutna nadmoč italijanskih čet, ki so pri tem dale prvi krepki nauk sovražniku. Po končanem boju, v katerega so čet, 3ri tem dale prvi krepki nauk so- sovražniki vrgli svoja sredstva, so boljševiki pustili na bojnem polju številne mrtvece in ranjence. Naši oddelki so to dejanje izpeljali s takšno odločnostjo, sicer v malem obsegu, da utegne to imeti zelo resne posledice, kajti veliko je število ujetnikov, ki so jih naše čete zajele. Med plenom je tudi mnogo avtomatičnega orožja in drugega materiala in tako se je četrtek končal s prvim uspehom italijanskih čet v Rusiji. Četrtkov spopad in sovražnikove izgube dokazujejo pomen akcije, ki so jo izvedle naše motorizirane čete, ki so potem dospele do Buga. Uspehi italijanskih kolon se nadaljujejo zmagovito. Klin med Odeso in Nikolajevim Berlin, 16. avgusta, s. Izredno poročilo glavnega stana nemške oborožene sile: Zaradi pritiska nemških, romunskih, madžarskih in italijanskih čet, ki nepretrgano napredujejo proti jugu med Dnjestrom in Dnjeprom, grozi sovjetskim armadam, ki branijo zahodno Ukrajino, razsulo. Odeso so obkolile romunske čete. Nikolajev je obkoljen od Vzhoda in Zahoda od nemških in madžarskih čet. Zahodno od Buga grozi razsulo velikim sovražnikovim oddelkom. Berlin, 16. avgusta, s. Drugo izredno poročilo glavnega stana nemške oborožene sile: Pri nadaljevanju prodiranja ob spodnjem teku reke Dnjeper, so hitri nemški oddelki zasedli rudarski bazen Krivj Rog. V tem rudniškem okrožju se pridobi letno več kot 10 milijonov ton železne rude visoke kakovosti. Z rudami iz tega rudnika je sovjetska industrija oskrbovala 61% svojih potreb. Z izgubo teh rudnikov je sovjetska vojna industrija prejela hud udarec. Berlin, 16. avg. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča: Kakov javljata že posebni sporočili, sta Odesa in Nikolajev obkoljena in sicer prva od romunskih, Nikolajev pa od nemških in madžarskih čet. Vzhodno od Buga so hitri nemški oddelki v nepretrganem prodiranju, pri čemer so tolkli sovražnika, zavzeli pomembno rudarsko središče Krivij Bog. Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča se uspešno nadaljujejo boji. Hitlerjev glavni stan, 14. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča: V Ukrajini so pri nadaljnjem zasledovanju brez odmora nemške in romunske čete zasedle obalo Črnega morja med Odeso in izlivom Buga. Berlin, 16. avg. 8. Nemška agencija DNB podaja sledeče podrobnosti o operacijah na Vzhodnem bojišču: Tesno zasledovanje sovražnika v Južni Ukra-'ini je rodilo prve sadove. Nemške čete so dosegle -mo morje vzhodno od Odese tako, da je to prvovrstno pristanišče obkoljeno in sicer od severa in vzhoda ter odrezano od zaledja. Na istem bojišču so ob spodnjem teku reke Bug nemške čete obkolile tudi drugo Ukrajino pristanišče ob Črnem morju, Nikolajev. Na poprišču med Odeso in Nikolajevim je nastal nov Dunkerque zaradi neprestanih napadov nemškega letalstva na sovjetske prevozne ladje. Da trenutka tega poročila sta bili potopljeni dve sovjetski prevozni ladji s 15.000 tonami, medtem ko je drugih pet sovražnikovih ladij utrpelo težko škodo. Nemške in madžarske čete, ki napredujejo na obsežnem bojišču vzhodno od južnega Buga, *,o se približale Krivemu Rogu, kjer so veliki sovjetski železni rudniki. Na ta način potekajo operacije naglo naprej proti spodnjemu teku reke Dnjeper. Vojna mornarica je v 'polnem sodelovala pri °ojih na Vzhodu in sicer tako v Črnem morju kakor v Baltiku in v Ledenem morju. Središče teh Č: operacij je bil vzhodni del Baltiškega morja. Za Sovjete je največjega pomena, da na vsak način drže pristanišča ob Ledenem morju do takrat, ko bo zima onemogočila plovbo. Nedavno potopitev enega sovjetskega rušilca v Barentskem morju je treba pripisati nemški podmornici, ki je patro-lirala ob obali polotoka Kola kot di nemških pomorskih enot. To nemško delovanje ima poseben pomen spričo dejstva, da sta pristanišči Murmansk in Arhangelsk zelo blizu in ju Sovjeti morajo držati v svoji oblasti, če hočejo dobiti kakšno pomoč od Anglije in Združenih držav. Berlin, 16. avgusta, s. Nemška bojna letala so 13. in 14. avgusta napadla važnejše prometne zveze vzhodno od Kijeva. Tukaj so na tleh razbila 8 sovražnikovih letal, v letalskih spopadih pa je bilo zbitih 7 sovjetskih letal. Na srednjem odseku bojišča so »Stuke« in bojna letala napadla z uspehom ogromna zbirališča sovjetskih čet. Štiri sovjetske baterije so bile izločene iz boja. Skladišča goriva so zletela v zrak, enako pa tudi tovorni vojaški vlaki, ki so se pomikali po železniški progi Toropec-Velikije Luki. Tukaj je bilo uničenih tudi 17 sovjetskih letal. Berlin, 16. avgusta, s. Kakor poročajo, je na vzhodnem bojišču v nemške roke padlo tudi več brezbožniških muzejev. Kakor je storilo v baltiških državah, je nemško vrhovno poveljstvo tudi v Ukrajini izročilo takoj cerkvam v uporabo vse tiste cerkvene predmete in svete posode, ki jih je v teh muzejih našlo. Gre za večje število razpel, kelihov in cerkvenih oblačil, ki so bila deloma nepoškodovana, deloma pa popackana s sovjetskimi znaki. Na mnoge križe so Sovjeti pribili rdečo zvezdo. Berlin, 16. avgusta, s. Zaradi nemškega prodora do Črnega morja in do izliva Buga, so obkoljeni veliki sovražnikovi oddelki, ki nimajo nade na rešitev. V Odesi je treba videti nov Dunkerque, pišejo nemški listi, kajti tudi Sovjeti poskušajo z mornarico rešiti svoje obkoljene vojske, toda nemško letalstvo bo poskrbelo, da bo malo čet prišlo na varno. Po dobljeni bitki pri Zitomiru je sledil napad proti jugu med Dnjestrom in Dnjeprom. V prvem napredovanju, ki je seglo 100 km naprej, so Nemci zasedli ogromno ozemlje in prispeli do Črnega morja. Ti uspehi bodo vplivali na potek bojev na vsem vzhodnem bojišču. Berlin, 16. avgusta, s. DiNB poroča, da so nemške čete pri svojem zmagovitem napredovanju obkolile velike sovjetske oddelke. Najprej so bili ti oddelki odbiti, nato pa uničeni. Do včeraj se je število ujetnikov povečalo na 20.000. Uničenih ali zajetih je bilo 32 tankov, 85 topov in on oklepni vlak. Pri vseh teh spopadih so imeli Sovjeti najtežje izgube. Na finskem odseku so Sovjeti poskušali zavreti nemško in finsko napredovanje s svojimi protinapadi. Pri teh bojih je na bojnem polju obležalo 300 boljševikov. Helsinki, 16. avgusta, s. Uradno sporočilo pravi, da potekajo operacije finskih vojsk po-voljno. Velikanski oddelki sovjetskih čet so se znašli v več žepih, posebno pa ob severozahodni obali Ladoškega jezera, kjer so ti oddelki obkoljeni. Berlin, 16. avgusta, s. Lahki oddelki nemške mornarice so napadli skupino sovražnih ladij. V tem spopadu je bila uničena ena prevozniška ladja z 2570 tonami. Posadka, med katero je bil tudi politični komisar, je bila ujeta. Neki sovjetski ogledniški motorni čoln se je potopil, ker je zadel na mino. Delovanje nemškega letalsfva Berlin, 16. avgusta, s. V noči od 14. na 15. avgust so Nemci uničili velik prevozni vlak, ki je z vso brzino vozil proti Črnemu morju. Sedaj je v teku nemško prodiranje za uničenje sovražnika okrog Nikolajeva. Drugo za drugo uničujejo nemška letala sovjetske čete, ki so obkoljene v žepu med Odeso in Nikolajevim. Tako so nemška letala uspešno napadala železnice in korakajoče sovražnikove čete severno od Nikolajeva ter razbile več postaj, na katerih je bilo 6 prevoznih vlakov. Tudi na severnem bojišču so nemška letala uspešno bombardirala železniške zveze in prometna križišča. Večkrat je bila bombardirana železniška proga Luga-Leningrad-Novgorod. Bombe so razbile železniške tire in več nasipov. Uničenih je bilo 17 lokomotiv in 7 vlakov. V zrak je,bilo pognano veliko mu.nicijsko skladišče. V istem pasu je bilo iz boja izločenih 26 topov in štiri baterije, razhitih pa 185 avtomobilov. V letalskih spopadih je bilo zbitih 9 sovjetskih letal. Na nekem sovražnikovem letališču so Nemci v kratkem času na tleh uničili 7 letal in zažgali taborišča za čete. Nemška strmoglavska letala so močno delovala na srednjem bojišču severno od Gomela. Zbita so bila štiri sovražna letala, osem topov pa je bilo prisiljenih k molku. Južno od Kijeva so nemška letala z bombami in strojniškim ognjem uničila en oklepni vlak. Na tem področju je bilo zbitih 13 sovjetskih letal. Na morju pred Odeso je bil težko poškodovan en sovjetski rušilec. Zaporedni in uspešni letalski napadi na Ciper in Marsa Matruh Glavni stan Oborožene Sile je izdal 15. avgusta naslednje 437. vojno poročilo: Skupine Kr. letalstva so včeraj uspešno bombardirale skladišča in zaloge pogonskih Sredstev na otoku Cipru. Ponoči so druga letala metala bombe težkega kalibra na letališča na Malti ter zadela posamezne objekte. V severni Afriki delovanje prednjih oddelkov in topništva na odseku pri Tobruku. Letalstvo Osi je nadaljevalo s svojimi uspešnimi akcijami. Zadete so bile obrambne in pristaniške naprave v trdnjavi Tobruk in v Marsa Matruhu, dalje 3000 tonski tovorni parnik v vodah pri Karsa Luchu in nek rušilec severno od Sidi el Baranija. Angleška letala so napadla Tripolis. V vzhodni Afriki so oddelki neke naše po-sadke na odseku pri Gondarju na drznem ogled-niškem pohodu naleteli na sovražne skupine in jih pognali v beg. Angleška letala so znova bombardirala naselja v Gondarju. V pretekli noči so angleška letala napadla Catanijo in Augosto. V Cataniji so bili trije ubiti, 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Naša protiletalska obramba je takoj in intenzivno odgovorila z ognjem, tako da je bil A M ■ 1 f rt M rt ^1 • r ■■ n £ ! * _ 1 1 _ _ Y - ' Žrtve angleškega letalstva pri številnih izpadih preko Rokavskega preliva Berlin, 16. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča: V .boju proti plovbi za preskrbo Velike Britanije je nemško letalstvo ob vzhodni škotski obali potopilo neko tovorno ladjo s 5000 tonami, drugo veliko trgovsko ladjo pa težko poškodovalo. Bojna letala so potopila vzhodno od Cromarja in Great Yarmoutha dve trgovski ladji, ki sta imeli 15.000 ton. Dve drugi tovorni ladji so bombe zažgale, Še dve drugi pa hudo poškodovale. Vse te ladje so plule v konvojih. Drugi letalski napadi so bili naperjeni proti pristaniškim napravam ob vzhodni angleški obali. Ob obali Rokavskega preliva so nemški lovci in protiletalsko topništvo zbili 14. avgusta 9 britanskih lovskih letal. Sovražnik je preteklo noč metal bombe in sicer zažigaLne ka- kor rušilne na različne kraje severne in severozahodne Nemčije. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili 10 napadajočih britanskih bombnikov. Berlin, 16. avgusta, s. Pri poskusu sovražnega napada na obalo Rokavskega preliva, je včeraj oddelčk nemških letal skupaj z lovci, brez lastnih izgub, zbil dva Spitfireja. Pri ponovnem poskusu angleških letal, da bi napadla obrežje Rokavskega preliva, so nemški lovci in protiletalsko topništvo zbili devet angleških Spitfireov. , Stockholm, 16. avgusta. _ s. Neki angleški zaporni balon ie priplul nad jugovzhodno švedsko obalo in so ga potem švedska lovska letala zbila na tla. sovražnik prisiljen odvreči svoje bombe večinoma na slepo srečo. Eno letalo je bi' ljeno in se je v zraku vnelo. Padlo je v morje. Berlin, 16. avgusta, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske javlja: V severni Afriki so nemška bojna letala z bombo zadela neki britanski rušilec severno od Sidi Baranija. V noči na 14. avgusta je močan oddelek nemških letal napadel letališče Ismailijo. Letalci so opazili velikanske požare v letalskih hangarjih in taboriščih čet. Vesti 16. avgusta Maršal Budjenij, tako piše londonski »Times«, mora sedaj izbirati med dvema možnostima: ali se da uničiti ali pa mora žrtvovati Odeso in Nikolajev in so naglo umakniti še bolj proti vzhodu. Japonsko letalstvo je napadlo znano pot, ki veže Kitajsko z Burmo in po kateri Kitajci dobivajo pomoč od demokracij. V bojih za Kreto je 20. maja padel na čelu svojih čet brigadni general Stissmann ,poveljnik padalskega oddelka. Nemški general je bil star 50 let. Nemški sanitetni vlak so napadla sovjetska letala v bližini Minska. Več nemških ranjencev je bilo ubitih. Na tla je treščilo neko veliko angleško čezmorsko letalo, ki se je dvignilo z nekega angleškega letališča proti Ameriki. Med 22 žrtvami je bil tudi član angleške komisije za nabavke iz Amerike, Purvis. To je že druga nesreča, ki se je v petih dneh dogodila angleških čezmorskim letalom. Na Azorske otoke je prispela portugalska šolska vojna ladja »Sagres« z veliko skupino članov Zelenih strajc. Tudi ta vožnja naj bi pomenila, da so Azori portugalski, pa nikogar drugega. Devet Bolgarov je obsodilo na smrt posebno vojno sodišče v Svilengradu. Obtoženi so bili vohunstva v korist neke druge države. Za pomočnika japnoskega zunanjega ministra je bil imenovan bivši japonski veleposlanik v Rimu Eiji Amau. V Tirano je danes prispelo veliko število alban- skih dijakov v spremstvu albanskih profesorjev iz Kosova, Debra in Struge. Iz Tirane bodo odpotovali v Italijo. Preteklo noč so nemška letala bomhardiralla sovjetsko prestolnico. Bombe so padale na vojaške objekte ter povzročile veliko škodo in zanetile več požarov. V Čile ju je bil izdan zakon, s katerim se prepo- veduje pošiljanje propagandnega materiala po pošti za vojskujoče se države. Na ta način želi čile vzdrževati dobre odnošaje z vsemi državami. Japonska letala so izvedla zelo močan letalski napad na mesto VVannsien ob reki Jangce. Bombe so zadele naravnost vojaška skladišča in ladje, ki so bile v pristanišču. Perzijska vladaje uradno zanikala vesti, razširjene v sveTTz indijskega Delhija, da je skupina Nemcev prispela skozi Turčijo v Erze-rum. Nihče ne more priti v Perzijo brez rednega potnega lista. Strašna nevihta je besnela nad severovzhodno Argentino, kjer je izgubilo več ljudi življenje. Železniško progo, ki veže Argentino in Čile preko And, je zametel sneg. Bolivija in Argentina sta podpisali pogodbo za vzpostavitev železniške zveze med mestoma Yacuiba in Santa Cruz. Argentina je dala za to delo dva milijona pesosov. Odposlanstvo San Marina na Rabu San Marino, 15. avgusta, s. Vlada republike San Marino ie poslala svoje odposlanstvo na mali otok Rab v Jadranskem morju ob dalmatinski obali, kjer je bival sv. Marin, ki je ustanovil republiko in ki je njen pokrovitelj. To odposlanstvo je odšlo na otok Rab, da postavi tam zastavo, katero so begunci prinesli s seboj 6. avgusta leta 1923. Dogoni klavne živine v prihodnjem tednu Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino razglaša, da bodo v prihodnjem tednu tile dogoni za klavno živino: v torek, dne 19. avgusta t. 1. v Črnomlja; v torek, dne 19. avgusta L I. v Ribnici; v sredo, dne 20. avgusta t. 1. v Ljubljani. Vabijo se vsa mesarska strokovna združenja, da zaradi prevzema odkupljene živine pošljejo na dogone svoje pooblaščene zastopnike. J« Na vseh italijanskih letališčih ob Egejskem morju razvijajo italijanski letalci brez oddiha in neutrudljivo svojo junaško delavnost Zastopniki fašistovskih organizacij so podali prva poročila Visokemu Komisarju Ljubljana, 16. avgusta. 1 jlnski zastopniki fašistovskih osrednjih in pou, ejenih organizacij so v četrtek prvič podali svoja poročila Visokemu Komisarju kot zveznemu Poveljniku fašističnih središč za pomoč. Sestanek je bil v sejui dvorani Fašistovskega doma. Poleg predsedujočega Visokega Komisarja so bili navzočni podpoveljnik Giorgio Gatti, podpoveljnik mladinskih organizacij Pietro Cas-sani in zastopnica ženskih organizacij Ida de Vecchi. Poročanju so prisostvovali tudi zastopniki organizacije Dopolavoro, C. O. N. I.-ja in drugih strankinih organizacij. Pred začetkom poročil, se je zvezni Poveljnik z globokimi besedami spomnil plemenite osebnosti fašista in vojaka Bruna Mussolinija ter poudarjal duhovne in vojaške zasluge te žrtve za domovino. Navzočni so te besede poslušali stoje. V imenu padlega je ves zbor odgovoril »tukaj«, kakor je navada pri takšnih svečanostih. Potem je Eksc. Grazioli prešel na dnevni red in svoje prve besede posvetil Ustanovitelju Imperija. Tudi v imenu svojih sodelavcev je izrazil zahvalo Ministru, strankinemu tajniku. Sporočil je nato, da je bilo določeno, da bodo zastopniki Vis. Komisariata opravljali funkcije inšpektorjev in tajnikov središč za pomoč V zvezi s tem je Eksc. Grazioli dal svojim sodelavcem smernice za bodoče delo ter točno označil, v kakšnem okviru se mora gibati njihovo delovanje. Zvezni Poveljnik je po proučitvi položaja v pokrajini in v prestolnici govoril z navzočnimi o delu, ki so ga izvedle v teh mesecih politične oblasti za organizacijo v novi pokrajini, ter o pobudah, ki so bile doslej dane. Posebno pozornost je posvetil razločitvi položaja delavskih razredov in kmečkega prebivalstva v pokrajini ter vprašanjih industrije. Proučil je tudi položaj prehrane v posameznih občinah. Kar se tiče delavnosti strankinih organizacij, je Eksc. Grazioli razložil navzočnim vse podrobnosti ustroja novih organizacij, h katerim bo ljudstvo v pokrajini moglo pristopiti, ne bo pa k temu v nobeni obliki prisiljeno. Podrobno so nato proučili tudi vprašanja, ki se nanašajo na mladinsko ter žensko organizacijo, ki bo svojo delavnost posvetila zlasti kmečkim gospodinjam in delavcem po domovih, dalje tista vprašanja, ki se tičejo organizacije Dopolavora, športnih organizacij itd. Za fašiste v Ljubljani in na deželi je bila ustanovljena Ljubljanska fašistovska organizacija, v katero bodo vpisane vse Črne srajce. Sestanek se je končal s pozdravom Duceju. Lepa in ganljiva cerkvena slovesnost v stolnici Včeraj na velik Marijin praznik je ljubljanska škofija doživela velik in lep praznik. Letošnji zlatomašniki ljubljanske škofije so imeli skupno zlato sv. mašo. Lep jubilej zlatomašništva je bilo dano učakati dvanajstim gospodom, ki so včeraj pred 50 leti padli pred prav istim oltarjem na obraz in stopili v veliki vinograd Gospodov. Dvanajstim gospodom, častitljivim starčkom je dal Gospod veliko milost, da so orali njegovo ledino na zemlji in doživeli med veliko veseljem tudi mnogo žalosti. Današnje redke slovesnosti eo se udeležili naslednji gospodje: Krumpestar Franc, Kalan Janez, Povše Henrik, Steska Viktor, Šarec Alojzij, Zdravljič Janez in Cestnik Anton. Mogočno so zadonele stolne orgle, ko so zlatomašniki stopili skupaj pred oltar in je zlatomaš-niške obrede pred velikim oltarjem, ki je bil za to priliko nadvse svečano okrašen, opravil stolni prost Nadrah. Prisrčna novomašniška pesem je donela s kora. In ljudje, ki so cerkev napolnili do zadnjega kotička so s pevci na koru vred peli »Zlatomašnik bodi pozdravljen«. Po opravljenem cerkvenem obredu je stopil na prižnico prelat NJ. Svetosti Janez Kalan in v prisrčnih besedah opisal mašniški poklic, ki ni samd sladek, ampak prav tako težak, za duhovnika, ki hoče biti dober fiastir. V svojem globokem govoru je omenjal ve-ike pravice, ki jih ima duhovnik do ljudi in velike odgovornosti, ki jo ima vsak dušni pastir za svoje ovce. Spominjal se je časov pred 50 leti, ko so bili današnji slavljenci posvečeni v duhovnike. Spominjal se je velikih dogodkov, ki so jih preživeli. Pa čeprav je doba pol stoletja primeroma dolga, jim je pri izvrševanju duhovniškega poklica minila kakor dan. Govor g. prelata je mnoge ganil do solz. Ko Je bila pridiga končana so zlatomašniki opravili vsak pri svojem oltarju zlatomašniško daritev, pri velikem oltarju pa slovesno sv. mašo. Novice Iz Ribnice Operni pevec g. Lukman bo priredil koncert narodnih in umetnih pesmi v Ribnici 19. avgusta. Pri koncertu bo sodeloval z recitacijami g. Ocvirk. 26. t. m. bo g. Lukman priredil koncert v Kočevju. V soteski od Podklanca v Sodraški kotlini nadaljujejo z regulacijskimi deli Matiče vode. S tem bodo odstranili povodenj hudournikov, ki so delali po njivah veliko škodo. Visok obisk v našem trgu. Jutri, v nedeljo bo daroval v župnijski cerkvi sv. Štefana sv. mašo in pridigal ob pol 7 ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rožman. Prevzvišeni bo med sv. mašo tudi obhajal. Dela na novi cesti proti Novi Štifti napredujejo in bodo predvidoma končana do Malega Šmarna. Visoki Komisar je odobril za dovršitev cestnih del 27.000 lir. Sedaj polagajo propuste. Občinski preskrbovalni urad opozarja vse gostilničarje, ki še niso dvignili v občinskem uradu bonov za gostinske obrate, da to store do 16. avg. Strogi pasji kontumac je do nadaljnega v celem kočevskem okraju. Preteklo nedeljo so namreč ubili psa, ki je bil dumljiv stekline in je napadal ljudi in živali. Potrebno je, da so takoj ugotovi, ako je ta pes ogrizel kake ljudi ali domače živali, zlasti pse in mačke. Kako je * novim odsekom ceste proti Novi Štifti čez potok Sajevec? Cesto so dvignili, zgradili nov most, a vožnja po tej cesti sploh ni mogoča, ker cesta ni niti posuta in je tako neporabna za vsak prevoz, poleg tega je podrt še stari most čez potok, tako da se mora voznik vrniti nazaj. Prosimo v im»n" občinstva, da se to čimprej uredil Ganljivo cerkveno slovesnost je poveličevalo še ubrano petje stolnega cerkvenega zbora, ki je izvajalo Gallusovo »Slovesno sv. mašo«. Ko je bila sveta maša darovana, so spet stopili vsi zlatomašniki pred glavni oltar in skupaj zapeli hvalnico Gospodu, da jim je bil tako dobrotljiv in jim naklonil toliko let življenja. Iz srca je segala njihova molitev do neba, do Njega, v katerih rokah je vse človekovo dejanje in nehanje. Po 13 letih prvo zbcrovan|e hrvaškega Sokola Zagreb, 16. avgusta, s. Hrvatski Sokol, mladinska organizacija hrvatskih nacionalistov, ki jo je belgrajska diktatura 1. decembra 1929 ukinila, s čemer je zbudila veliko nezadovoljstvo, se je pod novim režimom spet obnovila in se je zdaj po 15 letih mogla prvič spet sestati. Nad 6000 članov se je udeležilo zborovanja, na katerem je bilo navzočih mnogo pokrajinskih zastopstev. Na zborovanju je bilo soglasno sklenjeno, da ta organizacija stoji odslej po-glavniku na razpoloženju. V četrtek popoldne so korakali hrvatski Sokoli mimo pred vladino palačo, nato pa je bilo sprejeto pri poglavniku njihovo zastopstvo. SK Kočevje: SK Ribnica 9:1 (2:1) Na nogometnem igrišču v Ribnici je bila včeraj nezanimiva tekma med SK Kočevjem in SK Ribnico. Ves čas so bili »Kočevarji« v premoči in so zmagali z izidom 9:1. Tekmo je gledalo okrog 300 ljudi. Omejitev avtomobilskih voženj Ker so prispela na Visoki Komisariat številna vprašanja, ki se tičejo avtomobilskih voženj, se opozarja, da se odredbe uradnega ukaza št. 56 od 12. julija 1941-XIX ne nanašajo na tovorna vozila za prevoz blaga. Ta avtomobilska vozila se lahko svobodno gibljejo tudi v nočnih urah in ob nedeljah ter praznikih Jer morejo oditi iz Ljubljanske pokrajine brez posebnega dovoljenja. Pač pa je prepovedano prevažati ljudi, razen tistih, ki morajo spremljati natovarjanje in iztovarjanje blaga, in razen lastnika blaga. Dodatni deleži testenin in riža za težake V najkrajšem času stopijo v veljavo predpisi glede razdeljevanja dodatnih deležev testenin in riža gotovim vrstam delavcev, ki opravljajo naporna dela. Zato »Prevod« poziva občine, da pravočasno zberejo tozadevne prijave, ki jih morajo prizadete tvrdke oddati do 20. t. m. v smislu navodil, ki so bila objavljena s posebno okrož-nico. »Prevod«, Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino. Prepoved pridobivanje, zbiranja in trgovanja s smetano Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino na osnovi čl. 3 in 5 na-redbe Vis. Komisarje št. 70 o trgovini in predelavi kravjega mleka (Sl. list 399-58-4!) ter v cilju redne oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki. obvezno določa in sporoča: Tvrdke, proizvajalci in prekupčevalci, ki vrše predelavo, zbiranje ali trgovanje s kravjim mlekom, do nadaljnjega iz kravjega mleka ne smejo pridobivati smetane katere koli vrste. Prav tako se do nadaljnjega smetana ne sme prodajati niti kupovati. Na ozemlju Ljubljanske pokrajine Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata doslej nobeni tvrdki niti zasebniku ni izdal niti dovoljenja za pridobivanje smetane iz kravjega mleka niti dovoljenja za trgovanje s smetano. Prednje opozorilo je smatrati kot obvezno ter bodo oblasti vse kršilce kaznovjle s strogimi denarnimi in zapornimi kaznimi, predpisanimi v čl. 6 zgoraj navedene naredbe. Nesreče Brezposelna delavka Pečnik Šilca se je doma poparila s kropom po rokah in prsih. Zaradi' hudih opeklin ie morala v bolnišnico. — Bele Mariin, opekarski delavec ie pa doživel na Viču htido nesrečo. V opekarni ie prišel pod avtomobil. Kolesa težkega voza so mu šla čez noge in mu jih zlomila. — Grad Lado, kleparski vaienec iz Šmarja se ie vsekal v roko in se hudo poškodoval. — Zalar Franc, sin mesarja, šele eno leto star, se je tudi hudo opekel. — Remškar Ivan ie padel s skednja in si zlomil nogo. — Delavec Erjavec Franc pa ie padel s kolesa tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. Vsi poškodovanci so prišli na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Obsodbe zaradi prekoračenja maksimalnih cen Ljubljana, 16. avgusta Na okrožnem sodišču se sedaj vsak teden vrste razprave proti navijalcem cen in raznim verižnikom z življenjskimi potrebščinami. Obtoženci, kar ponovno poudarjamo, prihajajo pred kazenskega sodnika-poedinca s prav neverjetnimi, naravnost otroškimi in tudi bedastimi izgovori, ki nimajo niti en odstotek resničnosti in verjetnosti. Obtoženci pripadajo veliki skupini onih, ki jih je policijska uprava skupno z mestnim tržnim nadzorstvom prijavila državnemu tožilstvu zaradi raznih prestopkov uredbe o cenah ter uredbe o mletju moke in peki kruha. Takih ovadb je bilo sodišču predloženih nad 150. Državno tožilstvo je večji del teh ovadb odstopilo preiskovalnemu sodniku v nadaljnjo preiskavo in je sedaj rezultat, da je državni tožilec na podlagi preiskave mnoge ovadence, mesarje, trgovce, peke, prodajalce mleka itd. obložil prestopka po členu 7. uredbe o cenah. Obtoženih je doslej mnogo pekov in mesarjev. Hudo kazen je prejel neki pekovski mojster Jože S., ki ima svoj obrat v severnem delu mesta. Bil je najprej obtožen, da je v času od 5. do 9. junija pekel v svoji pekarni krušne hlebčke, ki so bili pod predpisano težo, a jih je prodajal po ceni, ki je bila določena za 1 kg kruha, dalje, da je prav v lem času pekel lepe žemljice, to iz čiste bele pšenične moke, kar je bilo že prepovedano in določeno, da se morajo žemlje peči samo iz enotne krušne moke. Jože S. je bil obsojen po kratki razpravi prvič zaradi prestopka po čl. 7. uredbe o cenah in drugič zaradi prestopka po' čl. 2. uredbe o mletju moke in peki kruha, in to zaradi obeh pre- stopkov skupno na 12 dni zapora in 500 lir denarne kazni ali v še nadaljnjih 19 dni zapora. torej skupaj 31 dni zapora, to nepogojno. Lastnica mlekarne Ana K. je prodajala dne 13. junija t. 1. jajca po 2.50 L, ko je bila določena najvišja cena za jajca 2 L. Bila ie obsojena po členu 7. zaradi prekoračenja maksimalnih cen na 7 dni zapora in 150 lir denarne kazni ali v primeru neizterljivosti v nadaljnjih 8 dni zapora. Nepogojno. Mesar France A. je še začetnik. V svoji mesnici je ob velikem navalu prodajal meso. Sredi maja je neki privatnici prodal poj kg govejega mesa za 20 din. Pozneje 21. maja pa je' prodal neki drugi stranki 3 in pol kg mesa za 120 din. Pred sodnikom se je France izgovarjal, da se je najbrž pomotil in je dal namesto 1 kg samo pol kg mesa, bila je takrat silna gneča in velik naval ljudi. Nadalje je obtoženec zatrjeval, da je drugače vedno prodajal meso po maksimalnih cenah in je predložil sodišču tudi kalkulacijo, po kateri naj bi prodajal meso v Izgubo in da je imel pri 1 paru volov celo 4000 lir izgube. Mesar France A. je bil obsojen na 12 dni zapora in 600 lir denarne kazni ali v nadaljnjih 22 dni zapora. France sodbe ni sprejel. Sodba je med drugim naglasila: »V smislu uredbe o cenah ne sme prodajalec prevaliti dobička ali izgube na konzumenta. Ured-,ba določa okvir, v katerem mora prodajalec prodajati blago in v tem okviru tudi vračunal: svoj primerni dobiček. Njegova skrb in dolžnost je, da uredi nakup blaga temu primerno in vkalkulira svoi dobiček.« Razprave proti navijalcem cen se ta teden nadaljujejo. Ax«l Munih« i »1 Spomini in utrinki« X. Sestra Fiiomena isti, ki ni mogel rešiti življenja malega prijavlja, je zdaj pokril njegov obraz.z rjuho in tiho omignil vratarju, naj počaka e svojim poslom, el je k »Monsieur le Directeur«. Zdravnik je bil ri predstojnikih bolnišnice tedaj prav priljub-ien in po kratkem prepričevanju eo ugodili nje-ovi prošnji. , Zvečer so nesli majhno krsto skozi ograjna rata bolnišnice. Pogrebni sprevod ni bil dolg; ta :rsto sla šla samo usmiljena sestra in študent, lali potepinček brez doma je ležal tam v miru, rokah je imel zlomljene gosli. In od vsega cvet. lega bogastva, ki s* ga razkošna zimska prestol-tica sposojuje vsako jutro od južnega poletja, je leščica vijolic našla pot v krsto kodravega ma-ega godca in mu prinesla lepo dišeč pozdrav iz ijegove rojstne dežele, kjer je njegova mati isti •ečer v cerkvici visoko v gorah prosila Božjo nater, naj varuje njenega otroka, ki roma tako am po širnem svetu. • Sestra Fiiomena je ostala molčeča kakor je )ila poprej. Nikdar ni govorila, razen kadar je o zahtevala bolniška 6lužba. Toda zdelo se je, la sta prijatelja mrtvega otroka imela nekaj skup-lega. Včasih je ona imela kakega posebnega svo-ega »varovanca« v bolniški dvorani in tedaj je nladi zdravnik zmerom kako uredil, da je njen jubljenec prišel med bolnike, ki jih je on zdra- vil. Včasih pa se je zdravnik za koga prav posebno zanimal in tedaj se je zdelo, da se ljubezniva -sestra še bolj zavzema zanj. V bolnišnici je bilo dvanajst usmiljenih sester. Prednica — >ma mčre«’ (moja mati) so jo klicali — je zdaj pa zdaj po malem skušala spreobrniti tujega asistenta, kajti vedela je, da ni njene vere; vere, ki jo je napotila, da je žrtvovala svoje življenje kot usmiljena sestra. Nekoč ga je vprašala, če on in njegovi nikdar ne gredo k spovedi in če nikoli ne prižigajo sveč na oltarju preblažene Device. Ko ji je odgovoril, da ne, je stara sestra sočutno, toda vdano zmajala z glavo. Kljub temu pa sta le bila prav dobra prijatelja in nekoč so mu sestre dovolile, da je med glavno mašo v bolniški kapeli igral na malem armoniju, ko je stari duhovnik, ki je navadno na njem igral, zbolel. Iz hvaležnosti do njih se je vedno potegoval zanje, kadar so pogovori na to nanesli. »Laiciza-cija bolnišnic« je bilo namreč v teh časih pereče dnevno vprašanje in velika požrtvovalnost usmiljenih sestra ni mogla zavreti hujskanja ljudi, ki eo zahtevali, naj jih odpustijo in izključijo sleherno vero iz bolnišnic. Vsak večer so imele večernice v kapeli za vse tiste, ki so lahko prišli in vsaka sestra je še posebej molila večerno molitev v svoji bolniški sobi. Pogosto je zdravnik še malo ostal gori v dvorani St. Paul. Kadar je sestra Fiiomena prižgala sveče na malem oltarju, je stokanje in vzdihovanje polagoma utihnilo in globok mir je zajel vso bolniško sobo. Sestra je klečala sredi sobo in z jasnim glasom molila za pokojno noč in ko je končavala z zdravamarijo, so jo vsi bolniki ponavljali za njo. Nekateri ji niso mogli slediti in tu pa tam je še prišepal tresoč se glas z zaključnimi besedami: »Prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri!« S kake postelje pa ni bilo slišati drugega kakor slaboten vzdih — a prav gotovo je tudi ta našel pot, po kateri so že odromale ostale besede. Sestra Fiiomena je bila videti zelo bleda. Nekega dne se ni prikazala pri jutranjem pregledu in pravili so, da je ponoči krvavela iz pljuč. Toda kmalu je spet bila na svojem mestu, požrtvovalna kakor zmeraj. Noč in dan si jo našel v bolniških sobah, kjer je 6tregla in tešila kakor poprej; nikdar si ni privoščila počitka niti za hip. Tako je potekla zima. Okna so bila ves dan na stežaj odprta in pomlad je prišla v mračne bolniške sobe. Sla je od postelje do postelje in nežno dvignila zavede, za katerimi so ležali trpini, ki so čakali na zadnjo ugodno priliko — na poletje. Drevesa na dvorišču so bila v polnem zelenju in okrevajoči bolniki so v dolgih vrstah posedali na ploščadi in se greli na soncu. V »Salle de Garde« je bila velika slavnost, na kateri so tovariši napivali zdravice novemu zdravniku. Na steni je visel njegov stari bolniški jopič, popackan in prepojen s karbolno kislino, in na mizi, med kupi knjig in papirjev, je ležala njegova stara pipa, ki mu je tako zvesto drugo-vala v tolikih nočeh trdnega dela. Ob koncu mize je sedel zdravnik z dolgo zaželeno diplomo v Za Industrijo v Ljubljanski pokrajini Veljavna carinska tarifa bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini je vsebovala prohibitivne dajatve za surovine, ki so potrebne industriji, predvsem glede na blago, ki je bilo proizvajano na področju bivše kraljevine. Vzdrževanje takih dajatev je imelo za posledico, da je bilo za industrijo v novi pokrajini nemožno razviti svojo delavnost s težavnimi posledicami za gospodarstvo vse pokrajine in povzročajoč kot posledico nezaposlenost delavstva. Visoki komisar je šel potrebam industrije in delavstva naproti in je izdal odredbo, na osnovi katere se bodo namesto dosedanjih carinskih dajatev bivše Jugoslavije uporabljali odslej predpisi italijanske carinske tarife, ki je glede na surovine mnogo bolj liberalna. Dejansko italijanska tarifa predvideva za take vrste blaga ali prav nizke dajatve ali sploh ne vsebuje nobenih dajatev. Ureditev, ki interesira vse industrije pokrajine (papirna industrija, pivovarne in tovarne surogatov, predilnice in tkalnice, lesna industrija, kemične in železarske industrije) je bila ugodno sprejeta v trgovskem in industrijskem svetu in bo zagotovila delo lokalni delavnosti. ********* Novice iz Države Voditeljice hltlerjanske mladine v Benetkah. V Benetke je te dni prispelo 19 voditeljic hitler-janske mladine iz raznih nemških mest. Tam se nameravajo podrobno seznaniti z ustrojem fašističnih ženskih mladinskih organizacij. Na postaji v Benetkah so jih pri prihodu sprejeli in jim zaželeli dobrodošlico tamkajšnji zvezni podpoveljnik liktorske mladine in voditeljica beneške ženske fašistične mladinske organizacije. Predpisi glede cen konzerviranih živil. Osrednji odbor za nadzorstvo nad cenami živil je s posebno odredbo določil, da mora odslej biti na škatlah, v katerih so konzervirana živila, nalepljen listek in na njem tiskana številka, koliko dotična konzerva stane. Označena cena velja za prodajo na drobno. Osrednji odbor bo v najkrajšem času objavil cenik za razna živila, konzervirana v škatlah. Na rimskem kolodvoru oh času nočne zatemnitve. Od 14. avgusta dalje velja predpis, da smejo biti na rimskih kolodvorih ponoči, ko je splošna zatemnitev, samo tisti, ki nameravajo potovati z vlakom. Vsi oni, ki se zvečer mude po kakšnem drugem opravku na teh postajah, se morajo tedaj, ko nastopi čas zatemnitve, odstraniti in podati na domove. V teh nočnih urah tudi ne bodo več prodajali peronskih listkov. Kogar ob času zatemnitve zalotijo na kolodvoru, ne da bi imel namen potovati z vlakom, bodo s silo odstranili. Da bi prišlo čimveč sadja na rimski trg. Pristojne rimske oblasti so sklenile v bodoče privabiti na rimski živilski trg čimveč prodajalcev sadja, in sicer ne prekupčevalcev, pač pa tistih, ki sadje sami pridelujejo. Da bi ga kmetje prinesli na trg več kot doslej, oziroma, da bi ga rajši prinašali naprodaj, je bilo sklenjeno, da jim odslej za dobo enega meseca ne bo treba plačevati nobene tržnine. umj Minister Tassinarl dal nova navodil&i za prehrano v Milanu. Minister za poljedelstvo in gozdove, Tassinari, je imel na sedežu pokrajinskega korporacijskega sveta v Milanu sestanek p prefekti, zveznimi strankinimi tajniki, kmetijskimi nadzorniki in ravnatelji prehranjevalnih zavodov iz Milana, Pavi je, Novare in Vercellija, ter predsednikom, podpredsednikom in ravnateljem na-bavljalne zadruge za riž. Navzoč Je bil tudi glavni ravnatelj za prehrano. Obravnaval je z njimi vprašanja, ki se nanašajo na dobavo riža, na oddajo v skupna skladišča in na splošno prehrano. Minister je potem dal nekatera nova navodila glede dela na polju in zboljšanja prehrane. Ves pridelek oljčnic v skupna skladišča. Da bi bilo na razpolago čim več semena oljčnic in bi se tako lahko znatno povečal te vrste pridelek, je bilo zdaj sklenjeno med drugim, da morajo odslej pridelovalci obvezno oddati v skupna skladišča vse seme raznih rastlin, iz katerih se prideluje olje. Izvzetega je le toliko pridelka, kolikor ga kmetje potrebujejo za seme, oziroma kolikor ga dovolijo obdržati pristojne oblasti. Ministrstvo bo tudi določilo primerno ceno, po kateri bodo morali pridelek oljčnic oddati. Vino Vino C H I X N T I Mario P ledni, Pogglbonsl (Siona) II m igli or el II Najboljše! — Zahtevajte Preferitelo 1 || ga na p r v e m mestu 1 Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korjrtkova 18, telefon 36-24. žepu, v njegovi učni eobi gori pa j« ležal nahrbtnik, pripravljen za jutrišnje potovanje. Vsak je zijal na vsa usta, nihče pa ni poslušal, Zdravniku se je posrečilo, da je neopažen smuknil iz sobe in še enkrat je stopal po dobro znanem hodniku proti dvorani St. Paul. Na pragu se je ustavil, ker je slišal šepet, ki je šel od postelje do po. stelje: »Danes je naša sestra na vrsti za nočno službo!« In tam je že prihajala sestra Fiiomena z nočno svetilko v roki in šla skozi temotno bolniško sobo. Pogledal jo je, videl njen otožni, bledi obraz; občutil je, kako se jo naučil spoštovati to ljubeznivo sestro, čeprav je komaj kdaj spregovoril kako besedo z njo. no je opravila svoj pre- Sled, je stopil k njej, da bi se od nje poslovil, »ejal ji je, da bo daleč odpotoval in da je najbrž ne bo nikdar več videl, a preden gre, hi ji še rad povedal, kako mu je hudo, ko je tako bleda in bolna videti. Prosil jo je, naj jjomisli, da z nenehno skrbjo za bolnike uničuje samo sebe. »Srečna sem!« je bil njen edini odgovor. Pozabil je na stroga pravila njenega reda in ji za slovo ponudil roko, a ona je ni sprejela. Dolgo, dolgo casa ga ni več bilo. Nekega večera Pa J0 ,sP0t stal pred 6taro bolnišnico. Bila je še zmeraj takšna ko prej, mračni zidovi so še vedno zajemali trpljenje in žalost kakor nekdaj. Bilo je ravno ob uri, ko je sestra Fiiomena imela navado moliti večerno molitev v dvorani St. Paul. Šel je gor. Toda mali oltar je bil odstranjen, razpela ni bilo videti, sestre Filomene ni bilo nikjer in vse druge sestre so odšle. Študent v dobro znanem bolniškem jopiču mu je prišel naproti — ta mu bo. nemara mogel povedati, kar bi rad vedel. »A, da, sestre I 2e dolgo je tega, kar so jih piometali ven!« Velika kolesarska dirka Gorica-ljnbljana-Trst-Gorica Eksc. Visoki Komisar in drugi odličniki so pričakovali tekmovalce Zmagovalec: Olimpio Bizzi 8:2:21 Ljubljana, 15. avgusta. Danes je bila prirejena velika kolesarska dirka na progi Gorica—Ljubljana—Trst—Gorica, na katero je že dolgo časa opozarjalo vse italijansko časopisje. Pa tudi domači listi so o dirki in dirkačih mnogo pisali in zato ni čudno, če se je zbralo, kljub izredno lepemu prazničnemu dnevu, ki je vabil ljudi na izlete, izredno mnogo gledalcev. Nekaj tisoč jih je bilo, kar je za našo domače razmere vsekakor odlično število. Vse kaže, da se je ves šport pri nas prerodil in lepo razvili, saj bo vse športno življenje pri nas, kakor je seveda tudi v Italiji, prišlo v spretne roke italijanske športne organizacije, ki, kakor je splošno znano, vestno skrbi za povzdigo športa in za to, da se šport pravilno usmerja. Da je šport v Italiji res vesoko cenion, smo videli tudi na današnji dirki, saj so na ljubljanski cilj prišli razen že omenjenega velikega števila gledalcev tudi sam Eksc. Visoki Komisar s soprogo, župan ljubljanski g. dr. Adlešič in še drugi predstavniki A ojske. Stranke in uradniki civilnih oblasti. Kje je vodila proga Proga je vodila tekmovalce iz Gorice na Šempas, Ajdovščino, Hotederščico in Kalce, odtod pa skozi Log, Vrhniko, Brezovico v Ljubljano. — la Ljubljane nazaj so tekmovalci vozili po isti cesti do Kalc. Od Kalc pa so zavili proti Planini, Hru-ševju, v Šturje, Sežano na Opčine in Trst. Tekmovalna proga je šla nato ob Tržaškem zalivu mimo Miramara, Sistiana, skozi Tržič in Gradiško nazaj v Gorico. Tekmovalna kroga je bila dolga 256 km, pri čemer seveda ni vračunana višinska razlika, ki jo je bilo treba prevoziti. Največja višinska razlika je bila pri Črnem vrhu pri Idriji, kjer je cesta dosegla 852 m nad morjem- Od Črnega vrha pa se je cesta polagoma spuščala vse do Ljubljane. Nazaj grede je bila največja višinska r> "Va le 650 m. — Ceste «o bile povprečno do' 'e na večjem odseku okrog Ajdovščine so h nalivi, ki so trajali dva dni. močno poškodovali cesto in nanesli precej peska in gramoza na cestišče. Tudi naše ceste so bile v primeri z italijanskimi nekaj slabše, kar so tekmovalci tudi občutili, saj niso bili doseženi časi nič kaj posebnega. 37 tekmovalcev Udeležba tekmovalcev na današnji dirki je bila prav dobra, saj so se je udeležili mnogi odlični italijanski dirkači. Razen poklicnih kolesarjev so vozili tudi nekateri amaterji. Štiri največje italijanske kolesarske tovarne so na štart poslalel svoje tekmovalce. Ne samo lepe in bogate nagrade, ki so bile razpisane za prva mesta, ampak tudi dejstvo, da je vodila proga tudi skozi glavno mesto novo pridobljene Ljubljanske pokrajine. Vse to je vabilo tekmovalce, da so se dirke tako številno udeležili. Prihod tekmovalcev v Ljubljano Da bi tekmovalcev ne oviral mestni promet, so se prireditelji odločili in dirkalno progo Izpeljali ob levi strani železniške proge, ki pelje iz Ljubljane v Trst. Od Brezovice so tekmovalci vozili skozi Kozarje in Glince. Cilj je bil določen ' in‘ postavljen na Cesti v Rožno dolino, kjer so 0 bili postavljeni Številni drogovi z državnimi tri-barvnicami. Na nasprotni strani ceste je bila od drevesa do drevesa potegnjena vrv, za katero je bil določen prostor za gledalce. Za red so razen karabinjerjev in stražnikov skrbeli tudi vojaki. Ura se je pomikala že proti 11, toda tekmovalcev še ni bilo od nikoder. Pred dirkači so prihajali na cilj že številni avtomobili, s športnimi funkcionarji, časopisnimi poročevalci, avtomobili za poškodovana kolesa in sanitetni avtomobili. — Iz daljave so brzeli proti cilju tekmovalci. Cela grupa jih je bilo. Dvanajst tekmovalcev se je na vso moč trudilo na svojih »konjičkih«, kdo izmed njih bo prvi privozil na cilj. Kakor bliski so švignili skozi cilj. Komisija je hitro opravila svoje: zapisala številke dirkačev, vrstni red in takoj tudi izračunala čase, v katerih so prišli tekmovalci na cilj v Ljubljani. Vsekakor moramo omeniti, da so italijanskim funkcionarjem pridno pomagali tudi funkcionarji naše Slovenske kolesarske zveze. Rezultati na cilju v Ljubljani (to je bilo pol poti) so bili naslednji (v oklepajih so navedene štartne številke). Zabeležen je čas, kdaj so tekmovalci prišli na cilj v Ljubljano. 1. A Ido Bini, Prato 11:5:12,2 (29); 2. Adolfo Leoni, ltidi 11:5:12,2 (1); 3. Giovanni Cottur, Trst (11:5:12,5 (80); 4. Bini Coppi 11:5:12,5 (10) itd. Kakor je videti iz časov, so prihajali tekmovalci tesno na cilj in je bila borba ogorčena. S sekundnimi razlikami so privozili tekmovalci prve skupine na cilj. Nasproti Dukičeve vile so člani Rdečega križa nudili tekmovalcem razna okrepčila. Ti pa so le nekaj malega popili in z dano culico z živilli odbrzeli nazaj proti Trstu. Kako je bilo na progi Pri Črnem vrhu so prišli na čelu tekmo- valcev naslednji: Coppi, Ricci, Leonni, Bizzi, Bartali, Cinelli in Destefanis. Pri Logu se jim je pridružil že dobri Tržačan Cottur. Drugi tekmovalci so jim sledili. Ko so vozili 100 km, so bili na čelu Bini, Leonni in Cottur, nedaleč za njimi pa so sledili: Bartali, Coppi, Cinelli, Favalli in Bizzi. V Ljubljano pa je prišlo na cilj kar 12 tekmovalcev skoraj istočasno. Prihod v Gorico Velika množica ljudi ie pričakovala tekmovalce v Gorici. Po prihodu so takoj izračunali tekmovalci. Rezultati: 1. Olimpio Bizzi 8:2:211 2. Adolfo Leonni, 3. Bevilacqua Antonio, i. Gleuco Servadei, 5. Gino Bartalli, 6. Mario Ricci, 7. Aldo Bini, 8. Edoardo Taddei, 9. Luciano Succi itd. Najboljši Bizzi je vozil povprečno 32.590 km na uro. Kakor je videti, so tekmovalci nazaj grede vozili hitrejše kakor pa do Ljubljane. Finale pokalnih tekem Po daljšem nogometnem odmoru bodo igrali v nedeljo, dne 17. t. m. finale pokalnih tekem. Za pokal se bodeta borili moštvi Ljubljane in Hermesa. Zopet bomo imeli prilko videti dve moštvi, ki igrata lep in borben nogomet. Moštvo Ljubljane je poznano, da igra tehnično dovršeno, dočim Hermesa odlikuje borbenost in brzina. To eta dve moštvi, ki bodeta pokazali nogomet kot v starih časih Ilirija in Primorje. Hermežani na tihem šepetajo, da bodo premagali Ljubljano, ona pa je drugega mišljenja. Kdor bo hotel videti in zvedeti rezultat te odločilno borbe, naj gre v nedeljo na igrišče Ljubljane. Tekma se prične ob 17.80 s Eredtekmo ob 16. Tu se bodo pomerili juniorji vobode z juniorji Ljubljane. Cene običajne. Pariški listi objavljajo obsežen šemam članov in funkcionarjev francoskih prostozidarskih lož. Vsi ti ljudje bodo poslej izključeni iz javnih služb. Zanimanje za Meransko loterijo v Tudi v Ljubljanski pokrajini se je odprla teh dneh prodaja srečk za Meransko loterijo. Ljubljani Ta velika manifestacija, ki se razvija v Me-ranu, je sedaj že v sedmi izdaji, katero bo prav gotovo imela ravno tako velik uspeh, kot ga je imelo dosedanjih šest loterij. V drugih 98 pokrajinah Italije je bila -ta konjska loterija in je še vedno pričakovana z naj večjim veseljem in zanimanjem. To pa je popolnoma upravičeno, ker ie dosedaj ta loterija napravila 8 ljudi za milijonarje in je razdelila premij za znatno vsoto 40,98fl.556 lir. Poleg 8 milijonarjev je bilo te vsote deležnih tudi 1323 drugih dobitnikov. Treba je vpoštevati, da lahko vsak kupec srečke postane nekega dne zjutraj milijonar. Z nakupom srečke daje svoj prispevek v do^ brodelna dela, katera ima v nalogi loterija. Ni dvoma, da bo ta srečka lepo siprejeta tudi pri državljanih 99. pokrajine Italije. Dobiček teh loterij je namenjen dobrodelnim društvom, ki se razvijajo pod vodstvom Vlade v vsej Italiji. Te loterije ne zadenejo le tisti, ki srečke kupujejo, temveč tudi prodajalci srečk, ki zadenejo prvih pet premij. Ti prodajalci so skupno dobili že 735.032 lir. Srečke so v prodaji pri bankah, poštnih uradih in trafikah v vsej pokrajini in stanejo 12 lir komad. Ko bo prodaja gotova, bodo matrice vseh prodanih srečk in tistih, ki bodo še v prodaji, po* brane od glavnega nadzorstva te vrst«? Iger lil S štajerskega V Mariboru so umrli: 61 letna zasebnica Marija Bach, 28 letna delavčeva žena Cecilija Križanec in 28 letna Julija Požgan, zasebnica. Omejitev potovanj. Vodstvo nemškega turističnega urada je pozvalo vse prebivalstvo, naj omeji svoja potovanja do skrajne možne meje in naj potuje le v neizogibnih primerih. Sporočilo pravi dalje, da so vsa nemška letovišča tako nabito polna, da ne bo nikjer več mogoče dobiti niti stanovanja niti preskrbe. Kdor pa bi iz upravičenih razlogov moral potovati, se mora obrniti na najbližji nemški turistični urad in tam vprašati, če je mogoče dobiti nakaznico za stanovanje in bivanje v določenem nemškem kraju. £ s ta ta ripresa la vendita del la “San Pellegrino„ garanziata acqua minerale Deposito generale E.GER0VAC - LUBIANA Kolodvorska 8 Obnovljena je prodaja „San Pellegrino* garantirane mineralne vode Glavna zaloga pri E. GEROVAC - LJUBLJANA Kolodvorska 8 LTGUORE LIKER ST R ( G S ,» .TONICO DIGESTIV0 JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Naročajte „Slov. dom“l rimske loterije. Tam bodo matrice vzporejene v številčnem redu in po serijah v železnih kasetah, katere potem pošljejo v kraj, kjer se loterija vrši. Razporeditev se vrši na sledeči način: Vsega skupaj je šest Skrinjic: v prvi ie enako število pisem po abecedi, kot je število prodanih serij, ki sp popisane v kovinski krogli, ki je avtomatično zaprta, ostalih pet skrinjic pa vsebuje deset številk od 0 do 9, katere so tudi vpisane na enaki krogli kot serije. Ko se začne loterija, potegnejo te prve skrinjice serijo, iz ostalih pet pa se potegne po ena številka, katerih vratni red naj potem sestavlja številko srečke, ki je zadela. Zato se poišče matriea, ki odgovarja Številki te srečke. Ce se potegne številka ali serija, kateri ne bi odgovarjala matrica, ali pa če se potegne številka, ki je ie bila, se to ponovi. Številke in serije se vlečejo tolikokrat, kolikor je dobitkov, ki so določeni. Prve tri zadete srečke se združijo s konji, ki so vpisani za Meranske dirke. kot zadete srečke so priznane potem srečke, ki so bile zvezane s konji, ki so prvi dospeli na cilj pri Meranski dirki. r. . u Iz Srbije Nastop proti saboterjem. Vojaški poveljnik Belgrada je objavil, du je neka prevratniška tolpa delovala v okolici Belgrada in izvršila več sabotažnih dejanj v Ralji, Klenaku in Ripanjcu. Oddelki nemške vojske pa so skupaj z oddelki srbskega orožništva to tolpo uničili. Srbski delavci ▼ Nemčijo. V sredo je odpotovala večja skupina srbskih industrijskih delavoev z glavnega kolodvora v Belgradu v Nemčijo. Delavci so odšli na delo v tovarne v Egru in Rei-ehenbergu. Nadaljnje prijave delavcev sprejema belgrajska borza dela. Za Banat je takšna borza v Velikem Bečkereku, za Sumadijo pa v Nišu. Belgrad ima sedaj 250.000 prebivalcev. Pred vojno je imela prestolnica bivše Jugoslavije okrog 400.000 prebivalcev. Tedaj so bila v mestu draga stanovanja, razven tega pa jih je mnogo tudi primanjkovalo. Zaradi vojnih dogodkov se je iz mesta mnogo ljudi izselilo, po drugi strani pa je bil od Belgrada odcepljen Zemun s svojimi 60.000 prebivalci. Danes ima mesto še okrog četrt milijona prebivalcev, čeprav se je mnogo stanovanj izpraznilo, pa je vendar povpraševanje po stanovanjih še vedno veliko. Precej hiš je bilo porušenih, pa jih sedaj obnavljajo, vendar pa je mnogo taksnih ljudi, da ne zmorejo več plačevanja silno dragih stanovanj in zato povprašujejo po cenejših. Sedanji belgrajski župan 6e trudi, da bi to vprašanje čim ugodneje rešil, predvsem pa misli pospešiti gradbena dela, po drugi strani pa bo najbrže izdal odlok, da ee previsoke najemnine znižajo povprečno za polovico. Več marmelade, pa manj žganja. Ker 60 letos v Srbiji slive dobro obrodile, je poljedelski komisariat priporoči! ljudem, naj nikar ne kuhajo iz sliv prevelikih količin žganja, temveč naj večino pridelka predelajo v marmelado. Od lani je ostalo mnogo zganja neporabljenega in če bi se kuhanje tudi letos v takšnem obsegu izvedlo kakor lani, bi bilo pijače preveč ln bi cena žganju preveč padla. Marmelada pa je tečna hrana in zato bo ra ljudi mnogo boljše, če ei tega hraniva čim več pripravijo za zimo. Koledar Danes, sobota, 16. avgusta: Joahim; Rok. Nedelja, 17. avgusta: 11. pob.; Hijac. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti bodo dne 26. avgusta 1941 po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. Prijave za vpis v 1. razred šolskega leta 1941/42 sprejema ravnateljstvo dno 27., 28. in 29. avgusta t. 1. med 8. in 12. uro. Definitivni vpis v I. in II. razred bo 1., 2. in 3. septembra 1941 med 8. in 12. uro. Vse natančnejše je razvidno iz objave na razglasni deski. Šolsko leto 1941/42 se bo začelo dne 22. septembra 1941 s sv. mašo ob 9 v trnovski cerkvi. Državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani se je moral izseliti iz dosedanjih prostorov v šempetrski vojašnici, Lipičeva ulica 2, in posluje začasno v Veterinarski ambulanti, Domobranska cesta 21, tel. 30-30. Dr. Bajc Oton: Poškodbe in njihovo zdravljenje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal delo primarija dr. Bajca Otona: Poškodbe in njihovo zdravljenje. Delo obsega 84 strani in ima tudi 17 slik in rOntgenogramov. Obsežna tvarina je strnjena v pregleden priročnik, ki bo tako praktičnemu, kot bolniškemu zdravniku omogočal hitro in točno orientacijo v vsakem posameznem primeru. Knjiga se dobi pri OUZD v Ljubljani, oziroma pri njegovih poslovalnicah v Kočevju in Novem mestu ter stane 10 lir. Vpis na Drž. trgovsko akademijo v Ljubljani. Prijave za vpis v I. razred sprejema ravnateljstvo do 28. avgusta. Sprejemni izpit iz francoščine za absolvente meščanskih šol je ukinjen. Popravni izpiti bodo 30. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Vpisovanje v vse štiri razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 9 do 12. Podrobnosti na uradni deski. Prijave za vpis na abiturientski tečaj Trgo-vinsko-industrijske zbornice na drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema ravnateljstvo Trgovske akademije vsak dan do 27. septembra. Predavanja se začno 1. oktobra ob 8. Stepanje perila, prtov in preprog skozi okna in na balkonih je še vedno prav grda razvada pri nekaterih družinah, čeprav so gotovo že vse ljubljanske gospodinje večkrat brale, da je ta razvada policijsko prepovedana. Vsaka hiša ima svoj hišni red in z njim je tudi urejeno stepanje in snaženje na dvoriščih, kar nadzoruje hišni gospodar ali njegov pooblaščenec. Pred kratkim smo pa čitali hudo pritožbo, da ponekod stepajo preproge od ranega jutra pa do poznega večera in zato ljudje nimajo nikdar miru. Glede tega se je seveda treba pritožiti najprej gospodarju dotične hiše, vendar je pa ljudem, ki se zavzemajo za higieno, gotovo ljubše, če ljudje, zlasti pa sosedje, ves dan snažijo in čistijo svoja stanovanja, nego bi živeli v nesnagi in mrčesu, ki gotovo predstavlja mnogo večjo nevarnost za mesto kot pa stepanje samo. Skratka, za red pri stepanju perila in preprog skozi okna in na balkonih bo gotovo poskrbela policija, za stepanje na dvoriščih so odgovorni hišni gospodarji, vsej javnosti in vsemu prebivalstvu pa koristita snaga in upoštevanje zdravstvenih predpisov. V salezijanskem zavodu na Rakovniku bodo lahko nadaljevali svoje študije dijaki, ki so se doslej šolali v Veržeju. Prav tako bo na istem zavodu omogočeno šolanje mladeničem, ki imajo veselje do duhovskega poklica, pa so morda že prestari za redno šolanje na državni gimnaziji. Obrnite se člmprej pismeno ali osebno zaradi podrobnejših informacij za sprejem na vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku, Ljubljana 8. CORA TORINO «1838 AM ARO CORA col selz: ottimo aperitivo liscioi efficace digestivo s sodavico : najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo Charlie Chan v San Franciscu »Mene ei ugonobila’ Veseli se!« je stiskal skozi zobe, iz oči pa mu je režal krvavi srd. »Vsaj nisi oškodovala dobrega glasu tvojega vrlega P«Wel£ »Ali priznate 6vojo krivdo? zakričal Flanery. , Dinan je nemožno skomiznu z ra' meni: »Zakaj ne? Kaj mi pa drugega preostaja?« Obrnil se je k Chatiu: »Vse, kar je ta rumeni zlodej povedal, je suha resnica. Občudujem ga. Mislil 6em, da sem zelo močan, toda on me je premagal na celi črti.« Potem pa je besno, skoraj blazno nadaljeval: »Da, ubil sem sira Frederika. Ni mi preostajalo nič drugega. Stal je pred menoj m s« mi 6mejal v obraz. To je bil neverjeten človek! Ni hotel popustiti, niti storiti koraka nazaj. Šestnajst let me niti za trenutek ni izpustil izpred oči. šestnajst let me ni hotel pozabiti. Da, jaz sem ga ubili« »In žametne copate?« je mirno vprašal Chan. »Na njegovih nogah! Prav isle copate, ki sem jih pred več leti pustil v pisarni Hilarija Gotha... sem tedaj opazil na nogah trupla in se ustrašil. Stopile so mi pred oči kot nemi očividec... m 6ker- na nogah sira Frederika. Po-♦earniil sem iih in iih odnesel 8 seboj. Pogum pa me je pustil na cedilu, toda njega sem bil že ubil. Da, ubil sem ga! In pripravljen sem na kazen. Toda ne na takšno, kakršno vi mislite«. Obrnil se je na mestu, zdrvel proti odprtim vratom in stekel na teraso. »Pomožna lestev!« je vzkliknil Fla-ner& ^Primite Kalc Nadzornik Duff in Chan sta skočila za njjm. Chan je krenil v levo proti pomožni lestvi, toda Erik Diran ni mislil, da bi uporabil lestev. Nagnil se je čez ograjo terase: nekaj časa je njegovo ogromno telo nihalo v praznoti kot črn obris na meglenem sivem nebu, potem je polagoma izginilo v brezdno, ki ga je predstavljala ulica med skupino nebotičnikov. Vsi so takoj skočili k ograji in pogledali navzdol. Daleč pod njimi so ob slabi ulični razsvetljavi, ki se je vtap-liala v meglo, mogli opaziti na cesti nefio črno točko, okrog katere so se začeli zbirati ljudje. XXII. Poglavje. Na ladji proti Honolulu. Po tragičnem koncu tega zasledovanja so se vsi trije detektivi molče vrnili v salon. »Sam sebi je sodil!« je rekel Flanery. »Kaj? Pobegnil je?« je vzkliknila Mor-row. »Da, pa kaT na oni svet,« je odvrnil nadzornik. Eva Diran je kriknila, gospodična Morrow pa jo je nežno objela. »Oprostite mi, toda spodaj me čaka delo,« je rekel Flanerjr in se naglo oddaljil iz sobe. »Dobro bi bilo, če bi se vrnili domov,« je rekla Evi Diranovi gospodična Morrow. Obe ženi sta odšli v predsobo. Kirk je 6topil za njima in jima odprl vrata. Rad bi ju ogovoril, toda razumel je položaj, v katerem je bil molk edino na mestu. »Ali hočete, da vaju odpeljem?« je končno vprašal. »Zaenkrat hvala, ne,« je rekla Mor-row. »Najeli bova taksi.« »Na svidenje!« je odgovoril z resnim glasom. »Na skorajšnje svidenje!« Duff je mirno vlekel svojo pipo in 6icer mirno in brezizrazno, kakor da je Kitajec. »Zjutraj sem dobil brzojavko,« je za-potem, ko si je prižgal pijx>. »Majoi čel potem, ko si j Diran je bil pred desetimi leti odpuščen iz vojaške službe na podlagi stvari, ki niso zanj prav nič častne, šlo je celo za to, ali bo degrediran ali ne*. »In vi ste to vedeli, polkovnik?« »Sem.« »Toliko stvari ste vedeli, pa vse ste ohranili zase,« je nadaljeval Duff. »Tako na primer: kaj ste delali tisti večer, ko je bil ubit sir Frederik, na dvajsetem nadstropju, med tem ko so vsi ostali v salonu gledali vaš film?« »Edinole tisto, kar sem že povedal nadzorniku Flaneryju: stekel sem, da bi povedal Li-Oungu, da naj me ne čaka več«. »Jaz sem pa mislil, da ste odšli na kratek razgovor z Evo Diranovo«. Polkovnik je odločno odkimal z glavo: »Nisem... Z njo sem govoril že pred tem. Deset let nisem ničesar slišal o njej. Ko sem izvedel, da je v San Franciscu, sem tudi jaz prispel semkaj. Nekaj dni pred tisto večerjo pri gosj>odu Kirku se mi je posrečilo dobiti njen naslov in ponovno vam pravim, tisti večer sem odšel le zato, da bi naročil Li-Gungu, naj me ne čaka«. »In dan nato ste ga takoj poslali v Honolulu, ali ne?« »Točno. Storil sem to po nasvetu Eve Diran. Slišala je namreč, da se je sir Frederik zanimal za mojega strežaja in se je bala, da bi utegnila njegova zgo- vornost onemogočiti mojo naslednjo odpravo. Njen strah pa je bil popolnoma nepotreben, ker Li-Gung ne oi ničesar povedal. Da bi pa pomiril Evo, sem ustregel njeni želji«. Duff ga je karajoče pogledal: »Vedefi ste, da je Diran izvršil že en zločin, pa vendar o tem niste obvestili policije. Mar mislite, da ste pravilno ravnali?« Beatem je skomiznrl z rameni: »Mislim, da sem... rekel bi celo, da sem popolnoma prepričan v pravilnost svojega ravnanja. Nisem mogel • * zdaj vse v temi. Ker ta električna centrala ne obratuje, se je morala ustaviti tudi električna železnica Valparaiso-Santiago. Promet med tema dvema mestoma opravljajo zdaj samo parniki, ki odhajajo na pot le enkrat na dan. Poslednji pozdrav pokojnemu Brunu Mussoliniju med potjo, ko s vlakom peljejo njegovo truplo k večnemu počitku v njegov rojstni kraj. Huda ura nad državo čile Ves teden so divjale silne nevihte in povodnji — številne smrtne žrtve Mnogo prometnih žil pretrganih Silovite nevihte, ki so zadnje dni divjale v južnoameriški državi Cile, zlasti v srednjem delu, so po poročilu iz Santiaga zahtevale do zdaj kakih 40 smrtnih žrtev, ranjencev pa je nad sto. Letalski promet je popolnoma ukinjen, pretrgane pa so poleg tega tudi številne železniške proge zaradi hudih poplav ali pa zaradi zemeljskih usadov, ki so jih povzročile vode. V čilski prestolnici je tramvajski promet omejen skoraj na polovico. Železniška proga, ki drži čez Ande, je na številnih krajih visoko zametena s snegom. Ponekod je na-metenega snega tudi do 30 metrov na debelo. Nižje v dolinah pa je voda nanesla na progo ogromne kupe debelega kamenja. Iz mnogih čilskih mest so prispela poročila, ki govore o velikih povodnjih. V San Fernandu so morale prihiteti na pomoč vojaške čete, da so vzdržale red in rešile, kar se je le še dalo. Veliko število mostov je voda podrla in odnesla. Na mnogih krajih so pretrgane tudi telefonske proge. Električna centrala v Volkanu je prav tako pod vodo in je povsod, kamor je bila od tod napeljana elektrika, Na Balkanu živi 3,700.000 muslimanov Politični arabsko-maroški tednik »Vahda Al-magribiyah« prinaša zanimiv članek o muslimanih, ki žive na Balkanu. ,Članek je napisal emir Sekib Arsan, ki je zelo žnana osebnost v arabskem svetu. Iz številčnih podatkov, ki jih v tem članku navaja, je razvidno, da je živelo v prejšnji Albaniji 700.000 muslimanov, v Bolgariji jih je 800.000, na ozemlju bivše Jugoslavije 1,200.000, v Romuniji 200.000 in v Grčiji 180.000. Tudi v Crni gori živi nekaj deset tisočev muslimanov. Potemtakem je zdaj na Balkanu skupno do 3,700.000 muslimanov. Slovaški dijaki delajo na polju Kakor določa posebna odredba, ki io je izdala slovaška vlada, bodo letos pomagali pri delu na polju tudi slovaški visokošolci. To poljsko delo je obvezno za vse akademike, prav tako pa tudi za abituriente, ki se nameravajo v prihodnjem šolskem letu vpisati na vseučilišče. Poleg stanovanja in hrane bodo prejemali tudi plačo po tri krone na dan. na koncu pa bodo dobili še posebno nagrado 200 kron, ki jo jim je odobrilo predsedništvo ministrskega sveta. Nova bolezen na Danskem Iz danske prestolnice Kodanja poročajo, da se je zdaj na Danskem pojavila nova, do zdaj neznana bolezen. Imenuje se _ »roskildska bolezen«. Tako ime je dobila po kraju, kjer se je najprej pojavila. Človek, ki ga nova bolezen napade, začne močno bruhati, čuti hude bolečine v glavi in dobi visoko vročino. Bolezen traja dva do tri dni. Zdi se pa, da ta nova bolezen ni smrtno nevarna, kajti do zdaj za njo še ni nihče umrl. Nov Koširjev rekord na 1500 m Izvesten met kladiva inž. Stepišnika Tako mali narod tudi s športom dokazuje, da je močna korenina, s katero je treba upravičeno računati. Resni treningi naših atletov kažejo uspehe. Lep primer za to nam daje Košir, ki je po večletnem treningu s stalnim napredovanjem dokazal, da smo upravičeno računali nanj. Da je tudi inž. Stepišnik atlet, ki z vsako malenkostjo računa, je naši športni javnosti že znano. Z včerajšnjim metom se je uvrstil med desetorico najboljših na svetu. Rezultat je boljši od italijanskega državnega rekorda. Treba bo pa enkrat vendar urediti s sodniki in štarterjem. Sodniki so počasni, večkrat tja v en dan delajo, brez volje. Tečaj za štarterje, ki ga namerava prirediti SKAZ, je nujen. Rezultati: Na 200 m so štartali štirje seniorji: 1. Polak (H) 23,8, 2. Lušicky (P) 24,1, 3. Kolenc (H) 24,1, 4. Pleničar (I) 24.3. 200 m juniorji: Bratovž jo je spretno ubral in zmagal z dobrim časom. 1. Bratovž (P) 24, 2. Mencinger (I) 24,4, 3. Krenčdč (I) 24,9. 400 m. Slabi časi presenečajo. 1. Skušek (P) 53,2, 2. Nabernik (P) 53,7, 3. Kraner (P) 55,4. Sledila je disciplina 1500 m. Publika jo je z zanimanjem pričakovala. Dva strela sta odjeknilal in že so si sledili tekači prve skupine v gosjem redu ter približno 50 m za njimi Košir. Prvi krog je pretekel v 68 sek. in dohitel prvo skupino, 800 m v 2;07; 1200 m 3;12, in 1500 m v 3:57,6. Tekel je taktično po Havligovi metodi. Že ko so nekateri obupali nad rekordom, je v finalu pretekel zadnjikrat 400 m v 57,6 sekundah. To je do sedaj naš edini tekač, ki je pretekel omenjeno progo pod 4 minutami. Najboljši italijanski tekač Dorascenzi je pretekel v Budimpešti to progo v času 3,58,4. 1. Košir (P) 3:57,6; 2., 3. Megušar (P) 4:19,0, Srakar (H) 4:19,0. Cas ostalih dveh je tudi dober. Daljave: 1. Lončarič (P) 624cm; 2. Nabernik (P) 621 cm; 3. Bačnik (P) 606 cm. Kladivo: 1. Stepišnik (I) 52,35; 2. Župančič (I) 41,68; 3. Novak (I) 29,75 Palica: 1. Bratovž (H) 320 cm; 2. Kompafe (P) 270 cm. „«TG Disk: Kajfež je na treningu Že vrgel preko 40 m, na tekmovanju pa odpove. 1. Kajfež (JI) 37,25; 2. Stepišnik (I) 36,30; 3. Merala (P) 38,2£ Kopje: 1. Kraner 46,30; 2. Urbančič 43,20; 3. Kompare 40,70. Štafeta 4 X 100 m (nastopili sta samo Planina in Ilirija): 1. Planina I. (Bratovž, Lušicky, Skušek, Lončarič) 46,2; 2. Planina II. 46,6; 3. Planina III. 46,8; 4. Ilirija. EIAR — Radio Ljubljana Sobota, 16. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Pesmi in melodija (v odmoru napoved časa) —8.15 Radijsko poročilo — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa in radijsko poročjdo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom M. Šijanca: Slovenska glasba — 14 Radijsko poročilo — 14.15 Pisana glasba — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Plošče orkestra Cetra — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Pogovori v slovenščini — 20.30 Lirična sezona ElAR-ja: »Sakuntala«, opera v treh dejanjih Franca Alfana . — Med odmori: Pogovori v slovenščini. Beležke v slovenščini in radijsko poročilo v slovenščini G. L. Bonelli: Črni križar Zgodovinski roman r svojih voj »Bojim se, da Mabruk ne bo hotel dati Boji se, da bi izgubil svojo trdnjavo.« »šejk Hasan ga bo znal prepričati. Imamo zanesljiva poročila o tem, da kristjani korakajo po cesti, ki vodi proti Lidi in zato Mabruk nima nobenega vzroka, da bi se vznemirjal.« »Kdaj bo prispel Hasan?« »V dveh ali treh dneh. Pustil sem ga na pobočju Hermona, ko se je usmerjal proti vzhodu, zato...« V istem hipu se je od nekod zaslišal glas gohga in po šumu, ki je nastal v dvorani, je Mohamed spoznal, da neznanci odhajajo. Slišal je še nekaj nerazločnih besed, nato so se koraki polagoma oddaljili in v dvorani je znova zavladala tišina. Mohamed je vzdihnil. Sedaj je še mnogo bolj želel, da bi čimprej prišel do Črnega križarja, da ga opozori o nevarnosti. Spravil je bodalo za pas in nekoliko odprl vratca. Zdelo se mu je, da se bo zadušil v ozki luknji; ie bi se ne bal, da ga kdo opazi, bi prav gotovo zlezel v dvorano. Minilo je nekaj minut, ki so se Mohamedu zdele cele ure, nato je znova zaslišal hitre korake, ki so se bližali njegovemu skrivališču. To je brez dvoma moral biti Ferdous in res se je takoj nato pokazal njegov obraz v odprtini. »Bal sem se, da te ne bo več,« je dejal Mohamed. »Mabruk je nocoj slabo razpoložen. Glej, kaj mi je naredil ta pes!« je zagodrnjal Ferdous in pokazal prijatelju lice. Mohamed je opazil v poltemi rdečkasto črto, ki se je vlekla tovarišu preko celega obraza. »Ali te je udaril?« ga je vprašal Mohamed. »Udaril?« je vzkliknil Ferdous in zaklel. »Ves hrbet imam razbičan in če bi si ne bil pravočasno pokril obraza z rokami, bi me sedaj ne mogel spoznati. Naj ga Alah ugonobi.« Spustil je preprogo in zaprl vratca. Vzel je baklo iz obroča, ki je bil pritrjen v steni, jo prižgal in začel previdno stopati po stopnicah. Mohamed mu je sledil tik za petami. Nenadoma pa se je Ferdous ustavil. Mohamed je zagledal v višini enega metra od stopnic zarjavel železen drog, pritrjen v zid; v steni tik nad stopnicami pa so bili močni železni klini. Pravkar je premišljeval, čemu naj služijo, ko mu je Ferdous zašepetal: »Pazi na moje gibe in stori isto, kakor jaz. Glej, da se ne dotakneš stopnic in da ne izpustiš železnega droga, če ne... glejk Oprijel se je droga, stopil z eno. nogo na klin ih z drugo pritisnil z vso silo na stopnico. Zaslišal se je rahel pok. Mohamed je prebledel. Cela vrsta stopnic je izginila in odprl se je širok prepad, iz katerega je prihajal hladen piš. Čez nekaj trenutkov so se stopnice znova vrnile na svoje mesto. »Bism lllak!« je zamrmral Mohamed. »Kako je neki globok ta prepad?« »To pač ni važno,« je dejal Ferdous. »Pridi za menoj ih bodi previden.« Ferdous se je trdno držal droga in se počasi spuščal v globino, stopajoč na železne kline. Mohamed je storil isto in skušal ostati čim bližje tovarišu. Nevarni prehod sta premagala brez neprilik, toda tudi ko je Mohamed po Ferdousovem zgledu zopet stopil na stopnice, se ni mogel otresti strahu, ki so mu ga vlivale. Končno sta dospela do velikih, z železom okovanih vrat, ki pa so se na rahel Ferdousov pritisk takoj odprla. V notranjščino je zavel vlažen veter, ki bi bil skoraj ugasnil baklo. Mohamed in Ferdous sta stopila skozi vrata in sta se znašla na robu širokega jarka, sredi katerega je tekel majhen umazan potoček. Ferdous je zaprl vrata. Pogledal je, v katero smer teče voda ih krenil v isto smer. »Kmalu bova na prostem, prijatelj,« je dejal Ferdous in po- spešil korak. »Jarek je speljan v enega izmed zapuščenih vodnjakov ob vznožju griča.« Mohamed je molče stopal za njim. Jarek se je spuščal vedno bolj strmo v globino in postajal vedno bolj ozek. Prav kmalu sta bila prisiljena, da sta brodila po vodi in od časa do časa sta se morala skloniti, da nista zadela z glavo v oboke. Končno se je Ferdous ustavil pred ozko odprtino, nasproti katere je bilo opaziti polkrožno steno. »Vodnjak,« je zamrmral Ferdous. Iztegnil je roko z baklo in osvetlil stene vodnjaka, kjer so v enakomerni razdalji bili pritrjeni železni klini- Stopil je na stran, pomignil Mohamedu in mu pokazal kline. »Splezaj najprej ti na vrh,« mu je dejal. »Svetil ti bom, dokler ne prideš do vrha, nato ti bom sledil. Preden zapustiš vodnjak, poglej, če ni nikogar v bližini.« »Ne boj se.« Mohamed je prijel za prvi klin in poskusil, če je dovolj trden, nato je začel počasi plezati navzgor. Kmalu je dospel do roba in se za hip ustavil. Nikjer ni bilo slisati nobenega sumljivega šuma. Previdno je dvignil gl«™ iznad roba in pogledal naokoli. Nikogar ni bilo videti. Pokrajino je že pokrival mrak in kolikor daleč naokoli je bilo mogoče videti, ni bilo žive duše. Za njegovim hrbtom se je pošastno dvigal proti temnemu nebu Mabruk-cl-Gadijev grad. . Okrenil se je proti dnu vodnjaka in zaklical tovarišu* »Vse je v redu. Pridi za menoj!« Videl je, da je Ferdous ugasnil baklo. Skočil je preko vod njakovega roba na tla. Beg se je torej posrečil, sedaj je bilo treba misliti na Ferdousa. Sedel je blizu vodnjaka na tla ih začel razmišljati, koko bi se na najlažji način znebil tovariša, čigar družba mu ni bila samo nepotrebna, ampak celo neprijetna. Zadeva je bila vse prej kot lahka! Ferdous je zapustil grad samo v upanju, da se polasti velikega zaklada, o katerem mu je pripovedoval. Niti malo ni dvomil o resničnosti njegove povesti. Če sedaj spozna, da ga je varal..• Za Lludsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« ishaja vsak -oiavnik ob 12 Mesečna naročnina le 8 lir. ta tooromstvo 10 Lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/UI — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon Itev. 404)1 do 40-05 Podružnica: Novo mesto.