PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 136 (8842)	TRST, torek, 11. junija 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
HUDI GOSPODARSKI KRIZI SE JE PRIDRUŽILA ŠE POLITIČNA KRIZA
Odstop vlade zaradi nesoglasja o vodenju gospodarske politike
Predsednik vlade Rumor sporočil odstop predsedniku republike - Izjavi socialistične vladne delegacije in demokristjanskega zakladnega ministra Colomba - Začasna vlada do razpim novih parlamentarnih volitev?
RIM, 10. — Rumorjeva vlada je odstopila. Sklep o odstopu so •Prejeli nocoj na kratki seji vlade, potem ko se v vladi niso mogli dogovoriti o gospodarskih, denarnih in fiskalnih ukrepih, ki jih bi bilo treba sprejeti, da se omili resna gospodarska kriza.
Ob 22.55
je predsednik vlade Rumor zapustil palačo Chigi in odisi na Kvirinal, kjer je sporočil Predsedniku republike Leoneju, da i» vlada odstopila. Predsednik republike je vzel na znanje sporočilo predsednika vlade in ga zapro-•II, naj ostane skupno s svojimi kolegi na svojem mestu za oprav-lianje tekočih zadev. Na Kvirinaiu •o sporočili, da bodo jutri objavili koledar posvetovanj predsednika republike s političnimi osebnost-•»I in predstavniki političnih strank *a rešitev vladne krize.
Po obisku pri predsedniku Leoneju je Rumor odšel v senat, kjer je sporočil odstop svoje vlade predsedniku Spagnolliju, nato pa v poslansko zbornico, kjer je obvestil podpredsednika Zaccagninija, da je odstopil skupno s svojimi ministri.
Seja vlade, na kateri so nocoj sklenili odstopiti, je trajala komaj dvajset minut. To pomeni, da je prišlo dejansko do vladne krize že na popoldanskem medministrskem sestanku, ki mu je predsedoval Rumor in na katerem bi se morali dogovoriti, kakšno gospodarsko politiko bo vodila vlada, da izvleče državo iz sedanje gospodarske krize. O tem so gospodarski ministri skupno z predsednikom vlade razpravljali ves dan včeraj in danes dopoldne. V pogovorih je prišlo do najostrejšega spora med socialističnimi in demokristjanskimi ministri. Poleg tega pa se je vlada znašla v prejšnjih dneh v velikih težavah, ker je morala odložiti zaključno srečanje s sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL, zato ker ni mogla najti enotne poti za izhod iz krize in za odgovore, ki jih je bilo treba dati sindikatom.
Položaj se je zaostril že po poročilu, ki ga je imel guverner «Banca d’Italia» Carli na letni skupščini državne banke. V njem je Carli predlagal uveljavitev stroge fiskalne politike in nadaljevanje kreditnih omejitev. Guverner je odkrito povedal, da, je treba zn anjšati notranjo potrošnjo z zmanjšanjem narbdnega dohodka in da je treba pri tem ostreje obdavčiti delavske plače. S tem njegovim stališčem se je popolnoma strinjal demokristjan-ski zakladni minister Colombo, ki je imel v zadnjih mesecih glavno besedo pri vodenju gospodarske politike.
Socialisti in sindikati so takoj povedali, da se ne strinjajo s Carlijevi. mi predlogi in da je treba iskati sred-
Hudi gospodarski krizi se je sinoči pridružila še politična kriza. Rumorjeva vlada je odstopila. Do tega sklepa je prišla na včerajšnji kratki seji, na kateri so ugotovili, da se ne morejo dogovoriti o vodenju enotne gospodarske politike v sedanji hudi gospodarski krizi. Vladna kriza je bila dejansko v zraku že nekaj časa. O njej se je sicer govorilo že po referendumu, ko je bila krščanska demokracija skupno s fašisti hudo poražena. Toda krizi je botrovalo predvsem trdovratno stališče demokristjanov glede davčne in kreditne politike, ki jo je napovedal guverner «Banca d'Italia» Carli. Demokristjani so hoteli reševati sedanjo krizo samo na račun delovnih ljudi. Sprejeli so guvernerjevo tezo, da je treba z večjim obdavčevanjem plač zmanjšati notranjo potrošnjo, obenem pa obdržati kreditne omejitve. Po socialistični ormi bi nadaljevanje takšne politike povzročilo hudo gospodarsko recesijo in s tem večjo brezposelnost. Jutri bo predsedstvo republike sporočilo, kdaj se bodo začela posvetova-hja za rešitev krize.
Kasacijsko sodišče je sklenilo prekiniti proces Valpreda v Ca-tanzaru in ga združiti s procesom proti fašistom Fredi, Venturi in Pozzanu. Valpredovi branilci so sklep kasacije ocenili kot poskus, da bi preprečili, da bi končno prišla na dan resnica o pokolu na Trgu Fontana.
Minister za pošte in telekomunikacije, demokristjan Togni, je nepričakovano odredil izključitev repetitorjev «tujih» televizijskih oddaj na italijanskem o-zemlju. S tem je prizadel tako koprsko, kakor švicarsko barvno televizijo v italijanščini. Svoj sklep, ki je izzval val protestov, je utemeljil s «konkurenčnostjo» teh televizijskih postaj pred svetovnim nogometnim prvenstvom.
stva za zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance in za uravnovešenje notranje potrošnje tudi drugje in ne same pri delavcih.
Prišlo je torej do položaja brez izhoda. Demokristjani v vladi niso hoteli popustiti. Socialisti so vztrajali na svojih stališčih, sindikati pa so zahtevali od vlade takojšen odgovor na predložene zahteve in grozili z zaostritvijo sindikalnega boja, če bo vladni odgovor nezadovoljiv.
Socialistična delegacija je po odstopu vlade objavila izjavo, v kateri pravi, da je prišlo do vladne krize zaradi spora o gospodarski politiki, ki se je zaostril sedaj, ko bi morala vlada sprejeti zadevne sklepe. Socialistični ministri pravijo, da niso nikoli podcenjevali resnosti gospodarskega položaja, kar potrjujejo tudi sklepi centralnega komiteja stranke o strategiji gospodarske politike, v doslednem skladu s programskimi obveznostmi vlade. Do najostrejšega spora, pravijo socialistični ministri, je prišlo zaradi različnega gledanja demokristjanov in socialistov na fiskalno politiko, tarife javnih storitev in o
vodenju kreditne politike. Socialistična vladna delegacija je bila pripravljena podpreti zaostritev davčne politike pod pogojem, da se večji davčni dohodki uporabijo za finansiranje nujnih del in da se breme obdavčitve pravično razdeli med vsemi državljani. Obenem je socialistična delegacija pristala na povišanje davkov in tarif javnih storitev pod pogojem, da se omilijo kreditne omejitve za mala in srednja podjetja in da se omogočijo produktivne in socialne investicije.
Izjava socialistične vladne delegacije poudarja, da so demokristjani na te zahteve odgovorih, da bi večja davčna obremenitev dejansko samo zmanjšala notranjo potrošnjo in da so pripravljeni delno sprostiti kredite samo tedaj, ko bo prišlo do zmanjšanja potrošnje. Tega socia-listi niso mogli sprejeti. Zato poudarjajo, da si je krščanska demokracija prevzela vso odgovornost za vladno krizo, ker je zavrnila dogovor o gospodarski politiki, ki so jo predlagali socialisti in ki je bila edina primerna za rešitev sedanje krize s podporo vseh socialnih sil. Ta gospodarska politika, zaključuje socialistična izjava, bi bila tudi edina dosledna gospodarsko - socialna politika levosredinske vlade.
Od demokristjanov je dal zelo
iiiiiiii»iinMniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii»i*H**iii*m»iiMniinnii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit*nn**m*niiiii*i*iiH
PREDSEDNIK ZDA JE PRISPEL V SALZBURG
Nixon se odpravlja na Bližnji vzhod
Jutri bo odpotoval v Egipt, nato pa še v Saudovo Arabijo, Sirijo, Izrael in Jordanijo
SALZBURG, 10. — Ameriški predsednik Nixon je prispel danes zvečer v Salzburg, od koder bo v sredo odpotoval na turnejo po Bližnjem vzhodu. Poleg žene ga spremljajo zunanji minister Kissinger in številni funkcionarji Bele hiše in državnega departmaja. Jutri se bo Nixon sestal s kanclerjem Krei-skim in z zunanjim ministrom Kirch-schlàgerjem; Kreisky je pred kratkim obiskal Bližnji vzhod na čelu delegacije socialistične internacionale in bo toi;ej lahko seznanil Ni-xona s svojo oceno o položaju na tem področju.
Istočasno, ko se bo Nixon pogovarjal z avstrijskimi voditelji, se bo Kissinger podal v Bad Reichen-hall blizu meje med Avstrijo in Zahodno Nemčijo, kjer se bo sestal z novim zunanjim ministrom bonske vlade Genscherjem.
Kot smo omenili, bo ameriški predsednik zapustil Avstrijo v sredo, ko se bo podal v Kairo. Nato bo obiskal še Saudovo Arabijo, Sirijo, Izrael in Jordanijo. Pred odhodom iz Washingtona je Nixon izjavil, da bo njegovo potovanje na Bližnji vzhod prispevalo k stvari trajnega miru, ki da je zelo pri srcu ameriškemu narodu. Obisk bo pomenil potrditev podpore ZDA sporazumom med Izraelom in arabskim svetom ter bo omogočil izbolj-šanje odnosov mod ZDA in bližnjo vzhodnimi državami.
Iz Kaira poročajo, da pripravljajo Nixonu veličasten sprejem. Ves egiptovski tisk ooudarja danes «važno spremembo ameriškega «tališča do Arabcev in do bližnjevzhodne krize» ter izreka prizi anje ameriškemu predsedniku in zunanjemu ministru Kissingerju za dosego sporazuma o razmiku sil n Golanu, ki ga ocenjuje kot prvi korak k dokončni sporazumni rešitvi bhznje-vzhodne krize.
Za sedaj ■ ni bilo uradno r. iro-čeno, o čem se bosta Nixon in Sadat pogovarjala. Vsekak previa duje mnenje, da bo na dnevnem rc-du, seveda poleg dvostranskih od-nosov, vprašanje Palestincev in nji hove udeležbe na ženevski konferenci. To vprašanje bo prav gotovo v ospredju tudi v pogovorih, ki jih bo Nixon imel z izraelskimi voditelji, s sirskim predsednikom Asa dom in z jordanskim kraljem Huseinom.
premierom Palmejem in drugimi člani švedske vlade o razvoju trgovinskih odnosov med obema državama. To je prvi uradni obisk nekega bolgarskega premiera na Švedskem.
Bolgarski premier pa Švedskem
BEOGRAD, 10. — Danes je iz Beograda odpotovala delegacija pokrajine Ascoli Piceno, ki jo vodi Antonio Buonvecchi, podpredsednik pokrajinske skupščine in predsednik krajevnega združenja ANPI. Delegacija se je v Beogradu razgovar-jala z zastopniki zveznega odbora in republiškega odbora zveze borcev Črne gore o udeležbi jugoslovanskih zastopnikov na slovesnem odprtju spominske kostnice v občini Acquasanta Terme, ki bo 16. junija v okviru proslave 30. obletnice osvoboditve izpod fašizma. Spominsko kostnico gradijo na pobudo in z lastnimi sredstvi krajevni organi oblasti in organizacije v spomin na padle jugoslovanske borce, ki so se borili v odporniškem gibanju na tem področju.
dolgo izjavo zakladni minister Colombo. V njej odločno zagovarja dosedanje vladne ukrepe na področju kreditne politike in pravi, da je o-mejitev kreditov nujna, če se hoče izboljšati plačilna bilanca. Colombo zavrača socialistični predlog o omilitvi kreditnih omejitev vzporedno z večjo davčno obremenitvijo in pravi, da bi dajanje večjih kreditov v sedanjem položaju, ko je treba zmanjšati notranjo potrošnjo, razširilo notranjo potrošnjo, zaostrilo inflacijo, povzročilo povišanje cen in v bistvu zmanjšalo kupno moč plač. Prav na teh vprašanjih, pravi Colombo, ni moglo priti do sporazuma.
Za socialdemokrate je dal izjavo minister za promet Preti, ki je dejal, da oni niso hoteli krize. Izjavil je, da bi morali prav danes cj-ločati o novi vladni gospodarski politi, da pa je prišlo na pogovorih do sporov, ki so privedli do krize.
Sedanja vladna kriza je prišla prav v trenutku, ko je gospodarski položaj v državi izredno resen. Kako se
Mariano Rumor
bodo dogodki razvijali v prihodnjih dneh je težko napovedovati. Dejstvo je, da bodo morale politične sile čim-prej najti izhod iz gospodarske in politične krize, da se stopi na pot reševanja vprašanj, ki hudo bremenijo delavske množice. Nocoj še ni nihče dal izjave, v kateri bi bil vsaj v grobih obrisih možen izhod iz krize. Zdi pa se, da se v Rimu vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo prišlo do nove «začasne vlade», ki naj bi trajala do novih volitev. Sicer pa je težko pričakovati, da bi prišlo v najkrajšem času do dogovora med socialisti in demokristjani o novi gospodarski politiki, ki naj bi obenem tudi spremenila državno razvojno politiko.
UIL in CISL za odločno obrambo kupne moči delavskih dohodkov
RIM, 10. — Po nedavnem sestanku vodstva CGIL, ki je razpravljalo o zavlačevanju pogovorov z vlado v zvezi z uveljavitvijo platforme, ki so jo pripravile CGIL, CISL in UIL za omilitev gospodarske krize, za nove naložbe na Jugu, za novo politiko cen in za zagotovitev delovnih mest, se je danes zaključilo zasedanje centralnega komiteja UIL. Obenem je bila danes seja izvršnega odbora CISL.
Obe sindikalni organizaciji sta na osnovi uvodnega poročila temeljito preučili sedanjo resno gospodarsko krizo, še posebno pa poudarili, da vlada do sedaj ni pokazala dobre volje za rešitev tistih vprašanj, ki so najbolj pri srcu sindikalnim organizacijam in ki neposredno zanimajo delavce. Obe sindikalni organizaciji sicer poudarjata, da ne želita povzročati vladne krize v sedanjem političnem trenutku, čeprav to ni posredno od
njih odvisno, saj morajo o krizi odločati prizadete politične stranke, vendar pa je bilo na razpravi odločno poudarjeno, da sindikalne organizacije ne morejo iti mimo svojih najnujnejših zahtev.
Na seji centralnega komiteja UIL jo imel poročilo glavni tajnik Vanni. Večina voditeljev UIL, ki je posegla v razpravo, je dala slabo o-ceno o poročilu svojega glavnega tajnika. Predstavniki socialistične struje UIL so ocenili Vannijevo stališče za zelo zmerno in predlagali, da je treba takoj mobilizirati delavce z napovedjo razčlenjenih stavk ali pa celo s proglasitvijo splošne stavke.
Na seji izvršnega odbora CISL pa je imel poročilo pridruženi tajnik Macario. V njem je poudaril, da cilj sindikata v sedanjem trenutku ni politična kriza. «Smo proti krizi, ker smo proti recesiji, ki resno ogroža državo.» Poudaril je, da se morajo sindikati odločno bojevati za ohranitev delovnih mest in ravni delavskih plač. za spremembo načina gospodarskega razvoja in za uveljavitev tistih gospodarskih in finančnih sklepov, ki ne bodo prizadeli delavskih plač. Vsi posegi na njegovo poročilo so se zaključili z ugotovitvijo, da morajo sindikati nadaljevati z bojem, če ne bo prišlo do pozitivnih rezultatov v pogovorih z vlado.
Aretirana fašista vpletena v atentat na slovensko šolo
Resolucija izvršnega odbora SKGZ
Tržaška kvestura je včeraj uradno sporočila, da so aretirali znana neofašista Rema Viezzolija in Claudia Duina, ki sta vpletena v bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Oba sta bila pripadnika razpuščene neofašistične teroristične organizacije «Avanguardia Nazionale» in sta sodelovala pri ustanavljanju neofašistične organizacije «Ordine nero». Sodišču so prijavili tudi 40-letnega Ambrosa Romana, ki je po poklicu miner in ki se je s prijatelji «vadil» z molotovkami v kamnolomu pri šempolaju. Podrobno poročilo objavljamo na tržaški strani.
V zvezi s tema aretacijama je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze sprejel naslednjo resolucijo:
Izvršni odbor SKGZ je na svoji sinočnji seji sprejel na znanje novico o aretaciji dveh tržaških neofašistov, obtoženih bombnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu.
Z zadovoljstvom, da je do tega končno le prišlo, izraža IO SKGZ tudi zaskrbljenost zaradi počasnosti v odkrivanju storilcev zločinskega dejanja, saj ni moglo biti nobenega dvoma, iz katerih krogov izhajajo.
Ne sme pa ostati pri odkrivanju zgolj materialnih izvršiteljev atentatov, zakaj potrebno je izročiti pravici vse člene mreže, ki s pokoli in napetostjo v državi skuša vzbuditi nezaupanje v učinkovitost demokratičnih ustanov in ustvariti pogoje za rušenje obstoječe, v odporniškem gibanju porojene ustavne ureditve ter z nasilnimi dejanji prizadeti in ustrahovati Slovence v deželi.
Samo čimprejšnje odkritje in kaznovanje vseh fašističnih teroristov, njihovih pokroviteljev in podpornikov ter odločnejši pristop k utrjevanju in razvijanju demokratičnih odnosov lahko zagotovita mimo sožitje med narodi in državami ter polnopravni razvoj slovenske narodnostne skupnosti.
Illllllllllllllllllllllllllllllll■llll■ll■lllllllll■lllllllll■lll>>lllllllllllllllllllllllllllllll■ll■l■■ll>1lllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|l||||||||||||||||||||||||||||||
S SKLEPOM, KI NIKAKOR NE PRISPEVA K UGOTAVLJANJU RESNICE
Kasacijsko sodišče ukazaloprekinitev procesa proti Valpredi v Catanzaro
Usluga fašistom
Proces bodo morali catanzarski sodniki združiti s postopkom proti fašistoma Fredi in V entu-ri - Ogorčene reakcije Valpredovih odvetnikov
RIM, 10. — Po dveh urah posvetovanj je vrhovno kasacijsko sodišče sklenilo prekiniti in razveljaviti proces, ki je v teku pred ca-tanzarskim porotnim sodiščem proti Valpredi in drugim anarhistom zaradi pokola na Trgu Fontana ter je naročilo istemu sodišču, da združi sodni postopek proti Valpredi s postopkom proti fašistom Fredi, Venturi in Pozzanu.
Kasacijsko sodišče, proti sklepu katerega ni možnosti priziva, je v bistvu razveljavilo sklep porotnega sodišča v Catanzaru z dne 4. maja o nadaljevanju procesa Valpreda kljub razsodbi kasacije o združitvi obeh procesov, poleg tega pa je razveljavilo tudi vse akte catanzarskega sodišča po 30. aprilu, se pravi po sklepu kasacije o združitvi.
iiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,„iiiiiiiiiiil||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiil||liiiiiiii'l„iiiiiiiiiiiii,|||„,mi,iiiiiiiiiiHiiiit
IZZIVALNA PROTISLOVENSKA MANIFESTACIJA V DORREI VASI
Heimatdienst spet rovari
Ponovne zahteve po preštevanju koroških Slovencev
CELOVEC, 10. - Tisti, ki v zadnjem času v Avstriji mnogo govorijo o potrebi odpravljanja emocij, bi si naj ogledali včerajšnje zborovanje koroškega Heimatdionsta in brambovcev v Dobrli vasi. Težko je namreč verjeti avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Kirchschlàgerju, koroškemu deželnemu glavarju Wa-gnerju in drugim, da je Avstrija na poti odpravljanja nasprotij, če lahko Heimatdienst izkoristi vsako priložnost za provokacije proti koroškim Slovencem, ki so preračunano usmerjene v to, da vzbujajo mrž-njo med obema narodoma.
Gotovo že to, da je Heimatdienst sklical včerajšnje zborovanje «v znak protesta proti diskriminacij Nemcev in Vindišarjev na Kor škem», meji na absurdnost. Toda žal je bila to dobro preračunana akcija. številna poročila v koroškem tisku, češ da se Heimatdienst boji nemirov ob tem zborovanju, da trgajo njegove plakate, da psujejo in pljuvajo njegove aktiviste, vse to je bila dobro premišljena propa-STOCKHOLM, 10. — Predsednik ganda. Jasno, eksplozija bombe na bolgarske vlade Todorov je prispel domovinskem domu v Miklavčevem, na štiridnevni obisk v Stóckholm, ' ki dobiva v tej luči čisto določeno kjer so bo pogovarjal s švedskim vlogo, pa je bila višek, ki ga je
lahko predsednik Heimatdiensta dr. Feldner včeraj do skrajnosti izkoristil proti slovenski narodnostni skupnosti. V tej zvezi pa ne gre prezreti tudi izredno velikega števila orožnikov in policistov, ki so s patruljami peš, na motorjih in v avtomobilih, s helikopterjem in dvema gasilskima avtomobiloma, še bolj poudarili vtis, v kakšni strašni nevarnosti da so «ubogi domovini zvesti» pripadniki Heimatdiensta in brambovcev pred Slovenci na Koroškem. Slovencev pa po drugi strani spet ni toliko, da bi jim priznali pravice, ki jim gredo po državni pogodbi in jih je treba zato. kot je včeraj ponovno zahteval dr. Feld-nrr najprej prešteti.
.ugačfc pa je bila prireditev, ki se je je, kot trdijo, udeležilo o-krog 5.000 ljudi, kot vedno v znaku številnih zastav, železnih križcev in drugih odlikovanj ter parol — Koroška nemška, svobodna in nedeljena: ni slovenske Koroške itd. Pa tudi govora dr. Feldnerja in predsednika brambovcev Samesa se nista mnogo razlikovala od govorov na prejšnjih podobnih prireditvah. Slovenci na Koroškem da niso v ničemer zapostavljeni, sta trdila,
pač pa so, kar zadeva šole in cerkev, zapostavljeni nemško govoreči prebivalci. Povsem jasno pa je, da na takšno zborovanje spadajo tudi tako imenovani «deportiranci». Skratka, vse je bilo ponovno dobro preračunano na vzbujanje sovraštva proti manjšini.
Koroški Heimatdienst že dalj časa usmerja svojo protislovensko dejavnost tudi z ofenzivo proti cerkvenim obredom v slovenščini in proti tako imenovanim župnijskim svetom, v katerih so tudi koroški Slovenci. To je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem zborovanju.
Glede na to, da je bila sestavni del včerajšnje Heimatdienstove prireditve v Dobrli vasi tudi maša na prostem, je koroški škofijski ordinat objavil pred dnevi posebno sporočilo, v katerem je rečeno, da je ordinat dovolil mašo na prostem le za posvetitev zastave krajevne skupine koroških brambovcev, ne soglaša pa, da bi bila maša sestavni del protestnega zborovanja koroškega Heimatdiensta. Ordinat kljub svojemu objavljenemu stališču maše ni prepovedal in je tako ostala sestavni del prireditve.
Z. Z,
Proces Valpreda bi se moral nadaljevati prihodnji petek, ko pa bo sodišče v Catanzaru moralo zgolj vzeti na znanje sklep kasacije in prekiniti sodni postopek. Nato bo treba počakati, da milanski sodniki pošljejo ves sveženj sodnih aktov proti Fredi in Venturi, ponovno sklicati obtožence, ki bi jih moralo biti 24, in več kot tisoč prič. «Ma-xiproces», kot so ga že poimenovali, bo v isti dvorani, v kateri se je odvijal proces Valpreda, vendar pa mu ne bo več predsedoval Calesti-no Zeuli. Njegov najbolj verjetni naslednik je menda sam predsednik sodišča Salvatore Blasco. Slednji je danes izjavil, da bi se novi proces utegnil začeti že novembra, priznal pa je, da bo treba še veliko dela.
Še najhujši problem, ki ga bodo morali rešiti sodniki v Catanzaru, je problem javnega reda. V isti dvorani se bodo znašli skupaj anarhisti in fašisti, in to ne samo na zatožni klopi, ampak tuoi med občinstvom.
Ni težko predvidevati, da se bodo iz bližnje Reggio Calabrie zgrnili v Catanzaro Fredovi pristaši, ki prav gotovo ne bodo prispevali k umirjenosti sodne razprave. Pa tudi ugotavljanje resnice bo na takem procesu vse prej kot lahko. Dovolj je, da pmoislimo, da bo vsaka epizoda, vsako pričevanje, i-melo vsaj štiri tolmačenja: s strani branilcev anarhistov, branilcev fiišistov javnega tožilca in zasebnih strank. To pa pomeni tudi, da se bo proces zavlekel v nedogled in da ni mogoče predvidevati, kdaj bo prišlo do razsodbe, če bo sploh do razsodbe prišlo.
Branilci Valprede in drugih anarhistov so ob vesti o prekinitvi procesa objavili izjavo, v kateri z izredno ostrino kritizirajo sklep kasacije. Bili sta kršeni načeli naravnega sodnika in sodnikove avtonomije, poleg tega pa sklep onemogoča vsakršno resno ugotavljanje resnice. S političnega vidika pa je sremotno — menijo odvetniki — da se kljub pokolu v Brescii kasacijsko sodišče postavilo ob strani tistih, ki že od leta 1969 skušajo uveljavljati teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih. Nevzdržno je, se nadaljuje izjava, da vrhovi sodstva vztrajajo v objektivnem kritju kriminalnih fašističnih odgovornosti prav v trenutku, ko demokratična javnost opozarja na pasivnost in potuho s strani državnih aparatov do črnih mrež.
Kasacijsko sodišče je z včerajšnjo razsodbo razveljavilo sklep catanzarskega sodišča o nadaljevanju procesa Valpreda ter odredilo združitev sodne obravnave proti milanskim in rimskim anarhistom, obtoženim pokola v kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, s procesom proti neojafistom iz Veneta Francu Fredi. Giovannniju Venturi in Marcu Pozzanu, k: jih preiskovalni sodnik D'Ambrosio dolži istih prestopkov.
Kasacija je že v začetku aprila m zahtevo predstavnika zasebnih strank (znanega desničarja) prvič odredila združiev obeh procesov in ju zaupala catanzarskemu sodišču. Predsednik sodnega zbora dr. Zeuli, ki je vodil obravnavo proti Valpredi, Gargamelliju. Bor-gheseju, Merlinu in drugim, pa je pogumno prezrl ukaz in odredil nadaljevanje procesa. Proti temu sklepu je vložil priziv javni tožilec in dal povod za drugo, nepreklicno razsodbo kasacijskega sodišča.
Ni to mesto, da bi se spuščali v pravno razglabljanje, do kakšne mere je s tega vidika sklep kasacijskega sodišča utemeljen, ne gre pa pozabiti, da so ugledni italijanski pravniki ocenili že prvo razsodbo kasacijskega sodišča za neutemeljeno zaradi nedosledne pravne argumentacije in ker je kršila načelo naravnega sodnika, ki ga jamči ustava. Prvič je bilo to načelo kršeno nekaj dni po pokolu, ko so rimski sodniki dobesedno iztrgali preiskavo milanskim kolegom s pravnim trikom, drugič Po _Qa je prezrlo kasacijsko sodišče, ko je zaupalo združen proces Catanzaru.
Bolj kot pravna načela so bile že pred leti kasacijskim sodnikom pri izbiri kraja za proces Valvre-da vodilo politične argumentacije. Nobenega dvoma ni, in razprava je to dokazala, da je imel proces v Catanzaru veliko manjši, odmev v državi, kot če bi bil v lombardskem glavnem mestu. K temu so pripomogle bodisi velika razdalja (nad 1.000 km od Lombardije), neprimerni in tesni prostori, nezanimanje catanzarskega prebivalstva za razpravo, ki se ga tiče v zelo majhni meri: razprava se je vrtela okrog dogodkov, ki so se zgodili pred skoraj petimi leti v tisoč kilometrov oddaljenem Milanu.
Isto politično vodilo je navdihnilo vrhovno sodišče pri sedanji razsodbi. Združiti proces Valpreda s procesom Freda - Ventura - Pozzan
pomeni objektivno zmešati štreno v trenutku, ko je razprava jasno pokazala, kako krhki so bili temelji, na katerih so zgradili obtožnico proti Valpredi in ostalim anarhistom. Istočasno pomeni ta razsodba odložiti razpravo o pokolu v nedogled, saj se kljub najboljši volji novi superproces ne bi mogel začeti pred začetkom prihodnjega leta.
In, kar je še najhujše, pomeni združitev procesov oživljanje in uveljavljanje teorije o nasprotujočih si ekstremizmih. Za to teorijo so se vedno skrivali v zadnjih petih letih državni organi, ko so izneverjali in zavirali vsakršno preiskavo o fašističnih grozodejstvih, istočasno pa so z vso strogostjo fašističnega zakonika Rocco kaznovali levičarje za vsak najmanjši prekršek: neki rimski iz-venparlamentarec je bil obsojen na štirinajst mesecev ječe. ker je v javnem lokalu, ko je čakal na «pizzo» čečkal po papirnatem prtičku in napisal med drugim «Calabresi boia».
Povsem drugačno pa je bilo ravnanje s fašističnimi teroristi. O-sumljenci za pokol v Brescii, teroristi s planote Rascino naa Rieti-jem, ki so jih aretirali v dneh po pokolu v Brescii, so bili že večkrat zaprti in obsojeni pa ne, ker bi čečkali po papirju: obtoženi so bili posesti razstreliva z obremenilnimi okoliščinami, pretepanja, nedovoljene posesti orožja^ tatvin in kljub temu so bili izpuščeni na začasno svobodo in se prosto gibljejo po državi.
In tudi ne gre pozabiti vseh težav, ki. so jih v teh letih imeli demokratični sodniki, ki so hoteli stopiti fašistom na prste. Preiskovalni sodnik Stiz iz Trevisa, ki je prvi začel preiskavo o črni mreži in prišel na sled Fredi. Venturi in njunim pajdašem, je bil kazensko premeščen na civilno sodišče; milanski sodnik D’Ambrosio, ki je nadaljeval Stizovo preiskavo, se je moral stalno izogibati vseh zaprek in polen, ki so mu jih metali pod noge; pred višjim sodnim svetom so v teku disciplinski postopki proti sodnikom (v glavnem pripadajo levičarski struji združenja sodnikov «Magistratura democratica»), ki so si upali nastopiti proti policiji, ko ni odločno stopila na prste fašističnim pobalinom.
Ob vsem tem ne smemo poza-VO.TMIR TAVČAR
(Nadaljevanje na 5. strani)
11. junija 1974
V ZVEZI Z BOMBNIM ATENTATOM NA SLOVENSKO ŠOLO PRI SV. IVANU
,v
\ NEDELJO NA TRGU UNITA
Policija je aretirala dva fašiste ^v^Zmšiicu^Audace»
pod obtožbo zločinskega združevanja
22-letna Luin in Viezzoli, stara znanca «črne kronike», sta bila pri vojakih • Miner Romano Ambroso prijavljen zaradi metanja molotovk v kamnolomu pri Šempolaju
‘»Z U. M
Remo Viezzoh
Claudio Luin (pod puščico)
Načelnik političnega oddelka tržaške kvesture dr. Volpe je včeraj sporočil novinarjem, da so aretirali znana pripadnika «Avanguardie nazionale» 22-letnega Claudia Luina in 22-letnega Rema Viezzolija oba iz Trsta, pod obtožbo «združevanja v zločinske namene» v zvezi z bombnim napadom na slovensko šolo v Trstu. Istočasno je dr. Volpe sporočil, da so obtožili 40-letnega Romana Ambrosa, ki je na začasni svobodi, da je metal «s prijatelji za zabavo» — kot se sam izgovarja, molotovke v kamnolomu pri Nabrežini.
Glede odkritja zločinskih fašističnih atentatorjev na slovensko šolo je dr. Volpe še povedal, da je zaporni nalog izdal preiskovalni sodnik dr. Coassin in da se nalog nanaša tudi na grozilni letak, ki ga je isti preiskovalni sodnik prejel nekaj časa po bombnem atentatu. Oba fašistična zločinca sta služila vojaški rok: Luin v Veroni, od koder so ga včeraj prepeljali v Trst po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Bren-cija. Viezzoli pa je služil vojaški rok v Vidmu in je bil včeraj na dopustu v Trstu, tako da so ga aretirali na domu.
Kaže, da sta oba sodelovala pri ustanavljanju organizacije «Ordine nero», širila material fašistične vsebine in izvajala apologijo fašizma. «Ordine nero» je nastal z namenom, da ustvari primemo vzdušje, za kar pa so služili atentati in tak atentat je bil izveden na slovensko šolo.
Oba aretirana fašista sta stara znanca črne kronike ter še zlasti mnogokrat omenjena v «črnem koledarju». v katerem so zbrani podatki o atentatih, napadih in drugih «podvigih» neofašističnih tolp zadnjih let. Viezzoli je bil odgovoren za «A-vanguardio Nazionale», ali točneje, kot sam trdi, je imel poštni predal, na katerega so prihajali dopisi in drugi propagandistični fašistični material. Bil je znan pretepač že od mladih nog, saj se je družil s Scarpo in Sussichem, s katerima pa se je skregal in prišel v stik z «važnejšimi osebami». Tako je bil njegov avtomobil fiat 500, s katerim so se peljali Scarpa, Zuppello, Nolich in Smoillis v Viareggio, kjer je prišlo do poskusa umora 17-letnega razna-šalca Unità. Takrat so vse štiri fašiste prijeli, v avtu so našli jeklene palice, verige in drugo orožje, Viezzolija so zaslišali1'Lw'Wafc izpustili brez kakršnekoli prijave. Sedaj je bil pri vojakih in to zelo blizu domačega kraja, kar je tudi čudno ul značilno.
Claudio Luin je prav tako nasilnež in če je možno še hujši pretepač, saj je njegovo ime vpleteno v skoro vsako nasilno dejanje, do katerega je prišlo v zadnjih letih v našem mestu. Da se je v črni mreži povzpel že dokaj visoko, dokazuje dejstvo, da so ga zaradi številnih obtožb na silja itd. vedno branili vidni tržaški odvetniki, vodilni predstavniki MSI, tako da se mu je tudi posrečilo kot
V nedeljo so na Trgu Unità svečano predali bojno zastavo novemu rušilcu «Audace», ki jo je poklonila tržaška občina. Svečanost se je pričela z mimohodom tržaškega občinskega prapora in nadaljevala s svečanimi govori. Tržaški župan Spac-cini je govoril o prvem rušilcu, ki je nosil to ime in ki je pripeljal v Trst prve oddelke italijanske vojske po razpadu Avstrije. Nato pa je župan prešel na sedanje razdoo-je in je ugotovil, da italijansko ljudstvo «v spomin na zmagovito odporniško gibanje odločno zavrača prevratniške poskuse in nesmiselno nasilje».
Govoril je tudi admiral De Giorgi, načelnik generalnega štaba mornarice, ki je podčrtal potrebo večjih sredstev za krepitev vojne mornarice, nadaljeval pa je, da se mornarica zavzema za ohranitev prijateljskih odnosov z vsemi deželami ob Sredozemskem morju «in še zlasti z najbližjimi». Zahvalil se je za zastavo in dejal, da upa, da ne bo nikoli vihrala, če pa bo, da je prepričan, da bo posadka izvršila svojo vojno dolžnost.
Še pred pričetkom svečanosti je
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
NA POBUDO DEŽELNIH IN LOMBAR DUŠKIH KROGOV
jegulji vedno izmuzniti iz zank zakona. Zanimivo je, da ga je med procesom, ki ga je imel v Benetkah, branil odv. Albertini, ki je osebni prijatelj in branilec Frede.
Glede jame pri šempolaju pa je dr. Volpe povedal, da so prijavili sodišču 40-letnega Romana Ambrosa, ki je povezan z «Avanguardie Nazionale» in ki se izgovarja, da je bil približno pred enim mesecem s prijatelji na Krasu in da so se po kosilu, da bi preganjali dolgočasje, lotili metanja molotovk, ki jih naj bi bilo 6 - 7. Sedaj policija išče njegove «prijatelje».
Ponovno gre za starega znanca črne kronike, ki ima zelo pestro preteklost. Pred leti naj bi bil menda vpleten v bombne atentate na Koroškem, potem pa je vse potihnilo, kot da bi roka zaščitnica posegla vmes. Njegovo ime je bilo tudi omenjeno na nekem procesu, ko je bilo govora o prvem bombnem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu.
Romano Ambroso je strokovnjak -miner in je imel uradno licenco za razstreljevanje min («fuochino»), katero so mu sedaj baje odvzeli, ker menda ni spoštoval predpisov in je «izgubljal» razstrelivo, živel je v neki baraki.
Policija je torej odkrila dve osebi, za katere trdi, da so vpletene v bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, pri čemer je tudi uradno «združevanja v zločinske namene», za kar kazenski zakonik predvideva združenje več oseb, kar tudi pomeni, da gre za večjo skupino. Iz objavljenih zelo kratkih življenjepisov	obeh
fašistov izhaja, da gre sicer za znane škvadriste, vendar pa ne za takšne, ki bi lahko bili mandatarji in ki bi lahko zagotovili finančna sredstva za zločinsko dejavnost. Zato je tudi upravičena	zahteva	in	pri-
čakovanje vse demokratične slovenske in italijanske	javnosti, da	se
preiskava nadaljuje	dokler	ne	od-
krijejo vseh krivcev.
Danes ob 19.30 na Trgu Goldoni zborovanje zaradi aretacije protimilitarističnega mladinca
Jutri v Milanu strokovno srečanje o tržaškem pristanišču «po Suezu»
Najavljena vrsta tehtnih poročil - Tržaška luka in konkurenca severnih pristanišč
V okviru prizadevanj za uveljavitev tržaške luke v konkurenci z drugimi pristanišči in zlasti s pristanišči severne Krope, bo v Milanu v zvezi s skorajšnjim ponovnim odprtjem Sueškega prekopa strokovno posvetovanje na temo: «Padsko območje in tržaška luka v konfliktu med Sredozemljem in severno Evropo po Suezu». Posvetovanje, ki ga organizirata tržaški odbor za preučevanja in razvoj pristaniškega prometa in milanska organizacija «Associazione Friuli -Venezia Giulia», bo jutri, 12, junija, ob 9.30 v občinski vili v Ul. Palestre 16 v glavnem mestu Lombardije.
Za Furlanijo - Julijsko krajino se bodo posvetovanja udeležili poslanec G. Belci; prèdsednik deželnega odbora dr. A. Comelli, podpredsednik deželnega sveta A. Pittoni. podpredsednik deželnega odbora F. De Carli, predsednik tržaške pokra jinske uprave dr. M. Zanetti, tržaški župan ing. M. Spaccini. podžupan G. Giuricin, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassi, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče G, Tonutti, ravnatelj Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE dr. T. Favaretto ter predstavnik istoimenskega špedicijskega podjetja dr. G. Parisi. Upravne in
poslovne kroge iz Lombardije pa l vensko šolo, v katerem ugotavlja, bodo zastopali podtajnik na mini- j da je sedaj osnovna naloga sil jav-
r..■■■■..................■■■■■....m........................
NA POBUDO LETOVIŠČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE
Bogat spored poletnih prireditev na gradu in v gledališču Rossetti
Letos novost z «Ukročeno trmoglavko» in «Kiss me Kate!» - V soboto, 6. julija, se prične festival znanstvenofantastičnih filmov
Tržaška letoviščarska in turistična ustanova je pripravila za letošnjo poletno sezono zanimiv spored predstav, ki ga je še obogatila z dvema zanimivima deloma. Na Gradu sv. Justa bodo predvajali Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko» in glasbeno komediio «Kiss me Kate!». ki je že 1959. leta vzbudila veliko zanimanje. Obe predstavi bodo prenesli iz rimskega gledališča v Veroni.
Program letnih prireditev bo torej naslednji: od sobote, 6., do sobote, 13. julija, se bo odvijal XII. mednarodni festival znanstveno -fantastičnega filma. Zelo bogat je program sporednih manifestacij in med njimi bo zanimiva retrospektivna razstava o psihološki znanstveni fantastiki in o potovanju po času, ki jo bodo priredili s sodelovanjem kinotek raznih držav. A-meriška ustanova NASA bo priredila razstavo znanstvenih in praktičnih dosežkov v korist človeštva, ki so posledica vesoljskih poskusov. Slikar - futurist Gerardo Dottori iz Perugie bo priredil osebno razstavo v palači Costami, v občinski galeriji pa bodo razstavljali dela pred kratkim umrlega slikarja Rina D’Ambrosa, avtorja lepaka za festival.
Operetni festival bo od sobote, 13. julija, do nedelje, IS. avgusta, v gledališču Rgssetti. Na sporedu so naslednje operete: «Pri belem konjičku», «Izgubljena žena» iz «Grofica Marica».
V sredo, 17. tn v četrtek, 18. julija, bo na Sv. Justu nastopil klasični balet «Velikega gledališča» iz Varšave z «Labodjim jezerom» in «Coppelio». V ponedeljek, 28. in v torek, 29. julija, bodo predstavili indijske religiozne plese «Balet Kat-hakali» iz Kerale z režiserjem in prvim plesalcem Krihnanom Naye-rom. V četrtek, 1. avgusta, bo na-stop Isabelle Biagini, Enrica Monte-
sana in Tonija Santagate z «Baletom canzonissime» in orkestrom Beltrami.
Po dvakratni predstavitvi «Ukročene trmoglavke» in glasbene komedije «Kiss me Kate!» (od 5. do 8. avgusta) bo pet večerov sperimen-talnega programa sestavljenega iz dveh delov: v prvem bo občinstvo lahko občudovalo «Dancing Waters», ki se sestoji iz naprave, ki v širini 30 metrov iz 1800 cevi brizga vodo v razne višine, ožarjeno z raznobarvnimi lučmi, tako da ustvarja okrog 500 sugestivnih figur. V drugem delu pa bodo nastopili 20. augusto skupina «folk» iz Senegala, v sredo, 21. avgusta, skupina «pop» z «Banko medsebojne pomoči», v četrtek, 22. avgusta, lahka glasba s skupino «Le figlie del vento» in «Minior Show», v petek, 23 ponovno «Minior Show» in Orietta Berti, v soboto, 24. avgusta, jazz z Romanom Mussolinijem in skupino Giorgia Azzolinija.
Končno bosta v nedeljo. 11. in v nedeljo, 18. avgusta, v zalivu večera umetnih ognjev, šestnajsta sezona «Luči in zvoki» bo od junija do sredine septembra v parku v Miramaru. Novo verzijo so sedaj v italijanščini registrirali v Rimu; nastopajo Valeria Valeri, Mario Fe-liciani in Massimo Foschi.
• V četrtek, 13. t.m., oh 17.30 bo ob vhodu v brezno Silvano Zulla pri Opčinah spominska svečanost ob 13. obletnici smrti Karla Debeljaka, kj se je ponesrečil v omenjenem breznu. Svečanost priredi jamarska skupina Carlo Debeljak iz Trsta.
• Drevi ob 20.45 se bo v Proseški ulici 28 sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras.
t.m. premestili postajališče avtobusa proge 29 iz Ul- Bernini 1 v višino Scale Stendhal št. 1 (pri predoru S. Vito).
• Drevi ob 19.30 se bo v Ul. S. Ermacora sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje.
• Vodstvo transportne službe Ace-gata javlja, da bodo s četrtkom, 13.
Hudo neurje zajelo tudi naše mesto
Izredno neurje, ki je včeraj divjalo nad območjem severnega Jadrana, je prizadelo tudi tržaško pokrajino. Včeraj je na Tržaškem padlo skoraj 40 milimetrov dežja, kar smo tudi sami opazili, saj je deževalo ves dan. Dež je povzročil veliko škode. V okolici je razril ne asfaltirane ceste in povzročil škodo na vinogradih, v mestu pa je voda zalila kleti in gasilci so morali večkrat poseči. Poseg gasilcev je bil potreben nekajkrat tudi za odstranjevanje strešnikov, ki bi lahko padli na ulico. Najbolj kaotično pa je bilo stanje prometa v zgodnjih večernih urah. Odsek Mi-ramarskega drevoreda od Rojana do barkovljanskega pokopališča je bil zaprt za promet od 18. do 21. ure, ker je voda preplavila cesto pod železniškim nadvozom. Cesta je bila preplavljena tudi v Ul. Svevo in v žaveljskem drevoredu, vendar stanje ni bilo tako pereče kot Barkovljah.
Včerajšnje vreme je bil dokaj ne prijeten pozdrav za turiste, ki prihajajo v teh dneh na poletne po čitnice. Že po poti jih je presene til sneg — snežilo je v višinah nad 1000 metrov —, naše mesto pa jih je sprejelo s ploho, ki je za ta letni čas dokaj nepnčakovana, če že ne neobičajna.
strstvu za zunanje zadeve L. Gra-nelli, predsednik deželnega odbora P. Bassetti, milanski župan A. Aniasi, predsednik milanske pokrajine odv. M. Bassani, deželni odbornik dr. V. Olcese, glavni tajnik sindikalne organizacije UIL dr. R. Vanni, vsedržavni predsednik Združenja italijanskih trgovcev dr. G. Orlando, predsednik milanske trgovinske zbornice dr. C. Bonato. predsednik lombardske industrijske zveze ing. G. Pellicano, podpredsednik združenja Assolombarda dr. G. Iso-labella, predsednik Italijanskega združenja špediterjev dr. E. Bulloni, podpredsednik združenja «Friuli Venezia Giulia» odv. G. Boria, glavni ravnatelj družbe Gondrand dr. G. Sforza, in druge osebnosti.
Posvetovanje bo obsegalo vrsto poročil, ki jih bodo podali predstavniki poslovnih krogov iz naše dežele in iz Lombardije. Za Furlanijo - Julijsko krajino so napovedana naslednja poročila: C. Belci — «Nujnost italijanskega mednarodnega posega za ponovno uveljavitev tržaškega pristanišča»; podpredsednik De Carli — «Deželni pristaniški kompleks v luči prostorskega načrtovanja in prometnih zvez»; predsednik luke Tonutti — «Politika koordiniranih posegov za razvoj tržaškega pristanišča»: dr. Parisi — «Mnenje gospodarskega operaterja o problemih, ki bodo nastali po ponovnem odprtju Sueškega prekopa»; ravnatelj ISDEE dr. Favaretto — «Vloga severnega Jadrana v tranzitnem prometu iz vzhodne Evrope: težave in možnosti tržaške luke». Predstavniki poslovnih krogov iz Lombardije pa so najavili naslednje referate: dr. Bassetti — «Tržaška luka in njen razvoj v okviru Sredozemlja in srednje Evrope»: dr. Bassani — «Doprinos milanske pokrajine k razvoju tržaške luke»; prof. Ugolini — «Načrti za nove notranje vodne poti in pristaniški kompleks severnega Jadrana»; dr. Burgi — «Tržaška luka in trgovina z bombažem»; dr. Sforza — «Tržaška luka in mednarodno razpečeva nje blaga». S krajšimi poročili bosta nastopila še podpredsednik Tržaškega lloyda prof. Dino Saraval in doceni na tržaški univerzi prof. Enzio Volli.
nega reda in sodstva, da izslede mandante in financiatorje prevratniške zarote. Dejstvo, da sta oba aretiranca služila vojaški rok v Veroni, kjer je bil center črne zarotniške mreže «Vetrovnice», v katero so bila zapletena vojaška po veljstva, pa ponovno dokazuje, da ;e treba podrobno preučiti položaj v tako imenovanih oddeljenih korpusih. Podobrn tiskovno sporočilo je izdala tudi piladinska federacija PSI.
Tajništvo PSI o aretaciji neofašistov
Ko je zvedelo, da so aretirali dva neofašista, pripadnika Avanguardia nazionale, je pokrajinsko tajništvo PSI izdalo tiskovno sporočilo v zvezi z dinamitnim napadom na slo-
• Danes dopoldne se sestane deželni svet. V prvem delu seje bodo odborniki odgovarjali na vprašanje svetovalcev, nato pa bo skupščina .vzela v pretres zakonski osnutek, ki spreminja in določa nova finančna sredstva za popis naravnega in kulturnega bogastva v naši deželi.
v nedeljo okrog 10. ure zjutraj pet protimilitaristično usmerjenih mladeničev mirno razdeljevalo letake s protesti proti nacionalistični in militaristični manifestaciji. Iz skupnega uradnega sporočila radikalne stranke, gibanja onih, ki se sklicujejo na nenasilje in anarhistične skupine Germinai izhaja, da so posegli karabinjerji in agenti javne varnosti, ki so brutalno ravnali s petimi mladeniči ter so radikalca, 18-letnega Marina Busdachina, _ aretirali in prijavili sodišču, češ da se ja upiral javnen.u funkcionarju.
V tej zvezi bodo danes ob 19.30 priredili na Trgu Goldoni javno zborovanje, na katerem bodo govorili: vsedržavni tajnik radikalne stranke Giulio Ercolessi, vsedržavni tajnik združenja tistih, ki nočejo prijeti za orožje Roberto Cicciomessere, predsednik LID Marco Ranella (ki sedaj že 40 dni gladuje v znak protesta proti nasilju vlade do političnih manjšin), posl. Loris Fortuna (PSI) in tajnik UIL Camillo Bene-veno. Zborovanju so se pridružile in ga bodo pozdravile republikansko mladinsko gibanje, socialistično mladinsko gibanje, liberalna levica, a-narhistična skupina Germinai, Lotta Continua, Il Manifesto in Avanguardia Operaia.
Republikanska stranka je prijavila sodišču karabinjerje zaradi brutalnega postopka z mladeniči in zaradi protizakonite aretacije. Prijavo so utemeljili z bogatim fotografskim materialom. V tej zvezi so v paria-menu vložili interpelacije bivši predsednik ustavnega sodišča sen. Branca, sen. Venanzetti (PRI) in Fortuna (PSI).
PRIREDITVE IN RAZSTAVE ROČNIH DEL
ŠOLA	Šolska.prireditev		R
dne ob uri Nabrežinski okoliš			dne
NABREŽINA	12.6.	11.30	
SLIVNO	—	—	16. junija
ŠEMPOLAJ	12.6.	16.00	12.	junija 13.	junija
GABROVEC			Na dan zaključne šol. maše od 9. do 12. ure
BRIŠČIKI		 Dolinski okoliš			20. junija
DOLINA	12.6.	11.00	23. junija
MAČKOLJE BORŠT	24.6.	19.00	23. junija 13. junija
BOLJUNEC	12.6.	20.00	16. junija
PESEK	23.6.	16.30	23. junija
ŽAVLJE KOROŠCI	12.6.	10.30	23. junija 13. junija
Učenci in učitelji šole s			celo dnevno
od — do
9.00 - 12.00 — 16.00 - 19-00 16.00 - 20,00 9.00 - 12.00 — 16.00 - 20.00
9.00 — 12.00
9.00 -	12.00	-	17.00 -	20.00
9.00 -	12.00	—	17.00 -	19-00
9.00 -	12.00	—	17.00 -	19.00
9.00 -	12.00	—	16.00 -	20.00
9.00	—	12.00
9.00	—	12.00
9.00	—	12.00
raznih ročnih del pri Domju 13. junija od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00, prireditev pa v Ricman jih 15. junija ob 20.30.
Šolske vesti
Seja občinskega sveta v Nabrežini
Odobren statut konzorcija mednarodne šole «UWC»
Včeraj se je sestal devinsko - na-brežinski občinski svet. Na seji. o kateri bomo še poročali, so razpravljali o raznih upravnih vprašanjih in so odobrili statut konzorcija za izgradnjo mednarodne šole UWC pri Sesljanu.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Jutri, 12. junija, bo odborova seja ob 17. uri. Na dnevnem redu bodo: vpisovanje v slovensko šolo, razprava o volitvah v deželno šolsko komisijo ter razno.
• Predsednik deželnega sveta Ber
zanti je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega tržaškega kvestor-ja dr. L. Musumecija.
• Drevi ob 19. uri bo v dvorani OCA v Ul. S. Carlo 2 srečanje z o-pemimi pevci gledališča Verdi. Srečanju, ki ga je priredilo Združenje prijateljev operne glasbe bo predsedoval glasbenik Guido Viozzi.
OBVESTIL^ 'il^DlKATA SLOVENSKE ŠOLE
ut Sindikat slova. ice šole sklicuje za petek, 14. junija, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek izvoljenih sindikalnih predstavnikov v deželno komisrio za slovensko šolo. Seje se bodo u-deležili tudi predstavniki, ki jih je imenovala pokrajina. Na dnevnem redu bodo: razprava o konstituiranju komisije ter o njenem delovnetn pravilniku. Na r tanek vabi tajništvo sindikata tudi člane in vse, ki jim je pri srcu razvoj slovenske šole.
Gledališki krožek državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom •Tan Levstik» na Proseku vabi vse starše in prijatelje na produkcijo gojencev, ki bo danes, 11. t. m., ob 18.30 v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo srednje šole «Fran Levstik» sporoča, da priredijo oddeljeni razredi v Sv. Križu danes, ob 9-30 zaključno prireditev in razstavo. Vabljeni!
Osrednji odbor združenj staršev o-
penskega didaktičnega ravnateljstva vabi vse člane odborov združenj staršev na sestanek, ki bo jutri, 12. junija 1974, ob 20.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Združenje staršev slovenskih šol v Sv. Križu priredi jutri, 12. junija, ob 20.45 v prostorih osnovne šole, predavanje na temo:	ŠOLSKI IN
DRUŽINSKI PROBLEMI NAŠE MLADINE (diskusijski večer). Predaval bo domačin dr. Danilo Sedmak.
Srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini vabi starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden» v Nabrežini 16. t.m., ob 17. uri. Istega dne bo na sedežu šole razstava risb in ročnih del. Odprta bo od 9. do 12. in od 18.30 do 21. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se vstopni izpiti za posamezne razrede začno 17. junija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je razobešen na šolski oglasni deski.
Na znanstvenem liceju «France
Prešeren» bodo dijaki razstavljali svoje risarske izdelke od sobote, 15. do vključno sobote. 22. junija. Razstava bo -odprta "vsak delavnik odio. do 12. ure.
Znanstveni licej «France Prešeren» vabi pa, zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 15. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Na sporedu bo Linhartova veseloigra v dveh dejanjih «Županova Micka». Igrali bodo dijaki 3. razreda. Režija prof. France Škerlj. Pred igro bodo nagrajeni najboljši dijaki. Med odmorom bo modna revija, ki jo prerejajo dijakinje strokovnega zavoda za industrijo in o-brt. Vabila so na razpolago v tajništvu znanstvenega liceja.
..........................
VČERAJ PONOČI V UL. UMAGO 61
Nenavadne okoliščine smrti priletne žene
Zadušila se je z grižljajem zelja
Včeraj zjutraj je 29-letni Franco Orsi poklical policijo v stanovanje v Ul. Umago 61. V telefonskem pogovoru je zmedeno povedal, da je ponoči umrla njegova 67-letna mati Olga Pezza vd. Orsi.
Na kraj so takoj prihiteli agenti letečega oddelka tržaške kvesture pod vodstvom majorja Moran-dinija. Orsi jim je povedal, da se je vrnil domov vinjen okoli polnoči. Klical je mater, da bi mu odprla vrata, vendar je bila tudi ona verjetno vinjena in mu ni prišla odpret. Zato je razbil steklo na desnem krilu vhodnih vrat (steklo na levem krilu je bilo že razbito, a mu ni prišlo na misel, da bi lahko tam vstopil) in vstopil. Z materjo se je sprl, sicer pa to ni bilo nič nenavadnega, saj se je, kot je sam izjavil, z materjo prepiral že teden dni, odkar mu je vzela izpod blazine 50.000 lir, ki si jih je prislužil kot pristaniški delavec. Danes zjutraj je vstal in
VČERAJ POPOLDNE NA NABREŽJU 3. NOVEMBRA
KOLESA TOVORNEGA VAGONA ODREZALA DELAVCU NOGO
Ponesrečenec je 45-letni Luciano Čok iz Rotonda del Boschetto
Včeraj popoldne se je na Nabrežju 3. novembra pripetila huda nesreča, pri kateri je bil 45-letni delavec Luciano Čok iz Rotonda del Boschetto ob nogo: padel je namreč pod vlak, ki vozi po nabrežju iz starega v novo pristanišče.
Okoli 14. ure se je Čok sprehajal po nabrežju v višini pomola Audace. Verjetno je gledal vojne ladje, ki so tam zasidrane in ni opazil vlaka, ki je tedaj vozil mimo. Nekoliko preveč se je približal tračnicam in ko je privozil mimo osmi voz, ga je zadel v ramo. Čok je nerodno padel in desna noga mu
je zdrsela na tračnico. Kolo vagona mu jo je presekalo malo pod kolenom.
Na kraj nesreče so nemudoma poklicali rešilni voz Rdečega križa, ki je ponesrečenca prepeljal v splošno bolnišnico. Tu so ga sprejeli na kirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Poleg amputacije noge so mu ugotovili še rano na rami in udarce po levi nogi.
Karabinjerji postaje v novem pristanišču so uvedli preiskavo, ki je potrdila na podlagi pričevanja ne
našel mater mrtvo v kuhinji.
Agentom letečega oddelka se je nudil strašen prizor. Kuhinja je bila umazana in temna (v stanovanju sicer imajo električno napeljavo, vendar pa ta ni priključena k omrežju). Sredi kuhinje je na stolu sedela ženska. Trup je bil upognjen naprej, glava ji je visela na prsi, telo je bilo po desni strani močno ožgano, na tleh pa je bilo opaziti velik madež krvi.
Truplo Orsijeve so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer so včeraj popoldne opravili obdukcijo. Ugotovili so, da se je zadušila z grižljajem zelja, opekline pa so nastopile, ko je bila ženska že mrtva. Najbolj verjetna je bila domneva, da je Orsijeva v zadnjih trenutkih življenja skušala prižgati svečo, pri čemer se ji je vnela obleka. To domnevo potrjuje dejstvo, da so našli po tleh več vžigalic. Vsekakor pa se je vse zgodilo v nekaj trenutkih, kajti Orsijeva ni mogla pred smrtjo niti vstati, ampak se je zadušila še pri mizi.
Po opravljeni obdukciji so izpu stili na svobodo sina Orsijeve, ki so ga zjutraj pridržali na zaslišanju zaradi sumljivih okoliščin, v katerih je nesrečnica umrla. Tudi njegovo vedenje je bilo zelo zmedeno in ni se točno spominjal, kaj je delal prejšnji večer. Sicer pa je to tudi razumljivo, saj so preiskovalci ugotovili, da je oblazil kakih deset gostiln preden se je vrnil domov.
Kino
Nazionale 15.30 «El topo». Barvna kavbojka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «Borsalino». A. Delon in J. P. Beimondo. Barvni filrt-
Grattacielo 16.00 «Dio perdona... >° no». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film.
Fenice 15.30 «Bulitt». Steve McQueen in Robert Vaughn. Barvni film.
Eden 15.30 «Il portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Le guerriere dal seno nudo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.'
Aurora 16.30 «I tre dell'operazione drago». V glavni vlogi John Saxon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Come eravamo». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Spasmo». Igrata R-Hoffman in S. Kendah Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. 'etom-
Impero 16.30 «Cinque matti allo stadio». Igrajo Charlots. Barvni filw-
Filodrammatico 16 30 «Il caldo lede della vergine», švedski barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il poliziotto è marcio». J. L. Merenda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Chin Hsiang, 1'uragano giallo». Chin Hsiang Li in Wang Ping. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Mussolini ultimo atto». Igrajo Rod Steiger, Franco Nero, Usa Castoni in Henry Fonda. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Cheyenne, il figlio del serpente».
Astra 16.30 «Continuavano a chiamarli Er più e Er meno». Franco Franchi
in Ciccio Ingrassia. Barvni film.
Radio 16.00 «Così sia». J. Lue Merenda in Sidney Rome. Barvni film.
Razstave
SPDT priredi danes, 12. junija,
v Gregorčičevi dvorani ob 20.30
8. PLANINSKI VEČER
Predvajali bodo nagrajene filme, ter diapozitive razpisanih natečajev in filme in diapozitive izletov društva.
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, IX. junija
SREČKO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 11.27.
Jutri, SREDA, 12. junija ČEDOMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,5 stopinje, najnižja 10.9, ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni pritisk 1006 mb, stanoviten, veter 6 km na uro vzhod-ni-severovzhodni, vlaga 93-odstotna, padavine 31 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16.1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. in 10. junija 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 3-letna Annamaria De-pase, 79-letna Vincenza Camincich vd. Badeassi, 78-letni Toselli Contento. 72-letni Giuseppe Zuttion, 84-letni Vitaliano Degrassi, 73-letni Luigi Gal-lopin, 71-letna Giuseppina Suber vd. Guarnieri, 77-letna Anna Cicko vd. Ceriesa, 45-letni Antonio Grison, 63-letni Guglielmo Zok, 84-letna Maria Zlatich vd. Delise, 77-letna Giulia Gabre vd. Locetello, 78-letni Clemente Orlando, 72-letna Anna Prussich vd. Blascovi, 81-letni Emesto Pauluzzi, 77-letni Domenico Požar, 64-letna Eugenia Tivan vd. Svetina, 44-letni Peter Dragan, 39-letni Antonio Brunetti, 62-letni Giordano Perini.
V	Tržaški knjigarni bo do 17. t.m-razstavljal linoreze in barvne risbe študent Marko Oblak iz šole prof. Avgusta Černigoja.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 razstavlja svoja dela slovenski likovnik Jože Spacal.
V	galeriji Rettori — Tribbio 2 je odprla razstavo svojih del Gianna Marini.
V	galeriji Forum bodo do 15. junija razstavljali svoja dela Caramori, Celli, Devetta, Mascherini, Palčič, Predonzani. Righi, Rosignano, Sorma-ni in Spacal.
V	galeriji Torbandcna bo do 15.
jimi'a razstavljala svoja dela Carla Tolnmeo.
V	umetnostni galeriji «C. Sofiano-pulo (Trg Papa Giovanni. 6) so od-
! prli razstavo del slikarjev F. von . >.... u^id m C. Picerne.
V	galeriji Mignon (Korzo štev. 9) je razstava del slikarja Emilia Pri-mossija. Razstava bo odprta do 15. junija
V	koprski galeriji «Meduza» sta odprla razstavo svojih grafik Štefan Galič in Marjan Kravos.
V	tržaški galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del znani likovnik Enrico Paulucci.
V	občinski galeriji Megi Pepeu razstavlja svoja dela.
Odložena sagra na Krmcnki
Mladina od Domja in Krmenke je bila prisiljena zaradi slabega vremena odložiti na četrtek ob 17.30 tradicionalno «šagro» s kulturnim programom, ki bo na prostoru pri
Adamiču. Na sporedu je nastop godbe na pihala iz Ricmanj in do-kega nemškega turista, ki fe pri- I mačega pevskega zbora «F. Ventu sostvoval nesreči, prvotno verzijo rini». Za ples bo igral znani orke-dogodkov.	1 ster «Kras». Vabljeni.
Izleti
SPDT priredi 29. in 30. junija U. dvodnevni avtobusni iziet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okolico. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dobno. Začetek vpisovanja bo naknadno javljen.
Smučarski klub Devin organizira 13. junija ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ekipah avtobusni izlet na Kanin nad Bovcem. Odhod avtobusa izpred tržaške železniške postaje ob 5.45.
Vpisovanje sprejemata trgovina Rebula, Sesljan, tel. 209494 in klobučar-na «Corso» — Corzo Italia 24, Trst.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea. Ul. Ginnastica 6; Chiari — Ciotti, UL Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30.)
Al!Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124): Bazovica (tel. 226 1 65): Opčine (tel. 211001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 2C0 121); Sesljan (tel. 209-197'; Savlje 'tel. 213-137); Milje (tel. 271 124).
•!' laUD
BANCA (Ji CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZl 10 te,.38-101. 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	648.—
Funt iterling	1557.—
Švicarski frank	218,70
Francoski frank	133,50
Nemška marka	258,7$
Avstrijski šiling	35,75
Dinar: debeli	42.—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
V SOBOTO NA POBUDO DOLINSKIH OBČANOV
Osnovan pripravljalni odbor za ustanovitev [ja Mkem Sla [Alliia dva MOi ItOIIZOfCiia: «Slovenskega društva za varstvo okolja:
UGOTOVLJENO NA SESTANKU ŽUPANOV IN UPRAVITELJEV
Društvo bo kritično spremljalo vse ekološke probleme naše pokrajine
V soboto, 8. junija, se je osno val, na pobudo nekaterih dolinskih občanov, pripravljalni odbor za u-stanovitev slovenskega društva za varstvo okolja.
Nameni, ki si jih postavlja pripravljalni odbor, so predvsem naslednji: spremljati pojave v zvezi s spreminjanjem naravnega okolja, podpreti razne pobude in dejavnosti, katerih namen je varstvo in ovrednotenje narave in kulturnega bogastva pokrajine nasploh ter seznanjati in razvijati, v naši etnični skupini, čut za odgovorno ravnanje in upravljanje z naravnimi značilnostmi okolja, v katerem živimo.
Po celem svetu človek spoznava kvarne poslet”ce nekontrolirane industrializacije, ki se slej ko prej odražajo na človeškem organizmu. Industrijski objekti s svojim ropotanjem, vibracijo in smradom nam ne samo požirajo vso zemljo, ampak tudi kvarno vplivajo na zdravo in čisto okolje.
Stvarnost nas postavlja, na žalost, pred dejstvo, da ne moremo preprečiti industrializacije, vendar moramo zahtevati vsaj zdravo in čisto industrijo, ki naj rešuje značilnosti pokrajine in ohranja zdra vo okolje.
Kot se dogaja drugod po svetu, morajo oblasti spoznati pravilnost teh zahtev in prisiliti da se namestijo razni moderni pripomočki, da se omilijo ali odpravijo škodljive posledice. Oblasti so dolžne ščititi življenjske interese občanov, kajti le v zdravem okolju uspeva zdrav človek. To so življenjski problemi, ki zadevajo od blizu vsakega človeka.
Zaradi tega je pripravljalni od bor ekološkega društva mnenja, da se mora ustanoviti tudi med nami društvo za varstvo okolja, ki naj kritično spremlja vse ekološke probleme naše pokrajine.
Nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti «Devinski grad»
Tudi letos bo na pobudo kneza Rajmunda della Torre e Tasso dodeljena letna nagrada človečanske dobrote in vzajemnosti «Devinski grad», ki naj bi pospeševala čut občanske skupnosti in tekmovalnega duha na področju moralnih in duhovnih vrednot. V ta namen je bilo lani ustanovljeno posebno združenje.
Nagrado bodo dodelili 31. avgusta med javno svečanostjo v Devinskem gradu. Obstajala bo v pergamentni diplomi, ki jo bo utemeljevala, in v skupnih 400.000 lir, tako razdeljenih: 50.000 lir otroku od 6. do 15. leta starosti, ki se je odlikoval s posebnim dejanjem dobrote; 150.000 Ur mladeniču od 15. do 25. leta starosti: 200.000 Ur starejšim od 25 let, obnašanje katerih dokazuje posebno človečansko vzajemnost.
Za nagrado «Devinski grad» se bodo lahko potegovali vsi občani občine Devin-Nabrežina, moški in ženske, glede katerih dva občana
jamčita za dejanje dobrote ali človečansko obnašanje. Ta dva občana bosta morala najkasneje do 31. juUja predložiti osebne podatke predlagane osebe za nagrado in zadevno utemeljitev v prošnji, naslovljeni na razsojevalno komisijo nagrade «Devinski grad», ki ima sedež v Devinskem gradu.
Razsojevalno komisijo nagrade «Devinski grad» sestavljajo župan Devina-Nabrežine ali njegov pooblaščenec, ki bo njen predsednik: predsednik Občinske podporne ustanove ali njegov pooblaščenec: zdravstveni referent občine Devin-Nabrežina; didaktični ravnatelj šol s slovenskim učnim jezikom občine Devin-Nabrežina: župnik ene od župnij Devin-Nabrežina z rotacijskim turnom, ki ga bodo določili župniki sami, in tri osebe, bivajoče v občini Devin-Nabrežina, ki jih bo
iz leta v leto izbiral knez della Torre e Tasso.
Danes redni občni zbor Združenja induslrijcev
Danes popoldne ob 17. uri bo v glavni dvorani trgovinske zbornice redni letni občni zbor Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Zbora se bosta med drugimi udeležila tudi predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Odbornik bo podal daljše poročilo o gospodarskem stanju v Furlaniji -Julijski krajini in o ukrepih, ki jih je deželna uprava v zadnjem času prevzela za razvoj gospodarskih dejavnosti in še posebej za razvoj industrije.
«iiiiiiiiiiiyiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimnmmimiiHiMnmiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinMMUMmmi
V OKVIRU SKORAJŠNJEGA VELESEJMA
Studijsko srečanje o gospodarskih stikih med Trstom in LR Kitajsko
Trst stalen sedež evropskega odbora za otroško prehrano
V okviru 26. mednarodnega tr-1 nih odnosov z Ljudsko republiko žaškega velesejma bo letos poseb- j Kitajsko je toliko bolj aktualno v
na specializirana prireditev z naslovom «Srečanje s Kitajsko». V glavni dvorani trgovinske zbornice bo v ponedeljek, 24. junija, širše posvetovanje o gospodarskih odnosih med Italijo in tržaškim pristaniščem nr eni strani ter Ljudsko republike Kitajsko na drugi. Posvetovanje !>c vodil V. Colombo, predsednik Italijanske zbornice za Kitajsko in Italijansko - kitajskega inštituta za blagovno in kulturno izmenjavo.
Vprašanje gospodarskih in poslov-
KNJIZNE NOVOSTI V ZAMEJSTVU
•	Ivanka Hergold: DIDO
zgodovinska proza — izdalo Založništvo tržaškega tiska
•	J. Renko:	PESNIŠKI LIST
Izdali ZTT in Lipa
•	LETOPIS 1972
s štirimi pridigami Petra Podreke. Izdala NSK v Trstu.
•	Marija Pirjevec:	«SREČKO
KOSOVEL: aspetti del suo pensiero e della sua lirica». Monografska študija. Izdalo ZTT.
tiiaiUa khiigatna
TRST - Ul. sv Frančiška 20 Telefon 61-792
ZAPOLNJENA OBČUTENA VRZEL V REVIALNEM TISKU
PRVA ŠTEVILKA NOVE REVIJE «CONFRONTO»
Široko zastavljen program glede tematike in sodelavcev
V teh dneh je izšla prva številka nove mesečne revije «Confronto». ki izhaja pod neuradnim pokroviteljstvom deželnega vodstva KPI. V uvodu je poudarjeno, da niso izbrali naslova «primerjava» naključno, saj gre pri reviji za navor, ki bo predstavljal primerjavo in srečanja različnih političnih strank, med organiziranimi socialnimi silami in demokratičnimi ustanovami v deželi. Obračajo se k bralcem, za katere branje, ni beg iz stvarnosti in ki jih je mnogo. Zaradi tega naj revija služi kot koristno orodje za tiste, ki hočejo razumeti in spreminjati.
Uvodnik nadalje navaja, da je prva številka poskusna in da tudi z njo skušajo vzbuditi razpravo zato, da bodo bolje delali in pozivajo vse tiste, ki jih revija zanima, da posredujejo svoje pripombe in kritike.
Revija je nedvomno zanimiva, saj objavlja prispevke, ki vzbujajo širše zanimanje tako glede imen sodelujočih kot tudi glede vsebine obravnavanih vprašanj. Prva razprava je posvečena odgovoru na fašistični pokol, temu pa sledi zelo zanimiv intervju z Dinom No-darijem z naslovom «Koncil ni bil zaman», v katerem poglobljeno o-bravnava izide referenduma v naši deželi. Med drugim je zanimiva Nodarijeva ugotovitev, da tržaški volivci niso več pripravljeni glasovati za nacionalizem in da se je ustvaril nov odnos do Slovencev ter tudi nov način obravnavanja odnosov z Jugoslavijo. O referendumu piše tudi Stojan Spetič pod naslovom «Pravica neke jnanjšine».
Revija je povabila k sodelovanju in je naredila intervjuje s tremi načelniki skupin v deželnem svetu: Pittonijem (PSI), Gollijem (K PI) in Lonzo (PSDl), ki so obravnavali gospodarsko krizo, deželo in programiranje ter zgled širšega sodelqganja, do Katerega je prišlo
ob odobritvi deželnega zakona o kmetijstvu.
Med raznim drugim materialom je še zlasti zanimiva daljša študija o podjetju «Zanussi», ki jo otvar-ja razprava sen. Silvana Bacicchi-ja «Konec nekega čudeža». Slede razprave o petroleju, o živinoreji, razgovor s patrom Turoldom in članek deželnega tajnika CGIL Calabrie o pripravah za deželni kongres ter končno intervju z rektorjem tržaške univerze prof. De Ferro o krizi univerze. Zadnji strani sta posvečeni filmski kritiki in recenzijam.
Vsekakor zelo zanimiva revija, ki bo zapolnila veliko vrzel, saj je treba ugotoviti obstoječe dejstvo, da do sedaj ni bilo «na levi» nobene revije politično - socialnega značaja v naši deželi.
Ravnatelj revije je Roberto Viez-zi, odgovorni urednik Alessandro Zenchi, v prvi številki pa so sodelovali Nicola De Cesare, Mario Francescato, Marzio Lamberti, Vi
trenutku, ko se obeta ponovno odprtje Sueškega prekopa. Statistike namreč kažejo, da so bili poslovni stiki med našim pristaniščem in Kitajsko precej razviti prav do zapore prekopa v letu 1967. Tega leta je blagovni promet v luki v smeri Trst — Kitajska in v nasprotni smeri dosegel 114.000 ton, medtem kc je znašal leto poprej le 43.000 ton. Prav v letu šestdnevne vojne je po vsem tem promet s Kitajsko dosegel višek. Iz Kitajske so ladje tedaj pripeljale v Trst znatne tovore zmrznjenega mesa, kolofonija in oljčnih semen, v nasprotno smer pa so odpeljale pretežno tovore strojev in umetnih gnojil
Po zapori Sueškega prekopa se je promet med Trstom in Kitajsko zmanjšal na neznatne količine. V razdobju od 1969 do 1972 je ta promet dosegel vsega le kakih tisoč ton na leto. šele lansko leto se je promet začel ponovno večati, in sicer zlasti po organizaciji znane razstave italijanskega industrijskega blaga v Pekingu. Na tem področju se torej obetajo za bodočnost znatne perspektive, zlasti po ponovnem odortju Sueza, kar bo občutno skrajšalo pot iz Italije na Daljni vzhod.
Srečanje na trgovinski zbornici se to pričelo ob 9.30. Z daljšimi poročili bodo nastopili predstavniki obeh organizacij za sodelovanje s Kitajsko, predstavniki italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino in zavoda ICE, bančni, carinski in pristaniški izvedenci ter predstavniki pomorskih družb.
Za časa sejma bo letos tudi po seben «Dan o prehrani» (29. junija). v okviru katerega se bodo domači in tuji strokovnjaki spoprijeli predvsem z vprašanji, ki zadevajo prehrano v prvih letih življenja. Ta dan se bo v Trstu prvič sestal novoustanovljeni Evropski odbor za nadzorstvo nad standardi v proizvodnji otroške prehrane, ki bo imel svoj stalen sedež v našem mestu. V odboru, ki so mu začasno nadeli siglo CECOSPAI, so prof. S. Nordio iz Trsta, ki zaslona Italijo. dr. Lindquist za švedsko, dr. Visakopri za Finsko, prof. Rey za Francijo, prof. Hadorn za Švico in dr. Wolf za Veliko Britanijo.
Deželni odbornik Cocianni napovedal skorajšnjo razpravo o novem deželnem zakonu o javnih prevozih
KPI za priznanje večjih pristojnosti krajevnim upravam
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je na zadnji seji vzela v pretres vprašanje decentralizacije in priznavanja raznih pristojnosti krajevnim upravam. Svetovalci so podrobneje pregledali vprašanja, ki zadevajo prepuščanje državnih pristojnosti deželam in nadaljnje priznavanje deželnih pristojnosti krajevnim upravam. Ugotovili so, da bo samo primerna politika decentralizacije oblasti lahko omogočila premostitev sedanje krize. V tej zvezi je skupina KPI sprejela sklep, da bo poleg že predloženih zakonskih osnutkov
.  -------- -—— ------------- ------- -------- ------ s to
to Grasso, Giorgio Rossetti, Maria tematiko v kratkem vložila še ne-Tnmadin in Stellio Spadaro.	1 katere druge zakonske norme.
O zapletenem vprašanju javnih avtobusnih prevozov je bil govor na sestanku županov in upraviteljev javnih ustanov ter sindikah-stov, ki ga je sklicala pokrajinska uprava. Do sestanka je prišlo po zahtevi sindikatov, udeležil se ga je tudi deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni.
Sestanek je odprl pokrajinski predsednik dr. Chientaroli, ki je dejal, da je vprašanje zelo aktualno v trenutku, ko prihaja do krize na področju zasebnih in javnih prevozov zaradi vedno večjih stroškov za nakup goriva. Nujno je treba priti do koordiniranega delovanja, je zaključil pokrajinski predsednik in ponudil vso podporo pokrajinske u-prave.
Zastopnik sindikalne federacije Zuliani je dejal, da so sindikati zelo zainteresirani za uresničitev javnega sistema avtobusnih prevozov. To predvsem, ker je delavstvo za te prevoze najbolj zainteresirano. Javna avtobusna podjetja morajo razširiti svoje področje tudi na Goriškem. Le tako se bo lahko javna avtobusna služba pocenila.
Predsednik goriškega avtobusnega podjetja dr. Marin je dejal, da je že vse pripravljeno za razširitev delovanja goriškega avtobusnega podjetja na okoliške občine. Medtem ko so bližnje občine že dale svoj pristanek, niso še pozitivno odgovorile občine krminskega in gradiščanskega okoliša. Treba pa bo, da tudi dežela priskoči na pomoč. V debato je posegel tudi predsednik tržiškega meobčinskega konzorcija Semola, ki je prikazal potrebe tega okoliša. Zahvalil se je deželi, ki je priskočila na pomoč z finančnimi sredstvi konzorciju, ki je pričel delovati lani jeseni. Dejal je tudi, da so potrebe tržiškega okoliša različne od goriškega.
Zaključni govor je imel deželni odbornik za prevoze Cocianni. Poudaril je važnost takih sestankov, posebno če pride do njih v trenutku, ko se bo v deželnem svetu pričela razprava o zakona za reformo prevozov. Iz osnutka tega zakona izhaja, da je treba avtobusne prevoze publicizirati. Prav tako morajo biti uprave konzorcijev, ki bodo prevoze upravljale, najbolj demokratične; samo tako bodo zastopane dejanske potrebe uporabnikov teh prevozov, v prvi vrsti dijakov in delavcev. V debato so nato posegli številni prisotni župani in u-pravitelji.
dii sekretar medobčinskega sveta Miha Ravnik. Sekretar Ravnikar je podrobno govoril o novih ustavah republike Slovenije in federacije ter o poteku in o zaključkih kongresa ZKJ. Tullio Paizza pa je govoril predvsem o razvoju položaja v Italiji po referendumu ter še posebej o načrtih fašistov, da bi zaustavili družbeni razvoj.
Z obeh strani je bila osvetljena sedanja stopnja odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter so bili ocenjeni tudi vzroki za krizo v odnosih. Pri tem je bilo poudarjeno prizadevanje KPI, da se premosti sedanja kriza. Na sestanku so sprejeli program nadaljnjega sodelovanja.
O medsebojnih odnosih so se pred časom pogovarjali tudi predstavniki sosednjih sindikalnih organizacij na goriškem območju. Z itali-
janske strani so bili prisotni predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, z novogoriške strani pa delegacija občinskega sindikalnega sveta pod vodstvom Vilija Pahorja. Tudi na tem sestanku so se pogovarjali o mednarodnih odnosih ter o obojestranski pripravljenosti, da sodelovanje okrepi in razširi.
Ugotoviti celotno delovanje fašistov
Pokrajinskemu predsedniku je svetovalec KD dr. Rolando Gian poslal interpelacijo, v kateri predlaga, da bi pokrajinska uprava v sodelovanju z raznimi kulturnimi krožki izdelala pregled vsega nedovoljenega fašističnega delovanja na Goriškem v zadnjih letih.
PO OSMIH LETIH MOLKA
Pred ponovnim izidom revije «Studi Goriziani»
Muzej v Novi Gorici pripravlj'a izdajo Goriškega letnika
Po osmih letih molka, ki mu ne vemo pravega razloga, naj bi še v letošnjem letu izšla nova številka revije «Studi Goriziani» kot organsko nadaljevanje prejšnje, vendar z oznako, da gre za «novo serijo». Uredniški odbor (G. Manzini, F. Monai, Silvestri, Strassoldo, S. Tavano) je povabil v sredo, 5. junija, na sestanek preko 50 potencialnih sodelavcev revije. Med povabljenci, pretežno iz Gorice, so bili tudi nekateri pisci iz Slovenije. Udeležba na sestanku ni bila sicer množična (prisotni so bili trije Slovenci, iz Ljubljane Ljudmila Gec — Plesničar in iz Nove Gorice M. Brecelj ter B. Marušič), a je vendar rezultat sestanka zelo jasen. Potreba je nadaljevati z izdajanjem revije, ki naj ohrani svoje ime (kljub predlogu, da bi ga spremenila), obliko in vsebino (čeravno so se prav ob tem med udeleženci sestanka pojavila nekatera mnenja tako glede geografskega območja, |/ci naj bi ga zajela, kot glede te-
Obmejna srečanja
družbeno-političnih
dejavnikov
Pred dnevi so se v Novi Gorici sestali delegaciji KPI in medobčinskega sveta Zveze komunistov. V delegaciji KPI, ki jo je vodil pokrajinski tajnik iz Gorice Tullio Paizza, so bili predstavniki gori-ške in videmske federacije. Delegacijo slovenskih komunistov je vo-
niiiiiiiiiimiiiiiiuiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiii
V SPOMIN NA ODLIČNEGA ZDRAVNIKA IN UGLEDNEGA DOMAČINA
Nova splošna bolnišnica v Šempetru poimenovana po prof, dr, F, Dergancu
Goriška bolnišnica - najlepši spomenik uglednemu slovenskemu zdravniku
V Novi Gorici so se prejšnjo so-1 je ustanovil tudi bolnišnico za pred-boto oddolžili liku in spominu ve-1 šolsko invalidno mladino v Stari likega humanista, vzornega zdrav- gori pri Novi Gorici, ki je postala nika in hrabrega partizanskega bor-1 prva specializirana ustanova za re
ca, prof. in dr. Franca Derganca. Delavski svet Goriške bolnišnice je namreč na razširjeni slavnostni seji sprejel sklep, da se ta osrednji zdravstveni zavod za severnoprimorske občine poimenuje po nekdanjem načelniku kirurške skupine IX. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Slovenije ter organizatorju primorskih bolnišnic po osvoboditvi.
O profesorju in doktorju Francu Dergancu je govoril zdravnik v Šempetru ter znani družbenopolitični delavec dr. Aleksander Nardin. Podrobno je opisal njegovo življenjsko pot, od dijaških let, ko se je odlikoval z izrednim čutom za opazovanje krivic nad slovenskim ljudstvom v predvojni Jugoslaviji, prek medvojnega obdobja, ko je že leta 1941, komaj nekaj mesecev po okupaciji, skupaj z dr. Lavričem v Ljubljani organiziral tečaj za prvo pomoč iz kirurgije za medicince, ki so potem odšli v partizane, bil po okupatorjevih zaporih, pozneje operiral in se boril na Trnovsko -banjški planoti in drugod na Primorskem, bil kirurg v osvobojeni Gorici, pa do povojnega obdobja. Po demobilizaciji je bil leta 1947 imenovan za docenta na ortopedski kliniki v Ljubljani. Vendar Primorske vse do nenadne smrti maja lani ni zapustil. Veliko zaslug ima za razvoj in sloves bolnišnic v Valdoltri, Rovinju in Šempetru. Tu je leta 1949 ustanovil posebej za slovensko republiko bolnišnico za kostno tuberkulozo. Nekaj let pozneje
Mnimiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiitiiiii
NA LETOŠNJEM ZAKLJUČNEM IZLETU
Gofenti Dijaškega doma obiskali kraje na Dolenjskem in Hrvatskem
Ogledali so si tudi Jurčičevo rojstno hišo
Šolske vesti
Gojenci in vzgojno osebje Slovenskega dijaškega doma v Gorici so prejšnjo soboto in nedeljo šli na dvodnevni zaključni izlet v Jugoslavijo, in sicer na Dolenjsko in Hrvatsko. Cilj izleta je bila vas Stupica, kjer so pred 400 leti kronali hrvatskega voditelja kmečkih uporov Matijo Gubca na žarečem prestolu in z razbeljeno krono in | najbolj poučnih.» ognjenim žezlom. Ob tej priložno- ' sti sta nam srednješolca Fabij Gergolet in Aleš Figelj poslala kratek dopis s tega izleta.
«Izleta so se udeležili samo gojenci drugega in tretjega razreda srednje šole ter višješolci skupno z vzgojitelji. Približno ob 14. uri nas je avtobus čakal pred dijaško-domsko stavbo; nekaj časa kasneje smo že potovali po novi avtocesti proti Ljubljani. V avtobusu ni manjkalo ne petja ne zabave, čeprav nam ni bilo vreme ugodno.
Po večurni vožnji smo dospeli na Muljavo, Jurčičevo rojstno vas.
Tu smo si ogledali njegovo rojstno hišo, ki so jo danes spremenili v muzej: za njo pa še stoji Kr-javljeva koča.
Zvečer smo dospeli v Dijaški dom v Novem metsu, kjer sta nas gojenec in gojenka, v tamkajšnji narodni noši, pozdravila in nam darovala šop rdečih nageljnov.
Drugega dne smo nadaljevali pot in se ustavili najprej v Kostanjevici, kjer je mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki se je začel že leta 1961. Izmed tam razstavljenih del nas je najbolj pritegnilo delo kiparja Toneta Kralja, ki je upodobil Matijo Gubca.
Pot nas je peljala do Zagreba, kjer smo si bežno ogledali center ter se ustavili in si ogledali zoološki vrt Maksimir.
Končno smo dospeli v Stupico, kjer so lani odkrili spomenik vodji kmečkih uporov. Veličasten kip iz brona stoji na gričku in gleda v dolino. Pozneje smo si ogledali
tamkajšnji muzej. Bližal se je čas odhoda in že smo se vozili proti Ljubljani. Med povratkom smo si ogledali znani turistični center na Otočcu. Ob veselem razpoloženju v avtobusu smo kmalu dospeli do državne meje in do Dijaškega doma. Letošnji izlet je bil po mnenju nas vseh eden najlepših in
V slovenskem občinskem otroškem vrten v Ulici Torriani bo danes ob 15. uri zaključna prireditev, na kateri bodo nastopili otroci, ki obiskujejo ta vrtec. Ob tej priliki bodo razstavili tudi risbe in ročna dela, ki so jih napravili otroci v tem šolskem letu.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Gostovanje
Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
Jean Anouilh
SKUŠNJA
ALI KAZNOVANA
LJUBEZEN
Prevod:	BRUNO HARTMAN
Scena:	NIKO MATUL
Izbor kostumov: MILENA KUMAR Režija:	DUŠAN MLAKAR
V torek, 18. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski)
habilitacijo spastičnih otrok v Jugoslaviji in ena prvih v tem predelu Evrope.
Dr. Nardin je v svojem govoru tudi povedal, da se je z Dergančevim prihodom v Šempeter razmahnilo kulturno in politično življenje. «Bil je namreč pravi ljudski zdravnik, ki je zmeraj znal prisluhniti potrebam in željam ljudi, ker je bil tesno po vezan s svojim narodom, tako na delovnih mestih, kot tudi v družbenem in kulturnem dogajanju. Bil je velik ljubitelj glasbe in tudi sam odličen pianist ter je neštetokrat i-gral v našem tedanjem orkestru ali pa je spremljal na klavirju nastopajoče pevce. Bil je nadalje neumorni pisec, ne samo strokovnih knjig, temveč tudi umetniške proze. Njegovo zadnje veliko delo je knjiga «Okrvavljena roža» (v nadaljevanjih jo je objavil tudi «Primorski dnevnik»), v kateri opisuje svoje partizanske spomine in kraje ob Soči, zlasti še Gorico.»
Celoten govor dr. Nardina je izzvenel v poziv sedanjim in prihodnjim slovenskim zdravnikom, naj se pri opravljanju svojega poslanstva zgledujejo po etiki, humanizmu, skromnosti, zavednosti, politični in kulturni angažiranosti in po drugih vrlinah profesorja in doktorja Franca Derganca. Slovesnosti — v kulturnem sporedu so sodelovali člana Primorskega dramskega gledališča, Goriški oktet in Godalni kvartet Glasbene šole iz Šempetra — so se poleg vdove Alice in drugih najožjih svojcev pokojnika udeležili tudi doktorici Franja Bojc - Bidovec in Pavla Jerina - Lah (po njima se imenujeta znani partizanski bolnišnici), doktorja Edvard Pohar in Davorin Valenti, ki sta oba predstojnika sanitetnega odseka IX. korpusa, pa načelnik Vojnomedicinske akademije jugoslovanske armade v Beogradu prof. dr. Djorje Dragič, predsednik slovenskega parlamenta dr. Marijan Brecelj, predsednik bivših borcev Slovenije Janko Rudolf, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Janez Milčinski in številni predstavniki občinskih skupščin in družbeno - političnih organizacij iz Nove Gorice, Tolmina in Ajdovščine.
Udeleženci slovesnosti v Novi Gorici so se po seji delavskega sveta poklonili spominu profesorja in doktorja Franca Derganca ob njegovem grobu na šempetrskem poko pališču, ter si potem ogledali gradnjo Goriške bolnišnice. Gradnja nemoteno poteka, za vsa dela so za gotovljena sredstva, bolnišnica «Dr. Franc Derganc» pa bo s svojimi 550 posteljami ena najmodernejših področnih bolnišnic v Sloveniji ter bo namenjena potrebam nad 100 tisoč občanov treh severnoprimorskih občin.
odprli v skoro vseh občinah na Goriškem.
V Stražicah bo že v začetku na razpolago 700 knjig. Zavod za ljudske hiše je dal na razpolago prostore uredila in opremila pa jih je goriška občina.
Nagrajevanje zmagovalcev mladinskih iger
V	parku županstva bo jutri, v sredo, 12. junija, ob 18. uri, svečanost, na kateri bodo nagradil) mlade atlete, ki so sodelovali na spomladanskih mladinskih igrah. V goriški občini je nastopilo v teh igrah nad 500 mladih atletov.
Sestanek PSDI v Krminu
V	Krminu so se sestali vodilni člani socialdemokratskih sekcij tega področja. Za novega okrožnega tajnika so izvolili dr. Gianfranca Lugnanija. Svojo organizacijo bo PSDI uredila tako, da bo odgovarjala medobčinskim konzorcijem. Na sestanku, ki ga je vodil tajnik te stranke prof. Zucalli, je govoril tudi krminski podžupan Miro Grad nik; poročal je o skorajšnji gradnji konzorcialne hiše za starčke v Krminu.
Združena zveza industrijcev
Letos maja sta se zvezi industrijcev iz Gorice in iz Tržiča, ki sta doslej delovali ločeno, združili v enotno zvezo, ki ima v Gorici sedež v Ul. Rismondo 3, v Tržiču pa v Ih. Matteotti 16. Odslej bo ta zveza delovala na enotnem pokra jinskem področju.
Danes v tovarnah 2-urna stavka
Danes od 10. do 12. ure bo splošna dveuma stavka v industrijskih obratih goriške pokrajine. Delavci bodo stavkali zadnji dve uri vsake izmene. Stavko je proglasila enotna sindikalna federacija. V stavki so zapopadena industrijska podjetja kovinarske, tekstilne, gradbene, kemične, papirne, petrolejske in tiskarske stroke. Stavko so proglasili v znak protesta proti nekaterim odločitvam osrednje vlade.
Drevi v Stražicah odprtje knjižnice
Drevi ob 18. uri bodo v poslopju v Ul. Brigata Pavia 138 odprli rajonsko ljudsko knjižnico za Straži-ce, ki jo je uredila goriška Državna biblioteka s svojo knjižničarsko službo. Podobni knjižnici že delujeta na Rojcah in v Ločniku. Predvidevajo, da bodo odprli podobne knjižnjce tudi v drugih mestnih predelih, tako kot so jih že
Važno za briške vinogradnike
Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da veljajo od 27. marca 1973 novi predpisi za vpis vinogradnik zemljišč v posebni seznam, ki ga imajo na trgovinski zbornici.
Na Goriškem velja to predvsem za briško območje, kjer se prideluje vino, ki ima lahko naziv «col-lio». Kmetje, ki niso doslej javili svojih vinogradnik zemljišč na podlagi pravil iz leta 1967 lahko to napravijo najkasneje do 30. junija. To na posebnem uradu trgovinske zbornice. Samo na ta način bodo za vso svojo vinsko produkcijo že to jesen lahko uporabili naziv «Collio».
matike) ter namen (predvsem znanost, publicistično naj delujejo druge revije). Finančni viri so zagotovljeni, nedorečeno pa je bilo vprašanje gradiva, ki je urednikom že na razpolago ali pa jim bo v kratkem času. Toda ker si o tem problemu uredniki niso zastavljali težkih vprašanj, je zelo verjetno zadeva vsaj za letošnjo številko urejena računajoč, da so v osmih letih prijšnji sodelavci zelo verjetno pripravljali objave vredne prispevke. Pustimo razpravo tehničnega značaja in zaustavimo se pri zanimivem predlogu udeležencev sestanka, naj je zemljepisno podri», čje, ki ga revije obsega nekdanja «contea», Goriško-Gradiščanska dežela iz časov Avstro-Ogrske. To pomeni, da je pri reviji sodelovanje slovenskih avtorjev zaželeno in pomembno; pri tem nočemo misliti o kakršnihkoli političnih aluzijah na preteklost ali celo morebiti na prihodnost. Princip «historičnih meja» je vsekakor potreben za revijo, ki ji je zgodovina glavni program. S tem v zvezi je bila na sestanku sprejeta intervencija Novogoričana Marjana Breclja, ki je poudarila tudi delež Slovencev v delovanju revije od leta 1923 dalje in hkrati zagotovila bodoče sodelovanje. Pogumu ali pa previdnosti uredniškega odbora bo naložena odločitev o o-b javljanju znanstvenih del s tematiko, ki se je v dosedanji praksi pokazala za preveč «politično» (razprave o narodnostnih bojih na Goriškem, o medvojnem in obdobju druge svetovne vojne itd.), čemur bi se morala revija po mnenju nekaterih, enakovredno posvečati. Gorica in Goriška (pa naj je ta v mejah nekdanje «contee» ali pa samo v obstojočem pokrajinskem in državnem obsegu) potrebujeta znanstveno revijo, poleg italijanskega bo po njej segal tudi slovenski znanstveni svet. če bo uspela namera novogoriškega Goriškega muzeja, da z «Goriškim letnikom» (izide sredi julija 1974) pričenja tudi na jugoslovanski strani prebijati led, potem se nam obeta to in onstran meje obdobje plodnega delovanja, želja je veliko in kaže, da tudi materialna (praktična) plat ne posega več tako odločilno v življenje gospodarsko nedonosnih knjižnih investicij.
b. m.
Kino
Mokra cesta botrovala nesreč! pri Dornberku
V nedeljo zvečer sta se pri Dorn berku ponesrečila mož in žena iz Gorice. Gre za 45-letnega delavca Olimpia Bigatona iz Ulice Sile 7 in za njegovo ženo, 39-letno Tom-masino. Oba so takoj po nesreči (vozila sta se v fiatu 850, ki je zaradi mokre ceste trčil v nasprotno vozeči zasebni avtomobil) z re Šilcem jugoslovanskega Rdečega križa odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so Bigatonu ugotovili uda ree na levi roki in se bo zaradi tega moral zdraviti 15 dni; na 5-dnevno zdravljenje pa so v bolnišnici sprejeli njegovo ženo, ki se je udarila na levi nogi.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
bo v soboto, 15. in v nedeljo, 16. junija, priredilo srečanje s planinci iz Tolmina, ki bo na Razor planini. V soboto bo na sporedu družabni večer; naslednjega dne pa bodo imeli skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva, Ulica Malta 2> najkasneje do petka, 14. junija.
Gorica
VERDI 17.00—22,00 «L'arbitro». L. Buzzanca. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «L’ultima neve di primavera». R. Cesttie in A. Belli. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.0(1-22.00 «Tre-vico - Torino viaggio nel Fiat-Nam». P. Turco in V. Franzinetti. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Fraulein in uniforme». C. Mahner. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CEfNTRALE 17.30-21.30 «Ventimila leghe sotto i mari». Barvni film. K. Douglas in J. Mason.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «L'inferno erotico di Pinesburg». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «I duri di O-klahoma». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Mesto nasilja», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Pajkovo oko», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE Prosto.
PRVACINA Prosto.
RENČE «Don Juan je bila ženska», francoski barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Loredana Moimas, Mag. da Ceccarello, Alessia Sartor, Lorenzo Pellizzon, Gianluca Bulfon, Da-niele Canciani. Mauro Tofful, Chiara Talin, Marcella lacona, Alberto Gratton.
SMRTI: dojenček Elvis Cingerli, 53-letni delavec Lino Luisa, 84-letni u-pokojenec Marino Toso, 62-letni u-pokojenec Vladivoj Mervič, 88-letnl upokojenec Francesco Frescura, 71* letni upokojenec Olindo Scalaunich, 72-letna gospodinja Gabriella Fajt vd. Birsa.
OKLICI: učiteljica Mara Basello in knjižničar Cosimo Stasi, gospodinja Lorenza Padovan in mehanik Rober* to Moretto, šivilja Zvezdana Slabe in industrijski izvedenec Branko Blasi. univerzitetna študentka Irene Ber* nardis in kirurg Paolo Nardi, delavka Rita Vidoz in tehnični izvedenec Clau. dio Peressin, uradnica Bogomila An. toni m avtoklepar Martin Marvin, učiteljica Rita Cirillo in postajni načelnik Raffaele Esposito, delavka Tommasa Manià in mehanik Emilio Leban, gospodinja Antonina Cultraro m uradnik Salvatore Firmcelli. Gi* selda Gonclaves Pontes in Edoardo Scozzai.
POROKE: kemičarka Nevenka Brešan in kemik Angel Pahor, gospodinja Carmela Dollia in Antonio Ran-dazzo, delavka Liliana Princi in policist Antonio Mercuri, uradnica Me-ria Bevilacqua in uradnik Flavi» Bregant.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan tn ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel. 2576.
Umrl je
pesnik
svobode
Latinske
Amerike
V	soboto je v Madridu umrl Miguel Angel Asturias, pisatelj, pesnik in dramatik, Nobelovec iz Gvatemale. Rodil se je 19. oktobra leta 1899 v Gvatemali. Njegovi starši, oče je bil odvetnik, mati učiteljica, niso skrivali svojih svobodoljubnih prepričanj. Diktatorski režim je zaradi tega začel kaj kmalu preganjati Asturiasove, tako da je mladi Angel Miguel moral zapustiti svojo domovino in se podati v izgnanstvo. Kakor za večino velikih mož latinsko ameriške kulture je tudi za Asturiasa izgnanstvo predstavljalo veliko konstanto življenja. Leta 1966 mu je bila dodeljena Leninova nagrada miru, leto kasneje pa je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Skupaj z Nerudo Asturias predstavlja najbolj dramatično literarno osebnost Latinske Amerike. Iz njegovega umetniškega opusa nenehno izstopajo pretresljive podobe krvave socialne in politične stvarnosti, od demografskih figur kapitalističnih gospodarjev do tiranov, ki jih imperializem opaja z metodami najokrutnejšega nasilja. V svojih delih Asturias obravnava boleče rane svoje domovine, nerešena socialna, gospodarska in politična vprašanja indijanskih domorodcev, mučni položaj južnoameriškega človeka, v svetu polnem hinavščine ter politične in socialne sprijenosti.
V	Asturiasu se stalno prepletata sedanjost in preteklost v viziji novega sveta, globoko zakoreninjenega v starodavnih vrednotah kulture Maya. Ta pesniška vizija se neprenehoma oplaja z najžlahtnejšimi duhovnimi sadovi antičnega indijanskega naroda. Svojo vizijo o velikem, pozabljenem svetu indijanskih domorodcev je Asturias plastično prikazal že v prvem velikem tekstu, «Leyendas de Guatemala» iz leta 1930. Leta 1946 je napisal roman «El Senor Presidente», ki predstavlja najhujšo obsodbo, kdajkoli napisano v Ameriki, proti družbeni izprijenosti, podkupovanju, hi-
i

U
navščini in popolni brezvestnosti diktatorskega režima. V brezdušni atmosferi se premika zatirano ljudstvo, tesnobno brezzvočje ugonab-Ija življenjske sokove starih izročil, ki edina še predstavljajo duhovno bogastvo obubožanih in razžaljenih. Toda najpopolnejše Astu-riasovo delo je vsekakor roman «Hombres de maiz» (Koruzarji) iz leta 1949. V njem doseže vizija sedanjosti in preteklosti dovršeno ravnovesje, ki zveni v pretresljivo obsodbo ameriške stvarnosti. Okrutnost nosilcev oblasti ne more zatreti obupnega hrepenenja po svobodi, ki vodi ljudstvo v boj. Iz mu-čeništva enega celega naroda izhaja vizija novega, ki se mora uveljaviti samo s splošnim ljudskim uporom.
To je najmogočnejša Asturiasova oporoka, najpretresljivejši krik in najhujša obsodba civilizacijske sramote današnje ameriške stvarnosti.
F. B.
f”-- m
L	„ i
Ruski ansambel narudnih plesov, ki je
nedavno tega gostoval
po nekaterih deželah zahodne Evrope
Prim osič-Primoss i v galeriji Mignon
iEiBEsi
Med naiimi slikarji je F > Primožič - Primossi samor. umetnik, ki se nima prav nik ,	>
in nič zahvaliti za to, v kar se je izoblikoval v 25 letih slikanja in občasnega kiparjenja, kajti v vsem tem je uspel le z lastno zavzetostjo in marljivostjo Spočetka, ko je že pesnil pesmi o rdeči istrski zemlji in o trudu njenih ljudi, nam je njegovo slikanje ostalo skoraj neopazno, pač v siju močne skupine, ki se je bila uveljavila koj po osvoboditvi, skupine, ki so jo sestavljali umetniki, ki so bili veliko starejši od njega. Ostal je samotar, rekli bi edini svoje generacije med mlajšimi, ki so se uveljavili šele v *dobi sputnikov». Te dni pa je Emilij Primožič - Primossi imel svojo 29. lastno razstavo, ki jo je priredil v galeriji Mignon.
Posebnež, kakršen je, je v katalogu kar sam s prisrčno razlago opisal svoje slikarstvo. Toda to
jillillillilllilllillliillillillllllilliiiiiiillilliiliiililiiiiiiriiiliiilillllllllllliiiiliiiilllilllillllillllllllllllilllllllllliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiillliiiiliiillllilillllllllllllliillliiiiiiiiillllliilllliiiiillll
PRIČEVANJA NEKDANJIH INTERNIRANCEV V ZDRAVŠČINI
Po fašističnih «rastrellamentih» so dovažali vedno nove jetnike
Odpor proti fašizmu je bil splošen in množičen - «Duce» da ukaz, da je treba partizane uničiti - Aretacija, pretepanje, preiskava - Med prvimi v «tovarni»
Komandant videmskega obrambnega področja, general A. Ber-gonzi je bil tiste prve februarske dni leta 1942 ves besen nad poročili svojih podrejenih komandantov enot, razmeščenih na Gornjem Vipavskem in Krasu ter okrog Nanosa. Z mrkim pogledom je strogo ošinil vsakogar, ki mu je prišel poročat, da kljub temeljitemu «razčesavanju» terena, ni najti sledov o oboroženih «ribellili». Sam «duce» mu je bil trdno zabičal, da je treba «očistiti» z vsakršnimi sredstvi in metodami to «italianissimo» pokrajino, v kateri širijo svoja legla «banditi» iz tako imenovane ljubljanske pokrajine. Ni dolgo razmišljal, kako naj bi ukrepal, da bi ugodil «du-cejevemu» navodilu. Sam je prevzel vodstvo nad «rastrellamen-tom». A njegov uspeh se je pokazal le v aretacijah številnih osumljenih sodelavcev narodnoosvobodilnega gibanja. Hajka ni strla pivške čete. Bergonzi je moral formirati močnejše izvidni-ške manevrske skupine, ki so bile radijsko povezane. Deset takih skupin je bilo v stalni pripravljenosti v tržaški in goriški pokrajini.
Dne 15. marca 1942, dober mesec po uspelih akcijah pivške čete na progovno stražo pri Štanjelu in na vojaško posadko pri Grižah blizu Sežane, je bil v Vipavi ustanovljen štab vseh specializiranih enot za preganjanje (in «lov») partizanskih borcev. Po hajkah je aretirance zasliševal celo generalni inšpektor italijanske policije general Polito, ki je nalašč prišel Tz Rima v Trst, da bi sodeloval v «energični policijski in vojaški akciji za uničenje partizanov». (Dr. I. Juvančič: «Primorje u narodnooslobodilačkoj borbi u Istri i Slovenskom Pri-
•llimillllllllUlllllilllHIHIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIHnilllfollllltltlllllllllllllllllllllMItllllllMIIIIIIIIIIItlltfllt
47.
I
C. GALE
V. HERCEG
J>0 BOJIH Z RA UBAR JEM SO SE ERAZMOVI MOŽJE VEPNO UMAKNILI,,,
morju»; str. 398, Beograd 1952).
Več kot dvajset let zatirano slovensko ljudstvo na Primorskem je ob tem lahko pričakovalo le še odkrit boj z okupatorjem. Ta boj pa je seveda zahteval ogromnih žrtev. Koder so se gibali prvi partizani, je prebivalstvo veliko tvegalo. Tedaj je bilo tod tudi že okrog 50 odborov OF, katerih delovanje ni moglo ostati v nedogled konspirativno. Ljudstvo se je zbiralo okrog svojih organizatorjev, jim nudilo zatočišče in materialno pomoč. Na drugi strani pa se je okupator z vso besnostjo maščeval nad ljudmi. Po vsaki partizanski akciji so sledile racije. aretacije in konfinacije. Krajevni zapori so'pdstajali pretesni za vse «osumljence», ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Saj so ljudje množično tvegali vse, da bi se rešili fašističnega jarma. Oblastniki pa so proti temu ukrepali s pomočjo vojske in policije tako, da so po Italiji ustanavljali nova taborišča.
Tako taborišče je tedaj nastalo iz prejšnje, oziroma še sedanje tekstilne tovarne v Zdravščini. na območju zagrajske občine pri Gorici. Po večini so bili tu zaprti starejši možje in ženske, mladeniči in dekleta iz gornjega vipavskega, idrijskega, tolminskega, cerkljanskega in kraškega področja. Njihovih točnejših seznamov nam sicer ni uspelo dobiti, ker je bilo to taborišče tudi prehodnega značaja, odkoder so pošiljali aretirance v druga italijanska taborišča, tako kot so dnevno pri-pirali nove osumljence iz naših krajev. Zelo malo je tudi verjetno, da takratne sezname kompetentne oblasti sploh hranijo v svojih arhivih. Mnogi interniranci so v povojnem obdobju umrli. Vendar je nekaj še živih. In nekatere izmed teh smo te dni obiskali v vaseh na Vipavskem. Pripovedovali so nam svoje žalostne zgodbe iz Zdravščine in iz njihovih izčrpnih vsebin lahko povzamemo skupno misel: «Bili smo trpini nasilja, lakote in stenic ...»
MED PRVIMI
TABORIŠČNIKI
V ZDRAVŠČINI
Emila Rjavca — dolnjega Boštjanovega iz Batuj 40 nismo našli doma. Kar v vinogradu na Japni smo ga obiskali in ga zadržali v razgovoru za dobro uro, da ni nadaljeval s škropljenjem, ki je silno važno med spomladanskimi deli pri trtah. Sicer pa nam 51-letni Emil ni tega očital. Pravzaprav je brž postal prijeten sogovornik in zbrano razlagal svoje spomine, kakor da ne bi bilo od tistih dogodkov preteklo že skoraj 32 let. Tako, skladno in v zaporedju nam je vse povedal, kar je doživel v zvezi s taboriščem v Zdravščini.
«Dva dni pred aretacijo. — je začel — to je 22. septembra leta 1942 sem se kot borec priključil Špacapanov! skupini, oziroma prvi vipavski četi novoustanovljenega bataljona «Simona Gregorčiča», ki je imel kar pet čet; prvo in drugo vipavsko, tolminski, pivško-brkinski in kraško četo. Komandir Špacapan — Igor me je takoj razporedil za novačenje novih borcev na področju našega terena. Povezal sem se z našim organizatorjem Emilom Peršičem iz Lepen pri Šempasu in na večer aretacije sva skušala pridobiti nekaj naših fantov iz Oseka in Vitovelj, da bi se priključili partizanom. Na samotni domačiji pri čikčevih so nas nepričakovano obkolili in zajeli. Bilo je tam tedaj okoli 150 fašistov in orožnikov. Mene so že nekaj dni prej iskali, ker se nisem prijavil kot 1923. letnik na vpoklic v vojsko. Mene, Peršiča in Ivana Samokca, nato še mojega očeta, ki so ga vzeli v
Šempasu, saj sem tedaj živel še doma in se šele po vojni priženil v Batuje, vse štiri so nas vklenjene peljali v šempasko orožniško postajo. Ko so doma vzeli očeta, so prebrskali vso hišo. Našli so nekaj nabojev za samokres in za puško. Imeli so v rokah tudi po-zivnice za k partizanom in nekaj propagandnih letakov OF, a ker so bili skrbno zviti, jih niso o-gledovali in so jih kar pustili v miznem predalu. Nato so brskali tudi po žitu in našli osušene salame. Kar omedlevali so, misleč, da so potipali bombe. Seveda, so se potem veselili, da so na tak način staknili salamo. Ob preiskavi so nas močno zastražili. Mamo, 15-letno sestro Hermino in 5-letnega brata Pepeta so tudi pridržali pod stražo med preiskavo, šele ko so po hiši vse razmetali, so jih izpustili. Nas štiri pa so vklenjene odgnali v kasarne. Bilo je že okrog polnoči in nepričakovano so zaregljale partizanske strojnice iz smeri izpod Vodic, kot rečeno vaškemu naselju pri Šempasu. Tedaj se je črnosrajčnik
obregnil vame:
«Conosci questi? Sono i tuoi fratelli, è vero?»
Molčal sem. In oni s puškinimi kopiti po meni. Še prej so nas vse štiri močno pretepli. Zlasti očeta.
V orožniški kasarni so nas v posebni sobi priključili še kakim tridesetim aretirancem iz sosednjih vasi. V približno poldrugi uri, kolikor smo tu čakali, so spet odvedli očeta in ga v kleti tako pretepli, da je bil ves plav od udarcev. Proti jutru so nas naložili na tovornjake in odpeljali do mirenskega pokopališča. Tam so nas postavili k zidu. Zagrozili so nam z ustrelitvijo, če ne bomo vsega povedali o partizanih in njihovih sodelavcih, kje se shajajo in kdo jim pomaga. Nihče izmed aretirancev jim ni odgovarjal. Nazadnje sohmas vendarle spet naložili na kamione in pri-peljali v Zdravščino. Svitalo se je že in na koledarju je bil zaznamovan datum 25. septembra 1942.
Dj. Planjavec
(Nadaljevanje sledi)
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiiitiitiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiHiumiiHimMiiiiiiiii
TURIZEM IN EKOLOGIJA
NOVI SAD, 10. - Popolnejše izkoriščanje turističnih možnosti, vendar pa ne na račun ekološkega ravnotežja. To bi bila skrajna strnitev misli, ki jih je dal član zveznega izvršnega sveta in predsednik Komiteja za turizem Milan Vuka-sovič v svojem sobotnem razgovoru s časnikarji na novosadskem sejmu. Vukasovič je med drugim rekel, da je malo dežel na svetu, ki bi imele tako odprte meje, kot jih ima Jugosllavija. Pri tem je navajal tudi nekaj konkretnih številk, med drugim tudi to, da pride na leto v Jugoslavijo tudi nad 6 milijonov tujih turistov in da so lani zabeležili nič manj kot 34 milijonov nočitev samo tujih turistov. V te številke pa niso všteti prehodi in nočitve v okviru maloobmejnega prometa, kjer so številke še neprimerno večje. Vukasovič pa je tudi rekel, da je lani odšlo v tujino nič maj kot 14 milijonov Jugoslovanov, iz česar moremo sklepati, da je turizem sicer vir velikih dohodkov, ker prinesejo tuji gostje veliko tujih plačilnih sredstev, toda tudi jugoslovanski državljani, ki odhajajo v tujino, odnesejo veliko denarja.
Ne glede na to je Vukasovič izrazil naslednje misli. Turizem bi mogel v nadaljnjem razvoju zavzeti prioritetni položaj v aktiviranju jugoslovanske devizne bilance in bi celo mogel privesti do tega, da bi se ustvarile večje devizne rezerve, s čimer bi se pripomoglo k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva. Po njegovem mnenju niso nerealni računi, da bo turizem prinesel jugoslovanskemu gospodarstvu dve milijardi dolarjev. Toda za dosego tega cilja bi se morali zavzeti mnogi dejavniki, proktično vse tiste sile in organi-
zacije. ki so kakorkoli povezane z gostinstvom, seveda predvsem tujim turizmom.
Seveda bi to moglo imeti tudi svoje negativne posledice. Obstaja namreč nevarnost, da se na določenih področjih poruši «človekovo okolje», da se pokvari «prirodno ravnotežje», ki ga je treba vsestransko zaščititi. Vukasovič meni, da bi samo na jadranskem področju mogli v razmeroma kratkem času zgraditi toliko gostišč, da bi mogli sprejeti dva milijona gostov hkrati, vendar pa da bi to še ne ogrozilo okolja, celo da bi vse to še ne urbaniziralo jugoslovanskega dela Jadrana, ki predstavlja velikansko prirodno bogastvo, predvsem s svojimi lepotami.
REŠITEV NEDEUSKE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. ČERNO, 5. Ika-ros, 11. škrob, 15. elan, 16. IVAN TRINKO, 18. Be, 19. dih, 20. smart, 21. operna, 22. asistent, 24. aparat. 25. te, 26. terna, 27. planet, 28. srš 29. Lidia, 30. Franjo, 31. Vlak. 32. počep, 33. trenje, 34. krota, 35. e-dem, 36. Cronia, 37. Drava, 38. ten, 39. Platon, 40.	krone, 42.	en, 43.
prepis, 44. plemenit, 46. Braver, 47. zlati, 48. Ivo, 49. in, 51. stereotipi, 53. ujet. 54. Nestor, 55. nosna, 56. omara.
NAVPIČNO: 1. ČEDAD, 2. Elis, 3. rahitičen, 4. N. N., 5. Ivana, 6. Kart, 7. Ant., 8. rt, 9. oropanja, 10. sipa-nje, 11. škrat,	12.	KONT,	13.	Ob,
14. BENEŠKA,	16.	imena,	17.	Nereo, 20. strip,	23.	sedem,	24.	ala-
nin, 25. trata, 27. prenos, 28. SLOVENIJA, 29. loden, 30. frotiren, 31. vrane, 32. petelin; 33. traper, 34. kromi, 36. clever, 37. dreti, 39. Prato, 40. klapa, 41. stota, 43. prst, 44. plin, 45. iver, 47. ZTS, 50. ne, 52. 00, 53. um.
slikarstvo še najbolje pojasnjujejo slike same v svoji nezmotljivo stalni izraznosti, kakršne ne zasledimo nikjer v vsej množici slikarjev naše dežele. Lepota in kakovost teh olj ni vsakdanja. Z njo je nekako tako, kot je s tistim posebnim okusom kraškega vina, terana, ki je v časteh le pri izjemnih vinskih poznavalcih. Trpko sveža je in ne omamno opojna, vendar pa veselo spodbudna. «... po svoji takojšnji razumljivosti — čeprav se oddaljuje od ostalih izumov — se očem prijetno predaja», kot to piše Primožič v katalogu.
In vendar je to vse preveč enostavno povedano, kajti ta naivno-deviška prijetnost navidezne preprostosti zakriva dogoletno samo-zatajevanje in brzdanje lagodne spretnosti, da ga ne bi ta zapeljala v lahko lepotnost modernega manierizma. Je to trma, ki je podobna trmi slavnega U trilla, ki sta mu bila starša sicer znana odlično spretna ustvarjalca bujne lepote sveta, vendar je sin iskal le skrito lepoto, ki ni vsakomur zaznavna. Primožičeva trma pa je našega likovnika privedla do odkritja, kako svojsko povezovati v črno mrežo debelih črt risbe vse razkošje vtisov, bodisi cvetja, sadežev in posodja ali pa drevesa, griče, vodo in nebo nad ulicami mestnih in vaških hiš, pri čemer pa vztrajno išče nepredvidene akorde in disonance barvnega sveta.
Zato ni olje tržaške zvezda me nič kaj konvencionalno slikovito in pokrajine niso prav nič turistično navdušujoče. Povsod pa pronica zagonetnost nekakšne pra-lepote, ki razorožuje skeptika kot jasne otroške oči. Čeprav je galerija Mignon, v kateri se je tokrat predstavil, majhna in tudi slike niso velike, je ta Primožičeva razstava verjetno ena njegovih najlepših dosedanjih razstav.
M. Bambič
V FILMSKIH KROŽKIH
1 rije tilmi v Goethejevem institutu
V ciklusu mladega zahodnonem-škega filma, ki ga je letos organiziral tržaški odsek, Goethejevega instituta Nemški kulturni zavod, smo videti tri filme, o katerih se splača nekaj povedati. Predvsem pa bi radi še enkrat opozorili na izvrstno organizativno strukturo Goethejevega instituta v Italiji in v Trstu. Organizacija nudi občinstvu možnost, da spozna najvitalnejše smeri nemške kulture na vseh toriščih. Mislim, da bi se lahko tudi druge države zgledovale po tej organizaciji. Nanjo bo treba pomisliti tudi v povezavi s potrebo po širjenju jugoslovanskega filma in sploh jugoslovanske kulture.
Med tremi filmi, o katerih smo govorili, je nedvomno najbolj u-spel Rainerja Wernerja Fassbinderja delo «Die bitteren Trànen der Petra von Kant» (Grenke solze Petre von Kant, 1972), zgodba o ljubezni med ženskami, ki se v več kot dveh urah razvija v eni sami sobi. Fassbinder obravnava razvoj ljubezni od za-ljubljenja preko uresničitve do ločitve in zasovraženja, na koncu pa še do «katarze». Senzualna scenografija lahko ponekod spominja na Wernerja Schroeterja («Willow Springs»), razvoj pa je izviren. To je verjetno med najboljšimi filmi zelo plodovitega mladega režiserja. V glavnih vlogah nastopa vrsta dobrih igralk, Margit Carstensen, Irm Herman, Hanno Schygulla itd.
Dober film je tudi Wernerja Herzoga «Fata morgana» (1971). Herzog skuša dojeti v lastnih filmih izkušnje, iz njih hoče izvleči metafore. Tu gre za puščavski milje, v katerem se odkrivajo sledovi smrti. Radi bi videli Herzgov «Audi Ziverge. . .», ki je nekakšno nadaljevanje Broumin-govega «Freaksa».
Tretji film smo gledali v zasebni projekciji, za katero se moramo zahvaliti ravnatelju zavoda Martensu. Gre za film Edga-ra Reitza in sodelavke Ule Stockl «Geschichten vom Kiibelkind» (Zgodbe o deklici iz smetišča) katerega smo pravzaprav gledali le dveumi izbor, ki vsebuje nekaj epizod skrajno dolgega filma. Kristine de Loup pooseblja deklico, ki se je «porodila» iz smetišča in v katere doživetjih, ki se pa preveč ponavljajo, se skriva namen družbene kritike.
S. G.
iitiifiiiiiitiiiiiimiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiantiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč ste nervozni in s tem si pokvarite vse. Naučite se kaj od okolja v katerem živite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne pričakujte preveč od dela, ki ga opravljate, ker ne bo zaleglo. Veliko zadoščenja v novi družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nervoza, ki bo posledica slabših uspehov v poslovnem življenju. Preveč ste samosvoji. To moti vašo družbo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne vmešavajte se v tuje zadeve, ki se vas ne tičejo. Boste pod vplivom simpatične osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Veliko boste delali, bolj malo pa opravili. Prenesti boste morali nesramen napad.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lotite se dela takoj, da ne boste v zamudi. Verjetno se boste čustveno navezali bolje, kot ste mislili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nikar se ne lotite posla, ki ni dobičkonosen. Zaradi svoje dobrote boste nekoga predobro o-cenili.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Končno bo nekdo opazil vašo sposobnost in dobre lastnosti. V
čustvenem pogledu bo danes dan zelo ugoden.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Utegne se zgoditi, da bo v pogledu neke delitve prišlo do spora. Pričakujte prijeten obisk.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nikakor ne dovolite, da bi se vas na delu oprijel pesimizem. Ohranite objektivnost tudi v delikatni zadevi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neko zavestno sprejeto odločitev skušajte čimprej uresničiti. Prejeli boste zanimive novice o sorodnikih.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če boste posegli v neko diskusijo, pazite da se oprete na argumente. Popolno duševno ravnovesje.
TOREK, 11. JUNIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: ČLOVEŠKO TELO 12.55 Črnobelo
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost
KRONIKE S PLANETA ZEMLJE
19.15	Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	RDEČI ORKESTER
Drugo nadaljevanje televizijskega prikaza delovanja tako imenovanega Rdečega orkestra, oziroma vohunske mreže, ki jo je sovjetski polkovnik Trepper razpredel v Belgiji in Franciji. Potem ko je kapetan Piepe, član nacistične kontrašpijonaže uspel lokalizirati radijsko oddajno postajo «Rdečega orkestra» v Bruslju, mu je uspelo tudi aretirati nekatere agente in sicer Makarona in Rito Arnould, vtem ko sta Kent in Trepper ušla za las aretaciji, ker je Rita ovadila Kenta in njegovo stanovanje. Kent se umakne v Marseille, Trepper pa odpotuje v Pariz. «Rdeči orkester» ostane brez neposredne povezave z Moskvo in «grand chef» prosi za navodila preko tajne radio-oddajne postaje francoske komunistične partije. Moskvo Trepperju odgovori, naj ponovno vzpostavi v Bruslju center, ki bo sposoben za delo kot je bil v samem začetku. Za aretiranega radiotelegrafista mu dajo zamenjavo. To bo Wenzel, radiotehnični strokovnjak. Toda njegova strokovnost še ni dovolj. Tudi njega nemška obveščevalna služba odkrije in aretira. Med njegovimi dokumenti pa nacisti odkrijejo šifrirane naslove treh berlinskih agentov. Eden teh je letalski poročnik Schulze - Boyzen, ki pravzaprav izhaja iz «odlične», toda konservativne družine. Ker pa so ga esesovci zapostavljali zaradi njegovega antinacizma, se je vrgel v antifašistično borbo. Že v času španske državljanske vojne je pomagal sovjetski obveščevalni službi. . .
21.50	SPOMIN NA GIACOMA METTEOTTIJA OB 50-LETNICI FAŠISTIČNEGA ZLOČINA
Kakor je znano, so 10. junija 1924 v Rimu ugrabili poslanca Metteottija, ga odpeljali kakih 30 km iz Rima in ga tu umorili ter zakopali in šele dva meseca pozneje so odkrili njegovo truplo. Giacomo Metteotti se je rodil 1885 v kraju Fratta Polesine, bil je poslanec, izvoljen v Ferrari in Padovi. U-kvarjal se je tudi z ekonomskimi in finančnimi problemi, bil je eksponent socialistične struje, ki jo je vodil Filippo Turati Njegova odločnost in istočasno globoka pripravljenost je bila nevarna Mussoliniju, ki je naročil skupini fašističnih banditov, da so ga umorili
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme
19.15	Športne vesti
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Jadrnica in jadranje
22.00	Varietejski program po željah
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.50	Peli so jih mati moja:
KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA
Zadnja oddaja serije narodnih pesmi je oddaja z naslovom «Kralj Matjaž in Alenčica». Oddajo so posneli v lončarski delavnici Naceta Škode. Med vrtenjem lončarskega kolovrata in nastajanjem loncev je Boris Kralj pripovedoval, kako je kralj Matjaž rešil svojo Alenčico iz turškega ujetništva.
Oddajo v barvah je posnel Ivo Belec
19.00	RISANKA
19.10	Obzornik
19.25 B. Ulrich: Multiplevision - balet
20.00	Marksizem v teoriji in praksi:
GOSPODARSTVA SOCIALISTIČNIH DRŽAV
Ko analiziramo razlike med gospodarskimi sistemi socialističnih držav, ugotavljamo, da so sicer ista osnovna marksistična izhodišča uporabljena v njih na različne načine. Do tega je prišlo med drugim tudi zato, ker so te zgodovinske oblike socializma za enkrat šele v prehodni fazi graditve. O stališčih klasikov maksizma v zvezi z organiziranjem socialističnih držav in njihovih gospodarstev, o razlikah, ki so se nujno morale pojaviti, o različnih zunanjih in notranjih vplivih ter o raznih drugih vprašanjih bo govoril prof. dr. Ostoj Durjava, z mariborske ekonomske visoke šole
20.20	Mozaik kratkega filma
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.40	NA KRIVIH POTEH Dokumentarna oddaja
Način življenja mladega človeka je prav gotovo najmočnejši izvor njegovih etičnih vrednotenj. In ko iščemo vzroke za kazniva dejanja, ki jih vršijo mladi ljudje naše dobe, prav gotovo ne moremo mimo vzgojnega procesa, ki bolj ali manj daje podobo človeku. Mlad človek se že od otroških let nepretrgoma srečuje tudi z moralno platjo življenja kot posameznik ali pa kot član najrazličnejših medčloveških in meddruštvenih odnosov. Ti odnosi so često osnova, ki sodeluje v njegovem formiranju
22.20	W. S. Remont: KMETJE
23.10	DNEVNIK
KOPRtiKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Risanke za otroke
21.15	DNEVNIK
21.30	NEIZPOLNJENA LJUBEZEN, celovečerni film
23.00	NIGERIJA — drugi del dokumentarnega filma
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 PraUka; 12.50 Pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Glasbeni utrinki; 19.10 F. Mikuletič: «Delo in delovanje»; 19.20 Program za najmlajše; 20 00 Šport; 20.35 Mascagni: «Silvano» (opera), 22.05 Ritmične figure.
TRST
12.15 Kronike; 15.10 Program po željah; 16.10 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30. 18.30, 19.30, 21.30 Poročila: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8 30 Jutranja glasba; 10.00 Zbor in balet: 13.00 Glasba po željah; 15.00 Jugoslavija v svetu; 17.40 Glasbena oddaja; 18.00 Program za mladino; 18.40 Reklama in zabavna glasba; 18.45 Harmonikarski orkester Miramar; 19 00 Parada orkestrov; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19 00 Poročila; 6.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Izbor iz najboljšega; 12.10 Četrti spored: 13.20 Strnjena komedija; 14.07 Plošča za poletje; 14.40 Radijska nadaljevanka; 1510 Program za mladino; 16.00 Sončnica;
17.05	Plošča za poletje; 17.40 Program za mladino; 19.30 Plesna glasba; 20.00 Operni koncert;
21.00	Bodoči radio; 21.45 Francoske popevke; 22.00 Ponovno na sporedu z Modugnom.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri;
9.05	Pred nakupi; 9.35 Radijska
nadaljevanka: 9.55 Plošča za poletje; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.35 Pisan spored; 13.50 Kako in zakaj?, 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno - govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17 50 Telefonski pogovori; 19.35 Plošče.
III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Mozartove skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Na sporedu je flavta; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki, 13.00 Glasba skozi čas;, 14.30 K. H. Graun: Montezuma (opera);
15.30	Plošče resne glasbe; 16.10 Glasba in poezija; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Enotni razred;
17.40	Sodobni jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Iz Bellinijeve opere «Puri tanci».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00.
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Narodni heroj Janko Premrl-Vojko; 10.35 Zbor RTV Zagreb; 11.15 Couperin v stari in novi preobleki; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Zvoki in barve; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli;
14.30	Priporočajo vam...; 15.10 Kaj vam glasba pripoveduje;
15.40	«Na poti s kitaro»; 16.40
Glasba opernih mojstrov; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek -K. Grabeljšček:	češnja; 18.10
Koncertni oder; 18.45 Marko Ker-ševan. Odnos komunistov do religije; 19.00 Aktualnosti; 1915 z orkestrom Raymond Chevreux;
19.30	V torek na svidenje!; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Bojana Adamiča; 21.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Od premiere do premiere; 22.30 Melodije v ritmu; 23.15 Od popevke do popevke; 24.05 B. Brecht: U-kazi in pohvale; 00.15 Iz šoštakovi-čevih simfonij.
PROTIFAŠISTIČNI SILE ZASKRBLJENI ZARADI ZASTOJA V PREISKAVAH
SODSTVO MORA ZDRUŽITI IN KOORDINIRATI VSE PREISKAVE O «ČRNIH MREŽAH» V BRESCII
V vili umrlega fašista Ferrarija so karabinjerji našli eksploziv tam, kjer ga ni našla policija - V Genovi se prične proces proti Niču Azziju
Mirovne sile OZN na Golanskem višavju
BRESCIA, 10. — Preiskava, ali točneje preiskave, ker jih še vedro vodijo na treh ločenih ravneh, o ♦črnih mrežah» in pokolu v Brescii, so se nekje zataknile. Sodniki že dalj časa krožijo v zaprtem krogu in ne vedo izhoda. Protifašistični odbor v Brescii je zato dovolj jasno povedal, da bo to trajalo toliko časa, dokler se sodstvo ne bo odločilo in združilo vse ločene preiskave v eno. V nasprotnem primeru bodo dokumenti in dokazi razpršeni, v rešetu sodnih aktov va bodo nastajale čedalje večje luknje. Po mnenju protifašističnega odbora je torej potrebna združitev in najtesnejša koordinacija preiskav o dogodkih, ki so za sodnike ločeni, v očeh javnega mnenja pa le drobci istega črnega mozaika:	pokol v
Brescii in smrt mladega fašista Ferrarija na motorju, s katerim je prevažal eksploziv, nadalje preiskava o spopadu med karabinjerji in fašističnimi «komandosi» na hribih pri Rietiju ter preiskava o dejavno-
sti «operativne centrale» za teroristična dejanja, ki jo je vodil Carlo Fumagalli. Samo tako bo mogoče
Naj navedemo škandal, do katerega je prišlo v Brescii še pred nekaj dnevi. Karabinjerji so nam-
ugotoviti, kako so posamezni dogod- reč preiskali vilo, v kateri je sta-
ki medsebojno povezani v enoten in tudi ne preveč zapleten načrt.
Morda bo le golo naključje, vendar ni brez pomena, da so šele tokrat, po več letih odkrili, da ime Carla Fumagallija, voditelja teroristične skupine MAR in SAM. ni bilo sodnikom neznano. Že oktobra 1971 je namreč bilten milanskih demokratov zapisal, da je Carlo Fumagalli strokovno pripravil pekle' ski stroj za krvavi pokol v milanski kmečki banki, decembra 1969. Zanimivo je, da se v Milanu (in niti v Rimu, kjer so tedaj še vedno vztrajali pri anarhistu Valpredi), ni našel sodnik, ki bi Fumagallija zaslišal v zvezi s to okoliščino.
Nedoslednosti in zagonetk v tej preiskavi, ki se je začela pod pritiskom javnega mnenja, a tudi zastaja sproti kot upada budnost v demokratični javnosti, je veliko.
D’ ESTAING ODSTAVIL MINISTRA SERVANA-SCHREIBERJA
Prva kriza v novi francoski vladi
Servan-Schreiber je kritiziral odločitev predsednika, da nadaljuje z jedrskimi poskusi
PARIZ, 10. — Jean Jacques Ser-van - Schreiber, ki so ga včeraj odstavili z mesta ministra za reforme, se je danes popoldne sestal s predsednikom Giscardom D’Esta-ingom. Ob koncu pogovora, ki je bil v Elizejski palači in je trajal približno pol ure, je bivši minister izjavil,' da je bila izmenjava mnenj s poglavarjem države zelo zanimiva, o njej pa bo spregovoril med jutrišnjo tiskovno konferenco.
Kot znano so Servana - Schrei-berja izključili iz Chiracove vlade, ker je javno obsodil odločitev francoskega predsednika, da nadaljuje jedrske poskuse na področju Tihega oceana. Svoje izjave je podal v teku tiskovne konference, ne da bi o tem prej obvestil predsednika valde.
Njegovo stališče je poleg Chiraca in Giscarda D’Estainga ostro kritiziral tudi minister za pravosodje Lecanuet, ki je dejal, da je solidarnost v vladi absolutno potrebna in da zato Servan - Schreiber ne bi smel dati svojih izjav, preden bi o njih diskutirali v krogu vlade.
Odločno stališče, ki ga je zavzel bivši minister za reforme, je takoj obrodil sv!}je sadove. Predsednik Giscard D’Èstaing je danes izjavil, da bodo preklicali enega v vrsti jedrskih poskusov, zato da bi kar se da skrčili izdatke za jedrske poskuse. Dejal je, da so slednji absolutno potrebni za utrditev jedrske obrambe, s katero razpolaga Francija. Obenem je dejal, da bodo francoski poskusi, po zaključku sedanje serije, nadaljevali s podzemeljskimi jedrskimi eksplozijami. Kar zadeva preklic enega od poskusov ugotavljajo izvedenci in znanstveniki francoskega središča za jedrsko preučevanje, da to ne bo privedlo do bistvenega skrčenja izdatkov, saj so bila sredstva za to serijo poskusov že zdav-na’ vložena.
Jean Jacques Servan - Schreiber bo po svoji izključitvi iz vlade nadaljeval s sodelovanjem pri tedniku «L’Express», ki ga je ustanovil in katerega je lastnik. Delal bo skupno s Francoise Giroudovo. ki je z njim ustanovila tednik in ga trenutno vodi. Pred sestavo Chiracove vlade so govorili o možnosti njene prisotnosti v njej. Giraudova na; bi prevzela ministrstvo za obrambo pravic žena. Francoise Giraud je poudarila, da ji je predsednik Giscard D’Estaing v resnici ponudil, naj vstopi v vlado, ministrski predsednik Chirac pa ji je v pogovoru rekel, da bi lahko prevzela zelo visoko funkcijo, vendar ne na ministrski ravni. «To je bil velik korak nazaj, v primerjavi s prejšnjimi obvezami, ki jih je sprejel Giscard D’Estaing in sem zato Chiracovo ponudbo zavrnila,» je izjavila Gi-roudova.
Današnja seja vlade, ki je bila sklicana, ob priložnosti imenovanja 21 podtajnikov Chiracove vlade, je potekala v zelo težkem vzdušju.
Afera «Servan - Schreiber», kot jo že imenujejo politični opazovalci, je opozorila na neštete ovire, s katerimi se bo moral spopasti ministrski predsednik Chirac, da bi ohranil enotnost vlade. S tem v zvezi je treba počakati na reakcije radikalcev in reformatorjev. Za sedaj, kaže, da ministri in podtajniki teh |k0' strank ne bodo odstopili, da bi jav- Danes no izrazili svojo solidarnost s Ser-vanom - Schreiberjem.
Kljub krizi, ki jo je odprla odstavitev ministra za reforme, je vlada danes odobrila zakonske o-snutke, ki zadevajo splošno amnestijo za vrsto manjših prekrškov, zagrešenih pred 27. majem 1974 ter podelitev volilne pravice 18 - letnikom. Kmalu bo vlada odobrila tudi zakonski osnutek, s katerim bodo Francozi poštah polnoletni ob dopolnitvi 18. leta, Ta sklep bo povzročil vrsto zapletenih vprašanj, ki zadevajo civilni zakonik, kazenski zakonik o šolstvu, kar bodo rešili do konca letošnjega leta.
Iranski šah obišče Francijo
PARIZ, 10. — Iranski šah Reza Pahlevi, ki ga bo spremljala soproga, bo prispel na uradni obisk v Francijo, ki bo trajal od 24. do 29. junija. Iranske goste je povabil še pokojni predsednik Pompidou, ki se je ustavil v Teheranu na povratku iz Pekinga. Z obiskom iranskega šaha naj bi se prenehalo obdobje, v katerem so bili odnosi med Francijo in Iranom dokaj hladni, zaradi odsotnosti predsednika Pompidouja na slovesnostih ob 2000-letnici ustanovitve perzijskega cesarstva.
BEIRA (Mozambik), 10. —- Stiri osebe so bile mrtve, enajst pa jih je bilo ranjenih v zasedi, Ki so jo postavili mozambiški partizani na področju Tete. Po poročilih iz Afrike, naj bi do zasede prišlo cesti, ki povezuje Tete in Zobue, nedaleč od premogovnikov v Moati-zeju.
novai Silvio Ferrari, mladi fašist, ki ga je pognala v zrak in ubila bomba, ki jo je prevažal na svojem motorju. V neki omari so našli zalogo eksploziva. Škandal je izbruhnil zato, ker so vilo 19. maja pregledali tudi agenti političnega u-rada tamkajšnje kvesture, našli pa niso nič. Ni verjetno, da bi eksploziv podtaknili po preiskavi, zato pa se javnost sprašuje, kako vestno so agenti kvesture preiskali vilo, če jim je ušla zaloga tistega, kar so menda iskali.
Druga zagonetka, ki zadeva smrt Silvia Ferrarija, kar čedalje bolj povezujejo s pokolom v Brescii, pa je zadeva 12 Ferrarijevih prijateljev, s katerimi se je srečal nekaj ur pred smrtjo. S srečanja je namreč Ferrari odšel... naravnost v smrt, ali točneje, namenjen je bil izvršiti atentat s peklenskim strojem, ki ga je prevažal. Šele dvajset dni pozneje so preiskovalci začeli zasliševati «prijatelje», s katerimi je Ferrari prebil večer, malo pred smrtjo, časnikarji so vprašali kvestorja Mastronardija, če je res, da je med temi «prijatelji» tudi sin sodnika dr. Arcaia.
«Res je», je odgovoril kvestor. Dr. Arcai pa je sodnik, ki vodi preiskavo o pokolu v Brescii. Slednja, doslej, ni obrodila nobenega rezultata.
Čedalje bolj se v okviru preiskave o vežbanju polvojaških fašističnih formacij omenja ime Gianni-ja Nardija, bogatega fašističnega zločinca, ki je bil osumljen za umor komisarja Calabresija, nato pa izpuščen na začasno svobodo. Nardi ie, po zadnjih vesteh, pribežal v Santiago de Chile, kjer je zaprosil za politični azil vojaško junto generala Pinocheta. Njegov pajdaš Bruno Stefano z ljubimko nemške narodnosti Gurdun Kiess Mardu pa se nahaja v Španiji.
Iz Bočna prihaja vest, da so a-genti tamkajšnje kvesture aretirali fašista Renata Papparello, starega 28 let, ko je sedel v avto, v katerem je imel nekaj pripravljenih peklenskih strojev. Papparella se je proslavil pred letom dni, ko je njegov prijatelj, prav tako fašist (Carlo Trivini) s strelom ubil natakarja v nočnem baru «Jocker club» v Bocnu. Tedaj so Papparello vpletli v preiskavo, a je bil pozneje oproščen. Papparella je namreč tistega večera bil z morilcem Trivi-nom in je, po zločinu, grozil klientom v baru, naj ne kličejo policije.
V Genovi se pred porotnim sodiščem pričenja proces proti Niču Azziju, Mauru Marzoratiju in Fran-cescu Del Minu, ki so 7. aprila lani poskusili izvesti na brzcu Turin —
Rim bombni atentat. Detonator bombe je k sreči eksplodiral Azziju v rokah, ko je sedel v stranišču brzca in sestavljal peklenski stroj. S tem ' se je Italija izognila pokolu, ob katerem bi zbledel spomin na vse ostale zločine, saj bi vlak gotovo iztiril, v nesreči pa bi se ubilo več sto ljudi. Nekaj dni pozneje, ko bi Italijo moral — po načrtih teroristov —- pretresti val ogorčenja zaradi atentata, ki so ga nameravali pripisati levim izvenparla-mentarnim skupinam, so se zbrali v Milanu na pobudo MSI fašisti iz vse Italije. Govoril je senator Ciccio Franco iz Reggia Calabrie, manifestacijo pa je vodil namestnik glavnega tajnika MSI posl. Servel-lo. Med manifestacijo je bil z bombo ubit agent javne varnosti Antonio Marino. Ugotovili so, da je bombo fašistu, ki jo je zalučal, izročil Azzi. Na zatožni klopi pred genovsko poroto pa ne bo Giancar-la Rognonija, voditelja skupine «La Fenice». Rognoni je namreč pravočasno ušel v Švico, kjer se skriva.
NA PODROČJU SEVERNE ITALIJE
Minister Togni ukazal izključiti repetitorje švicarske in koprske TV
Protesti v Milanu, Bergamu in Bologni - Togni se boji konkurenčnosti tujih oddaj v primerjavi z RAI-TV
RIM, 10. — Italijani ne smejo odslej gledati koprske in švicarske televizije, ki oddajata v italijanščini in v barvah. Tako je, povsem nepričakovano in z utemeljitvijo, ki je marsikomu priklicala na usta nasmeh, sklenil minister za pošte in telekomunikacije posl. Togni (KD). Objavil je namreč dekret, ki daje lastnikom repetitorjev za signale teh dveh televizijskih postaj, naj jih v treh dneh zaprejo, sicer jih bodo funkcionarji državne ustanove Escopost zaplenili.
Nepričakovani sklep utemeljuje minister z argumenti juridičnega, praktičnega in gospodarskega značaja, ni pa pozabil dodati tudi «socialno» argumentacijo, zaradi katere bi ga morali, če nam je dovoljen kanec bridkega humorja, prištevati med radikalne naprednjake. Togni je namreč ugotovil, da oddaje tujih televizijskih postaj v Italiji niso juridično urejene in dovoljene, predvsem pa ni urejeno
...................................mi
Iraški podpredsednik v Jugoslaviji
Predsednik Zib Bijedič in podpredsednik sveta revolucionarnega poveljstva Iraka Husein na beograjskem letališču
vprašanje njihovega širjenja preko repetitorjev.
Praktična utemeljitev pa se sklicuje na skorajšnje svetovno nogometno prvenstvo. Togni zatrjuje, da je širjenje barvnih oddaj iz Lugana in Kopra, omogočalo široke špekulacije pred nogometnim prvenstvom, saj bi «nekateri» realizirali na «nezakonij način» mastne dobičke. S tem v zvezi se Togni sklicuje na sklepe medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ko je pred časom razpravljal o vprašanju barvne televizije v I-taliji.
Pri tem, seveda, ni mogla manjkati «socmlna nota». Togni trdi namreč, da sta «tuji» barvni televiziji ustvarjali pravo «družbeno diferenciacijo», saj so ju lahko gledali samo tisti, ki so si lahko do1 volili «luksuzni» izdatek za inštalacijo posebnih anten.
Sklep so agenti posebnega urada italijanske poštne uprave (Escopost) začeli izvajati, mestoma tudi brutalno, kar je izzvalo takojšnje protestne reakcije. Zaprli so, na primer, repetitor za švicarsko in koprsko televizijo v Bologni. Ker niso našli lastnika, oziroma upravnikov repetitorske postaje, so vanjo vdrli, aparaturo pa izvlekli iz poslopja tako, da je med prenašanjem butala ob stopnice. Upravnik repetitorske postaje dr. Piperno je pozneje izjavil, da je vdor v poslopje in postajo bil nezakonit, saj niso funkcionarji in tehniki «Escopost» imeli nobenega sodnega dovoljenja. Napovedal je, da se bo združenje elektrotehničnih tehnikov ANIA sestalo v Milanu, kjer bodo razpravljali o tem, kako ukrepati po nastopu ministra Tognija.
Repetitor so zaprli tudi v Bergamu, nadalje v Leccu (pokrajina Como).
Na tem področju so v glavnem gledali švicarsko televizijo. Obe, tako švicarska, kakor koprska, sta namreč pripravili zanimive oddaje v zvezi s skorajšnjim svetovnim nogometnim prvenstvom. Mnogi javni lokali, pa tudi zasebniki, so si pravočasno priskrbeli barvne televizorje in antene, da bi svojim gostom nudili primerno razvedrilo.
Sklep ministra Tognija je izzval ploho protestov predvsem med strokovnjaki, lastniki javnih lokalov, elektrotehniki in predstavniki tovarn, v katerih izdelujejo barvne televizorje, saj je jasno, da je glavni udarec bil naperjen prav proti njim.
Med protesti pa je slišati tudi mnenje zasebnikov, navadnih državljanov, v Milanu in drugih krajih severne Italije, kjer je švicarska televizija, pa tudi koprska, po-
menila zanimivo «primerjavo» za informacije RAI-TV, kateri večina demokratičnih sil očita dezinformi-ranje, pristranost in slabo programiranje. Naj omenimo samo, da je prav švicarska televizija iz Lugana zbrala največji del dokumentacije o dejavnosti fašističnih teroristov po Italiji. Ko je RAI-TV po pokolu v Brescii pripravila nekaj oddaj o fašističnem pojavu je morala prav k švicarskim kolegom po dokumentarne filme, slike in podobno, ker ga sama ni imela.
Glede koprske televizije velja pa še to, da je zaradi zemljepisne lege, v glavnem oddajala preko izredno manjhnega števila repetitorjev, saj so njeni signali preko morja globoko prodirali v Padsko nižino in jadransko nabrežje Veneta in Emilije - Rpmagne, kar pomeni, da bo večina gledalcev lahko mirno sledila, kljub temu, da je Togni dal plombirati repetitorje, nogometnim prenosom in ostalim oddajam.
DAMASK, 10. — Glasnik mirov nih sil 0234 Rodolf Štajduhar je v teku današnje tiskovne konference izjavil, da so vojaki mirovnih si! že zasedli položaje na nevtralnem področju med Sirijo in Izraelom in da se ločitev oboroženih sil med obema državama redno nadaljuje.
Štajduhar je dodal, da bo jutri prispel v Damask, kjer bo imel vrsto pogovorov s sirskimi voditelji, poveljniki mirovnih sil na področju Sueškega prekopa finski general Ensio Siilasvuo. Siilasvuo se bo pogovarjal o napredku ločitve med sirskimi in izraelskimi silami na podlagi sporazuma o odmiku čet, ki sta ga obe državi podpisali 31. maja v Ženevi.
Mirovne sile OZN so sestavljene iz kanadskih, perujskih, avstrijskih in poljskih čet ter so začele prihajati na področje Golana v četrtek. Prva faza ločitve sil se bo po predvidevanjih zaključila 14. junija, do popolne ločitve pa bo prišlo do 26. junija.
Doslej je prišlo v Sirijo 1212 vojakov OZN, v prihodnjih dneh pa bo prišla še druga skupina, tako da bo skupno število doseglo 1260 mož.
Štajduhar je dodal, da se sirski in izraelski zastopniki redno sestajajo pod pokroviteljstvom OZN, da bi izvedli sporazum.
(Na sliki: mirovne sile OZN prihajajo na Golan).
CANBERRA, 10. — Gougha Whit-lama so ponovno izvolili za vodjo avstralske laburistične stranke, o-benem pa so ga potrdili za ministrskega predsednika.
imumiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiHiiinitimmMHuimmimtiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiimiiiiiiii
USPEŠNI POGOVORI MED DIZDAREVICEM IN SPINOLO
Zadovoljstvo ob obnovitvi diplomatskih odnosov med SFRJ in Portugalsko
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Jugoslavija in Portugalska sta po 26 letih sklenili da obnovita diplomatske odnose. To je rezultat obiska in razgovorov pomočnika zveznega tajništva za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča s predsednikom republike genralom Antoniom De Spinolo, predsednikom vlade Adelinom De Palma Carlosom in zunanjim ministrom Mariom Soa-resom.
Obnovitev diplomatskih odnosov Jugoslavije s Portugalsko so omogočili preokret z dne 25. aprila, to je konec fašistične diktature, sklep o prenehanju kolonialne vojne, napoved demokratizacije političnega življenja dežele in formiranje nove vlade, v kateri sodelujejo komunisti in socialisti. Odnosi med Jugoslavijo in Portugalsko so bili prekinjeni leta 1948, ko je Jugoslavija umaknila svoje diplomatsko zastopstvo ter ni hotela več sodelovati s Salazarjevo fašistič-
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča je prispel danes na šestdnevni uradni obisk v Jugoslavijo podpredsednik sveta revolucionarnega poveljstva Iraka Sadam Husein v spremstvu zunanjega ministra Bakija, ministra za zdravstvo dr. Mustafe, ministra za industrijo Alja Zravija, člana vodstva partije BAAS Damijana in več političnih in gospodarskih strokovnja-
popoldne so se v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu pričeli uradni razgovori med predsednikom Džemalom Bije-dičem in podpredsednikom Huseinom ter njunimi sodelavci.
Z jugoslovanske strani sodelujejo v razgovorih poleg Bijediča podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič, člani zveznega izvršnega sveta Stojan Andov, dr. Emil Ludviger, Mohamed Berbero-vič, pomočnik zveznega tajnika za narodno obrambo generalni podpolkovnik Dušan Vujatovič in druge osebnosti.
B. B.
POPUSTIL JE JEZ, KI JE ZADRŽEVAL VODO 30 KM DOLGEGA JEZERA
Povodenj uničila dvajset vasi v Peruju
Doslej še neznano število žrtev - Ogromna materialna Škoda
HUACCOTo (Peru), 10. — Ogromen val vode in blata je zbrisal z zemljevidov približno 20 perujskih vasi. potem ko je popustil naravni jez, ki je nastal 25. aprila, ko sta se dve gori zrušili v reko. Nevarna o-virs ki je onemogočila reki, da bi odtekala po svoji strugi, je bila visoka kar 200 metrov. Usad je takrat povzročil smrt vsaj 450 oseb. Do včeraj se jc nabralo v jezeru, ki je nastalo pred jezom in ki je bilo dolgo približno 30 km na milijone ton vode in blata.
Voda je zrušila na stotine hiš iz opeke in blata. Doslej ni nobene vesti o morebitnih človeških žrtvah. Na tisoče oseb se je zateklo na pobočja hribov, od koder so prebivalci ogro-
ženih vasi gledali z grozo v srcu, kako je ogromni val praktično požrl njihove domove. Kljub temu pa menijo perujske oblasti, da nekaj družin ni hotelo zapustiti svojih hiš in živine. O njihovi usodi ne more biti dvomov.
V noči je jez popustil pod ogromnim pritiskom vode, ki je začela z vso silo dreti proti vasem. Računajo, da je skozi odprtino, ki se je ustvarila v jezu, odteklo približno 10 tisoč kubičnih metrov na sekundo. Doslej je iztekla tretjina vode. ki se je nabrala v jezeru. V zahnjih štiriindvajsetih hrah se je gladina znižala, po meritvah perujskih japonskih in zahodno nemških izvedencev, za približno 55 metrov.
Voda in blato sta prekrila na de-settisoče kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje. Več mostov je sila vode porušila, cesta, ki povezuje vasi med seboj, je na več krajih prekinjena. Pri vsem tem pa je častmk perujske vojske, ki je iz letala nadzoroval potek katastrofe izjavil, da je število hiš, ki jih je voda porušila manjše, kot so pričakovali. Cenijo, da je materialne škode za šest milijonov dolarjev,
Treba je reči. da so izvedenci pričakovali. da se bo jez popolnoma zrušil pod pritiskom vode, medtem ko je v njem nastala samo velika razpoka, skozi katero odttka voda. Zasluga za to gre po vesti verjetnosti potapljačem, ki so v prejšnjih
dneh postavili vrsto min, da bi predrli naravni jez in omogočili počasni odtok vode. Razpoka, ki je nastala pa je bila vseeno tako velika, da vasi ni bilo mogoče rešiti. Računajo, da se je med to naravno katastrofo sprostilo toliko energije, kolikor se je je sprostilo pri eksplozijah obeh atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem.
V teku je velika kampanja, da bi cepili vse prebivalstvo tistega področja proti tifusu in drugim kužnim boleznim, ki so se že pojavile, čeprav v omejenem obsegu. V ogromnem jezeru, ki je nastalo pred poldrugim mesecem, je namreč kakih 400 trupel, poleg velikega števila poginulih živali.
no vlado.
To je bil istočasno tudi protest Jugoslavije proti kolonialni politiki takratne portugalske vlade. Zadržanje nove portugalske vlade in vse njene dosedanje politične akcije, vštevši prva pogajanja z osvobodilnimi gibanji Gvineje . Bissau in Mozambika, dajo upati, da bo sedanja portugalska vlada priznala ljudstvu svojih kolonij pravico za samoopredelitev in neodvisnost. Tem naporom, je poudaril zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič na desetem kongresu ZKJ, bo Jugoslavija dala polno podporo. Jugoslavija, je dodal Minič. bo sprožila potrebne korake, da se po dolgem času razvijejo prijateljski odnosi in vsestransko sodelovanje s Portugalsko.
B. B.
Na Spodnjem Saškem koalicija SPD-FDP ohranila večino
BONN, 10. — Strah za usodo «velike koalicije» med socialdemokrati in liberalci v Zahodni Nemčiji je, po volitvah na Spodnjem Saškem, nekoliko splahnel. Socialdemokratska stranka je namreč skupaj z liberalci pri deželnih volitvah ohranila, pa čeprav samo za eno mesto, večino in s tem tudi nadzorstva nad «Bundesratom», nekakšnim zborom deželnih odposlancev ali senatom. V ta organizem volijo namreč svoje predstavnike posamezne dežele (Lander), po negativnih volilnih izidih v prejšnjih deželnih volitvah bi poraz na Spodnjem Saškem lahlfe pomenil močan udarec koaliciji SDP - FDP in novo orožje v rokah demokristjanske opozicije.
Kljub temu. da je koalicija obdržala večino, pa gre zabeležiti izgubo glasov. V krogih SDP pa «manjšo izgubo» ocenjujejo kot «vračanje zaupanja» po odstopu Willyja Brandta in nastopu kanclerja Schmidta.
Usluga
fašistom
(Nadaljevanje s 1. strani)
biti, da so oblasti štiri leta in pol odlašale z začetkom procesa Val-preda. Sodno obravnavo v Rimu, ki se je začela tri leta po pokolu na Trgu Fontana, so prekinili že med predhodno proceduralno razpravo, preden je sploh zajela bistvo vprašanja, milanski državni pravdnik De Peppo se je procesa znebil z izgovorom, da bi motil javni red v mestu, catanzarskirn sodnikom, ki so imeli pogum, da so šli zadevi do dna, pa so onemogočili, da bi tudi s formalno razsodbo razglasili resnico, ki jo je italijanski narod spoznal že pred leti.
Proces pred porotnim sodiščem v Catanzaru je jasno pokazal, na kakšnih temeljih je bila zgrajena obtožnica proti anarhistom. Glavne obremenilne priče, policijski funkcionarji, ki so vodili preiskavo, so se izmikali vprašanjem in se izgovarjali s slabim' spominom, ali pa so zvračali na druge odgovornost za storjena dejanja. Kljub izmikanju pa so morali nekaj osnovnih dejstev priznati in ta dejstva jasno kažejo, da je bila obtožnica proti Valpredi in drugim anarhistom prekonstituirana: njihova edina krivda, če je to sploh krivda, je bila, da so se s prenaivnim ravnanjem izpostavili takemu manevriranju.
In prav ko je začela resnica prihajati na dan, je kasacijsko sodišče s svojo razsodbo prekinilo proces, ga odgodilo še za eno leto in podprlo tiste, ki nočejo, da bi prišla resnica na dan.
Dan po pokolu v Brescii je italijanski narod jasno pokazal, da terja od oblasti, naj odkrijejo krivce in mandatarje ogabnega zločina ter naj jih zgledno kaznujejo. Ta zahteva je izzvenela iz posegov političnih predstavnikov demokratičnih sil v parlamentu, iz besed govornikov, ki so govorili na tisočih protestnih zborovanjih, zlasti pa je prišla od ljudstva, ki je strnjeno in enotno demonstriralo ter reklu fašizmu: NE. V tem smislu je bilo tudi tolmačiti obveze visokih vladmh predstavnikov, ki so nedvoumno obsodili fašistični atentat.
Res je v teh dneh kazalo, da je v Italiji zavel nov veter: nič več prikrivanja odgovornosti, ampak restia in odločna preiskava. Tudi televizija, ki je doslej pomanjkljivo, celo sramežljivo poročala o fašističnih (ali bolje ekstremističnih, ker do pred nedavnim so besedo fašist le težko izustili na televiziji) podvigih, je pozabila na avtocenzuro in poročala točno in sproščeno.
Vse, kar je bilo pozitivnega v teh dneh. pa ji le prazno besedičenje, če mu ne sledijo konkretna dejstva. Polovična resnica, delno priznanje sta čestokrat hujši, bolj zapeljivi od nesramne laži in če pristojni organi nimajo poguma, da bi Stl stvaren do dna — in zaključiti proces Valpreda je pomenilo prav iti stvaren do dna — je zaman, da na televiziji ali na javnih shodih nastopajo z lepimi besedami in vabljivimi programskimi izjavami. V času, ko je država zabredla v hude težave in vlada zahteva od delavcev in mani premožnih slojev težke žrtve, bi bilo vsaj upati, da pokaže odločnost in trden sklep, da premosti vse ovire, da popravi vse napake. Kako pa naj ima ljudstvo zaupanje v svoje voditelje, v državne ustanove, če se izkaže, da pristojni organi nimajo niti namena popraviti svojih nannk in kaznovati tistih, ki so zgrešili. Tako ravnanje le razpihuje nezaupanje in kvalunkvizem, ki je bil vedno pognojena njiva za fašistično kal, skratka pomeni odpirati fašizmu vrata na stežaj.
Trije delavci umrli pod ruševinami v Anconi
ANCONA, 10. — Nekaj pred poldne se je zrušil del starega ankon-skega zapora, pod ruševinami pa sn izgubili življenje trije delavci. Njihova trupla so gasilci izvlekli izpod ruševin približno ob 19. uri, sedem ur po nesreči. Žrtve so brata Mezzelani in pa Armando Malatini iz Camerana. Kaže, da jc do nesreče prišlo zaradi močnega deževja.
Alpinec ustrelil tovariša
VIDEM, 10. — Alpinec Filippo Saitta iz Rivolija pri Turinu, ki je bil na sraži pri smodnišnici v The-giu pri Tolmeču, je ustrelil svojega 21-letnega tovariša Pasqunleja Pul-soneja iz Terama. Saitto so nemudoma aretirali in ga obtožili neprevidnega ravnanja z orožjem m nenamernega umora. Pulsoni in Saitta sta bila dobra prijatelja. Kaže, da se je prvi približal stražarnici, kjer je Saitta stražil, tega pa se je polotil paničen strah, tako da je ustrelil proti svojemu prijatelju
Levinji zbežali iz kletke med cirkuško predstavo
CHIVASSO, 10. — Med cirkuško predstavo, kateri je sledilo 500 otrok krajevnih osnovnih šol, sta iz kletke ušli dve levinji. Ne da bi se zmenili za otroke sta se sklatili po mestu, prestrašili meščane in se nato zatekli v ljudski vrt. Tu so ju z mrežami ulovili. Nikomur nista levinji storili nič zlega.
MILAN, 10. — Od jutri bodo avtomobili «giulia GT junior» v novih inačicah 1300 in 1600 kub. cm bolj dragi. Tovarna Alfa Romeo je sporočila, da bo novi «GT junior 1300» veljal 2 milijona 590 tisoč lir, brez IVA, verzija s 1600-kubičnim motorjem pa bo 120 tisoč lir dražja.
Italijanska nogometna prvenstva
Ascoli — Parma	1:1
Avellino — Atalanta	2:1
Bari — Palermo	0:0
Brindisi — Novara	0:0
Catanzaro — Arezzo	3:3
Reggina — Perugia	1:0
Reggiana — Como	1:0
Brescia — Spai	3:1
Ternana — Taranto	1:0
Varese — Catania	2:0
LESTVICA: Varese 50, Ascoli 49, Ternana 48, Como 46, Parma 39, Taranto in Spai 38. Palermo 37, A-rezzo in Novara 36, Avellino in Brescia 35, Catanzaro, Atalanta in Brindisi 34, Reggiana 33, Reggina 32, Bari 28 in Catania 26.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Reggiana, Atalanta - Bari, Brescia -Catanzaro, Catania - Ternana, Como - Ascoli, Novara - Spai, Palermo - Avellino, Parma - Perugia, Reggina - Brindisi, Taranto - Va-jese.
A SKUPINA
OLIGE
Lecco — Alessandria	2:1
Belluno — elodiasottomarina 0:0 Bolzano — Solbiatese	4:3
Gavinovese — Derthona	3:1
Legnano — Pro Vercelli 1:0 Padova — Triestina	1:0
Seregno — Savona	2:0
Trento — Monza	2:2
Udinese — Mantova	1:0
Vigevano — Venezia	3:0
LESTVICA: Alessandria 52, Udinese 46, Monza in Venezia 44, Lecco in Seregno 43, Bolzano in Man-
tova 39, Pro Vercelli, Vìgevano, Belluno in Solbiatese 37, Trento in Padova 35, Legnano in Gavinovese 33, elodiasottomarina 31, Savona 29, Triestina 25 in Derthona 21.
PRIHODNJE KOLO: Clodiasotto-marina - Seregno, Derthona - Udinese, Lecco - Gavinovese, Mantova - Legnano, Monza - Belluno, Pro Vercelli - Trento, Savona Padova, Solbiatese - Venezia, Triestina - A-lessandria, Vigevano - Bolzano.
Jugoslovanska nogometna prvenstva 2. ZVEZNA LIGA
Maribor — Mura	3:0
Mercator — Bačka	0:1
Karlo vac — Igman	1:0
Šibenik — Iskra	1:2
Rijeka — Novi Sad	4:1
Dinamo (P) — Leotar	1:1
Crvenka — Famos	0:0
Dinamo (V) — Kozara	2:2
Spartak — Osijek	2:1
KONČNA LESTVICA: Rijeka 47, Osijek 44, Kozara in Iskra 39, Novi Sad 37, Crvenka in Bačka 35, Igman 34. Famos, Šibenik, Leotar in Karlo vac 33, Maribor in Dinamo (P) 32, Spartak 31, Dinamo (V) 30, Mura 23, Mercator 22.
Rijeka je novi prvoligaš, iz lige izpadejo: Mura, Mercator, Dinamo (Vinkovci), Spartak in Dinamo (Pančevo).
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Drava — Ljubljana	0:0
Rudar — Alumbij	4:1
Kladivar — Železničar	2:1
Slovan — Koper	1:1
Izola — Šmartno	3:2
Ilirija — Nafta	0:0
Kovinar — Slavija	2:1
LESTVICA: Kučar 34,	Kladivar
32, Železničar, Ljubljana in Slovan 28, Koper 27, Ilirija 25, Nafta 23, Slavija in Kladivar 22, Drava 19, Izola 18, Šmartno 17 in Aluminij 13.
PRIHODNJE KOLO:	Kovinar -
Drava, Slavija - Ilirija, Nafta - Izola, Šmartno - Slovan, Koper - Kla divar. Železničar - Rudar, Aluminij - Ljubljana.
ZCNL
Adria — Sava	1:1
Litija — Tržič	1:0
Primorje — Jadran	5:1
Sava (T) — Tolmin	5:2
Tabor — Usnjar	1:3
Triglav — Vozila	0:0
LESTVICA: Vozila 33,	Litija 30,
Triglav 25, Sava (K) in Usnjar 22, Tržič 21, Adria 20, Tabor in Pri morje 19, Jadran 16, Tolmin 13, Sava (T) 12,
PRIHODNJE KOLO: Sava (K) -Triglav, Vozila Tabor, Usnjar -Sava, Tolmin Primorje, Jadran -Litija, Tržič - Adria.
V PREDZADNJI TEKMI TRIESTINE V C LICI
V soboto popoldne na Proseku pod pokroviteljstvom šole «F. Levstik»
Dobra igra mladih Popolnoma uspelo tekmovanje ob številni udeležbi v tekmi s Padovo dijakov slovenskih nižjih srednjih šol s Tržaškega
Domačini zmagali z enajstmetrovko
Padova — Triestina 1:0 (1:0)
PADOVA: Memo, Pandrin, Freddi, Bigon, Furlan, Coramini, Man servigi, Mazzon (Lasagni v 50. min.), Musiello, Lazzaro, Stefanelli.
TRIESTINA:	Marson, Sabadin,
Lucchetta, Piemonte, De Luca, Ri va, Berteli (Marcato), Brusadelli, Dri, Berti, Zanini.
STRELEC: Coramini v 10. min. iz enajstmetrovke.
SODNIK: Casaburi iz Neaplja.
Kljub temu, da je Triestina šla v nedeljo v Padovo s pomlajeno in borbeno ekipo, ji ni uspelo, da bi zmagala v predzadnjem srečanju letošnjega prvenstva C lige. Tržačani so klonili po desetih minutah igre, ko .je neapeljski sodnik Casaburi (ki je med drugim opomnil pet igralcev ter izključil dva) dosodil enajstmetrovko, ki je bila za domačine odločilnega pomena. Ti so si namreč z nedeljsko zmaeo zagotovili obstoj v C ligi, potem ko so se do zadnjega borili za rešitev.
Tržaška trenerja Sadar in Fri-
Alessandria je tudi v nedeljo klonila, saj si je že pred časom zagotovila prestop v B ligo in pošilja sedaj na igrišče le rezervne igralce. Po porazu z Leccom bodo piemontski nogometaši v nedelio nastopili v Trstu, kjer bo skušala Triestina v poslovilnem srečanju dati svojim navijačem vsaj zadnje zadoščenje. Medtem ko so Tržačani in Derthona že obsojeni na izpad, pa se za tretjo vozovnico borita Savona in Clo-diasottomarino, kateri zadostuje za rešitev že točka. Savona bi morala za obstoj v ligi absolutno zmagati. Clodiasottoma-rina pa zgubiti.
gerì sta pustila doma standardne igralce in sta v tem srečanju preskusila mlade, na katerih bi morala sloneti igra Triestine v prihodnji sezoni v D ligi. Ob koncu srečanja je bil Sadar, kljub porazu, zadovoljen s prikazano igro. Zadovoljili so ga predvsem Piemonte ti a sredini igrišča ter Dri in Marcato v napadu.
KOŠARKA
V PRVI DIVIZIJI
Borovci še vedno 'na prvem mestu
Bor — San Sergio PIT 53:43 (23:27)
SAN SERGIO PIT: Coslovi 3, Romano, Crise 6, Sculato, Battistella 11, Franceschini, Simoni 8, Pasian 7, Vattovani, Ranazato 8.
BOR: Kufersin I. 5, Hrvatič 2, Kravos 2, Vatovec 2, Ambrožič l7. Klobas 10, J. Kufersin, Oblak 2, Lakovič 6.
SODNIKA: Cozzolino in Modolo iz Trsta
PROSTI METI: S. Sergio 7:14, Bor 9:14.
Borovci so se morali pošteno potruditi, da so lahko strli odpor žilavih košarkarjev San Sergia PIT. k' so tako ostali na zadnjem ine stu. Predvsem v prvem polčasu so bhj «plavi» v dokajšnjih težavan. saj niso nikakor mogli najti poti dr. koša. Domačini pa so z uspeš nimi meti od daleč pr *senetiu Bo rovo cono m so bili t->ko ob koncu prvega dela v vodstvu
V drugem polčasu so borovci za igrali bolj zbrano in po zaslugi Silvana Abrožiča prešli v vodstvo. «Plavi» so tako zasluženo zmagali in so ohranili prvo mesto na lestvici. V četrtek pa jih čaka težko srečanje. V telovadnici v Ul Ginna stica se bodo spoprijeli z močnim Lloydom Adriaticom, ki je v tem prvenstvu doživel le en poraz, n sicer prav proti Boru (93:101').
TURNIR PRIJATELJSTVA Bor — Servolana	87:78
(27:31)
BOR: Ražem 12, Žerjal 10, Košuta 14, Vatovec 29, Siega 9, Parovel
5, Perko 4, Bruno Furlan 2, Maz-zucca, Renato Furlan 2.
SERVOLANA: Voltolina 4, Caperla, Fogar 2, Arcero 19, Norbedo 18, Semenič, Giraldi 17, Lazaric, Klamert 12, Ferluga 6.
SODNIKA: Koren in Francia.
PROSTI METI: Bor 13:34, Servolana 4:18.
V zadnjem kolu turnirja prijateljstva za kadete so borovci premagali Servolano, organizatorja tega koristnega in uspelega turnirja. Borovci pa so osvojili tudi končno prvo mesto, kar predstavlja za n; še mlade košarkarje letošnji največji uspeh.
Proti Servolani so «plavi» igrali zbrano in odločno, škedenjci pa so bili za naše košarkarje žilav nasprotnik, ki se je Boru stalno upiral. Borovci so, predvsem po za slugi razigranega Valterja Vatovca, le dosegli zanesljivo prednost in tako tudi zasluženo zmagali. V tem srečanju pa sta poleg Vatovca dobro igrala tudi Franko Perko m Renato Furlan.
b. 1.
V igri med dvema ognjema so predstavniki proseške. šole zmagali v moški in ženski konkurenci - Alma Gruden (Levstik) in Marko Rismondo (Kosovel) zmagovalca v krosu
V okviru proslav ob priliki 50- narijanju dijakov smo gledali iz-letnice slovenskega športa v Italiji redno zanimive borbene tekme. Na-
je bilo v soboto na Proseku, pod pokroviteljstvom domače šole F. Levstik, veliko športno tekmovanje oziroma prvi športni dan slovenskih nižjih srednjih š"l. Tega tekmovanja so se udeležile vse naše srednje šole. Cilj, ki so si ga zadali organizatorji, profesorji telesne vzgoje (poskusiti z novim načinom zbliževanja, športnega spoznavanja in sodelovanja med našimi slovenskimi šolskimi zavodi), je bil v celoti dosežen. Tekmovanj se je udeležilo približno 280 srednješolcev in žc število nastopajočih je, mimo rezultatov samih, velik uspeh. Organizacija je bila brezhibna in tekmovanje je v celoti uspelo, čeprav so morali vse tekme zaradi slabega vremena odigrati v šolski telovadnici. Dijaki iz prvih dveh razredov so se tako v moški kot v ženski konkurenci pomerili v igri «med dvema ognjema». Ob bučnem
lii&uiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimniiiiiiiuiiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiMiimmiimimimiimi
FINALE ZA ATLETSKI POKAL SLOVENUE
Vrsta dobrih dosežkov na tekmovanju v Celju
Državni rekord Paplerjeve v metu diska
Republiški finale atletskega pokala Slovenije v Celju je dal letos vrsto res dobrih rezultatov. Ze v prvem dnevu je mlada Kranjčanka Paplerjeva dosegla v metu diska nov jugoslovanski rekord z znamko 49,76 m in s tem za 6 cm popravila prejšnji rekord, ki je bil star le nekaj dni.
V ženski konkurenci je še enkrat potrdila odlično formo Danica U-rankar. Tokrat je padel republiški rekord na 400 m, na dvojni razdalji pa je bil njen čas tudi zelo dober. Rekordna je bila med mladinkami v teku na 400 m tudi Ravenčanka Šoberjeva. Nataša Urbančič je tokrat metala nekoliko pod standardom. Breda Perger je nato v teku na ’ 1500 m posti vil a slovenski rekord s Časom 4’21"2.
Med moškimi je treba omeniti najprej skok v višino. Zmagal je D Prezelj z znamko 209 cm. Zadovoljiv je bil tudi veteran Vivod, ki je skočil 4 cm manj.
Mariborčan Tomo Grošeta je pretekel 200 m v hitrih 21”6, med sred-njeprogaši pa je Peter Svet dosegel dve zmagi: v teku na 1500 m in na 3000 m z ovirami. Veteran Lešek je ponovno zablestel v cko-ku s palico in je preskočil letvico na 4,60 m.
Od Novogoričanov je bil zelo dober državni rekorder v deseteroboju Ivo Makarovič. Posebno zanimiv je njegov čas 22” na 200 m.
Na končni lestvici za moške je bil prvi Kladivar pred Olimpi |o, Ljubljano, Mariborom, Novo Gorico, Velenjem in Triglavom. Med
1.	—	1.	Fraiano	X
2.	Nofilia	1
2.	—	1.	Vetiver	2
2. Go	1
3.	—	1.	Montetrusco	2
2. Desiderio	2
4.	— 1. Hertz
2. Parsifal	2
5.	— 1. Petrorio
2. Letopolis	1
6.	—	1.	Aveu	X
2. Davide	2
KVOTE
12 — 3.469.983 lir 11 -	43.500	lir
10 —	4.650	lir
dekleti pa so zmagale Ljubljančanke AK Olimpija pred Kladivarjem, Mariborom, Branikom, Koprom in Novo Gorico.
* * *
Na podobnem tekmovanju v Beogradu je Temin dosegel nov mladinski državni rekord v skoku v višino Preskočil je 212 cm. Stekič je v daljino skočil le enkrat iz klubskih potreb in nato tekmoval v drugih panogah.
* * *
Na tekmovanju v Zagrebu je o-membe vredno le drugo mesto Suš-nja v teku na 1500 m. Prehitel ga je Spličan Božinovič. Pavličičeva in Nikoličeva pa se nista posebno izkazali.
k. b.
NA SREČANJU V SOFIJI
Visoka zmaga Italijanov
Z zelo skromnimi rezultati je Italija v Sofiji premagala bolgarsko atletsko vrsto s 126:86 in potrdila predvidevanja. V drugem dnevu so se Bolgari bolje branili kot v prvem.
Za Italijo je najboljši rezultat dosegel Buttari, ki je 110 m z ovirami pretekel v 13"7. V drugem dnevu so se odlikovali še Benedetti na 200 m, Ballati na 400 m z ovirami in oba metalca diska. Bolgari so najlepšo zmago dosegli prav v metu diska.
* * •
Četveroboj ženskih reprezentanc Romunije. Velike Britanije, ZR Nemčije in Italije v Bukarešti ni prinesel posebnih zadoščenj Italijankam, ki so zgubile vsa tri medsebojna srečanja. Najboljša je bila metalka krogle Petrucci, ki je orodje sunila 15,93 m daleč.
Tekmovanje je prineslo nekaj res izrednih rezultatov. Po 13 letih je tudi na romunskih tleh končal mit Jolande Balas, legendarne skakalke v višino. Virginia Joan-Bonci je namreč dosegla nov romunski rekord s 192 cm, ki je letos tudi najboljša znamka na svetu. Romunka je skušala doseči tudi nov svetovni rekord, vendar brez uspeha.
Izreden je bil tudi tek na 400 m. Prva je bila Nemka Rita Wilden (51”8) pred Romunko Suman (51”9).
k. b.
ši najmlajši so pokazali veliko mero navdušenja, zanimanja in zagrizenosti, tako da se je navzočim zdelo, da ne stojijo v telovadnici, pač pa na tribunah kakega nogometnega stadiona ob izredno razburljivi tekmi. Tega navdušenja so se «nalezli» tudi tisti slovenski ravnatelji, ki so spremljali dijake svojih šol in se z njimi veselili njihovih uspehov in zmag. Tekmovanja so si ogledali tudi mnogi starši, ki so navijali za svoje otroke; med gosti pa smo opazili tudi predsednika Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Bojana Brezigarja.
Oglejmo si sedaj rezultate posameznih srečanj igre «med dvema ognjema»:
MOŠKI
Izločilno kolo:
Levstik A — Sv. Ciril in Metod B 1:0, Kosovel B — Gruden 1:0, Sv. Ciril in Metod A — Gregorčič 1:0, Cankar — Erjavec 1:0, Levstik B — Kosovel A 1:0.
Polfinale:
Levstik A — Kosovel B 1:0, Sv. Ciril in Metod A — Levstik B 1:0.
Finale:
Levstik A — Cankar 1:0, Sv. Ciril in Metod A — Cankar 1:0, Levstik A — Sv. Ciril in Metod A 1:0.
LESTVICA: 1. Levstik A, 2. Sv. Ciril in Metod A, 3. Cankar.
ŽENSKE
Izločilno kolo:
Levstik A —- Sv. Ciril in Metod B 1:0, Gruden — Kosovel B 1:0, Gregorčič — Sv. Ciril in Metod A 1:0, Cankar — Erjavec 1:0, Kosovel A — Levstik B 1:0.
Polfinale:
Levstik A — Kosovel A 1:0, Cankar — Gruden 1:0.
Finale:
Levstik A — Gregorčič 1:0, Gregorčič — Cankar 1:0, Levstik A — Cankar 1:0.
LESTVICA: 1. Levstik A, 2. Gregorčič, 3. Cankar.
Sledilo je tekmovanje v krosu^ki se je odvijal po proseških in kon-tovelskih ulicah, ki so se ga udeležili dijaki in dijakinje tretjih razredov. Tudi to tekmovanje je do-
ZSŠDI sporoča, da je prišlo v zvezi z izpopolnjevalnimi poletnimi tečaji za tekmovalce do nekaterih sprememb. Podrobnosti bomo objavili jutri.
Poleg tega obveščamo društva, da zapade jutri, v sredo, 12. t.m. NEPREKLICNO rok za prijavo udeležencev izpopolnjevalnih tečajev za tekmovalce in trenerje. Prijave sprejema urad ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure.
seglo svoj športni vrhunec tako z organizacijskega kot s tehničnega vidika. Med tekmovalci je bilo tudi nekaj atletskih talentov, kar nam pa ponovno zbuja vprašanje, zakaj je atletika pri mnogih naših športnih društvih tako zapostavljena panoga. V ženski konkurenci je zmagala Alma Gruden (Levstik), to je dijakinja, kateri gre veliko priznanje: letos je bila nam-eč kot edina Slovenka vključena v reprezentanco Trsta na vsedržavnem finalu mladinskih iger in je s svojim dobrim časom v teku čez drn in strn odločilno pripomogla k visoki uvrstitvi našega mesta. V moški konkurenci pa je zmagal Marko Rismondo (Kosovel) — zmagovalec Borovega krosa in Bjrovega atletskega tekmovanja, ki ga je to društvo priredilo med letošnjim šolskim letom. Škoda, da se fant ne posveti izključno atletiki, saj ima velik talent za to športno panogo.
V ženski konkurenci je v teku sodelovalo 29 dijkainj, na cilj pa jih je prispelo 24.
Lestvica p vih petnajstih tekmovalk je naslednja:
1. Alma Gruden (Levstik), 2. L. Semec (Levstik), 3. M. Škrk (Lev-
stik), 4. R. Gulič (Gruden), 5. T. Crissani (Kosovel), 6. D. Albi (Levstik), 7. M. Foschini (Kosovel), 8. S Lazar (Kosovel), 9. S. Lovrečič (Erjavec), 10. E. Košuta (Cankar), 11. I. Košuta (Levstik), 12. M. Verginella (Levstik), 13. N. Kralj (Kosovel), 14. A. Ražem (Gregorčič), 15. A. Dovgan (Sv. Ciril in Metod).
Pri fantih je pa startalo 50 tekmovalcev, na cilj jih je prispelo 41. Oglejmo si lestvico prvih petnajst:
1. Marko Rismondo (Kosovel), 2. D. Grgič (Kosovel), 3. A. Rupel (Levstik), 4. K. Starc (Levstik), 5. M. Kralj (Kosovel), 6. D. Bukavec (Sv. Ciril in Metod), 7. M. Adamič (Gruden), 8. R. Cupin (Levstik), 9. P. Ferluga (Kosovel), 10. V. Štoka (Levstik), 11. E. Malalan (Kosovel), 12. I. Labjan (Gregorčič), 13. M. Zobin (Gregorčič), 14. A. An-dolšek (Kosovel), 15. N. Regent (Levstik).
Sledilo je nagrajevanje. V moški konkurenci je za prvo mesto v igri «med dvema ognjema» prejela^ pokal šola Levstik (pokal je poklonila šola Levstik), za drugo mesto šola Sv. Cirila in Metoda pokal organizacijskega odbora, za tretje pa šola I. Cankar pokal občine Devin-Nabrežina. V ženski konkurenci je pokal za prvo mesto (poklonil ga je organizacijski odbor) osvojila sola Levstik, za 2. mesto (pokal vladnega komisariata) šola Gregorčič, za tretje (pokal Primorskega dnevnika) pa šola I. Cankar.
Za prvo ekipno mesto v krosu v ženski konkurenci je prejela pokal Slovenske prosvete šola Levstik, za drugo pa šola Kosovel: pokal, ki ga je poklonila Slovenska prosvetna zveza, je izročil predstavnik SPZ Boris Košuta. Za prvo ekipno mestov moški konukrenci je šola Kosovel prejela pokal občinske u-prave iz Doline, za drugo pa šola Levstik pokal, ki ga je poklonila SKGZ. Na končni lestvici je v krosu prvo mesto osvojila šola Levstik (pokal ŠZ Bor), drugo šola Kosovel (pokal organizacijskega odbora), tretje pa šola Gruden (pokal Hranilnice in posojilnice na Opčinah). Repentabrska občinska uprava pa je poklonila pokal šoli Levstik, kot organizatorju tekmovanja. Tekmovalci in tekmovalke, ki so osvojili prva tri mesta v igri «med dvema ognjema», so Sprejeli zlate, srebrne in bronaste kolajne, kolajne pa je prejelo tudi prvih deset tekmovalcev v krosu, tako v ženski kot v moški konkurenci. Prvih pet tekmovalcev in tekmovalk je prejelo še po eno knjigo, ki jih je podelila občina Zgonik. Vse šole so pa dobile še spominsko plaketo, ki jih je poklonila Zveza slovenskih športnih društev v Italiji.
Po tem res uspelem začetku upamo, da bo Športni dan slovenskih srednjih šol postal vsakoletna tradicija.
KOLESARSTVO
NA DVEH NEDELJSKIH DIRKAH
Smola lonjerskih predstavnikov
Pretekla nedelja ni bila uspešna za kolesarje lonjerskega kluba A-dria. Na obeh dirkah, kjer so «be-lo-modri» nastopali, so se uvrstili šele po prvi petnajsterici, to pa zaradi raznih okvar, ko jih je bilo najmanj potreba. Na deželnem prvenstvu amaterjev v Čedadu se je Petelin, potem ko je bil nekaj desetin kilometrov na begu skupno z drugimi štirimi kolesarji, moral zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo, ker je kakih dvajset kilometrov pred končnim ciljem preluknjal prednjo zračnico in mu ni uspelo, da bi nadaljeval z begom. Zmagal je San-tarossa (Bottecchia), ki je 130 kilometrov prevozil pod hudim dežjem s poprečno hitrostjo 40,500 km na uro.
Začetnika Ota in Gorup pa sta tekmovala v Ceresettu na 52 km
dolgi progi, ki je vsebovala nekaj izredno težkih in strmih vzponov. Nino Maver, ki ju je spremljal na nedeljskem tekmovanju, je njun nastop takole opisal: «Oba sta imela izredno smolo, saj bi se lahko u-vrstila med prvih pet. Najprej je Gorup polomil zadnjo bremzo, tako da je pri vsakem spustu po spolzki cesti zgubil vso prednost, ki si jo je priboril pri vzponu Ota pa je prav v zadnjih nekaj sto metrih, ko se je cesta neverjetno vzpenjala proti Taipani, polomil zobato kolo, tako da je mora! uporabljati menjavo 45 x 19, medtem ko so se drugi posluževali lažje prestave 42 x 24. To ga je popolnoma uničilo, saj bi se v nasprotnem primeru lahko boril za končno zmago. Kljub poprečni končni uvrstitvi oba fanta zaslužita pohvalo, saj sta dokazala, da sta odlično pripravljena. Vendar pa sta se morala predčasno vdati zaradi mehaničnih okvar, ne pa zaradi nepripravljenosti.»
ATLETIKA
V TEKU NA 880 JARDOV
Svetovni rekord Wolilhutcrja
Rick Wohlhuter je popravil v teku na 880 jardov lastni svetovni rekord s časom 1’44”1, kar odgovarja času 1'43”4 v teku na 800 metrov in je torej boljši tudi od znamke Italijana Fiasconara na metrski razdalji. Prejšnji Wohlhu-terjev rekord je bil r44’6.
V Austinu v Teksasu je slovenski atlet Zdravko Pečar, ki je na študiju v ZDA, zmagal na prvenstvu visokošolcev v metu diska. Prvi je bil sicer s poprečno znamko 57,96 m,
k. b.
Ascoli — Parma	X
Avellino — Atalanta Bari — Palermo	X
Brindisi — Novara	X
Catanzaro — Arezzo	X
Perugia — Reggina	2
Reggiana — Como	1
Spal — Brescia	2
Ternana —- Taranto	1
Varese — Catania	1
Padova — Triestina	1
Acireale — Cosenza Pescara — Lecce	X
KVOTE
13 — 72.381.400 lir 12 —	1.617.400 lir
iimiiiiiiimiiimiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiMitHiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinii*
ZA NAPREDOVANJE V PRVO DEŽELNO LIGO
Zmaga odbojkaric Kontovela na kvalifikacijskem turnirju
Slovenske predstavnice poražene le v eni tekmi
V	nedeljo so se igralke Kontovela potegovale za vstop v 1. žensko odbojkarsko divizijo in dve zmagi sta jim zadostovali za nastop v višji ligi. Odigrati so sicer morale tri tekme: slovenske zastopnice pa so premagale s čistim 2:0 Libertas 1 iz Krmina in Maiano iz Vidma. O-rožje pa so morale predati pred Don Boscom iz Pordenona
Kontovel — Lib. Krmin	2:0
(15:8, 15:7)
V	prvi tekmi se je Kontovel pomeril z najšibkejšo ekipo turnirja. Naša dekleta so se borila za vsako žogo in so z dobro tolčenimi žogami zaključevala skoro vse akcije. Tudi servisi, največja hiba e-kipe, so se dobro obnesli. Nasprotnice so se le malo upirale.
Kontovel — Don Bosco	1:2
(11:15, 15:3, 7:15)
Po tekmi Maiano — Don Bosco je bilo jasno, da se bodo za prvo mesto borila naša dekleta in predstavnice Pordenona. Po začetnih u-darcih je Kontovel prevzel vodstvo in ga obdržal, dokler ni zbral 10 točk; tu se je zmedel in prepustil set nasprotnicam, v drugem setu pa jim je dopustil, da so zbrale tri točke. Kontovelke so bile že prepričane v zmago in to jih je pokopalo. V zadnjem setu so namreč popolnoma popustile.
Kontovel — Maiano	2:0
(15:4, 15:8)
Kontovelu je sedaj preostala le še odločilna tekma z Maianom, katero so odigrali popoldne, takoj po kosilu. Videmčanke se sploh niso upirale. Našim igralkam je seveda to prav prišlo in zagotovile so si drugi par točk in s tem napredovanje.
Kontovel je nastopil v naslednji postavi: Ban, Rupel, Majowski, Kapun, Štoka, Emili, Danieli D., K., M., Černjava in Lukša.
KOŠARKA
JUTRI V LJUBLJANI
Ifalija-Jugoslavija v tekmi za evropski pokal
V predzadnjem kolu evropskega košarkarskega pokala narodov sta Italija in druga reprezentanca Jugoslavije zmagali. V Ankari je Italija igrala pred 6.000 razburjeni-
mi gledalci proti Turčiji. Italijanski košarkarji pa so, kljub nešportnemu navijanju domačih gledalcev, premostili tudi predzadnjo oviro in so tako zmagali s petimi točkami razlike (62:57).
V	Le Mansu pa so mladi jugoslovanski košarkarji dali Francozom «lekcijo» in jih premagali s 103:76. Damjanovič (28 točk) in Janič (20) sta bila za domače moštvo neustavljiva. Sicer pa je celotna reprezentanca pokazala zanesljivo in moderno košarko.
V	sredo pa bo v Ljubljani osrednja tekma tega prvenstva. Jugoslavija bo namreč prvič nastopila s svojo prvo ekipo, kar bo tudi za Italijane pravi test o dejanski veljavi te reprezentance v evropskem krogu.
Izidi 9. kola
Jugoslavija - Francija 103:76 (46:27), Italija - Turčija 62:57 (29:29), Grčija - Zahodna Nemčija 76:74.
LESTVICA
Italija	9	9	0	651:526
Jugoslavija B 9	6	3	749:678
Grčija	9	4	5	633:638
Turčija	9	4	5	609 655
Francija	9	2	7	602:781
ZRN	9	2	7	617:684
Jutrišnje kolo:
Ljubljana: Jugoslavija - Italija, Ankara: Turčija - Zahodna Nemčija, Troyes: Francija - Grčija.
MOTOKROS
LJUBELJ, 10. — Pred več kot deset tisoč gledalci se je v nedeljo odvijala na progi pod Ljubeljem deveta dirka v motokrosu za svetovno prvenstvo v kategoriji motorjev do 125 kubikov. V obeh vožnjah so zmagali Belgijci, ki so najprej zasedli prvo mesto z Malherbejem, nato pa še v Derooverjem, oba na motorjih ziindapp. Med Jugoslovani je bil najboljši Branko Ahačič. V četrti vožnji za jugoslovansko državno prvenstvo mopedistov pa je zmagal Tržiča* Mežnar,
OBVESTILO
ŠD Zarja iz Bazovice vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 12. t.m., ob 20.30 v prvem ali ob 21.00 v drugem sklicanju v prostorih Bazoviškega doma.
TONE
SVETINA
Planinsko društvo že da toliko nanj, da ne bo brez dela. Večkrat sta se srečala z Lojzem na poti skozi Krmo proti Staničevi koči, ko je koščeni gorjanec v potu svojega obraza za bedne pare nosil navkreber tudi po petdeset kilogramov težke tovore... Nekoč sta se vlekla skupaj skozi Peske, ko se se je v Velikem Draškem vrhu utrgal plaz in ju oba skoraj pokopal...
Tako bednega in obupanega kot zdaj se je počutil samo takrat, ko se je izgubil v megli pod Hribarioami — to je bilo pred leti — in je dva dni blodil v krogu skoraj na smrt utrujen .. Spal je kar v skalnih luknjah. Vzel bi ga bil hudič, če se tretji dan ne bi bila dvignila megla...
Spet je tulila sirena... Vedel Je, da vrvi po cestah reka delavcev, ki hitijo na svoja delovna mesta. Zdaj se je zavedel, da je imel rad tovarno, ljudi in svoje delo. Saj so jo imeli za mater, ki jim reže kruh... Včasih so morali malo zamižati, ker ga ni rezala vsem enako, če pa ga je rezala pretenko, so jo zmerjali z mačeho... S kakšno vnemo je služil stroju! Delal je hitro, ponižno in poceni.. Njegov stroj ni poznal polovičarstva, kot ga ne pozna stena. Ves je moral biti pri delu, ali pa ga že ni bilo. Tem strojem je treba streči kot zamerljivim kraljem, ker te sicer požro in obglavijo... Jezen j« bil na pisarniške podlasice, ki so hujše od kapitalistov, ka-
dar je treba delavcem piti kri...
Pes, ki je vedno ležal pred posteljo, je čutil njegovo žalost. Vzpel se je k njemu, cvilil in ga božal s taco. Vsak dan, ko je odhajal na delo, ga je priklenil pred hišo. Vstal je, ga nahranil in premišljal, kam bi krenila, da bi zapravil dan, ko je prišel poštar z brzojavko.
Praprotnik, eden izmed velikih šefov in delničarjev tovarne, mu je sporočal, naj ga čaka na leški postaji, da ga bo peljal na Triglav in k Sedmerim jezerom.
Omahoval je, ali naj gre ali ne. Potem se je odločil, da bo šel in povedal temu gospodu, kaj počenjajo z delavci.
Praprotnik je sijal od zadovoljstva. Uspelo mu je za nekaj dni odvreči skrbi za veliko premoženje. Takoj je opazil, da njegov gorski vodnik ni vesel kot navadno. Bil je celo slabe volje in žalosten.
«Kaj ti je, Cop?» je vprašal. «Nisi vesel kot ponavadi!»
«Kako bom vesel, gospod, če me je vaša tovarna vrgla na cesto!»
«Nemogoče, Čop! Kdo te pa sme odpustiti brez mene, a?!»
«Videti je, da me lahko. . pa še ozmerjali so me in užalili.» Povedal mu je vso zgodbo.
«Bodo že dobili pod nos! Vsi bodo šli prej stran kot ti! Tudi tisti, ki so te nagnali! Takoj ko se vrneva s hribov, prideš nazaj na svoje delovno mesto!»
Visoko v hribih sta počivala in se menila. Praprotnik mu je rahlo očital. «Izvedel sem, da si pobiral podpise za stavko. Če si jih, si jih! Svetujem ti pa, da se ne mešaš med rdeče! Te bomo morali res pometati na cesto! Samo pomisli, kaj bd bilo, če bi imeli ti prevratniki glavno besedo v tovarni?!»
«Veste, gospod, tako je: če enega delavca udariš, zaboli vse. Jaz delam z njimi in ne morem biti proti njim...»
«Čop! Ne razumeš stvari... V svetu je velika kriza. Tržišča so prepolna, proizvodov preveč, kupcev pa ni. Najbolje ste plačani na Jesenicah... Pravi gospodje ste proti drugim,
pa greste še v štrajk! Kaj pa bi bilo, če bi mi polovico tovarne zaprli in delavce odpustili, kot počno drugod po svetu? Rajši uživaj naravo, čop! Ob vseh milijonih, ki jih imam, ti večkrat zavidam, kako si si uredil življenje... Vsega imam, pa sem vseeno suženj denarja, strank, ljudi, ki jih ne maram ... Navaden pes sem, prav na kratki verigi... Bodi vesel, če se ti ni treba vtikati v politiko. Tudi jaz se ne bi, če bi ne tičal v njej do vratu...»
«Saj me drugi vtikajo! Veste, gospod, kako pravijo Bohinjci o politiki?»
«Da je kurba, ali ne?»
«Ne, ne, drugače pravijo! Takole približno: prava politika je tisto, če so žganci dobro z zabelo politi, da tudi spodnji žgančki vedo, kako se zgornjim godi! Ocvirki pa vedno ostanejo zgoraj, gospod,» je jedko dejal čop, Praprotnik se je za-krohotal :
«Bohinjci so pa nabriti! Pa še res je! No, Čop, ali veš, kakšna je razlika med politiko in plezarijo?»
«Mogoče ta, da se z visokega globoko pade?»
«Ne samo ta, čop! Pri plezariji veš, kdo te vodi kam in koga imaš na vrvi! V politiki pa nikoli ne veš, kdo ima tebe na vrvi! Največkrat so spredaj tisti, ki bi morali biti zadaj! Komaj vedo, kam gredo ...»
«Veste gospod, saj še nisem tako na psu... Imam še možnosti za življenje, vendar ne maram iz naših krajev... Poznate podjetnika Batkoviča Iz Zagreba, ki sem ga vodil čez steno in po vseh Julijcih?»
«Dobro ga poznam! Pogrebnik, izdelovalec krst... Tega moža je pričakala godba, ko se je vrnil s Triglava!»
«Brez otrok je, rad bi me posinovil in mi dal tovarno ...»
Praprotnik se je zarežal:	,
«Veliki plezalec čop bi bil reklama za njegove krste! No, nič ne rečem, ponuja se ti priložnost, da postaneš kapitahst! Lahko poskusiš, če ti je več do tega ko do svobode..,»
«Če me boste v tovarni preganjali, pojdem v Ameriko. Tam imam dekle, ki mi je pisala, da mi takoj pošlje 'vozovnico, če le hočem. Lahko grem tudi v Švico, nekemu velikemu gospodu za spremljevalca in gorskega vodnika, pa na češko... Dva gospoda mi ponujata dobro službo v svojem podjetju, poleti pa bi ju vodil po evropskih gorah. Pa kaj, ko sem tako noro zaljubljen v severno steno Triglava! Dvestokrat sem šel čeznjo, pa me še mika...»
«Nikamor ne hodi, čop! Dokler boš mene vodil po gorah, ti ne bo nihče skrivil lasu! Zame in za vse pametne ljudi si dragocen! ščitil te bom! Tega, kar se je zgodilo, pa si ne ženi k srcu. Slovenci tako ne znajo drugega, kot preganjati svoje velike može... Kar poglej, kako se je godilo Prešernu in mnogim drugim... Majhen narod — velika zavist, kaj hočeš!»
Praprotnik ga je potolažil. Ko sta z roba Hribaric zagledala vrh Triglava, ožarjen od večernega sonca, je Joža vedel, da ne pojde nikamor, pa tudi če gospod ne bi držal besede...
Čeprav je Praprotnik popravil napako, ki so jo zagrešili njegovi preveč vestni uradniki, se Jože s tem ni sprijaznil, ko se je vrnil na svoje delovno mesto. Grenkoba v srcu in razočaranje sta ostala. Na tihem se je vprašal: «Zakaj toliko tvegam? Zakaj rešujem življenja in se borim za veljavo Slovencev, če vse moje prizadevanje v očeh nekaterih odgovornih nima nobene cene...» Nekdo mu je celo v obraz zabrusil' «Veš, čop, tebe bi bilo treba zapreti, ne samo pognati iz tovarne...»
Neko soboto sta se na kolodvoru srečala s Slokim. Sedla sta v umazano obmejno točilnico.
«Oprosti, Cop, da sem ti ondan rekel, da si stavkokaz. Izvedel sem, da so te vrgli na cesto. Nisem delavec, toda z vami čutim .. Ne veš, kako sovražim te prašiče buržujske... Ti ljudje se redijo od vaših žuljev in naše pameti..,»
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
10. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
11. junija 1974
..- " —§■■■■■■■ — ■1   ------------ ~ "
10. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO - 10.
Doslej le pet držav na svetovnem vrhu
To so Brazilija (3), Urugvaj (2), Italija (2), ZRN in Anglija
Zamisel o organizaciji svetovnega nogometnega prvenstva se je rodila že leta 1906 v Švici, toda šele leta 1928 je Francoz Rimet uspel prepričati najvidnejše nogometne voditelje o nujnosti izpeljave take manifestacije. Rimet je tudi osebno dal na razpolago zlat pokal, za katerega so se moštva nato borila prav do leta 1970, ko ga je Brazilija (po treh zmagah) dokončno osvojila.
URUGVAJ 1930
Prvo svetovno prvenstvo je bilo dve leti po Rimetovem predlogu o organizaciji takega tekmovanja. Ker je bilo tekmovanje v Urugvaju (in za tedanje razmere zelo daleč) so nastopile le štiri evropske reprezentance, kar je domačinom olajšalo delo. Urugvaj je v finalu odpravil Argentino s 4:2. Dve leti prej sta bili obe ekipi tudi v finalu olimpijskih iger v Amsterdamu.
Najuspešnejša moštva na sve-
tovnih nogometnih prvenstvih od leta 1930 do 1970:	
1. Brazilija:	svetovni 1958, 1962, 1970 drugi: 1950 tretji: 1938	prvak:
2. Italija:	svetovni 1934, 1938 drugi: 1970 tretji:	prvak:
3. Urugvaj:	svetovni 1930, 1950 drugi: tretji:	prvak:
4. ZR Nemčija: prvak: 1954 drugi: 1966 tretji: 1934, 1970	svetovni
ITALIJA 1934
Italijani so nastopali doma in so tudi oni krepko izkoristili prednost domačega igrišča, ki se je nato skoraj vedno izkazalo kot močna postavka v boju za najVišja mesta. «Azzurri» so v polfinalu odpravili tedaj favoriziranj Avstrijce, nato pa v finalu po podaljških še Če škoslovaško.
ITALIJA 1938
Da osvojitev naslova SP pred štirimi leti le ni bila povsem slučajna so Italijani pokazali v Franciji, kjer so po zmagi nad domačini odigrali pravi finale dejansko že v polfinalu, kjer so se srečali z Brazilijo. K zmagi nad njimi je prispeval tudi Tržačan Colaussi (igral je še njegov someščan Pa-sinati), v finalu pa so precej lažje spravili na kolena Madžarsko z 2:0.
URUGVAJ 1950
Druga svetovna vojna je krep ko oklestila tudi evropski nogomet in tako so Južnoameričani zopet pobrali oboje: organizacijo SP m prvo mesto. Organizirali so ga Brazilci. Nastopili so prvič tudi An gieži, a brez vidnejšega uspeha. Finalisti so bili Urugvajci in Bra zilci. Zmagali so Urugvajci z go-loma Ghiggie in Schiaffina, ki sta nato oba skončala... v Italiji.
ZAH. NEMČIJA 1954
Prvenstvo je bilo v Švici, sko raj popolni favoriti pa so bili Madžari, ki so tc j «izdelovali» zma ge kar na tekočem traku. To ie bilo najbolj dramatično p-venstvo doslej. Madžari so izločili kar dva svetovna prvaka, Urugvaj in Brazilijo in ni nih"e pomislil, da bi lahko zgubili finale z Zah Momci, zlasti, ker so Madžari v finalu že vodili z 2:0. (Nemci so pred tem doživeli poraz kar z 8:3, kar pa je bil le trik, na katerega so Madžari nasedli). Nemci so v d.p.
pritisnili in zmagali s 3:2. Madžarska si odtlej ni več nikoli opomogla.
BRAZILIJA 1958
Na Švedskem Italijani prvič niso sodelovali na SP, ker so bili že pred finalnim kolom izločeni. Veliki favoriti so bili tedaj brazilski igralci, z legendarnim Pe-lejem v svojih vrstah, in so svoj sloves tudi opravičili. Finale s Švedi jim je pripadel s 5:2.
BRAZILIJA 1962
Veliko presenečenje je pripravila ČSSR, ki se je prebila prav v
Tip in
finale, kjer pa je naletela na premočno Brazilijo.
ANGLIJA 1966
Brazilci so startali na tretjo o-svojitev SP in s tim Rimetovega pokala, vendar jim je spodletelo. Igrali so brez Peleja in 'zločila jih je Portugalska, ki je tedaj imela v svojih vrstah izvrstnega Eu-sebia. V finale so prišli Angleži, ki so osvojili '~vo mesto z zmago nad zah. Nemci s 4:2, vendar so sodniške odločitve v tej tekmi še dolgo zbujale ostre polemike.
BRAZILIJA 1970
Tri države so se potegovale na tem prvenstvu za stalno last Rimetovega pokala: Brazilija, Urugvaj in Italija. Vse tri so prišle v polfinale, v finale pa dve: Italija in Brazilija. Južnoameričani so igrali vse na vse in (po 120 minut trajajoči polfinalni tekmi z zah. Nemci) so utrujeni Italijani osvojiti «le» drugo mesto, kt pa jih je zopet popeljalo v svetovni no gometni vrh.
Uradne kolajne letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva
Udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva v številkah
Brazilija največja, Haiti najmanjši
Največ reprezentanc je tudi letos iz Evrope
Na letošnjem SP nastopa 16 držav z vseh celin, razen iz Azije (katero zastopa Avstralija). Levji dežel mest med finalisti imajo Evropejci, katerim sledijo južni Arne ričani. Da bi prikazali nekoliko podrobneje dežele, iz katerih prihajajo letošnji finalisti, smo zbrali nekaj podatkov.
1. SKUPINA
ČILE — Država s 750.000 kv. km površine in 9 milijoni prebivalcev. Nogometno zvezo ima že od leta 1895. Ima 4.350 klubov, 212.000 a-materskih in 850 poklicnih igralcev. Dres reprezentance:	rdeče
majice, bele hlačke.
ZAH. NEMČIJA — 248 kv. km in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiutuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
PREKO ITflLIJflNSKIH IN JUGOSLOVANSKIH ODDAJNIKOV
TELEVIZIJSKI PRENOSI
Poleg neposrednih prenosov bomo videli tudi posnetke in povzetke
O letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu bo izčrpno poročala zlasti televizija, preko katere si bo posamezne tekme ogledalo na stotine milijonov gledalcev po vsem svetu. Italijanska in jugoslovanska televizija pa sta v svoj spored vključili prenos naslednjih tekem prvega dela svetovnega prvenstva:
Četrtek, 13. junija
IT - 16.00 otvoritev (L)
18.00	Brazilija — Jugoslavija (I.)
JU - 15.50 otvoritev
17.50 Brazilija — Jugoslavija (tudi TV Koper)
Petek, 14. junija
IT - 17.00 ZRN - Čile (H.)
20.30 NDR — Avstralija (II.) JU - 16.50 ZRN — Čile (tudi TV Koper)
23.20 posnetek neke tekme
Sobota, 15. junija
IT - 14.00 Zaire — Škotska (L povzetek)
17.00	Urugvaj	— Nizozem-
19.00	Reliji11- Haiti (L)
JU - 16.50 Urugvaj	—	Nizozem-
ska (tudi TV Koper)
Avstrija
Razpored šestnajstih reprezentanc v štirih skupinah
18.55 Poljska — Argentina (TV Koper)
23 00 povzetek nekaterih te kem (TV Koper)
Nedelja, 16. junija
IT - 14.00 Poljska — Argentina (I. posnetek)
19.10 švedska — Bolgarija (I. povzetek)
JU - 17.00 posnetek neke tekme
Torek, 18. junija
IT - 17.00 Avstralija — ZRN (II.)
20.30	Škotska — Brazilija (II.
-	ali Čile - NDR)
JU - 20.20 Jugoslavija — Zaire (tudi TV Koper)
23.40 Škotska — Brazilija (posnetek)
22.30	Škotska — Brazilija (TV Koper)
Sreda, 19. junija
IT - 14.00 Čile — NDR (I. posnetek - ali Škotska — Brazilija)
15.30	Jugoslavija — Zaire (I.)
20.30	Italija — Argentina (I.) JU - 17.15 Argentina — Italija (po--./i. Min. . snetek)
20.25 Argentina — Italija (TV Koper)
ni1''23.00 povzetek nekaterih te-kenv RTV Koper)
Četrtek, 20. junija
IT - 14.00 Haiti - Poljska (I. posnetek)
15.30	Bolgarija — Urugvaj (1.
povzetek)
17.00	Nizozemska — Švedska (II. posnetek)
JU 16.50 posnetek neke tekme
Sobota, 22. junija
IT - 17.00 škotska — Jugoslavija (H.)
20.30	NDR - ZRN (I.)
JU - 16.50 Škotska — Jugoslavija (tudi TV Koper)
23.50 NDR - ZRN (posnetek) 20.25 NDR - ZRN (TV Koper)
23.00	povzetek	nekaterih	te-
kem
Nedelja, 23. junija
IT - 14.00 Avstralija — Čile (L po vzetek)
14.30	Zaire — Brazilija (I. povzetek)
17.00	Italija — Poljska (I.)
21.00	Švedska — Urugvaj (II.
-	ali Haiti — Argentina)
JU	16.50	Italija -	Poljska (tudi
TV Koper)
18.55 Bolgarija — Nizozemska (TV Koper)
23.00	povzetek	nekaterih	te
kem
Ponedeljek, 24. junija
IT - 14.00	Haiti -	Argentina	(I.
posnetek - ali Švedska — Urugvaj)
JU - 17.35 posnetek neke tekme
Televiziji obeh držav bosta prenašali tudi skoraj vse tekme iz za-
ključnega dela tekmovanja. Urnik teh prenosov bomo objavili, ko bodo znana imena ekip, ki se bodo uvrstile v četrtfinale.
Letošnji finalisti na dosedanjih SP
Letošnjih šestnajst finalistov je na dosedanjih svetovnih nogometnih prvenstvih nastopalo takole (v oklepaju pomeni prva številka kolikokrat je ta država nastopala v finalnih turnirjih SP, naslednje tri število zmag, remijev in porazov, zadnji dve pa dane in prejete gole; poleg tega navajamo najboljšo uvrstitev);
1.	skupina
AVSTRALIJA
Letos prvič sodeluje na SP ČILE
(4	7-1-7	22:22)
Leta 1962 ie bil tretji.
ZAHODNA NEMČIJA (5	18-4-J	73:46)
Leta 1954 je bua svetovni prvak. VZHODNA NEMČIJA Letos prvič, sodeluje na SP.
2.	skupina
BRAZILIJA
(9	26-5-7	103:49)
V	letih 1958, 1962 in 1970 je bila svetovni prvak.
JUGOSLAVIJA
(5	9-3-7	33:27)
Leta 1962 je bila četrta. ŠKOTSKA
(2	0—1—4	4:14)
Nikoli se ni uvrstila višje od osmine finala.
ZAIRE
Letos prvič sodeluje na SP.
3.	skupina
BOLGARIJA
(3	0-2-7	7:24)
Nikoli se ni uvrstila višje od osmine finala.
NIZOZEMSKA
(2 0-0-2 2: 6) Nikoli se ni uvrstila višje od osmine finala.
ŠVEDSKA
(5	9-3-7	40:37)
Leta 1958 ie bila druga. URUGVAJ
(6	14-4-8	56:33)
V	letih 1930 in 1950 je bil svetovni prvak.
4.	skupina
ARGENTINA
(5	8-2-6	31:27)
Leta 1930 je bila druga.
HAITI
Letos prvič sodeluje na SP. ITALIJA
(7	15-4—7	48:30)
V	letih 1934 in 1938 je bila svetovni prvak.
POLJSKA
(1	0-0-1	5: S)
Izločena je bila že v osmini finala.
STUTTGART: 72.000 gledalcev
60 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od začetka tega stoletja. Ima 16.641 nogometnih klubov, 3.000.000 amaterskih in 360 poklicnih igralcev. Dres reprezentance: bele majice, črne hlačke.
VZH. NEMČIJA — 100.000 kv. km in 17 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od leta 1948. Ima 4.730 klubov, in 475.000 (samo) a-materskih igralcev. Dres reprezentance: modre majice, bele hlačke.
AVSTRAUJA -	7,5 milijona
kv. km in 13 milijonov prebivalcev. Ima nogometno zvezo od leta 1961.

DUSSELDORF: 69.000 gledalcev
Ima 2.500 nogometnih klubov s 5.000 poklicnimi in 160.000 amaterskimi igralci. Dres reprezentance: zelene majice in bele hlačke.
2. SKUPINA
JUGOSLAVIJA - 255.804 kv. km in 20.000.000 prebivalcev. Nogometno
DORIMUAD: 54.000 gledalcev
v	nrprv u, * »o " -r » i
Žvižgali bodo
V Zahodni Nemčiji bo na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu sodilo nosamezna srečanja naslednjih 30 sodnikov:
PESTARINI (Argentina) BOSKOVIC (Avstralija) LINEMAYR (Avstrija)
LORAUX (Belgija)
MARQUES (Brazilija) WINSEMANS (Kanada)
DELGADO (Kolumbija)
KAMEL (Egipt)
THOMAS (Gales)
SCHULENBURG TSCHENSCHER (ZRN)
WEYLAND GLOECKNER (NDR)
TAYLOR (VB)
NAMDAR (Iran)
ANGONESE (Italija)
GONZALES ARCHENDA (Mehika) VAN GEMERT (Nizozemska) PEREZ NUNEZ (Perù)
RAINEA (Romunija)
DAVIDSON (Škotska)
N’DIAYE (Senegal)
SUPPIAB (Singapur)
SANCHEZ IBANEZ (Španija) SCHEURER (Švica)
BARBACAN (Turčija)
PALOTAI (Madžarska)
BARRETO RUIZ (Urugvaj) KASAKOV (SZ)
LOBREGAT (Venezuela)
Kot stranske bodo lahko upora bili tudi te sodnike: Aldinger, Bi-wersi, Eschweiler in Otenisin. Vsi so zahodni Nemci Rezervni sodniki pa so: Gonza les Martinez (Čile), Joo Won (Ko reja), Gebreysus (Etiopia), Helié (Francija), Thime (Norveška), Mar-ques Lobo (Portugalska), Srodecki (Poljska).
zvezo ima od leta 1919. Ima 1.200 klubov, 1.807 poklicnih in 114.560 amaterskih igralcev. Dres reprezentance: modre majice in bele hlačke.
BRAZILIJA — 8,5 milijona kv. km in 94 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od leta 1914. Ima 10.000 nogometnih klubov z 200.000 poklicnih in nekaj milijonov amaterskih igralcev. Dres reprezentan ce: rumene majice, modre hlačke
ZAIRE - 2.345.000 kv. km in 22 mi lijonov prebivalcev. Nogometno zve zo ima od leta 1919. Ima 2.011 klu bov s 50.000 amaterskimi igralci
MÙNCHEN: 74.000 gledalcev
Dres reprezentance: zelene majice ce in modre hlačke.
ŠKOTSKA — 79.000 kv. km in 6 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od leta 1873. Ima v 3.874 klubih 4.000 poklicnih in 126.000 amaterskih igralcev. Dres reprezentance: modre majice, bele hlačke.
3. SKUPINA
NIZOZEMSKA — 41.000 kv. km in 14 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od 1889. Ima 900.000
GELSENKIRCHEN: 70.000 gledalcev
amaterskih in 925 poklicnih igralcev, ki igrajo v 6.565 klubih. Dres reprezentance: oranžne majice in bele hlačke.
URUGVAJ - 177.000 kv. km površine in 3 milijone prebivalcev Nogometno zvezo ima od leta 1900 Ima 970 klubov z 72.000 amater skimi in 550 profesionalnimi igral ci. Dres reprezentance: modre ma “jiče' in Črtie "WatRé.
ŠVEDSKA - 450.000 kv. km in 9
.j
HANNOVER: 59.000 gledalcev
milijonov prebivalcev. Ima nogometno zvezo od leta 1904. V 3.050 klubih igra nogomet 110.000 amaterjev in 100.000 poiprofesionalcev. Dres reprezentance: rumene majice in modre hlačke.
BOLGARIJA - 110.000 kv. km in 9 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od leta 1923. V 7 307
BERLIN: 85.000 gledalcev
klubih igra nogomet 100.000 amaterjev. Dres reprezentance:	bele
majice in zelene hlačke.
4. SKUPINA
HAITI — 28.000 kv. km in 4 milijone prebivalcev. Članica nogometne zveze od leta 1912. Ima 40 klubov s 750 amaterskimi igralci. Dres reprezentance: rdeče-črne majico in čme hlačke.
ITALIJA — 324.000 kv. km in 56 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo so ustanovili leta 1898. Regi-stiranih klubov je 15.269, v njih pa
FRANKFURT: 62.000 gledalcev
igra 630.000 amaterskih in 682 plačanih igralcev. Dres reprezentance: modre majice in bele hlačke.
POUSKA - 312.000 k v. km in 33 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od leta 1919. Ima 3.137 klubov s 300.000 amaterskimi nogometaši. Dres reprezentance: rdeče majice in bele hlačke.
ARGENTINA - 4 milijone kv. km in 24 milijonov prebivalcev. Nogometno zvezo ima od leta 1893. V 2.647 klubih igra 65.000 amaterjev in 4.711 plačanih igralcev. Dres reprezentance: belo-modre majice in črne hlačke.
HAMBURG: 61.000 gledalcev
Najboljši strelci vseh časov
13 Fontaine (Fr.)
12 Pele (Braz.)
11 Kocsis (Mad.)
10 Rahn (ZRN)
9 Ademir, Vava (Bra.), Miiller, Seeler (ZRN), Eusebio (Portug.)
8 Stabile (Arg.), Leoni-das (Bra.), Morlock (ZRN), Schiaffino (U-rugvaj)
7 Jairzinho (Bra.), Ne-jedly (ČSSR), Tichy (Mad.), Probst (Avstr.), Haller, Schàfer (ZRN), Kiigi (Švi.), Sarosi, Zsengeller (Mad.)
5 Garrincha (Bra.), Be-ckenbauer (ZRN), Pio-la (It.), Kurst (Anglija), McParland (Sev. Irska), Cubillas (Peru), Zarra (Špa.), I-vanov (SZ), Cea, Mi-guez (Urug.), Willi-mowski (Pol.)
Po štiri gole je dalo 25 igralcev (med katerimi je tudi Jugoslovan Jerkovič), po 3 gole 44, po dva gola 74, po en gol pa kar 225 igralcev.
I	PRVI DEL		Četrtek, 13. junija	Petek, 14. junija	Sobota, 15. junija	Torek, 18. junija	Sreda, 19. junija	Sobota, 22. junija	Nedelja, 23. junija	NAPREDUJEJO	ZAKLJUČNI DEL		Sreda, 26. junija	Nedelja, 30. junija	Sreda, 3. julija	FINALE v Munchnu
< Z	V BERLINU	—	16.00 ZRN Čile	—	19.30 Čile NDR	—	16.00 Avstralija Čile	—	Prva:		V DORTMUNDU	—	—	19.30 1.	iz 3. sku. 2.	iz 2. sku. 19.30 2. iz 4. sku. 1. iz 1. sku.	
D S r—	V HAMBURGU	—	19.30 NDR Avstralija	—	16.00 Avstralija ZRN	—	19.30 NDR ZRN				Druga:	< Z	V GELSENKIRCHNU	19 30	16.00 1. iz 1. sku. 1. iz 3. sku.		Sobota, 6. julija ob 16.00
<	V DORTMUNDU	—	19.30 Zaire škotska	—	—	—	—	—	Prva:	O. D *		1.	iz 3. sku. 2.	iz 4. sku.			2. iz A skupine 2. iz B skupine
Z	V	GELSENKIRCHNU V	FRANKFURTU			.	19.30 Jugoslavija	-	16.00 Zaire	__							mali finale za
D % Csl		16.00 Brazilija Jugoslavija	—	—	Zaire 19.30 Škotska Brazilija	—	Brazilija 16.00 Škotska Jugoslavija	—	Druga:		V HANNOVRU	19.30 2. iz 2. sku. 1. iz 1. sku.	16.00 2. iz 4. sku. 2. iz 2. sku.		3. in 4. mesto
< z	V	DORTMUNDU V	DOSSELDORFU V	HANNOVRU	—	—	16.00 Švedska	—	19.30 Nizozemska Švedska	___	16.00 Bolgarija Nizozemska 16.00 Švedska	Prva:		V DOSSELDORFU	19.30 1.	iz 2. sku. 2.	iz 1. sku.	16.00 1 2. iz 1. sku. 2. iz 3. sku.	19.30 2. iz 3. sku. 1. iz 2. sku.	Nedelja, 7. julija
D * ro		—	—	Bolgarija 16.00 Urugvaj Nizozemska	—	19.30 Urugvaj Bolgarija	—	Urugvaj	Druga:	< Z a. D	V FRANKFURTU	—	16.00 1. iz 4. sku. 1. iz 2. sku.	19.30 1.	iz 4. sku. 2.	iz 1. sku.	ob 16.00 1. iz A skupine 1. iz B skupine
< z	V MONCHNU	—	—	18.00 Italija Haiti	—	19.30 Haiti Poljska	—	16.00 Argentina Haiti	Prva:	CÙ	V STUTTGARTU	19.30			veliki finale za 1. in 2. mesto
O. D ŽS	V STUTTGARTU	—	—	18.00 Poljska Argentina	—	19.30 Argentina Italija	■' “ "	16.00 Poljska Italija	Druga:			2. iz 3. sku. 1. iz 4. sku.			
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 RP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Narožnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SPRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 8
11. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska y ^ ZTT Trst
S kulturnimi in športnimi prireditvami zaključujejo naši otroci šolsko leto
Orkester Glasbene matice nastopil na učiteljišču
Orkester Glasbene matice je priredil koncert v soboto na slovenskem učiteljišču v Trstu
Gojenci glasbenih šol podružnic GM
Šolsko leto 1973-74 je pri kraju in naši otroci ga zaključujejo, kot vsako leto, s kulturnimi in športnimi prireditvami ter šolskimi razstavami, ki prikazujejo napredek učencev in zavzetost vzgojiteljev, obenem pa vzpodbudno vplivajo na starše, ker vidijo, kako naša šola deluje in napreduje.
Te ugotovitve in podobe so zelo umestne še posebno zdaj, pred začetkom vpisovanja o-trok v osnovno šolo.
Zaključni nastop baletne šole PD «Tabor» na Opčinah
Lepa skupina gojenk baletnega tečaja, ki so nastopile v soboto in nedeljo na Opčinah
Diiaki sredniih šol tečeio čez drn in strn na Proseku
Cicibani v pevskem zboru GM
Šolska prireditev v Stivami in v Medji vasi
Otroški pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Janko Ban, je nastopil v sredo v Dolini
Zdravniška ambulanta na Colu
Učenci I. in II. razreda osnovne šole na Colu so v nedeljo prikazali, kako je v zdravniški ambulanti, da so se vsi od srca nasmejali
Skupini šolskih otrok, ki so v soboto nastopili v Štivanu (slika zgoraj) in v Medji vasi (slika spodaj)