list Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., ta pol leta 8 gld., ta četrt lata 4 gld., xa jedem mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: ta celo leto 12 gld., xa pol le'.a 6 gld., xa četrt leta 3 gld., u jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. I Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vsprejema upramlfltvo in ekspedlclja v „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isviemai nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. &tev. 67. V Ljubljani, v sredo 22. marca 1899. Letnilc XXYII Deželni zbor kranjski. III. seja dne 21. marca. (Konec.) Debata o pobiranju osebnedo-hodarine. O točki letnega poročila o davkih je poročal posl. Kodak. — Pri tej zadevi se je oglasil posl. Lenarčič ter omenjal, da je fin. urad dal premalo vere na položene fasije ter da se je po posameznih komisijah za odmerjevanje osebne dohodarine premalo varovala uradna tajnost. — Posl. Pfeifer je v daljšem govoru po-jasnoval, da po nekaterih okrajih finančna obla-stva niso pri določevanju osebne dohodarine ravnala se po besedah finančnega ministra, naj uradi s strankami postopajo blagohotno. Nedostatke, ki jih je našteval gosp. predgo-vornik pri odmerjenju osebnega dohod, davka, dopolnjujem s sledečimi opazkami: Ko je v minulem letu v veljavo stopil novi davčni zakon, pričakovali so davkoplačevalci, da bodo davčni organi dobrohotno postopali, ne pa fiskalno; tembolj so se smeli nadejati dobrohotnega postopanja, ker jc sedanji gosp. finančni minister v državnem zboru dne 31. marca 1898 izrecno kot neobhodno potrebno naglašal, da se nikakor ne sme fiskalno postopati, ampak z največjo dobrohotnostjo, sem ter tje tudi jedno oko zatisniti. Namestu da bi davčni organi v poštev jemali ministrove besede, se v nekaterih okrajih niso zmenili za nje, ampak prav nadležno fiskalno pritiskali. V dokaz temu navajam tu, da so v vinorodnih pokrajinah naše dežele taki pregoreči fiska-listi baje po navodilu tukajšnje finančne uprave stroške ponovljenja vinogradov smatrali kot po-množitev premoženja ter ne dopuščali, da bi se dotični stroški odštevali od drugih dohodkov; gospodom tovarišem je znano, da je trebalo inter-pelirati v dež. in drž. zboru glede tega neuteme- ljenega tolmačenja zakona in da je vsled moje interpelacije ministerstvo odredilo, da spadajo navedeni stroški med tiste, ki se imajo odračunati od dohodkov. Prenapeto fiskalno postopanje razvidi se tudi iz tega, da so se sem ter tje na deželi in po malih mestih (trgih) stanovanja ocenjevala neprimerno visoko, ravno tako tudi zemljišni dohodki, za katere se je računal dvakratni, celo desetkratni katastralni dohodek vkljub temu, da 1. 1896 in 1897 ni bilo dobre letine, da ni bilo sadja, da vsled trsne uši, raznih drugih nezgod, ustavljenih sejmov itd. nazaduje promet in gineva blagostanje, ne glede na gospodarski propad se je tudi dohodek iz obrta neprimerno visoko ocenjeval. Dalje je mnogo pritožb bilo čuti od strani nekaterih davkoplačevalcev, ki so doma napisali napovedbo (fasijo) nadrobno o dohodkih in stroških, to fasijo izročili so davčnemu organu, ki je potem še tako dolgo pritiskal in begal stranko, da se je ta udala ter napovedano svoto n. pr. od 800 gld. zvišati pustila n. pr. na 1200 gl. v nadi, da je stvar sedaj v redu — ali marsikateri se je ljuto varal, česar ni pričakoval, zgodilo se je — s tem pritiskom povišana svota se je davčni oblasti še premajhna zdela, tako, da je stranko obvestila, da je njena napoved še pomanjkljiva. Pomanjkljivosti očitale so se v splošnih frazah : »dozdevno« so dohodki iz Vašega posestva, obrta itd. premajhni; »dvomi se«, ne da bi se bili povedali razlogi, (§ 210. davč. zak.) zakaj »se dvomi«, da je premalo dohodkov itd. Gotovo se marsikateremu davkoplačevalcu tudi dozdeva, da ima premalo dohodkov in da bi bil zadovoljen, če bi mu vlada hotela garantirati take dohodke, ki jih je naračunal kakšen pregoreči fiskalist. V sosednji Štajerski se jo vso drugače postopalo : prišel je iz Gradca — kakor se mi je pravilo — višji uradnik k prvi seji cenilne komisije ter ji polagal na srce, da naj postopa dobro- hotno, ne pa fiskalno ; v mariborskem okraju, kakor pri nas v vinorodnih krajih so bih posestniki večinoma pasivni ter so pasivno fatirali, tam se je to vsprejelo, pri nas ne ; na Štajerskem so se stroški ponovljenja vinogradov smatrali že s po-četka kot dopustni odbitki, pri nas je bilo treba kakor sem že omenil — dveh interpelacij. Navedel sem tu nekoliko nedostatkov v nadi, da v prihodnjem zasedanju ne bo čuti jednakih pritožb. Politični pregled. V Ljubljani, 22. marca. Zjedinienje Dalmacije s Hrvatsko. V ponedeljkovi predzadnji seji dalmatinskega dežel, zbora je prišel vendar le na dnevni red znani predlog poslanca Biankinija, toda ne zato, da bi bil rešen, kakor se spodobi in kakor želi vsak zaveden llrvat, marveč zaradi tega, da je bila za sedaj ta zadeva sploh odpravljena z dnevnega reda. Predlagatelj je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog in kazal tudi na cesarsko sporočilo, na katero se spodobi odgovoriti v označenem smislu. Toda razprava je pokazala, da je bil s svojim predlogom skoro popolno osamljen. Ugovarjal mu je najpreje somišljenik hrvatsko-narodne stranke poslanec Cingria, da se je zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko obdelavalo že v raznih adresah, da se od zadnjega tozadevnega oagovora razmere niso nič kaj spremenile in da sedaj za to važno vprašanje ni primeren čas. Skoro v istem smislu sta govorila proti predlogu posl. Trumbic in Milic. Ugovarjali so predlagatelju kajpada tudi italijanski poslanci, sploh je šlo vse, kakor na komando. Ni čuda, toraj, da je pogorel poslanec Biankini s svojo idejo in bil predlog odklonjen z vsemi proti štirim glasovom. Tako je zadeva zopet pokopana za toliko časa, dokler se ne sprijaznijo z njo naši »ljubi« zavezniki, ki imajo v tem oziru vselej odločilno besedo. Do tedaj bo pa steklo še mnogo vode. LISTEK. Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. (Dalje.) Zvrti se mu — stemni se mu pred očmi — zdi se mu, kakor bi zadoneli hipoma mnogi tele-grafični zvonci z vseh postaj, ki se zde pri vožnji kakor bele lise — kakor bi po nepotrebnem svarili na smrt obsojeni vlak, ki že nič več ne pomaga. Potem nastane grozen ropot, kakor hrušč silnega poloma — in neki glas zakriči v smrtnem strahu : »Vse je proč. Poginjamo !« Sedaj obide mrzli znoj Niels Graffovo telo in strese se, da mu postelj zadrhti. Dokler mahoma vse ne utihne in se prične neskončno mila godba, kakor mehki glasovi gosli in kakor srebrno čisti zvonovi, ki zvono. Niels Graff ni več na grozovitem vlaku. Vse krog njega je tiho in mirno, in pred seboj vidi jesensko večerno nebo, ki se širi vi- soko in čisto nad mestom, ki leži globoko pod njim v dolini ob reki. On sedi visoko na gori v lopi z belimi, šti-rivoglatimi stebri in onstran lope vidi belo cerkev v San Minieto in daljne Apenine, rudeče-žareče od zahajajočega solnca. V vrtni lopici v Fiesole sedi, in pred njim na mizi stoji kruh in sir, grozdje In opletena steklenica z rudečim vinom. In ko je pojužinal, mu prineso kave v utico na robu pečine. Služabnik postavi črno kavo in steklenico zelenega šartresa na kamenito mizo v lopici in odide. Na zidano ograjo naslonjen zre Niels Graff v dolino. Solnce je zašlo, in s Fiesolskega samostana in s stolpov zvone zvonovi. Naglo se mrači. Ciprese ob gorskem robu se kažejo črnikaste v zlatečem so zraku, in doli po mestnih ulicah prižigajo električne svetilke. Niels postavi kavo in kozarec na ograjo. Tam doli pa šumi življenje po asfaltu modernih cest, na trgu pred mestno hišo in pod arkadami galerije. In Arno ječi in stoka, kakor Dan- tejevi verzi, od starega zlatarskega mostu do angelskega gaja. In med temnimi gorami blesti Viale dei Colli in Mihael-Angelov trg kakor dija-mantni pas. Niels Graff izpije počasi liker in si znova na-toči. Njegovo srce se počasi polni — kakor mehur, v katerega se oprezno vliva vino. Vsi veliki zakladi iz preteklosti, vsa čudovita lepota sedanjosti, vsi najplemenitejši sadovi, ki so dozoreli v solncu kulture na neskončnih drevesih življenja, vse skupaj hrani Ferenzejeva dolina kakor zlata posoda. Niels Graff zre doli v mesto, gleda gori na nebo, kjer blesto zvezde v čudoviti krasoti. Zdi se, kakor da je zginila hipoma vsa praznota, vsa zapuščenost od njega. Znova ljubi življenje, in njegovo srce duhti proti nebu kakor rosnat vrt, poln dišečih zelišč. Kakor bi bilo vse njegovo bitje jedna cvetka. — Glej, pravi in vzdigne čašo proti zvezdam, življenje moje je plemenito, čisto vino, ki opaja moje globoko srce! Š Volilna preosnova za Nižjo Avstrijo in dunajsko mesto. Odsek za volilno pre-osnovo v nižje-avstrijskem deželnem zboru je že pričel svoje delo o obeh predlogah, za deželni za-stop in za dunajski mestni zbor. Pokazalo so je že pri pričetku razprave, da načrta ne bodeta prodrla v prvotnem smislu. Pred vsem je jako verjetno, da propade določba glede odprave kurije trgov in mest ter da se k večjemu kmečke občine spoje z novo sploSno kurijo. Toda tudi glede tega še ni prav nobene gotovosti. Določba, da je izvrševanje volilne pravice dolžnost vsakega vo» lilca, bo najbrže obveljala tudi glede volilnega reda za deželni zbor, kakor tudi točka, po kateri se morajo strogo kaznovati vse sleparije in druge nepostavnosti pri volitvah. V prihodnji seji odseka za volilno preosnovo bo oddal svojo izjavo vladni zastopnik, ki bo povedal vladne nazore glede načrtov samih, kakor tudi glede poročila poslanca dr. Weiskirchnerja. Že iz tega sledi, da so ne-osnovane vesti nekaterih listov, češ, da vlada ne predloži v potrjenje nobenega teh dveh načrtov. Saj še, kakor prav pravi »Fremdenblatt«, ni imela prilike povedati svojih nazorov v tem oziru. Svoboda modernega liberalizma. Kakor drugod in tudi pri nas na Slovenskem so tudi na •Ogerskem res na čuden način jeli umevati slo-bodo. V zadnji seji ogerske poslanske zbornice je odgovarjal ministerski predsednik Szell na razna vprašanja ter mej drugim povedal tudi, kako vlada sodi o razširjenju volilne pravice ter o volilni preosnovi sploh. Ministerski predsednik je izjavil, da sicer še ne more podati natančne izjave o tej zadevi, ker stvari še ni vsestransko prerešetaval, potem pa rekel: Razširjenje volilne pravice je sicer zahteva liberalizma, toda premisliti treba, kako daleč se sme iti v tem oziru na Ogerskem. Najmanjši prenagljeni korak bi bil padec v brezdno. — Tako govori nositelj liberalne ideje na Mažar-skem, zastopnik onega liberalizma, katerega geslo je: svoboda, jednakost in bratstvo. Vidi se toraj, da se liberalci vseh vrst in vseh narodnostij bore le za slobodo svoje stranke, druge pa zatirajo na vseh koncih in krajih. Na Ogerskem se je z včerajšnjim dnem pričela zopet nekaka ustavna doba, ko je dovoljen zahtevani štirimesečni budgctni provizorij. S tem dnem je dobila ogerska vlada zopet dovoljenje pobirati davkb in druge državne naklade in doklade. Dolgo časa je trajal protizakoniti položaj, toda Mažari si radi tega niso belili glav, ker so itak vedeli, da sistem, ki jim je svet, ostane nespremenjen, akoravno pride na krmilo drugi ministerski predsednik. Položaj v Španiji. Mirovna pogodba z Ameriko, ki je bila neposrednji povod padcu Sa-gastove vlade in razpustu parlamenta, je sedaj odobrena od obeh stranij, ker je vlada oziroma kraljica prevzela na se vso odgovornost. To pa nekaterim španskim elementom ni všeč, in ker se sploh upirajo vsakemu vladnemu koraku, ki ni izšel iz njihovih vrst, se je tudi sedaj vnela ali prav za prav z nova oživila intenzivna agitacija proti vladi in vladajočim krogom in zopet se bolj ko kedaj poprej govori o karlistični vstaji. Rimska »Opinione« poroča baje iz zanesljivega vira, da je dobil don Uarlos pri angleških in francoskih bankirjih večje posojilo v znesku več milijonov, s katerimi se bo podal v Španijo, in da se potem prične splošen upor. Vest o najetju večjega posojila je najbrže povsem izmišljena, ker najbrže ne bo prav lahko najti bankirja, ki bi samo na zračne gradove izplačal večjo svoto. Nasprotno je pa kaj verjetno, da se Karlisti vedno živahneje gibljejo in da treba v tem oziru vedno večje pozornosti. Posebno nevarno bo to gibanje za časa volitev, ki se vrše po velikonočnih praznikih, pri katerih bodo skušali zvesti pristaši večnega pre-tendenta spraviti kar največ svojih v parlament. Vendar vlada nima prevelikega strahu pred temi rogovileži, ker se nadja zadostne podpore od strani poštenega prebivalstva. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. marca. (Odbor katol. polit, društva) si je sestavil^ za tekoče leto nastopno načelništvo: Dr. Ivan Šusteršič, predsednik, A. Kalan in dr. Papež podpredsednika, V. Schvveitzer, tajnik in dr. J. Janežič, blagajnik. (Dnevni red) V. seje deželnega zbora kranj-skega v Ljubljani, dne 23. marca t. 1. ob 10. *ri> dopoludne. Branje zapisnika IV. deželnozborsk-e-seje dne 21. marca t. 1. — Naznanila deželnozboi'-skega predsedstva. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1897 in o proračunu za 1. 1899 ter o prošnjah slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani za podporo in pa nemškega gledališkega društva za podporo. — Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah, in sicer: a) županstva v Kropi za uvrstitev okrajno ceste iz Podnarta v Kropo med deželne ceste ; b) posestnikov v Hinjah za zgradbo okrajne ceste iz Smuke v Hinje. —' Ustno poročilo finančnega odseka glede prošnje županstva v v Selcih za dovolitev podpore v svrho poprave in delne preložitve treh potov v ondotnem občinskem ozemlju. — Ustna poročila finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) zdravstvenega zastopa v Po-stojini za podj> ro za zgradbo okrožne bolnišnice ; b) županstva občine sv. Jošt za podporo za napravo nove občinske poti od nove Nemiljske poti do okrajne ceste; c) Ane Skedl, sirote zdravnika v prisilni delavnici, za dovolitev miloščine ; d) posestnikov na Blečjem Vrhu, občina Polica, za podporo za napravo vodovoda. [— Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1897. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno šolskega zaklada za 1. 1897. — Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanju vinogradarstva na Kranjskem. — Ustno poročilo finančnega odseka glede dovolitve podpor za šolske zgradbe ter o prošnji županstva v Dolenji Vasi pri Ribnici za podporo za šolsko zgradbo, in pa kraj nega šolskega sveta v Orehovici pri Št. Jerneju za podporo za zgradbo dvorazrednice. — Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah, in Bicer: a) društva v varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu za podporo; b) predstojništva ubogih šolskih sestra v Šmihelu pri Novem Mestu za nagrado ; predsedstva kranjsko primorskega gozdarskega društva v Ljubljani za podporo ; d) Franc Jereba, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu za podporo; e) Ivana Hubada, medicinca na dunajskem vseučilišču za podporo; t) več posestnikov iz Dolenjega Suhadola za povračilo izkupila za zaplenjeno in prodano hrvaško živino. — Ustno poročilo upravnega odseka od § 3. A. letnega poročila: Deželna kultura. (Občinski svet ljubljanski) ima jutri popoludne ob peti uri izredno sejo, na katere dnevnem redu so poročila finančnega odseka o računskih sklepih mestne hranilnice, o nasvetu, da se pri loterijskem posojilu nabrana rezerva vporabi za napravo nekaterih novih trotoarjev, o nekaterih odkupnih ponudbah in o prošnjah za podporo; stavbnega odseka v zadevi naprave rampe pred tivolskim gradom; šolskega odseka o nakupu nekaterih učil in porabi dotacij; regulačnega odseka o nakupnih ponudbah ter direktor, mestnega užit-ninskega zakupa o vspehih v 1. 1898. (Visok gost.) Iz Postojine se poroča, da seje včeraj opoludne z Divače pripeljala nadvojvodinja G i zel a in popoludne oh 5. uri ogledala si po-stojinsko jamo. Spremljal jo je v jami okr. glavar vitez Laschan. Zvečer se je nadvojvodinja odpeljala na Dunaj. (Splošne duhovne vaje,) kakoršne so bile prejšnja leta v cerkvi sv. Florijana, bodo letos v kapeli oo. jezuitov na Poljanah. Prično se v nedeljo zv. ob 7. uri in bodo trajale do vel. četrtka. V četrtek zjutraj bode zadnji govor in skupno sveto obhajilo. (Osebne vesti.) Nadoskrbniku Vilj. Leithe v Idriji je podeljen naslov ces. svetnika. — Častno svetinjo je priznal dež. predsednik cerkovniku in šol. slugi Fr. Gabriču v Kranju. — Tajnikom goriške trgovske in obrtniške zbornice je imenovan Anton Bisiak. Ali zna ta gospod slovenski? Sicer je tako vprašanje nezmiselno v deželi, ki je v veliki večini slovenska, toda v sedanjih razmerah je vse mogoče. — Kontrolor moške kaznilnice v Mariboru V. \Venedicter je dobil naslov in značaj oskrbnika. (C. kr. kmetijska družba kranjska) je letos za svoje člane kupila deset vagonov galice po 25 kr. kg in po tej ceni se bode prodajala podružnicam. Prevozne troške plača dež. odbor. (Iz Gaberja pri Ajdovščini) 19. marca. [Izv. dopis.| V soboto, dne 18. t. m. pripetila se je grozna nesreča v Gabriji pri Ajdovščiniv (Primorsko. ) Po opravljeni sv. maši je »»mošnji1 iupnik gosp. Al. Bratina napravljal »bengaličen ogenj«, a katerim je mislil razsvetiti okna svojega stanovanja na veliko nedeljo ob procesiji, kakor je to tudi že pred letom storil. Sno»i, katerih je k temu treba, dejal je v kamnito Kolkalnico in jih drobil s železnim tolkalom. IIkrato» se je vnela zmes in z groznim pokom razstrelila se je kamnita tolkalnica na stotine drobcev. V kuhinji, kjer je to delal, popokale so vse šipe, deloma od drobcev razletele tolkalnice, deloma od silnega zračnega sunka. — Župniku je obneslo levo roko do zapestja, tako, da sti ostali le še aorta in vena sredinca, oproščeni kosti in mesa. S to roko jo namreč opiral tolkalnico pri delu. Na desni roki, s katero je držal tolkalo, odbilo mit je mazinee popolnoma in prstanca do prvega člena za nohtom, ter provzročilo na isti roki med zapestjem in laktom globoko rano. — Prsa so tudi na več krajih ranjena. V stegno je priletel drobec tako močno, da je tam razbil ključe, katere je imel v hlačinem žepu. Obleko na njem je popolnoma razkosalo na drobne kosce. Grozen pok in dim valeč se iz župnišča, privabil je ljudi. Že po dvorišču našli so odstreljene prste in dele razkosane roke. Došedši v hišo, našli so gosp. župnika stoječega sredi kuhinje v dimu, Kri mu je brizgala iz vseh strani. Škropila je stene ter se stekala sredi kuhinje v krvno mlako. Opirajoč se na dva mladeniča, šel je v posteljo. Tu se je še - le zavedel, kaj se je zgodilo. Z mozeg pretresujočim glasom je izrekel komaj slišno: »Roke ni, roke!« Na to je ostrmel. Ljudje so šli hitro po zdravnika v Vipavo in naznanili bližnjim duhovnikom grozno nesrečo. Smarijski župnik ga je hitro z vsem pre-vidil, ker je še dobro govoril. — Kmalu na to je prišel zdravnik P. Lučič. Pregledal je rane, ter koj poslal še po tovariša v Ajdovščino. Ko je došel ta, sklenila sta poslati ranjenca v bolnišnico. Na to sta mu samo izčistila rane in jih obvezala. V hudih bolečinah zvijajoč se ostal je vendar ves čas pri zavesti. O ekaploziciji bila je v kuhinji tudi njegova dekla. To so drobci ranili v obraz, roko in na stegnu provzročili globoko rano. Vendar je upati, da okreva. Nji so tudi rane očistili, obvezali in jo odvedli v bolnišnico v Gorico. Oba ranjenca je spremljal zdravnik Fink iz Ajdovščine. Čudno pa je bilo to, da njegove nečakinje, ki je stala za njim, ni prav nič ranilo 1 Ginljiv je bil prizor, ko so se zvečer 18. t. m. zbrali vaščanje pred župniščem in jokajoči klicali nesrečnemu pa tako dobremu iu ljubljenemu dušnemu pastirju — na pot v goriško bolnišnico, kamor se je pripeljal okoli 11. ure zvečer, mogoče zadnji: »Z Bogom!« (V Mošnjah pri Radovljici) ustanovilo se je povodom 50letnega vladanja našega presvetlega vladarja »Prostovoljno gasilno društvo«. V načelstvo so voljeni: gg. Fran Kocijančič, načelnik; Ivan Reš , podnačelnik; Andrej Jurgele, blagajnik; Ign. Rozman, tajnik. (Iz Kozjega na Štajerskem.) [Volitve v ob črnski zastop.] Pretočeni pondeljek, dne 20. marca bil je za naše Kozje velepomenljivi dan, ker so se vršile občinske volitve v našem trgu, ki so trajale od jutra do srede popoldneva. Borba bila je silno huda, da še take tukaj ne pomnijo, zakaj imelo se je odločiti, da li bodo še zanaprej nosili zvonec kimovci znanega oškrbnika Gosslethove graščine ali pa ne. Brezobzirni nasprotniki napeli so vse moči, da bi prišli do zmage. V vseh treh razredih poskusili so svojo srečo, da bi s katerim svojih prodrli. Volili so tudi sami sebe, kar je provzročilo ne malo smeha. Tako je naš oskrbnik v I. razredu volil za graščaka in za sebe in obakrat je tudi svoje častno ime imenoval in le ta 2 glasa je v tem razredu vlovil. Da bi tem go-tovejše zmagali, priskrbeli so si od svojih zvestih pooblastil, naj še Bog si ga vedi kje stanujejo. Tako je bojda g. dr. Heiss, zdravnik v Ormožu, brzojavno pooblastil enega pristnih, da voli namesto njega, in g. dr. pl. Jabornegg, odvetnik v (Jelji, pa svojega drvarja, naj vender pomaga propadajoče Kozjansko nemštvo rešiti. Volilna komisija sestavljena iz dosedanjega župana, pravičnega Nemca Frid. Fehra, preč. g. kanonika Bosina, g. kanceli8ta Vertovšeka in veleposestnika Antona Maček, bila je povsem drugega mnenja rekši, če hočejo ti visoki gospodje svojo volilno pravico pri nas izvrševati, naj pa pridejo osebno volit. Izvo- Ijeni so sledeči gospodje: V III. razredu: Franc Brilej, Anton Vertovšek, Miha Volavšek, Friderik Fehr; namestnika: Marko Krajnc in Bah Janez; v II. razredu, gg : Miha Horvat, Franc Guček, Anton Maček, Jožef Druškovič; namestnika Alojz Grobin in Anton Klakočer; v I. razredu, gg.: Fr. Boheim, Janez Bah, Anton "VVachtschitsch, starejši, Janez Elsbacher; namestnika Adolf Vončina in Janez Bosina. Kakor imena kažejo, bo imenovani naši ljudje, le v I. razredu se nahaja velikonemec Anton Wachtschitsch starejši, kateri pa je prišel v zastop le po žrebu — osoda bila nam je nemila, kakor navadno Slovencem. In kaj zdaj po volitvi? Nasprotniki so silno poparjeni in nevoljni nad izidom so se kar poskrili. Tolažijo se, da še bo prišla rešilna moč, in žari jim zlata zvezda upanja, da bo njih odvetnik g. dr. Jabornegg naredil zavolj zavrženega pooblastila strašansko velik protest in ta protest bo v Gradcu provzročil neizmerni vspeh, naj se vsi kozjanski Slovenci obesijo. Solznimi očmi eden drugemu pripoveduje o zlati, prejšnji dobi, ko so še mirno, nemoteno živeli in samooblastno vladali. Zdaj pa ti predrzni Slovenci se upajo na dan in našo od vekomaj podedovano posest motijo in blaženi mir kalijo. — To ne sme biti, poskusimo jim vrat zaviti, tožimo jih, obrtkujmo jih, pred sodišče ž njimi, nekaj bo se že dalo nad njimi najti, po-kličimo »svojega« advokata iz Celja, da bo več stroškov in Slovenec prej vničen. Torej volitve so končane, zmaga naša — hvala Bogu in vrlim volilcem. Da imamo tako izboren lepi vspeh, je ne mala zasluga lani osnovanega, mladega »Kat. pol. društva za kozjanski okraj«. Pred volitvijo sklicalo je dvakrat shod volilcev. Prvega na prvo postno nedeljo v gostilni gosp. Horvata, drugega pa 13. marca na Ključicah pri g. Antonu Klako-<5erju. Pri teh volitvah spoznali smo, da je dobra organizacija gotova zmaga, zatorej vrli kat. Slovenci, snujte kat. politična društva in marsikatera nasprotna trdnjava bo padla. (Naša zavarovalnica.) Posebno je priporočati da se tukaj zavarujejo oni moški in ženski delavci in uslužbenci, ki imajo sicer zdaj dobro in stalno službo, vendar ni zagotovljena do smrti, ali ni za slučaj onemoglosti pokojnine Tu sem šteti so : orgljavci, cerkveniki, kuharice, razni občinski in selski čuvaji, sluge, pisarji itd. Enako dobro pride pokojnina onim gospodarjem, ki morajo oddati gospodarstvo svojim mlajšim, pa si za starost niso ničesar prihranili. Res imajo izgovorjen kot in še kaj zraven, a v našem času je to grenek kruhek in neizrečeno bi staremu očetu ali materi prav hodilo 200 gld. letne pokojnine. Torej na noge Vi vsi, ki si želite stare dni v miru in pokoju preživeti. Zdaj si lahko z malimi soldi zagotovite starost v miru. »blovenec« je že prinesel nekatere izglede o zavarovanju, naj slede še nekateri. N. pr. »Kmetijsko društvo v X« ima spretnega poslovodjo s zmernim plačilom na mesec. Služba je sicer stalna, a vendar sloni na pogodbi in mogoče je, da se kedaj razdere, a da konečno mož opeša in za ta slučaj nima nič, ker si ni mogel pri pičli plači kaj prihraniti, in pokojnina ni bila izgovorjena v pogodbi. Tu se da odpomoči. 300 gld. pokojnine s 60. letom naj bi dobival in za to bi plačeval na leto okroglo 28 gl. ako je star sedaj 25 let. 20 gld. bi zmogel sam, 8 pa bi mu jih društvo primaknilo in ima pokojnine 300 gld. od 60. leta naprej. Ako bi umrl pred 60 letom, zapade ves uplačani denar zavarovalnici, le zdravniško pomoč hoče društvo urediti. Dediči nimajo nobene pravice do uplačanih obrokov. Na tem ravno obstoji moč zavarovanja, da preživeli dobivajo od umrlih. Nekateri pravijo, da je bolje v hranilnico nositi mesto v zavarovalnico, a temu se mora oporekati splošno, le v slučaju, do bi pokojnino vžival 6 do 8 let, bi bilo bolje, ko bi nosil v hranilnico. Ker pa človek lahko živi od 55 leta naprej še 20 morda celo 30 let, v tem srečnem slučaju pa je zavarovalnica edino dobra, ker ga varuje do smrti, hranilnica pa ne. Podobno je razmerje pri dotah. (Planinskega društva večer.) V petek, dne 24. t. m. priredi slovensko planinsko društvo zadnji družbinski večer v tekoči zimski sezoni. Lokal : restavracija v »Narodnem domu« na desno. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Na vsporedu je predavanje g. kontrolorja Antona Trstenjaka: »Na najvišjih planinah« in pa gosp. prol. Frančiška Le v ca: »Kako sem hodil pred 22 leti na Krn.« Za zabavni del večera skrbel bode oktet pevskega društva »Slavec«. K temu večeru, na katerem se bo tudi razgovarjalo o izletih, katere namerava prirediti letos planinsko društvo, vabljeni so dru-štveniki in prijatelji društva kot dobro došli gostje. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj sedmo sejo. Deželni odbor je predložil načrt zakona glede pristojbin od vročil sodnih rešitev, katera izvršujejo občine; dalje poročilo o uravnavi plač uslužbencev pri deželni gluhonemnici in poročilo o nameščenju deželnega komisarja za sadjerejo in vinorejo. Deželni zbor je raznim občinam dovolil za 1. 1899 pobirati višje priklade. Prelat Karlon interpeluje ces. namestnika zaradi kaznovanja nekaterih praktičnih živinozdravnikov, ki so zdravili obolelo živino. (Zdravje v Ljubljani) od 12.—18 marca. Novorojenih je bilo 23. Umrlo jih je 22, in sicer: za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 12; med njimi sta bila tujca 2, iz zavodov 8. — Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 1. (Sneg) je pričel naletavati tudi v Gorici. Včeraj zjutraj je snežilo in melo, kakor na Krasu. Takega snega v Gorici že dolgo ne pomnijo. Na Krasu je bila včeraj huda burja, da so vlaki imeli zamude Tudi današnji zjutrajni brzovlak z Dunaja je imel nad jedno uro zamude. (V Koper ali v Pazin?) [Dopis.] Vlada je »ugodila« želji Italijanov po premestitvi deželnega zbora iz Pulja v kako drugo istrsko mesto v toliko, da jim je stavila na izbero : ali da se preseli deželni zbor iz Pulja v Koper ali pa v Pazin, ker v P o r e č u zastop kratko malo ne bode več zboroval. Kakor uzrok, da vlada odklanja zahtevo? naj bi bo deželni zastop povrnil na svoje prejšnje mesto, v Poreč, navaja vlada jednostavno to, da Poreč nima kvalifikacije za kraj, kjer naj zboruje javni avstrijski zastop, kajti v Poreču so se dogajale za dobe zasedanja stvari, ki kruto bijejo v obraz morali in dostojnosti inštitucije, kakor je deželni zastop. No, Italijanom je bilo tudi s tem ustreženo, da jim je vlada dala sploh nekaj na izbero, in odločili so se, samo ob sebi umevno, za — Koper. Saj bi s tem silno veliko pridobili za se, ker Koper je po morju samo eno uro oddaljen od Trsta in to hoče nekaj reči! Stvar pa še vendar ni tako gotova, kakor bi si kdo mislil, in se za danes še ne more trditi, da bi bila vlada zares že ugodila kaki zahtevi Italijanov v tem oziru. Vse je le še provizorično. Pa recimo, da bi vlada zares mislila prenesti deželni zbor iz Pulja v Koper, ali si je tu možno misliti, da je ona hotela ob enem tudi zadostiti pravicam nasproti enemu delu primorske narodnosti ? Ne, tega si ni možno misliti, ker vlada pozna Koper in vlada tudi ve, da bi bil Koper še mnogo nedostojniši kraj za zborovanje tega zastopa, kakor sta Pulj in Poreč skupaj! Bože, saj stoji Koper prav tik založnice najnevarnejšega razstreljiva iredente — Trsta! Kaj bi bila vendar posledica temu, da zboruje deželni zastop istrski v Kopru ?! Trst bi poslal svoj arzenal najsumljivejših iredentističnih elementov v Koper, da ondi ne samo zavira sodelovanje naših poslancev na javnem kraju v blagor slov. istrskega kmeta, marveč da to sodelovanje sploh onemogoči. Da, Koper bi potem postal vredna f i 1 i j a 1 k a Trsta v zadevi javnega za stopa za naše zastopnike! Ali naj torej vlada kaj t a c e g a hoče ? Ali je vlada pala na — glavo ? To bi se vendar reklo, da vlada zistematično one-mogočuje delo slovanskih zastopnikov na vsej črti Primorja! Ko ni vlada niti najmanjšega storila za osebno čast in varnost slovenskih zastopnikov tržaške okolice, da bi isti mogli izvrševati svojo postavno dolžnost, ali naj pripomore zdaj tudi še k temu, da se bode jednako godilo slovanskim zastopnikom naše Istre? Ako vlada kaj tacega stori, potem bi se smelo reči, da ona gre roko v roki z onimi duhovi Primorja, ki ne samo žele smrt Slovanom Primorja, marveč tudi hudo Avstriji v tem delu države. Ali je toraj mogoče, da bi vlada kaj tacega hotela ? Ali jo mogoče, da vlada kar mimo primorskih Slovanov nekaj ukrene, kar bi bilo naravnost v pogubo temu najzveste-jemu avstrijskemu narodu ? Ne, tega ne more ho-teti, take odgovornosti ne more prevzemati, ako noče uničevati sama tega, kar bi morala z vsemi sredstvi podpirati — avstrijsko misel! Za- | torej smatramo za mnogo večjo važnost, da se deželni zbor prenese v Pazin, v mesto, kjer ni umazane čožotske sodrge, in ki ni v taki sumljivi bližini iredentovskemu skladišču Trstu kakor Koper, kamor bi jej trebalo postaviti garnizijo vojakov, da vsaj vzdrži javni mir za dobe deželno-zborskega zasedanja. Upati je toraj, da glas, ki je prišel o tej stvari v javnost, ni prišel od prave strani, marveč od ondi, kjer bi najrajše imeli mesto Pazina — Koper. (V Ameriko) je prišlo, kakor poroča »Glas Naroda«, do konca svečana 72 slovenskih izselni-kov. Ta mesec jih pričakujejo 150. (Ruski koledar.) V Rusiji se vedno širši krogi izražajo za popravo ruskega koledarja. Tako je ruska astronomska družba sklenila, da se bode posebna komisija bavila s tem vprašanjem. Teh posvetovanj se bodo udeleževali tudi cerkveni zastopniki. Društva. (Kmetijsko društvo v Gorjah.) V nedeljo dne 5. marca imelo je naše kmetijsko društvo prvi občni zbor za pretečeno leto. Iz poročila tajnikovega je sklepati, da je društvo prav vrlo pričelo svoje delo. Za lansko leto (to je za dva meseca) se je prodalo blaga za 1200 gld. V januvariju samem čez 1200 gld., v februvariju pa že čez 1800 gld. Vino se toči le do Ave Marije zvečer, da ne more nikdo očitati, da se pospešuje pijančevanje. Ljudje sedaj pijo za potrebo vino. Ako se vsaj nekoliko zatare nesrečno žganje-pitje, potem je zadruga storila gotovo veliko dobrega. Društvo bo tudi še letos zidalo svoje lastno skladišče. Udov je sedaj že 151 in tudi nekaj trgovcev je že pristopilo k društvu. — Na razne dopise v »Narodu«, v katerih se napada naše kmetijsko društvo, ne bomo odgovarjali, ker so sama zavijanja in same laži, omenim le toliko, da kolikor bolj se hujska proti društvu, toliko rajše in toliko več udov pristopi k društvu, ker vsakdo hitro spozna njegovo korist. P. (Slovenska Čitalnica v Gorici) priredi na praznik oznanjen)a Marije Device 25. marca v svojih prostorih »Besedo«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajnica se odpre pol ure prej. Glasbene točke vsporeda bode zviševal pomnožen orkester tukajšnjega c. in kr. pešpolka št. 47. — Vstopnina je določena za društvenike in nedru-štvenike po 30 kr, za srednješolsko mladino po 20 kr. — Sedeži stanejo na divanih: I. vrste po 1 gold., II. vrste po 60 kr., III. in IV. vrste po 50 kr.; na stolih (VI.—X. vrste) pa po 20 kr. — Listki za sedeže bodo na prodaj zadnje tri dni pred »besedo« pri društvenem čuvaju in na večer »besede« pri blagajnici Vstopnice se bodo prodajale le pri blagajnici. Listki za sedeže se obdrže, vstopnice se pa oddajo v sobi pred dvorano. — Cisti dohodek »besede« je namenjen v pokritje troškov za popravo društvene pohišne oprave. — Društvenike in druge Slovence iz mesta in okolice najuljudneje vabi k obilni udeležbi odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Zader, 22. marca. Po včerajšnji kratki seji je deželnozborski predsednik zaključil sedanje zasedanje. Dunaj, 22. marca. Dež. zbora tirolski in tržaški bosta sklicana po veliki noči. Dunaj, 22. marca. „Wiener-Abendpostu objavlja daljši članek, v katerem izjavlja nasproti berolinski „Post",da s pisavo „Czeska Revue" in »Narodnih Listov" ni v zvezi noben državnik in da se na ta lista ne ozirajo vladni krogi, ter dostavlja, da je bilo zelo neumestno staviti te vrste časopisje v isto vrsto z oficijoznimi listi in zvračati odgovornost na avstrijske vladne kroge. „W. Abdp." se popolno strinja s pisavo berolin-skega lista glede trozveze in izjavlja, da tudi češki vodilni krogi niso drugačnega mnenja. List je prepričan, da tudi nemški zastopnik grof Eulenburg ne sodi drugače o naših razmerah napram Nemčiji, tembolj ker vživa popolno osebno in uradno zaupanje. Dunaj, 22. marca. Deželni predsednik šlezijski grof Thun in dež. glavar grof Larisch sta se tukaj razgovarjala z ministrom grofom Thunom zaradi izvedbe novih jezikovnih na-redeb za Šlezijo. Dunaj, 22. marca. Poročila nekaterih listov pravijo, da se papež zelo slabo počuti ter da trpi na vodenici. Oficijelno se iz Vatikana ta vest zanikuje. Dunaj, 22. marca. Včeraj popoldne je bil v dvorani mestne hiše velikansk shod, ki je glasno ugovarjal sklepu upravnega sodišča, po katerem bi dunajska mestna občina ne smela podpirati zgradb novih cerkva na Dunaju. Poročal je o tej zadevi z znano duhovitostjo poslanec dr. P a 11 a i, ki jo ojstro kritikoval inejkonfesijonalne zakone iz leta 1868, rekoč da so narejeni samo v prilog Židom. Ako bi bil sklep mestnega zbora nezakonit, bi bila dolžnost namestništva, da ga razveljavi. Toda ne sme se pozabiti, da je Avstrija katoliška država, kjer židje ne morejo imeti glavne besede. Ako se zakon razlaga v smislu sklepa upravnega sodišča, mestni zbor tudi ne more ničesar dovoliti za vsprejem tujih vladarjev, celo ne za slavnosti v čast svojemu vladarju, mesto ne bo smelo dati nič v dobre namene, kakor tudi ne darov za razne ponesrečence. Sklenila se je resolucija, ki poživlja vlado, vse potrebno ukreniti, da pomiri užaljena čutila krščanskega prebivalstva, da zagotovi samostojnost občine pri upravi nje premoženja. Opava, 22. marca. V deželnem zboru je poslanec Buby utemeljeval svoj predlog, naj se izvoli poseben odsek, ki bi se pečal z uravnavo narodnostnih razmer v Šleziji. Predlog je bil odklonjen, ker so glasovali zanj samo slovanski poslanci. Berolin, 22. marca. Državni zbor je rešil v celoti državni proračun in prekinil zasedanje do JI. aprila. Rim, 22. marca. Zdravnika dr. Lapponi in dr. Mazzoni sta včeraj popoludne obiskala sv. očeta, ki je iskreno obžaloval, da se trosijo v svet neresnične vesti o njegovi bolezni, ki vznemirjajo katoličane, živahno se zanimajoče za njegov položaj. Zdravnika sta nato pooblastila „Agenzio Štefani" izjaviti, da je zdravstveno stanje papeževo povsem povoljno. Newjork, 22. marca. Povodom zadnjih nemirov v Havani je bilo ubitih osem, ranjenih, deloma zelo nevarno, do devetdeset oseb. Mej prvimi so trije, mej poslednjimi pa 15 stražnikov. Um rži ««; 20. marca. Ana Čeme, zlatarja žena, 34 let, Gradišče St. 16, vnetje rebrne mrene. V hiralnici: 20. marca. Jožef Krebelj, delavec, 26 let, tuberculosa, dementia aquisita V bolnišnici: 19. marca. Ivan Čančula, pastir, 14 let, osteo myelitis pyaernia chron. — Marjeta Žmitek, posestnika žena, 48 let, plučnica. Meteorologifino porodilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. q rt a čas opazovanju Stanje b&rometra v icm Temperatura Celziju Vetrovi .2 £ «.• Sat * • S gs t 21 9 zvečer 727-2 —1-8 " si. szah. oblačno 22 7. ziutraj 2. popol. 732-5 732-4 —6-6 -0 7 sr. ssvzh. sr. svzb. pol oblačno « 14-2 Srednja včerajgnja temperatura —09 normale: 4-6°. TZnw0 vn tičovioo imatft T naJveN S 2 H ® O H > O J t m ■ p. o « «H 'g, »D * ti Uljudno podpisani naznanja, da je otvorll v Ljubljani, Wolfove ulice št 8 % mr Mi iTiico za popravo raznovrsti lil strojev in livarno za medenino, -m K K S v kateri se bodo izdelovala vsa najfinejša dela točno in ceno. — Na doposlane modele izvršujem hitro v surovem ali izdelanem vlitku Osobito se priporočam slav. gasilnim društvom in občinam za napravo novih in popravo slarili brizgalnlo ter druzega orodja za gasilce. Isto-tako se priporočam pivovarnam, tiskarnam, strugarjem. strojarjem, mizarjem, posestnikom mlinov in žag Itd., dalje za upeljavo in popravo poljedelskih strojev, pri katerih napravi mesto gepelnov zračne motorje, ki gonijo stroje mesto konjskih moči. Izdelujem pipe za vino ln pivo, katere popravljam točno in trpežno po zelo nizki ceni, aparate za ohranitev piva, ter popolno opravo za pretakanje vina. — Prevzemam napravo in popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočam slav občinam. — Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino oln, olnek in svlneo. V obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem 295 6-1 Jakob Debeljak. g Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. H/%1 1 r M A. Makso Veršec Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnž V I JUBI.JAIV1. do dnč po 4'/s%. Poštno - hranilnlčne položnice na razpolago. I > u n a j 8 k a l> o r z a. Dnč 22. maroa. 8kupni državni dolg v notah.....100 gld. 96 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 • 85 » Avstrijska zlata renta 4*/„......120 » 10 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » 75 » Ogerska zlata renta 4%.......119 » 80 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 » 70 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 917 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............367 » 75 » London vista...........120 » 60 ► Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 69 » 02'/, • 20 mark............11 » 79 » 80 frankov (napoleondor)...... 9 » 56 » Italijanski bankovci........44 » 30 » C. kr. cekini........... 5 » 67 » Dn6 21. maroa. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 60 k 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 » - Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 » 60 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » — Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 » 50 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 130 » 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 Posojilo goriškega mesta.......112 » — 4°/„ kranjsko deželno posojilo.....98 » 26 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 98 » — Prijoritetne obveznice državue železnice . . 218 » 26 » » južne železnice 3°/0 . 179 » 20 » » južne železnice 6°/0 . 124 » 50 » » dolenjskih železnic 4°/o 99 » 60 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 26 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......29 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Gendis srečke, 40 gld.......86 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 1?6 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3365 Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . . 465 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 64 Spldšna avstrijska stavbinska družba . . 110 Montanska družba avstr. plan.....237 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 191 Papirnih rubljev 100........127 60 75 75 50 60 75 12 * AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C V R" I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. atf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aSJT naloženih g 1 n v n i c. wmmmmmmmmmmmmmm