Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplmčan 15 gld., za pol leta S g 14., za četrt le»a 4 (M., u jsdaa
mesec 1 gld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 18 ffld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jedec aeioc 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in osnanlia (inserate) »»prejema uprarnlStro in ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove allee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivsemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
224.
V Ljubljani, v sredo septembra 1896.
Letnik XXIV.
Gabilo na naročbo.
S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca". Državni zbor
prične zopet jutri svoje delovanje. Zadnjikrat se zbero poslanci na Dunaju v tej volilni dobi, ker s tekočim letom jim poteče zakonita šestletna doba in prihodnjo spomlad bomo imeli nove državnozborske volitve.
Velike nade so se stavile v to zadnje zasedanje. Vzlasti je grof Badeni mislil, da bo še s sedanjimi poslanci poleg drugih važnih predlog rešil tudi vprašanje o nagodbi z Ogersko. Zato tudi toliko časa ni naznanil, da je nbvi volilni zakon že davno dobil najvišje potrdilo. Ni namreč hotel pri poslancih buditi suma, da morda še pred časom razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Toda sedaj je grof Badeni spoznal, da nagodbe z Ogersko ni mogoče tako hitro spraviti pod streho, tembolj ker niti ministri niso glede tega vprašanja popolno jedini mej seboj. Zadnji čas so namreč listi pisali, da odstopi finančni minister Bilinski, ker se je baje Badeni prepričal, <da Bilinski ni kos tako težavni nalogi kakor je re-
šitev nagodbenega vprašanja. Mi pa menimo, da ne samo Bilinski, marveč tudi še kedo drug ni kos tej nalogi, katere rešitev ekoro da v temeljih pretresa naše državnopravne razmere.
¡Državni poslanci bodo imeli sedaj nalogo, rešiti državni proračun in poleg tega jim predloži vlada v rešitev več stvarij, katere so že dolgo vrsto let v razpravi v državnem ¡zboru. Za nas bo najvažnejša domovinska postava. Ako se ta prav uredi, tedaj se zopet napravi prav veljaven korak v soci-jalni preosnovi v avstrijskem zakonodajstvn. Preveč pa se tukaj križajo koristi mest in dežele, zato se bojimo, da se vsa stvar ali zavleče ali pa tako pre-naredi, da bo le v mali meri novi domovinski zakon odstranil stare krivice, katere morajo vzlasti kmetske občine nositi že toliko let. Trdno smo pa uverjeni, da bedo ob isti priliki slovenski poslanci vzlasti iz kmetskih občin povdarili odločno to naše stališče in z vsemi silami delali nato, da se sklene čim ugodnejši domovinski zakon.
Socijalno vprašanje.
(Govoril profesor dr. Sehindler na katoliškem shodu v Solno-gradu.)
Lahko pač umevate, kako tesno mi je pri srcu, ker imam nalog, v dvajset minutah kaj zdatnega povedati o socijalnem vprašanju, ki dandanes giblje svet, daj« posla zbornicam in s katerim se državna politika neprenehoma peča že dolgo vrsto let. Tudi avstrijski škofje so v svojem temu katoliškemu shodu doposlanem pismu prav resno razpravljali ta predmet. Socijalno vprašanje, ako je hočemo določiti v kratkih besedah, se različno razlaga; nekateri pravijo : to je pravno vprašanje, drugi trdi, da se gre za plačo, tretji hočejo, da za želodec. Reči smemo, da so vse te razlage prave; socijalno vprašanje je res vse to in še veliko več.
To vprašanje namreč lahko pretresavamo od raznih stranij. Ako imamo pred očmi poslednje na-
mene, zadnje posledice tega gibanja, vidimo, v kaki nevarnosti je družabni red, kako se majejo prestoli, kako se drobe oni stebri, na katerih je dosedaj slonelo družabno življenje narodov. Ako gledamo na pojave, katere neti socijalno vprašanje pred našimi očmi, tedaj opazimo, kako ogromno je nakopičeno bogastvo v rokah nekaternikov, in kako grozno ubo-žavajo narodi ; to je razpadanje starih družabnih stanov, poljedelec se preganja iz hiše, izsesava se rokodelec in propada, krha se družinsko življenje, sploh se začenja vojska vseh zoper vse.
Nad temi prikaznimi pa leži oblak splošne nezadovoljnosti, strah pred negotovo prihodnjostjo, negotovost, ali bode mogoče odstraniti one večje nevarnosti, ki nam prêté v bodočnosti.
Ako iščemo vzrokov socijalnega vprašanja, je v prvi vrsti kapitalizem, to je zistem, ki časti zlato kot kralja sveta, ki denarju prizuava vlado nad vero, vestjo, častjo, življenjem, zdravjem, nad celo človeško družbo. V drugi vrsti provzročata socijalno vprašanje odpad od Boga in gospodstvo materija-lizma. Konečno je vprašanje, ali naj obdrže ali zgube veljavo one ideje, ki so po naravnem ustroju človeške družbe podlaga družabnemu in gospodarskemu življenju. Kdor pa hoče ozdraviti bolezen, ne sme ostati le pri prikaznih bolezni, temveč mora odstraniti vzroke ter zmanjšati njih škodljivi vpliv. In tako treba odstraniti vzroke socijalne bede ter ovirati njih vpliv.
Neki mogočni politik našega časa je rekel v zbornici : „Cerkev ne more pripomoči k rešitvi socijalnega vprašanja". Temu nasprotna, a tudi neresnična je trditev, da je cerkev edina zmožna in dolžna, da reši socijalno vprašanje. Sv. očeta okrožnica o delavskem vprašanju nas poduči, ali naj cerkev sama ali v zvezi z drugimi faktorji rešuje socijalno vprašanje.
Sveti oče so v oni okrožnici priznali državi obširno nalogo v tem oziru ; in avstrijski socijalni po-
LISTE
„Albert".
Spisal S. G.
(Dalje.)
„In drugikrat ne bodi tak6 neroden . . . Ce si začel, tedaj mi p:ši zmirom, ali pa povej, da nočeš. Saj sem ti že povedala, da ne silim te ne".
In Peter je pisal s svojo lepo, drobno pisavo neskončno ljubezniva, od vzdihov in solzil prekipeča pisma. Dasi on za časa svoje ljubezni ni potočil še niti jedne solze, vendar se mu je zdelo zdihovanje in plakanje neobhodno potrebno v ljubavnih pismih. Govoril je o nezvestobi, samevanju, zapuščenosti, skratka, o grozni nesreči svoji, in pri tem se mu je vselej nekako milo storilo, čeravno je bil zmirom prepričan o svoji nenavadni sreči ... Na zadnji strani pisma pa je stal njegov vedno isti podpis : „— tvoj zvesti, do groba zvesti — Albert!". . . Stanka ni hotela, da bi se podpisal „Peter" ; to ime se ji je zdelo „neznosno" ; in samo, kadar se je čutila razžaljeno, imenovala ga je „Peter", in to s posebnim, malo zaničljivim povdarkom, kar je nesrečnega Slibarja popolnoma uničilo.
Kadar se je napravljal k Tarmanovim, snažil se je poprej najmanj pol ure, urejal si kravato, deval v red svoje svetlorumene, redke brke, — skratka, skušal je povzdigniti svojo zunanjost kolikor mogoče, da ni bilo najti na nji niti sledu kakšne nepravilnosti ali površnosti. Zgodilo se je nekoč, da je prišel k Stanki z obnošeno kravato.
„Cemu nisi del tiste za vrat, ki si jo imel predvčerajšnjim ? . . . Ali seveda, za nas je vse dobro. Čudno, da nisi prišel v zamazani obleki . . . Jaz sploh ne vem, kako to, da se še kedaj potrudiš k nam, Peter, ko vendar vidim, da ti je zoprno . . . Zakaj ne ostaneš doma; lahko bi počel tačas kaj koristnega . .
Nekega dne začetkom avgusta stopala sva s Slibarjem počasi po razgretem mestnem tlaku ; bilo je, mislim, ob polu petih popoldne ali malo pozneje. Solnce je žgalo z vso silo ; nebo je bilo jasno, svetlo-sinje, kakor da je razbeljeno. Hodila sva leno prav tik poslopij, ki so delala ozko, malo hladno senco. Peter si je vso pot brisal potni obraz ter vzdihoval: „Oj ta vročina! Oj ta neznosna vročina !" Ljudij je bilo malo na cesti. Dolga predmestna ulica je delala neskončno dolgočasen vtisek s svojimi jednonadstropnimi, tu in tam samo pritličnimi hišami, s svojim kamenitim, vročim, na mnogih
mestih razritim tlakom, s prahom, ki je ležal za pol pedi visoko na cesti ter se zdaj pa zdaj v gostem oblaku vzdignil v težki, dušeči vzduh.
Vstopila sva v jedno zadnjih hiš, mrtvo, dolgočasno poslopje, rujavo pobarvano, s tu in tam odpadlim ometom, majhnimi okni in visokimi vrati s kamenitim obokom.
V prvem nadstropju stanuje gospa Tarmanova s svojo hčerjo, gospodično Stanko.
Že na stopnicah začujeva glasove slabega, pokvarjenega klavirja.
„Postojva nekoliko !" zašepeta Peter. „Stanka igra".
Obstal je, nagnil glavo in poslušal z vidnim oduSevljenjem.
„Izvrstno igra, — kaj misliš?"
„Meni se ne zdi, — pa pojdiva vendar naprej !"
Potrkala sva in takoj nato vstopila v tesno, nizko kuhinjo z zakajenim stropom. Na rujavih stenah je viselo raznovrstno kuhiujsko posodje, iz železne peči pa se je kadilo, da me je takoj ob prihodu zbodlo v oči. Z ruto na glavi in s kuhalnico v roki vzprejela naju je gospa Tarmanova, sila dolga, kakor trska suha ženska. Izpod mršavih obrvij gledajo njene drobne oči ostro, bodeče ; zakrivljeni, koščeni nos ; tenka, povežena ustna ; upali, sivi obraz,
Y
litiki so že davno preje naglašali isto prepričanje, da je država opravičena in dolina sodelovati pri reševanju socijalnega vprašanja. Ko so se v Franciji, Belgiji in Nemčiji še prepirali o tem, bilo je pri nas že doguano, da ima tudi država dolžnost, sodelovati. Država mora vzdrževati pravni red ter podpirati slabejše nasproti močnejšim. Ko bi državniki spoznali to nalogo ter jo tudi izvrševali, zmanjšali bi soeijalno revščino in zmedo. Navzlic temu pa cerkvi pripisujemo še večjo pravico in dolžnost. Svetna oblast sama uikakor ne more odstraniti vzrokov socijalnega vprašanja; tu mora zastaviti svoje moči duševna, moralna oblast, ki neposredno vpliva na duhove. Soeijalno vprašanje se tiče idej, načel, ki navdajejo družbo, zato mora nastopiti oblast, kateri je Gospodar sveta, Kralj človeške družbe dal nalogo, da varuje nravno in duševno podlago družabne zgradbe. In ta oblast je katoliška cerkev.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. septembra.
Nemški nacijonalci in prihodnje de-želnozborske volitve na Nižje Avstrijskem. Minulo nedeljo so se sešli zaupniki nemško-nacijo-nalne stranke na Nižje Avstrijskem, da bi se pogovorili glede bodočih deželnozborskih volitev, v prvi vrsti pa označili svoje stališče nasproti novi nemški ljudski stranki. Posvetovanje se je pričelo z izjavo urednika Wolffa, da njegovi pristaši niti za korak ne odstopijo od poti, katero so načrtali zaupniki na shodu dne 19. t. m. Na tem shodu se je mej drugim sklenilo, da nemški nacijonalci podpirajo kandidaturo poslancev DOtz, Hauck, Pacher in Herzog, najodločneje pa pobijajo kandidature Verganija, Oberndorferja in Gessmanna. O tej izjavi se je vnela daljša debata, v kateri je stavil profesor Kimemann predlog, naj se izreko zaupniki za popolno samostojno postopanje nemške ljudske stranke, pri prihodnjih volitvah pa se priporoča somišljenikom skupno postopanje s krščanskimi socijalisti v onih okrajih, kjer je mogoče sporazumljenje. Vendar pa morajo tudi ti kandidatje izjaviti, da ne prekoračijo programa nemške ljudske stranke. — Ta predlog pa ni ugajal veliki večini, vsled česar so Kime-mannovi somišljeniki ostavili dvorano. Ostali zaupniki so nato neovirani proglasili kandidate svoje vrste in se razšli s sladko nado, da prodro kot zmagovalci. Delali so najbrže račun brez oštirja, kajti vedeli bi bili lahko, da se jim ne bo tako gladko steklo.
Deželnozborske volitve na Gorenje-Avstrijskem. Z včerajšnjim dnem so se razven veleposestva završile deželnozborske volitve v Gorenji Avstriji. Ž izidom sme biti katoliška stranka popolno zadovoljna, kajti mej liberalci in nemškimi nacijonalci sklenjeni kompromis ni obrodil nikakega sadu; v kmečkih občinah so na vsi črti prodrli katoliški kandidatje in tudi v mestni skupini so izgubili liberalci dva mandata. Ta poraz je nov dokaz za nemške nacijonalce, da bodo zmagovali le tam, kjer se bodo zjedinili s protiliberalci, sicer bodo pa le pomagali židovskemu liberalizmu do popolnega
— vse to daje obrazu in očem še strožji, odločneji izraz.
„Stanka je že napravljena ; potrudita se v sobo. Jaz skuham prej še malo kave, potem pa odidemo. Zdaj tako še ne moremo nikamor, o tej vročini ..
Skozi steklena vrata se je videlo v sobo, kjer je sedela Stanka pred klavirjem.
Soba je bila prenapolnjena s posteljnjaki, omarami in omaricami, mizami, stoli in razno drob-njavo, tako da je ostal samo na sredi prav ozek, podolgast prostor, kjer se je lahko nekoliko gibalo, in sicer med klavirjem in dvema posteljama. Do jedinega okna se ni moglo, zakaj ravno pod njim je stal velik, mehak divan za pritlikavo, okroglo mi-zieo. Na stenah je viselo vse polno slik in sličič, nekateri izvrstni bakrorezi med navadnimi, kričečimi podobami raznih svetnikov in svetnic. Dve uri sta neprestano tiktakali, jedna z zamolklim basom, druga s kričečim, hripavim tenorjem. Na klavirju je ležal kup not, med raznimi knjigami in ročnimi deli. Po posteljah in po mizi je bila raznešena obleka ; na mali mizici pred divanom je ležal raztresen letnik časopisa „Ueber Land und Meer" in rudeče vezane pesmi Gregorčičeve . . . Zdelo se je, kakor da je pohištvo treh sob znešeno v to tesno izbico.	(Dalje sledi.)
poraza. Da je temu res tako, dokaz je sijajna zmaga protiliberalnega kandidata v Kirchdorfu, ki je nastopil proti kompromisnemu kandidatu, ki je pa tako sijajno pogorel. Z izidom teh volitev se je znižalo število liberalnih in nacijalno-liberalnih kandidatov na jedno tretjino vseh deželnozborskih mandatov. Udare» je torej vsekako zelo občuten, ki je pa tudi zelo pomenljiv za bodoče državnozborske volitve. Le tako naprej po vseh krovinoh in kmalu bo konec liberalnemu gospodstvu.
Rusija in Srbija. V zadnjih dneh se je mnogo govorilo o neki pošiljatvi orožja iz Rusije v Beligrad. Sedaj se pa poroča iz Belgrada, da je vest, ki kroži v gotovih krogih, popolnoma izmišljena, in je navstala vsled napačnih tolmačenj. Resnica je le, da je car dovolil, da izgotove ruske tovarne 120.000 repetirk po ruskem modelu in toliko 10.000 kosov patron na račun srbske vlade. Pogoji glede plačevanja se v najkrajšem času določijo in takoj v zgodnji pomladi se prične dovažanje orožja.
O važnosti carovega obiska v Franciji se poroča nekemu listu nastopna izjava nekega odličnega državnika, najbrže predsednika Faure, ki v kratkih potezah poda vso francosko politiko. Tu se v prvi vrsti naglaša, da je obisk carjev popolno miro -ljubnega pomena, kajti Francija obrača itak vso svojo pozornost na svetovno razstavo v letu 1900. Francija se ne mara mnogo pečati z armenskimi zmešnjavami, tudi ne z anarhisti, ker je marsikaj pretirano, kar se o njih govori in piše, marveč hoče živeti sedaj le za carja kot njegova zaveznica. Francoski politiki se sicer nikakor ne hudujejo nad tem, da je potoval car najpreje na Dunaj, ker je samo po sebi umevno, da se spodobi prvi obisk splošno spoštovanemu avstrijskemu cesarju, toda krona njegovega potovauja bode obisk v zavezni Franciji. Car, ne samo dedič, marveč vreden nadaljevalec politike svojega očeta, pride kot prijatelj k svojim prijateljem in bode ostal v Parizu celih pet dnij, torej dalje časa, ko kje drugje.
Dogodki v Armeniji. Akoravno je pojenjalo v zadnjem času nečloveško klanje mej Moha-medani in kristijani. vendar Armenci še niso varni življenja in imetja. Skoro sleherni dan dojde poročilo o neumornem delovanju turške policije ne samo v Carigradu, marveč tudi po deželi, ki ničesar drugega ne hrepeni, kakor da bi našla v stanovanju armenskih prebivalcev kako sumljivo stvar in odvedla vse v zapor. Od sobote na nedeljo je moralo veliko število „sumnljivih" Armencev hote ali nehote v ječo, ker so baje pri njih zasačili več tajnih pisem, tiskalni stroj in kdo ve kaj še vse. Mej vjet-niki sta tudi dva armenska plemenitaša, katera sta na sumu, da pripadata armenskemu revolucijonarnemu odboru. — Krečanski upravni svet je imel pod predsedstvom generalnega governerja Beroviča prvo sejo minulo nedeljo, v kateri je odobril proračun za prihodnjih šest mesecev. V tem proračuuu se nahaja tudi svota 2000 turških funtov za preosnovo orožništva in sodišč.
jKongres francoskih socijalistov. Francoski socijalistični vodje so sklicali v Pariz shod vseh sodrugov iz raznih delov republike ter postavili na dnevni red nekaj zelo važnih, ob jednem pa tudi prav lahko (?) izpeljivih predlogov, katere so seveda zborovalci soglasno odobrili, ne meneč se zato, se li dajo izpeljati ali ne. Prvi predlog se glasi nekako tako-le: Mesto stalne armade se uvede na-cijonalna garda, katera le tedaj prime za orožje, kadar so v nevarnosti sloboščine. Vsi prosti meščani dobe orožje, da se morejo braniti proti podjetjem iz suženjstva še ne rešenih narodov. V dosego tega namena se pa mora mej vse slojeve zasejati sovraštvo do vojaštva z izdajanjem brošur ter prirejanjem ljudskih shodov. Socijalisti zahtevajo nadalje, da se odpravi predsednik republike, senatorji, prefekti, sploh vsi višji državniki, posebno pa cel proračun za bogočastje. Na ta način mislijo dobiti socialistične korifeje v svoje roke 2700 milijonov frankov, ki bodo zadostovali, da se preskrbe vsi, ki trpe pomanjkanje vsled onemoglosti. Reveži so pa v tem slučaju slabo računali, kajti s tem seveda popolno brezmisolnim korakom bi si prihranili komaj polovico, kar potrebujejo v določene namene.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
XI. Zbornični tajnik poroča, da je c. kr. okr. glavarstvo črnomaljsko v svrho posvetovanj glede ustanovitve zadruge za sodni okraj črnomaljski določilo 27. april. K temu posvetovanju je zbornica
poslala odposlanca, ki je mnogobrojnim zbranim obrtnikom razjasnil postavna določila glede ustanovitve in namena zadrug. Pri tem je pojasnil nato določila iz novel k obrtnemu zakonu z dne 15ega marca 1883, drž. zak. št. 39 in z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, katera je upoštevati pri ustanovitvi zadrug.
V	sodnem okraju črnomaljskem je 37 mlinarjev in Žagarjev, 17 čevljarjev, 13 mizarjev, 1 kolar, 11 krojačev, 1 ključavničar, 2 steklarja, 6 kovačev, 4 peki, 1 tkalec, 2 slikarja, 1 brivec, 1 klepar, 1 klobučar, 2 opekarja, 20 mesarjev klavcev, 4 zidarji, po 1 vapneničar, dimnikar, izdelovalec soda-\ode, dalje 71 trgovcev, 100 gostilničarjev in 12 žganje-točnikov, torej skupaj 310 trgovcev in obrtnikov. Navzoči so pred vsem povdarjali, da bi bilo najko-ristneje, da bi bili rokodelski obrti jedna zadruga zase. Ker je pa teh premalo in so ti porazdeljeni na celi sodni okraj in se je z več strani izrazila misel, da bi v tem okraju mogla kaka zadruga le obstajati, če bi bili v jedni združeni vsi trgovci in obrtniki, so se navzoči obrtniki zjedinili v tem : Delati je na to, da se ustanovi zadruga vseh trgovcev in obrtnikov sodnega okraja črnomaljskega. Ob tej priliki se je volil tudi provizorični odbor, ki naj bo sestavil in predložil pravila, če pol. dež. oblast odobri krajevni obseg zadruge.
Ker je odsek mnenja, da bi bilo v resnici najkoristneje, če bi se vsi trgovci in obrtniki črnomaljskega sodnega okraja združili v jedno zadrugo, kakoršna že 11 let obstoji za sodni okraj metliški, predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. okrajno glavarstvo črnomaljsko v tem smislu izreče.
Predlog se vsprejme.
XII. Zbornični tajnik poroča dalje, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranji predložilo dve prošnji, v katerih eni se prosi za ustanovitev čevljarske zadruge za sodni okraj tržiški in v drugi za ustanovitev zadruge, ki bi obsegala vse trgovce in obrtnike sodnega okraja tržiškega. Pri obravnavi v dan 4. maja odločeni od c. kr. okrajnega glavarstva zastopani so bili samo čevljarji, irharji, sedlarji in urarji.
V	sodnem okraju tržiškem je 21 mlinarjev in Žagarjev, 8 kovačev, 29 čevljarjev, 4 kolarji, po 3 ključavničarji in mizarji, 7 krojačev, 4 tesarji, 2 izdelovalca kocev, 2 sedlarja, 1 izdelovalec lesenih cvekov, 1 izdelovalec lodna, 9 pekov, 1 klobučar, 7 mesarjev, klavcev in vojeninarjev, 2 brivca, 6 usnjarjev, 4 fužine za kose, 1 izdelovalec suknja, 1 dimnikar, 1 irhar, 2 zidarja, 1 vrvar, 4 opekarji, 2 urarja, 1 izdelovalec sodavode in 74 trgovcev ter 47 gostilničarjev in kramarjev, torej skupaj 248 trgovcev in obrtnikov.
Pri obravnavi je bila zbornica zastopana po odposlancu. Navzoči čevljarji, irharji in sedlarji so se izrekli zato, da bi sa združili v eno zadrugo za sodni okraj tržiški, ker bi po njih mnenju leta za-mogla doseči namen, katerega ima zakon pred očmi.
Od združitve z drugimi obrti okraja v eno zadrugo ne pričakujejo gori imenovani nič koristnega, ker imajo ostali povsem druge koristi zastopati.
Neki obrtnik se je pa izrekel za združitev vseh trgovcev in obrtnikov v eno zadrugo. Pri glasovanju so pa glasovali vsi navzoči razun enega za ustanovitev čevljarske zadruge.
Odsek se je preveril, da so čevljarji v resnici interesovani pri ustanovitvi zadruge in bi zamogli napraviti zadrugo, katera bi se lahko vzdržala. On je za to, da se želji čevljarjev ustreže. Ce bi ostali obrtniki želeli, da se ustanovi zadruga, bi se bili tudi udeležili posvetovanja, ker pa to razun enega niso storili, se more po pravici sklepati, da se s čevljarji nočejo združiti v eno zadrugo.
Odsek toraj priporoča ustanovitev zadruge Čevljarjev, sedlarjev in irharjev za sodni okraj tržiški in predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. — Predlog se sprejme.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. septembra.
(«g. velilcem sodnih* okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Velike Lašče iu Ribnica!) Dne 29. septembra izkazali ste mi svoje zaupanje in me s častno večino volili državnim poslancem. Hvala Vam iskrena! Z dejanjem se bodem trudil, pokazati se vrednega Vašega zaupanja. Bog blagoslavljaj moje delo v blagor katoliškemu sloven-
skemu narodu! — V Ljubljani dne 30. septembra 1896. - Dr. Ivan Susteršič.
(Za župnijo Staro Loko) je bil danes kano-nično vmeščen č. g. Frančišek Kummer, dekan na Vrhniki.
(Osebna vest.) Primarij dr. V. Gregor i 6 zastopal bode dne 3. oktobra na Dunaju kranjsko zdravniško zbornico pri občnem zboru avstrijskih zdravniških zbornic.
(Cesarjev god) pade letos na nedeljo. Mestni šolski svet je zategadelj odredil, da bo sobota 3. dan oktobra v ta namen prosta, da se učenke in učenci ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih udeleže slovesne sv. maše za cesarja.
(Nesreča) pripetila se je včeraj okoli 4. ure ob Ljubljanici. Nfki hlapec je vozil prav hitro s šo-drom naložen voz po Krojaških ulicah proti Ljubljanici. Ob voglu ni mogel hitro zaviti, konji se zalete v ograjo, jo podero in vse vkup pade v vodo. Dolgo časa so se trudili, predno so izpregli konje v vodi in jih speljali na suho. Konji so precej poškodovani.
(Zdravje v Ljubljani) od 20. do 26. septembra: Število novorojencev 11, umrlih 16; med njimi 1 za vratico, 3 za jetiko, 2 za želodčnim katarom, 10 za različnimi boleznimi. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za grižo in 5 za vratico.
(Tatvina.) V Dravljah pri St. Vidu so tatovi 26. t. m. posestniku Andreju Dolencu iz hleva ukradli kravo. Gnali so kravo proti Črnučam. Tatov še niso dobili.
(Gluhonem tat) Sedaj nahaja se pri sodišču v Radečah v preiskovalnem zaporu 16-letni gluhonemi deček radi hudodelstva tatvine pri Jožefu Kisovcu iz Smarčne. Ta deček je majhne, slabotne postave, ima plave lase in svitlo modre oči. Oblečen je bil v temne suknjene hlače, sivkasto a že zamazano suknjo in belo srajco z višnjevimi progami, obutala nima. V culji je nosil saboj še eno suknjo temne barve, eno ruto, en prazen mošnjiček, zrcalo, klešče, škarje in en listek z napisom : „spomin sv. misijona na Vidmu — 1895." — Ako je o tem dečku komu kaj več znanega, naj to blagovoljno naznani sodišču v Radeče.
*
* *
(Slavnostna procesija v Trstu.) Iz Trsta se nam piše : Tako veličastnega prizora, tako sijajnega pojava krščanske zavesti Trst že davno ni videl, kakor minulo nedeljo, ko se je vršila slavnostna procesija Matere božje. Pravijo, da se je slovesnosti vdeležilo do 100.000 ljudij, ki so od blizo in od daleč privreli skupaj pokazat, da naj je Trst kršč. mesto. — Ob devetih zjutraj je bila v stolnici škofova slovesna maša, pri kateri je bila cerkev natlačena vernikov. Popoldne ob treh se je pričela procesija. Duhovni so vzeli kip M. 6. iz altarja ter ga nosili v slavnostnem sprevodu. Mestni zastop italijanski se je tudi ta dan demonstrativno skrival in skrbel zato, da mestna poslopja niso bila okrašena. Pač pa se je vdeležil sprevoda namestnik Rinaldini z mnogimi uradniki. Neizmerno je moralo veseliti vsacega Slovenca, ko je videl, da so bili večina vdeležeucev sami Slovenci, ki so glasno molili in peli slovenski. Tudi slovenska mestna zastopnika Dolenc in Va-tovec sta se udeležila sprevoda. — Nepopisno krasen je bil trenotek, ko se je podoba M. B. pokazala v umetalnem ognju v veliki žareči obli. Množice so bile tedaj čudovito pretresene, vse je v solzah pozdravljalo Mater božjo. — Dal Bog, da obrodi ta
prelepa slavnost kaj stalnih sadov.
*
* *
(Iz Celovca,) dne 29. septembra. Premeščeni so notarji: J. Fresacher iz Velikovca v Beljak; J. Rainer iz Podkloštra v Velikovec; M. Bračko iz Železne Kaplje v Podklošter. — V Celovcu te dni otvorijo novo petrazredno ljudsko šolo za fante in dekleta s tremi vsporednicami. — Slovensko kato-liško-politično in gospodarsko društvo je minulo nedeljo zborovalo v Pokrčah z zelo dobrim vspehom. Za komisarja je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo celovško „bauernbundarja" Moric a. Več prihodnjič.
(Deželnozborske volitve na Koroškem.) Iz Celovca, dne 29. sept. : Z današnjo volitvijo v velikem posestvu je končan volilni boj. Ker se konservativna stranka volitve v velikem posestvu ni udeležila, Slo je vse gladko in „po vrvici," kakor se je že prej
dogovorila liberalna in nacijonalna gospoda. Izvoljeni so: baron Aichelburg-Labia, grof Zeno Goess, dr. Arton Lemiš, grof Lodron, dr. J. Luggiu, P. Mtlhlbacher, Rim. Rainer, knez H. Rosenberg, baron W. Sternek, E. Kampel. Mej imenovanimi je 6 liberalcev in 4 nacijonalci. Volilcev je bilo 71, mej njimi menda 47 (?) nacijonalnih glasov. Dosedanji glavar dr. Erweiu ni več izvoljen. — V celovški trgovinski zbornici sta izvoljena dva liberalca (Hillin-ger in Hinterhuber) in nacijonalec Umlauf s 24, oziroma 22 glasovi. Razločka med „liberalci" in „nacijonalci" pa je težko najti. Več starih močij je v dež. zboru sedaj odstranjenih in na njih mesto se vsedejo „mlajši," — ali pa tudi boljši?!
—rn—
*
* *
(Otvoritev „Mozirske koče".) Savinska podružnica „Slovenskega planinskega društva" je postavila na Golčki planini nad Mozirjem novo planinsko kočo, imeuovano „Mozirsko kočo", ki se bode v ponedeljek dne 5. oktobra t. 1. slovesno otvorila. Ob 7. uri zjutraj odhod iz Mozirja, ob 11. uri dopolu-dne blagoslovljenje in otvoritev koče. Savinska po-družuica vabi tem potom svoje p. n. člane in prijatelje planin k tej slovesnosti.
(Spodnještajerski hmeljarji) imajo letos tako po količini kakor po kakovosti pridelka slabo letino. Ne le da je vreme pospravljanje zakasnilo, vplivalo je tudi slabo na pridelek. — Zgodnji lepi hmelj se kupuje sedaj po 40—50 kr. 1 kg.
(Zdravišče Rogatec - Slatina) je v pretekli sezoni obiskalo 1467 strank z 2305 osebami. Iz Štajerske je bilo 456 oseb, iz Ogerske 875, iz ostalih avstrijskih kronovin 453, iz Hrvatske in Slavonije 406, iz Bosne in Hercegovine 19, iz Srbije 53, iz Egipta 13, iz Azije in Italije po 6, iz Švice in Rusije po 3, iz Bavarske, Prusije in Grške po 3, iz Rumunske 1.
* *
(Vpis varstvenih znamk na Ruskem.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo nastopni ukaz tu-kajšui trgovski in obrtniški zbornici: Vsled poročila z dne 25/13. avgusta podanega od c. in kr. glavnega konzulata v Petrogradu c. in kr. ministerstvu za vnanje stvari je carsko rusko finančno ministerstvo v izvršitev novega ruskega zakona o varstvu znamk z dnem 26. febr. t. 1. odredilo, da se morajo vse doslej ua Ruskem potrjene tovarniške znamke tekom ednega leta počenši od razglasitve zakona, t. j. od dne 31/19. marca 1896, obnoviti. V določilih glede predložitve prošenj za vpis znamk so se odredile nastopne premembe: 1. Izpiskom znamčnih zapisnikov tujih trgovskih in obrtniških zbornic, ki se imajo kakor doslej priložiti prošnjam, je preskr beti poverjeno rusko prestavo. 2. Od vsake tovar niške znamke je predložiti 100 s trdnimi barvami tiskanih izvodov. 3. Prošnjo je kolkovati z ruskim kolkom za 80 kopejk in je za vsako znamko, katero je registrovati, priložiti kolek ednake vrednosti. 4. Pobotnica o davku plačanem pri glavnem priho-darstvenem uradu (kot depozit oddelka za trgovino in manufakturo) je prošnji priložiti; za registrovanje znamke, katero se more po želji izvršiti za eno do 10 let, je plačati za prvo leto 3 rublje in za vsako prihodke leto 1 rubel, torej za 10 let 12 rubljev. V interesu lastnikov znamk želi imenovani oddelek, kolikor je možno, dobiti klišeje znamk, za katerih vpis se prosi. Po uporabi za večjo razširjatev znamke se bodo klišeji vrnili. C. in kr. glavni konzulat je trgovskim krogom kakor doslej na razpolago za posredovanje pri vpisovanju znamk, bilo bi le želeti, da bi se z ozirom na to, ker je pričakovati veliko število prosilcev, prošnje z denarnimi zneski vred nabirale pri trgovskih zbornicah, katere naj bi iste poslale glavnemu konzulatu. Za stroške, katere bi imel konzulat za prestavo in za pristojbine pri le-galizovanju eventuvelno za depozitne pristojbine, bi bilo za vsako znamko še razun davka poslati na račun 5 rubljev.
(Poslanstvo Msgr. Makarija.) Monsign. Makarij od papeža poslan k Meneliku je sporočil kardinalu Rampolli iz cesarskega mesta Adis-Ababe, dne 14. avg. 1896 v Rim nastopno pismo o svojem vsprejemu pri Meneliku : „Čast mi je, da Vam pišem iz Adis-Ababe, glavnega mesta abesiuske države. Tukaj sem od pretočenega torka, 11. velikega
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem lista
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
potovanje naše je bilo zelo srečno, hvala varstvu božjemu in blagoslovu svete Btolice. Cesar Menelik nas je tukaj vsprejel z vsemi častmi, ki pristoje apostolskemu stolu. Na dan našega prihoda nam je poslal številno stražo (kakih 150 vojakov) nasproti, kateri ua čelu je bilo več tamošnjih dostojanstvenikov in gospod lig, kateremu je cesar naročil, da nas v njegovem imenu pozdravi. Drugi dan, v sredo 12. vel. srpana, okoli jeduajstih zjutraj, nas je sprejel cesar v slovesni avdijenci. Šel sem t cesarsko palačo v spremstvu vsega abesinskega sve-čeništva iz Adis • Ababe, ki šteje 15 duhovnikov. Stopil sem pred cesarja in pred ves njegovi zbrani dvor; ko sem mu izročil papeževo pismo, sem mu razložil namen svojega poslanstva: da se namreč sv. stolica zanaša na cesarsko velikodušnost vnuka kralja Davida, čegar milosrčnost pismo povzdiguje ; da je papež za poslanika pri cesarju izvolil glavarja koptiške cerkve z namenom, da bi odvrnil vsako politično misel in da bi vzbujal v spominu etijop-skega cesarja najslajše verske spomine. Rim in Ale-ksandrija sta prišla k njemu : skupna je toraj prošnja sv. Petra, prvaka apostolov, in sv. Marka, njegovega duhovnega sina, očeta Koptov in Abesincev, da naj Nj. Veličanstvo pomilosti vse ujetnike. Kršč. narodi so si drznili, da tisti, ki je papežu povodom njegovega povzdignjenja na prestol sv. Petra rado-voljno dal dokaz prav kraljeve uljudnosti, ne bode odrekel mu milosti, katere prosi Nj. Svetost danes po izvanrednem poslaniku. Tako sem končal in prosil med tem Boga, ki ima srca kraljeva v svoji roki, da naj navdahne vladarja, kakor pristoja blago-dušnosti tako velikega krščanskega cesarja in dostojanstvu svetega stola. Cesar je odgovoril sledeče : „Papež je oče nas vseh. Pravico ima nam pisati in nam izrekati svoje želje. Bodemo še videli in se o teh stvareh še posebej razgovarjali". Potem se poslovim od cesarja z željo, da naj Bog njegovo življenje v slavo in srečo Etijopije obrani. Tu sledi dokaz o ljudomilosti velikega cesarja : še na dan avdijence je odredil cesar nam v uslugo za kuharja bivšega kuhinjskega načelnika pri generalu Bara-tieri-ju. Vsi ujetniki, ki smo jih videli, se dobro počutijo in se najganljivejše izražajo o dobroti, s katero cesar ravna z njimi; in v resnici jim daje vladar o vseh praznikih kosilo v cesarski palači. Kar se tiče njih osvobojenja, upamo, ker smo bili priča vse velikodušnosti in zuačajnosti neguševe, da bodem mogel kmalu sporočiti sv. stolici veselo naznanilo, ki bode toliko ubozih mater potolažilo in slavo vladarju povišalo. Ko ^končujem, prosim Vašo Eminenco, da položite to pismo Nj. Svetosti k nogam in prosite za nas apostolskega blagoslova, — da Jezus Kristus, naš Bog, dopolni, kar je začel.
Telegrami.
Bukarest, 30. septembra. Cesar Franc Josip je podelil finančnemu ministru Canta-cuzeno veliki križ Fran - Josipovega reda, pravosodnemu ministru Statescu in pa notranjemu ministru Stojalanu red želez, krone prve vrste.
Bukarest, 30. septembra. Defilovanje vojaških oddelkov, katero je vodil včeraj do-poludne rumunski kralj v prisotnosti avstrijskega cesarja, je izpadlo zelo sijajno. Nešte-vilna množica občinstva vseh stanov je vladarja naudušeno pozdravljala.
Celovec, 30. septembra. Pri včerajšnih volitvah iz skupine veleposestva je bilo znova izvoljenih šest liberalcev, trije pristaši nemške ljudske stranke in jeden divjak so bili pa na novo voljeni.
Dunaj, 30. septembra. Tukajšni listi poročajo : Finančni minister predloži v ju-trišni seji zbornici načrt zakona, s katerim se pooblašča, da sme najeti investicijskega posojila za sedaj v znesku 50 milijonov gld.
Duhcov, 30. septembra. S posredovanjem anarhistov se pripravljajo tukajšnji rudarji na splošno stavko, ne da bi stavili kake pogoje. Vojaška četa, broječa 50 mož, straži neprestano posamne rudnike in priganja delavce k delu in redu. Do včeraj
Wien,
! Bezirk, Stefa nsplati
Nr. 11, Parterra.
zvečer so vtaknili v zapor devet rudarjev. — V komotavskem rudniku je štrajkalo včeraj vseh 2500 delavcev.
Petrograd, 30. septembra. Upravitelj zunanjega ministerstva, tajni svetnik Šiškin, je odpotoval včeraj zvečer v Pariz. Grof Lamsdorff je prevzel vodstvo zunanjega ministerstva.
Carigrad, 30. septembra. Včeraj ste odrinili dve torpedo-ladiji v Dardanele. Število ladij se v kratkem zviša na deset, katere ostanejo stalno pod poveljstvom dardanel-skega poveljnika.
Balmoral, 30. septembra. Ruski car in carinja ter angleška kraljica s princem in princezinjami so se dali slikati. Lord Salisbury je ostavil danes Balmoral.
London, 30. septembra. „Reuters Office" poroča iz Salisburyja : V teku zadnjih treh dnij se je pojavilo ob reki Mozon več hujših bojev. Jeden teh bojev je trajal deset ur. Vladne čete so vstaši popolno obkolili.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za ielodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr.	121 (50-32) 1
Umrli ho:
V h i r a 1 ni e i:
28. septembra. Valentin Siherl, delavec, 80 let, ostarelost.
Tujci.
28. septembra.
Pri tit or u: Iiofer, Wechsler, Heller, Epstein, Bäsch, Tschepper, Klutz z Dunaja. — Steller iz Hamb«rg-a. — Weiss iz Pardubice. — Zimmerman iz Strassburg-a. — Kopatsch iz
Gor. Bistrice. — Lehmann Iz Gorice. — Savinschek iz Metlike.
—	Hintner iz Šent-Vid». — Oberwalder iz Bukarest». — Untereiner iz Št. Jakob». — Ley, Burger, Gliniek iz Kočevja.
—	Reiner iz Belj»k». — Tburn iz Log»tc». — Seigerschmied iz Zaplane. — Mnbej Iz Pulj». - Novak iz Žaiine, — Skor-kowsky iz Celove». — Maly iz Bele PeCi. — Hagen iz Grade».
—	Gustin ii Metlike. — Lončarič i» Sela. — Schmidt iz Spittal a.
Pri Malliu: Knöbl iz Mödling-». — Koutnik, Lehrer, Ivanoovieh z Dunaj». -- Holzner iz Hronov». — Beck iz Kopenhagen-a. — Rudolf iz Trnovega. — Waller iz Frankobroda. — Bers» iz Inomosta. — Temmel iz Weiz-a. Pri Bavarskem dvoru: Schöninger iz Gradoa. Pri Juktivm kolodvoru -. Eckhart iz Mödling-a. — Krže iz Vinice. — Domladiš iz Ilir. Bistrice. — Grainer iz Sar»jev».
Tržne cene v Ljubljani
dnó 30. septembra.
	gl-	kr.		gl-	kr.
PSenica, m. st. . .	7	70	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Rež, „ . . .	6	10	Surovo maslo, „ .	—	78
Ječmen, „ . . .	5	60	Jajce, jedno . . .	—	8
Oves, „ . . .	6	40	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	8	60	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	6	—	Telečje	—	64
Koruza, „ .. . .	5	20	Svinjsko „ „ .	—	66
Krompir, „ . .	<i	30	KoStrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . . Grah, „ . , .	li	_	Piščanec ....	—	45
	10	_		—	17
Fižol, „ . . .	9	_	Seno, 100 kgr. . .	2	40
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „. .	1	7C
Mast, „ . . Špeh svež, „ , .	—	76	Drva trda, 4 kub. m.	6	90
	—	76	„ mehka, 4 „ „	5	
Meteorologično porodilo.
a 1 a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
29	9. zvečer	740 6	11-5	si. svzh. Ipol oblačno		
30	7. zjutraj 2. popol.	739 6 738 9	10-7 13-8	si. svzh. brezv.	oblačno n	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 10 7°, za 2-2° pod nor-malom.
Eksekutivne dražbe.
Janeza P o v i e t a iz Podboršta posestvo v Golobinjeku (zapuščina, 65 gld.) brez pritikline, terjatev 200 gld„ dni 6. okt. in 10. nov.,
Franceta Rangusa iz Straže pri Beli Cerkvi posestvo v Tomaži Vasi brez pritikline (70 gld ), terjatev 23 gld. 64 kr„ Antona P a j e r j a iz Pristave posestvo v Polhovei s pri-tiklino (6161 gld.), terjatev 5 gld., dne 8. okt. in 12. nov., in Jakoba Krašovea iz Brusnie posestvo brez pritikline (150 gld.), terjatev 10 gld. 40 kr., ter posestne in vžitne pravice (110 gld.) dne 9. okt. in 13. nov. v Novem Mestu.
Janeza Žnidaršiča iz Vel. Lašič zemljišče (330 gld.) dne 13. okt. in 10. nov. v Vel. Lašičah.
Ane L o k a r s Klanca nepremakljivo posestvo (620 gld.) terjatev 250 gld. 62 kr., dne 5. okt. in 2. nov. v Kranju.
Obdarjena, jako umetna 622 19
lesorezbina dela
okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploideke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča
Fr. Htainpfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
lililí
želi v službo stopiti bolj priletna, a še čvrsta žeuska.
Več pove upravništvo „Slovenca". 665 3—2
Naznanilo.
V Kortah na Koroikem, oblrska župnija, je
služba duhovna
(vpokojenca) izpraznjena. Šteje samo 100 duš. Plače do 400 gld. More imeti kravo in 2—o prašiče. Sv. maše proste, v uporabo hišna oprava tStellungs - Inventar).
Kdor želi tje, oglasi naj se pri obirskem župniku Juriju Travnu, pošta Železna Kaplja.	673 2-2
Dne 10. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne
bo podpisana korporacija potom dražbe v gozdu Tovsta gora poleg Kamnika prodala:
440 kosov jelk	približno 235 m3 v meri
242 „ smrek	„ 118 „ „ „
145 „ druzega lesovja „ 48 „ „ „
Kupci naj izvoliio omenjeni dan ali sami k dražbi priti, ali pa do dne 9. oktobra t. 1. vposlati pismene ponudbe, opremljene z varščino v znesku 50 gld., podpisani korporaciji.
Upravni odbor meščanske korporacije.
V Kamniku, dne 21. septembra 1896.
Načelnik:
657 2-2	Josip Potokar.
Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvorll
krojaški obrt
v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3
kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal.
Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno
duhovniško civilno obleko, talarje itd.
zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga.
Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano.
580 19-6
J. N. Potočnik,
krojaški mojster.
(dement\ ¡gp» železnišKe šine, 264 48 f traverze,	vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, einkasti
	in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro-
	pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna
	in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
	priporoča po zel6 znižanih cenah Jlndrej Hfrrušfiovič, trgovec * ¿sw«0 Glavni trg 9110. Ljubljana. Glavni trg 910
Dunajska t>
Dn6 30. septembra.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci '........
C. kr. cekini...........
101 gld. 30			kr.
101		45	
123		20	
101		10	
122		—	
99		10	
943		—	
368		10	
119		8i	
58		80	n
11		74	
9		.54	
44		40	
6	T»	67	ñ
Dn6 29. septembra.
4* državne srečke 1. 1864, 260 gid. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
n	, dolenjskih železnic 4 %
O		r	5B
144 gld. 25			kr.
155		60	n
190		—	n
99		10	
138		40	
128		—	n
108		26	n
112		—	
98		25	
99		35	n
223		25	
171		59	
128		35	
99		60	n
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.	—	kr..
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142	„	—	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	lo	„	-	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.	—	„
Salrcove srečke, 40 gld........70	,	—	.
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	25	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	„
Ljubljanske srečke..................22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	155	„	—	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3410	.	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	425	„	—	,
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	,	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	-	.	—	.
Montanska družba avstr. plan..........85	,	70	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	157	„	—	.
Papirnih rubljev 100 ................127	„	50	.
jfJT Nakup ln prodaja •nakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Ka varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju
mviiiianišega dobitka K « I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
»IEHC1T H"
Wollzeile it. 10 Dunaj, larishilferstraise 74 B.
SMT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnih stvareh, J
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostni!« papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega | ibrestovanja pri popolni varnosti ajr n n t o ž o n i h glavnic.