' n i'- \ * List 18 . J nn v * lecaj I I zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaniici jcmajr za celo leto 3 gld kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 6. maja 1891. .v I I I I Obseg: Korist črnega ivanovoga grozdjiča Opravila pri čebelnjaku meseca maja Nova cevka za šparglje. Kako je spoznati J katerega spola pišče se bo izgleglo iz jajca Razne reči, Vprašanja in odgovori. Zeni Ijepisni in narodopisni obrazi. Naši dop Novi car Gospodarske stvari. Korist črnega Ivanovega grodjiča. proti vratobolu, hripavosti itd. V ta namen vzemi pol kozarca posušenih jagod, kuhaj jih toliko časa v vodi da postanejo mehke, in jih stisni v kaki ruti tako, da Jagode črnega diše po stenicah ali Ivanovega grozdjiča (ribis nigrum) bezgu. čistijo kri, ženeje na vodo in ker drugače ne škodujejo telesu, zato dobro služijo prav proti proti vodenici. vnetju v vratu, in proti se v posodi zbira njih sok. Kolikor je soka, toliko do- deni navadnega sladkorja. Od tega soka se da bolniku vsaki dve uri po eno « žličico. Ker je torej ta rastlina, katero kaže ko- grizi Listje m mladi poganjki črnega Ivanovega grozdjiča so dobro zdravilo proti krčevitemu otročjemu kašlju, in zelo priporočamo nabrati vsako leto nekaj tega listja se v serci na papirji posuši in shrani za bolezen. Mladi po- z listjem vred razrežejo, vzame se jih eno perišče ter litra vode, ka- 1 ganjki se na teri 'A se dodene 34 gramov kandizovega sladkorja, toliko časa kuha da se voda polovice ukuha o Te « 1., zelo dobro podoba ri stna, raste na vsakem do- je, če mačem vrtu , m to tembolj, ker je lepa in tudi krasi vrt. Vz-gojevati in oskrbovati JO je kakor navadno rdeče ivanovo ji če. groz Opravila pri v ce belnjaku meseca maja. Prijaznega maj-nika, kdo ga ne pozna Tudi čebelar se ga na] bolj veseli. Do zdaj je imel s čebelami le trud in skrbi ; me precejene tekočine da se en del zjutraj, en Podoba seca maja priile zanj čas veselja in p o v del opoludoe in e del zvečer bolniku piti. Tistim J ka račila. „Čebele rojijo u kak vesel glas za čebelar) terim je tak čaj zoprn, pijo ga lahko mešanega mlekom. Naj ima tudi delo kakeršno koli si bodi, gotovo ga v ne Jagode črnega ivanovega grozdjiča lahko posusib prevroči krušni peči, in to hušilo je izvrstno sredstvo pusti ter hiti k čebelnjaku, dasi je čebele že sto rojiti videl. 138 Skrben čebela zlasti ob zimskem času pripravi vse potreboo že poprej » da potem kar nemudoma streže mladi rodovinici z lepim po Prav nerodno je če čebelar prijaznim stanovanjem pa je odraslo, in bila sta dva petelina in devet kokoši Natančna preiskava pogiblih dveh piščet je s precejšnji potem ? ko VISI 5 Šole pajče slabo šele išče panja in drugega potrebnega orodj roj že na veji kako gotovostjo dokazala 1 da torej med vsemi piščeti sta bili ženskega spola en petelin več napačno če je mislilo nego Bil se le panj ves nesnažen, preprežen s in z drugim mrčesom. Da si marsikateri roj To kaže da se dosedaj niso še dovolj pazlj od ponaša, dostikrat edino zanikam čebelar sam kriv. Panj z močno dišečimi zelenjavami drgniti J kaKor je tu in tam navada, ni potrebno dovolj da panj snažen m malo z medom namazan ; pa tudi birala jajca. Polovico bilo dosedaj še dobro petelini močno prevladujejo. Ako ima gorenja izkušnj kaj vrednosti, bode poslej gospodinja uže naprej lahko petelinov in polovico kokoši če se je doseglo, a največkrat brez tega se čebele rade naselijo, da je le vse posnaženo Zveden čebelar SI pa tudi roje sam dela če vidi vsaj približno določila število petelinov Marsikatera gospodinja bode letos naredila to IZ da je potrebno in mu sicer dobiček kaže. ^ J^ prosimo, da nam sporoči o uspehu Ob deževnem vremenu je treba rojem medu _ pokladati, da zaradi glada ne oslabe. Razne reči. * Ali se smejo plemeniti velike moške živali z majlmemi ženskimi živalinii ? Neki nemšJji strokovni list Nova cevka za špargije. t Na Nemškem so pričeli rabiti za po- ^^ »o smejo, ter trdi, da se kaže vpliv velikega krivanje špargljev namesto lončenih cevi očeta šele po rojstvu, velikost ploda v materinem telesu lesene, in sicer štirivoglate, kaReršne kaže podoba pa zavisna samo od matere 9 Te cevi so iz borovih deščic, na edi jih pa lahko vsak sam na podlogi ime to Med drugim navaja list Izkušnja uči, da novane podobe. Deščice naj bodo po ^^ debele različno velikih živali vedno bolj ničevi pomisleki glede plemenjenja in po široke. Daljši deščici z rtom, kateri se v emlj vtakne Poprej so mislili 5 da maj 5 bodeta -po .28 C m dolgi 9 po 21 9! m Ker take cevi rabij drugi dve pa let la mati ne more ker mu ni dovolj mnogo zato jih priporočamo tudi našim vrtnarjem. Deščice so kar priprosto z žebljički skupaj zbite. hraniti v sebi plodu velikega očeta, prostora v njej za razvoj, da ga težko skoti in pozneje težko hrani, ker nima dovolj mleka. o o. Razen izkušenj pri mnogih zanesljivih živino- rejcih dokazale so zlasti poskušnje dr. Plönnisa, da te misli niso prave. Tudi kažej Podoba 2, Kako je spoznati, katerega spola piŠČe se bo izleglo iz jajca. njenje koMle z oslom primerljaji, da mati bolj vp na velikost mladiča nego oče Za vzgled bodi pleme- nekem Hamburškem listu je članek ? ki bode mnoge zanimal Pisec tega članka pravi da je kokošim podsadil jajca natanko po predpisu, ki ga je 5. Da vzrediš velike konje, moraš rabiti velike ko bile, še boljše je seveda, če rabiš tudi velike žrebce. vsemu temu naj še mi dostavimo, da so na Go objavil neki Pariški učenjak, in da je naredil presenet- i^enjskem poprej močno trdili, da so beljanski biki kme Ijive izkušnje. Na vsakem jajci je razločiti bolj rtast in tijske družbe preveliki in da se krave od njih težko bolj top konec. Dalje vidimo, da imajo nekatera jajca otelete. Zadnje je bilo res, a vzrok ni bila bikova veli rtasti konec gladek, druga pa nagrbančen, t. j. poln l^ost, ampak njegova .pasma. Beljanska goved ima veliko majhnih bradavic. Ta nagrbančeni konec ima razen tega glavo 5 t posebno veliko čelo, teleta so bila tudi taka bolj ali manj vzbuhnen krog ali ris. Tak ris je posebno ^^ ^^^^ domače krave teže skotile. To se pa videt na jajcih, ki imajo močno lupino. Ta razlika na ^^^^ primeri, ako majhen beljanski bik oplodi veliko rtastem konci je znamenje, po katerem lehko spoznamo, ^olandsko kravo. Kolikor bölj gorenjska goved postaja ali bo kokoš. pišče ) ki se bode izvalilo iz jajca, petelin ali čistokrvna beljanska, toliko manj se sliši pritožeb * Da konji nepravilno iu počasi menjajo dlako Pri odbiranji je gori omenjeni pisec našel, da imajo «Pomladi, vzrok je slaba krma in slabo prebavljanje. jajca z risom močnejšo lupino in da se ris kuhanemu ki jajcu izgubi podlogi teh opazovanj je odbral lansko leto 13 jajec, in sicer 12 z gladkim rtastim koncem eno Take konje je dobro krmiti in jim dajati zdravil spravijo želodec v red. Taka zdravila so laneno seme in bezgove jagode s soljo. Tudi arzenik je dober, a agrbančenim in z risom obkroženim. Izmed 13 ^^^^^ predpisih živinozdravnikovih. pa z i izvaljenih piščet sta poginili prvi dan dve, ostali enajst 139 I I I [ r Vprašanja in odgovori. Vprašanje 100, Imam zelo dobro zemlj posamezni kmetje in cele soseske z gozdom u To knjicro 1 za krompir v katero sadim uže več nego deset let neko vrsto ru menega krompirja, ki • # DJl e dobiti Vam ta bodi lahko prodaja. Sadim sred-krompir, katerega enkrat prerežem ter ga konci 3V0 strnišče. poča aprila vsadim na dobro prebrazdano ajd Tega krompirja pa pridelam vsako leto. manj, tako sem dobil lansko leto od 5000 naši družbi za 10 kr. Kratek odgovor Ako se mlad gozd samemu sebi prepusti rastoča drevesa zarad pomankanja prostora , pri vsem tem pa vender tudi škodu se to prepreči zraka in svetlobe jejo drugim dobro rastočim drevesom. Da pridelka Kaj svetujete, ki Odgovo . semena samo 50.000 temu krivo, in katero drugo vrsto mi mora se gozd trebiti, in sicer je hirajoče drevje posekati, . narediti prostor drugemu drevju. Ker pa stane tatjo t lahko prodajala ? (P na Koroškem.) Vsaka vrsta krompirja poslabša se za nekaj let tako zelo, da je ni več priporočati pridelovati, poslabša se pa tem hitreje, kolikor težja je zemlja. Ako dobro prodajate rumeni krompir, glejte, da doboste vrsto. trebljenje troškov, zato naj se šele takrat prične, kadar posekani iztrebki zaležejo za te stroške. Naiprvo se poseka grmovje in manj vredno lesovje. Čez kakih 10 do 20 let prične se šele pravo trebljenje, in takrat se seka vse slabejš drevj širi še dotikajo drevj Čez toliko da ter zahteva več ekaj časa se drevje pose krone ostalega pet raz- ki je rumena. Tudi pri nas je za izvoz v Trst priljubljen takrat prostora, svetlobe in zraka m rumeni krompir s krastavo kožo, imenovan ..Ribničan ali na Kra Krastovčan si a bei t. j. čez kakih 5 do 10 let drevje poseka se zopet tako kakor prvič. Glede nabiranj in je tako gniloben, da ga ni uže vredno saditi. Dobre pa ta krompir je tako opešal v gozdu opozarjamo Vas na dotič telj nove vrste rumenega krompirja s krastavo kožo je pa nastil ter pristavljamo, da koš članek v tej številki vresja in enakih rasti za težko dobiti, ker drugod zahtevajc lepo belega krompirja. Tak krompi povsod gladkega V) je zelo rodoviten Onejidovec u J in nič ne gnije. Naša družba ki letos gozdu ne škoduje, če drevja ne poškodujemo. Vprakinje 108. Imam lepo, veliko in težko kcbilo. To katera sicer ni Pincgavka, a je venaer zelo težka naročila kakih 20 novih vrst rumenega krompirja za kobilo hočem letos poskušnjo, o uspehu seveda poročali bodemo šele jeseni kateremu žbrebcu pripustiti, in prosim Vas svet naj jo Izmed novih vrst meso 1 le krompirja toji FIoav pn imajo krastovo kožo " posebno priporočena Busch v n rumeno 5 Ng tega gnati želel. ženem. Pripravij kateremu koli žrebcu na Gorenjskem sem jo to da bi bilo žrebe, ki naj ga mi kobila skoti na Pomeranskem mark t. j Massow pri Zewitz 3 % gid težko, a tudi za od tek, zato nad cjati Vprašanje 101. Ali je dobro posipati pepel na pečaš je najboljši za liko pa prosim, svetujte mi žrebca (M ) da plodi tako žrebe ščene travnike in njive, in kateri posipanje? (Fr. P. v S.) kojega se je n v Z) Odgovor: Na Gorenjskem imamo seda stnih žrebcev. s j mnogo iz- Odgo dovoijni. Posebno dobri žrebci so katerimi smejo biti konjerejci za- Zirovc je obeni izvrstno gn v Hrašah emlj Po travnikih posiplj in ne škoduje v Bohinji, v Bledu itd. Ako pa hočete dobiti tež^c pepel omladi in veliko žrebe, ki bode tudi m tudi pozneje ob deževnem vremenu se čaj zelo ne posipljejo s pepelom, razen deteljišč, ampak pepel se gleškega težkega žrebca „Mi tek, priporočamo Vam prav raje pomeša z gnojem. , kadar so te rastli v oskrbi pri županu Meršolu v Hrašah Ako pa pomladi žito Carter-ja*' Ta žrebe ki itd., dežj krompir med našimi težkimi odločno JÖ uže obzelecele s pepelom potreset ob ampak ima tudi ajboljši, on ni samo težek napra bolj žlahtno kri v sebi. Angleški Ca > učinek bo pa to tudi prav izvrsten terski žrebci imajo v sebi lastnosti težkih Vprakinje 102. Kupil sem pred kakimi petimi leti • v • 1 eisih ima konj trdne čisto poseka grmovje gozd in trcj Pustil sem ga v miru, sem poroval in posekal nepotrebno vztrajnejši. Gorenj , a tudi žlaht-vožnjo, kakor tudi za tek, in boljše noge nego Piocgavci in so tudi so za težko gori Sem imenovanega ,,Mirona J prej šnjega gozda je vzkal.lo, in sedaj je gozd zelo zaraščen. raste, da je veselje, posebno bor in smreka de- Drevje lata kar po meter dolge poganjk gabrije nič kaj še ne hvalijo, ker jim prepričani smo pa, da bodo s e a a J v premalo širok, drugih misli, kadar bodo Tudi hrastovi videli Mironove letnike. Priznano lepa žrebeta dela in Pincgavec pri primešano in dobro uspeva. Raste pa drevje renjcem posebno v čislih županu Svetini v Žirovnici rjavi zato je Go- ne samo v višavo dobro ampak se tudi debeli Vresj Vrednost žrebca je sploh šele sveta, ali naj gozd in drugo je tla gosto poraslo. Prosim kakor drugi svetujejo, precej razredčim, ali smem brez škode steljo kositi da se di\ njegovi kako naj z gozdom dalje postopam mi Štajarskem.) ostane v veselje in korist? (A v takrat mogoče pravično ceniti, kada plodovi. Vprašanje 104. Moja goved je vsa grintava, in nobeno sredstvo ne pomaga. Svetujte mi, kaj naj skusim? na (A. Odgovor: Na Vaše vprašanj Vam na tem mestu v V.) Odgovor: Grinte se morajo ne moremo obširno odgovoriti; priporočamo Vam brati kako gozdarsko krjigo, na pr. „Navod, kako sicer s tem, da se živina milom in glicerinom in vsak najprvo omehčati, I n nekaj dni maže z zelenim naj ravnajo dan dobro izpira. Kada r so se grinte omehčale, maže se živina redno toliko časa 140 8 kreolinoiD, da 86 grinte popolnooaa izginejo. To seveda „opos", kar znači sok. Arabci so napravili s tega „afiun^ vender in so razširili to ime po Aziji vse do Kitajske. Kakor v Grškej tako je tudi v Rimu bil mak posvečen bogu spanja. Za Vergilovega ^.asa so sadili mak po vsej Ita- Plinij se ne zgodi tako kmalu, a s potrpljeojem gotovo doseže dober uspeh. • « liji, in so tudi znali za uspavno njegovo moč. Podiične stvari. pripoveaa, oa mnogi devajo opij v vino, in to jih potem omami in v spanje zaziblje. Tudi na vzhodu je mak bil Zemljepisni in narodopisni obrazi • « že pred 3 000 leti dobro poznat, in so se ž njegovim Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 221. sokom omamljali. Tatari okoli Kavkaza znajo še dan- danes napravljati z maka zelo hudo in opojno vino. Kedar mlado \ino začne vreti, denejo v sod makov Perziji kuhajo Mak v Evropi. Mak v starem veku. Proizvajanje ojiija v Malej Aziji in vzliodnej Indiji. Po naših vrtovih je videti pogosto nežna in lepa cvetlica, katera globoko sega v kulturno življenje azijskih narodov. Ta cvetlica je naš „mak", kateri pri nas živi nedolžno življenje, a na vzhodu zatira cela plemeni. Ona prekrasna cvetna glavica, ki stoji vrha stebLt, kedar razbije zeleni oklep, prikazuje se nam v tako plemenitem licu, da ni čudo, da so jo že starodavni narodi plod, da strupeni sok v vino prejde. v vodi makove glavice, in to toplo pijačo pijo po ka- ega postane človek prepirljiv, no pozneje h prv se umiri in ublaži, pa s solznimi očmi skuša umiriti njega, v katerega se JO malo preje zagrizel. Jeden cel svet, a drug pripoveda najčudo slavi in hvali potem v.itejše pripovedke, vsak pa je smešen in otročji. Opij, ki se iz makovih glavic dobiva, začel je pro- izbraU kot lepotico in po vrtih njegovali. vrtov 80 presadili mak na polje, da ga kot go dirati v svet.^ko trgovino še le v 16. stoletju. Največjo množino opija proizvaja danes vzhodna Indija, a koi za njo Perzija, potem Egipet, Mala Azija in Turšiia. no- spodarsko rastlino goje. Ono drobno makovo zrnje f ki rapolnuje okrogle lavičaste plodove, ima obilo mastnega vejšem času so začeli tudi v Kitajskej opij na veliko proizvajati. Ker se po maku močno poprašuje na trgu, ni čudo, da so začeli v Evropi in Ameriki vzgajati mak olja; to olje ni poznato v naših krajih, ali po ostalej Evropi ima veliko vrednost. Dve sta poglavito zemlji v radi opija. V Evropi je Nemška, Angleška, Španjolska največ pa Francoska Evropi, Nemška in Francoska, večjej množini napravlja. kjer se ni mogla posebno začela sejati mak, no ta kultura razviti, in ni dvojbe, da se Evropa Silnega radi olja veliko sejali maka, ia tudi dandanes se tu makovo olje za jed se makovo olje v y tem ne bode nikdar skušala z Azijo. V Evropi bi že mak skrbno vzgajali, ali tu ni tistega toplega podnebja, kulturo maka, in katero je po- NemšKej so že za Karola mnogo upotreblja. Francoska mlečnim proizvaja danes mnogo več makovega olja kakor Nemška, a velik del tega olja mešajo z oljičnim oljem. Naprav- Ijajo pa makovo olje tudi še za slikarske boje. No vo-lika in svetska važnost ma^a ni ne v lepem cvetju ne v tečnem olja, temveč v nevarnem strupu , katero v Aziji olajšuje trebno, da se rastlina tem bolje napolni z sokom. Mak hoče imeti dobro zemljo, a na dobrej zemlji pri nas rajše sejejo žito in sade druge stvari. Glavno pa je to, da so v Evropi delavci dosta dražji kakor v Aziji, in zato bi bilo manj dobička. « « FA se 7 nHpravlja in skriva v tem nežnem stvoru. Mak Malej Azij 1 a poseben mlečen ostrupiti. sok , ki človeka more omamiti Ijaki, redkokedaj tudi ajajo mak večinoma mali zem-veliki posestniki. Delavci so tu in Zelena glavica makovega ploda se dosta dragi, in zato bi veliki posestniki pri svojem go pa ima največ tega soka, in če se ta glavica malo nareže, leze spodarstvu malo dobička imeli. Opij proizvajajo torej nje mlečni sok, kateri se na zraku sedaj bolje sedaj samo siromašnejši kmetje, kateri sami imajo ali v najem jemljo toliko zemlje, kolikor je morejo s svojo obiteljo manje strdi v rjavo telo, in to je ono, kar se v svet- obdelati. Kedar cvetno perje odpade, a plodovi se po- slej trgovini zove „opij". kažejo, potem gredo po vrsti od rastline do rastline, da Mak in njegova opojna ter omamna moč je bila v vsrko glavico počez prerežejo Zareza ne sme iti glo starem veku dobro poznata. Homer že omenja maka, ki po vrtovih raste, in' za Heleno voli, da zna nekaj v vino zgodaj obidejo vse glavice, da z nožem odstržejo sok, devati, kar človeku jemlje skrb in vsako bol. Theophrast ki se je iz rane izcedil in čez noč po nekoliko strdil. -boko v glavico. To delo delajo pred večerom, a zjutraj zgodaj obidejo vse glavice, da je poznal štiri vrste maka, a Ktesija in Hippokrat priporočata mak kot zdravilo. Grški zdravniki so cedili sok več dnij ponav Po poludne glavice z novega narežejo, in tako se delo iz maka, in so ž njim razne bolezni zdravili. Da je o- vzhorinej Indiji so zlasti tri okrožja, Benares pojna moč makova davno bila poznata, vidimo s tega 5 Patna in Malva, kj se kultura maka močno goji ker je mak bil posvečen bogu spanja, Morfeju, katerega veliko skrbj s trudom se tu polje obdelava J 80 z makovim cvetjem lepšali. Grki 80 mak nazivali 9 nežne rastline pa pazijo in zalivajo. Mak cvete tu ;,mekon", in to ime je prešlo tudi v slovanske jezike, bruvarija, a marca ali aprila, kedar se glave osujejo z Pa tudi beseda opij je z grščine. Dioskorid ga je zval belim maskom, začne se nabirati opij. Delavci jemljo \ ti I - < v % • • • • * s • ^ • ^ » > % 0 I V" \ > ' / v ■ / . \ « <« X • "«r f . ^ ' .1 •f • I i . • A. . ' I ; \ S ' / * ^ • i'v > • * 'V . K • t « 'T I f * a t t •1 • ^ . 'j • • < « » t i I s ^ « \ \ . s nože in glavico od zgoraj doli lahko uarežejo To veaskega prebivalstva, posebao zi kraje, koder je vinski delajo vselej pred večerom, in sicer oajrajše, kedar se* obrodek glavni pridelek. Naše ljudstvo se zatorej uadeje, veroozahodui veter vleče, da se sok tem preje posuši, da bodo naši poslanci natančno proučili naše potrebe in Zjutraj pred zoro začno koj. posušeni sok z nožem str- želje ter skrbeli pridobiti praktično veljavnost svojim gati. Navadno 80 glavice samo tri dni narezujejo J ker Na- zahtevam. četrtega dne se redko kedaj iz njih sok še cedi. br^ni sok z rokami pogneto in napravijo okrogle hlebe, ki so po 2 kilograma težki. Hlebe zavijo v perje makovo ali tobakovo, položo v prstene posode in postavijo Naše rojake ter zvedence v tej stvari pa oporni njamo, naj ne drže sedaj križem rok ampak pomagajo na topel kraj, mesijo opij da se dobro presuše. Perziji pogosto v šibice, katere potem v papir zavijajo. Po-^liušen opij pokupijo koj angleški trgovci, da ga na trg spravijo. Hindostanec proda vrlo lahko svoj opij in dobi koj gotov denar, zato pa nerad sadi tobak in sladorni ^rst, da si bi mu jedna ali druga rastlina več dobička dajala. Trgovci se za opij tako poganjajo, da ga navadno ^že naprej plačajo. Na jutru zemlje se pridela navadno 15 kilogramov opija, in čistega dobička je do 30 gld našim poslancem ter jih seznanijo z različnimi potrebami in razmerami v tem oziru ter jim dado pripravne in praktične nasvete. Dne 2 8. aprila so se vzprejele v poslanski zbornici v smislu vladnega predloga nekatere pre-menlbe glede določil zakona o preskrbovanji .vojakov brez debate. Po tem se je nadaljevala razprava o predlogu glede omejitve objektivnega postopanja, kateri predlog se je izročil specijalnemu odseku 18 članov. Naposled predlogov prvikrat ter potem za- se je bralo še mnogo (Dalje priliodnjič.) I ključila seja. Gosposka zb v 8 eji dne 30. aprila brez debate prejela adresni načrt, kakeršae Politične stvari. predložila dotična komisija. Stara „Presse" piše ob tej priliki složnosti komisije je izraženo ob enem mnenje 5 Državni zbor. a res želeti ter da je tudi mogoče, na podlo ob stoječih razmer v državnopravnih, narodnih in verskih Poslanskazbornicaseje posvetovala dne 27./4. stvareh ter brez kakeršnih koli načelnih novotarij v tem t. o predlo'gu Hajeka glede posvečevanja nedelj. An- Usemiti so očitali liberalcem, da so oni spravili obrt- oziru baviti se izključno z gospodarskimi in drugimi reformami. nike in trgo\ ob eljsk počit 6 s svojimi določ dobičku. Siegmund m bami in pa s svojim hlepenjem Menger pa sta trdila, da so liberalci največ storili za obrtnike in trgovce, ki se imajo edino le njim zahvaliti A d dsek poslanske zbornice je končal kar je po namreč sprli za svoje pridobitve. Poslanec dr Kaizl omenjal nekega shoda trgovskih pomočnikov na Češkem, ki ne pretekli teden svoje delovanje. Zgodilo se je, našem mnenji zgoditi moralo. Levičarji so se proti adresnemu načrtu, katerega je izdelal poljski posl Bilinski, ter predložili svoj načrt. Do zadnjega trenotki zahtevajo samo nedelj a čevanj edelj počitka, ampak tudi posvečaj se mislilo, da je sporazumenje med levičarji in Poljaki ter priporočal finančnemu ministru dognana stvar, kajti skupno kot en mož so zavračali dovoli nedeljski počitek tudi onim, ki prodaja tobak Polj in levičarji premembne in kolke. Haj predlog se je naposled izročil obrt ete desnice. Baron stavil nemu odseku v pretresovanje tej seji so bili jako eljubi prizori mej antisemitom Schneiderjem in Židom Dipauli je vsled klubovega sklepa konservativcev nasvet, naj se vzprejme v adreso opomnja, s katero naj se poudarja versko nravska odpjoja, kar se je na pr. Blochom, katera moral predsednik pozvati redu godilo v gosposki zbornici: naš poslanec prof. Šuklje Ta dan se naših poslal čunski urad vršila tudi volitev raznih odsekov. Izmed bili Ij v Globočnik i postave o živinski kugi odsek za najviši ra-, v odsek za pregled Pfeifer, v odsek za odpravo je zah uže z naj se poudarj v a dresi izvedenje v ustavi otovlj enakopravnosti ali oba nasveta 80 Klun preglasovali Poljaki z Nemci, čeravno so se potezali za Šukljetov nasvet mnogi člani odsekovi, med njimi tudi izjemnih zakonov g. Kušar, v pristojbinski odsek gosp Pfeifer, v poljedelski odsek gg. Gregorec in Povše, odsek za službeno pragmatiko gg. Globočnik in Spinčič princ Schwarzenberg 5 ter zanj celo glasoval i časti grof v v odsek za vinstvo Robič in dr. Ferjančič. Pfeifer Alfred grof Gor Ker nimajo Poljaki sploh vi Fran Goronini, ki je pri levičarjih v posebni To postopanje Poljakov nasproti konservativcem in posebno njihovo nasprotovanje proti Sukljetovemu predlogu, kateremu se gotovo niso proti vili Poljaki načeloma narstva in nima torej za nje tak odsek nobene važnosti J pravilo je pr desnici jako neugoden vtis in mislilo prepustili so eno mesto konservativnemu klubu ki je se le ) da ne bo pomagalo več nobeno mazilo sploh ter imenoval Robiča, drugo mesto so pa prepustili Ru sini dr. Ferjančiču. Vsled tega so ■ da so Poljaki sklenili z levičarji nerazdružno zvezo. Pa tem odseku Slovenci v zadnjem hipu so se zasukale reči tako, da je danes najbolj stopani. Vprašanja, s katerimi se bode bavil uže predrugačen ves parlamentarni položaj. Ko je do U odsek, 80 pa tudi eminentne važnosti za večino slo- spela razprava Bilinskega adresnega načrta do šolstva > 142 zahteval je vodja levičarjev dr. Plener, naj se vzprejme 200 gld. za podružnični drevesnici v Mokronogu ia v adreso dostavek, v katerem bode odločno izražena Grahovem. želi naj se ljudsko šolstvo razvija edino le na podlogi obstoječih zakonov To je Zakon o povzdigi reje goveje živine je bil potrjeo bilo pa Poljakom preveč, z Najvišjim sklepom 11. avgusta 1890 ter se bode kmalu Kakor ima ljudsko šolstvo prevažen pomen za vsak na- razglasil v deželnem zakoniku. rod > ima ga seveda tudi za Poljake. Vsaka dežela, vsak Po tega zakona morajo v posameznih občinah narod pa pozna najbolje svoje razmere sam in torej tudi biki J pripravni, da se smejo rabiti za plemenitvene na- način, na kateri se dalo najpripravneje zboljšati šol mene, biti tako razdeljeni, da pride na vsakih 100 pl stvo, da bi ustrezalo potrebam svojega naroda in dežele, menskih krav in telic najmenj po Dela se pa od vseh strani, ter posebno se trudijo tudi Poljaki uže več let zato, da bi zadobili deželni zbori eden bik plemeujak določuje, da ima vsaka občina dolžnost za živino, nahajajočo se v nje ozemlji, potrebno števila v tem pogledu več pravic, nego jih jim pripuščajo do bikov plemenjakov sama nakupiti in vzdrževati, v kolikor zdaj popolnoma v centralističnem smislu skovani šolski ne zadostujejo za to živino rabljeni zasobni biki pieme« Poljaki za dr. Plenerjev predlog njaki, ki so v občini. Stroški za nakup in vzdrževanje zakoni. Ko torej glasovali, zamerili bi se ne samo konservativnemu klubu » občinskih bikov plemenjakov mora, v kolikor za njih po ampak bi dali tudi sami sebi najhujšo moralno zaušnico, kritje ne zadostujejo iz njih porabe izvirajoči prejemki Storili pa niso tega, vsled česar je bil Plenerjev predlog (junčevina), potem morebiti iz javnih zakladov dovoljene zavržen, Plener pa je naznanil, da bode levica predložila podpore in drugi dohodki, porazdeliti občinski zastop SVOJ'poseben načrt. Kaj pa zdaj? Baron Dipauli Šuklj e sta izjavila, da bo desnica v zbornici > prof. kadar leme pride adresni načrt na dnevni red, predlagala svoje na- na vse živinorejce, kateri ne rede svojih bikov njakov, v kolikor se niso med seboj drugače dogovorili, svete kot predloge manjši Jih bodo po vsako leto posebe zračunjenem številu plemenskih Ijaki? Stara Pr (t se j izrazila o Sukljetovem nasvetu prejeli Po- krav in telic, in župan mora potirjati te stroške kakor » da je opravičen ter popolnoma umesten kot odgovor na prestolni govor Po tem občinske priklade. Da se ta naloga občinam zlajša in z ozirom na bodo Poljaki, ki žive v posebni prijateljski zvezi se lahko sklepalo, da se velike koristi, katere iz povzdige reje goveje živine iz z grofom Taaffejem, še pre Ostane vprašanje. islili. kaj bodo počeli Mladočehi. virajo kmetijstvu, dovolil je visoki deželni zbor v seji dne 22, novembra 1890 iz deželnega zaklada 4000 gld. Praška „Politik" piše ) da ne bode preostajalo Mlado podpore zlasti za nakup bikov plemenjakov, katere je Čehom druzega, nego glasovati za Bilinskega načrt s Sukljetovim dostavkom. Gotovega se pa ne more danes še nič trditi. Ker se začne debata v zbornici o adresnem načrtu občinam oddajati dogovorno z osrednjim odborom c. kr kmetijske družbe po primerno znižani ceni. Zvršujoč ta deželnozborski sklep, bode deželni odbor po osrednjem odboru kmetijske družbe oddal šele v petek t. m. in bode najbrže trajala kakih dni » zvedeli bodemo šele prihodnji teden, ali bode vzprejet sploh kak načrt adrese in torej tudi, kako lice bode imela večina državnega zbora. Deželni odbor. najpred meseca maja t. 1. nekoliko bikov pleme njakov, Beljancev in Pincgavcev, občinam in p.>tem tudi posameznim živinorejcem Kamniškega, Kra skega in Radovljiškega političnega okraja in onih krajev Ljubljanske okolice, koder to pasmo uže sedaj rede, in nekoliko pozneje nekaj bikov plemenjakov Muri-cedolskih, eventuvalno švicarskih, občinam in tudi posameznim živinorejcem z Dolenj?}kega in Notranj skega. Dotične prošnje iz okrajev Kamnik. Kranj, R'i