AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 246 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 20, 1937 LETO XL — VOL. XL, Roosevelt prosi vse brezposelne da sodelujejo z njim pri štetju Washington, 19. oktobra. Vlada Zedinjenih držav je razposlali na urednike vseh časopisov v Zedinjenih državah prošnjo, da obvestijo svoje naročnike in či-tatelje listov glede podrobnosti 0 splošnem štetju brezposelnega Prebivalstva v Ameriki. Vsaka družina v Zedinienih državah, v mestih in na deželi bo dobila najkasneje do 15. novembra posebno popisno polo, ki vsebuje 14 vprašanj. Na vrhu popisne pole se nahaja osebni apel Predsednika Roosevelta na vse ameriške družine, da bi točno izpolnili in odgovorili na vsa vprašanja, potem pa vzemite polo in ■lonesite v vaš bližnji poštni nabiralnik. Nobene poštnine ni potrebno prilepiti na polo. Karta, ki jo boste dobili od vlade, je široka 4 palce in dolga 9 palcev. Na eni strani te karte boste dobili 14 jako priprostih vprašanj, na katera mora glasom P°stave vsaka družina odgovoriti- Sledeča vprašanja bodo stavbena: 1. Vaše polno ime in natančen naslov in dodatno vprašanje, če živite na farmi. 2. Ali ste vi absolutno brez vsakega dela in želite imeti de- Ali imate mogoče samo nestalno delo, za par ur na dan, Par dni v tednu in bi radi imeli več dela? Ali delate mogoče za WPA?_NYAali.CCC ali pri kakem drugem vladnem delu. 3. Ali ste vi sposobni za delo? Napišite da ali ne. 4. Koliko ste bili stari ob vašem zadnjem rojstnem dnevu? 5. Ali ste zamorskega ali belega rodu? 6. Moški ali ženska? 7. Koliko ur ste delali zadnji teden? Ako sploh niste delali, zapišite: nič. Pri odgovoru na to vprašanje ne Pride v poštev delovni čas pri WPA ali drugih vladnih delih. 8. Koliko tednov ste bili zaposleni tekom zadnjih dvanajst mesecev? Tudi pri tem vprašanju ne Pridejo v poštev delovne ure pri WPA in drugih vladnih projektih. 9. Kakšen poklic imate, oziroma, kakšno delo opravljate? N. Pr., ali ste kovač, zidar, tesar, čevljar, navaden delavec, na farmi, itd. Ako pa n. pr. niste nikdar imeli stalnega dela in želite delo, tedaj napišite v odgovoru tta vprašanje št. 9: new worker nov delavec. 10. V kakšni industriji ste zaposleni? Odgovorite v strojarni, y re^tavrantu, pri železnici, kot Cuvaj, gozdni delavec, tesar, kamnosek, itd. Ne smete pa zapisati ime kompanije, pri kateri ste zaposleni. 11 Koliko drugih delavcev je v vaši družini. Preštejte vse osebe, ki delajo ali ki hočejo imeti delo, razven sebe. 12. Koliko izmed teh delavcev Je absolutno brez dela in želijo delati ? Koliko delavcev je v družni, ki delajo samo nekaj dni ali ur na teden? Koliko delavcev •le v družini, ki delajo pri WPA pri enakih delih? Preštejte •M, toda v tem številu ne smete ®teti samega sebe. 13. Koliko oseb je odvisnih od ^aŠega zaslužka za življenje? Ne štejte samega sebe. 14. Koliko ste zaslužili pretekli teden v de ^arju ali v blagu? Pri tem ne S)Hete všteti relifna plačila, niti Načo od WPA ali enakih vladnih Projektov. Ko ste odgovorili na ^sa, ta vprašanja, tedaj podpišete spodaj svoje ime. Odpošljite karto ne kasneje kot 20. novem- bra, 1937. Vrzite jo v poštni nabiralnik. Nobene poštnine ni treba plačati. 60,000,000 teh kart je- bilo tiskanih. Te karte bodo dostavljene na dom sleherne ameriške družine, katerih štejemo 31,000,-000. Ako želite imeti več kot eno karto, naročite to vašemu pismo-noši, ki, jo bo prinesel. Prisiljen ni nihče, da odgovori na vprašanja, toda vlada silno želi, da se vsi $oslužijo te prilike, da se končno enkrat dožene, koliko brezposelnih je v Ameriki in da potem vlada naredi načrte, da preskrbi delo za one, ki so zmožni za delo. Popisna karta ni namenjena za hišne gospodinje, za upokojence ali za otroke, ki hodijo v razne šole. Glede točke št. 14 vlada poudarja, da se šteje kot zaslužek tudi rent, hišni stanovalci, ki plačujejo za hrano, pomoč sorodnikov, itd. Od časa do časa bo uredništvo "Ameriške Domovine' 'prinašalo nadaljna pojasnila, ker vlada želi, da brezposelni točno in resnično odgovarjajo na vprašanja. Ko bo štetje gotovo, bo vlada naznanila, kaj namerava narediti za brezposelne. -o- Divjaški umor Iz bližnjega mesta Grafton, 0., se poroča, da so dobili tam včeraj umorjeno lepo 19 letno Louise Hornbeck, ki je najbrž postala žrtev nekega pohotne-ža. Truplo dekleta so dobili na dvorišču neke hiše, pol bloka od njenega doma. Iskati sta jo začela oče in brat včeraj zjutraj, ker se zvečer ni vrnila domov. Glava mladega dekleta je .bila razbita z neko gorjačo. Dekle je^ bi,lo zaposleno pri zdravniku dr. Maple in se je napotilo proti domu ob 8:30 zvečer. Ceste v onem delu mesta, kjer stanuje njena družina, niso razsvetljene. Ker se do 11. ure ni vrnila domov, so jo začeli iskati, toda mrtvo truplo so dobili šele ob 7. uri zjutraj v torek. Ležalo je v grmovju. Dekle je bilo posiljeno in moral se je vršiti hud boj med njo in lopovom. Ljudje v Graf tonu so se oborožili in iščejo divjaka. Kaznovani avtomobilist Pred mirovnim sodnikom Reynoldem v Chardon, Ohio, je bil včeraj obsojen John Laz-nik iz Twinsburga ker je 8. avgusta povozil odvetnika Pat-tersona, nato pa pobegnil z avtomobilom. Odvetnik je pozneje umrl. Laznik je bil obsojen v $200 globo in na 6 mesecev zapora. Pozneje je pa sodnik Roynolds odbil od svote $100 in znižal tudi zaporno kazen na tri mesece. Obtoženi policisti Apelatna sodnija naznanja, da ne bo zaslišala priziva obsojenih policistov Harwood, Burns in Nebe do decembra meseca. Policisti so bili obsojeni, češ, da so sprejemali podkupnino v pro-hibicijskih časih. Uspešne vozovnice Družba cestne železnice v Clevelandu je prodala zadnjo soboto, nedeljo in pondeljek nič | manj kot 62,000 tedenskih voznih listkov po $1.25, kar je ugodno znamenje, da so te vrste vozovnice priljubljene pri ljudeh. Burton se umika John McWilliams, demokratski kandidat za župana v Clevelandu je včeraj izjavil, da se republikanec Burton umika direktnim odgovorom na stavljena vprašanja. Zakaj so se zločini tekom Burtonove vlade v Clevelandu zvišali za 200 odstotkov, tega Bnrton ne more razložiti. Niti časopisje, ki je vse na strani Burtona, se ne dotakne te kočljive točke. McWilliams je nadalje izjavil, da Burton najraje govori, koliko je naredil za Cleveland z Roo-seveltovim denarjem. In to je edina resnica, ki jo zna pripovedovati Burton tekom kampanje. Italija odlaša z umikanjem iz Španije London, 19. oktobra. Med Francijo, Anglijo in Italijo nikakor ne more priti do sporazuma glede španske civilne vojne. Da, položaj se je še mnogo bolj poostril, odkar se je Mussolini postavil na stran mohamedan-cev, o katerih trdi, da jih Angleži na barbarski način zatirajo, zlasti v Palestini. Italija je včeraj obenem izjavila, da je pripravljena z umikom iz Španije, ako ostale velesile storijo isto. Kolikor mož umakne Rusija ali Francija iz Španije, ravno toliko jih bo umaknila Italija. Mussolini pravi potom svojega časopisa, da je laških prostovoljcev na strani generala, F-ranea Je*»«-kako 40,000, dočim je znano, da podpira madridsko vlado mnogo več Rusov in Francozov. Iz Madrida se poroča, da je na Aragonski fronti zbranih 50,-000 tujezemcev pod poveljstvom generala Franca. Tja so dospeli tudi nemški topovi in v kratkem je pričakovati večje ofenzive. 0 delovanju slovenske že- ne v Ameriki Včeraj popoldne je menda pr-, vič v zgodovini Amerike dobila j slovenska žena polno priznanje potom radia, ko je govorila ured- 1 niča "Zarje," Mrs. Albina Novak | v angleščini na postaji WCLE o I karakterju in delovanju.sloven-I ske žene v domovini in Ameri-t ki. Govor je bil nenavadno značilen, poln jasnosti in sijajen portret duše slovenske žene, kot je dosedaj v Ameriki še ni kdo opisal! Mrs: Novak je govorila 10 minut. Govor je vreden, da se priobči v javnosti. Premalo ponujajo Kot znano se nahaja v uradu državne utilitetne komisije v Columbusu že štiri leta tožba napram Ohio Bell Telephone družbi, ki je obdolžena, da je preveč računala za telefonske pristojbine odjemalcem telefona. Tožba naj dožene, ali mora kompanija vrniti ta denar odjemalcem ali ne. Štiri leta se že vleče. Kompanija je morala postaviti varščino, za slučaj da zgubi tožbo. Ta varščina znaša danes že nad $12,-000,000, kar je denar odjemalcev telefona. Včeraj je kompanija, ki čuti, da je kriva, ponudila $6,500,000 kot povračilo odjemalcem telefona, toda generalni državni pravd-nik je zahteval polno svoto, česar pa kompanija ni hotela dati. Tožba gre torej naprej. Milijoni jajc Stric Sam je ^pretekli teden kupil od ameriških farmarjev 1,265,040 ducatov jajc. Plačal je v gotovini — $285,000. Povprečno pride ducat jajc 22 centov in pol. Jajca bodo razposlana re-lifnim komisijam v posameznih državah. Potrebna sta bila dva tovorna vlaka, vsak s 55 vozovi, da so spravili jajca v centralno skladišče. Dobro za kompanijo Preteklo nedeljo je družba cestne železnice v Clevelandu vpeljala tedenski vozni listek za $1.25. To je vzrok, da so cene delnicam družbe takoj napredovale. Kompanija je sedaj dognala, da je prišla k pameti, če upošteva ljudske interese. Ponesrečeni zrakoplov Salt Lake City, Utah, 19. oktobra. Danes zjutraj se je posrečilo skupini rešilcev priti do ponesrečenega clevelands k e g a potniškega zrakoplova. Dobili so letalo. Vseh 19 oseb v zrakoplovu je bilo mrtvih. Med mrtvimi potniki je bila tudi neka ženska, ki bi porodila v par dneh, ako bi ostala živa. Trupla so ležala raztresena okoli zrakoplova do 100 čevljev narazen. Letalo je priletelo s tako silo ob zemljo, da je bilo popolnoma razbito. Oče ženske, ki bi imela poroditi, je neki zdravnik iz San Franci-sca, ki se je takoj podal z zra koplovom na lice mesta, ko je slišal o nezgodi, misleč, da bo dobil hčer še živo in ji z operacijo pomagal pri rojstvu. Natančen vzrok ndsieče še ni dognan. Demokratski banket Philadelphia, 19. oktobra. Demokratski odbor v tem mestu se pripravlja za drugi letni banket p r o mi nentnih demokratov. Vstopnina k temu banketu je $l0O.OO — recite ste dolarjev, in tak naval je za banket, da je že 1,500 vstopnic prodanih. Prodalo bi se jih še več, toda prostora ni, kamor bi se uvrstilo vse goste. Dobiček od tega banketa dobi narodna blagajna demokratske stranke, da plača dolgove. Lansko leto je prinesel banket $180,000 čistega dobička, letos pa pričakujejo mnogo več. Napredek v Coliinwoodu Collinwoodska organizacija trgovcev in profesionistov, Col-linwood Better Business Association, je izročila coyncilmanu g. Vehovcu resolucijo, v kateri ta organizacija zahteva od mesta, da razširi, tlaka in da boljšo razsvetljavo na vsej dolžini 152. ceste. Councilman Vehovec je obljubil, da se bo v zbornici z vsemi močmi potegnil za to izboljšavo. Organizacija ima v načrtu še več drugih izboljšav za Collinwood. Tako je prav! Nov grob V Mt. Sinai bolnišnici je preminul John Kozitko, star 49 let, stanujoč na 928 E. 70th St. Ranjki zapušča soprogo Juliano, hčer Ano poročeno Čander, hčer Mary, poročeno Ponikvar, Alice poročeno Keefer, sina Maxa in Walterja, Georga in hčer Olgo. Pogreb vodi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Cas pogreba naznanimo jutri. Proti pijancem Direktor javne varnosti Elliot Ness je naročil policiji, da morajo gledati, da primejo in zaprejo čim več pijancev. Pijanci so baje vzrok vseh nesreč, ki se pripetijo v mestu, torej le po njih! Mladinska prireditev Izredno zanimanje za prireditev šolske mladine šole sv. Vida se je pokazalo med ljudmi. Prireditev se vrši v četrtek zvečer v šolski dvorani sv. Vida, in ker je zanimanje vsestransko, se je sklenilo ponoviti prireditev v petek 22. oktobra. To se je ukrenilo, da se da vsakemu prilika udeležiti se prireditve, in da ne bo toliko drenja v četrtek, če imate torej vstopnico za četrtek, se lahko udeležite v petek večer, ako v četrtek ne morete biti navzoči. Pohitite po vstopnice. Nekaj jih je še na razpolago. Nezaslišano brutalni umor zdravnika in njegove soproge po mladem fantu North Arlington, New Jersey, končno vse priznal. Povedal je, Japonci zasedli šest provinc v severni Kitajski Šangaj, 19. oktobra. Japonska vojaška vest potrjuje, da je japonska armada zasedla, že šesto kitajsko provinco v se-verni Kitajski, ko je japonski cklopni vlak dospel v bližini mesta Cangfu, v provinci Ho-nan. Kitajcem preostaja sedaj v severni Kitajski samo šc eno utrjeno mesto. Vse drugo jc zasedeno od Japoncev. Japonci so tekom zadnjih 24 ur napredovali za 30 milj. Deset milj od Šangaja se med tem vrši ena najbolj ljutih bitk. Tako Japonci kot Kitajci so poslali na to fronto svoje najboljše vojaštvo. 1400 Kitajcev in 3000 Japoncev je obležalo na fronti v bitki za posest važnega kitajskega mesta Tazang. Kitajski general Cing Vu, komaj star 27 let, ki je branil mesto, je bil ubit zaeno z vsem svojim štabom. Pozabljen mož Landon napada Roosevelta Topeka, 19. oktobra. Gov. Alf Landon, ki je bil lansko leto republikanski predsedniški kandidat, je v torek večer govoril po radiu in napadal preds. Roosevelta, češ, da ima preveč moči in da je čas, da gre vlada na delo. Landon je dosti govoril, toda praktičnega nasveta ni dal nobenega, kako bi bilo lahko bolje. Mlatil je prazno slamo kot to delajo republikanci. Tekom govora je večkrat dvigal pest, da poudarja razne stavke in besede. In niti skončati mu niso pustili, kajti radio postaja mu je zaprla tok, ko bi imel povedati še kakih 500 besed. Too bad, too bad! -o- $100,000 varščine Bančni ropar in morilec Jas. Vidmar, katerega so pretekli'teden zvezni tajni agenti prijeli v Philadelphiji, potem ko je pred mesecem dni pobegnil iz zaporov v Clevelandu, je bil postavljen pod $100,000 varščine, katere seveda ne more dobiti in mora ostati v zaporu, dokler ne pride na sodni jo. Tajni agenti pričakujejo, da bo Vidmar izdal tudi ostala dva roparja in moril-oa — Bird brata, ki sta istočasno pobegnila z njim in katera dosedaj še niso dobili. V bolnišnici V St. Luke's bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Rose Sintic, rojena Stanko, poznana uslužbenka pri Grdina Furniture Co. Hudo je bolehala že zadnjih šest tednov, dokler ni zdravnik odredil, da mora v bolnišnico. Vzorni ženi želimo čimprej ljubega zdravja. Njene prijateljice prosimo, da upoštevajo, da so obiski v bolnišnici prepovedani. 19. oktobra. Policija je prišla včeraj na sled enemu najbolj brutalnih umorov v zgodovini Amerike. V bližini neke gasolin-ske postaje je dobila policija razkošen avtomobil. Spredaj pri kolesu je spal 18 let star fant. Policija je najprvo mislila, da je dobila v roke fanta, ki je ukradel avtomobil, toda je kmalu prišla na sled strašni zgodbi. V notranjosti avtomobila so dobili truplo suhe stare ženske, pokrito z obleko in kovčki. Po natančnejši1 preiskavi so končno dobili v ozadju avtomobila truplo nekega moškega. V ujetniku so dognali ,da je 18 let stari Paul Dwyer, sin vdovele bolničarke iz Paris, država Maine, žrtvi sta dr. James Littlefield in njegova soproga, vsak star po 64 let. Zdravnik je bil daleč naokoli znan kot Specialist v svojih zadevah. Mladi fant je sprva tajil umor, toda se je tako zapletel v nasprotja pri odgovorih, da je da je najprvo zadavil zdravnika in ženo z rokami in z nekim usnjenim pasom. Fant je poklical zdravnika na svoj dom, ga napadel in zadavil in stlačil v ozadje avtomobila, nakar se je odpeljal z zdravnikovim avtomobilom na dom žene. Njej je povedal, da je zdravnik v neki nezgodi ubil dva moška na cesti, da je pobegnil v Boston in njemu naročil, naj pripelje ženo za njim. Fant je žensko prevažal 30 ur v avtomobilu, dokler ni postala sumljiva, nakar je tudi njo zadavil in ubil. Vozil je potem še več ur okoli, dokler ni postal utrujen, da je končno zaspal v avtomobilu, nakar je bil aretiran. Oblasti sedaj ne vedo, kje se je pripetil drugi umor, ali v državi Massachusetts ali v državi Maine. Fant sam ne ve. Razlika je v tem, ker postava v Massachusetts narekuje smrtno kazen za umor, postava v državi Maine pa samo dosmrtni zapor. Roosevelt je začel hraniti. Deficit m leto 1938 bo zmanjm Dohodki se znižujejo Washington, 19. oktobra. Ko je predsednik Roosevelt včeraj pregledoval račune zvezne vlade, to je, dohodke in stroške, je dognal, da kljub večji varčnosti bo deficit zvezne blagajne še vedno obilen, dasi ne tako velik kot pred letom. Računa se, da bo deficit ob zaključku fiskalnega leta, ki pride 30. junija 1938, znašal $695,000,000. Prvotno so raču-nali; da bo deficit samo $418,-000,000, toda zadnje čase je opaziti, da so se dohodki zvezne vlade precej znižali. Upanje pa je, da bo zvezni proračun balanciran 30. junija 1939, to je, da stroški ne bodo presegali dohodkov. Predsednik je odredil, da se omeji delovanje PWA, pri čemur si bo .zvezna blagajna prihranila najmanj $100,000,000. Tudi RFC vladna organizacija bo morala začeti hraniti, pri čemur nameravajo znižati deficit za najmanj sto milijonov dolarjev. Edino veselo poročilo iz vseh teh visokih računov je, da je deficit letno manjši, še leta 1936 je znašal letni deficit zvezne blagajne vsoto $2,700,000,000, torej se je tekom enega leta zmanjšal za dve milijardi. Predsednik dolži kongres za previsoke stroške zvezne vlade. Kongres je dovolil stotine milijonov za razne stroške, ki so po mnenju predsednika nepotrebni. Najmanj $300,000,000 se je potrošilo v take svrhe. K molitvi članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da se polno-številno udeležijo molitve nocoj večer cb 8. uri za pokojno sestro Katarino Lovšin, katere truplo se nahaja v Jos. žele zavodu na 6502 St. Clair Ave. Udeležijo naj se tudi pogreba v četrtek zjutraj. Doma iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz Glenville bolnišnice na svoj dom Miss Mary Jerman, 14405 Thames Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Politična kampanja Jutri otvorijo demokrati kot republikanci uradno župansko kampanjo v Clevelandu. Tra.-jala bo do 31. oktobra. Vile rojenice Družino John in Angelo Lau-rich, 19201 Kewanee Ave. so obiskale vile rojenice in podarile zalo hčerko. Oče Mr. John Lau-rich je bil svoječasno zelo aktiven pri Eastern Stars in je sedaj član Collinwood boosters. Materino dekliško ime je Gole. Iskrene čestitke! Pogreb Jevnikarja Pogreb pokojnega Alojzija Jevnikarja se vrši v petek namesto v četrtek, in sicer v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in na Calvary pokopališče. Delite si dobiček! Tvrdka Krichman & Perusek, 15428 Waterloo Rd., prireja ogromno razprodajo. Geslo te razprodaje je, da tvrdka deli svoj dobiček z vami. V današnji številki lista vidite znižane cene raznemu blagu. Poslužite se te ugodne prilike in prihranite si denar. NoVa pogajanja Včeraj so se obnovila pogajanja med mlekarskimi družbami in razvažalci mleka. Pogajanja so bolj ugodna kot zadnji teden. V glavnem se gre za zahtevo razvažalcev, da se jim zvišajo plače. Zapleten naslov V zalogi Oxford Press je pravkar izšla knjiga, ki nosi sledeči naslov : The Natakalak-sanaratnakoša of Sagaranadin. Knjiga piše o Indijancih in velja $6.50. Zadušnica Za pokojnim Louis Svete se bo brala sv. maša v četrtek ob 8. uri v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki ranjkega so vabljeni. K molitvi članice Oltarnega društva so prošene, da pridejo nocoj večer ob 7:30 k molitvi za pokojno članico Marijo Rus, katere truplo se nahaja v Svetkovem pogrebnem zavodu. "AMERIŠKA DOMOVINA" I ltfERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland. Ohio :U7 SI Clair Avwjue PuoMsheti dally mccbpc Sundays una Holidays NAROČNINA: in Ameriko In Kauiwlo, m letu Z* Cleveland, po poAtt, nolo leto 87 00 Z*. Ameriito In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta «.80 Za Cleveland, po raznuSalcih: colo loto, «6.50; pol leta, «3.00 • Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 7,8. and Canada. W 00 for 6 month«; Cleveland., fcy mail, $3 50 for C month« Cleveland and Kuclid, by' carrier«. IS.ftO per year. $3.00 for 8 months. Kuropc-an subacriptlou, $3,00 per year. Blngto cople«. S centa JAMES DEBEVEC and LOUIS J PIBC, Editors aiid Publishers. Entered as second class matter January 6th. 1809, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act March 2d, 187S No. 246, Wed., Oct. 20, 1937 Delavski voditelji in delavci Med demokrati, republikanci, socialisti ali pripadnik ostalih političnih strank v Zedinjenih državah še nismo nik dar v Zgodovini doživeli toliko osebnega in strupenega sovraštva in spopadov, kot smo jim bili priča tekom zadnjih desetih mesecev med pristaši dveh velikih delavskih organizacij v Zedinjenih državah — med člani American Federation of Labor in med člani Gojnmittee % Industrial Organ-, ization. American Federation of Labor gre brez vsakega dvoma zasluga, da je bila prva delavska organizacija v Ameriki, ki je začela bodriti delavce, da se organizirajo v eno veliko skupino in združeni naredijo pritisk na postavodajo in razne politične uprave, da, se naredijo postave v korist delavstva, ne pa v korist veleindustrijalcev in kapitalizma. American Federation of Labor je imela pri organiziranju mnogo uspeha. Začela je organizirati delavce v posameznih poklicih, kar je bilo seveda najbolj priporočljivo. Tako so se organizirali mizarji v svojo skupino, elektrikarji zopet v svojo, čevljarji, kamnoseki, mehaniki, livarji, strojniki in mnogi drugi profesionelni in izučeni delavci, pri katerih je ideja skupne organizacije najbolj prodrla, ker so bili kolikor toliko inteligentni in so razumeli, da v skupnosti je moč. Vse te posamezne unije pa so tvorile eno matično organizacijo — American Federation of Labor, ki je nastopala potom svojih izvoljenih uradnikov za delavske interese vseh posameznih unij. Vzelo je leta in leta trdega dela,-da. se je najbolj razumne delavce v profesionalnih delih organiziralo.. Poleg izučenih, delavcev pa smo imeli in imamo se danes milijone neizučenih delavcev, ki opravljajo navadna dela v tovarnah, delavnicah, na poljih, V hišah, uradih in drugod. Tudi te je American Federation of labor začela polagoma prganizira-ti, dasi je bila "ta organizacija mnogd bolj težavni in združena z večjimi napori kot, organizacija jzučeajjh delavcev. Dokler so bila vrata v Ameriko na široko, odprta, se o organizaciji navadnih delavcev sploh govoriti ni moglo. Milijoni so prihajali, zaslužili več sto dolarjev in zopet odhajali z denarjem., zasluženim v Ameriki, v svojo prvotno domovino. Nemogoče je bilo torej v danih razmerah te vrste delavce organizirati. Niti eden izmed 100 ni imel niti pojma nit j volje postati član unije. Vprašal je mogoče, koliko dobi podpore, če je brez dela ali bolan, in ko so rekli, da nič, je odkimal z glavo in svojo mislil. Ko so se pa zaprla vrata naseljevanju v Ameriki se je delavski položaj v Ameriki popolnoma spremenil. Novih naseljencev ni bilo več, a stari naseljenci so to kmalu začutili. Spoznali so, da tvorijo silo, s katero mora kapital računati. Dokler so prihajali neprestano novi naseljenci, je velekapi-tal lahko trgoval z njimi po mili volji, odstavljal in nastavljal (delavce, kakor se je zdelo kapitalu bolj prav. Ko je pa bilo naseljevanje ustavljeno, je vse to prenehalo, delavci so se začeli organizirati, zahtevali so svoje pravice, in kdor še ozre na delavski položaj pred dvajsetimi leti in kdor ga opazuje danes, ta kmalu dožene ogromno razliko. Z večjo organizacijo delavcev v Zedinjenih državah se je pa seveda pojavilo tudi vedno več organizatorjev in voditeljev, ki so začeli prihajati na dan z vsakovrstnimi idejami in načeli. Končno, velika masa nikdar ne govori, pač pa pooblasti svoje voditelje, da v imenu mase govorijo. Tako smo dobili tudi v Ameriki dve delavski organizaciji, kjer je bila prej samo ena. Zgovorni, včasih rabiatni, visoko leteči in zapovedujoči John Lewis se je spri s predsednikom American Federation of Labor, Williamom Greenom. Vzrok sporu je sledeč: Green in njegova organizacija trdita, da je treba delavce po poklicih organizirati. Lev/is, ki je duševni oče C. 1. O. pa trdi, da je treba vso maso delavstva naenkrat organizirati. Green pravi, da je to nemogoče, Lewis trdi, da je. Kdor je zasledoval dogodke zadnjih mesecev bo sam lahko sodil. Toda namesto, da bi voditelja Green in Lewis svoje ideje imela v ospredju, sta jih vrgla nazaj, v ospredje pa sta postavila osebnosti in ambicije. Začel se je; spor med delavci, da je prišlo tako daleč, da so člani ene unije štrajkali, druge unije člani pa, delali. Delavec je pa bil pri vsem tem največja žrtev. Drugi teden se vrši prva konferenca delavskih voditeljev obeh strank, da se ta bratomorni boj preneha. Razdeljeni delavci bodo še zanaprej predmet izkoriščanja, združenim delavskim silam pa ne more nihče nasprotovati. Naši škrjančki Euclid, O. — Pesem škrjan-čka, našega znančka, — tako so nam zapeli naši vrli Škrjančki dne 19. septembra. Da, naši znančki ste. Tri leta vas že poznamo, tri leta se vam že divi-mo, tri leta vas že od ganutja s solznimi očmi poslušamo. Tri leta že, a vedno vas bolj in bolj ljubimo. Ponosni smo na vas. Vem, da ne bo to za vedno. Kar mi želimo je, da bi vedno slovensko govorili. Ko nas že več ne bo, bo pesem ona, ki vas bo povedla nazaj v vašo mladostno dobo. Ko boste že odrasli sedeli v družbi, bo kdo zapel slovensko pesem. Pridružili se mu bodo vsi, ki so peli pri škr-jančkih ali pa pri kakem drugem mladinskem zboru. Obujali boste svoje mladostne spomine, ki ste jih doživljali pri mladinskih zborih. Vem, da boste med seboj govorili največ v jeziku vaše rojstne domovine, a vedno bo še zaorila slovenska pesem, ki ste se je naučili v nežni mladosti. Nisem in nikoli ne bom pozabila pesmi, ki sem se jih naučila v mladostni dobi. Tako jih tudi vi ne boste pozabili. Starši, ali želite, da bodo tudi vaši otroci imeli spomine na vas v pesmi? Ali želite, da se bodo na prireditvah pridružili v pesmi onim, ki bodo obujali spomine na vas v pesmi? Ako želite to, tedaj jih pošljite k Škr-jančkom, da bo to ena velika družina in bo prijateljstvo v življenju, ko nas ne bo. Edino pesem jih bo družila. Vaje škrjančkov so vsako soboto ob 9:30 v Društvenem domu na Recher Ave. Sedaj je najboljši čas za pristop in prosim starše, da pošljejo svoje otroke točno intedho. Pozdrav ! Mi's. Louise Jadrich. dobri postrežbi teh žensk in deklet in da je bilo pri njih vselej vse veselo in razigrane volje. Ravno tako bo tudi letos na označeni veselici. Pa kaj bi še nadalje razlagala kaj in kako. Ne pozabite priti k nam, da se skupno zabavamo. Naše življenje je tako kratko, da se ne izplača samo kislo se držati. Zato pa: na veselo svidenje v soboto 23. oktobra v Knausovi dvorani. Pozdrav! Mary Butara, blag. Newburske drobtinice Nek profesor predlaga, naj bi bil vsak moški star najmanj 50 let. predno bi bil vzet k vojakom. No, potem bi državniki bolj narahlo roži j ali orožjem in malo vojska bi bilo na svetu. w « v Pa naj bo že kakor ho5e, mesto Euclid je, v Ameriki eno izmed dvajset mest, ki imajo priznanje, da dajo svojim prebivalcem najboljšo postrežbo. Clevelanda ni med temi dvajsetimi mesti. -o^ Svoji k svojim! Cleveland, O. — Dobro blago se samo hvali. No, saj sem vedel, da bo tako, da bo ves svet zvedel, da sem prodal ptiče in razno drugo zverino Klubu društev S. N. Doma na St. Clairju. Sedaj si pa lovci lahko ogledajo, kakšen je srnjak z velikimi rogmi. To naj store pa še prej, predno bodo šli na lov v Penn-sylvanijo. Vse to se vidi v S. N. Domu spodaj pri bari. Gotovo bo to zanimalo tudi Jakata, ker takega srnjaka še ni videl. (Morda je res, da ga nisem. Ampak jaz bi rad vedel, kje si kupil srnjaka Ti? Op. J.) Kupna pogodba je bila podpisana dne 15. oktobra ob devetih zvečer ob navzočnosti klubovih zastopnikov. Dnevno si to zverjad, ki sem jo jaz prodal, ogleduje stotine ljudi, posebno ženske zanima. Mislim, da so dobro kupili. Joe Pograjc. iaškaradna veselica Cleveland, O. — Cenjeni javnosti sporočam, da priredi društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ "Hallowe'en Dance" ali maška-radno veselico v soboto večer 23. oktobra v Knausovi dvorani. Za maske bodo pripravljene prav lepe nagrade, katere se lahko vidi v oknu Norwood kegljišča na St. Clair Ave. Za ples bo igrala izvrstna Trinko-va godba. V obilici bo tudi preskrbljeno za dober prigrizek in pijačo, ki bo taka, da bo ob njej sleherni pozabil na vse težkoče. Iz vsega tega se razvidi, da bo to prav lepa, domača zabava, na katero se prijazno vabi vse cenjeno občinstvo. Po pravici povem, da kdor je že bil kdaj prej na veselici pri Kata-rincah, se je lahko prepričal o Nismo se še skoro dobro ogreli od toplega sonca in že je tukaj hladna jesen. Zdaj vse hiti in spravlja svoje pridelke za zimo. Celo drobne živalice se preskrbijo za zimo. Saj sem nekoč opazovala celo drobno miško, ki si je nanesla toliko raznih stvari, da ne bo lačna pozimi. Ravno tako se tudi naša društva pripravljajo za razvedrile v dolgih zimskih večerih. Tudi naše društvo sv. Rešnjega Telesa se je umislilo za nekaj prav posebnega. Sklenile smo namreč, da priredimo takozva-ni "shover party" v korist bazarja, ki se vrši v mesecu novembru. Vsako leto ima to društvo na tem bazarju svojo stojnico ali štant. Preskrbeti si moramo darila in za to bo naša prireditev najboljša. K sodelovanju vabim vse žene, ker največkrat smo prizadete samo ene, potem pride pa godrnanje. Sedaj se pa ne bo mogla nobena izgovarjati, da ni vedela, kaj bi prinesla. Prosim vas, sodelujte vse pri tem. Če katera sama ne more nekaj kupiti, se dogovorite dve ali tri skupaj za eno darilo. Če bomo vse sodelovale, ne j bo naš trud zaman in bomo ime-j le lepa darila. Vsak se bo rad ! ustavil pri naši stojnici. Ko pridemo vse skupaj, bo zbornica odločila, če se darila razvije iz omotov, potem bomo pa dobile malo povečerka. Pa tudi zavrtele ise boste lahko po taktu harmonike. Torej ne pozabite 13. novembra v S. N. Domu na 80. cesti,' v spodnji dvorani. štirides^turno pobožnost bomo imeli pri sv. Lovrencu zadnje dni oktobra. Za takrat vas prosim, drage članice društva sv. Rešnjega Telesa, da se udeležite ure molitve od 1 do 3. In da ne pridete vse naenkrat. Pridite po abecednem redu in sicer od 1 do 2 do črke M in potem ostale. Pridite, da vsaj nekoliko zadostimo za vse razžalitve, katere trpi Zveličar v presv. Zakramentu. Tudi sprejem bo takrat v to društvo. Vsaka naj vpiše po eno novo članico. Nobene žene ne bi smelo biti, ki bi se pomišljala pristopiti v to društvo. Morda katera pravi: saj vseeno lahko molim. Je že res, toda tega se ne domisliš, kar pravi Zveličar: Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi, članice tega društva so pa deležne še posebnih odpustkov. Imena novih kandidatinj lahko oddaste pri tajnici ali pri blagajničarki. Sporočam tudi, da je bila pokojna sestra Sadar v smrtnin-skem oddelku in ravno tako sestra Vrhunc. Katere ste v smrt-ninskem oddelku, poravnajte asesment, ker smrtnino je treba plačati in tudi vam dolg raste, če odlašate. Prosim vas Pa tudi> da bi sc bolj redno udeleževale sej. Naše seje niso dolgočasne, ker slišite lepe nauke, ki nam jih dajejo naši voditelji, Father Oman ali pa Father Slapšak. Me matere najbolj potrebujemo lepih naukov, da bomo potem mogle učiti in voditi svoje otroke po pravi poti. Vsakokrat slišimo kaj novega, česar prej nismo vedele, ali pa če smo, smo že pozabile. Torej prihajajte k sejam bolj redno. Father Slapšak je odšel za nekaj časa na obisk v staro domovino. Pa še prav po naključju. Gotovo velja tudi tukaj pregovor, da vsaka nesreča je k eni sreči. Privoščimo mu mnogo razvedrila med svojimi domačimi in prijatelji, katerih gotovo nima malo. Bog daj, da se zdrav vrne zopet med nas. Ko pride nazaj, ga bomo povprašali, če se je ladja kaj prida zibala. Ono nedeljo smo imeli pri nas lep večer. Fantje iz šole sv. Benedikta so vprizorili igro "Divji oves." To je bilo smeha! Dvorana S. N. Doma je bila nabito polna. Igralci gotovo zaslužijo vse priznanje. Da se pa moj dopis preveč ne raztegne in da ne bo zletel v koš, moram končati. Pozdravljam vse čitatelje in osobje Ameriške Domovine. Ančka, iz Newbux*ga. JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU ez —Od dela v smrt. V soboto 18. septembra je umrl v Beču pri Št. Vidu na Dolenjskem Jožef Zajec v 78. letu starosti. Zjutraj je šel s svojim sinom gospodarjem kosit semensko deteljo. Ko je pa prišel domov, mu je prišlo slabo in je hitro izdihnil. Bil je šest let župan nekdanje občine Zagorica, ki je sedaj priključena občini Veliki Gaber. Bil je priden gospodar. —Iz Cerknice. Po večdnevnem deževju se je jezero napolnilo z vodo. Melioracijska dela, ki bi se imela v kratkem pričeti, se letošnjo jesen skoro gotovo ne bodo mogla pričeti. Tudi trpijo posestniki škodo, ker no morejo pokositi trave kakor običajno ob tem času. -4- Sadje je letos dobro obrodilo, zlasti hruške in jabolka. Sadjarji bi lahko marsikak dinar spravili v žep, ko bi se našel človek, ki bi organiziral nakup sadja za izvoz. V tem oziru bi morala tudi sadjarska podružnica* pomaga^ ti z nasveti. £® verjamete al' m Urban iz ribniške fare se je vzpel neke nedelje k Sv. Gregorju, da tam obišče svojega sina, ki je bil tje priskočil kot zet na lepo posestvo. Urban je ravno prav prišel za deveto mašo, pa je stopil v cerkev. Saj ni še nikdar zamudil maše, pa naj jo bil doma, ali pa po svetu. Urban je bil veren človek, zato je pa tudi imel srečo pri vsakem podvzetju. Tisto nedeljo je svetogregor-ski župnik Krumpestar tako ginljivo pridigal, da je vsa cerkev jokala. Samo naš Urban se je moško držal in ga niso župni-kove besede prav nič ganile. To Urbanovo močno srce čo opazili farani in po maši stopi k njemu domačin in ga vpraša, kako je to, da ga pridiga ni kar nič ganila in zakaj da tudi on ni jokal. Urban se pa odreže: "Kaj bom jokal, saj nisem iz vaše fare!" Fine STERLING SUKNJE kakor tudi fine FUR COATS za žene in dekleta, direktno iz tovarne, dobite pri meni vedno po veliko zni-ianih cenah kot kje drugje. Za točno in pošteno po-ctrežbo se lahko name za-nesete. Samo pokličite ali mi pošljite vaš naslov, da pridem po vas in vas peljem naravnost v tovarno. Se vam iskreno priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON RD. (vogal St. Clair Ave.) ENdicott 3426 UVOD Že precej časa je, kar sem obljubil, da bom popisal moje potovanje, ki sem ga napravil letošnje leto. Ta in oni me je že vprašal: Kdaj boš pa kaj povedal, kako si potoval? Saj kakor vidim, si dosti prepotoval. Res, da sem precej daleč po svetu zašel ter marsikaj zanimivega videl. In kar sem videl in pa doživel, to naj povem tudi drugim, kako da je po širokem svetu. Zakaj naj bi človek razne take doživljaje sam zase držal. Citati razne potopise je večkrat koristno. Kadar so oče prinesli nove Mohorjeve knjige, ki so navadno prišle takole okrog Martinove nedelje, sem jaz najraje zagrabil za kakšnim poto-pisjem. Z velikim zanimanjem sem prečital Lavtižarje.vo "Pri severnih Slovanih" in mi je to branje potem prav prišlo, ko sem kot vojak, hodil po tisti Galiciji, katero je Lavtižar opisal v dotični knjigi. Z čitanjem potopisov se je tudi mene lotila želja, da bi potoval v ta ali oni kraj, ter sem bil na to nagnjen že od nekdaj. Še sedaj se dobro spominjam, kako sem nekoč domačim nakopal skrbi, ko sem se kar nenadoma izgubil. Bilo je takole: Dqma smo imeli mlatiče. Bilo je nekako takrat, ko sem dobil prve hlače. Nekaj časa sem gledal mlatiče, ka'ko mlatijo pšenico, potem jo pa mahnem k bližnji poti, po kateri so pastiri gnali živino na pašo. Pa me povabijo, naj grem >ž njimi. Ker sem bil že v hlačah, si nisem dal dvakrat reči, pa jo uberem ž njimi. Neznansko se mi'je ves svet zdel lep! Vsak grm, vsaka skala me je! zanimala., i Kakp je bilo lepo! Nekaj časa senv hodil ž njimi, končno'sem jo, pa ubral svojo pot. Prvič sam v svobodni svet. Joj, kako je bilo prijetno! Nekaj, časa sem hodil ob grmovju, potem pa doli k potoku, ki teče doli ob šivcovem griču, koder sem jaz "potoval." Tam se spravim na most ter gledam ribe, ki so švigale sem in tja po potoku. Neznansko so se mi zdele lepe. V vseh mogočih barvah so se mi zdele. V teiti položaju so me dobili oce, ki so napravili konec mojemu takratnemu "potovanju." Večkrat pozneje sem napravil kako krajše potovanje. Na-primer na šmarno goro, na Brezje, na Skaručno, Dobravo. Tudi preko Italije sem jo nekoč mahnil. Najdaljše je bilo pa se-ve tisto neprostovoljno potovanje po Ruskem, ki je bilo pa silno neznosno, mestoma naravnost obupno. Toda, ko gledam nazaj, pa se mi kar nekam dobro zdi, da sem ga prav srečno izpeljal skozi. Je bilo pač težko, a tem bolj pa zanimivo. Po 17 letih bivanja v Ameriki, sem se zopet odločil, da bi potoval. Namenil sem se, da obiščem domovino, ampak nisem bil zadovoljen samo s tem. Hotel sem, da to potovanje raztegnem tudi na razne druge pomembne, zgodovinske kraje, o katerih sem često čital v raznih knjigah in spisih. Predvsem me je zanimalo, da bi videl Palestino ali Sveto deželo. Že zdavnaj sem želel, da bi videl oni zgodovinski kraj, kjer ^e učlovečeni Bog završil največje delo za človeštvo: odrešenje človeštva. Hotel sem, da vidim Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in druge kraje Svete dežele. Potem me je zanimala Grška. Zlasti bi si rad ogledal kulturno središče, Atene, kjer je. učil največji grški modrijan Sokrat. Tudi sem hotel še enkrat si ogledati Italijo, zlasti Rim, v katerem je toliko zgodovine nekdanjega cesarskega Rima, ter sedež katoliške Cerkve. Poleg tega sem bil odločen, da si ogledam nekdanjo prestolico Bizantinskega cesarstva, slavnoznani Carigrad, ki se nahaja v Turčiji. Vmes pa sem delal načrt tudi za druge važne kraje in. mesta, ki so mi bila več ali manj znana iz zgodovine. Te kraje predvsem sem si hotel ogledati. Zato sem precej časa delal načrte, kako bolje uravnati to potovanje. Pri tem sem se tudi oziral na skrajno razdrapane razmere v Evropi in Aziji, ker kaj pomaga, ako napraviš načrt, pa ti pride kaka vojna in ti pokvari vse načrte. Radi tega sem mislil že lansko leto, da grem skupno z g. Poto-karjem. Toda radi odgovornega dela pri Jugoslovanskem kulturnem vrtu sem to stvar odložil. Za letos sem pa rekel: grem! Misel za to potovanje sem imel že dolgo. Toda nisem pravil tega. To pa radi tega, če se človeku ne posreči, tako kakor želi, da se izogne raznim opazkam in dovtipom. Takih in enakih načrtov ni dobro obešati na javno tablo. Sicer je dobro, takole koga vprašati za svet. Toda v tem oziru je težko. Naš velik pesnik Prešeren je dejal, da le čevlje sodi naj kopitar. Tako je treba vprašati za svet takega, ki je že veliko potoval po svetu. Takega pa, žal, jaz nisem imel pri rokah. Zato sem si moral z načrtom za potovanje pomagati kar sam. Tu pa tam sem izluščil kaj. Za drugo sem se oziral na tozadevne knjige. Pri vsem tem pa, kajpada, rabil svojo pamet. In hvala Bogu, kar dobro se mi ,je obneslo to moje potovanje, kljub temu, da sem ga napravil sanj na svojo pest. Tu hočem popisati moje potovanje, katerega sem napravil. Popisati želim nekoliko dotične kraje, ter navesti več ali manj iz zgodovine dotičnega kraja ali predmeta, katerega sem si ogledal tu in tam. Navesti zgodovino je pri raznih krajih zelo važno. Kakor nima za tistega, ki potuje nobenega pomena, ako ne ve, kaj pomeni dotični kraj, ki ga je obiskal in ne ve zgodovine tistega kraja, tako tudi tisti, ki čita o raznih krajih, pa ne ve njih zgodovine, nima kaj prida koristi od takega čitanja. Zgodovina je najboljša učiteljica narodov. Potovanje je pa dvojno. Prvo je seveda, ako potuješ sam. To je združeno z skrbmi in pa lastno odgovornostjo in zadene se na marsikatero neprijetnost. Toda je tako potovanje najlepše. človek je lepo prost ter si lahko poljubno ogleda razne znamenitosti in si čas primerno podaljša ali pa skrajša, kakor mu pač ugaja. Drugo je potovanje v skupini. Ako je zbrana skupaj dobra družba, je tudi tako potovanje prav koristno in naši rojaki, ki dosti potujejo v staro domovino, bi si lahko omislili kako skupno potovanje po teh ali onih znamenitih krajih-Prej pa bi si skupno napravili primeren načrt in dobrega vodnika. Od takega potovanja bi imeli dosti več duševnega in telesnega razvedrila in pa tudi dosti pouka, ko bi si v raznih tujih krajih ogledali kako lJu" dje žive. (Dalje prihodnjič) -o-- —V Afriki je avgusta tega leta umrlo 60 delavcev zaradi bolezni ali se smrtno poškodovalo n& delu. Med drugimi so tudi Krošnjak Franc iz Pulja m Mevle Albert iz Trsta. —V Gorici so umrli med drugimi: Alojzija Komel, Cotic Franc iz Mirna star 56 let, ^e-linšek Mihael iz Salone 29 let, in Kos Anton, star 20 let. Niti za trenutek ni pomišlja- la. "Muebareka že dolgo ni bilo Pri nas," je pravila. "Pač pa je bil berač Busra. Vlekel se je po berglah, prav po tehle berglah ®e je vlekel mimo nas pa smo ga Poklicali v hišo in mu dali jesti. In prav tedaj sem odložila zapestnico ter jo shranila v omari, kusra je videl, kam sem jo dja-ta- In ko sem jo oni dan iskala, je ni bilo več." "No, sedaj veš, kdo ti jo je ukradel!" "On mi jo je ukradel, tale lopov,! Dokazano je! O, ti lopov, ti nircina grda, ti tat, ti! Oči ti izpraskam in—" Prekinil sem jo. "Tiho bodi sedaj pa vzemi zapestnico in poskrbi, da bo tat Prejel zasluženo kazen!" Poznal sem njeno gostobe-sednost in vedel, da je slovar Rjenih psovk kar neizčrpen. Bal sem se, da bi navala njene zgo-vornosti vobče ne mogel več ustaviti. Uspelo mi je, umolkni-k je. Obrnil sem se spet k občinstvu. "Vidite, kakega lopova in zločinca ste častili za svetnika in Allahovega ljubljenca! In tega človeka je vaš kodža baša celo imenoval za sodnega zapisnikarja! Sam je zločinec, pa bi naj druge sodil! Mene je preklel v Pekel in malo je manjkalo pa bi bil izzval vašo jezo nad mene Jn moje tovariše! "Zahtevam, da ga vržete v varno ječo, ki iz nje ne bo mogel Pobegniti, in da zadevo prijavite solunskemu makredžuf" Javno mnenje se je izdatno Preokrenilo na mojo stran. Nihče ni veČ grozil, vse je pritrje-valo in nekateri so že celo vpili: "Pretepsti ga bo še treba Prej! Bastonado mora dobiti! Razbičajte mu podplate!" Najbolj se je hudovala No-huda. "Zavijte mu vrat!" je vpila Vsa jezna in grebla s prsti Mue-bareku pred obrazom, kot da niu res misli izkopati oči. Pa tudi Muebarek se je oglasil. Na ves glas je kričal. "Ne verjemite mu! Džaur je! Sam je ukradel zapestnico pa jo ttieni podtaknil. On je— Wai wai—wai!" Halefov bič ga je oplazil po hrbtu in prekinil njegove laži. "čakaj, lopov!" je hrul hadži nad njim. "Dokazal ti bom, da ni moj effendi tat! Ali nismo še-ie danes prispeli v Strumico, tale spoštovana gospa pa je pravila, da je opazila tatvino že Pred nekaj dnevi? Kako je mogel torej tale emir ukrasti zapestnico? Sicer pa tak odličen in slaven effendi ne krade, zapomni si to! Tule imaš dokaze!" Pomeril mu je še nekaj krepkih udarcev in stari lopov je tulil, kot da mu kožo odiramo. "Aferin! Aferin!" so vpili ljudje, ki so nam pred nekaj minutami še grozili, ker sem se dotaknil časti njihovega svetnika. Kodža baša je igral klavrno ylogo. Ni vedel, kaj bi rekel, ^aj bi storil. Ni si upal ugovarjati. Le eno je brž pogodil. Ko 8em vstal in prijel Muebareka 2a vrat, je nemudoma spet Sedel v svoj stari naslanjač ter vsaj s tem nekoliko rešil svoje dostojanstvo. Njegovi prisedniki so molčali- Na obrazih sem jim bral, da 8e ne počutijo dobro. Pogumni kawwasi pa so brž razumeli ljudsko razpoloženje, opazili s°> da je javno mnenje na moji ^ani, zaupali so, da sem spet ^obre volje in da jim moja samokresa nista več nevarna— drug za drugim so prišli bliže. "Zvežite lopova,!" sem jim Zapovedal. Koj so ubogali. Nihče ni ugo- varjal, niti kodža basa ne, čeprav nisem imel pravice zapovedovati njegovim policistom. Muebarek je menda uvidel, da je pri kraju z njim in da je bolje, če se vda. Pustil se je zvezati in se je potrt sesedel na klop. In koj so vstali prisedniki, niso marali sedeti na eni klopi z zločincem in sleparjem. Obrnil sem se h kodža baši. "Tudi s teboj se moram še pomeniti ! Obsodil si tegale mojega spremljevalca in prijatelja na bastonado in ječo. Tudi mene si mislil obsoditi. In temu tvojemu sodnemu izreku ugovarjam !" "Zakaj?" "Ker ne poznaš postave." "Poznam jo! študiral sem visoko šolo prava." "Ne verjamem!" Užaljen je bil. "Kako moreš tako govoriti?" "Če si študiral pravo in če poznaš ustavo—povej, zakaj pa ne sodiš po njej?" "Vsikdar sem se ravnal po postavi in tudi topot." "Ni res!" Ponosno je vzravnal svojo mršavo postavo. "Ne pozabi, da govoriš s pa-dišahovim uradnikom, ki je povrh še službeno zaposlen!" "Prav nič nisem tega pozabil.! Dokazal ti bom, da nisi sodil, kakor zapoveduje postava! Postava zahteva, da mora sodnik dovoliti zagovor tudi najhujšemu zločincu. Ti pa si obsodil mojega prijatelja in spremljevalca, ne da bi mu bil dovolil le eno samo besedo v zagovor! Obsodba je torej neveljavna. Razen tega morajo prisostvovati razpravi vsi obtoženci in tudi vse priče. Ti pa nisi vseh povabil!" "Vse sem povabil!" "Ne! Ibareka manjka, poleg je bil, ko se je zgodilo dejanje, ki si radi njega mojega spremljevalca obsodil. Kje je?" V zadregi je bil. Zamajal je z glavo in vstal. "Pa pojdem po njega." Oditi je mislil. Prijel sern ga za roko. Slutil sem, kaj se je zgodilo z Ibarekom. Mignil sem kawwasom. "Pripeljite Ibareka! Pa prav takega, kakršnega boste na-šlij" Dva sta odšla in kmalu pripeljala našega handžijo. Roke je imel zvezane na hrbtu. Res sem prav slutil. Kodža baša se je bal njegovega pričevanja pa ga je dal zapreti. Naredil sem se začudenega. "Kaj vidim? Kaj je mož zakrivil, da si ga dal zvezati?" Kodža baša je pomajal z glavo na desno in levo pa dejal: "Muebarek je tako naročil." "Tako? Strumiški kodža baša mora torej ubogati svojega pisarja? Kdo je višji, ti ali tvoj pisar? Pa praviš, da si študiral postavo! Ni čuda, če v tvojem sodnem okraju nastopajo največji lopovi za svetnike!" "Storil sem, kar mi dovoljuje postava," se je izgovarjal malo-dušno. "Postava ti tega ne dovolju- L •v Železna cesta ROMAN je v "O pač! Vas nisem dal zapreti, ker ste tujci. Tale handži-ja pa je moj podložnik, pod mojo oblastjo je." "In zato misliš, da smeš storiti z njim, kar se ti zljubi? Tule stoji nekaj sto ljudi, ki so vsi tvoji podaniki. Ali jih smeš kar meni nič tebi nič zapreti? Morebiti si tako počenjal do sedaj, toda odslej tvoje samovoljnosti ne bodo več tako potrpežljivo prenašali! Naučili se bodo danes, da mora biti' tudi kodža baša pravičen in da se mora di*-žati postave. (Dalje prihodnjič) Nato je odskakal po cesti, med tem ko so stali potniki kakor okameneli ter gledali za njim. "Pospravite tabor!" je zagr-mel Horn. Nastala je zmešnjava in dirin-daj. še malo in prerijske barke so spet okorfio drkotale po dolini. Baš ko se je bežeča karavana premaknila, se je naredil mrak. Pretepali so trudne vole, da bi vlekli hitreje. Toda živali so bile neokretne in tovor je bil težak. Noč se je spustila na zemljo, čedalje težje je bilo paziti na pot. Vozovi so drncali in se majali sem ter tja; taborna priprava in odeje so padale z njih. Ena izmed teleg se je sesula. Tisti, ki so bili na njej, so z brezglavo naglico pograbili svoj ime-tek in so hiteli naprej, da bi se vrinili v voz na čelu izprevoda. Vse bolj in bolj je Horn priganjal bežečo karavano, ne pri-zanašaje ne ljudem ne živalim. Ura za uro je minevala, milja za miljo je ostajala za njimi. - Dolina je prešla v drugo dolino in ta v skalnat, hudoben klanec. Horn, ki je peš vodil- pohod, je ukazal možem, naj stopijo z voz. Noč se je; stemnila. Še malo in vsako nadaljno prodiranje je postalo nemogoče, zakaj voli so se uprli in divja stena dreves in skal je zagradila pot. Nato so sedeli begunci drug ob drugem in so drgetaje čakali raz-svita. Nihče ni spal. Vsi so napeto stregli na glasove noči, ki jim je dajala groza nov, strahoten pomen. Horn, jezna, mrka, nema postava s puško v roki, se je izprehajal med njimi. Kadar je zatulil volk ali zamijavkala mačka, kadar je nočna ptica zagnala v pustinjo svoj krik ali kadar se je kamen utrgal s pečine, so ubežniki trepetaje planili na noge, vsak trenutek pripravljeni, da začujejo rezki bojni krik Indijancev, šepetali so med se-' boj, da bi si ohranili ugašajoči j pogum. In zajetni Bil Horn je1 korakal sem ter tja, zamišljen, kakor da snuje načrt, s sluhom in vidom naperjenim v temo. Allie, ki je sedela v enem izmed voz, se je tesno privijala k materi. Bila je vsa zbujena in nič kaj strah je ni bilo. Odkar je trajalo to strašno potovanje, se je zdela Mrs. Duradova svoji hčeri čudno izpremenjena in njeno vedenje je postajalo tem bolj tuje, čim del j so se vozili proti zapadu. Na tej nočni vožnji je ves čas stokala in trepe- tala in vročično stiskala Allie k sebi; ko pa je prišel prisilni konec bega, je utihnila. Allie je bila mlada in polna upanja. Neprestano je šepetala materi na uho, da pridejo vojni-lci za časa. "čutim, dete, da ne bom nikoli več videla domačega kra'ja." "Mama!" "Allie, treba je, da ti priznam vse — vse!" Njen glas je bil tih in čudno razburjen. Krčevito se je oklenila hčere. "Da mi priznaš —?" "Resnico — resnico! Oh, lagala sem ti, odkar si na svetu!" "Lagala! Oh, mamica! Oh, povej mi vse — povej mi zdaj vse." "Dete — ali mi odpustiš — ali me ne boš sovražila?" "Mamica, kaj govoriš? Tako rada te imam!" In Allie je stisnila drhtečo ženo še krepkeje k sebi. Nastal je kratek premolk; Mrs. Duradova se je osvestila. "Allie, preden si prišla ti na svet, sem pobegnila z Duradom od svojega moža," je hlastno iz-pregovorila mati, kakor da se ji mudi razodeti skrivnost. "Du-rade ni tvoj oče . . . Tvoje ime je Lee. Allison Lee je tvoj oče. Slišala sem, da je zdaj bogat človek .. . Oh, vrniti se hočem na iztok — peljati te hočem k očetu — prositi ga odpuščanja . . . Poročila sva se leta 1847. v Novem Orleansu. Moj oče me je prisilil, da sem vzela Allisona Leeja. Ljubila ga nisem nikoli. On ni bil dober človek — ni bil tak, da bi ga bila mogla občudovati ... in nato sem srečala Du-rada. Španec je bil — pustolovec višnjeve krvi. Ušla sem z njim. Pridružila sva se iskalcem zlata, ki so odhajali v Kalifornijo. Tam si se rodila ti: leta 1850 . . . Težko nam je bilo živeti. A vendar sem te izkušala poučevati — storila sem zate vse, kar je bilo v mojih močeh. Da, čuvala sem pred teboj svojo skrivnost •— svojo in njegovo! . . . Potlej pa je prišel čas, ko mi ni bilo več obstanka. Pobegnila sem od Du-rada." "Oh, mamica, vedela sem, da beživa pred njim!" je zasoplo vzkliknila Allie. "In vem, da naju bo zasledoval." ~"Da, bojim se. A Bog me čuvaj njegove osvete!" "Mamica! Oh, kako strašno je vse to! . . . On ni moj oče. Nikoli ga nisem ljubila ... A ti si ga ljubila, mamica!" V šayjgaju banke poslujejo; toda vrata in okna imajo zavarovane z vrečami peska, da so ljudje ii baHki varni pred bombami in streli. "Bila sem njegova sužnja," je žalostno odgovorila. "Poslušaj, Allie . . . Durade je igralec —• Človek, ki postavlja vse na eno kvarto. Do zlata mu ni, a tem več mu je do hazardne igre. Ne koč je prišlo do tega, da je hotel zaigrati mojo čast. Toda njegov nasprotnik je bil mož . . . Da, so igralci, ki so možje! In od tistega trenutka, mislim, sem sovražila Durada . . . Sleparil je pri igri; silil me je, da sem se udeleževala njegove sramote; moj obraz je vabil zlatokope v njegovo jamo . . . Moj obraz — zakaj tiste dni sem bila še lepa! . . . Oh, tako globoko sem padla! Toda on me je silil k temu . . . Hvala Bogu, da sem ga ostavila — preden je bilo prekasno — zate." "Prišel bo za nama, mamica!" je vzkliknila Allie* "Da, ali svojega namena ne bo dosegel! Ubijem ga, če treba, samo da ne padeš ti v njegove roke." "Meni ne bi storil žalega, mamica, naj ga bo še tako malo prida," je zamrmrala Allie. "Motiš se, dete, porabil bi te prav tako, kakor je porabil mene. že zdaj je zahteval od mene, naj te predam njegovim naklepom. Hotel te je vzgojiti — rekel je, da boš kedaj krasotica." "Mati," se je utrgalo iz devoj-ke, "ali je mogoče, da je imel take namene?" "Pozabi ga, dete. In pozabi greh svoje matere! . . . Trpela sem, kesala sem se . . • Bog naj mi dovoli le še to, da te živo in zdravo spravim domov, k Alliso-nu Lee ju — k očetu, ki ga nisi nikoli poznala." Nočna ura pred razsvitom je postajala čedalje bolj črna in hladna. Težko molčanje je ležalo med ebenovimi holmi kakor mogočen klin. Zvezde so bledele. Ne tuljenje volkov ne stokanje vetra ni več motilo tišine. In zvezde so postajale toplejše. Tema na iztoku se je umikala medli bledici. Razsvit se je bližal. Mrka, neprodirna sivina je polnila svet; vse je bilo izpremenje-no, le čudno, moreče in neizmerno molčanje pustinje je slej ko prej tiščalo na ljudi. In v to molčanje se je zdajci presunljivo razlegel grozotni bojni krik Indijancev. Katerikrat so ti krvoločni divjaki izvršili svoj napad brez napovedi v najgloblji grobni tiho-ti; časih pa so najpreje zagnali svoj bojni krik, ki je napolnil tudi najhrabrejše srce z mrzlo grozo. (Dalje prihodnjič)__ MALI OGLASI Najfinejše grozdje Iz sončne farme. Dopeljemo na vaš dom ali si ga lahko vsak sam nabere. Cena po dogovoru. Oglasite se pri Anton Tomšič, RFD No. 2, Geneva, O. ali pa na 23571 St. Clair Ave., Euclid. O. (Oct, 20. 22. 23) V najem se da trgovski prostor s stanovanjem 6 sob in dve garaži; ali pa se odda lokal posebej in stanovanje posebej. Vprašajte na 663 E. 160th St. Tel. Liberty 6128. (248) Naprodaj je pohištvo za obednico in trije komadi za spalnico. Se proda jako poceni. Vprašajte na 17201 Grovewood Ave. Tel. KEnmore 0682-M. (247) Okusna jabolka dobite sedaj, ako se zglasite pri nas. Najboljša zimska jabolka, ki so zdrava za uživanje. Pridite in zberite. Cene so jako nizke. Se priporoča Valentin Mavko North Dayton Rd., Madison, O. (250) ženska srednje starosti bi rada dobila delo za gospodinjo pri vdovcu. Naslov oddajte v uradu tega lista. (246) VOLITE ZA LISTO KOALICIJSKE STRANKE Napravite "X" pred vsakim imenom • • POR MAYOR HI Piano naprodaj v najboljšem stanju; ne rabi ni-kakega popravila; ga zelo poceni proda Louis Seme, 7040 Superior Ave., zgoraj. Tel. HEn-derson 6372. (Oct. 20-23) Soba se odda za enega fanta, zgorej, spredaj, prost vhod, vse ugodnosti. Vprašajte na 6201 Edna Ave. (246) LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE, __HEnderso?! 2978 63 = X KENNETH J. SIMS = = FOR PRESIDENT OF THE COUNCIL = 5 Xi-DAN A. CARROLL ' ' :S S X, FOR SOLICITOR PAUL H. TORBET FOR TREASURER X William A. ABBOTT ~ COUNCIL AT LARGE XI WILLIAM J. BURNS X] FRANK DERDICH X WILLIAM A. BINGHAM COUNCIL—FIRST WARD j xTTRANK J'BUBSEY " COUNCIL-SECOND WARD X| WILLIAM L. TENCH COUNCII—THIRD WARD X| LOUIS R. WESS | COUNCIL—FOURTH WARD = Xi HARRY J. KNUT FOR CONSTABLE Asli for a Seperate Ballot X CLYDE WOODMANSEE___ X! RUSSELL HOUSEHOLDER7" Euclid potrebuje spremembe! V najem se da stanovanje, štiri sobe, parna kurjava. Vprašajte na 6425 Spilker Ave. (247) Tona grozdja je naprodaj. Vprašajte na 3917 E 42nd tS., blizu Harvard-Deni-son. _,(247) Išče se žensko ali dekle za hišna opravila. Pokličite KEnmore 4299 ali pa se zglasite na 485 E. 260th St., Euclid, O. (247) DEMOKRATI! Vljudno ste vabljeni na politični shod za Wm. J. Kennicka, danes zvečer, 20. oktobra, ob 7:30, v SND, soba št. 2. Frigidaire električna ledenica, 9.-kub. čev. prostornine, se zelo poceni proda. Jos. Križman, CHerry 6060. (248) UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERELA "ENGLISH-SLOVENE READER? kateremu je znizana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. r OBLEKE - POVRŠNIKI - SUKNJE Trideset tednov čas za plačati Sodaj lahko nosite obleko narejeno po meri in Imate trideset tednov čas za plačati. Nosite po meri narejene obleke, vam bolj pristoje, ne stanejo več. Za načrt trideset tedenskega plačila, vprašajte pri BRAZIS TAILORS 6113 St. Clair Ave. Pomnite tudi, da imamo mi vedno v zalogi narejene suknje tako poceni kot JjJKi.SO in več. WOLFF H E A T I N GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik 715 East 103rd Street GLcnvillu 93X8 Vabijo se tudi naročniki izven mesta Dance Every Thursday at TWILIGHT BALL ROOM to FRANKIE JANKOVIC ORCHESTRA a Dance Sunday to I AL DU BRAJ AND HIS ORCHESTRA VABILO NA Halloween - maškaradni ples katerega priredi društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ V SOBOTO 23. OKTOBRA V KNAUSOVI DVORANI Začetek ob osmih zvečer Vabljeno je vse cenjeno občinstvo na obilpo udeležbo. Za maske so pripravljene lepe nagrade. Vstopnina 35c. Igra Trinkov orkester. GENERAL ELECTRIC KO« REPtACtMCNIi SfECIfV OtNESAL IUCTRIC mmt6D »U»£5 KUPITE ROME 'DELUXE BEDSPRING POSEBNA CENA $19.75 KUPITE OBA POSEBNA CENA $29.75 KUPITE OBA ROME SLUMBERON INNERSPRING MODROC YOU THE STATION YOU WNI^® TOUCH OF A FINGER 'Namazi ErONEM o„ Prihranite TU JE VAŠ ČE K-N A Š E DARILO profit" sharing "Discount check GOOD ONLY UNTIL DECEMBER 24th, 1937 , IN ŠE MNOGO VEČ TEKOM TE VELIKE RAZPRODAJE PAY TO THE ORDER OF "Rearer iiiiiiimiiiimmiminimii EIVE DOLLARS miiiimiiiiiimimiimui! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AND NO CENTS nimimnumimiimimii GOOD ON PURCHASE OF $30.00 OR OVER (Nationally Advertised Merchandise Excepted) The Krichrnan & Perusek Furniture Co. M. A. Krichrnan President Joe Perusek Vice President SE PRIČNE DANES vaš delež V NAŠIH »HEclobičkih TODA HITITE! Samo en ček se vzame pri nakupu za $30 ali več PRIHRANITE DO JAKO LAHKA ODPLAČILA $3.25 KONČNE MIZICE; iz orehovine....;.......................$1-59 $14.50 OCCASIONAL MIZE ....... ...................................$8-88 $3.50 SPRAVA ZA MAGAZINE, orehovina veneer.. $3.75 MODEKNI KOVINASTI KADILNIKI ..............$2-95 $5.95 LESENI KABINETNI KADILNIKI ..................jj>2-9<8 $9.50 PREVLEČENI PODNOŽNIKI ..............................$5-95 $29.75 vseh barv LOUNGING STOLI ......................$18-80 $63.75 LOUNGE STOLI z nizkim naslonjalom .,.......$44-50 $139.75 2-KOSA SET ZA PARLOR .....................•-S88-00 $209.00 3-KOSE SET MOHAIR ZA PARLOR $144 50 $13.75 SPINET PISALNE MIZE, iz orehovine ..........$8-88 $29.00 PISALNE MIZE, odprte spredaj, iz orehovine ............................................................$18-50 $9.50 24-inch OKROGLA OGLEDALA ......................$4-75 $9.75 NAMIZNE SVETILKE, razstavni vzorci ..........$2-98 $13.50 BRIDGE SVETILKE, razstavni vzorci ............$5-95 $19.75 SOBNE SVETILKE, G načinov stik ................$9-75 $16.75 BRIDGE SVETILKE (indirektno) ..................$8-75 M AL DEPOZIT VAM SPRAVI DO BOŽIČA ■■$16-88 ••$27-50 $3175 $22.50 SKRINJE IZ CEDRO VINE, orehovina veneer ........................................ $38.00 SKRINJE IZ CEDROVINE, orehovina veneer ........................................ $48.00 SKRINJE IZ CEDROVINE, orehovina veneer ....................................... $62.50 SKRINJE IZ CEDROVINE, orehovina veneer ..................................................$41-88 $44.50 VANITY DRESERJI, orehovina veneer......$18-95 $39.50 SKRINJA S PREDALI, orehovina veneer... $22-50 $33.75 RAZNI DRESERJI IZ JAVORA. specielno ....................................................................$20-95 $19.75 RAZNE SKRINJE IZ JAVORA, specielno $1445 $12.75 RAZNE 4-POSTER POSTELJE, orehovina.. $($.85 $17.75 SIMMONS KOVINASTE POSTELJE ..............$8-95 $120.00 3-KOSOV SET ZA SPALNICO, orehovina..