Največji V Združenih državah VcUauTseleto . - . $6.00 Z« pol leta.....$3.00 Za Ne« York cdo leto . $7.00 Za jnoMBtttfo celo ieto $7.00 J Ll TELEF0M: CHelsea 3—3878 NO. 254. — flTEV. 254. GLAS NARODA * H / The largest Slovenian Daily in the United States. Lisi slovenskih .delavcev y AtaerikL and l^pl Holidays. 75,000 Readers. Enured is Second 01— Matter September 21, 1903, il ths Port Offict at New York, K. Y.. under Act at Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—8878 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 30, 1934. — TOREK, 30. OKTOBRA 1934 VOLUME XLU. — LETNIK XIJT. DAVEK NA ZASLUŽEK V POMOČ BREZPOSELNIM WILLIAM GREEN CENI ŠTEVILO NEZAPOSLENIH NA VEČ KOT ENAJST MILIJONOV Ivan Mihajlov aretiran naTurskem Predaed. Roosevelta je pozval, naj napoti ameri- 0^AVE ZOPET ške podjetnike k večji produkciji. — Razmere se bodo izboljšale le v slučaju, da se produkcija poveča za trideset odstotkov.—Meseca septembra je bOo zaposlenih v industrijah nekaj nad 39 milijonov oseb. WASHINGTON, D. C., 29. oktobra. — V Združenih državah je v sedanjem času več nezapo slenih kot jih je pa bilo pred letom dni. Cas je, da vlada resno pozove ameriške podjetnike, naj se poslužijo vseh sredstev in naj napno vse sile, da se bo produkcija povečala. To sta dve glavni točki v poročilu, ki ga je izdal včeraj Will iam Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije. — Dasi izda zvezna vlada vsak mesec 95 milijonov dolarjev za podporo 2,229,000 oseb, — je rekel Green, — gre pri tem le za enostransko obremenitev zveznih financ, kajti denarja, ki gre za podporo, se ne sme prištevati med produktivne iz datke. TEKMUJEJO V OBOROŽEVANJU Države se bolj oborožu-jejo kot pred svetovno vojno. — Posebno gradijo aeroplane in avtomobile. Washington, D. C., »k t. L'panje na omejitev oboroževanja j»- vedno manjše, ker -lanes izdajajo »1 zave mnogo več denarja za orožje kot pred svetovno vojno, kot zatrjuje Foreign Policy Association. Velesile niso mogh> rešiti velikih političnih vprašanj in v takih razmerah je komaj mogoči4 misliti na kako omejitev oboroževanja. i ki leta lin:; j.- Francija po- SVEČANOSTI PO PR0TIVERSKE VSEJ ITALIJI DEMONSTRACIJE Dvanajsta obletnica j e V MEXICO CITY bila obhajana z vojaški- " ---------------------- mi slavnostmi. — Na- parada v glavnem grade za stare kmetske mestu Podpira vlado družine. Rim, Italija, 211. oktobra. — Civilni ljudje v Rimu in drugih vee j ili italijanskih mestih ob dvanajstletnici fašistovske-ga pohoda v Him niso prišli mnogo v pošiev, kajti po na-redbi duceja Mussolinija, je ta dan moral obleči vojaško uniformo vsakdo, ki je bil opravičen do nje. Tudi Mussolini Siiin je storil vse, da se je vojaštvo pokazalo v vsem svojem sijaju. Zelo važna točka dneva je bila razdelitev denarnih nagrad v skupui vrednosti okoli proti duhovščini. — Cerkvena parada prepovedana. BALKANSKE DRŽAVE BODO SKLENILE VOJAŠKO POGODBO SOFIJA, Bolgarska, 29. oktobra. —-V diploma tičnih krogih se zatrjuje, da so se turške oblasti vklonile jugoslovanski in bolgarski zahtevi ter so aretirale macedonskega poglavarja "Imbro" organizacije Ivana Mihajlova, na čigar povelje je bilo umorjenih več sto oseb. Ali bi ne mogla administracija resno pozvati I VtM"ll'a iz. Združene Max i mils in slavnost se povečalo 1."),(H M) telovadcev in športnikov. .Tretja velika in zelo važna točka je bila, ko je Mussolini zaprl 44razstavo fašizma*', ki je v dveh letih imela skoro 4 milijone obiskovalcev. Mussolini je tudi s tem dnevom pričel vojaški pouk po vseh šolali Italije. V svojem govoru na balko- l parade so navzlic liudi vročini vztrajali v svojih vrstah. Nosili so zastave z napisi, kakor na pr.: Zahtevamo soeijalistično izobrazbo, da se izognemo suženjstvu kapitalizma". — "Zahtevamo, da se vsi duhovniki vrnejo na svoj »lom, ki je Vatikan". Izvoljeni predsednik trene -ral Lazaro Cardenas je sprejel parado z balkona glavnega stana narodne revolueijonarne stranke. Cardenas je v svojem govoru, ki je bil po radiju raz- na palače Venczia je Mussoli- |m ^ pnV)larjaI m j »oživljal narod, da prihod- važllnst demonstracije kot do- mdustrijalcev vseh gospodarskih panog, da pove- j«,|stotkov, Italija za 26 odstotkih družin, ki so mogle doka-čajo produkcijo ter sestavijo program za nabavo . kov. Združene države za lin, zal«. «la »o živelt^in obdelova-dela nezaposlenim? (odstotkov in Japonska za :W8j1*' zemljo nad 100 let. Za s* it- j i .. i.i v1 j odstotkov. Nemčija ie edina lake družine, ki so mogle do- - Ce se bo skupna produkcija dežele povečala j Vl,lesija kj n<, ^^ kazati, da /a trideset odstotkov in sicer na temelju dobro u-| izdatkov za orožje, toda samo j kmetijo r>oo ali pa celo looojhiki. ...................*'....... ravnanega načrta ter bo produkcija prilagodenna /a ta* k,'r .i« P> versaillski po-i1*'** Mussolini ustanovil iz j Ves čas je vladal najlepš povpraševanju, bo vsaka industrija računala s tem, |dovoije-1 «voj<.g* žepa poseke »agra-|tV(1 itl ud,.iOŽIliki pai.u,je SJ j . "v j • j . •• i il Iuo- Japonsko pustolovstvo v aa tudi druge industrijalne panoge večajo produkcijo. Nezaposleni bi pa na ta način dobili delo, ir. nakupna sila bi se tako povečala, da bi dežela absorbirala vse, kar bi industrija producirala. Prvič izza meseca julija lanskega leta, ko je predsednik Roosevelt objavil svoj program za dobavo dela, je število nezaposlenih večje kol je bilo lani ob kateremkoli času. Meseca septembra 1933 je bilo v ameriških industrijah zaposlenih 39,764,000 delavcev, v istem mesecu letošnjega leta pa samo 39,367,000. Istočasno je število nezaposlenih naraslo od 10,106,000 na 10,951,000. V to število je vključenih tudi 450,000 nezaposlenih, ki so posledica narastka prebivalstva. Meseca septembra letošnjega leta je dobilo delo le 1 54,000 oseb. Ameriška Delavska Federacija je na svoji zadnji konvenciji v San Franciscu sklenila, da se bo odločno borila za tridesturni delovni teden WASHINGTON. D. C., 29. oktobra. — Pri-hodnjemu kongresu bo predložen načrt za vire, iz katerih naj vlada črpa sredstva za pomoč brezposelnim. Brezposelnim naj pomagajo tisti, ki so zaposleni. — Zaposleni delavci bodo morali plačati v tozadevni sklad od enega do pet odstotkov svojega tedenskega ali mesečnega zaslužka. Tozadevno predlogo bo stavil demokratski senator Harrison iz Mississippi. Vlada se baje popolnoma strinja ž njo. Ce bi morali delavci plačati od svojega zaslužka en odstotek, bi se nabralo za nezaposlene na leto dvesto milijonov dolarjev. Italijo, mu je sedaj Italija od- Bolgarski vojaki so tudi pripeljali \* Sofijo dva druga voditelja macedonskih revoluci-jonarjev, Našteva in Drango-va. Oba sta poznana voditelja macedonskih upornikov ter je Drangova nekdo spoznal v Jambolu in ga naznanil policiji. Mihajlova, ki je poznan pod imenom 44nekronani kralj Ma-j cedonije", hočejo bolgarske o-1 v avstro-ogrski armadi. Perče-vič pripada habsburški monar-histični skupini Hrvatov in j * dolgo vrsto let delai c .-kri«■•• klerikalnimi Avstrijci. Avstrijske oblasti pa naznanjajo, da v njegovem stanovanju ni bilo najdenega ničesar obtežilnega, kar je razumljivo, k«*r je poteklo že precej časa po umoru kralja Alkesandra. IVrčevičevo ime je bilo imenovano v zvezi s kraljevim umorom v Marseillesu. držiive 244 in 1935: reichswelir od 4*2 milijonov mark na <».">4 milijonov, mornarica od l*fl milijonov na 2.'Wi milijonov, zračno brodov-je od 77 milijonov ua 210 milijonov. nje leto ves italijanski nahod j »os ve t i svoje moči v to. da postavi Italijo na vrhunec sile ua suhem, na morju in v zrnje, da bo fašizem nadaljeval svoje delo pod geslom: "Pravico za narod in moč za domovino!" PROHIBICUA MU JE SE VEDNO V KOSTEH Danville, Va., 27. oktobra. V tukajšnjo državno trgovino je prišel neki farmer ter ku- n i i . . . A«* ni- • P*! kvart žganja. Ko se je vra- Delavska tajnica Miss Perkins zahteva, naj zna- M proti dinuu mn jt, piUtll yata davek pet odstotkov. Podpore iz tega sklada bodo pa deležne le tiste osebe, ki bodo izgubile delo po uveljavljenju te postave. Sličen sistem je že uveden v Angliji, in ga je reliefni administrator Hopkins natančno preštudiral, ko se je mudil poleti več tednov na. Angleškem. nasproti policist. Fanner je v trenutku |>ozahil. da je prolii-bicija preklicana ter da je prodaja žganja zopet dovoljena. Obrnil se je ter začel teči nazaj proti državni trgovini, kjer je položil kupljeno in plačano žganje na mizo ter brez sledu izginil. BORAH NA POTI V WASHINGTON Boise, Idaho, 29. oktobra. — Senator Borali je rekel, da se bo podal danes v "Washington "na počitnice*\ godek, ki kaže narodovo solidarnost z revolucionarnimi načeli ter je rj»kel. da naj re-akcijonarji vzamejo to na znanje. Katoličani so pripravljali protidemonstracije ter so hoteli v procesiji nest i po mestu kip gvadalupske Marije, toda vlada jim ni dala dovoljenja in so smeli samo obiskovati cerkev v skupinah po 15 oseb. Vlada dolži katoliško duhovščino, da je ščuvala narod proti vladi in da je iskala posredovanje tujih držav. Vodilni duhovniki so celo šli tako daleč, da so se obrnili na pred- Vse poletje se je vozil po državi Idaho ter je imel skoro sednika Roosevelta, da bi po-vsak večer kak zanimiv ]K>li- sredoval v Mehiki, kar pa je tieni govor. Roosevelt odklonil. SAMOMOR FILMSKEGA IGRALCA t , Los Angeles, Cal., 20. oktobra. — 52-letnega kinematografskega igralca I^ou Telle-gena. ki je bil svoječasno ljubimec ženskega sveta, so našli danes mrtvega v njegovem stanovanju. Poleg njega so bile ostre in okrvavljene škarje. S škarjami se je sedemkrat za-bodel v prsi. Pravijo, da je zašel v finančne težkoče. Nogales, Sonora, 29. okto-bra. — Več kot .1000 oseb je priredilo po mestu parado ter so nosili zastave z napisi v protest proti duhovščini in v moro v. Ravno tako i»a zahteva, tudi Jugoslavija, ker ga dolži,! da je bil v zaroti proti življe-1 nju kralja Aleksandra s hrvatskim begu licem dr. Paveličeni, ki je bil aretiran v Italiji. Mihajlova žena je leta 1925 v nekem dunajskem gledališču I ustrelila nasprotnika svojega; moža Todora Pauieo, pa ji' bi-| la oproščena umora. < hI kar sta J Mihajlov in njegova žena po-' begnila na Turško, so jima njuni politični nasprotniki ved-1 no za petami ti r ju zasleduje-' London, Anglija, 20. okto-jo, da ju umore. ,— Majhni, toda odločni Istanbul, Turčija, 29. okto- »iamski kralj Prajadhipok je bra. — V Ankari, glavnem me-1 zaradi nove postavo, po kateri stu Turčije, so se sestali zima- 1,111 ^ bila odvzeta pravica, o-nji ministri Turčije, Romun-■llobriti ali zavreči smrtno ka-ske, Jugoslavije in (irske, ka- zen» hil pripravljen odstopiti, tere države so podpisale bul-; tworoči-la o tajni seji. Vendar pa je znano, da sta dva izmed teh listov last dveh da se je končala z navdušeni-1 odličnih poslancev, ki sta člani i govori, v katerih so zastop-jna komisije za zunanje zadeve, niki vlade poživljali ljudstvo,! Dunaj, Avstrija, 29. okt. — da podpira vlado v njeni proti- j Avstrijske oblasti so po dalj-cerkveni politiki. Demonstra-, sem odlašanju ustregle zalitevi cija je bila povsem mirna. i jugoslovanske vlade ter areti- čaj ultimatuma. Prva poročila iz Bankoka, ki so navzlic strogi cenzuri prišla na dan, naznanjajo, da 10 milijonov kraljevih podanikov o celi zadevi ni imelo nikakega pojma. O kaki revoluciji ni govora. Sedanji mogočneži so se najbrže odločili, da celo stvar obdrže tajno, dokler ne najdejo zadovoljive rešitve. V Londonu prihajajoča poročila zagotavljajo, da gre za zgodovinsko pravico kralja glede pomiloščenja. Vlada ministrskega predsednika Phvlia Baliola je narodni skupščini predložila predlogo, ki bi kralju odvzela pravico do pomiloščenja in tedaj se je pričel boj zta kraljeve pravice. ''Kraljev boj je v resnici boj za načelo demokratične vlade*r, je izjavil kraljev tajnik. "Pred nekako desetimi dnevi je kralj sporočil regentu svoj namen, da odstopi in pogajanja glede, tega se še nadaljujejo Kralj je prepričan, da odgovarja njegov sklep volji naroda. Polovico siamskega narodnega zastopstva izvoli narod, drugo polovico pa imenuje vlada. «0 LAS KAK 0 DA f» HEW YORK, TUESDAY, OC TOBEB 30,1934 Glas Naroda" WBNIC PUBLISHING COMPANY i A Oerperatioa) of Above office rt: New tek Otr, N. I. INDIJANCEV JE VEDNO VEČ "6LAB NARODA* (Veke mt the Pwylt) Dej Except Snodaji ud Holidays A pot H 4 estrt ta .................... ■••••••>••••«>••«••■ J3.00 Ze New lark u celo leto......$7.00 Ze pol let« ...................$3*50 Za Inoeematro sa odo leto...... $7.00 Za pot leta....................J3J0 Subscription Yearly $0.00 Advertisement on "Glee Naroda" vsaki dan liraeaH nedrij In pramlkor. K*tl>d podpise ta osebnosti as na priobčil Je J o. Denar naj se blagovoli po Meney Order. Prt spremembi kraja naročnikov, proelao, da (t ttdl prejšnje blvalUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. NARODA". 211 W. 18th Street, New York. N. T. CHeisea 1-3871 PO KONVENCIJI AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE V prejšnjih lotili je marsikatera konvencija Anteri-e Delavske Federacij«* resno razočarala napredni • lelav-element. toda o koiiv«ii«*iji, ki j«- bila preti kratkim za-i.Jučena v Son Pi*an«8cu, se ne more tega trditi. Novi časi in nove razmeri* so tako vplivale na star« •lilo, da je morala dati nekaj koncesij. Iavršilni odbor Federacije, ki je iiue! doslej enajst, U) imel vbrnloče osemnajst «*lanov. Večino v izvršilnem vetu mirijo še vedno konservativci, precej novega duha Ii.» pa prineslo v organizacijo imenovanje Dtibinskega, člana Ladies Garment Union, in Gainora, člana linije pi-sn.cnoš. Oba sta znana kot skrajno napredna delavska voditelja- Konvencija se je zavzela za tridesetunii delovni teli »u za XRA, za pravilnike in za ii])ravo industrij pod ';« ntrolo kaprnala, vlade in delavstva. Ker večina ameriškega naroda «»dobrava ]>olitiko predsednika Roosevelta, ni prodrla zahteva za neo.ivisno ;»< lilično akcijo. r" - Hkleiije-no j«1 bilo, naj se poSlje delegacijo k m«?d-j^Klnemii delavskemu uradu v Ženevo in naj poštami stnpiriki zbirajo statistične podatke za poslovanje t-cga i. rada. I)asi je Federacija strogo nacionalistična, je igral«« ; kotivem-iji tndi vprašanje mednarodnosti neko gotovo I »go. \Valo pa a j iz tega, je seveda drugo vprašanje, »Stara garda je namreč še vedno v sedlu 7 je ameriški znanstvenik Moonev |»o dolgoletnih študijah dognal, da je oh času odkritja Amerike v Severni Ameriki bilo le kakih milijon Indijancev. Tedaj je skušal ugotoviti prostost indijanskega prebivalstva v 1. 1780, <"eš, da odkritja Amerike do leta 1780 ni bilo nobenih važnejših sprememb med prebivalstvom Severne Amerike, l^cto 1780 pa je blo važno, ker so pozneje nastopile k«»ze, ki so z«'lo razredčile indijansko prebivalstvo. Danes pa sodij«) celo. da .ji* Moonev previsoko računal, ko j«1 izračunal en milijon IndijanceV, češ, da je leta 1780 v Severni Ameriki bilo v resnici le kakih 750,000 Indijancev. Najbolj na gosto naseljeni so bili Indijanei ob obali Tihega morja; potem pa oh atlantski obali, v prerijah ter končno v kana«lKk<'in seve-ro-za hodu. Danes prebiva v Združenih državah in v Kanadi 433,365 Indijancev. Od teli jih je 320,454 v Združenih državah, 122,911 pa v Kanadi. Iz teh številk se da d«>gnati, da je in-dijansko prebivalstvo o«l leta 1780 pa <1 leta 1891 orih, kjer čaka transporta v zapore. T«>tla medtem so na prohatni sodni ji dognali, da ima Clyne še druge grehe na sebi. Najprvo so ga dobili, da je krivo prisegel in napeljeval priče k krivi jirisegi. Pr«»batni sodnik Brewer je dognal, da je odv«»tnik Clvne bil administrator zapuščine po pok«»jui Agnes Gr«»gorič. In pri t«'j u-pravi so se vršile razne ner«*d-nosti, da, sleparij«*. Odvetnik Clvne je imel v upravi kakih osem zapuščin. So« 1 ni k Brewer je ž«' tkb-edil, da se Clyne odstavi kot upravitelj. V za«levi Agnes Gregorič se je «lognalo, «la je Clvne računal v neki za- Jdevi $248 pristojbine, »ločim f bi sinel računati samo $4H. Tu-| di glede pogreba, za katerega Je Clyne plačal $1,125, se je j sodnik Brewer izjavil, «la je to previsoka vsota in poleg tega bi se pogreb ne bi snud plačati tiz zapuščine pokojne, pač pa bi ga moral pla<"*ati njen mož. Agnes Gregorič je umrla leta 1931 in je zapustila premoženje vredno nad $5,000. Njeni štirje otroci so s<* pritožili na prohatni sodniji, da premoženje ni bilo pravilno upravljano. — Te »lili je bilo vlomljeno v gostilniške prostore poznanega rojaka John Galluna v Milwaukee. Gallun, ki je po Dopisi. West Bend, Wis. Dne (>. novembra bodo splošne volitve, in kandidati vs«*li strank ž<- hodijo iz kraja v kraj ter govore in obljubljajo delavcu in fanner ju vse m«)-goče stvari, samo da hi d«»bili njihove glasove na volivni dan. Ko so pa enkrat izvoljeni, skoro vsi obljube pozahij«), kadar pride na vrsto kakšna predloga, ki bi delavcu koristila. Ker nas j«» veliko število Slovencev, ki smo naturalizi-rani državljani, je naša «lolž-nost, da gremo dne (i. novembra na volišče in glasujemo za kandidate, kateri so se že izkazali, da so «lelavcem in far-merjem naklonjeni in da bodo pomagali predse«lniku Franklinu D. Roosevelt u izvesti 4'New Deal". C)n si zelo priza-«teva izboljšati sedanji jn^ložiij in dovesti boljše čase. Kaj pa pa mi v «lržavi Wisconsin * Tukaj s<* j«* ustanovila 1 »regresivna stranka, ki hoče izvesti Rooseveltov "New Deal" v še b«»lj obširni obliki. Stranka zahteva, da je treba oo naš j j »oloža j i zbol jŠa 1 i. | Prihodnjič kaj več! (Pozdrav! Naročnik A. N. ELEKTRIČNI NAHOD Angl«\ški fizik Leonard IIill je odkril, da povzročajo žarki močnih električnih žarnic, po-sehuo v inajnih prostorih, neki čudni nahod, kakoršni'ga ni mogo«V ugotoviti za svetlobo plinskih ali oljnih svetilk ali za svetlobo odprtega ognjišča. Ta električni nahod se -centimetrskimi torped a i m I cevmi. Maksimalna brzina bo 34 vozlov. V Nantesu bodo gradili tudi nov veliki rnšihv "Volta" tistega tipa kakor "Moga«lor", ki ga gradijo \-l/< »rientu. Peter Zgaga POLDRUGI MILIJON FRANKOV JE POZABIL Na francosko-španski meji je neki potnik postal žrtev pozabljivosti. Med carinskim pregledom je položil torbo, v ka teri j«* bilo 1,400,(HH> frankov, na mizo; pri odhodu pa j«» pozabil na torlio. Ta potnik je bil Avstrijec, in sicer finančnik .)olu;nn Rosenberg. Na torbo in denar se j<» spomnil šele, ko je vlak z&vozil v Španijo. Potegnil je za zasilno zavoro ter ustavil vlak. Dal je preiskati vse potnike in obenem brzoja-vil na obmejno postajo, toda ves trurl je bil zaman. Torbe s poldrugim milijonom frankov še niso našli. MRTVEMU JE ZAPLENIL ZOBOVJE n i Aleksandra .Jardaua so Madjaii>kem pokopavali. V tistem hipu, so ira hoteli olačeval na obroke dolžni znesek, in sicer vsak mesec I>o peti li« 1 vaj set dolarjev. Jardau je umrl, ne da bi mu bil plačal niti prvi obrok. Zobni zdravnik je zahteval zobovje nazaj. Posegla so vmes oblast-va. Oblastniki so precej časa cincali in se niso mogli odločiti. Končno so le dovolili zobnemu zdravniku, da je mrliča lahko vzel neplačano zobovje; vendar je moral zdravnik izročiti zobovje sodišču. To ho zdaj «xliočilo o zadevi. IGRE trgevee, Ijcrokaa t s. dejanj M Cyran de Bercerac. Herfčna komedija t petlb dejanji*. Trdo vezano --------------------------------1.71 Bdela, drama ▼ 4. dej.__________t$ Genpa s morja, 5. dej.----------75 Letalna ielewdea, 3. del.______M Marta, Semenj r Riclunondn. 4. dejanja _____________T_________..._____ ______f§ Ob rajski. Igrokaz v fttlrlh slikah____M TenAieve aajne na Nikhvfet veter, Mladinska Igra s petjem r 3. dejanjlb___________________M «. IJ. K. Drama t 3. dejanjih » predigro^ (Capek). r«a. —--------..45 Ka risar. 9. dejanj, troa maaaa---U Ca krli In fiiili, Urokal r 5. dejanjih_____________________35 .60 .6* Se. JI B. ar. Pa IS letih. 4. deliajt 11. sr. Zapravljive«........ 12. bv. Skofota ............ Zbirka ljudskih i*er: 8. snopi«. Mlin zemlja, Nefa, Saaja______________ 13. snopič, l estalka. Smrt Marija Devke. Marijin at rak ................. 14. snopič._8r. BeMJan, JaaaHia deklica, Bfchrti MacesAar ............JI 15. aopM. Tnrkl pred Dmjm, Fabjela in Neia___________________» 20. snopič. Se. Just; Ljubezen KNTIIGARN A GLAS NARODA" 216 W. IStfa ^tceei. Mor Tftrtr citk u a R O Z D J E. Zgo«laj poleti začne prihajati na newyorški trg grozdje v malih množinah in je zelo drago. Tisti, ki so posebno volčji, ga lahko kupijo že konci maja za drag denar, seveda, pa je nezrelo, drobcen«) in kislo. i 'imbol j se bliža jesen, temveč grozdja je na trgu. Takole sredi septembra se vlečejo ponoči proti Xew Yorku pol milje tlolgi vlaki samih kar. polnih grozdja. Tako je bilo pred prohibi-cijo, med prohibieijo in tako ,jc sedaj, ko je vržena prohihi-<*ija med staro šaro. Kratkomalo — v začetku oktobra je v Xew Yorku toliko groz«lja, da ljinlje ne vedo, kam ž njim. Xa Washington Marketu, v čigar neposredni bližini sem pred petimi leti pisal to kolono, so ga j>olna vsa skladišča in še na pločniku ]n*ed skladišči ga je toliko, da mimo oziroma skozi ne moreš. V New Yorku je v tem č;isu toliko grozdja, da hodiš po njem. Toda tisto, po čemur hodiš in stopaš, je grozdje v sprešani obliki. Tako grozdj«» nima v sebi niti redilnih, niti omamnih snovi, ker je šlo najmanj že skoro vse tri procese. Stopiš v groeerijo po kanglo tomatosov, da l>i juho zažma-hal, ]»a ti ]>overipravljeni sti pa ti dati malage in barberona, kolikor ga hočeš, po dolar in petin-d nos, on pa oblastno kaže na mogočno skladovnico baks grozdja v oza«lju svoje barake. Pri tem odriva strgane škarpete in te tolaži: — Mistr, neškt jir, nekšt jir! No fiksa da šus. Sela da greps. Cip, veri čip! Orkamalorka, vana tu baj! Človek bi po vsej pravici prohibicija kaj izpremenila razmere pa jih ni. Navatla je pač ž«deztia srajca. Cesar so se ljudje v dvanajstih letih s pridom in muko naučili, ne more biti tako kmalu [>ozabljeno. In poleg tega je znatno kraj-| šii pot v klet kot pa v salon na [ komar. Vino in žganje je naprodaj v postavnih trgovinah, toda kdo se meni zanj. Na nekakšen način ukradena in prislcparje-na stvar dosti bolj diši. To je približno tako kot z ukradenim poljubom. Pa še nekaj: Tistim, ki delajo in pnalajaj«) vino brez postavnega tlovoljenja, nikakor ne gre v glavo, da jih galona vina ("čiste župe") z delom in z vsemi stroški vrtsl ne stane več kot }K»t«k»set centov. Pri vsaki galoni pa hočejo še vodna imeti najmanj )ioldrugi (hilar dobička. Ali ni to nekoliko preveč za sedanje čase in razmere f V New Jersey, ki ni vino-roilna država, je mogoče dobiti v postavni trgovini galono zinfandela, barbere, lmrbero-na, granjana, rizlinga in malage za petindevetdeset centov. In pomisliti je treba, da je to lanski, ne let«>šnji pridelek, da je takorekoč 14staro" vino Jaz sem ga p«>kusil in lahko rečem, da je dosti bolje kot je bij o ono, ki smo ga v časih najhujše suše phnVvali po šti-to dolarja galono. Nekaterim ljudem pač noče. iti v glavo, 11 ol »ene iMH'hit' vlogi*. Dečki i obelijo spredaj tudi «niž školjk ali celo eno sauio veliko polžjo hišo; mlad" ženske so oblečene v ulična majhna krilca iz velikih listov. To je vse. Tem večjo skrb pa posvečajo nakitu, ki ga ljubita oba »pola enako in ki >c pri obeli -polili nič n«* razlikuj«*. Možnosti, da se nakitiš. pa so na Papui nepregledne. Ini"-liujnio samo morske školjke i:i polžje hiše, ki jih uporabljajo kot obroče okrog rok — li ohroči rabijo tudi kot denar— ogrliee i/, pisanih semen, živalskih in človeškili hrbtenični!« vreten. merjaščevili čeka nov it«l. Tisoč h'pih stvari j«» m«>-goče napraviti iz teh tisoč reči in ni treba misliti, da so pri* več [»oceni. Predstavljajmo s! u. pr., da predpisuje papnan->ka moda lišp in oblačila i/, morskih školjk in polžev. Takšen lišp in takšna oblačila pa najdeš <-«.|o stotine kilometrom od obale pri strašnih rodovih lovcev na glave. V prejšnjih časih so ti rodovi vršili svoj" 21VLJENJE NA PAPUI grozovite pohode do obrežja, > da so prišli v posest vseh t«*h I reči, in ti jiohodi so bili tako , pogosti, da so morali obrežni . r« m lov i prebivati v naselbinah ' na kolih, *tia morju, samo da j jih krvi, glav in lišpa žejni go«-- i jam i niso napadli iznena«|a. | I lanes orožje kolonijalnega v*» ( jaštva in policije ovira gorjan-ske divjake, a ker br«'Z lišpa in (mi papuanski modi jiredpi-sanili ** oblek" imčejo biti, so si izmislili neko določeno dobo premirja v vsakem letu, ko prihajajo do obrežij ali pa morejo obrežuiki brez skrbi do njih, samo da >i lahko v zamenjavi pridobe teh bogastev. Nekaj posebnega je seveda naglavni lišp pri plesnih pritrditvah. Takrat nosijo plesalci na glavah velikiWisk » pahljače iz peres rajčie. ki so • po barvah in oblikah tako >»* | stavljene, da >e morajo vi<|eti I celo evropskemu okusu prekra- j sne. Tudi druga«"*«* se odlični I možje in žene krasijo s čelnimi I trnki iz semen, v katere zati-i ; i kajo |»<• re-kcm 1 «>kiisii jako lepo. Se lepše j m s<* z»l i vsem, če hodijo možje do kože obriti na glavi in obrazu. To je višek «'h»-ganee. Višek menda zato, k««r moraš za to lepoto tudi nekaj pretrpeti. '•Britje*' na Papui iianireč ni tako preprosta reč kakor pri nas. I^ežeš s hrbtom na tla, "frizer" se«Je na tvoje prsi in ovije vsako posamezen las s tonkim rastlinskim vlak nom in ti vsako posam«*zno dlako, vsak |Kisam«*zeu las — izpuli. Ni čudno, da so limžje, ki na takšno eleganco ne dati > mnogo. A tudi ti nočejo tekati kakor kakšni zan<'iuarjcni divjaki z dolgo brado naokrog. Vzamejo torej nekaj blata in ilovice, t n i ieče jo s tem brado in že so tako lepi, da morejo o-čarati kakšno žensko sree. Kar je za moškega l«»p«», je lepo s«»-veda tudi za žensko. Tudi za ž«»nsko je jtredpis, da mora biti po poroki do temena "obrita". No, dandanes jo že malo žensk, ki bi >«• držale strogo tega pre»lpisa, večina se jili za-d«»vo|ji s tem, da skrajšajo lase na dva, tli centimetre ali pa -i jih izpulijo le deloma. Samo zelo stare ženice so v tem po-gl«>«lu bolj vestne. Z ljubeznijo in zakonom na Papui tudi ni tako preprosta reč. I'mrljivost med ženskimi dojenci je itieprihierno večji nego med moškimi in zato j«> žensk manj nego moških. Polei^ tega bi hoteli biti pauatiski možakarji nuiogožeiici. Posledic i je tu, da jih mnogo ostane brez žene. Zakon |»a je «lriigaoe re-sj »okli rana ustanova, če izvzamemo neke prireditve in cere-monije, katerih se v čas i udeleži prebivalstvo več vasi skupaj in pri katerih viada popolna prostost v vsakem oziru. Zene pa si v ostalem ni težko kupiti. Ze davno, pre«len so Papurvnei prišli v dot i ko z Kv-rojH*i, je znašala kupuinU, za katero je oče prepustil svojo hčer možu, ki se je zanjo zanimal, samo nekoliko polžjih obroče v, prašiča ali celo samo psa, psa tiste papuauske vrste, ki ni za nobeno rabo in se tudi nihče zanj ne briga. S tem pa ni rečeno, da se ženska ce,ii toliko, kolikor takšen pes. (he pač za formalnost, za priznavalnino, ki naj simbolično izrazi, da j«' oče upravičen za hčer nekaj dobiti. Mož in žena živita v skupili bajti, samci pa žive v po-ebni samski koči, kamor ženske nimajo vstopa. Pač pa imajo tu NOROST SE NAZIVIJE — SKRB ZA LEPOTO Nemška filmska igralka Kva i ne pove). Iz strahu, da ne hi von Bera«', katero je "odkrila** Norma Sliiercr ter je zvabila s seboj v Ameriko, je, pri-šedši v I lojlywooil, zvedela, da je pmlebela. Pričela je z radikalno kuro ter zaradi osla-belosti komaj 21 let stara umrla. Ena izmed mnogih žrtev filmske kamere, ena izmed stoterih, ki se postijo, stradajo, si tlajo kri puščati, valjati z električnimi — ali bolje rečen«) — diabetičnimi stroji, vse samo zato, «la bi postal«1 — lepe in pa seveda slavne. Neka stoka, plavolasa igralka je osemkrat ponovila prizor, preden j«4 bil režiser zadovoljen. a ko je bilo snemanje za tisti dan končano, j«* omedlela. Ko so jo predramili, je svoji prijateljici zaupala svojo skrivnoet, da je toliko in toliko mesecev stradala, da hi ohranila vitkost telesa. Ko so Pilili- Haver, ki je zdaj žena milijonarja Seama-ua, vprašali, bi se li še hotela vrniti k filmu, je odločno od- 11 poročeni možje pravico sto-! vrnila, da nikdar več: Več let Povesti in Romani: j n 11 v to kočo, da se udeležijo kakšne veselit*; samcev aii tla se tam med seboj kaj pomenijo. Ce reč«' zakonski mož -voji ženi: "Danes grem v samsko kočo," pomeni to toliko, kako>-čo bi rekel Kvrofiee: "Danes grem v •rostilito" ali "Dane*« grem v klub". se niseiji do sitega najedla, j« dejala, in dokler sem čutila glad, sploh nisem ničesar uži-la. dosegle grozi »če maksimalne teže. se postijo, stradajo, se udajajo raznim avanturam, dokler jih srčna hiba. tuberkuloza in druge bolezni ne polo že na bolniško postelj. In t»: naj bo lepota | "GLAS NARODA"! zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista n« pošiljamo. MEC SVETE IVANE KOLIKO ŽIVALSKIH VRST ŽIVI NA SVETU j Motil i»i se. kdor bi mislil. Dunajčanka MarieOt Mili ner prav tako umrla zaradi ! "J'*-'* . . . . i rr V dijotiskem muzeju imajo meč, ki je bil last Device t leauske. Na ročaju st;i grba Francije in <»riean-a, na klini je ime Karla VII. in letnica. j«ia zemljo poznamo \ resnici meč, ki ga j<- hojewti Devici izroči! gospod Baudri-eourtski. lztaknii j" nekje ne ko M«'rcierovo, ki t n li. da ima določene magiielske sposobno sti. Ta M^rcierttvii je pieiskn la najprvo si aro !I — Tiii*»_ ki im» si podpis Ivan«- d "Are. !'»<—di lo listine ni izzvalo \ njej n«> bene reakcije, pač po«lpi-. Ista reakcija s,, j,. poja\ila pri ko s«- dtitaknihi mečri. rofio. Je po ~vet:t st. vse i mi lj, kamoi ka noga. !Vt' ! k ri vaji• j lin in ' /.nanj \s.-|[ druirih delih polno velikih oze-še ni popila člo-Prav tako pa od- es I no nove vrste rast-živali, kar množi naše o Meizčrnneni bogastvu KDO JE GEN. BLUECHER? Agitator (Kersnik) br.4. Andrej Hofer Iteneika Tfdexevalka llelerajiiki biser Beli meeesea Rele neti. mali Junak Beliti*« darovi linija pot na Bleda Božja pet mm 6mmrmI cart Cankar: tieešnik Lenard. bral. Mimo življenja MoJe življenje Romantične duSe Balkafisko-TurSkA vojaka Balkanska vojska, s sllksinl Boj In »naga. povest Blagajna Velikega vojvode I turška vojska Beat hi dt*vaik .56 .JM M Iffraike. brtiJUrano Igralce Jsgnje Janko In Metka (za otroke) .... Jernač ZmagovaC, Med plazovi Jutri (Strug) trdo ves broA. „ Jurčičevi aplsi: Popolna Izdaja vseh 10 cveskov. lepo vezanih .M .75 75 JI M —25 JM .60 n Čarovnica Cvetlna Borograjska CebeUca Crtlee iz življenja na kaact Drobiž. In razne povesti — Spisal lUltlBflki Dekle Ellva .75 .00 0. trnek: Dr. bruAlrano________.71 Jaaa IMseriJa (Povesti Is Apanskegs življenja --------------------M Kako se sem Jaz ukal (AleAovec) J. zvezek_________M Kak« sem se Jat llltal (Aleftovec) II. zv. ____________M Kako sem se laz likal (Aleftovec( II). zvezek _______Si Korejska brata, (mvest Iz mlsljooov * Koreji ------------------------.30 Mladina srr-pin. Zbirka povesti za slovenska mladino ___________________..25 Možje------------------------------------------i^f Na različnih potih _____________________„41 Notarjev nos. humoreska________35 Narod, ki izmira _______________________^.M Naia vaz. II. del, t povesti_______M Nova Erotika, trdo vez_________.7» Nate leta, trda vez____________7» broširana ____________________________.5# Na Indijskih otokih_______________M Na&i ljudje__________________________41 Nekaj Iz ruske zgodovina_____________31 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih jiohodov bivfie-ga slovenskega polka________________..1.50 Dolga roka Do Ohrida in Bltolja Doll : Dve sliki: — Njiva; Staikn ----(Meflko)-------- Krvno osveta-------------------------J3t, Kmečki punt (denoa) .......................M Kuhinja pri krsljlel gosji nožid Kaj se Je Markarn sanjalo ...........J3 Kazakl ______________________________________M K rižev pot patra Kupljenika____70 Kaj ze Je Izmislil dr. Oks ..............45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Onkraj pragozda Odkritje Amerike, trdo vezano mehko vezana -------------------J9 Praprečanove zgodbe __________________.-35 Pasti in zanki_________________25 Pater Kajetan____________________ Pingvinski otok Pravica kladiva 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; So-netje; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik___.75 Devica Duhovni boj Dedek Jo pravil; 5. zv. Slika Levsthm la njegove kritik« In polemike_____________7« Ijubljamdte dike, Hlfinl lastnik. Trgovec, KupflJakI stražnik. Uradnik. Jesitel doktor. GooUl-nlčar. Klepetuljo, Natakarca. Duhovnik, itd. __________________M Pubirkl Is Koža (Albrecht) Pariški zlatar Pribajftč, povest *ož!galec .... Povesti, jiesml v proaf (Baudelaire) trdo vezano ------------------------ .------T— Po strani klobuk________M Plat zvona ____________________4« Pri stricn________«• Prst božji ______________K 1'atria, povest Iz Irske junafte d' h» _____________ f« gorah In (Minah Pol litra vipavea_________M Poslednji Mehikanec Pravljice H. Majar Nekateri so mislili, da je poveljnik rusk«* rdeče armade na Daljnem vzliodn Blncher Neniee, ki je I»i 1 med vojno ujet v Rusiji in tam ostal. Po | MM iatkili sovjetske «*neiklo]M»-«1 i je j »a se je general Hl<»eh«'r rodil leta v »irbeniiji Ja- roslavski kot sin revnega klne-j jo.", |M»lepševalnir iilonov, |mi-ta. !'osla I i so -a v nk li kljn- J^ t«-li j»a še tneate manjših, v ravni ear ju. Dolino j«- «lelal v!kat<-rili se masiva, nianikira i mm. in % m m /iii\ umi sijajno n oslabelosti jm» stradmijii. Barbara La Man* je nmrlat stara 24 let na posleilieali tu-' lielknloze, povzročene nezadostne nrelirane. Švedska itrralka Nilsson si . . . ' je ol> neki nezgodi zlomila * kost v kolku. Po dolgem, l»re/.-1 nsjiešiiem zdravljenju je sv o ' jim zdravnikom priznala, da že več let takorekoč si rada. da hi ostala vitka. Ko so zdravili ! ki to slišali, se niso več čudili.' da s«* izmučeno in popolnoma j izčrpano telo tako jiočasi zdra- ■ vi. V Hollvvvoodu je "samo" i To naj l»i liil d»»kaz. Ja je in« j pravi. Poziv! masira. tovorni vagonov v Moskvi kt>tjjtd. [n vsi ti zav«wli ključnnir-ar. Ker pa je n«'koč |spevajo. Filmska ii-ralka. ki - I organiziral štrajk, je moral za ver let v ječo. V svetovni vojni s** je izkazal z velikim jmh^u- hoče ohraniti svoj položaj, mo ra vsaj j»o dve uri dnevno žrtvovati ne«ri telesa, |»redvsem mom ter je hii jh» višali v jmmI- j s^vinla obraza. Pole- le-a n.o-častmka. Ko je hil ranjen, j«' ,a držati stro-o dijeto. Xaj- l>olj znana maserka je Silva hil ixlpuščen iz ruske armade, a se je kmalu potem u«lel«'žil državljanske vojne ter j»o znia-lii boljševikov postal komisar. l llx'ek, ki j»ii zahteva za vsako *4ordinacijo" deset dolarjev. Gloria Swanson je bila Prvi je bil on odlikovan z naj- ujell dnevni -osi. Znane, sedaj visjmi redom nleče zastav« Takrat s«* je jiisal Vazilij Kon-stantinovič Med vedi j«*v. I>ruiri Z«' obledele filmske zv«*z«le. kol Marija Pr«*vost, Marija Davis. ( Be he Daniels, Alice White in pa trde. da se je tedaj pisal j še cela truma dru-ili, so se (Jurov in pozneje Burov. ]Ysak je imenoval Ga-Lin. Ko pji je < 'anir Kaj-šek obrnil hrbet komunizmu, se je (ia-Liu na,lilo umaknil v Kusijo, kjer j«' «>kr«»£ BajkaJ-skef?a jez«»ra zbral in mobiliziral četo ruskih in kitajskih komunistov Ko so se leta 19:>0 Kitajci jK>d Canic Kaj-šekom hoteli jHilastiti kitajske vzliod-ue železnice, je (fa-Lin imel zadoščenje, «la je litik je hil popolnoma o |M»slali nazaj v Sibirijo, k rdeči armadi. Zakaj je general prevzel ime Bliiclier, tejfa seveda nihče ne ve. Po njegovi zunanjosti sodijo, da je Kavkazec. t Kakor se vidi, so poročila o tem možu precej nejasna in steni Silve, s katerimi jim je preganjala nailležno maščobo. Neki bivši aristokral je ]>ri-čel z električnim masažnim podjetjem ter je dosegel velike uspehe, vsaj za svojo blagajno. Lesene roke na električni fMigoii so n i reva rile uboga, iz-uiučena iu dostikrat sestra«lana telesa. (Vtudi jim je trgal kožo s t«*h*sa, nič ne de, zn lepoto se vse jiotrpi, zlasti v Holl\"woodu. So še druge, milejše metode za ohranitev vitke linije, ki zahtevajo takšnega barbarskega mrevarjeuja. Tenis, boksanje, plavanj.* itd. Mnoge zvezde imajo svoja t«'iiis-igrišča, na katerih igrajo tenis ne radi igre kot take, morda celo z nejevoljo, jiač jja radi neg«* telesa. Marsikatera "zvezda" ima pogodbo, d-na, a ko nje telesna teža preseže določeno mejo. Iz strahu pn*d «Hlebelelostjo se j«* bivša igralka (Mara Bow odpravila v bolnišnico, iz kater«' se je vrnila 14 kg lažja, t Za koliko »šolarjev tudi lažja, poročilo Izdajanje lista je v rvezi i velikimi stroiki. Muo go jih je, ki eo radi slabili razmer tako prisa deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, *aco naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. N.1 od 4i> i 12!»0 na na 1M00, nozje narave, zraven nas pa prepričuje, da nikdar ne bomo v*'deli za vse. Leta is:!u zoološka zna-ii«»—t poxnala U'Kj vi—t -esal-eev; to število pa je do jeta 1 ^s 1 zraslo na l!:!'M). Lela JS;{() -o poznali ."»(i'm ptičjih vrst, le-ta pa že 1 l,Ui)(). Pii j»la- ziveth j • bilo znanih leta 1XJU j le .")4:,. vrst, h ta ISSI j>;, :;+iM». — I ( 'mi manj>a' je žival, tem več \ r>1 >o ni"d tem naito\-o oilkri-Stevilo znanih vrst rib je jzrastlo \ tem ča>n od IlotM) na J 1 1.1M N i. mehktizrev od 1 1.(M M > • na ."I.'Jjmim. 'nahovnjnkov i na 1 Ji». lupinarjev o< T.~»iKt. >|o|iog ai«i 4oO I >nžel k od 411.1« m i na 220,150,.. igh»ko/.eev < na l^.t»4't čr-vov • >«I ::72 na ♦HiTm itd. Leta 1s4m -o vsega skiijiaj poznali kakih \r>t. leta lsSl pa že :;i i. Sodijo, da po letu 1SS1 vsako leto odkrili p«»\ prečno po 12JMMI novih živalskih vrst. Tako bi leta 100!» poznali že <;iXMHHI živalskih vrst. Sedaj pa je, kakor ugotavlja \V. i lom. znanih 020.01M> vj-st živali. Me»| temi je največ vrst žuželk, namreč 7o0,0nu. Najbolj znane so vrste vreienčar-|jev: sesaleev je 7 zgledu nekaterih diktatorjev, ki so se znali obdati z nimbom skrivnosti. fotografiran pr«»«l jugoslovanskim jHislaništvom v Londonu, predno se je po smrti svojega očeta podal v domovino. "GLAS NARODA" THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. OCE SE JE ŽRTVOVAL ZA DRUŽINO Tedaj pa tudi Purederja milic smeh. Stvar je morala hiti resna. Toda predno so >e vsi domislili, je Vrona že stekla čez plan in razširi roke, ravno v trenutku, ko se je pri valila t-love.ska kepa in hi skoro strmoglavila med veje jablan. Nekoliko omahne pod silo, s katero jo Žorž telebnil proti njenemu telesu. Toda /drži s«- ua nogah. Dolga srebrna nit se za-blišči jK> zraku, se oprime ob deklet i no ramo ter se zavije v znnjko okoli Žnržovcgn vratu. Njegove roke so se oklenile roninih kolkov. S pobitim obrazom jo pogleda in zastoka: — Sakra, «lekle! Ob tebe se človek lahko prime. Jeza se raadije čez V rotimo eelo ter se mu iz v i je. Srebru ;i nit s<- raztegne, kot bi hotela imeti oba za v«*dtio v zanjki; slednjič j »a m* vseeno pretrga. Počasi se {»ostavi Žorž ua noge. — Sakra! Sakra! — Z velikimi oemi gleda za dekletom. Zadnja leta jo je stokrat videl; in vendar odpira toji nekaj časa in vleče pesek iz trepalnic.. Vrona zopet vihti sekiro na hlodu. Tudi Matej pograbi bat. Sim-lueraoer se godrnjaj«' vrne k žagi. Mati Katrica se zahvaljuje vsem svetnikom v nebesih, ker so Žoržu tako milosti ji vo ohrauili vrat in ude. In Purčeler se zopet smeje. Ob tem smehu £orž neha vleči |X'sek in mencati oči. Smeje se ž njim, in ker mu je bil ovinek okoli roba plazu prevelik, skoči čez rob na mokra tla. da je umazana voda brizgnila izpod njegovih nog. — Sakra! Tukxij f»a je dovolj omake! — Drugače nima liikake besede, nobene misli za uničenje, ki je |>oeasno lezlo svojo pot okoli hiše. Pred vsem se je moral iznebiti novice, ki jo;'je prinesel. — Purčeler! Velikega jelena sem izsledil! | — Sem si takoj mislil. Ti si pa zlomek! — Pri tem udari t Pri inarsejskem atentatorja Purčeler Žorža z dlanjo i>o hrbtu. — Kje si ga našel* j so našli ponarejen češkoslova — Tam vrh gore leži v majhni dolini. Kadar hočete iti zjški potni li-t. V Pragi imajo menoj vam ga bom prignal na cilj; nič lepšega ni! ! urad, ki ima vse formiilarje — Sedaj! — Purčeler jezno obrača klobuk. — Pravza- • potnih listov v strogi eviden prav bi moral pogledati, kaj moji ljudje delajo na poliu. ! , i, in v Dunaju pa je mcdiiarod- — In jelena pustiti?; Sedaj, ko je enkrat gotov? Pojdite I n\ kriminalistični urad, ki ima •/ menoj, vam pravim. Do večera bo jelen ustreljen. Za to sta-1 poseben oddelek tudi za pobi- vim svojo glavo. ^ ' j a nje goljufij s potnimi listi. Prt hlodu utihnejo odlivi sekire. i SLOVENIC PUBLISHING CO. \ TRAVEL BUREAU i \ SIC WEST IStta STREET NEW fORl, N. I I ! PIfilTB NAM ZA CENE VOZNIH LliTOV, RM- ' 1 ZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-1 TCVANJE i 31. oktoDra: 1 ul.-t liUiitl 1 'aTnliurfC Voznik busa, ki ga vidite ua sliki, je izgubil kontrolo, in pretila je nevarnost, da povozi ženo .facoha Hirscha ter njena dva otroka, Jacob Ilir seli je skočil pred bus, pahnil ženo in otroka vstran, pri tem j.- pa sam izgubil življenje. V ospredju j'' še videti zmečkan otroški vozičt-k. PONAREJENI POTNI LISTI Z. novembra: • M.ijtrjitIC V Cll»l«il|IB t : 3. novembra: Jy« I'«- v llavr« i:t>u. vi.ti St.-nt..-u v ll:»tnl>urb Sal ui nia v Tr*t 5. novembra: I ll;imt»urK v I lamliurg I | 7. novembra: j .Manhattan v Havre j 9. novembra: j Hr«-ni»-ii v Urt-men A<|uit:iriia. v Oh«-rt»-»urc V * Jeliou i 10. novembra: I II.- «1.- Kr,int'» V H»\re j Vi-t-iiilani v UuulKgrif sur M«r 23. novembra: Maj«itiir v Cherbourg Conlf iti Savoia v Oenoo. 24. novembra: l';iris v Havre 29. novembra: St. Louis, M. H. v Hamburg 30. novembra* i »lvmijic v C K v ropa v Iirennu 1. decembra: I^ifavHti.- v llat.v K»x v O«noa 4. derembra: .Matih:.It.m v Havre 7. decembra: Salurui.t v Tr:>t llambuie v llamliiirK l:« r«MiK:iria v « *Ji» ri><»irg 8. decembra: Cl ani|ilain v Mavre 11. decembra: v on siknil« n v I lamin t* , ni Ii>t je imel tudi Lenin in j • ■ž njim nemoteno potoval v i-I llozeilistvo. 1 (1en t rale za ponarejanje | >« > i nih listov obstoje danes. Tu pa tam pride vest o takšni een-trali v javnost, v splošnem |>:i .jih policija ne izdaja, čeprav J i 11 seveda strogo opazuje. 14. novembra: X.-w Y..ik. M. C. v llamliiirg — Ce si že tak, — za kliče Vrona neprijazno čez ramo, — saj drugih ljudi ne zadržuj od njihovega dela! — Delo? Xo, da! — pravi Purčeler. — Jelena vendar ne morem pustiti komu drugemu. Tak jelen je vreden svojih sto šilingov, ne da bi računal ro«rorio. Moram gori! — Pograbi puško in palico. — Pojdiva, Žorž! — Samo hodite nekaj časa naprei. Moram se malo osr.a-žiti. Drugače se me bo jelen še ustrašil, kadar me zagleda. Purčeler se smeje, pozdravi Sinunerauerja in njegovo ž no, pogleda s prijetnim zadovoljstvom na Vrono ter gre počasi (m) rebri navzgor. Dvoje živo plamtečili oči mu sledi. In ko Purčeler izgine za u-edo travnika, se Matej oddahne in zopet dvigne bat. Zorž hoče k vodnjaku; pri tem pa mora mimo hloda. Mahi v zadregi obstane in pravi smeje: — Ako ne bi bilo tebe. bi sedaj mogel imeti v glavi nekaj lepili lukenj. Velik skok si naredila zaradi mene. Moram se ti vendar-le zahvaliti. Vrona prezre roko. ki jo je iztegnil Žorž. — Tega ni treba! *** Brezbrižni glas skoro razveseli Žorža. — Pa saj reci: sem rada storila. — Rada! Xo! — O, dekle! Nazadnje boš še mogoče rekla, da ti je žal. da si nisem zlomil vratu. Vrona molči. Cez kol. ki ga je ohs*kavala, oplazi Žorža s temnim |>oerledom. Seveda, Daksenov Žorž v položaju, v katerem je pridrčnl do Simmerauerjevo hiše, ni kazal nikake slike, ki bi ugajala očem kakega dekleta; obleka zamazana, kolena naga.. glava \n roke ^ive prahu, rjava prst v laseh in polnijo. Najlažje je ponarediti I franka. Danes je seveda dosti tako seveda potne liste tislih I dražja. Takšen ponarejen pot- Med državami -ta v tem u radii ofieielno zastopani tudi Češkoslovaška in Jugoslavija. Goljufije - potnimi li-ti -e vršijo običajno na ta način ; — Na kakšnem konzulalu v inozemstvu se zgla-i reflektant. ki pravi, da je svoj potni li>t i/.-gubil in bi rad dobil undomest nega. da l»i >«• mogel odpeljati v domovino. Le v najbol j redkih primerili >e dado njegov* j izjave prekontrolirati in tako ; )ja kriminalisliona znanost l'o-iIlia mu izstavijo provizorni polni j tografijo z ultravioletno svei-list. ki velja običajno za pol J.*- lobo, ki pokaže na plošči takoj, ta. Potni list je pravilen, -eve-jda-li ie bila kakšna pisava iz o >e vršile nekoč v Rn-redni potni listi, ki si jili je kdo t -iji. Tam so bile eele tovarne, na kakršenkoli način priskrbel j ki >o oskrbovale revolueionar-in potem "popravil". Najbolj ne hi terostičiie organizacije /. redki s<» i»rimei i tako zvam- i nepristnimi polnimi listi, totalne ponareditve potnih ii ! mičua o<|stranitev nezaželjenih stov na ta način, da jih ne]»o- navedli ua pristnih potnih !i-klieani natiskajo in ]iotem iz- ! stih je veljala tedaj okroglo '2 LJUBEZEN JE DRAGA REC „ i držav, ki zanje ne uporabljaj.) j kompliciranih tiskovnih nači i nov. l '»'škoslovaške potne li>te' je n. pr. -ilno težko totalno po- 1 narediti. ! Poliai-edit Ve >e V >1 ilošliei.l . i izvršijo tak(», da se v pristnih j polnili li-tili prvotna imena k"-, mično odstranijo. Pisava ~ ! kopirnim >vinčnikom -<• odstra- ' ni z vksidaeij-kiini snovmi in ; -- drugimi postopki. Da se napra ; Pesniki vseh narodov in ča-j \ i pimareditev neopazna, -e J sov so opevali ljuezen in jo j papir olinia. Najtežje je od-1 poveličevali v nesmrtnih l -pozna po bežen neizogibni rekvizit n teni. So pa potni li^ti, ki so ta- liietnosti vseli dob. ko dobro ponarejeni, a se je zdaj lotil ob-toviti. | delovati ljubezen s popolnoma V novejšem času pa uporab-■,IOVt* strani: ljubezen ga zani- Boulogne su^ M« t Cht-rli'iiirg ^ 16. novembra: I Stateiidatn v IliiTfiiearia \ 17. novembra: | Cliamulain v Havre | 21. novembra: I \Va.sliiiigtuti v Havre Alb* rt Hullin v alliuLiurg 12. decembra: N- m Vi« k v llamtmrx 14. <"ecembra: M jt-stir v ClierLourg siiiiiKtoii v lla\r^ <' it.-
  • l>*mpie v Cherbourg •26 decembra: ( Ot'UtiM'hlalid v llumkurg 29 decembra: | it*- «!e France v Havre [ZDAJ LAHKO GRESTE V EVROPO IN NAZAJ ZA TAKO MALO KOT ^^ ^ 00 (TRKTJ1 RAZRKD) $113. ILE DE FRANCE CHAMPLAIN PARIS LAFAYETTE na razmršenih brka h. Toda Žorž se smeje. — Sakra! Dekle! Pogledati znaš! Ni slabo! — In po kratkem molku doda polglasno: — Mislim, da mnogo dobrega ne moreš uiusliti o meni? — Moffoee imaš prav. — Sedaj pa sem radoveden. Povej: kaj misliš o meni? — To je naglo povledano. — Vrona odloži sekiro ter ga živo pogleda. — Žorž, lump »i! V prvem preseneeenju napravi Žorž zelo neumen obraz. Nato pa mu stopi kri na čelo. Čudno, da je tako kratka bese-da lahkoživega Žorža tako razvnela. To besedo je vendar že mnogokrat slišal, da bi se mogel na njo privaditi. Toda drugi tam doli v vasi, so vedno rekli smeje: — Da. Žorž. lumi>ek si! — In vedno se je smejal. Sedaj pa je naenkrat slišal isto liesedo na popolnoma drug naein. resno iz jeznih ust. In iz tako rdeeih ustnic! Poinišlja, kako bi odgovoril. Tedaj pa pravi Vrona: — Idi k vodnjaku in se umi j! Saj ti je H na rokah! Mirno mu obrne hrbet in vihti sekiro. Žorž stoji še nekaj časa in oglee Brvn pravi, da ima Iju-i bežen vse polno pospremnih pojavov. Kdell teh pojavov je posedanje na klopicah. Pomladi in jeseni so vse klopice po parkih in javnih vrtovih zase dene do zadnjega prostoreka. Zaljubljenci pa se ne zadovoljujejo samo s. posedanjem ua Ke- i klopeh, lliarvee režejo V les tu di rrUe svojih imen, katere o kli-pajo sivih* figure. Ta naein tratenja rasa zaljubljencev pa že povzroea neke stroške. Hruseljski magistrat plaea za takšno ljubezen vsako leto 2(),(K»n frankov, ker mora izmenjati klopi, odnosno nadomestiti poškodovane dele /. novimi. Stroški pa bi silno narasli, pravi prof. de Hruvii. ee bi izračunali ''škodo ljubezni'' v vsej Belgiji ali na pr. v Kvropi. l)a. koliko stanejo v les rezani izlivi ljubezni na vesoljnem svetu! A ljubezen se ne zadovolji samo z uničevanjem klopi, poškodovanjem drevesnih debel, j Ameriške statistike hranijo dokaze, da povzroea ljubezen tudi mnogo prometnih nesreč. 40 odstotkov prometnih ne Med 22. oktobrom in 30. aprilom 1935 15 DNI ČASA V EVROPI PKIDRIŽITK SE NAŠIM KO/KMM IZLETOM, KI SE VRŠE 17. NEW YOKKA — 8. DECEMBRA NA "CHAMPLAIN" Po vrat ck iz Havre 3. januarja liKt.l — ali "PARIS" IZ NEW YORK A — 15. DECEMBRA. — Povratek na ' "ILE DE FRANCE" i/. IIa\re 9. januarja 1935 CLJI-liNA POSTREŽBA SLAVNA FRANCOSKA HRANA IZBORNI PROSTORI šifkurt«' in navalila vprašajtt' iimJ.c zastopnike. FRENCH LINE 1!» STATi: STREET : : : NEW YORK. N. Y. Ljubezen ima poleg tega • v zvočniku javi kot dolgo tn važno vlogo v kriminalistiki. Ijeuje. .Marsikateri brezž. ]).-: Pomislimo le na drame in tra glavci imajo takšen rep, da >e gedije, ki jih izziva! i >d zape- J izraža kot melanholično, proti koneu uiižje postajajoee tulje- ljanosti tlo loeitve zakona je dolga pot, ki dobro prehranjuje advokate. Samo v Belgiji mora policija letno posredovati v kakšnih l."»0,(MM) prime- nje. Najbolj nevarne so "glave", kajti te vsebujejo dovolj kratke valove, da utegnejo . brezžični aparat pokvariti, do nh zaradi ljubezni. Sod m stro i- > k i s tožbami in loeitvauii |>a veljajo lielgi.jo vsako leto oko-lu bu milijonov frankov. Ljubezen je torej draga ree, zato bi morali v današnji gos{>o-darski stiski z njo bolj skopariti. REPATE BREZZICNE MOTNJE .... i Dva britska učenjaka, pro- zgod pripisuje belgijski profe-, fosorja A}nMtm in Watson sor za 1 ju be 1 ju ost i mlad i h pa- Watt sta y 7AuW]i.m f.asu rov v Ameriki. I ako strašno I slepo gospodarita tamkaj lju- >