V Gorici Mala Prešernova proslava h a -'i /1 Podgorski zid opremili s turističnima panojema in smerokazi _12I Posvet EARA o azbestu in okolju «¿¿•M ■ Primorski Dušan Udovič Če se samo bežno ozremo na dogajanja zadnjih dveh tednov, morda lahko vidimo, od kod v dobršni meri izvirajo naše težave. Ne le Slovencev v Italiji, temveč tudi širše, ljudi tega prostora, ki je bil nekoč dejansko obmejni, danes pa naj bi bil čezmejni, na poti vsestranske integracije. »Naj bi bil« pišemo zato, ker bodo toliko pričakovani učinki odprave meje ostali iluzija in fatamorgana, če ne bo resne volje, da se ustvari vizija in strategija razvoja tega prostora. V to pa je treba nekaj investirati. Vtis je, da tega, žal, ne počneta ne Italija ne Slovenija. Na nedavnem tržaškem posvetu o Sredozemlju je podtajnik Menia glasno zaprl vrata sodelovanju s Slovenijo. Simpozij je tudi s perspektivo miljardne finančne investicije premaknil os sodelovanja na direktriso sever-jug, kar pomeni vračanje na nekdanje politične koncepte italijanske desnice, ko sodelovanja z nekdanjo Slovenijo, ki je bila tedaj še del Jugoslavije, ni jemala niti v poštev. Neke vrste povratek v obdobje hladne vojne, v svet, ki ga sicer davno ni več. Pred seboj imamo obris nove-stare strategije za ta prostor, ki je od podobne politike v preteklosti imel samo neznansko škodo, začenši z zatonom tržaškega gospodarstva s pristaniščem na čelu. Obnavljati takšne formule politično pogojenega zapiranja pa v globaliziranem svetu izgleda čista norost. Niso vsi na desnici enakega mnenja, to je bilo slišati tudi na simpoziju. Vendar je dejstvo in očitna dosedanja zgodovina, da so krajevni dejavniki v naši deželi vedno odločilno pogojevali izbire z veliko drugimi vprašanji zaposlenega Rima. Nad temi dejstvi, ki za te kraje nakazujejo problematično prihodnost, bi se morala globoko zamisliti tudi Slovenija. Dobro bi bilo razumeti, kako vidi slovenska država razvoj tega prostora in v tem okviru odnosov s svojo zahodno sosedo, začenši z deželo Furlanijo Julijsko krajino. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, ali ima slovenska država v tej smeri izdelano dolgoročno strategijo. O tem je malo slišati, pa tudi glede na pomen vprašanja primerne pobude s strani Slovenije ni zaznati. Čutiti je pomanjkanje neke politične kreativnosti, ki bi presegla utrujene formule občasnih in vsekakor tudi razredčenih medsebojnih obiskov na relaciji Ljubljana - Rim. Ni dovolj, da Berlusconi v Bruslju potreplja Pahorja po rami, z obljubo, da bo rešil finančno stisko manjšine. Tudi naše peripetije sodijo v širši kontekst odnosov med državama. Če bosta hoteli in znali nekaj narediti skupaj, bo tudi za manjšini lažje. dnevnik NEDELJA, 14. FEBRUARJA 2010 št. 38 (19.745) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € guverner banke italije - Poročilo na srečanju Forex Draghi: Brezposelnost zavira gospodarsko rast V poldrugem letu je izgubilo delo več kot 600 tisoč ljudi opčine - 43. Kraški pust Na pustnem sprevodu slavili Praprovci in Brežani OPČINE - Kraški pustni spre- rišču Prosvetnega doma pa so pozno vod je minil v veselem ozračju in le- popoldne seveda tudi nagradili naju-pem vremenu, na openskih ulicah se spešnejše vozove in skupine. Med vo-je zbralo kar lepo število razposajenih zovi so slavili Praprovci, ki so bili po mask in radovednežev. Na sprevodu ocenah žirije za odtenek boljši od Baje zmagala predvsem zabava, na dvo- zovcev. Zanimivo je, da sta obe vasi posadili na voz italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Najlepša pustna skupina pa je bila brežanska Jabada-badva, ki se je vrnila na Opčine po dolgih dvajsetih letih. Na 16. in 17. strani RIM - Guverner Banke Italije Mario Draghi je na srečanju Forex opozoril, da velika brezposelnost zavira ponovno gospodarsko rast države. V poldrugem letu je izgubilo delo več kot 600 tisoč ljudi, kar vpliva na rast potrošnje in onemogoča rast bruto družbenega proizvoda. Tajnik Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani je pozval vlado, naj na podlagi guvernerjevih ugotovitev primerno »uravna gospodarsko politiko«.Tajnik sindikata CGIL Guglielmo Epifani pa je iz guvernerjevih besed povzel, da se Italija še vedno nahaja v hudi gospodarski krizi, ki bo v letošnjem letu na zaposlitveni ravni še hujša od lanske. Na 2. strani ZN: Slovenija o položaju Slovencev v Italiji Na 4. strani Fojbe: Unija Istranov proti »negacionistični propagandi« Na 5. strani Projekt v podporo staršem slovenskih vrtcev Na 6. strani Gorica v pričakovanju na gledališko sezono Na 11. strani Marco Pirina predstavil svojo resnico o fojbah Na 11. strani V Gorici visoka kazen za fotokopiranje knjig Na 11. strani OI2010 Slovenski skakalci presenetili Olimpijske igre v Vancouvru so se dobro začele za Slovenijo. V skoku s smučmi je Robert Kranjec s 6. mestom že na prvi tekmi izenačil najboljši slovenski dosežek Petre Majdič iz Turina 2006. V Whistlerju, kjer si je prvo zlato kolajno iger, tretjo v karieri prislužil Švicar Simon Ammann, je zelo presenetil tudi najmlajši slovenski reprezentant, 17-letni Peter Prevc, ki je z izjemnim drugim skokom (104,5 metra) pridobil šest mest in se s 13. mesta povzpel na sedmo mesto. Na 30. in 31. strani éant'Anna Impresa Trasporti Futießri predstavlja Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu IHIMIU MONTY Zaželjena je rezervacija. Strada di Fiume, 425 - Trst - Tel. 040 913114 12 Nedelja, 14. februarja 2010 DNEVNE NOVICE neapelj - Draghi na srečanju Forex Guverner Banke Italije: Preveč ljudi brez dela Opozoril je, da je italijanska gospodarska rast najmanjša med razvitimi evropskimi državami Draghi izpostavil, da velika brezposelnost zavira ponovno gospodarsko rast države ansa MILAN - Italija se počasi, počasi izvija iz krize, gospodarska rast pa je še zelo zelo blaga. Najmanjša med gospodarsko najbolj razvitimi evropskimi državami. Vzrok za tako počasnost tiči v veliki stopnji brezposelnosti. V zadnjem poldrugem letu je izgubilo delovno mesto več kot 600 tisoč ljudi, kar vpliva na minimalno rast potrošnje, kar onemogoča rast bruto družbenega proizvoda. To nič kaj spodbudno analizo o gospodarskem stanju v državi je podal guverner Banke Italije Mario Draghi na simpoziju Forex. Ki pa je v uteho dodal, da se je Italija v začetku devetdesetih let preteklega stoletja znašla v hujšem položaju, kot je sedaj Grčija, a se je z lastnimi močmi izvlekla iz krize. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je ocenil, da je Draghi povedal, v kakšnem stanju se realno nahaja država: v primerjavi z drugimi evropskimi državami ni na boljšem, prav nasprotno, ima nekaj več problemčkov kot drugi. Kdor misli, da bi gospodarsko rast dosegli ob tako drastičnem znižanju zaposlitvene ravni, kot ga sedaj beleži italijansko gospodarstvo, se moti, je pristavil, in opomnil vlado, naj se vendarle spoprime s krizo in naj temu primerno »uravna gospodarsko politiko«. »Zdi pa se mi, da se italijanska vlada tačas ukvarja z drugimi zadevami,« je pikro pristavil. Tajnik sindikata CGIL Guglielmo Epifani pa je ocenil, da se Italija še vedno nahaja v hudi gospodarski krizi in da bo ta kriza v letošnjem letu na zaposlitveni ravni še hujša od lanske. afganistan - V operaciji Muštarak sodeluje 15 tisoč vojakov Največja ofenziva Natovih sil proti talibanom po strmoglavljenju njihovega režima leta 2001 KABUL - V Afganistanu se je začela največja ofenziva proti talibanom po strmoglavljenju njihovega režima leta 2001. V operaciji, poimenovani Muštarak (Skupaj), v provinci Helmand na jugu države sodeluje 15.000 Natovih in afganistanskih vojakov. Ofenziva je že terjala prve žrtve na talibanski in tudi zavezniški strani. Ofenzivo na enega zadnjih večjih oporišč talibanov na jugu Afganistana, območje mesta Mardža, vodijo ameriški vojaki ob pomoči britanskih, kanadskih in afganistanskih kolegov. V mestu z 80.000 prebivalci naj bi se po različnih ocenah zadrževalo od 400 do 1000 talibanskih borcev, med njimi kakih 100 tujcev. Mardža je tudi pomembna utrdba preprodajalcev mamil. Ofenzivo so označili za »mater vseh ofenziv«, saj gre za eno največjih od začetka vojne v Afganistanu leta 2001 in pa za prvo večjo bojno operacijo, odkar se je ameriški predsednik Barack Obama odločil v Afganistan napotiti dodatnih 30.000 vojakov. Je hkrati pomemben preizkus nove strategije Nata v Afganistanu, ki daje večji poudarek zaščiti civilistov in krepitvi oblasti v Kabulu. Operacijo so sprožili ponoči, ko so s helikopterji v Mardžo prepeljali na stotine vojakov ter začeli z obstreljevanjem predorov, bunkerjev in drugih obrambnih položajev talibanov. V zgodnjih jutranjih urah je sledil še obsežen kopenski napad na mesto z njegove severne strani in na okoliške vasi, ki so že leta povsem pod nadzorom talibanov. Poveljnik sil Nata na jugu Afganistana, generalmajor Nick Carter je sporočil, da so enote »uspešno vdrle« v mesto Mardža in da operacija poteka »brez zastojev«. Glavno oviro naj bi zaenkrat predstavljale številne mine in doma izdelane bombe, ki so jih na obsežnih makovih poljih okrog Mardže podstavili taliba-ni, in ne neposredni spopadi z uporniki. Kot je povedal afganistanski minister za obrambo Abdul Rahim Vardak, operacija napreduje postopoma, saj je območje polno skritih smrtonosnih eksplozivnih sredstev, ki jih je nemogoče odkriti. »Območje je zelo minsko onesnaženo, zato se premikamo zelo počasi,« je novinarjem v Kabulu povedal Vardak. Poveljnik afganistanskih enot, ki sodelujejo v operaciji Muštarak, general Šer Mohamed Zazaj, je medtem sporočil, da je bilo v prvih urah operacije ubitih najmanj 20 talibanov, 11 pa so jih zajeli. Na strani Natovih in afganistanskih sil naj bi bila v ofenzivi doslej ubita dva zavezniška vojaka. Na jugu Afganistana je bilo sicer po zadnjih navedbah Natove misije Isaf ubitih skupno pet tujih vojakov. Vsi so umrli v napadih z različnimi skritimi eksplozivnimi telesi, vendar pa niso vsi sodelovali v omenjeni ofenzivi na Mardžo. Trije naj bi namreč umrli v eksploziji samomorilskega napadalca na kolesu. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je ob začetku velike in dolgo napovedovane ofenzive proti talibanom mednarodne sile pozval k zaščiti civilistov. Vojaki »morajo biti izjemno previdni« in preprečiti, da bi nedolžni utrpeli škodo, so sporočili iz njegovega urada. Po mnenju Karzaja bi se morala vojska tako izogniti letalskim napadom, če bi ti lahko prizadeli civiliste. Hkrati je predsednik talibane ponovno pozval, naj se odpovedo nasilju in se vključijo v družbo. (STA) Prebivalstvo je bežalo z vsakim možnim prevoznim sredstvom ansa V Milanu sinoči hudi izgredi Včeraj popoldne sta se na mestnem avtobusu sprli skupini severnoafriških in latinskoameriških priseljencev. Ko so izstopili so od besed prešli k dejanjem in mrtev je obležal 19-letni fant iz Egipta, njegova prijatelja sta bila ranjena. Po krvavem dogodku v Ul. Pado-va se je razvnel protest: skupine severnoafriških priseljencev so začele razgrajati po mestu, poškodovali so avtomobile in napadali trgovine, ki jih upravljajo latin-skoameriški priseljenci. Indija: v eksploziji pekarne osem mrtvih MUMBAI - Eksplozija v priljubljeni pekarni v indijskem mestu Pune na zahodu države je zahtevala najmanj osem smrtnih žrtev, 32 pa jih je bilo ranjenih, je sporočila tamkajšnja policija. Indijska vlada je že potrdila, da je eksplozija posledica terorističnega napada.Eksplozija je odjeknila v nemški pekarni v bližini kraja Osho Ashram, ki ga pogosto obiskujejo tujci. (STA) V Mjanmaru izpustili podpredsednika Narodne lige za demokracijo YANGON - Mjanmarska hunta je včeraj izpustila 82-letnega podpredsednika Narodne lige za demokracijo, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi. Tin Oo, ki je bil med ustanovitelji stranke, je v zaporu ali hišnem zaporu preživel skoraj sedem let, na prostost pa so ga izpustili pred skorajšnjim obiskom predstavnika ZN. Hunta je po aretaciji leta 2003 vsako leto Tin Ooju obnovila njegovo zaporno kazen. Voditeljica Narodne lige za demokracijo Aung San Suu Kyijeva po navedbah AP ostaja v hišnem zaporu. (STA) Albanski predsednik za izhod iz krize TIRANA - Albanski predsednik Ba-mir Topi je včeraj pripravil pogovore za okroglo mizo s predstavniki albanske vlade in glavne opozicijske stranke, s katerimi naj bi razrešili več mesecev trajajočo politično krizo v državi. Na pogovorih v uradu predsednika države sta med drugim sodelovala premier in predsednik vladajoče Demokratske stranke Sali Be-risha ter vodja opozicijskih socialistov, tiranski župan Edi Rama. (STA) civilna zaščita - Po uvedbi preiskave Bersani (DS) zahteva Bertolasov odstop RIM - Demokratska stranka bo zahtevala odstop vodje civilne zaščite Guida Bertolasa, če ne bo sam odstopil. Tako je včeraj napovedal tajnik stranke Pier Luigi Bersani. Odstop je obvezno potreben, da bi lahko pojasnili in razjasnili vlogo, ki naj bi jo Bertola-so imel v preiskavi o korupciji pri velikih javnih delih za odpadlo srečanje G8 na otoku Maddalena. Vodja poslancev Demokratske stranke Dario Franceschini pa se je obregnil ob vladno namero o pre-ustroju italijanske civilne zaščite v delniško družbo. Vlada naj se premisli, ko bi vztrajala, bi to bilo neodgovorno, saj postaja iz dneva v dan bolj jasno, kaj se je skrivalo za delovanjem civilne zaščite, je opozoril. Norme o spremembi civilne zaščite v delniško družbo so protiustavne, je poudaril Franceschini. Kajti: ko bi do tega prišlo, bi postale sodne preiskave zaradi morebitnih nezakonitih dejanj, nemogoče, sedanje sodne preiskave pa bi suspendirali. Guido Bertolaso Predstavnik Demokratske stranke Arturo Parisi je zahteval ustanovitev parlamentarne komisije o delovanju civilne zaščite, da bi ugotovila, ali je institucija delovala tako, kot bi morala. Za vodjo poslancev Italije vrednot Massima Donadija bi bil preustroj civilne zaščite v delniško družbo pravi škandal, ki bi le služil okrepitvi sedanjega sistema oblasti. Civilna zaščita mora ohraniti svojo prvotno vlogo, to je upravljanje emergenčnih posegov. Po njegovem mnenju si mora vlada prevzeti odgovornost za nastalo situacijo, Ber-tolaso pa mora odstopiti. dresden Ob obletnici bombardiranja mesta Nasilje in izgredi med • m• • I •v •• neonacisti in levičarji DRESDEN - V nemškem mestu so se ob 65. obletnici zavezniškega bombardiranja mesta tudi letos zbrali številni neonacisti, ki s svojimi shodi na ta dan bolj ali manj vsako leto zasenčijo ostale slovesnosti, ki jih pripravijo mestne oblasti. Kot ponavadi so se kot protiutež skrajni desnici tudi tokrat zbrali levičarski protestniki in izbruhnili so nemiri. Kot vsako leto so se levičarji tudi tokrat odločili, da neonacistom preprečijo napovedani shod. Zato so med drugim zasedli ulice v bližini železniške postaje Neustadt, ki so si jo skrajni desničarji izbrali za izhodišče protestov. Omenjeno postajo je že zjutraj obkolilo na stotine policistov. Nad središčem Dresdna so poleg tega krožili policijski helikopterji, več tisoč policistov pa je bilo v pripravljenosti. Na postaji Neustadt se je zbralo kakih 1000 neonacistov, ki so se spopadli s približno 2000 levičarskimi protestniki. Tarča nasilja so bili tudi policisti, ki so posredovali z vodnim topom. Na drugem bregu reke Elbe na mirnem shodu, ki je potekal na pobudo županje Dresdna Helme Orosz ter glavnih političnih strank in organizacij civilne družbe, se je zbralo na tisoče ljudi, ki so med drugim skupaj oblikovali ogromno človeško verigo. Britanska in ameriška letala so v noči s 13. na 14. februar leta 1945 v prah in pepel spremenila več stoletij stare »Benetke na El-bi«, ki jim je bilo dotlej prizaneseno z zavezniškim bombardiranjem. Območje 12 kvadratnih kilometrov je bilo popolnoma uničeno. Od središča, polnega renesančnih in baročnih zgradb, so ostale le še ruševine. Natančno število žrtev je bilo dolgo časa neznano, leta 2008 pa je od države pooblaščen poseben odbor ugotovil, da je bilo ubitih največ 25.000 ljudi. Ta številka je veliko nižja od nekaterih predhodnih ocen (135.000), neonacistična propaganda pa je vztrajala celo pri številki 200.000. Vojaške koristi bombardiranja Dresdna so bile pogosto in so še vedno predmet razprav. A podoba »nedolžnega mesta« ne vzdrži, saj je bil Dresden utrdba nacistov in pomembno prometno križišče za oskrbo nemških vojakov. Nemška skrajna desnica je bombardiranje v preteklosti večkrat označila kot vojni zločin in ga celo primerjala s holokavstom. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 14. februarja 2010 3 eara - Mednarodni posvet združenj izpostavljenih azbestu Nujne so preventiva in naložbe v raziskovanje EARA združuje izpostavljene od Veneta do Slovenije in Hrvaške - Pomen zdravega okolja TRST - Za reševanje problematike izpostavljenih azbestu in sploh preprečevanje novih bolnikov v prihodnosti so nujne javne naložbe v raziskovanje, sploh pa se morajo javne institucije z večjo vnemo lotiti tega vprašanja. Brez raziskovanja ne bo namreč mogoče ugotoviti ustreznih diagnostičnih metod in zdravljenja, brez pomoči predstavnikov institucij pa bo težko prišlo do financiranj. Še k sreči, da ima Evropska unija dovolj posluha in se lahko nanjo obračajo združenja izpostavljenih azbestu. Toda skrajni čas je, da se na območju od Veneta do Slovenije in Hrvaške, na katerih je bilo v zadnjih letih mnogo izpostavljenih azbestu, ustanovi pravo znanstveno mrežo. Ta bo znala še bolj učinkovito kljubovati hudim posledicam azbesta, med katerimi je najhujši plevrični mezoteliom, in sploh prispevati k bolj zdravemu okolju na čezmejnem območju, ki dejansko sovpada s snujočo evroregijo. To je prišlo do izraza na mednarodnem posvetu, posvečenem azbestu, okolju in zdravju, ki ga je priredilo včeraj na tržaški Pomorski postaji mednarodno ne-profitno in apolitično združenje EARA (European Asbestos Risks Association). EARA združuje organizacije izpostavljenih azbestu iz Veneta, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške in je njegov namen spodbujati soočanje na evropski ravni za iskanje rešitev, ko so javne institucije na lokalni ravni pri tem neuspešne. Namen srečanja je bilo analizirati stanje v zvezi z raziskovanjem za zdravljenje na azbest vezanih bolezni s posebnim poudarkom na pristojne socialno-zdravstvene okraje, še posebej pa je bil namen pobudnikov spodbuditi javne institucije k financiranju raziskovalnih dejavnosti. Posveta, ki ga je odprl predsednik EARA Roberto Fonda, bi se bil moral udeležiti tudi predsednik deželne komisije za azbest Mauro Melato, toda sodelovanje je moral odpovedati. Na zasedanju, ki je bilo v italijanskem in sloven- Posvet združenja EARA je bil na tržaški Pomorski postaji kroma skem jeziku, so posegli številni ugledni strokovnjaki iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Med temi so bili zdravniki raznih italijanskih bolnišnic, kot Claudio Bianchi in Tom-maso Bianchi iz centra za študije o raku pri tržiški bolnišnici San Polo in epidemiolog Valerio Gennaro z državnega inštituta za raziskave o raku iz Genove. Ob udeležbi predsednika Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Bojana Goljevška je bil med poročevalci tudi Marko Vudrag z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) iz Nove Gorice, medtem ko je o izpostavljenih na Hrvaškem govoril Grgo Mandic v imenu Udruge obolelih za azbestozo iz Vranjica v splitsko-dalmatinski županiji. Nujne so naložbe v raziskovanje, nam je potrdil Fonda, toda nujno je tudi ponovno postaviti v ospredje prvenstven problem, tj. zdravje in preventiva. Če se je treba po eni strani boriti za zagotavljanje odškodnin poklicno izpostavljenim azbestu (najvišjo koncentracijo obolenj pričakujejo v letu 2020), je treba po drugi zasledovati zdravje in spodbujati preventivo. V tem smislu so potrebni ukrepi v zvezi z okoljem, v katerem živimo, ker bo le tako mogoče odpraviti nevarnost izpostavljenosti azbestu. A.G. Nesreča na sedežnici na Mariborskem Pohorju MARIBOR - Za včerajšnjo nesrečo na sedežnici na Mariborskem Pohorju, v kateri se je lažje poškodovalo 17 ljudi, je najverjetneje kriv ležaj. Tako je pojasnil direktor Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek. »Prvi vtisi kažejo, da je najverjetneje prišlo do poškodbe ležaja na povratnem kolesu,« je dejal in zatrdil, da je smuka na Pohorju kljub temu varna. Do nesreče je prišlo ob 9.05, ko se je snelo povratno kolo na zgornji postaji sedežnice Stolp, zaradi česar je iztirila jeklenica, žičnica pa se je nenadoma ustavila. Na napravi je bilo v tem času okoli 30 ljudi, od tega se jih je 17 lažje poškodovalo. Reševalna akcija, v katero so bili vključeni reševalci z reševalnim vozilom in policija, je stekla ob 9.15, že po 45 minutah pa so vse potnike na sedežnici varno prepeljali na vrh Pohorja. V mariborskem univerzitetnem kliničnem centru so pojasnili, da so sprejeli 12 ali 13 poškodovanih. Od tega jih je deset prišlo samih, dve ali tri osebe pa so v bolnico pripeljali z reševalnim vozilom. »Dogodek globoko obžalujemo,« je pojasnil direktor vzpenjače Jesenšek po ogledu kraja dogodka. Natančni vzroki bodo znani po preiskavi, ki jo bo izvedla v ta namen ustanovljena posebna komisija. Naprava je bila tehnično pregledana 30. novembra lani in je imela veljavno obratovalno dovoljenje do konca novembra 2011, poleg rednih pa so opravili tudi več dodatnih pregledov, je pojasnil. Jesenšek. (STA) Tržaška odvetniška zbornica Camera di Commercio ■ Trieste . Tržaška trgovinska zbornica Tržaško redno sodišče Tržaška zbornica komercialistov in računovodskih izvedencev Novinarska zbornica Furlanije Julijske krajine SPRAVIMO TRST: VSEM DOSTOPNA PRAVICA "najhitrejša in ekonomsko najugodnejša pot za razrešitev civilnih in trgovskih sporov" Četrtek, 18. februarja 2010, ob 12. uri Zborna dvorana - Sodna palača v Trstu Notranje dvorišče - vhod Ulica del Coroneo, 20 PROGRAM e-mail Za registracijo: fax: 040 6701 321 fax: 040 7792 437 conciliamo-trieste0ts.camcom.it regolazionedelmercato@ts.camcom.it • ob 11.45 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV • ob 12.00 UVODNI POZDRAVI Arrigo De Pauli - Predsednik Tržaškega sodišča Antonio Paoletti - Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Roberto Menia - Državni podtajnik za okolje • ob 12.15 POROČILA koordinator: Arrigo De Pauli Tiziana Pompei Generalni podtajnik državne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere Nazionale SPRAVA PREKO ZBORNICE Angelo Piraino Podnačelnik zakonodajnega urada Pravosodnega ministrstva MOŽNI RAZVOJI DELEGIRANE SPRAVE: VLOGA SODIŠC Chiara Giovanucci Orlandi Pridružena docentka Civilnega postopka in arbitražnega prava na univerzi v Bologni DELEGIRANA SPRAVA V REFORMI CIVILNEGA IN TRGOVSKEGA POSREDNIŠTVA Manlio Romanelli Delegirani svetnik v odboru Tržaške trgovinske zbornice "SPRAVIMO - TRST" • ob 13.15 RAZPRAVA IN SKLEPI Roberto Gambel Benussi Predsednik Tržaške odvetniške zbornice Piergiorgio Renier Predsednik Tržaške zbornice komercialistov in računovodskih izvedencev Andrea Bulgarelli Delegirani svetnik Novinarske zbornice Furlanije Julijske krajine Paola Clarich Predsednik Tržaškega notarskega zbora FOKUS GRADBENIŠTVA NA HRVAŠKEM ČETRTEK, 18. FEBRUARJA 2010, ob 11. uri Trgovinska zbornica v Trstu, Rdeča dvorana pobuda za odkrivanje priložnosti v gradbenem, nepremičninskem sektorju in v povezanih investicijskih projektih na Hrvaškem PROGRAM • ob 11.00 ZACETEK posveta Antonio Paoletti, Predsednik - Trgovinske zbornice v Trstu Neven Marcic, konzul za gospodarske zadeve Generalni konzulat Republike Hrvaške v Trstu • ob 11.15 GOSPODARSKO STANJE NA HRVAŠKEM IN TRGOVINSKE IZMENJAVE Z ITALIJO Mirjana Turudic - Hrvaška zbornica za gospodarstvo • ob 11.45 GRADBENI SEKTOR IN SEKTOR GRADBENEGA MATERIALA NA HRVAŠKEM TER PRILOŽNOSTI ZA ITALIJANSKA PODJETJA Damir Percel - Združenje hrvaških gradbenikov • ob 12.15 DRŽAVNI IN MEDNARODNI INVESTICIJSKI PROJEKTI VEZANI NA GRADBENI SEKTOR NA HRVAŠKEM Sani Ljubuncic Vladna agencija za promocijo investicij in izvoza • ob 12.45 PROJEKT »ABITARE ITALIA«: UVOD V PODJETNIŠKO MISIJO V ZAGREBU 24. MARCA 2010 Sabina Drandich - Posebno podjetje ARIES Pobuda anticipira PODJETNIŠKO MISIJO NA HRVAŠKEM ZA PODROČJA: NOTRANJA OPREMA, DODATKI IN GRADBENI MATERIAL v sredo, 24. marca 2010, v Zagrebu Programski sporazumi ICE-UnionCamere Za informacije in prijave: Aries - Področje Area internazionalizzazione tel.: 040 6701 335 e-mail: promo@ariestrieste.it 4 Nedelja, 14. februarja 2010 ALPE-JADRAN / ženeva - Na zasedanju delovne skupine Sveta ZN za človekove pravice Slovenija je opozorila na položaj Slovencev v Italiji V ospredju vprašanja finančne podpore, izvajanja zaščitnih zakonov, vidne dvojezičnosti in TVprogramov LJUBLJANA - Na zasedanju delovne skupine za t.i. univerzalni periodični pregled Sveta Združenih narodov za človekove pravice, ki poteka v Ženevi in v okviru katerega so minuli teden med drugim pregledali stanje človekovih pravic v Italiji, je Slovenija opozorila na položaj slovenske manjšine v sosednji državi. Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je slovenska stran izpostavila svoja stališča in določena konkretna vprašanja glede položaja slovenske manjšine v Fur-laniji-Julijski krajini. Na prvem mestu je bilo vprašanje o finančni podpori za izobraževalno, kulturno in športno delovanje slovenskih manjšinskih organizacij, ki se že osemnajst let ne usklajuje niti z letno stopnjo inflacije. Poleg tega je FJK, ki je avtonomni status pridobila prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, ukinila finančne prispevke iz posebnega sklada za manjšinske organizacije. Tako ravnanje italijanske strani ogroža učinkovito delovanje organizacij slovenske manjšine v Italiji, ki je zaščitena po mednarodnem pravu, Londonskem memorandumu iz leta 1954 in Osimskih sporazumih iz leta 1975 kot tudi po italijanski zakonodaji, meni slovenska stran, ki je v zvezi s tem poudarila potrebo po polni uveljavitvi tako zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001 kot zakona o varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin št. 482 iz leta 1999. Opozorila je tudi na položaj nekaterih manjšinskih ustanov, ki jim ni zagotovljena ustrezna vloga v družbi, ter na neustrezno financiranje npr. otroških vrtcev, šol in gledališč. Slovenija je prav tako opozorila na pomanjkljivo urejeno vidno dvojezičnost, še posebej na postopke spreminjanja slovenskih krajevnih oznak v Reziji. Prav tako je izpostavila potrebo po zagotavljanju možnosti spremljanja slovenskih televizijskih programov na celotnem ozemlju FJK v skladu z italijansko zakonodajo. Slovenska stran je v svojem nastopu sicer tudi izpostavila obstoj dobrih in partnerskih odnosov z Italijo, v katerih imata obe manjšini - Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji - aktivno in povezovalno vlogo, so še sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. (STA) sindikat - Cgil, Cisl in Uil Tridnevni protest proti deželnemu zdravstvenemu načrtu TRST - Deželni sindikati zaposlenih v javni upravi Cgil-Fp, Cisl-Fps in Uil-Fpl ter upokojencev Cgil-Spi, Cisl-Fnp in Uil-Uilp bodo od 17. do 19. februarja odmevno protestirali proti osnutku novega deželnega socialno-zdravstvenega načrta za obdobje 2010-2012, ki ga je izdelal deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. Sindikati bodo v ta namen postavili »utice pravic« pred sedežem deželnega sveta in pred sedežem deželnega odbora, v katerih bodo nudili gradivo in informacije ter seznanjali občane z izbirami deželne vlade na socialno-zdravstvenem področju. Po mnenju navedenih sindikatov, ki zastopajo skupno 150 tisoč vpisanih, te izbire »oškodujejo kakovost življenja ljudi, nižajo raven njihovih pravic in spodbujajo razlike med njimi«. Razloge za protest so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, na kateri so še posebej ožigosali krčenje finančnih sredstev v zdravstvu, skrbstvu in vzgojnih storitvah ter obenem naglasili, da je Kosic izdelal načrt brez vsakega posvetovanja z udeleženimi subjekti. Sindikati zato zahtevajo odprtje omizja za dogovarjanje o najnujnejših ukrepih, od krepitve oskrbe na domu do obnove domov za ostarele in poklicnega usposabljanja za več kot 2 tisoč oseb, ki so zaposleni v socialno-zdravstvenem sektorju, čeprav ne izpolnjujejo pogojev. tržič - Zelenica K ■ V* V V Na smuciscu plaz zasul smučarja LJUBLJANA - Na smučišču Zelenica v občini Tržič je včeraj plaz zasul smučarja, je povedal tiskovni predstavnik republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Kuntarič. Po navedbah gorskega reševalca Matije Perka za Radio Slovenija so smučarja popoldne našli mrtvega, podrobnosti o tem, ali se je na smučanje odpravil sam ali v skupini, pa niso znane. Plaz se je po poročanju spletnega portala Žurnal24.si sprožil zunaj urejenega smučišča, kar je potrdil tudi Perko. Po poročanju omenjenega portala naj bi se smučar na smučanje odpravil skupaj s še enim smučarjem, ki pa se je izpod snežne odeje rešil sam. Agencije RS za okolje sicer opozarja, da je predvsem na območju Julijskih Alp in Karavank velika nevarnost snežnih plazov. (STA) koper Pustni plinski terminal KOPER - Tržaški plinski terminal je zmagal v Kopru! Slavil je na pustnem sprevodu, ki se ga je udeležilo 24 pustnih skupin, v katerih je sodelovalo več kot 700 nastopajočih. Pustni voz Tržaški plinski terminal so zasnovali v Off road klubu Obala, delil pa je prvo mesto s skupino Domača verdura avtorjev kulturnega društva Istrski grmič iz Škofij. »Vsi so pohvaljeni, vsi so bili super. Je pa vedno tako, da je nekdo malo bolj,« je kakovost in izvirnost nastopajočih pustnih skupin ocenila članica strokovne žirije, sicer direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Ustvarjalce mask je letos pritegnila ekološka tematika. Poleg prvonagrajenih, plinskega terminala in domače zelenjave, so na pomen okoljske osveščenosti, predvsem ločenega zbiranja odpadkov, opozarjali še smetarji in okoljski inšpektor iz Črnotič, manjkal pa ni niti koprski umetni otok z nebotičnikom. Gledalce ob koprski promenadi so ob godbi na pihala razveseljevali jahači nojev s šejkom, Koča-nozaver, slivske «čješpe», istrske čebelice, pirati in kubanski plesalci sal-se. Strokovna žirija je posebno nagrado namenila društvu Sožitje obalnih občin za pomoč osebam s posebnimi potrebami. Člani društva, ki so kostume izdelali sami, so se gledalcem predstavili s temo Pomlad. Organizatorji, dogodek so v sodelovanju s koprsko občino in nekaterimi drugimi društvi pripravili v Turistični organizaciji Koper, so s tokratnim pustnim sprevodom zadovoljni. Predsednica koprske Turistične organizacije Tamara Ko-zlovič, je izjavila, da jih veseli predvsem, da se je na sprevod, ki se je po koprskih ulicah odvil drugič zapored, prijavilo toliko skupin. Pustno dogajanje v Kopru, se je nadaljevalo v večernih urah s koncertom skupin Gedore in Kok-telsi, jutri pa se bodo pustne maske gledalcem predstavile na portoroškem pustnem sprevodu med Lucijo in Portorožem. (STA) koroška - Zasneženi Celovec Zima se noče posloviti Zapadlo je veliko snega, promet je bil oviran, zaradi poledenelega cestišča pa je prišlo do nesreč V Celovcu je zapadlo približno 30 cm snega. Promet je bil občutno oviran, na avtocestah pa se je zgodilo več hudih nesreč. Vzhodno od Celovca je zaradi poledenelega cestišča prišlo do treh verižnih trčenj. Umrla je ena oseba, 17 jih je bilo ranjenih, blizu 30 avtomobilov pa je bilo skoraj povsem uničenih. ivan lukan skgz Projekt Jezik/Lingua vsestransko pomemben TRST - Prijateljstvo in sodelovanje med slovensko in italijansko manjšino se utrjuje tudi v obliki skupnih evropskih projektov. V teh dneh je posebna slo-vensko-italijanska komisija odobrila manjšinski projekt Jezik-Lingua, ki so ga skupaj predstavile krovne organizacije obeh manjšin. Projekt predstavlja pomembno pridobitev za obe narodni skupnosti, saj bo namenjen utrjevanju in promociji manjšinskih jezikov. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je ob novici, da je projekt dobil podporo posebne komisije, pisal slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu Boštjanu Žekšu in izrekel zahvalo Republiki Sloveniji za veliko pomoč in skrb, ki jo je vložila v podporo medmanjšinskemu projektu. »Skrb za jezik je primarnega pomena za vsako manjšino in to velja še posebej za Slovence v Benečiji, kjer bodo odslej z večjim optimizmom uresničevali projekt večnamenskega kulturnega središča v Špetru Slovenov. Odobreni projekt obenem nudi priložnost manjšinama, da nadaljujeta na poti prepričanega sodelovanja. SKGZ je mnenja, da samo s takšnim, pozitivnim pristopom bomo kot manjšina postali protagonisti v obmejnem večjezičnem in večkulturnem prostoru«, zaključuje svoje misli predsednik krovne organizacije. Rudi Pavšič je predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niku Tence-ju posredoval zadovoljstvo in zahvalo za prizadevanje, ki sta ga v projekt Jezik vložila ravnatelj SDGZ Andrej Šik in vodja Euroservisa Erik Švab. Projekt Jezik v bistvu nadaljuje desetletno sodelovanje obeh manjšin v prizadevanju za razvoj in promocijo slovenskega in italijanskega jezika. Prvenstveno bo skrbel za utrjevanje, poznavanja in razvoj jezika kot sredstva za sporazumevanje in boljše čez-mejno sodelovanje slovenske in italijanske manjšine in bo v veliko oporo za dejavnost Centra za slovenski jezik v Špetru. avstrija - slovenija Delegacija EL pri ministru Žekšu CELOVEC/LJUBLJANA - Enotna lista (EL) kot zbirna politiöna stranka slovenske manjšine na Koroškem, opravlja ofenziven lobing pri slovenski vladi kot tudi avstrijskim predstavništvom v Sloveniji. Te dni je delegacija EL obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in avstrijskega ambasadorja v Ljubljani Erwina Kubescha. Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sta člane delegacije EL na čelu s predsednikom Vladimirjem Smrtnikom sprejela minister Boštjan Žekš in državni sekretar Boris Jesih, delovni pogovor pa je po navedbah EL v tiskovni izjavi potekal »v duhu konstruktivne pripravljenosti za reševanje odprtih vprašanj«. Tudi pri obisku pri avstrijskem veleposlaniku v Sloveniji Erwinu Kubeschu je beseda tekla predvsem o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Avstriji, sosedski politiki ter raznih regionalnih vprašanjih. Veleposlanik Kubesch in konzul Günther Salzmann sta kazala veliko zanimanje za omenjena vprašanja in tudi razumevanje za stališča predstavnikov EL, piše Enotna lista v izjavi za javnost. V njej je EL še navaja, da je bil avstrijski veleposlanik »začuden nad dejstvom, da Enotna lista kot demokratično izvoljena in legitimirana struktura doslej ni zastopana v sosvetu za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju«. Ob tem da je veleposlanik izrazil vso podporo pri prizadevanjih, da bo tudi EL zastopana v tem gremiju. (I.L.) rabelj - Reševanje Na ledenem slapu se je ponesrečila slovenska plezalka TRBIŽ - Včeraj se je nad Rabeljskim jezerom pripetila gorska nesreča, poškodovala se je mlada slovenska plezalka. Po pravočasnem posegu gorskih reševalcev jo je helikopter službe 118 prepeljal v bolnišnico v Videm, kjer so jo zdravili zaradi hudega udarca v glavo in zloma roke. Nesreča se je pripetila na poledenelem Benetovem slapu, ki je med zimskimi plezalci precej poznan. 26-letna slovenska državljanka Anja Večan je med vzponom po slapu varovala svojega partnerja, ko se je s stene slapa od-krušil večji kos leda, ki je oplazil alpi-nistko, slednja pa je padla nekaj metrov navzdol. K sreči slap ni preveč visok, Slovenka pa se je močno udarila v glavo in si zlomila roko. Pod Benetovim slapom so posegli deželni gorski reševalci in specializirani finančni stražniki s postaje na Žlebeh. Po-nesrečenko so odnesli v dolino, helikopter službe 118 pa jo je prepeljal v vi-demsko bolnišnico. rai - Slovenski tv program Nocoj pustno obarvana Kocka TRST - Na ekrane se ponovno vračata Teta Amalija in Filip Omara, priljubljena junaka otroške televizijske oddaje Kocka. V nocojšnji epizodi, ki jo bodo predvajali v sklopu slovenskih televizijskih programov deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, se bosta svetovljanska teta in njena govoreča omara pripravljala na zabavno pustovanje. V živobarv-nem stanovanju, kjer vlada "urejen nered", bosta izbirala pustne kostume in pisane pripomočke za najbolj noro obdobje v letu. Čeprav bosta zelo zaposlena s krofi in maskami, si bosta vzela čas in obiskala otroke v dolini Rezije, da bi pobliže spoznala njihove pustne običaje. Polurna oddaja bo kot običajno obogatena z risankama, ilustrirano pravljico in telerimo. Scenarij je nastal izpod peresa Maje Adu-še Vidmar, v vlogi tete Amalije in Filipa Omare pa nastopata Vesna Maher in Danijel Malalan. Televizijsko režijo je podpisala Marija Bre-celj, razposajeno kockino ekipo pa dopolnjuje še urednica Mairim Cheber. Otroci in pustarji so torej vabljeni k ogledu nove epizode, ki bo na sporedu nocoj ob 20. uri. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Po številnih kritikah v rajonskih svetih (ki računa na podporo Severne lige) Boris Slama (SSk) opozoril na pičlo število del v mestnem središču - Denar za šolski pol v Škednju Tržaški občinski svet bo jutri ugriznil v grenko jabolko letošnjega proračuna. Finančni dokument bo predstavil resorni občinski odbornik Giovanni Batti-sta Ravida, potem se bo začela razprava, ki se bo nadaljevala v sredo in bo trajala vse dokler ne bo proračun izglasovan. To se bo gotovo zgodilo, ker se je Severna liga včeraj odločila, da ga bo podprla, potem ko je desnosredinska večina zagotovila sprejetje nekaterih amandmajev Bos-sijeve stranke. Načelnik Severne lige v občinskem svetu Maurizio Ferrara je nakazal tri najbolj pomembne. Prispevek za delovne štipendije brezposelnim (pri čemer bodo imeli prednost tisti, ki najmanj deset let bivajo v Italiji in najmanj tri leta v Trstu). Nadalje prispevek v višini 20 tisoč evrov za namestitev videokamer pred poštnimi uradi, da bi tako »zaščitili« starejše občane, ki dvigujejo svoje pokojnine na pošti. Tretji prispevek v skupni višini 100 tisoč evrov pa je namenjen novorojenčkom: družine novorojenčkov bodo prejele po 100 evrov za nakup hrane, zdravil in drugih potrebščin v občinskih lekarnah. Tega prispevka pa bodo deležne le tiste družine, od katerih vsaj eden od članov živi najmanj 10 let v Italiji in tri leta v Trstu. Finančni dokument je naletel na številne kritike, predvsem na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. A tudi v samem mestnem središču niso z njim nič kaj zadovoljni. To je sam odbornik Ravida ugotovil pred nekaj dnevi od predstavitvi proračuna na seji rajonskega sveta za Staro mitnico in Sv. Jakob. Svetnik Slovenske skupnosti Boris Slama ga je opozoril, da namerava občinska uprava v letošnjem letu opraviti na območju tega mestnega rajona le eno javno delo, in sicer obnovo predora pod Montebellom, za kar je predvidela strošek v višini 3 milijonov 900 tisoč evrov. Vse druge postavke so bile preložene na naslednji dve leti: šolo Manzoni-Fonda Savio naj bi popravili prihodnje leto (2 milijona evrov), občinsko izpostavo »Ponzanino« prav tako prihodnje leto (480 tisoč evrov), medtem ko naj bi obnovo predora Sandrinelli (2 milijona 600 tisoč evrov) opravili leta 2012, prav tako kot ureditev vrta v Ul. Orlandini (150 tisoč evrov) in vzdrževalna dela v otroškem vrtcu Stella marina (400 tisoč evrov). Slama je odbornika spomnil, da je bila obnova predora pod Montebellom Boris Slama vključena med predvidena javna dela že leta 2004, obnova predora Sandrinelli pa celo leto prej. Tudi obnova šole Manzo-ni-Fonda Savio ima že lepo »zgodovino«. Postavka je bila vključena v proračun za leto 2005. Za poseg je bila takrat predvidena investicija v višini 4 milijono evrov in pol. Delo je bilo preloženo najprej na leto 2006, potem na leto 2007, pri čemer je bila investicija znižana na same 4 milijone evrov. Letos je delo zdrknilo v naslednje leto, ko naj bi opravili prvi poseg (2 milijona evrov), leta 2012 pa naj bi ga dokončali (z nadaljnjima 2 milijonoma evrov investicije). Preložitev posegov je postala stalnica desnosredinske občinske uprave, je z argumenti potrdil svetnik Slama, ki je tudi obsodil dejstvo, da ni mestna uprava vzela v poštev nekatera dela, za katera so zaprosili krajani, druga, ki so bila pred leti predvidena, pa so kar čez noč izginila iz seznama javnih del. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab pa je vendarle lahko sporočil dobro novico. Občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi mu je potrdil, da je nabrežina - Predlog Združenja liberalnih socialistov Bazen na Krasu? Devinsko-nabrežinski župan Ret poudaril, da bi ga lahko koristili prebivalci z obeh strani meje V Kamnarski hiši v Nabrežini je Združenje liberalnih socialistov z Alessandrom Perellijem na čelu predstavili predlog o »bazenu na Krasu«, ki naj bi ga koristili občani kraških občin z obeh strani meje, za kar se je zavzel tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret kroma nabrežina - Jutri bo zasedal devinsko-nabrežinski občinski svet SSk bo na seji skupščine vložila kar nekaj popravkov Devinsko-nabrežinska sekcija stranke Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji pregledala sklepe, ki jih bo občinski svet obravnaval na jutrišnji seji. Poročilo je podal sekcijski tajnik in občinski svetnik SSk Edvin Forčič in napovedal, da bo med jutrišnjo razpravo vložil nekatere popravke. V razpravo bo prišlo devet sklepov, in sicer določitev tarif občinskega davka na reklamo in pristojbin za javno plakatiranje, določitev tarif davka na smeti TARSU, določitev stopenj in odbitkov za davek na nepremičnine ICI, odobritev načrta odtujitev in ovrednotenja nepremičninskega premoženja, odobritev proračuna za finančno leto 2010 in programskega ter planskega poročila za naslednje triletje, računovodski pravilnik, sprememba okvirnega sporazuma med občinami Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, program nalog samostojnega sodelovanja za tekoče leto v spoštovanju finančnega zakona2008 ter navzkrižni pogodbi med Občino Devin-Nabrežina in Deželo FJK za uporabo bivše osnovne šole v Devinu in bivše kasarne finančne straže v Naselju sv. Mavra. SSk si bo prizadevala, da bodo tarife na reklamo nespremenjene in da bodo dvojezični napisi enako obdavčeni kot enojezični. Tudi zaradi tega SSK vabi vse slovenske podjetnike, naj se ne odrekajo lastnemu jeziku pri reklamnih in drugih oglašanjih. Glede TARSU SSk ugotavlja, da bi morala občina bolj prepričano pospešiti ločeno zbiranje in tako zmanjšati stroške za uničevanje odpadkov. Dokazano je, da veliko prebivalcev iz Tržica še vedno pušča odpadke v devinsko-nabrežin-skih zbiralnikih in tako oškoduje naše občane, pravi Forčič, po mnenju katerega je potrebno takoj ukrepati. Glede prodaje stare nabrežinske šole je SSk na vseh nivojih zahtevala, da se ta proda samo za javno uporabo, ker so to šolo nabrežin-ski predniki naredili z ogromnim žrtvovanjem. Forčič bo zato predložil resoluciji z zahtevo, da se prihodki (532.000 eu-rov) od prodaje investirajo za prepo-trebna dela v Nabrežini in prihodki od morebitne prodaje kasarne v Mavhinjah (500.000 eurov) investirajo za dela v Mav- hinjah. SSk še vedno vztraja na potrebi, da občinska uprava pri evidentiranju bodoče namembnosti obeh poslopij aktivno soudeleži prebivalstvo. Če ne bo do tega prišlo, bo SSk dala pobudo za javne skupščine v obeh vaseh. Kar zadeva plansko in programsko poročilo, je SSk predlagala dva osnovna popravka: prvi poudarja dejstvo, da bo treba upoštevati spremembe z razpoložljivostjo premoženja in posledičnimi prihodki občine glede na premoženjske pravice jusar-jev. To je pomembno zlasti zaradi obvez, ki jih je občinska uprava sprejela, da bo v kratkem podpisala transakcije z vsemi jusar-skimi odbori v občini. Drugi popravek SSk se nanaša na službo za osebje, kjer se omenja, da je treba zaposlene ob upokojitvi takoj zamenjati z novimi. Uprava mora upoštevati ozemeljsko in socialno kompleksnost občine. Popravek zato dodaja obvezo do ohranjanja dvojezičnosti, tako kot izhaja iz občinskega statuta, pravilnikov, zaščitnih zakonov in vseh ostalih juridičnih aktov, ki ščitijo enakopravnost slovenske narodne skupnosti v občini Devin-Nabrežina. natečaj Skupaj za varno okolje Skupaj za varno okolje je naslov natečaja za otroke iz vrtcev, osnovnošolce, nižješolce in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, ki ga v okviru projekta o vzgoji o zakonitosti, imenovanem Policist, dodatni prijatelj, prireja tržaška kvestura v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in organizacijo Unicef. Natečaj želi spodbuditi med mladimi kulturo legalnosti, spoštovanja človekovih pravic, strpnosti in solidarnosti ter ovrednotiti in obogatiti miroljubno sožitje. Udeleženci natečaja bodo lahko najkasneje do 31. marca predložili pisne in likovne izdelke (za osnovne šole in vrtce) ali pa tudi multimedijske in televizijske (za srednje šole). Vse informacije posreduje urad za stike z javnostjo tržaške kvesture, tel. št. 040/3790502. Nedelja, 14. februarja 2010 5 APrimorski ~ dnevnik fojbe-eksodus Lacota: Prepovedati »negacionistično propagando« Predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota je najvišje italijanske oblasti na čelu s premierom Silviom Berlusconijem pozval k ukrepanju za preprečitev »razširjenega negacionizma« glede fojb in eksodusa v obliki zakonskega odloka, ki bi »vsakomur preprečil prirediti nezakonite javne pobude, ki bi bile financirane z javnim denarjem ali ki bi jih prirejali v javnih poslopjih.« Lacota se pri tem sklicuje na besede, ki jih je predsednik republike Giorgio Napolitano na dan spomina na fojbe in eksodus izrekel na sprejemu svojcev žrtev povojnih pobojev. Predsednik Unije Istranov je svojo zahtevo izrazil na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem sedežu organizacije, kjer je opozoril na razne javne pobude, ki jih po njegovih besedah prirejajo krožki in gibanja, v glavnem vezana na skrajno levico, a ne samo, »z namenom, da se ne samo zmanjša pomen in opraviči pojav krvoločnega etničnega čiščenja, ki so ga po 8. septembru 1943 opravili slovanski in italijanski komunistični partizani na škodo tisočev Istranov, Rečanov in Dalmatincev, kolikor da se zanika, da so se dogodki, kakršne so bile fojbe, sploh kdaj zgodili,« je dejal Lacota in poudaril, kako so se po njegovem teze o opravičevanju fojb razvile v pravo negacionistično teorijo, ki se ne goji le znotraj skrajne levice oz. »italijanskega in slovanskega militantnega levičarskega zgodovinopisja«, kot ga je imenoval, ampak prihaja do izraza v okviru številnih javnih pobud, ki so jih ob dnevu spomina programirale in podpirale razne občinske, pokrajinske in celo deželne uprave po Italiji. Med primeri takega »nega-cionizma« Lacota omenja sinoč-njo razpravo na rimski univerzi La Sapienza z naslovom Mi se spominjamo vsega, kjer je na lepaku Titova slika, in napovedani ponedeljkov posvet, vedno v Rimu, z naslovom Resnica o fojbah, na katerem bi morali govoriti zgodovinarji Sandi Volk, Alessandra Ker-sevan in Valerio Gentili in na katerega vabijo »izzivalni« lepaki, ki upodabljajo »slovansko« (v sporočilu za javnost je le ta generični izraz, ni besede »slovensko« ali »jugoslovansko« ali »hrvaško«) partizansko zastavo »in trobojni-co, ki jo onečašča rdeča zvezda.« Presednik Unije Istranov se je spravil tudi na podpredsednika deželnega sveta Piemonta Roberta Placida, ki je mladim tamkajšnjih šol daroval izvod zadnje knjige zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki je posvečena fojbam. Pozabil ni niti na pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika (Lacota ga imenuje »neki Peter Močnik«), ki »si upa brez sramu trditi, da naš slabo informirani predsednik republike vsako leto izroča priznanja potomcem vojnih zločincev.« Zaradi vsega tega je po mnenju predsednika Unije Istra-nov nujno takojšnje ukrepanje oblasti. Medtem pa ezulska organizacija prireja jutri ob 16.30 na tržaški Pomorski postaji javno srečanje o vprašanju odškodnin in vračanja premoženja beguncem leto dni po obnovi pogajanj z italijansko vlado ter o stališčih Slovenije in Hrvaške. 6 Nedelja, 14. februarja 2010 TRST / šolstvo - Projekt šentjakobske večstopenjske šole in sklada Polojaz Za dobro počutje naših malčkov ali podpora staršem otrok v vrtcih Projekt jemlje v poštev narodnostno pisano predšolsko stvarnost - Doslej štiri srečanja Podpora staršem in posredno njihovim otrokom pri obiskovanju vrtca in soočanju s šolsko stvarnostjo, kjer se je populacija v narodnostnem smislu zelo spremenila, obenem pa ovrednotenje šole s slovenskim učnim jezikom kot prostora, ki je po svoji naravnanosti zelo občutljiv do problema narodnostnih identitet ter spoštljiv do otrok drugega jezikovnega in kulturnega izvora. To je glavni cilj raziskovalnega projekta, ki nosi naslov Za dobro počutje naših malčkov in podnaslov Vloga slovenskega vrtca pri razvoju otroka v večkulturnem prostoru, ki poteka v izvedbi Sklada Libero in Zora Polojaz in Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu ob podpori Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, namenjen pa je v prvi vrsti staršem otrok vrtcev šentjakobskega zavoda, kjer tudi potekajo srečanja. V okviru projekta, ki so ga javnosti predstavili včeraj dopoldne v prostorih Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, so že stekla štiri srečanja ob povezovanju psihologinj Veronike Lokar in Suzane Pertot. V letošnjem letu sta na sporedu še dve srečanji, sledil bo izid publikacije, ki jo bo finančno krila Dežela Furlani-ja-Julijska krajina v sklopu deželnega zakona za Slovence. Zamisel za projekt je prišla s strani sklada Polojaz spričo dejstva, da otroci preživijo danes v šoli večji del dneva, zato je treba staršem omogočiti, da razmislijo o tem in to skupaj z drugimi starši, je dejala predsednica sklada Vlasta Polojaz. Pri tem gre tudi za nadaljevanje raziskovanja na področju tematike o večkulturnosti v šolskem okolju, ki je leta 2008 steklo v okviru projekta Mozaik, ki pa je obsegal več šolskih ustanov in je bil osredotočen na osnovnošolsko populacijo. Kot sta včeraj povedali Veronika Lokar in Suzana Pertot, je tokratni projekt kvalitativne narave in jemlje v poštev predšolsko stvarnost, se pravi otroke v vrtcih, pravzaprav njihove starše. Slednji se na srečanjih spontano pogovarjajo v skupinah odprtega značaja, kjer prisotnost ni obvezujoča. Sestava teh skupin odraža narodnostno sliko vrtcev šentjakobskega zavoda, saj je največ staršev italijanske narodnosti, katerim sledijo starši slovenske, srbske, hrvaške in drugih narodnosti, na srečanjih pa obravnavajo teme, ki se nanašajo na bivanje otrok v vrtcu. Srečanja kažejo tudi, kako je slovenska šola lahko laboratorij večkulturnosti v malem. Projekt je po besedah ravnatelja šentjakobske šole Marijana Kravosa tudi dal zagona zamisli o servisu za družine, ki je sicer tudi vključen v vzgojno-izobraževalno ponudbo šole, a doslej še ni zaživel, tako da se zdaj razmišlja o oblikovanju skupine staršev za medsebojno pomoč. Ivan Žerjal Pogovore med starši v skupinah povezujeta psihologinji Suzana Pertot (levo) in Veronika Lokar, ki sta včeraj tudi orisali projekt kroma šolstvo - Teme v okviru projekta Za dobro počutje naših malčkov Od ločitve otrok od družine do razloga za izbiro vrtca in odnosa do jezika Projekt Za dobro počutje naših malčkov so javnosti predstavili sicer včeraj, začel pa se je že v lanskem letu s štirimi dve uri trajajočimi srečanji v prostorih vrtca pri Sv. Jakobu, ki se jih je udeležilo 32 staršev, na sporedu pa bosta v prihodnje še dve srečanji, ki bosta potekali v začasnih prostorih vrtca Jakoba Uk-marja. Razgovori potekajo v slovenskem in italijanskem jeziku, pri čemer je poskrbljeno za prevajanje, ki pa ni dobesedno oz. mehansko, kar omogoča italijanskim staršem, da lahko sodelujejo, pomagajo in sledijo dogajanju. Kot že rečeno, pogovore povezujeta psihologinji Suzana Pertot in Veronika Lokar, ki zapisano in urejeno gradivo predstavita tudi skupini strokovnjakov, ki jo sestavljajo sociologinja, pedopsihiatrinja, klinična psihologinja, psihiater-psihoanalitik in ravnatelj Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu Marijan Kravos. Katere so teme, ki prihajajo na dan iz pogovorov med starši? Kot sta povedali Lokarjeva in Pertotova, gre za teme, ki so vezane na bivanje otrok v vrtcu, od splošnih težav pri ločevanju malčkov od družine in sprejemanju novega okolja, do vzrokov, ki so vodili k izbiri vrtca, do bolj specifičnih problematik, ki so vezane na jezikovno in kulturno specifiko vrtcev šentjakobskega zavoda, pri čemer so se starši tudi spraševali, ali je otrok, ki je v vrtec prišel brez znanja slovenščine, izpostavljen večjemu naporu. Med razlogi za vpis v slovenski vrtec so starši navedli naključje, dalje večje možnosti otroka v življenju, to, da otrok razume obstoj različnosti, pri slovenskih starših pa tu- di izogibanje »nevarnosti«, da se izgubijo slovenske korenine. V pogovorih so prišla na dan tudi vprašanja, vezana na odnos med otrokom oz. starši in jezikom ter kulturno speci-fiko vrtcev. Tako je prišlo do ugotovitev (in tudi zaskrbljenosti), da nekateri otroci uporabljajo pretežno italijanščino, drugi pa italijanščino in slovenščino oz. izbirajo jezik glede na sogovornika. Opozorili so tudi na mešanje jezikov, kar je, je bilo rečeno, čisto normalen pojav pri osvajanju jezika, na bojazen, ali ni morda prehajanje z enega jezika na drugega za otroka utrudljivo, pa so prejeli odgovor, da nekateri otroci opravijo to brez velikih težav. S problematiko jezika se ukvarjajo tudi starši, med katerimi je kar nekaj takih, ki se učijo slovenščino in ugotavljajo težave pri učenju našega jezika, vendar vztrajajo, ker jim je do tega, da se jezika naučijo, da bodo potem otrokom lahko pomagali in sledili šolskemu dogajanju. Izostalo ni niti vprašanje, kako se bo nadaljeval razvoj otroka, ko bo ta zapustil vrtec in šel v osnovno šolo oz. če bo takrat imel toliko znanja slovenščine, da bo lahko osvajal vsebine. Od tod obiskovanje slovenske knjižnice, izposoja knjig, ogled slovenskih predstav, filmov in risank, tako da je bilo na srečanjih čutiti globoko potrebo in motivacijo staršev. Slednje seveda skrbi, da ne bi prišlo do globlje ločitve otrok od njih, predvsem če jim ne bodo mogli slediti, vendar je prav gotovo tudi to, da pričakujejo, da se bo njihov otrok v slovenskem vrtcu naučil slovenščine, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi. (iž) boljunec - Prešernova proslava v organizaciji Občine Dolina in NSŠ Simona Gregorčiča Praznik mladostne zagnanosti Petkovo proslavo v boljunskem gledališču so oblikovali dijaki šole Gregorčič in člani plesno-akrobatske skupine Flip iz Pirana Plesno-akrobatska skupina Flip iz Pirana je nastopila z muziklom Prešerno o Prešernu kroma Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture v Občini Dolina, ki je v petek zvečer potekala v gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu, je bila v znamenju mladinske in mladostne ustvarjalnosti, saj so jo v celoti oblikovali prav mladi in to z obeh strani (nekdanje) meje. Partner dolinske občinske uprave pri pripravi proslave je bila tokrat Nižja srednja šola Simona Gregorčiča, katere dijaki so pod mentorstvom profesoric Kristine Biber in Aleksandre Pertot pripravili pevsko in recitatorsko točko, ki sta po eni strani z izvedbo nekaterih ljudskih pesmi iz Brega izražali domačo ljudsko tradicijo, po drugi pa z recitalom lik največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in njegovo delo prikazali v nekoliko nenavadni »gossip« luči tudi z navajanjem njegovih napak, ljubezenskih zgodb in težav ter s podajanjem narečne različice nekaterih njegovih pesmi. Mladostno gledanje na Prešernov lik je izražal tudi muzikal Mojke Mehora Lavrič Prešerno o Prešernu, ki ga je v režiji Stasje Mehora uprizorila plesno-akro-batska skupina Flip iz Pirana, ki je tako prikazala Prešernovo življenjsko pot na način, ki je blizu mladim. Dejstvo, da je bila letošnja Prešernova proslava zaupana mladim silam, je v svojem pozdravu poudarila tudi dolinska županja Ful-via Premolin, ki je opozorila, da so s tem želeli po eni strani poudariti tradicijo Prešernovega sporočila o poštenosti in medsebojnem sožitju, po drugi strani pa sprejeti sporočilo mladih, da se prepustijo mladostni zagnanosti ter jih spodbujati in podpirati pri njihovih podvigih, da bi skupaj, tako pripadniki mlajših kot starejših generacij, skupaj gradili svet, kjer bi bilo vse lepo in plemenito, kar je tudi v skladu s Prešernovim sporočilom. zdravstvo Pomembni sadovi tržaškega mitinga V parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu se je včeraj zaključilo petdnevno mednarodno srečanje o mentalnem zdravju, konec mitinga pa je sovpadal z začetkom pomembnih načrtov na tem področju. V teh dneh so na primer ustanovili stalno svetovno konferenco za mentalno zdravje, ki jo bo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije koordiniral direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Franco Rotelli. V okviru novonastale konference, ki bo delovala kot mreža med ustanovami in združenji iz držav vseh celin, bodo letos priredili tri mednarodna srečanja, ki bodo med majem in septembrom v Beogradu, Lilleju in Sydneyju. Direktor oddelka za mentalno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji Benedetto Saraceno je novo telo definiral kot »mrežo vseh mrež«. V njej bo sodelovalo vseh štirideset držav, ki so se s svojimi delegacijami udeležili tržaškega mitinga, poleg tega pa bodo k načrtu pristopili še Mehika, Paragvaj, Kolumbija, več vzhodnoevropskih držav ter Armenija, Uzbekistan, Tadžikistan idr. V Trstu pa bodo na pobudo Organizacije združenih narodov ustanovili mednarodno visoko šolo za človeški razvoj. »Prav je, da načrt o šoli zasnujemo v Trstu, mestu, ki je zaradi svojega zgodovinskega boja proti umobolnicam mednarodno pri-znavano kot najbolj učinkovito in odprto za inovacije,« je dejal pobudnik načrta Luciano Carri-no, predstavnik znanstvenega odbora Inter, ki deluje v okviru OZN. Carrino je podčrtal, da v Trstu že deluje visoka šola SISSA, zelo kakovostna ustanova, ki deluje na področju biologije, fizike in drugih področij. To pa še ni vse. V načrtu je tudi tržaška mednarodna poletna šola o mentalnem zdravju, ki bo namenjena interesentom iz vseh držav, v naslednjih dneh pa bodo v Rimu obravnavali predlog novinarja Beppeja Giuliettija, ki je pobudnik snujoče se »tržaške listine« za medijsko zaščito oseb z duševnimi problemi. sk - V četrtek Srečanje s Katjo Colja Film C'era una volta la citta dei matti (Bilo je nekoč mesto norcev), ki obravnava lik Franca Basaglie, so prejšnji teden uspešno predvajali na prvi mreži televizije RAI. Pri scenariju je sodelovala tudi Katja Co-lja, slovenska režiserka, doma iz Repna, ki je po diplomi na tržaški filozofski fakulteti najprej delala kot režiserka in scenaristka za slovenske TV programe deželnega sedeža RAI. Nato pa se je študijsko izpopolnjevala v Rimu, kjer tudi danes živi in dela, v prvi vrsti kot scena-ristka, a tudi kot režiserka. Katja Colja bo v četrtek gostja Slovenskega kluba. V Narodnem domu bodo ob 18.30 predvajali njen film Altromondo (Drugisvet), sledil bo pogovor z režiserko, med katerim bo mogoče marsikaj izvedeti o njenem dosedanjem ustvarjanju, nastanku uspešnega TV-filma o tržaški umobolnici, seveda pa tudi o njenih bodočih profesionalnih načrtih. / TRST Nedelja, 14. februarja 2010 7 z drugim obogatitev Med begunci je zbrala številne istrske recepte - Zgodovinska resnica je tudi v krožniku « S kuharsko Imjigo lahko spregovoriš tudi o neki skupnosti in njeni kulturi. Skozi sestavine, okuse in vonjave pripoveduješ o morju in rdeči zemlji. O svojem domu. Mariuccia Ragau pravi, da lahko kraj, v katerem smo se rodili, vse življenje definiramo kot »dom«. Tudi če smo ga zapustili, ko nam je bilo enajst let. Ko se je pisalo leto 1954 in je naša družina spravila vse svoje imetje na kamion in se odpeljala proti Trstu. A dom je ostal tista dvonadstropna hiša na izolski Piazza Grande, nasproti županstva z beneškim levom ... Mariuccia Ragau je avtorica številnih publikacij, med njimi tudi zbirke kuharskih receptov Coi sapori nel cuore (Z okusi v srcu), ki jo je izdal tržaški dokumentacijski in multimedijski center za istrsko in dalmatinsko kulturo. Ponudbo, da bi z nami prelistala svojo zbirko receptov, predvsem pa spregovorila o svoji življenjski zgodbi, je prijazno sprejela. In tako sem prvič, priznam, zavozila z glavne ceste, ki povezuje proseško Kržado z Vejno, in se po zasneženi cestici zapeljala med vrstne hiše ter manjše bloke, v katerih že preko petdeset let živijo za nekatere Istrani, za druge ezuli, za tretje optanti. Življenje gospe Mariuccie je tesno povezano z življenjem v naselju Borgo San Nazario. Njena pot pa se je kot rečeno začela v Izoli, ki ostaja v njenih spominih Isola d'Istria. Zbirko receptov ste naslovili Z okusi v srcu: kakšne okuse, vezane na otroška leta, nosite v svojem? Nedvomno »fritole de santonego«! Santonego je posebna vrsta pelina (Artemisia caerulescens), ki raste v bližini solin. To grenko rastlino smo v mojem otroštvu uporabljali za čiščenje črevesja. Če je mama sumila, da imamo črvičke, je nabrala šop santonega, ga narezala in z njim pripravila zvrhano posodo »fanclov«. Boljšega zdravila nisem poznala ... Naša mama je bila med redkimi sre-čnicami, ki jim ni bilo treba delati v tovarni. Imela je veliko časa in je ljubila kuhanje. Vam je ona posredovala ljubezen do kuhinje? Ne bi rekla, ona je v meni vzbudila ljubezen do knjig: ogromno je brala in v Izoli sem tudi sama brala eno ali dve knjigi na teden, pri desetih letih sem poznala že vse klasike! Ljubezen do kuhanja mi je posredoval oče, ki je bil med tednom ribič, ob sobotah in nedeljah pa kuhar. Kuhal je v gostilni v pristanišču, blizu doma: ob koncih tedna je bila polna ljudi, ki so v Izolo pripluli s parnikom iz Trsta. Zato mi otroške spomine vzbujajo tudi ribe. Očetova specialiteta so bile ribe na posteljici pečenega krompirja. Danes ribe nimajo več takega okusa kot so ga imele v mojem otroštvu. Tudi zato, ker se je morsko dno spremenilo. Kateri razlogi so vašo družino prisilili, da je zapustila Istro? Bilo je konec leta 1953. Oče in brat sta delala v Trstu kot ribiča, ko je Tito med svojim govorom pri Šempasu napovedal zaprtje mej. Oče se je vrnil k mami in meni v Izolo, brat pa je ostal v Trstu, saj bi bil kmalu dopolnil enaindvajset let: bal se je, da bi ga, tako kot ostale fante iz Izole, poslali služit vojaščino daleč od doma, v Bosno ali Srbijo. 24. decembra 1953 se je oče odpravil na morje s svojim petmetrskim čolnom: tradicionalni jedilnik je za vigilijo pač predvideval polenovko »na belo«, cvrte ribice in ohrovt v kozici. Približal se mu je čoln jugoslovanske mornarice in ker na krovu ni imel dragocenih rib, so ga obtožili, da jih je prodal v Trstu in da je sovražnik naroda. Odpeljali so ga v koprski zapor (in to ne prvič), z mamo sva ga zaman iskali. Zvečer se je vrnil domov, spominjam se dolge debate, naposled sta se z mamo odločila, da gremo v Trst. Se spominjate odhoda? Na dovoljenje smo čakali štiri mesece, konec aprila 1954 pa smo odšli. Spominjam se predvsem vožnje s kamionom, na katerega smo naložili vse svoje imetje. Mariuccia Ragau danes, spodaj pa s sošolkami italijanske šole v Izoli kroma In mame, ki mi je v roke stisnila plastično punčko: sram me je bilo, saj sem bila že »velika«. Ko smo prispeli v Trst, je mama vzela punčko in ji odvila glavo: v njej so bili naši prihranki ... V Trstu vas je čakalo begunsko naselje: vas tudi na tisto obdobje veže kak poseben kulinarični spomin? Sem lahko iskrena? Iz tistega obdobja se spominjam le odvratnih okusov. Na neokusen obrok, ki smo mu pravili »sbobba«, smo čakali v vrsti z menažko v rokah. To smo doživljali kot ponižanje, prav tako dejstvo, da smo si eno sobo delile štiri družine. Bili smo med srečnejšimi, saj smo živeli v hotelu Bellavista, a razlika z življenjem, ki smo ga bili vajeni, je bila ogromna. Srednjo šolo sem opravila brez pisalne mize ...in to je bila srednja s sedmimi tedenskimi urami latinščine. Dve leti kasneje ste se preselili v Borgo. In na proseški šagri kmalu spoznala čevapčiče: to pa je bilo res prijetno srečanje! V iskanju resnice ... Za Mariuccio se je takrat začelo novo poglavje: kljub temu, da je bila v Izoli med najboljšimi pionirji, je morala šolanje opustiti: njena prva zaposlitev je bilo umivanje vinskih steklenic, nato je delala v tovarnah, bila šivilja ... V družini ni bilo več denarja, zato sem se morala zaposlit. Med delom v tovarni pa sem vseeno študirala in zaklju- čila licej, nato sem se v Trentu vpisala na sociologijo. Na univerzo sem hodila samo polagat izpite, diplomirala pa nisem, ker sem odšla v Afriko. To obdobje bi zahtevalo drug intervju: Mariuccia je v Keniji delala v sklopu tržaškega misijona, poučevala v semenišču v Nairobiju. Nekaj mesecev je preživela tudi v Egiptu. Izkušnje so v njej pustile neizbrisno sled, koristijo pa ji tudi v pri vsakdanjem življenju v »njenem Bor- soočanje z drugimi obogatitev. Soočanja se ne bojim, a potekati mora v znamenju resnice. Oče mi je v zapuščino pustil samo stavek: išči resnico in se je nikoli ne boj. Danes mislim, da je tisti stavek, ki mi ga je že kot otroku ponavljal v Izoli, postal moje življenjsko vodilo. Najbrž je zato življenju v Borgu posvetila več razstav in publikacij, zbrala spomine njegovih prebivalcev, tako imenovane mikro zgodbe, dokumentirala življenje v naselju. Pripravlja pa tudi knjigo o padcu meje. Sprašujem se, ali bo odprava meje zabrisala tudi številne delitev, ki jih je bila ustvarila: na begunce in tiste, ki so ostali, na Italijane in Slovence ... Osebno sanjam, da bomo znali skupaj poiskati zgodovinsko resnico, skupaj pregledati in ponovno napisati zgodovinske učbenike, skupaj priznati svoje napake. Da bomo priznali grozodejstva, ki jih je Slovencem in Hrvatom povzročil fašizem, kdo je izgubil drugo svetovno vojno, a tudi, da se je nad istrsko skupnostjo izvajal kulturni genocid. Boli me na primer, ko vidim, da so istrska krajevna imena zamenjali s slovenskimi in hrvaškimi: stoletja jih ni nobena oblast spremenila, Tito pa jih je. Upiram se brisanju sledi, zato zbiram spomine prebivalcev, skušam dokumentirano predstaviti vzroke, ki so jih pripeljali do tega, da so zapustili rojstne kraje. Zato sem zbrala tudi recepte in njihove možne variante, saj se lahko s gu«. Naučila sem se sobivati z afriškimi plemeni in njihovimi čarovniki, debatirala sem z muslimani. V Afriko sem pripeljala openskega Slovenca, moja najboljša prijateljica je Slovenka. Naklonjena sem soočanju z drugačnim. Ko veš, kdo si, je pomočjo teh jedi spomnimo kulture, ki izginja. Kajti zgodovinska resnica je tudi v krožniku: mi smo res bili tam, mi smo res tako jedli ... « Kajti s kuharsko knjigo lahko spregovoriš tudi o domu. Poljanka Dolhar pričevanje naš intervju - Mariuccia Ragau, Istranka iz naselja Borgo san Nazario »Ko veš, kdo si, je soočanje Moja pot v Dachau Ob 65. obletnici zavezniškega bombardiranja Dresdna posredujemo pričevanje Ivana Guliča, deportiranca in partizana z Opčin. Utrinek iz njegovih spominov nam je posredovala Kostanca Mikulus. Znašel sem se spet v koro-nejskih zaporih. Zasliševali so nas noč in dan, naši krvniki, Nemci in Italijani. Pretepali so nas tako, da smo se vračali v celice krvavi in izmučeni. Nekega zgodnjega jutra so nas začeli naganjati: Fuori! Fuori! Raus! Raus! Nagnetlo se nas je na hodnikih na desetine in več, mladih starih, žensk. Bilo je prve dni februarja 1945, ko so nas dobro oboroženi nemški in italijanski vojaki napotili na železniško postajo in nas stlačili v živinske vagone. Toliko nas je bilo, da smo morali stati pokonci. Kam nas peljejo? Kaj bo z nami? so se spraševale naše oči, a nihče se ni upal odgovoriti. Vlak s človeškim še živim tovorom se je premaknil in počasi nadaljeval pot. Vsake toliko se je ustavil in stal neskončne ure. V vagonu je smrdelo po znoju, po ranah, po iztrebkih. Naenkrat je stokanje in pritajen jok preglasilo neznosno grmenje bomb, ki so se usule z neba. Zazdelo se mi je, da vlak leti. Res je vagon iztiril in se prevrnil na bok. S težavo sem zlezel ven in se oddaljil, kolikor sem mogel. Za železniškim nasipom sem zagledal skupino otrok in žensk, ki so mi pomahale, naj se približam in mi pomagale. Dale so mi celo kos kruha namazanega z margarino. Kako sem jim bil hvaležen!. Razumel sem, da prihajajo iz Dresdena, kjer je »Ales kaput! Ales kaput! Mnogo kasneje sem zvedel, da se je to zgodilo 13. in 14. februarja 1945 in da so zavezniška letala do tal bombardirala Dresden in povzročila okrog 140.000 mrtvih. Vse to uničenje pa je bilo pravzaprav nepotrebno, saj se je neizbežno bližal konec vojne. Mene je usoda takrat peljala v Dachau, kjer me je prve dni maja 1945 na kupu okostnjakov pred krematorijsko pečjo našel ameriški vojak. Danes obujam spomine na tiste tragične dogodke v upanju in želji: NIKOLI VEČ! vlak spomina - Obisk Auschwitza Med udeleženci turinske pobude tudi 9 slovenskih dijakov iz Trsta in 12 iz Gorice Kot že šest let zapored, je tudi letos mladinsko združenje Terra del fuoco iz Turina organiziralo Vlak spomina (Treno della memoria), s katerim se je približno 700 dijakov iz različnih krajev Italije, v spremstvu profesorjev, popeljalo v Krakov. Med njimi je bilo 9 slovenskih dijakov iz Trsta in 12 iz Gorice. Vlak spomina ni le turističen izlet za dijake, saj obisk Auschwitza predstavlja vrh zgodovinske, moralne in psihološke priprave, ki se je začela s srečanji v Trstu, 19. in 28. januarja, ko so zgodovinarji in bivši de-portiranci predstavili obdobje nacizma in fašizma oz. lastno taboriščno izkušnjo. Potovanje se je začelo 4. februarja v tržaški Rižarni, kjer so si dijaki ogledali ta uničevalni prostor. Na dolgi poti proti Krakovu pa so prebirali pričevanja in druga besedila ter o njih razpravljali, po prihodu v Krakov pa jih je čakalo še srečanje z deportiranci. V naslednjih dneh so si ogledali judovsko mestno četrt, pri sinagogi so igralci prikazali zgodbo o deportirani deklici, in koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki je danes organizirano že kot pravi muzej, ter predel Birkenau, ki pa je bolj ali manj ostal originalen, zvečer pa jim je bila dana možnost večerjati z bivšimi deportiranci, Vilmo Braini, Riccardom Goruppijem in Mariom Candottom. V ponedeljek pa je bil ves dan namenjen izmenjavi mnenj, zjutraj v majhnih skupinah, popoldne pa z vsemi udeleženci. Na dan je prišlo veliko zanimivih idej, med katerimi je vzbudila največ diskusije problematika »sive cone« torej prikaz vseh tistih nemških in Udeleženci so se -kot je običaj -skupaj nastavili fotografu drugih državljanov, ki se v času 2. svetovne vojne niso zo-perstavili nacizmu, a ga tudi niso podpirali. Gre torej za politično apatijo, ki je po mnenju nekaterih bila le odskočna deska za vzpon nacizma. V odmorih med raznimi delavnicami so se dijaki prepustili še ogledu mesta Krakov, uni- verze, gradu, stolnice in drugih cerkva. Obogateni s pričevanji in ogledom genocidnega Auschwitza so se udeleženci Vlaka spomina v sredo zjutraj srečno vrnili v Trst. Alenka Cergol, klasični licej F. Prešeren 8 Nedelja, 14. februarja 2010 TRST / fotografska razstava - Vrnjeni pogledi Evgena Bavčarja Ko se pogledi vračajo skozi zrcala drugih Fotografije v galeriji Conestabo (Ul. Fonderia 5) bodo na ogled do 10. marca Tržaška galerija Conestabo na Ulici Fonderia nedaleč od mestne bolnišnice bo do 10. marca letos gostila fotografije pariškega in vipavskega fotografa Evgena Bavčarja, ambasadorja slovenske kulture v Franciji, svetovnega Slovenca in svetovljana. Njegovo zbirko z naslovom Vrnjeni pogledi/Sguardi restituiti so ob prisotnosti generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan, pisatelja in Bavčarjevega prijatelja Borisa Pahorja ter celega kupa ljubiteljev fotografije in umetnosti slovesno otvorili pretekli petek (12. februarja). Izredno zanimiva fotografska razstava v črno-beli tehniki in s posrečenimi svetlobnimi igrami, ki prikazujejo eksterierje, pa tudi človeške podobe, je do danes prepotovala velik del sveta, saj so bile Bavčarjeve fotografije že na ogled na Japonskem, pa tudi v deželah latinske Amerike. Kot je povedala profesorica Tatjana Rojc, kateri je prireditelj razstave Pietro Conestabo zaupal uvodno misel in avtorjevo predstavitev, je Evgen Bavčar umetnik, filozof, intelektualec in še marsikaj drugega, njegove fotografije pa so tokrat prvič razstavljene v tržaški galeriji, v mestu Srečka Kosovela, Borisa Pahorja in Avgusta Černi-goja. Izhodišče Bavčarjevih fotografij je vselej nevidnost. Avtor, ki je zaradi nesreče popolnoma oslepel pri dvanajstih Avtorje zadovoljen, da so njegove fotografije končno na ogled tudi v Trstu kroma letih, v sebi še danes nosi neskončno svetlobo, ki jo upodablja na svojih fotografijah. Te obravnavajo predvsem spomin fotografskega ustvarjalca, ki danes vidi z dušo tisto, kar je pred desetletji videl z očmi. Sam umetnik in fotograf se je v začetku svojega posega seveda zahvalil gostiteljem razstave, saj je to prvič, ko si njegova zbirka utre pot v kako tržaško galerijo. V muzejih je namreč shra- njena umetnost, v galerijah pa lepota. Bavčar je nato pristonim izpovedal svojo navezanost na Trst, mesto, v katerem je njegova mati služila kot hišna pomočnica meščanske družine. V svojih besedah se je Bavčar poklonil tudi Borisu Pahorju, o lastnih fotografijah pa je dejal, da se mu pogledi vračajo skozi zrcala drugih. Kot smo že zapisali, je njegovi razstavi naslov Vrnjeni pogledi. Ljubiti pomeni dajati tisto, česar ni- maš, nekomu, ki tega ne želi, je nazorno zaključil Bavčar. Njegova razstava bo v prostorih galerije Conestabo v prvem nadstropju palače na Ulici Fonderia št. 5 na ogled vse do 10. marca letos od torka do petka v večernih urah, in sicer od 17. do 19.30, možni pa so tudi ogledi po predhodnem dogovoru, za katere se je treba javiti na telefonsko številko 335 8273449. Primož Sturman dolina V SKD Vodnik družabni večer milje - Pust Današnji sprevod bosta predvajala z igro in prigrizkom tudi 7 Gold in Sky V torek, 9. februarja, se je v prostorih Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini odvijal prijeten družabni večer. V prvem delu so si prisotni ogledali kabaret Monolog za dva. Na račun dneva slovenske kulture je hotelo društvo ponuditi razmislek o sedanji slovenski kulturi in predvsem zamejski situaciji. Na ironičen in zabaven način sta to storila kaba-retista Aljoša Saksida in Fabrizio Polojaz, katerima je uspelo pritegniti pozornost mlajše in starejše publike. Z govorjenim in petim besedilom sta orisala zamejstvo in njegove predstavnike, pomen meje in prispevkov, namenjenih manjšini ter še veliko drugega. Drugi del večera pa je bil posvečen kramljanju ob prigrizku in kozarčku. Lepo število prisotnih se je ustavilo na »okrogli zamejski za-kuski«, če izkoristimo definicijo dveh kabaretistov. Gotovo prigrizek tekne po vsaki manjši ali večji javni prireditvi. Večkrat pa, k sreči ali nesreči, je prav ta, ki privabi ljudi iz svojih brlogov. Dandanes pa smo vsega tako siti in zgleda, da je tudi zakuska izgubila svoj čar. Večer je bil pač namenjen tudi včlanjevanju. Društvo je upalo, da bo s prijetnim družabnim večerom privabilo stare in, zakaj ne, nove člane. Žal je bilo obrazov manj, kot smo pričakovali. Škoda tudi zato, ker, kot sta omenila ka-baretista, kaj se lahko vsega zgodi po zakuski, kogar ni bilo ali se ni ustavil do konca, ni doživel rdečega presenečenja. Društvo pa je zelo veselo, da je bilo deležno obiska prijateljev iz sosednje vasi. Predvsem pa je spodbudno dejstvo, da se je med publiko pojavil kakšen mlad obraz in to iz vrst vaške Majence. Mladina je prišla v družbi novega župana Martina Merlaka, ki so ga izvolili prejšnji teden na prvi uri in začeli tako s polno paro priprave na majski praznik. (vodok) Vrhunec 57. miljskega pusta, nedeljski pustni sprevod, bo mogoče danes kot že običajno spremljati neposredno prek interneta na spletni strani www.carnevaldemuja.com. Prava novost pa je v tem, da bosta sprevod letos predvajali tudi zasebni televizijski postaji 7 Gold in Viva l'Italia Channel prek platforme Sky (kanal 830). Sprevod se bo začel ob 13.30 na Ul. Forti, vozovi in skupine pa se bodo nato podali po Ul. D'Annunzio, Ul. Roma, Trgu Repubblica, Trgu Caduti della liberta in Ul. Battisti, kjer se bo sprevod zaključil. Pustnega sprevoda se bo poleg vozov osmih miljskih skupin udeležilo več kot dva tisoč pustnih šem. milan - Društvo Slovencev V torek bo njihov gost Alojz Rebula V torek, 16. februarja, ob 18. uri bo v prostorih knjigarne Clau-diana v Milanu (Ul. F. Sforza 12/a) srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo, ki ga prireja Društvo Slovenci v Milanu ob slovenskem kulturnem prazniku. Kot sporoča založba Mladika, bodo predstavili tudi knjigo Alojz Rebula. Biografija v slikah/Biografia per im-magini/ (Mladika, 2009), ki jo je uredila tržaška vizualna umetnica Alice Zen. Na torkovem srečanju v Milanu se bo s pisateljem pogovarjal Andrea Bellavite. ©eat we stalno gledališče fjk - »Islamski niz« V Rossettiju v kratkem tri uprizoritve različno naravnane na islamsko tematiko »Gledališče je agora razuma, zato mora spodbujati k razmišljanju o aktualnih problematikah«. Tako je ravnatelj Stalnega gledališča FJK Antonio Calenda utemeljil svoje zaupanje v poslanstvo umetnosti, v nujno upoštevanje perečih vprašanj sodobne družbe in zgodovine tudi skozi filter gledališke preobrazbe. Zato je uvrstil v letošnjo sezono trilogijo o islamu, tri predstave, ki obravnavajo kulturo Bližnjega vzhoda iz različnih zornih kotov in postavljajo na oder najbolj aktualno tematiko 21. stoletja. Prva predstava tega sklopa bo na sporedu od 15. do 28. februarja in se osredotoča na osrednjo temo samomorilskih atentatov islamskih integralistov. Ultimo giorno (Zadnji dan) je tekst mladega sicilskega univerzitetnega profesorja Daria Tomasella, ki ga je režiser Antonio Calenda uprizoril v sodelovanju z gledališčem iz Messine, s katerim je tržaško gledališče že sodelovalo kot koproducent predstave Kralj Ojdip. »Strah je najbolj resnična oblika umetnosti današnjega časa«, pravi eden od protagonistov predstave; »sovražnik« pa ni v tem primeru edina tarča zastrahovanja in nasilja, saj se zgodba razvija iz perspektive islamske družine, očeta profesorja in matere odvetnice, ki živita v Evropi in kljub kultiviranosti in naprednemu mišljenju ne moreta preprečiti tragedije skrajnega fanatizma sina-ka-mikazeja. Mirovno sporočilo in razmišljanje o skrivnostih islamske kulture izhaja iz pripovedi o porazu razsvetljenih staršev, ki nista znala posredovati sinu vodilnega verskega in etičnega principa, da je islam mir. V vlogah profesorja Ymeneza in žene Amine igrata umetniški vodja gledališča iz Messine Maurizio Marchet-ti in Maria Serrao. Študent, ki ju postavlja pred konfrontacijo s fanatizmom, je Angelo Campolo, avtor in izvajalec glasbe pa je harmonikar Orazio Corsaro. Igralci in režiser so predstavili produkcijo, ki je debitirala lani spomladi v Messini, na tiskovni konferenci v gledališču Rossetti, kjer je Calenda uvedel tudi vsebine naslednjih predstav islamske trilogije. Bolj komične note in duhovito obravnavanje teme večkulturnosti bodo obarvale predstavo Maria Pro-sperija L'islamico (Islamec), ki bo marca nastopil v vlogi pristnega Rimljana, ki se spreobrne in začne živeti kot pravi musliman. Giorgio Alber-tazzi pa bo protagonist predstave La casa di Ramallah (Hiša v Ramali) Antonia Tarantina v režiji Antonia Calende, v kateri se bo spet pojavila tema kamikazejev, tokrat v pogovorih staršev, ki spremljata hčerko na zadnjo pot pred raztrelitvijo. »Gleda-liščniki ne morejo živeti v sanjarski dimenziji«, je poudaril Marchetti v zvezi z izbiro tega neobhodnega toposa sodobne kulture-»kdor uprizarja svet, ga mora poznati.« (ROP) Slovensko kulturno društvo Primorsko - Mačkolje vabi na» TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Za glasbo bo posbrbel DJ Damjan. * * Otrobom bo na voljo sladoled! Vljudno vabljeni! Dne. vi Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor o slovenščini na italijanskih srednjih šolah v Trstu Gost večera bo prof. Andrea Avon, ravnatelj na Nižji srednji šoli lqbalMasihvTrstu. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Fausto Paravidino BOLEZEN FAMfLUEM Slovenska praizvedba vsoprodukciji z Gledališčem Koper Režija: Miha Golob V PETEK, 19. februarja ob 20.30 - red A iti: 'Vi É'i: V soboto, 20. februarja ob 20.30 - red B V četrtek, 25. februarja ob 19.30 - red K V petek, 26. februarja ob 20.30 - red F V soboto, 27. februarja ob 20.30 - red T V nedeljo, 28. februarja ob 16.00 - red C Ponovitve redov A, K, T so opremljene ^ z italijanskimi nadnapisi. Vstopnice pri blagajni SSG ^^^^ vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 14. februarja 2010 9 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 14. februarja 2010 VALENTIN Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide 7.01 in zatone ob 18.08. Jutri, PONEDELJEK, 15. februarja 2010 JURKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinje C, zračni tlak 1008 mb raste, veter 2 km na uro zahodnik, vlaga 49-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje C. OKLICI: Alessandro Depase in Lucia Antonaz, Leonardo Formentini in Donatella Baruzza, Cari Splendoro Mayer in Ambra Negroni, Massimo Forna-saro in Valentina Visintin, David Dott Carone Zeisberger in Barbara Cattu-rani, Ivica Grujič in Dragana Pauno-vič, David Vitta in Federica Scarafile, Andrea Tonchella in Giulia Boniven-to, Aldo Codardi in Gianna Lautisar, Mauro Andreassich in Silvia Sulich. EI3 Lekarne Nedelja, 14. februarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. cPogteßno podjetje H I1MW4W1IL1IIUI AL AB ARI) A Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lo-njerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lo-njerska cesta, 240) 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Domju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. ZÜ] Obvestila KD FRAN VENTURINI PUSTOVANJE 2010 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju: otroško pustno rajanje z glasbo v živo danes, 14. in torek, 16. februarja, od 15. do 20. ure. Toplo vabljeni! KRUT prireja tečaj »Reiki« 1. stopnje, ki se bo odvijal danes, 14. februarja, na sedežu krožka. Podrobnejše informacije in prijave na tel. 040360072. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - Združenje staršev OŠ A. Sirk in OV J. Košuta iz Križa, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje danes, 14. februarja, od 15.30 dalje v Ljudskem domu v Križu (Bita). Zabavala nas bo priznana otroška animatorka Andreja Stare' v vlogi Pike Nogavičke. Poskrbljeno za hrano in pijačo. Vljudno vabljeni. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se nov tečaj za začetnice pričenja v ponedeljek, 15. februarja, od 18. do 19. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu (predstavitev je bila v ponedeljek, 8.2.). Vadba je primerna za mlade in manj mlade, za zdrave in tiste, ki imajo težave s hrbtenico in bolečinami v križu ter za nove mamice po porodu, da čim lažje prebrodijo novo obdobje in čim hitreje pridobijo formo. Na vadbo pridite v oprijeti trenerki in s telovadno preprogo. Vabljene. PUSTOVANJE SKD J.RAPOTEC iz Prebenega: danes, 14. februarja, se bomo v maskah po vasi se podili, po 17. uri se v društvu na rajanju »spočili«. Vabljeni vsi, ki bi se radi v naši družbi razvedrili. S 1. FEBRUARJEM je steklo vpisovanje v občinske jasli. S tem v zvezi sporočamo, da si je mogoče predhodno ogledati objekt v Dolini vsak dan v tednu, od 13. do 14.ure in ne, kot je bilo napačno sporočeno, vsak torek od 16.30 do 17.30. Zaradi nevšečnosti se opravičujemo, vsekakor pa priporočamo, da se predhodno zglasite v jaslih na sledečo telefonsko številko 040/8325084 za katerokoli dodatno pojasnilo. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi vse prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi, ki bo krenil danes, 14. februarja, ob 8.30. Pustarji naj se zberejo ob 8.00 uri pri Rikar-dotu. Društvo bo v torek, 16. februarja, priredilo tudi tradicionalno pustno rajanje, ki bo v prostorih Srenjske hiše s pričetkom ob 17.00 uri. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. Vljudno vabljeni. ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje danes, 14. in torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure na Štadjonu 1. Maja. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Animacija, loterija in ples z ansamblom »Popusti«. MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabita na razposajeni pustni ponedeljek s priznanim animatorjem Stenom Vilar. Vesela maškarada bo v ponedeljek, 15. februarja, s pričetkom ob 15. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Za otroke bo poskrbljena malica, vstop prost. Toplo vabljeni. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 15. februarja, od 16.30 do 18.30 v spodnje prostore Škerkove hiše v Šempolaju na veselo pustno rajanje. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljkov večer, 15. februarja, namenjen debati o slovenščini na italijanskih srednjih šolah. Gost večera bo prof. Andrea Avon, ravnatelj na Nižji srednji šoli Iqbal Masih v Trstu. Začetek ob 20.30. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi vse male pustne šeme na otroško pustno rajanje, v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri v dvorani Športnega središča v Vižovljah. Za animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Vabljeni! SKD PRIMOREC vabi v Ljudski dom v Trebče na otroško pustno rajanje za otroke iz vrtca in osnovne šole v torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure. Skupaj bomo preživeli živahen popoldan z dobro glasbo, animacijo, igrami, plesi in bogato loterijo. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 16. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost čarodej in animator Jole-cole. Vabljene male in velike maška-re!!! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da v torek, 16. februarja, pevska vaja odpade. V četrtek, 18. februarja, ob 20.30 pa bo seja odbora. UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. MIL-ČINSKI obveščajo vaščane, da bodo na pustni torek, 16. februarja, kole-dovali po Lonjerju. ZDRUŽENJE STARŠEV IZ PROSEKA IN KONTOVELA vabi otroke od vsepovsod na Maškarado, ki bo na pustni torek od 16. ure dalje v konto-velski telovadnici. Ob bogati loteriji in glasbi nas bo zabaval čarodej. Vstop prost. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo 29. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva za »29. pokal ZSŠDI«, ki bo v soboto, 20. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 18. februarja, na tel. št.348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do petka, 19. februarja, do 12. ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSŠDI, ki bo v soboto, 20. februarja, v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040-220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. februarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini, zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Ugodje in zdravje -srečanje izven mesta, sigurni sprehodi med klopi in...volkovi«. Predaval bo naravoslovni zoolog dr. Nicola Bressi. Vabljeni so vsi! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Alberta išče ljubezen«, avtorici Isabel Abedi in Andrea Hebrock. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 20. februarja, ob 11.40 v društvene prostore na stadijon 1. Maj. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. 347-5292058 (SK Brdina) ali 3474421131 (Valentina Suber). Avtobus: 348-8012454 (Sabina). SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2010/2011. Prošnjo naj oddajo v nabiralnik na sedežu Srenje do ponedeljka, 22. februarja. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabreži-na 102 (tel. 040-2017375). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio As-hiku. Vabljeni. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazve-nele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjer-ska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa pri- loženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, ul. Donizetti št.3. Informacije: 040-370846. SKD PRIMOREC vabi v Ljudski dom v Trebče na pustni ples za srednješolce in 5. razrede osnovne šole v torek, 16. februarja, od 20. ure dalje. Večer bo popestril DJ Diego Geri. Denarni prispevek vključuje eno pijačo. Na voljo bodo tudi pice in brezalkoholne pijače. Starši lahko pridejo po otroke ob 22.30. t Zapustila nas je naša draga sestra in teta Maria Fabiani Žalostno vest sporočajo brat Franc ter nečaka Boris in Just z družinama Pokojnica bo ležala v ponedeljek, 15. februarja, od 9. do 10. ure v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 22. februarja, ob 13. uri v cerkvi v Zgoniku. Koludrovca, 14. februarja 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Mirno je zaspala naša draga sestra in teta Maria Coretti (Milena) Žalostno vest sporočajo sestra Silvana, nečaka Nereo in Silvano ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 15. februarja, ob 11. uri v cerkvi v Ricmanjih. Sledil bo pokop na vaškem pokopališ- Ricmanje, 14. februarja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Karlo Kalc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bili ob strani. Posebna zahvala g. župniku Škerlju za cerkveni obred inMePZ Skala-Slovan. Svojci Gropada, 14. februarja 2010 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in pozornosti ob smrti našega dragega dr. Zorka Hareja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre vsem, ki ste se mu poklonili na žalni seji, msgr. Dušanu Ja-kominu in ostalim gg. duhovnikom, ki so darovali pogrebno mašo ter popu srbsko pravoslavne skupnosti g. Rašku Radovicu. Prisrčna hvala Združenemu zboru ZCPZ in zborovodji Ediju Race-tu ter MePZ srbske pravoslavne skupnosti sv. Spiridiona in zborovodkinji Ani Kairi za sodelovanje pri maši ter priložnostnemu MePZ zboru iz Dornberka, ki je pod vodstvom Jožka Hare-ja zapel ob odprtem grobu, kakor tudi žabniškemu župniku g. Dionisiu Ma-teucigu za pogrebni obred. Družina Trst, Žabnice, Dornberk, 14. februarja 2010 cu. 1 0 Nedelja, 14. februarja 2010 TRST / KD FflAN VC NT UHI NI ¡0 Danes, 14. in v torek, 16. februarja od 15.00 do 20.00 Ples z glasbo v živo V centru Anton Ukmar - Miro pri Domju Toplo vabljeni! SZ BOR, ŠPORTNA SOLA TRST in SKD ŠKAMPERLE * n Otroško pustno rajanje vabijo na DANES, 14. in torek, 16. februarja 2010 od 15.30 do 19.00 na stadionu Prvega maja. VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI Q Kino ¿j Čestitke Danes je poseben dan, CHRISTIAN praznuje rojstni dan. Po vasi bo pel in pustoval, 18. rojstni dan bo praznoval. Zdravja, sreče in razigranih dni mu iz srca želimo mi. (i^l) Škd Cerovlje - Mavhinje D a a va a p s n s i Vabimo te na otroško pustno rajanje v ponedeljek, 15. februarja 2010 od 17.00 dalje v dvorano športnega centra v Vižovljah! AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 10.50, 13.00, 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Scusa ma ti voglio spo-sare«; 10.45, 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Amabili resti«; 11.00, 12.45, 14.30, 16.15, 18.00 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 10.55, 13.00, 14.45, 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Paranormal Activity«; 19.40, 22.15 »Baciami ancora«; 10.55, 12.45, 14.45, 17.05 »Alvin Superstar 2«; 18.50 »Tra le nuvole«; 10.45, 11.15, 14.00, 15.15, 16.35, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.40, 20.00, 22.20 »Ba-ciami ancora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.15, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio spo-sare«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.15, 19.00, 20.40, 22.20 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00 »Kapitalizem: Ljubezenska zgodba«; 13.10, 15.00, 16.50, 18.40 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 14.50, 17.00, 19.00 »Igričar«; 20.30 »Kje sta Morgano-va?«; 12.00, 14.00, 16.00 »Alvin in ve-verički 2-3D«; 20.40 »Avatar-3D«; 18.00 »Valentinovo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Amabili resti«; 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.20 »Paranormal Activity«; Dvorana 2: 19.00, 20.40, 22.20 »An Education«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«. SUPER - 15.30, 17.00 »Alvin Superstar 2«; 18.30, 22.00 »Soul Kitchen«; 20.15 »L'eleganza del riccio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.20, 19.45, 22.10 »Amabili resti«; Dvorana 2: 14.40, 17.40, 20.40 »Ava-tar-3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio spo-sare«; Dvorana 4: 15.00, 17.10, 19.50, 22.00 »Il concerto«; Dvorana 5: 18.30, 20.20, 22.15 »Paranormal Activity«; 15.00, 16.45 »Alvin Superstar 2«. Čujte, čujte to novico: v Barkovljah praznujemo glasbenico. Sandra jih 50 slavi, naša družba že nori. Da bi vedno srečo imela, vošči ji družina cela. Paula, Petra, Patrik, Marisa, Rado in nono Albin. Naša dragapevovodkinja SAN-RA PERTOT se bo jutri srečala z Abahamom. SKD Barkovlje ji vošči iz srca in ji želi lepo praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi. Draga dirigentka ŠANDRA, »Chepenši tu?« 50 ni kr taku. Ki so tiste leta, ke smo tu pele, zdej pej vse nrbulše te u'ščemo vesele! Barko-lanske pevce. S Izleti IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Kopenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 0 Prireditve NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki pusta obiskali naslednje vasi: danes, 14. februarja, Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 15. februarja, Medja Vas, Vižovlje, Sesljan, Trnov-ca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; torek, 16. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na otroško pustno rajanje. PUSTOVANJE BRIŠČIKI pod veliki ogrevanim šotorom na »rovni« pri centru Ervatti: torek, 16. februarja, ob 21. ure pustna zabava s skupinami »Mambo Kings«, »Ne me jugat«, »The Grinders« & »DJ Svizec by Deejay Time«. Pustovanje, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo Dru-gaMuzika, ŠD Kontovel in FC Pri-morje, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. VABILO: dragi prijatelji vaščani, pustne šjeme, vsi veseljaki od blizu in daleč - iz vseh vasi, od povsod, kjer se največji praznik v letu pust slavi. Vabimo vas, da se na pepelnico, v sredo, 17. februarja, od 18. do 20. ure v Štalci v Šempolaju dobimo in se od šempolajskega pusta 2010 »Pikota Pokota«, z veselo pesmijo in glažem vina poslovimo. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. V petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje razstave »Marjo Sosič in njegove skulpture; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu, »Vklesano v kamen -kamnita dediščina Krasa«; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi, »Srečanje s knjigo«. SKD TABOR v sodelovanju z Društveno gostilno na Opčinah vabi v sklopu pobude Prešerno skupaj v petek, 19. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na odprtje razstave »Mario Sosič in njegove skulptu-re«. Na večeru sodelujeta MoPZ Tabor in ansambel Uopenska mularija. DRUŠTVI ROJANSKI MARIJIN DOM IN ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z Glasbeno Matico vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 21. februarja, ob 17.uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Nastopili bodo gojenci Glasbene Matice, recitatorji in Mešani pevski zbor De-vin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Slavnostna govornica bo Evelina Umek. KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar vabijo na Dan slovenske kulture v nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri na sedeži Kulturnega društva Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Nastopajo: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepan-čič, dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, pianistka Alenka Cergol, ŽPS I. Grbec pod vodstvom Marjet-ke Popovski, slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenj-ske hiše na prireditev »Naš skupni dom«, posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podok-ničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na novogoriški univerzi. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v torek, 23. februarja, ob 20. uri v galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje fotografske razstave Blaža Župančiča »Abeceda«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hla-vaty - Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskop-skega društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30 S Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali hišna opravila. Tel. 040-251062. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KIA SORENTO 2.500 TDCI december 2006 v odličnem stanju, full optional, nove gume, prodam po ugodni ceni. Za stik: 348-2666220, med 17.30 in 19. uro. ODDAJAM PISARNO. 3487949375 PRED DNEVI sem izgubil denarnico. Zanimajo me dokumenti, zato lepo prosim najditelja, naj pokliče na tel. št.: 040-213282. PRODAJAM kanele po ugodni ceni. Tel. št.: 040-232209. PRODAJAM EKSTRADEVIŠKO OLJČNO OLJE sorte belica po ugodni ceni. Poklicati na tel. št. 366-1528715. PRODAM 9.000 dvojnih zidakov po zelo ugodni ceni: 2.000,00 evrov. Tel. št.: 334-3769314. PRODAM dvonadstropno hišo v Se-sljanu - 270 kv.m., teren 800 kv.m., 4 sobe, 3 kopalnice, kuhinja, velika dnevna soba, taverna, garaža, pralnica. Cena 650.000,00 evrov. Tel. št.: 339-7726108. PRODAM spiralne stopnice (scala a chiocciola), iz orehovega lesa man-sonia, 140x3,13. Cena po dogovoru. Tel. 040-212095. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. V MAČKOLJAH prodajamo dvonadstropno hišo, pribl. 100 kv.m, dvorišče z garažo in z vrtom. Cena: 220.000 evrov. Tel. 040-231054 (od 12. do 17. ure). ZELO LEPE MLADIČE mešance pasme setter-ptičar prodajamo po ugodni ceni. Tel. 347-2511947. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. 320-2842698. 15 Osmice IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - Ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 338-5837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 338-8804089. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. S Poslovni oglasi GRADBENO PODJETJE PRODAJA v Dolini-Logu vrstne vile, takojšnja dostava, odlične dodelave, razporejene na treh nadstropjih, vsaka z vrtom in dvema parkirnima mestoma. Energetska certifikacija razred A. Od € 300.000,00 dalje. Informacije 040/8323707 -327/6528515 urnik urada Loterija 13. februarja 2010 REPEN - prodajamo teren 1.000 kv.m z odobrenim načrtom za dve samostojni vili, dajatve poravnane. € 270.000,00. Informacje 040/8 323707 -327/6528515 urnik urada AGRITURIZEM NA KRASU išče resno pridno kuharico/ja. 347-7838110 MEDIC HOTEL RENČE - SLOVE- NJJA._Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com POGREBNO PODJETJE IŠČE uradnico/ka. Znanje: uporaba paketa Office, slovenščine; takojšnja razpoložljivost, po možnosti vpisana/i pri uradu za zaposlovanje ali na seznamu nezaposlenih (lista di mobilita). Curriculum vitae oddati v uradu na Opčinah, Via Nazio-nale 32 v ponedeljek, 15. in torek, 16.2. od 8.30 do 12.30. SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU je danes zjutraj na pu-stno-Valentinovo nedeljo odprta . 040/225220 TISA D.O.O. Nega (obrezovanje) okrasnih dreves po principih ar-boristične stroke. Posek dreves v vseh situacijah. Obrezovalci plezalci, diagnostika, svetovanje. Dve avtodvigali. 20 letna tradicija. Kontakt: Tisa d.o.o., Ižanska cesta 213, Ljubljana, 00386-(0)41-714883 Bari 70 16 90 12 67 Cagliari 78 18 10 51 26 Firence 49 84 71 14 81 Genova 23 31 44 7 9 Milan 90 45 76 65 51 Neapelj 79 73 25 85 38 Palermo 18 46 50 43 13 Rim 40 14 53 33 39 Turin 17 46 72 85 15 Benetke 45 54 26 38 35 Nazionale 7 49 27 65 84 Super Enalotto Št. 19 1 14 26 49 71 89 jolly 40 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 21 dobitnikov s 5 točkami 2.166 dobitnikov s 4 točkami 81.570 dobitnikov s 3 točkami 4.860.715,95 € 33.945.982,60 € --€ 34.719,40 € 336,61 € 17,87 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 33.661,00 € 325 dobitnikov s 3 točkami 1.787,00 € 5.431 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 35.843 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 76.545 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Nedelja, 14. februarja 2010 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Kljub pričakovanjem iz vodstva skope vesti APrimorski ~ dnevnik zdravscine O SSG-ju ne duha ne sluha, Proti poplavam goriška sezona le privesek? utrjujejo Semolič: Postavlja se vprašanje teritorialnega dometa gledališča - Pripravili program petih predstav nasip gorica - Finančna straža prijavila dve osebi Kazen za fotokopije Zasegli 620 fotokopiranih univerzitetnih knjig in drugo gradivo - Naložili 88.000 evrov globe Livio Semolič S sinočnjim koncertom v Trstu je mimo že tretji dogodek v okviru abonmajske ponudbe Slovenskega stalnega gledališča (SSG). V Gorici pa o sezoni ni ne duha ne sluha, tako da se nekateri sprašujejo - med njimi goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič -, če to pomeni, da je goriška sezona za SSG le privesek ali celo breme. »Ob pozitivnem dejstvu - tako Semo-lič -, da je kljub velikim začetnim težavam stekla pestra in raznolika sezona SSG-ja na Tržaškem, ne moremo prikrivati zaskrbljenosti zaradi popolnega molka o goriškem delu sezone. Ob stalnih, večjih ali manjših problemih, ki so v prejšnjih letih pogojevali in delno ohromili gledališko ponudbo za goriške abonente, smo danes še v pričakovanju, da SSG pove, kdaj in kakšen program bo dočakala naša pokrajina. Prepričan sem, da komisarja oz. današnje vodstvo gledališča ne bodo zanemarili naših pričakovanj. Primerno pa bi bilo, da bi do danes že imeli vsaj kakšno vest o tem, ali lahko pričakujemo, da bo program za Goriško sorazmeren temu, ki je bil pripravljen za Tržaško. Na Goriškem in Videmskem smo že pred leti odgovorno pristali na zaprtje sedežev SLORI-ja v prepričanju, da takšna logistična racionalizacija ne bo prizadela teritorialnega dometa naše znanstvene ustanove. O tem bomo sicer lahko še razpravljali, danes pa se resno postavlja vprašanje teritorialnega dometa našega gledališča. Nerazumljivo bi bilo, da bi zaradi krize SSG-ja goriška sezona postala le neke vrste privesek ali celo dodatno breme. Velike in pomembne ustanove imajo vlogo, da pokrivajo čim širši teritorij, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost. Današnje vodstvo SSG-ja se temu poslanstvu gotovo ne bo izneverilo.« Iz SSG-ja smo vsekakor izvedeli, da so pripravili program petih predstav za Goriško in da se bodo v kratkem zglasili tudi na našem koncu. Zaradi nezakonitega fotokopiranja univerzitetnih knjig so agenti goriške finančne straže prijavili sodišču dve osebi, zasegli 620 fotokopiranih knjig in naložili 88.000 evrov globe. Gorica ima ambicijo, da bi postala univerzitetno mesto, številni študentje, ki prihajajo od drugod, pa imajo velike težave zaradi najemnin -znani so primeri špekulacij - in drugih stroškov za bivanje. Znano je, da za nakup knjig vsak študent potrosi povprečno od 300 do 400 evrov na le- to, mnogi zato radi posegajo po fotokopiranih knjigah, da bi zrahljali stroške. Njihovo fotokopiranje je v univerzitetnih mestih razširjena praksa. To očitno velja tudi za Gorico. Ko si študentje sami fotokopirajo knjige z namenom, da bi prihranili kak evro, finančna straža morda zapre eno oko, tega pa nikakor ne more storiti, ko nekateri s prodajo fotokopiranih knjig služijo lepe denarce. V okviru preiskave so agenti goriške finančne straže zasegli 620 foto- kopiranih knjig, poleg njih pa še nekaj računalnikov, ki so bili opremljeni s programi brez licence, ter na desetine nezakonito kopiranih pesmi in videov. Finančni stražniki so skupno naložili 88.000 evrov globe, saj sta osumljenca kršila zakonodajo o avtorskih pravicah, za kar je predvidena visoka kazen. Na podlagi zakona št. 248 iz leta 2000 za zaščito avtorskih pravic je namreč dovoljeno fotokopiranje samo do največ petnajstih odstotkov posamične knjige. podgora - Azbest »Župan prikriva resnično nevarnost« »Goriški župan Ettore Romoli prikriva resnično nevarnost prisotnosti azbesta v Podgori. Kar pravi prvi občan, je namreč v popolnem nasprotju z odredbo iz leta 2006, na podlagi katere bi morali sanirati celotno območje nekdanje tekstilne tovarne.« Tako poudarja občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani, potem ko je župan Romoli pred dnevi dejal, da je občina že ostranila nekaj azbesta, za ostali del pa se namerava pozanimati pri deželi kako ukrepati. »Romoli trdi, da azbestne kritine niso nevarne, ker se ne kru-šijo. To pa ni nikakor res, saj je v odredbi takratnega župana Vit-toria Brancatija zapisano, da so azbestne strehe zelo dotrajane, zato pa se vlakna lahko razpršijo v zrak in predstavljajo nevarnost za prebivalce okolice tovarne,« opozarja Cingolani in poudarja, da je odredba iz leta 2006 pozivala lastnike tovarne, naj čim prej poskrbijo za sanacijo strehe. »Če tega ne bi storili, je bilo predvideno, da bi po 180 dneh azbestne kritine odstranila občina, ki bi nato terjala denar od lastnikov tovarne. Če azbestna streha danes še stoji, pomeni, da občina v zadnjih letih ni storila ničesar in je torej popolnoma odgovorna za nevarna vlakna, ki še vedno onesnažujejo ozračje,« poudarja Giuseppe Cingolani. Bivša tekstilna sanacija se razprostira ne zelo obsežnem območju; v njegovo sanacijo bi po besedah tehnikov goriške občine treba vložiti kakih 300.000 evrov. Riccardo Riccardi pokrajina - Kras 2014+ Devet sprehajalnih poti v odkrivanju zgodovine Na Gradini bodo uresničili razgledno točko Na milanskem turističnem festivalu BIT bodo v petek, 19. februarja, predstavili drugi del projekta Kras 2014+, s katerim si goriška pokrajina prizadeva za ovrednotenje osta-lin iz prve svetovne vojne na Krasu. Na predstavitvi bodo spregovorili o novih tematskih in sprehajalnih poteh, ki jih bodo začrtali po kraških obronkih. Obiskovalci bodo namreč imeli na izbiro devet različnih ekskurzij, preko katerih bodo skupaj s polpreteklo zgodovino spoznavali tudi barve in okuse goriškega Krasa. Z novimi sprehajalnimi potmi bodo ovrednotili območje ob spominskem parku na Debeli griži, vojaške osta-line pri Cotičih in na Brestovcu, dalje utrjene položaje na griču Nad Logem pri Gabrjah, v dolini Bersaljerjev, na hribu Kosič, na Gradini pri Doberdobu in na Vrhu sv. Mihaela. V Milanu bosta projekt Kras 2014+ predstavila arhitekt Andreas Kipar in pokrajinska podpredsednica Roberta Demarin. Po njenih besedah je projekt zelo ambiciozen, saj pri njem s pokrajino sodelujejo občine Sovodnje, Doberdob, Foljan-Re-dipulja, Zagraj, Tržič in Ronke, ki si skupaj prizadevajo za ovrednotenje kraške zgodovine in lepote. Kot pojasnjuje De-martinova, v okviru projekta bodo med drugim prenovili spominski park na Debeli griži, uresničili razgledno točko na Gradini in preuredili območje ob kostnici v Redipulji. bumbaca Za utrditev levega brega Soče pri Zdravščinah je dežela dala na razpolago 350.000 evrov, včeraj pa se je deželni odbornik Riccardo Riccardi udeležil krajše svečanosti, med katero so simbolno odprli gradbišče. Poleg odbornika so bili prisotni županja iz Zagraja Elisabetta Pian , predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta, prefektinja Maria Augusta Marrosu in direktor deželne civilne zaščite Gugliel-mo Berlasso. Kot znano so v Zdravščinah imele težave z naraslo Sočo od 23. do 26. decembra, saj je voda kar tri dni pronicala skozi nasip in poplavila več kleti. V okviru posega bodo breg na novo utrdili, tako da bodo pred morebitnimi novimi poplavnimi vali zavarovane tako stanovanjske hiše kot črpalke, na katerih je decembra prišlo do okvare. Zgrajene so bile namreč na prenizki legi, tako da jih je voda zalila in poškodovala električne motorje. Zdaj bodo črpalke zavarovali, tako da ne bo več prihajalo do okvar. Poseg se bo zaključil maja. Zagraj in Gradišče sta bila vključena v seznam občin, ki so doživele naravno ujmo, zato pa jim bo država dala na razpolago 2.700.000 evrov za odpravljanje škode in za utrjevanje nasipov. Po besedah Riccardija na deželi pravkar pripravljajo pravilnik, na podlagi katerega bodo porazdelili sredstva med domačini, ki so doživeli največjo škodo. Med včerajšnjo svečanostjo se je Riccardi odločno postavil v bran civilne zaščite, ki je zdaj v središču medijske pozornosti zaradi podkupnin in nečednih poslov, v katere je vpleten tudi državni poveljnik Guido Bertolaso. »S ponosom trdim, da sem sodeloval z Bertolasom, zato upam, da bo uspel premostiti sedanje težave,« poudarja Riccardi, ki popolnoma zaupa sodstvu, toda ne pristaja na blatenje civilne zaščite. gorica Odločitve dogovorjene s trgovci Pri vhodu v Ulico Garibaldi, na križišču s Korzom, so neestetske ograje nadomestili z vazami in zelenjem, ki preprečujejo dostop avtomobilom. Rešitev je začasna, saj na občini morajo še sprejeti odločitev o značilnostih dokončnih vaz z rastlinjem in drugih urbanih elementov. V Ulici Garibaldi nastaja zametek obsežnejše peš cone v mestnem središču, ki bo dostopna le pešcem in kolesarjem. Dostop z avti bo dovoljen le tistim - sicer redkim -, ki imajo v ulici garaže, in pa dobaviteljem, vendar v točno določenih urnikih. Ni še sklenjeno, če bo dostop za vozila s trga pred županstvom ali iz Ulice Morelli. Dokončne odločitve bodo padle v prihodnjih dneh, ko se bodo občinski upravitelji ponovno sestali s trgovci iz ulice in predstavniki zveze ASCOM. Odločali bodo o urbani opremi, o pravilniku za namestitev mizic, sedežev ali senčnikov pred lokale ter o čiščenju ulice. gorica - Pirina predstavil svoj popis žrtev fojb in jugoslovanskih taborišč »Upoštevali smo 72 virov« »Prvi smo imeli vpogled v državne arhive karabinjerjev in finančne straže - V fojbah umrlo 2.000 oseb, v taboriščih 5.200 ujetnikov« »Pri popisu žrtev fojb in jugoslovanskih taborišč smo se posluževali podatkov iz 72 virov, pri čemer je najpomembneje, da smo kot prvi lahko pregledali državne arhive karabinjerjev in finančne straže. Ugotovili smo, da je bilo žrtev fojb okrog 2.000, v jugoslovanskih taboriščih pa je umrlo 5.200 italijanskih ujetnikov.« Pordenonski desničarski zgodovinar in pisatelj Marco Pirina, sicer predsednik združenja Silentes Loqui-mur, je včeraj v deželnem avditoriju v Gorici v okviru celodnevnega posveta predstavil publikacijo s popisom »žrtev na vzhodni meji, Italijanov in Istro-Venetov« (»Registro delle vittime del confine orientale - Gli italiani e gli istroveneti«). Poleg Pirine so se posveta, ki so ga priredili združenje ANVGD iz Gorice, študijski center Silentes Loquimur in goriška Lega Nazionale, udeležili še nekateri zgodovinarji in raziskovalci polpretekle zgodovine, sicer pa so v uvodnem delu spregovorili goriški župan Ettore Romoli, predsednik združenja ANVGD Rodolfo Ziber- Marco Pirina bumbaca na in predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman. Po njegovem posredovanju so lani vključili Pirinovo združenje Silentes Lo-quimur med inštitute, ki prejemajo javni prispevek za raziskovanje polpretekle zgodovine. »Lani nam je dežela dala na razpolago 100.000 evrov, letos pa naj bi jih dobili 65.000,« je včeraj ob robu posveta pojasnil Pirina. Njegov popis je sicer sestavljen iz štirih knjig, vsaka pa stane 25 evrov. O številu žrtev fojb je Pirina povedal, da je bilo 550 ljudi ubitih po 8. septembru leta 1943. V zvezi s tem je zatrdil, da je do- bil v roke originalni seznam žrtev, ki ga je takrat vodja puljskih fašistov Luigi Biluca-glia poslal italijanskim oblastem. Dalje je Pi-rina poudaril, da so angloameriški zavezniki v povojnem obdobju iz brezen potegnili posmrtne ostanke 900 oseb, za drugih 650 izginulih pa imajo dokaze, da so bili odpeljani med 6. in 10. majem leta 1945. »Kar pravi Luigi Papo o 20.000 žrtev fojb, je povsem izmišljeno,« je poudaril Pirina in pojasnil, da v Sloveniji točno vedo, v katerih fojbah so posmrtni ostanki Italijanov. »Skupno je bilo v Sloveniji evidentiranih 571 grobišč in fojb; nekatera pravkar raziskujejo, dela pa je še veliko,« je povedal Pi-rina in poudaril, da svoj popis hoče osebno nesti v evropski parlament v Strasbourg. »Svoj način dela, ki temelji na računalniški analizi podatkov, hočemo ponuditi Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski in Romuniji, kjer je bilo v povojnem obdobju žrtev še veliko več kot pri nas,« je poudaril Pirina in napovedal, da namerava raziskovati tudi usodo deportirancev, ki so jih iz Italije odpeljali v Nemčijo. »Lani sem bil v Stuttgartu, kjer sem si ogledal seznam vseh deporti-rancev iz Furlanije in tudi iz Trsta,« je zagotovil Pirina in pojasnil, da je pri popisu žrtev fojb in jugoslovanskih taborišč začetno sodelovala tudi slovenska zgodovinarka Nataša Nemec. »Po posvetu v Benetkah in še nekaterih srečanjih ni hotela več priti zraven, nečesa se je prestrašila,« je povedal Pirina in poudaril, da je njegov popis boljši od tistega, na katerem dela Nemčeva. »Mi smo uporabili tudi sezname italijanskih tajnih služb, karabinjerjev in finančne straže, v katere doslej ni imel še vpogleda nihče. Priznati moram, da je bilo veliko lažje vstopiti v slovenske in beograjske arhive kot v nekatere v Rimu,« je povedal Pirina, ki je med posvetom izročil slovenskemu raziskovalcu zgodovine Mateju Leskovarju knjigo o Borovnici in drugih jugoslovanskih taboriščih, v katerih so umirali italijanski ujetniki. Knjigo je v italijanščini izdalo Pirinovo združenje Silentes Lo-quimur, zdaj pa naj bi jo prevedli v slovenski jezik. Danjel Radetič 12 1 6 Sobota, 13. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Gojenci Dijaškega doma tudi letos počastili Prešerna S kulturo gradijo mostove prijateljstva Otroci so se s pesmijo dotaknili tudi pesnikove intime in osamljenosti Gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič so se v petek v goriškem Kulturnem domu z enournim programom poklonili Francetu Prešernu, največjemu slovenskemu pesniku. Uvodoma so številno občinstvo pozdravila mala napovedovalca Lorenzo in Virginia, ki sta v slovenskem in italijanskem jeziku prebrala nekaj misli o pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Povedala sta, da poleg petja, plesa, glasbe in knjig je kultura mnogo več, je vse kar, nas obdaja, je naša sposobnost, da razvijamo prijateljske odnose z drugimi ter gradimo številne mostove prijateljstva tako doma kot po svetu. Pozornost so nato nase prevzeli gostje večera, in sicer plesalci in plesalke plesne šole Urška iz Tolmina pod vodstvom Suzane Brešan, ki so ob spremljavi moderne glasbe uigrano in z usklajenimi gibi predstavili svojevrsten plesni spektakel preko govorice telesa. Mala Prešernova proslava se je nadaljevala z recitalom iz Prešernovega življenja in izborom njegovih najpopularnejših poezij. Ob poudarku pesnikove ljubezni do slovenskega jezika, njegove svobodomiselnosti in romantičnosti so se otroci dotaknili tudi pesnikove intime. Njegove zavrnjene ljubezni, osamljenosti, obupa in velike življenjske žalosti. Občinstvu so razkrili še marsikatero zanimivo obrobnost, kot na primer to, da ni ohranjena niti ena Prešernova upodobitev, za katero bi lahko trdili, da je nastala v času njegovega življenja. S pomočjo lastnoročno izdelanih lutk so na privlačen način zrecitirali še nepogrešljivo Prešernovo ritmično balado Povodni mož. Seveda ni bilo mogoče niti mimo Vrbe in Zdra-vljice, ki so jo otroci zapeli ob spremljavi Kreslinovih in Pre-dinovih sodobnih uglasbitvah. Sledila je še točka tria kljunastih flavt z anonimno La Pastorella. Ob trudi gojencev Dijaškega doma iz Gorice, ki so se pod vodstvom potrpežljivih vzgojiteljev ob vsakdanji pošolski dejavnosti skrbno pripravljali za nastop ob slovenskem kulturnem prazniku, sta pri oblikovanju male Prešernove proslave sodelovali še profesorici Dina Slama in Irena Pahor. (VaS) Gojenci Dijaškega doma med nastopom bumbaca V JAMLJAH Weekend na morju V večnamenskem kulturnem centru Kremenjak v Jamljah bo v soboto, 20. februarja, ob 20.30 Prešernova proslava, ki jo bodo poleg domačih otrok oblikovali igralci Beneškega gledališča iz Nadiških dolin. Večer bo uvedel otroški pevski zbor Kre-menjak, nato pa bodo Benečani uprizorili komedijo Weekend na morju, ki jo je režiral Marjan Bevk. Na odru se bodo predstavili Adriano Gariup, Anna Iussa, Roberta Ber-gnach, Igor Cerno, Emanuela Cici-goi in Marina Cernetig. Beneško gledališče deluje v Benečiji že preko trideset let. Njegovo delovanje ima poseben pomen za beneško skupnost, saj pride do izraza pri ohranjanju in oživljanju slovenske besede in slovenske identitete v Nadiških dolinah. Od začetkov do danes se je dejavnost Beneškega gledališča precej spremenila, saj ne skrbi več samo za vsakoletne predstave, pač pa v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje in Inštitutom za slovensko kulturo pripravlja gledališke sezone za otroke in odrasle ter delavnice za mlade. Na strelišču moškega zadela krogla iz pištole Na zaprtem strelišču v Kromberku, ki ga obiskujejo tudi strelci iz Italije, je v petek nekaj minut po 18. uri prišlo do nesreče, v kateri je hujšo telesno poškodbo staknil 54-letnik. V prsni koš ga je zadela krogla iz pištole, ki se je po končanem streljanju sprožila 55-letniku. Poškodovanega so odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni v življenjski nevarnosti. Povzročitelja bodo kazensko ovadili. (tb) ■ I I IVIVV • •• Trk na križišču pri meji Izsiljevanje prednosti v križišču je botrovalo tudi prometni nesreči, ki se je nekaj minut pred 23. uro zgodila v križišču pri nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba in v kateri sta se dve udeleženki lažje telesno poškodovali. Nesrečo je povzročil voznik osebnega vozila iz Italije. Poškodovanki so na zdravljenje odpeljali v šempetrsko bolnico. (tb) Spominski večer za Šorlijevo Spominski večer z naslovom »Uporno sem viharjem kljubovala« ob stoletnici rojstva goriške pesnice Ljubke Šorli prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ZCPZ in ZSKP. Potekal bo v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici; nastopili bodo ženska zasedba mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in recitatorji, govornik bo Janez Povše. Nadškof pri brezdomcih Goriški nadškof Dino De Antoni bo danes ob 18. uri obiskal središče za brezdomce Faidutti na Trgu Tommaseo v Gorici. Na današnji dan se začenja evropsko leto boja proti revščini: kar 78 milijonov Evropejcev živi na njenem pragu. Podgorski zid dobil turistična panoja in smerokaze, čaka še na razsvetljavo in nadstrešek »Uresničili smo ga z udarniškim delom domačinov, ki so pripravili podlago, na katero so potem likovniki slikali,« je povedal Edi Maligoj. Leta 2000 je bil tudi sam med udarnimi delavci, včeraj pa eden izmed ponosnih udeležencev krajše svečanosti ob namestitvi dveh turističnih panojev velikega formata in s štirijezičnimi napisi na začetek in konec »zidu petih jezikov« (oblikovali so ga likovniki) in »zidu časa« (okrasili so ga književniki). Včeraj so že stali tudi smerokazi, ki bodo obiskovalce usmerjali k tej podgorski znamenitosti. Včerajšnja predaja promocijskih panojev, ki so se je poleg odbornika Devetaga in Gurtnerjeve udeležili Maligoj, Bandelj in Ambrosijeva (levo); na istem mestu v poletju 2000 Podgorci pripravljajo podlago za poslikave (zgoraj) bumbaca, maligoj Ob Maligoju, ki je bil leta 2000 predsednik podgorskega rajonskega sveta - to mesto je zasedal kar 27 let, do leta 2002 -, je včeraj bila Alba Gurtner, pobudnica poslikave zidu, današnji predsednik rajona Walter Bandelj in podpredsednica Caterina Ambro-si, od likovnikov pa je prišel le Ernesto Paulin. Občino, ki je namestila panoja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice, je zastopal odbornik Antonio Deve-tag, ki je poudaril, da bo zid tesno povezan z galerijo Dora Bassi v avditoriju, saj oba vrednotita goriško ustvarjalnost. Sprejel je obvezo, da bo zid dobil še primerno razsvetljavo in nadstrešek, in napovedal, da bo z majem umeščena komisija, ki bo upravljala galerijo Bassi. V njej bodo brezplačno razstavljali goriški likovni umetniki, zlasti mladi in perspektivni. »Dobrodošli bodo umetniki iz širše, čezmejne Goriške, tudi seveda iz Nove Gorice,« je zaključil. gorica - Regijsko tekmovanje v centru Komel Zlata trojica Izstopali Urška Faganel, Matej Marušič in komorna skupina Srebrnič-Gerolimetto-Boscarato Na primorskih glasbenih šolah te dni potekajo regijska tekmovanja mladih glasbenikov. Letos se mladi glasbeniki merijo v igranju na oboe, klarinet, saksofon, flavto in klavir, komorne skupine pa v igranju na trobila in v petju. Na glasbenih šolah v Kopru, Idriji, Gorici, Postojni in Novi Gorici tekmuje 125 solistov in šest komornih skupin. Zamejstvo zastopajo trije solisti in komorna skupina trobentačev - vsi iz goriškega centra Emil Komel - ter en solist z Glasbene matice iz Trsta. Goriški tekmovalci so svojo preizkušnjo opravili zelo uspešno. Zlato priznanje so prejeli pevka Urška Faganel (prof. Franka Žgavec), saksofonist Matej Marušič (prof. Matic Mikola) in komorna skupina, ki jo sestavljajo Živa Srebrnič, Elisa Gerolimetto in Gabriele Boscarato (prof. Roberto Caterini in Erik Žerjal.) Vsi so bili sprejeti na državno tekmovanje, ki bo marca v Sloveniji. Center Komel je bil tudi gostitelj tekmovanja v saksofonu in klarinetu; potekalo je 10. in 11. februarja v komorni dvorani centra Bratuž. Goriško tekmovanje je bilo ponovnem dokaz, koliko bogastva se skriva v šolskih učilnicah, saj je nastopilo kar nekaj perspektivnih mladih glasbenikov. Pozitivna je tudi ugotovitev, da je v ozadju tega uspeha izredna strokovnost novih učnih kadrov, ki so krepko obnovili profesorske vrste primorskih glasbenih šol. Novost je tudi prisotnost učencev, ki se šolajo v okviru godbeniških šol. Več nagrajenih je bilo z Godbeniške šole Vogrsko, iz Pihalnega orkestra Brda in iz Brkinske godbe 2000. Na prireditvi je ravnatelj šole Komel, Silvan Kerševan, poudaril vzgojni pomen teh srečanj ter konkretno vlogo, ki jo glasbene šole opravljajo pri oblikovanju skupnega kulturnega prostora. gorica - Stoletnica rojstva Ljubke Šorli Poklon pesnici Petkov simpozij v Kulturnem domu bo plod sodelovanja univerze in Slovika Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici in izobraževalni konzorcij Slovik prirejata v petek, 19. februarja, v goriškem Kulturnem domu simpozij, posvečen goriški pesnici Ljubki Šorli ob stoletnici njenega rojstva in naslovljen s pesničinimi besedami »Uporno sem viharjem kljubovala«. Fakulteta za humanistiko novogoriške univerze razume kot eno izmed svojih najpomembnejših poslanstev poučevanje in raziskovanje književne tradicije in sodobne literarne ustvarjalnosti v zamejskem prostoru; na predmetniku programa slovenistike so predmeti Literatura na stičišču, Književnost Slovencev v Italiji in Literarno ustvarjanje v tujejezičnem prostoru. Kot skupen projekt sodelavcev Univerze v Novi Gorici, pri katerem sodelujejo tudi drugi ugledni raziskovalci iz Slovenije in tujine, je mogoče označiti tokratni simpozij o Šorlijevi, ki ga organizirata univerza in Slovik. Sodelovanje med njima je že utečeno, saj je univerza članica Slovika vse od njegove ustanovitve. Predavatelji univerze sodelujejo s konzorcijem pri oblikovanju in izvedbi njegovih programov, Slovik pa prireja javna srečanja, seminarje in forume, ki so namenjeni širši javnosti in specifičnim skupinam strokovnjakom. Tokratna pobuda bo na primer še posebej zanimiva za sloveni-ste, profesorje slovenskega jezika in literature, dijake in študente ter vse ljubitelje književnosti in poezije. branik - Komemoracija Pred 66 leti požig vasi in internacija Pri spomeniku druge svetovne vojne v Braniku bo danes ob 11. uri komemoracija v spomin na 15. februar 1944. Partizani Južnoprimorskega odreda so 2. februarja 1944 v Dovcah napadli nemško in italijansko motorizirano kolono, ki je prevažala material za svoje potrebe v postojanko v Braniku. Partizani so sovražniku zadali hude izgube. Okupator se je trinajst dni zatem znesel nad prebivalci Branika, Komna in okoliških vasi, jih požgal, 529 otrok, mož in žena pa odpeljal v nemška taborišča. Požig Rihemberka, današnjega Branika, in odhod ljudi v internacijo je predvsem med starejšimi prebivalci še vedno živ, saj ta dan doživljajo kot zgodovinsko prelomnico kraja. Program komemoracije pripravljajo domači osnovnošolci, sodelujejo tudi Društvo izgnancev Branik, borci in krajevna skupnost. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. februarja 2010 13 goriška - Tradicionalna rajanja in koledovanja Pustno in veselo Otroci bodo v torek navalili v Kulturni dom - Jutri plesa v Dolu in Doberdobu, v torek na Vrhu in v Jamljah Pustni čas zaznamujejo tudi koledovanja po raznih vaseh, v Gorici pa je posebno množično otroško pustno rajanje v Kulturnem domu. Kot v prejšnjih letih ga tudi letos prireja ZSKD v sodelovanju s Kulturnim domom, in sicer v torek, 16. februarja, od 15. do 18. ure. Otroke bodo zabavali čarodej Alex, Andrea Pahor s poslikavami obrazov in animator-ke, ki bodo z malčki plesale, pele in igrale razne igre. Novost bo delavnica Roke -Rokice, med katero bodo najmljaši rezali in lepili različne pustne okraske. Mamljive so tudi nagrade loterije; vstopnina znaša 1 evro. Pust je najpomembnejše obdobje v CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.10 - 22.10 »Paranormal Activity«. Dvorana 2: 15.45 - 17.45 - 20.00 -22.00 »Lourdes«. Dvorana 3: 15.40 - 17.40 - 19.50 -22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Paranormal Activity«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lourdes«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Dieci inverni«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.45 - 22.10 »Amabili resti«. Dvorana 2: 14.40 - 17.40 - 20.40 »Ava-tar« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«. Dvorana 4: 15.00 - 17.10 - 19.50 -22.00 »Il concerto«. Dvorana 5: 15.00 - 16.45 »Alvin Superstar 2«; 18.30 - 20.20 - 22.15 »Paranormal Activity«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.10 »Amabili resti«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il concerto«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Welcome«. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 leto v številnih vaseh, kjer prirejajo plese in koledovanja. V Dolu bodo jutri razglasili doljansko federativno republiko, ki traja od pustnega ponedeljka do pepelni-čne srede. V tem obdobju bo začasno zamrznjena oblast, ki jo nad Dolom izvaja doberdobski župan, namesto njega pa bodo za doljanske zaselke skrbeli domači pu-starji. Jutri dopoldne se bodo podali na obhod vaških domačij, zvečer bo v domu na Palkišču ples z muzikantom Simonom. Jutri zvečer bo veselo tudi v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer bosta igrali skupini Rum 237 in Radiowave. Do poznih ur bo nato plošče vrtel DJ Peculič. Skupino Rum 237 sestavljajo Matia Ferletič, H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole do-berdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org,info@slovik.org in tel. 0481-530412. Jan Gergolet, Martin Devetak in Luka Sanzin, skupino Radiowave pa David Cro-selli, Michele Schincariol, Martin Devetak in David Sanzin. Na pustni torek bosta koledovanji potekali v Jamljah in na Vrhu. Vaški pusti se bodo zbrali ob 13.30 v večnamenskem centru v Jamljah, kjer bo ob 20.30 ples z ansamblom El Coco-mero. Na Vrhu se bodo na obhod vasi odpravili že dopoldne, zvečer bo v centru Danica igral harmonikar Štefan. Včeraj je potekal sprevod pustnih skupin v Ronkah, na katerem so se gabrski prašički uvrstili na četrto mesto. Danes ob 14. uri bo pustni sprevod v Romansu, na katerem bo pet vozov in devet skupin. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s Trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz So-vodenj in Štandreža. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481533177 in 040-365473; Vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. □ Obvestila Vabimo Vas na slovesno odkritje plošče irtmojta 1Crubarju Sobota, 20.2.2010 ob 11. uri trg Cavour 11 - Gorica Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine Občine Gorica, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Zveza slovenskih kulturnih društev. Zveza slovenske katoliške prosvete. Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom Gorica ... Pod pokroviteljstvom Občine Gorica, Pokrajine Gorica in Dežele Furlanije-Julijske krajine SaauL SVrVALENTINA STMAVER - GORICA - NA SEDEŽU DRUŠTVA OKRAJ ZNARIŠČE, 4 - V OGREVANEM ŠOTORU v Četrtek, 18. februarja, 20.30 odprtje razstave fotografij Okno v svet Franke Furlan Korenjak, nastop komornega zbora Grgar in Mopz Štmaver Petek, 19. februarja, 20.30 rock večer s skupinami Radiowave, Kanalje in The M.A.EF. Sobota, 20. februarja, 18.00 nastop otroških pevskih zborov, 20.00 ples z ansamblom Happy day Nedelja, 21. februarja, 10.00 odprtje kioskov, 14.30: slovesna sv. maša, 16.00 ples z ansamblom Kvintet Osminka V sodelovanju z Okrožnim Svetom za Pevmo - Štmaver - Oslavje, Župnijo sv. Maura in Silvestra Zvezo Slovenske Katoliške Prosvete, Civilno zaščito Občine Gorice DRUŽBA ROGOS že drugo leto organizira tečaj vrtnarjenja »Wildlife gardening« o cepljenju, ekološkem ter so-naravnem vrtnarstvu in o strategijah za povečanje življenjske raznolikosti na lasten vrtu. Tečaj predvideva 5 predavanj, ki bodo vključila tudi nove tematike in poglabljanja ter ekskurzijo v tržaški botanični vrt. Potekala bodo od 19. ure dalje ob petkih v sprejemnem centru Gradina 19. in 26. februarja, ter 5., 12. in 19. marca. Ekskurzija bo v soboto 20. marca; informacije in vpisovanje po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com in www.riservanatu-ralegradina.com. POSOŠKI PUST: v Sovodnjah bo po-vorka startala danes, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff. V Tržiču bo v torek, 16. februarja, »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Ul. Mazzini s prihodom na trg Republike ob 12. uri in s sprevodom vozov od 14. ure dalje. Na Trgu De Amicis v Gorici bosta v sredo, 17. februarja, ob 15. uri pogreb pusta in pogrebna gostija. V CERKVI V ŠTANDREŽU bo danes, 14. februarja, do 18. ure v gosteh Mati Božja s Svetih Višarij. Cerkev bo odprta od 7. do 22. ure. NA KLOPCI ZALJUBLJENIH na Trgu Cavour v Gorici bo danes, 14. februarja, ob 15. uri v sklopu niza Govoriti o Ljubezni 2010 srečanje in prebiranje ljubezenskih poezij. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 15. februarja, zaprta. ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POKUŠEVALCEV VIN) prireja tečaj za pokuševalce vin, ki bo potekal v osemnajstih srečanjih in se bo začel 18. februarja na sedežu Videm-ske univerze v Krminu, Ul. S. Giovanni 79; informacije in rezervacije po tel. 338-9490408 (Bruno Fortunato), tel. 338-5908287 (Claudia Culot), go-rizia@onav.it. SPDG obvešča, da bo informativni sestanek za tiste, ki se nameravajo udeležiti dne 20. in 21. februarja zimskega vzpona na Kredarico-Triglav (v sodelovanju s PD Benečija) v četrtek, 18. februarja, ob 19. uri na sedežu društva; informacije na naslov elektronske pošte boris@kinoatelje.it ali po tel. 3397047196. SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za počastitev 35-letnice ustanovitvene skupščine SSk (15. februarja 1975), prvega zasedanja pokrajinskega kongresa (1. marca 1975) in prvega zasedanja pokrajinskega sveta SSk, sklicana slavnostna seja pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 1. marca, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. El Prireditve INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prireja predstavitev publikacije »L'eredita di Cirillo e Metodio. Omaggio a Vittorio Peri« v sredo, 17. februarja, ob 17.30 v Ul. Carducci 2 v Gorici. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v sredo, 17. februarja, ob 18.30 bosta Marco Puppini in Marina Rossi predstavila esej »Tres frentes de lucha. So-cieta e cultura nella guerra civile spa-gnola (1936-1939)«. PREŠERNOVE PROSLAVE društev, ki so včlanjena v ZSKD na Goriškem: 18. februarja ob 20.45 Kinoatelje v goriškem Kinemaxu (Film video Monitor, predvajanje filma Aleksandrija, ki odhaja); 19. februarja ob 20.30 KD Skala - Gabrje; 20. februarja ob 20.30 KD Kremenjak - Jamlje (Beneško gledališče: Weekend na morju); 27. februarja ob 20.30 KD Briški grič - Šte-verjan (nagrajevanje likovnega natečaja otrok osnovnih šol, odprtje fotografske razstave Etnografski pust in razstave mask Liški pustje, nastop otroškega šolskega pevskega zbora Alojz Gradnik in mladinske dramske skupine KD Sovodnje s predstavo Trojčki); 28. februarja ob 20.30 KD So-vodnje (Sovodenjska poje v Kulturnem domu v Sovodnjah); 5. marca ob 20.30 v Kulturnem domu A. Budala v Štandrežu v organizaciji KD Oton Zupančič, ZSKD, Glasbena matica (nastop Uwcad quinteta Zavoda združenega sveta iz Devina); 7. marca ob 18. uri KD Danica - Vrh (nastopata mladinski pevski zbor Gorica in otroška skupina KD Danica). DRUŠTVO FIPEF (Formacijsko izobraževalni projekt) prireja v soboto, 20. februarja, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici srečanje z ev- ropskim poslancem Herbertom Dorf-mannom. SKGZ pod pokroviteljstvom občine Gorica in Mestne občine Nova Gorica vabi na javno srečanje, na katerem bosta posegla župana Ettore Romoli in Mirko Brulc v torek, 23. februarja, ob 18. uri v slavnostni dvorani goriškega sedeža Tržaske univerze v ulici Alviano 18. Srečanje bosta vodila urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udo-vič, posegla bosta odbornik za finance pri občini Gorica Guido Germano Pettarin ter direktor Primorskega tehnološkega parka Stojan Ščuka. 0 Mali oglasi PRODAJAM stanovanje v Štandrežu, Ul. Abetti, prvo nadstropje, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, garaža; tel. 349-3975338. [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. V TOREK, 16. FEBRUARJA, bo Berto Tonkič v Doberdobu odprl osmico. Ponudil bo domač prigrizek in belo ter črno vino; tel. 0481-78066. Prispevki V spomin na duhovnika Vojka Makuca darujeta Franc in Sonja Tomsič iz So-vodenj 50 evrov za popravilo cerkvenih orgel. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 14.00, Camillo Pe-retto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Trojice in na pokopališču. JUTRI V ZDRAVŠČINAH: 14.00, Rosaria Randazzo por. Marchioro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.30, Luciano Moratti v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Edvige Vecchi vd. Fontanin v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V BRAČANU PRI KRMINU: 14.00, Rita Bassi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 4 Nedelja, 14. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR sovodnje - Danes trinajsti pustni sprevod društva Karnival Zimo bo odganjalo skoraj tisoč pustarjev Lanski sprevod je v Sovodnje priklical več tisoč obiskovalcev; prireditelji upajo, da bo tudi letos obisk množičen Zimo, ki je bila letos na Goriškem doslej izredno mrzla in bogata s snežnimi padavinami, bo danes v Sovodnjah odganjalo skoraj tisoč razposajenih pustarjev. Na 13. pustnem sprevodu, ki ga prireja društvo Kar-nival, bo nastopilo devet vozov in sedem skupin, ki kot običajno prihajajo z Goriškega, s Tržaškega in iz Slovenije. Sprevod se bo pričel ob 14. uri pri sovodenjski lekarni, od koder bodo pustarji korakali v smeri občinske telovadnice in kulturnega doma, kjer se bo prireditev sklenila s plesom. Ob zaključku sprevoda bo namreč pod ogrevanim šotorom nagrajevanje, zatem pa bo ob 17.30 nastopila skupina The Maff. Prireditelji bodo letos postavili premična stranišča tudi na startu sprevoda in nedaleč od gostilne Pri Francetu, kjer bosta delovali stojnici s pijačo. Prvomajsko ulico bodo zaprli prometu ob 13. uri, avtomobilisti, ki bodo prihajali iz Zagraja, bodo morali zaviti proti Rubijam oz. Peči, saj bo cesta pred županstvom in cerkvijo zaprta. Parkirišče bo urejeno na travniku ob pokopališču, sicer pa prireditelji pozivajo obiskovalce, naj parkirajo le na za to določenih mestih. bumbaca Startna lista 13. sovodenjskega pusta Na čelu sprevoda bo igrala godba Viktor Parma iz Trebč; za njo bodo korakali: 1. KTD Osek - Svinjska gripa (Skupina - 20 udeležencev) 2. PDG Šempeter - Šempolo (Voz, 15) 3. Društvo žena Vrtojba - Strašila (Skupina, 10) 4. KD Skala iz Gabrij - Prasica party (Voz, 55) 5. Zdr. staršev iz Nabrežine - Kraška gmajna! Kraški park? Ali odlagališče na prostem? (Skupina, 50) 6. PDG Nova Gorica - MIP paradni konj Primorske (Voz, 20) 7. Zdr. staršev iz Romjana - Pade eden, padejo vsi (Skupina, 110) 8. KUD Šempeter - Baletna šola Šempeter (Voz, 54) 9. KD Sabotin iz Štmavra - Pleme se je zbralo, da bi krizo premagalo (Skupina, 80) 10. KD Oton Župančič iz Štandreža - Sneguljčica in 70 palčkov (Voz, 110) 11. Osmica pri mačku - Novici - špoži (Skupina, 45) 12. KD Sovodnje - Kdor ga pije, naj se drži daleč od policije (Voz, 50) 13. Pustna klapa iz Šempolaja - Šempolajska pika (polonca) sreče (Skupina, 80) 14. KTD Sv. Volar iz Kobarida - Usi u gwanti, ma neenakopravni tutti quanti (Voz, 70) 15. Pustna klapa iz Praprota - Kaj mi pa morejo (Voz, 70) 16. Pustna klapa Prosek-Kontovel - Prosecco DOC (Voz, 120) MAXI1 I Discount ! ¡XS0 URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA 8.30-13.00/15.00-19.30 - OB SOBOTAH NEPREKINJENO 8.30-19.30 tiskarna_ grafica goriziana 34170 gorica • ul. a. gregorčič, 18 • tel. 0481 22116 fax 0481 22079 • e-mail: info@graficagoriziana.com www.graficagoriziana.cor ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE - KOVAŠKI IZDELKI Tabai F.lli Milofi Iti Raj mu nd STANDREŽ - GORTCA, ul. A. G reçoit 24 let. Wlftisu ' Rika frU1019#7 - bjrliJuMLafcMj.lSl.Ll IJF&- PROIZVODNJA fill . — — . 'N'NSTALACIJA MU I KLERARSTVA MARIO MUCCI S.R.L. Ulica A. Gregorčič 20/1' 34170 GORICA Tel. 04011818 * Fax C4&I/5246S7 i nfoiûm ljcc i Litto no rin .-co m > www.mLJCciEattonni LR.com CREDiïO CQOPERATÏYO ZADRUŽNA BANKA Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdo5.it Povsod prisotni, nas potrebujete V Sovodnjah prvomajska 120/a, TeL 0481.882155 Nedelja, 14. februarja 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme TRIDESET LET PO SMRTI FRANCA BASAGLIE Modri konj Marko in blagi V I • • • nasmesek vizionarja Vojmir Tavčar Pred njegovim nastopom so bili umski bolniki samo balast, zelo podobni prahu, ki ga po-meteš pod preprogo, da ga skriješ in ga ne vidiš. Kakor prah je družba tudi umske bolnike pometala v umobolnice, v zaprte institucije, iz katerih je le redkokdo prišel nazaj. V teh inštitucijah, kot je nazorno prikazal tudi nedavni televizijski film v dveh delih »C'era una volta la citta dei matti«, je pacient postal številka, njegova svoboda je bila omejena, predvsem pa je izgubil svoje človeško dostojanstvo. Umobolnica je bila kolesje, ki je strlo vsakogar. Kdor je bil ujet v tisto kolesje, tisti perverzni mašineriji ni več ušel, pa naj je šlo za hudega umskega bolnika ali pa samo za preveč živahnega najstnika ali najstnico. Kolesje te je zgrabilo, elek-trošok, ki je bil na široko uporabljen, ni raz-gnal prikazni, ampak samo zmračil um, človeka spremenil v vegetativno bitje. To institucijo, te kletke, kamor je družba skrivala umske bolnike, da ne bi bili preveč moteči, je razbil Franco Basaglia. Trdno institucijo, ki je bila simbol represije in emar- giniranosti, je razrušil mladi psihiater iz Benetk, ki tudi po videzu ni spominjal na nekega bojevnika, ampak je bil s svojim stalnim nekoliko naivnim nasmeškom na obrazu blag, spravljiv, pa čeprav odločen in nezlomljiv v svoji bitki za pravice tisih ljudi, zadnjih in najbolj zapostavljenih, katerim je vrnil njihovo človeško dostojanstvo. V teh dneh, trideset let po njegovi pre-rani smrti, je Franco Basaglia zopet v ospredju pozornosti, razprava, ki se je razvila tudi na tržaškem mednarodnem srečanju dokazuje, kako je njegova misel še vedno aktualna. Basaglia, ki je diplomiral iz medicine na univerzi v Padovi leta 1949 in je začel svojo pot kot asistent na tamkajšnji kliniki za živčne in umske bolezni, je z uradno psihiatrijo kmalu prišel navzkriž. Akademsko okolje ga je očitno preveč utesnjevalo in tudi zaradi tega se je v začetku šestdesetih let kljub docenturi, ki jo je pridobil leta 1958, odpovedal delu na univerzi in se spoprijel z umobolnico. Zmagal je na razpisu za ravnatelja goriške umobolnice in se je z družino preselil v mesto ob So- či, kjer je bil stik z umobolniško stvarnostjo zanj naravnost šokanten, vendar ga je še bolj utrdil v prepričanju, da je treba reagirati na tiste dobesedno peklenske razmere s korenito preobbrazbo institucije in z njeno humanizacijo. S pomočjo skupine mladih psihiatrov in ob podpori žene France Ongaro, prav tako psihiatrinje, ki mu je bila vedno v oporo v njegovi bitki za demokratično psihiatrijo, je skušal v Gorici uvesti vzorec terapevtske skupnosti. Postopno sta Ba-saglia in njegova ekipa uvedla nov način organizacije in komunikacije, predvsem pa sta odpravila vse prijeme fizične prisile in šok terapije. Terapevti so postali veliko bolj pozorni do življenjskih pogojev pacientov, uvedli so skupščine po oddelkih in plenarne skupščine, delo v bolnici so začeli bogatiti z izleti, zabavo, umetniškimi delavnicami. spodbujali so družabnost, odpravljena je bila prisilna ločitev med pacienti moškega in ženskega spola, duri umobolnice so bile odprte. Spremembe, ki so jih Basaglia in njegovi sodelavci, uvedli v goriški umobolnici so začele odmevati tudi v okolju, k čemur je veliko prispevala tudi njegova študija L'isti-tuzione negata, ki je bila obsežno poročilo o delu, ki je bilo opravljeno v mestu ob Soči. Svoje delo so goriški psihiatri predstavljali tudi na raznih srečanjih v Gorici in drugod po deželi, saj so novi psihiatrični prijemi vzbudili zanimanje, a tudi nemalo odpora, še posebej zaradi nekaterih nesreč (nekaj primerov nasilja pacientov, ki so jim omogočili nekajdnevni obisk v družini). Ob koncu šestdesetih let se je izkušnja Basaglie v Gorici nagibala h koncu. Bolj odprta in humana umobolnica, bolj odprt odnos do pacientov so vzbujali pozornost, vendar to je bila tudi meja, ki je politične in zdravstvene oblasti v mestu ob Soči niso hotele prestopiti, niso sprejele predloga, da bi organizirale službo za psihiatrično pomoč na teritorju izven umobolnice. Zato je Basaglia odšel in se odzval vabilu odbornika za zdravstvo v Parmi Maria Tommasinija, naj prevzame vodstvo umobolnice v Colornu. Do dejanskega zasuka je prišlo kmalu potem, ko je Basaglia zmagal na razpisu za direktorja tržaške psihiatrične bolnišnice. Za novo dolžnost se je odločil predvsem zato, ker mu je takratna pokrajinska uprava, pod katero je spadala umobolnica, za-jamčila veliko avtonomijo. Trst je od nekdaj dokaj konservativno mesto, nezaupljivo do novosti, kar je po svoje v precejšnji meri odaža visoka poprečna starost prebivalstva. Vendar takrat je del Trsta sprejel vizionarski pogled Basaglie in postal na področju mentalnega zdravja avantgarda, delavnica sprememb in novih pristopov. Priznati je treba, da je takratna le-vosredsinska pokrajinska uprava, ki jo je vodil Michele Zanetti, pokazala veliko kulturno odprtost in tudi velik politični pogum, saj je omogočila izkušnjo, ki so jo konservativne sile stalno ostro napadale in ki tudi med ljudmi ni imela velike podpore. Toda Zanetti, ki je pripadal levi frakciji Krščanske demokracije, je izziv sprejel in - za kar mu gre veliko priznanje - Basaglio in njegovo ekipo stalno podpirl in branil pred napadi. Izziv, ki ga je ob svojem nastopu predlagal beneški psihiater ni bil majhen: hotel je preseči umobolnico, dokončno odpraviti to zaprto institucijo, vrniti mestu v uporabo park, kjer so zgradili paviljone umobolnice, organizirati razčlenjeno mrežo psihiatričnih ambulant, ki naj bi prevzela vlogo umobolnice in pomagala pacientom in njihovih družinam. Ob prihodu Basaglie je bilo v umobolnici pri Sv. Ivanu 1182 pacientov, od katerih 840 prisilnih, sedem let potem, leta 1978 je bila ta struktura razgrajena, v mestu in pokrajini pa izoblikovana mreža centrov za mentalno higieno, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim, še vedno ena od najboljših in najbolj sodobnih v Italiji. Basaglia in njegova ekipa so se lotili z delom takoj. Po izkušnji v Gorici in v Parmi so spoznali, da je »terapevtska skupnost« preveč omejen vzorec in da »humanitarna bonifika« umobolnice kot ustanove ne zadostuje več. Zato je v svojem projektu za Trst Basaglia predlagal korenito redimenzioniranje umobolnice z odprtjem in reorganizacijo oddelkov in mrežo zunanjih ambulant, ki bi po eni strani zavrle dotok novih pacientov v umobolnico in pomagale tistim, ki bi jih postopno odpustili. V tem okviru je že leta 1973 dosegel pomemben uspeh, saj je bila pravno priznana Zadruga združenih delavcev, vsem je bila priznana sindikalna pogodba in so bili za opravljeno delo v skladu s to pogodbo tudi plačani. Šlo je za prvi poskus, da bi paciente umobolnice vključili v delo, ki je bilo del njihovega človeškega dostojanstva. Izkušnja je bila nato razširjena, nastales o še druge zadruge, vključeni so bili tudi tisti, ki so koristili psihiatrično pomoč službe za mentalno higieno. Takrat so se duri parka psihiatrične bolnišnice že začele odpirati, organizirali so koncerte, ki so privabili v park pri Sv. Ivanu veliko mladih. Nastale so tudi umetniške delavnice, zgrajen je bil konj Marko, velik konj modre barve, simbol hrepenenja vseh pacientov, ki so ga eno od zanjih nedelj marca 1973 v sprevodu peljali po mestu. Isto leto je Mednarodna zdravstvena organizacija proglasila Trst za pilotsko območje v Evropi za organizacijo službe za umsko higieno. Takrat je Basaglia skupaj z ženo in s sodelavci ustanovil tudi gibanje Demokratčna psihiatrija, v katerem so se soočile mnoge izkušnje alternativne psihiatrije, ki so takrat nastajale v Italiji tudi na valu dotedanjega dela beneškega psihiatra. Leta 1974 je gibanje organiziralo v Gorici svoje prvo srečanje, na katerem je prišlo do tesnejše povezave z levičarskimi političnimi in sindikalnimi silami. Leta 1975 je umobolnica imela 800 pacientov, dobra tretjina le teh pa je že živela izven bolnice v skupinah, ki so bile nastanjene v stanovanjih ljudskih hiš. Postopno odpiranje in oblikovanje služb za mentalno higieno na teritoriju je bila za Basaglio in njegovo ekipo zelo zahteven zalogaj, saj so morali delati istočasno na dveh frontah: po eni strani oblikovati novo mrežo za zdravstveno in psihiatrično pomoč, po drugi pa skrbeti za redno delovanje bolnice. Prioriteta pa je kmalu postala organizacija mreže na teritoriju, prvi centri za mentalno higieno so bili odprti leta 1976. Politično vzdušje v Trstu se je medtem začelo spreminjati, nasprotniki Basaglie in odpiranja psihiatrične bolnišnice so se okrepili, napadi so postali vse močnejši. Leva sredina je na upravnih volitvah nazadovala, odnosi med koalicijskimi partnerji so se zaostrili, Zanetti in njegov odbor sta bila prisiljena k odstopu. Kljub temu pa se mladi predsednik pokrajine ni odrekel zadnji izzivalni potezi: skupaj z Basaglio sta sklicala novinarsko konferenco, da bi napovedala zaprtje umobolnice za konec leta 1977. Istega leta je Basaglia organiziral v Trstu tretje srečanje mednarodnega Re-seauja alternativne psihiatrije s 4.000 udeleženci. Dogajanje je takrat spremljal namenski list Il circuito del controllo, ki je nastal tudi s pomočjo odbora za sredstva množičnega obveščanja pri Slovenski ku-lurno gospodarski zvezi in ki ga je poleg rednega dela ustvarjala skupina demokratičnih novinarjev. Leto 1978 je Basaglia dosegel pomemben cilj, saj je parlament takrat odobril zakon št. 180 o reformi reformi psihiatrične službe, ki je temeljil prav na delu Basaglie in njegovih somišljenikov. K odločitvi parlamenta je prispevalo tudi dejstvo, da je bil takrat napovedan referendum, s katerim so pobudniki želeli odpraviti dotenji zakon o psihiatrični službi iz leta 1904. Leto potem je Basaglia odšel iz Trsta in se preselil v Rim, kjer je prevzel nalogo koordinatorja psihiatrične službe pri Deželi Lazio. Kot ob začetku svoje tržaške iskuš-nje je tudi v Rimu zasnoval revolucionaren program dela, ki pa ga ni uresničil. Spomladi 1980 je umrl za posledicami raka na možganih. Skupaj z njim je nehala z delom tudi tržaška psihiatrična bolnšnica, ki je bila tisto leto dokončno zaprta. Kot je zapisal Pier Aldo Rovatti je bila pot Basaglie dolga, neugodna in tudi tvegana. Začela se je v umobolnici, vendar se ni mogla končati v tisti instituciji, ni se mogla končati niti z razrušenjem institucije same, kajti Basagli je bilo jasno, da ne zadostuje vrniti družbi izobčene, da bi jim vrnili njihovo dostojanstvo, saj ta družba ureja svoje anomalije prav z izključevanjem. Del vizije beneškega psihiatra je prodrl, zapisan je bil v zakonu 180, ki pa je bil samo delno udejanjen, kar je povzročilo veliko težav, saj so v mnogih krajih staro odpravili, novih struktur pa ni bilo od nikoder. Tudi na ta način so nasprotniki Basaglie skušali izvotliti njegovo vizijo. Vendar odzivi teh dni kažejo, da jim ni uspelo. Trideset let po njegovi smrti, ko so v družbi prisotni še drugačni zidovi, ko se število izobčenih množi, ko še vedno velikemu številu ljudi na obrobju odrekamo človeško dostojanstvo, se mnogi zavedajo, da bi znova potrebovali Ba-saglio, njegov naivni nasmeh, potrebovali bi nekoga, ki bi nas spodbudil, da oblikujemo novega konja Marka in ga peljemo okoli v sprevodu kot simbol hrepenenja po večji človečnosti in pravičnosti. 1 6 Nedelja, 14. februarja 2010 43. KRAŠKI PUST / i opčine - Med vozovi prvi Praprot in druga Ba Silvio Berluscon najljubša tarča pustarjev Najboljša skupina (in zmagovalka brežanskega .1 f\ P L — \ t J £ & Letošnjemu kraškemu pustnemu sprevodu je bilo vreme zelo naklonjeno, občinstvo pa se je odlično odzvalo. Splošen vtis je bil, da se je priljubljene povorke udeležilo še več ljudi kot lani. Protagonisti dogajanja so bili seveda pustarji, ki so po večmesečnem delu končno pokazali, kaj znajo in zmorejo. In res, od Pikelca do Brdine so vsi občudovali, v kaj so mladi in manj mladi v tem času vlagali ves svoj trud. Pod vaškimi šotori so seveda delali prostovoljno, ustavile pa jih niso niti skrajne zimske razmere. Lepih vozov in skupin je bilo na pretek, kar potrjuje, da je kakovost prireditve na dobrem, bržkone vsako leto na boljšem nivoju. Med vozovi so se izkazali tudi gostje iz Trsta, Sovodenj in Slovenije (letos so bili vozovi iz Slovenije kar trije), za zmago pa se je kosalo pet kraških vozov. Slavili so Praprovci, ki so po vrsti dobrih uvrstitev že nestrpno čakali na ta trenutek (Praprot se je najbolj veselil v zlatih letih 1979,1980 in 1982), še posebno, ker se jim je zlato odličje lani izmuznilo za pičlo točko razlike. No, letos je bila razlika med prvim in drugim mestom enako tesna, Praprovcipa so bili letos nagrajeni (ne nazadnje s pršutom). Drugo mesto (in kolo sira) je pripadlo prav tako spektakularnim Bazovcem in zanimivo je, da so oboji na svoj voz posadili premiera Silvia Berlusconija, eni kot viteza, drugi kot medijskega mogotca. Ni kaj, Berlusconi ne zmaguje samo na volitvah, uspešen je tudi na pustnih sprevodih (in to ni prvič!). Italijanski premier pa je bil prisoten tudi na vozu iz Kobarida, in sicer z milansko stolnico na glavi in razgaljenima mladenkama na kolenih ... Bronasti so bili bogati in oslovski nogometaši z > ■ ■ V ■.. ; r - -M 1 l| Ki s r-11 r / 43. KRAŠKI PUST a derbija) Jabadabadva Repentabra, ki so se z bodrilnimipozivi napovedovalca Omarja prikradli do zaslužene salame. Na četrto mesto je pristal proseško-kontovelski voz, na katerem je sedel... Franc Fabec. Plavolasi predsednik Kmečke zveze se je z avtohtonim belim grozdjem v rokah boril proti lisici, prispodobi zvitega kmetijskega ministra. Openski gusarji so v trdem peteroboju za sam vrh pristali na petem mestu, ki jih verjetno ni zadovoljilo. A svoje vrline so z dodelanim vozom in 160-glavo množico pokazali tudi letos. Po večletni nadvladi openskih kraljev in kraljic pusta, je pač nastopil čas, da se krona preseli v deveto vas. Med skupinami je vrzel, ki so jo za seboj pustili Prosečani in Kontovelci, osvajalci zadnjih šestih izvedb, zapolnila brežanska skupina Jabadabadva. Za Kre-menčkove (Flinstonse), ki so na letošnjem sprevodu uprizorili nenavaden brežanski derbi z Boljuncem, bi veljal latinski rek »veni, vidi, vici«. Po dvajsetih letih so se vrnili na Opčine in nemudoma zasedli najvišjo stopničko. Prejeli so tudi plaketo v spomin na preminulega Giorgia Markužo iz Trnovce. Na zmagovalnem odru sta pristali tudi združenji staršev osnovnih šol iz Romjana in Nabrežine (prvi so bili oblečeni v domino ploščice, drugi pa so se hudovali nad divjimi odlagališči na Krasu), tik pod odrom pa so bili Lonjerci in Kati-narci z uplinjevalnikom. Na prireditvi, ki sta jo na dvorišču Prosvetnega doma povezovala Mairim Cheber in Giorgio Amodeo, sta kraljica Kata in kralj Lolo čestitala prav vsem, kajti spektakel je bil edinstven, zabava pa zagotovljena. Naj še Primorski dnevnik vošči vsem bralcem obilo zabave, dokler se pust ne bo poslovil. Živio pust! (af) LESTVICA VOZOV: iS ■ k 1. PRAPROT - Kaj mi pa morejo - 72 tocK 2. BAZOVICA - V kraljestvu papig - 71 točk 3. REPENTABOR - Soudi in bale - 68 točk 4. PROSEK-KONTOVEL - Prosecco DOC - 64 točk 5. OPČINE - Brez ladje boš ostal, če gusarje boš spoznal - 63 točk 6. MERČE - Slovenija gre naprej - 45 točk 7. MEDJA VAS-ŠTIVAN - Ku ku Tirol - 44 točk 8. SOVODNJE - Če te šimja objame, pazi, da ti pula patentin ne vzame - 43 točk 9. KRED-KOBARID - Usi u gwanti, ma neenakopravni tutti quanti - 40 točk 9. VIII DIVISION - V teh hudih časih... se gremo Škote - 40 točk 9. PREŠNICA - Noetova barka - 40 točk LESTVICA SKUPIN: 1. JABADABADVA - Po dvajsetih letih smo spet tu - 56 točk 2. ZDR. STARŠEV OŠ ROMJAN - Pade eden padejo vsi - 52 točk 3. ZDR. STARŠEV OŠ V.ŠČEK NABREŽINA - Kraška gmajna!?! Kra- ški park!?! Ali odlagališče na odprtem??? - 49 točk 4. LONJER-KATINARA - Carnaval do Rio!... Ospo - 47 točk 5. ŠEMPOLAJ - Šempolajska pika sreče...in bašta!!! - 46 točk 6. BOLJUNEC- Slovo od Mihaela - 44 točk 7. C.T.I. ANFFAS ONLUS - Super - 41 točk 8. LALO, ŠKEDENJ - Ko Trst zaspi, Škedenj ponori - 40 točk V t ■ f " r^ H ^Kjv * >j -i ti. 1. Občinstvo in Vip tribuna 2. Boljunski zombiji 3. Repentabrski voz 4. Kontovelski Bakus 5. Tirolci iz Medje vasi in Štivana 6. Sovodenjke 7. Openski gusarji 8. Detajl zmagovitega voza (Prodi) 9. Franc Fabec se bori z lisico 10. Škoti skupine VIII Division 11. Jabadabadva 12. Romjanski domino 13. Kraljica Kata in kralj Lolo 14. Bazovski kralj medijev 15. Pikapolonice iz Merč 16. Kit iz Prešnice vleče Noetovo barko 17. Nabrežinci skrbijo za Kras DAVORIN KRIŽMANČIČ/KROMA 18 Nedelja, 14. februarja 2010 NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom osrednje svetišle Jezidov v severnem Iraku; desno jezidska narodna noša; spodaj domačin v Zovuniju pod daljnovodom visoke napetosti MANJ POZNANA MANJŠINA V ARMENIJI Jezidi v boju proti daljnovodom in v iskanju lastne identitete Večina prebivalcev naselja Amo v armenski vasi Zovuni je Jezidov, kar celo za večetnični Kavkaz predstavlja neko posebnost. Vendar obiskovalci tega pogosto ne opazijo, česar jim ni mogoče zameriti, saj vso njihovo pozornost pritegne šumenje, nekakšen pritajen ropot, ki ga neprestano povzročajo kabli visoke napetosti nad njihovimi glavami. Obiskovalcu ta ropot lah- Zavračanje Kurdov, promocija Jezidov Protestov zaradi učbenikov je veliko, vendar, kaj se je zgodilo? V začetku septembra so predstavniki vlade v nekaterih vaseh razdelili nove učbenike. Tem je UNICEF dodal še druge šolske potrebščine, da se je pouk lahko redno začel. Minil je slab mesec dni in ljudje so začeli protestirati. Njihov jezik naj bi bil kurmanji, narečje kurdščine, knjige pa so bile v drugem narečji, ezdiki. Za nameček so bile še natisnjene v cirilici, medtem ko se za jezik kurmanji lahko uporablja latinica ali arabska pisava. »Te nove knjige so sramota in mi teh smeti nočemo imeti«, zelo nazorno pravi podpredsednik Zveze Je-zidov v Armeniji Torkom Kudojan. Dejstvo, da so Jezidi zavrnili nove učbenike, potrjujejo tako pri vodstvu armenskega urada za manjšine kot tudi pri armenskemu Unicefu. Ne eni ne drugi ne morejo pri tem posredovati, pravijo. Vendar zunanji opazovalci ocenjujejo, da do tega ne bi prišlo, če ne bi armenske oblasti tako dolgo in sistematično med armenskimi Jezidi promovirale mržnje do Kurdov in zavračanje identitete, ki bi bila povezana s Kurdi. ko povzroči nekaj glavobola, domačini pa z njim živijo vse od 70. let prejšnjega stoletja, ko so ta daljnovod zgradili. »Ko so začeli graditi daljnovod ter sta se moj oče in moj stric zaradi tega pritožila, so jima obljubili, da bosta dobila hišo nekje drugje. Potem se je družina čez poletje preselila v gore, ko se je jeseni vrnila v vas, pa je bil daljnovod že zgrajen,« pripoveduje Ojalaš Avdalian, oče v največji jezidski družini v teh krajih. Številni domačini se pritožujejo, da je njihovo zdravje ogroženo. Dejstvo pa je, da so oblasti že 40 let gluhe na zahtevo, naj preusmerijo daljnovod ali naj ljudi preselijo v druge hiše. To pa je že načrtna diskriminacija. Jezidi so največja manjšina v Armeniji. Štejejo približno 40.000 ljudi v državi s 3,2 milijona prebivalcev. To je druga največja skupnost Jezidov na svetu; glavnina tega naroda, ki je indoe-vropskega izvora, namreč živi v Iraku, kjer je Jezidov več kot pol milijona. Jezidi govorijo svoj jezik, ki je zelo blizu kurdščini, in imajo posebno vero, jazdanizem, ki jo pogosto predstavljajo kot »čaščenje hudiča«, gre pa dejansko za neko kombinacijo starih religij Bližnjega vzhoda. Središče te vere je v Iraku, v templju v kraju Lališ, kakih 50 kilometrov od Mosula. Priznati je treba, da se je začela armenska vlada zanimati za vprašanja te manjšine, vendar je morala začeti prav od niča. Jezidi so bili namreč v zgodovini vedno marginalizirani. Vodja urada armenske vlade za narodne in verske manjšine Vardan Astsatrian zagotavlja, da so z delom začeli in da so začeli s tiskanjem učbenikov. »Lansko leto smo pripravili učbenike za prve razrede, sedaj pa delamo na učbenikih za višje razrede,« pojasnjuje. Vendar se moti, ko misli, da so s tem opravili pomembno delo. Učbeniki so namreč v kurdskem narečju ezdiki in natisnjeni so v cirilici. »Mi tega jezika ne pozna- mo. To je tako, kot da bi od Armencev zahtevali, naj se učijo v azerščini ali v gruzijščini,« pravi vodja programov za Jezide na armenskem radiu Hasan Ta-moian. V Armeniji ni šol za Jezide in otrokom te manjšine niso nikoli omogočili, da bi se v šoli učili svojega jezika. Nekateri učitelji so si sami prizadevali za zapolnitev te vrzeli, vendar so tudi plače učiteljev prenizke. Učiteljica Mamoian Asmar, ki uči v vasi Nor Geghi, ki leži nedaleč od Zovunija, išče drugo službo, ker je preslabo plačana, poleg tega pa nima niti ustreznih učbenikov: razpolaga namreč samo z učbeniki za prve tri razrede osnovne šole in še sanja se ji ne, kakšne učbenike bi lahko uporabljala, če bi bila pripravljena še poučevati v tej vasi. »Mi ne moremo vseskozi učiti otrok abecede. Lansko leto mi je ravnateljica dala na razpolago kako uro več, letos pa te ure želijo drugi učitelji. Le kaj naj počnem, saj vendar ne morem delati samo štiri ure,« pravi. Če mladi Jezidi opustijo šolo, pa bodo problemi še večji, saj v državi sploh ni strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s temi problemi. »V sovjetskem ča- su smo imeli resne strokovnjake, zdravnike in akademike, ki so izobraževali kadre na področju šole in skrbi za mladino ter svetovali učiteljem. Ti ljudje pa so umrli, ali so prestari,« pravi vladni predstavnik Astsatrian, ki še pojasnjuje, da vlada pripravlja program, ki bi Je-zidom omogočila obiskovanje univerze, čeprav so njihovi uspehi na srednji šoli slabši od uspehov armenskih otrok. To bi omogočilo izobraževanje večjega števila učiteljev. Vendar pa pri vladi pravijo, da mladi Jezidi sploh niso zainteresirani za obiskovanje univerze, kar seveda otežuje iskanje kadrov. Sicer pa vodja radia Tamoian ocenjuje, da bi morali biti Jezidi zadovoljni, da lahko živijo v Armeniji. »V severnem Iraku, ki je njihova domovina, ni časnikov v jezidskem jeziku, ni radia in ni kulturnih organizacij; njihovi življenjski pogoji so torej v Armeniji boljši kot kjerkoli drugje,« pravi. Sam ocenjuje, da se Jezidi neupravičeno pritožujejo, da so diskriminira-ni, češ da pri tem ne upoštevajo težkega gospodarskega stanja v državi, dejstva, da so bili Jezidi vedno revnejši del prebivalstva in dokaj načrtno zanemarjanje izobraževanja otrok. Atit Tamoian, predsednik Zveze Jezidov, ki je bil v 60. in 79. letih prejšnjega stoletja vodja naselja Amo, pra-vui, da obstaja kar nekaj jasnih dokazov diskriminacije do Jezidov; med temi navaja predvsem prepoved, da bi pripadniki te manjšine lahko kupovali zemljo. Ko so gradili daljnovod visoke napetosti, so povsem zanemarjali proteste domačinov in tako je sedaj kakih 40 hiš prav pod daljnovodom. Armensko podjetje za električni energijo, ki je lastnih daljnovoda, pa na to stališče ne gleda s simpatijo. Oni namreč trdijo, da na tistem območju ni bilo hiš, kadar so zgradili daljnovod. »Vas je bila daleč od daljnovoda in na tistem kraju je bilo samo nekaj staj za ovce,« trdi predstavnik urada za varnost pri podjetju za električno energijo Šavarš Avetisian, ki dodaja, da so hiše pod daljnovodom zgradili v 80. letih ter zato Jezidi od tega podjetja ne morejo zahtevati pravi ničesar: »Naselje Amo je nastalo potem ko je bil daljnovod že zgrajen, pojasnjuje. Jezidi (ali Jazidi) so največja etnična manjšina v Armeniji. Večina se jih je v te kraje preselila v sredini 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Njihova vera je nekoč veljala za nekakšno čaščenje hudiča, vendar se je s časom bistveno spremenila in je sedaj nekakšna zmes zoroastrizma, islama, krščanstva in judovstva. Jezidi veljajo za Kurde, ki so se uprli prevzemu islamske vere; že v zadnjih letih sovjetskega režima pa so jih na območju Armenije priznali kot samostojno manjšino. Leta 1988 so namreč voditelji Jezidov pozvali sovjetske oblasti, naj jih priznajo kot etnično skupino. Do tega je prišlo v času, ko je prišlo do prvih konfliktov med Armenijo in Azej-bajdžanom zaradi Gorskega Karaba-ha. Takrat je moralo skupaj z Azer-bajdžanci veliko število islamskih Kurdov zapustiti Armenijo, Jezidi pa so ostali Leta 1989 je bila prošnja za priznanje sprejeta in sovjetski popis prebivalstva, ki so ga izvedli še v istem letu, je pokazal, da je od približno 60.000 Kurdov, kolikor naj bi jih živelo v Armeniji, kar 52.700 Jezidov. Popis prebivalstva, ki so ga v Armeniji izvedli leta 2001, pa je pokazal, da je v tej državi 40.620 Jezidov in 1.519 Kurdov Hasan Tamojan, urednik časopisa v armenskem jeziku Yezidikhana in obenem vodja jezidskega programa na armenskem državnem radiu stalno navaja ta popis kot dokaz, da Je-zidi niso Kurdi. Tamojan je tudi soavtor spornih učbenikov, ki jih je Armenija pripravila za Jezide. »Več kot 40.000 ljudi se razglaša za Je-zide in samo kakih 1.500 se prišteva h Kurdom,« pravi Tamojan in sprašuje: »Ali ne verjamete tem uradnim podatkom? Ali je jezik kurmanji naveden pri popisu prebivalstva? Kurdski jezik sploh ni omenjen, govor je samo o jeziku Jezidov, ezdiki.« Vendar temu pritrjujejo le malo-kateri strokovnjaki, ki živijo izven Armenije. »Verska in kulturna tradicija Jezidov je globoko zakoreninjena v kurdski kulturi; celo verske knjige Jezidov so pisane v kurdskem jeziku,« zagotavlja vodja oddelka za iranske študije na nemški univerzi v Gottingenu Philip Kreyenbroek, ki je tudi vodilni strokovnjak za Kurde in za Jezide v Turčiji in v severnem Iraku. Predavateljica na francoskem nacionalnem institutu za vzhodne jezike in civilizacije INALCO v Parizu dr. Christine Allison s svojim kolegom iz Nemčije soglaša: »V Armeniji sem srečala veliko Jezidov, ki sami o sebi mislijo, da so Kurdi. Razen v eni ali dveh vaseh v Iraku govorijo Jezidi kur-manji kurdščino. Vse njihovo ustno izročilo je tipično kurdsko in zelo podobno izročilu Kurdov, ki se nimajo za Jezide,« je dejala. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. februarja 2010 19 Sajenje in presajanje sadnega drevja je za ta čas pomembno opravilo, pri katerem pa je treba upoštevati pravila. Med ta sodijo saditvena razdalje, način sajenja, izbira sadik in njihovo spravljanje, pomembno pa je tudi, da sadike vsadimo v pravilno izkopano jamo. PRAVI ROK ZA TO JE FEBRUARJA IN MARCA Čas saditve sadnega drevja Svetovalna služba Kmečke zveze varstvo Februar in marec sta meseca, ko sadimo ali presajamo sadno drevje. V ta namen navajamo osnovna navodila, ki jih moramo upoštevali pri tem opravilu. Ta navodila so prilagojena sajenju v jamo, ker je ta način v naših krajih, kjer so sadni nasadi zelo redki, najbolj razširjen. Saditvena razdalja Saditvena razdalja je odvisna od velikosti drevesa, podnebja in zemlje. Velikost drevesa je odvisna od sadne vrste, sorte, podlage in vzgojne oblike. Vse te dejavnike moramo upoštevati pri sajenju, sicer nastanejo pri upravljanju sadovnjaka lahko težave. Posebej je važna gojitvena oblika, ki največ odloča o razdalji sajenja, saj potrebuje sploščena gojitvena oblika manjši medvrstni prostor kakor okrogla. Pri nas gojimo sadno drevje pretežno v okrogli gojitveni obliki, zato morajo biti razdalje med drevesi večje. Način sajenja Drevesa so lahko razporejena v obliki kvadrata, pravokotnika ali trikotnika. Na kvadratno razporejenih drevesih je medvrstna razdalja enaka vrstni razdalji, s čemer omogočimo obdelavo zemlje v podolžni in poprečni smeri, ker močno olajša delo s stroji. Pri pravokotnem sajenju je med-vrstna razdalja večja od razdalje dreves v vrsti. Tako sadimo drevesa, ki jih bomo vzgojili v okroglo piramidno ali špa-lirno gojitveno obliko. Pri trikotnem sajenju so drevesa razporejena v obliki enostraničnega ali enakokrakega trikotnika. Na ta način povečamo število dreves na enoto površine za okoli 10%. Tako sadimo drevesa, ki jih bomo vzgojili v naravno okroglo vzgojno obliko. Izračunavanje števila dreves na enoto površine Število dreves izračunamo tako, da pomnožimo medvrstno razdaljo z razdaljo v vrsti in z dobljeno površino, ki jo zavzema eno drevo, delimo razpoložljivo površino.Če so drevesa sajena v pravokotnem sistemu, z medvrstno razdaljo 6m in razdaljo v vrsti 4 m, izračunamo število dreves tako, da delimo sa-ditveno površino, s tisto ki jo zajema drevo. (6x4= 24 m\\\\\u00B2). Na 100 kvadratnih metrov bomo sadili povprečno 4 drevesa ( 100m\\\\\u00B2 / 24m\\\\\u00B2 = 4,2). Isti postopek uporabljamo za določanje števila dreves na enoto površine pri pravokotnem sajenju. Izbira sadik Uspeh sajenja je v dobri meri odvisen od sadilnega materiala. Prvorazredna sadika mora imeti zdravo in ravno deblo, z dobro razvitimi brsti in dozorelim lesom. Korenine naj bodo zdrave, lepe in ne polomljene. Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5m, medtem ko naj imajo dveletne sadike v višini krošnje razvitih 4 do 5 mladik. Izkušen sadjar sadi raje enoletne sadike, ker jih lahko oblikuje po svoji želji. Sadjar-začet-nik pa naj kupi dveletne sadike, ki imajo že oblikovano krošnjo in določeno višino debla. Spravljanje sadik Če sadik ne posadimo takoj po nakupu na stalen prostor, jih zakopljemo na varno mesto v vrtu. Sadike polagamo v izkopan jarek, drugo poleg druge in jih sproti zasipavamo z zemljo, tako da med sadikami ni praznega prostora. Sajenje v jame 1.Skopljemo jamo široko in globoko najmanj 50 cm (50cm X 50 cm). Pri tem ločimo zemljo zgornje plasti (20-30 cm) od spodnje. Sadno drevje v času zimskega mirovanja Sadno drevje lahko zdravstveno varujemo tudi v mesecu februarju, ko je še čas zimskega mirovanja, če tega nismo opravili v pozni jeseni. Za zamudnike navajamo le posege na sadnih vrstah proti pomembnejšim in bolj razširjenim boleznim in škodljivcem. Jablanov rak - Na jablanah, kjer je prisoten jablanov rak (Nectria galligena - Phomopsis mali) v obliki ran z gobastim robom, ki navadno segajo do lesa, škropimo, ko odpade večina listja. Pri tem uporabljamo bakrove pripravke (Bordojska brozga 1,2kg/100 l ali bakrov klorid - Rame Caflaro 0,5-0,7 kg/100 l vode) ali Ditianon (Gladior WDG ali pa Minosse WG). Po rezi odstranimo okužene veje in preprečimo morebitne nove okužbe s tem, da premažemo rane s primerno smolo ter po opravljeni rezi razkužimo uporabljeno orodje z varekino. Pri škodljivcih bomo omenili ameriškega kaparja (Quadraspidiotus perniciosus), ki ga uspešno zatiramo z belim oljem v koncentraciji 2-3% ali kalcijevim polisulfidom. Vsa navedena sredstva lahko uporabljamo tudi pri biološkem varstvu rastlin. Tudi na hruškah je lahko prisoten jablanov rak, ki ga zatiramo s sredstvi navedenimi za to bolezen na jablanah. Tudi ameriški kapar je lahko prisoten na tej sadni vrsti in ga zatiramo s sredstvi navedenimi za varstvo jablane proti temu škodljivcu. Breskova kodravost (Taphrina deformans). - Vsak sadjar, pa tudi vrtičkar, dobro pozna breskovo kodravost. Spomladi, ko listje odganja opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in sko-drano. Listi so odebeljeni in mesnati ter zelo lomljivi, obarvajo se rumenordečkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši. Izguba listja ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta. Za zatiranje te glivice uporabljamo poleg že navedenih bakrenih sredstev proti jablanovemu raku, sredstva na osnovi Zirama (Mezene WG, Triscabol 81 WG), Dodine (Dodina 65, Dodina 65 WG) in Captana (Captano 80 WG). Listna luknjičavost koščičarjev (Corineum Beijerincki) - Že ime nam pove, da napade vse koščičarje (slive, češplje, češnje in, čeprav redkeje, tudi marelice). Bolezen napade liste, mlade poganjke, plodove in vejice. Na listih povzroča pege premera 2 do 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Zatiramo ga s sredstvi navedeni za jablanov rak. V tem času lahko napade koščičarje tudi ameriški kapar, ki ga zatiramo z zgoraj navedenimi sredstvi. STROKOVNI NASVETI Češnje bodo prvi pomladanski sadeži 2.Ob sajenju poskrbimo za pravilno namestitev kola. Kol zasadimo v dno jame tik ob sadiki in sicer na njeni južni strani. Nato zasujemo spodnji del jame z zemljo, ki smo jo izkopali iz nižje plasti. Na to zemljo položimo tisto iz zgornje plasti, ki jo skrbno razdrobimo in nanjo položimo korenine sadike. Slednje skrbno razporedimo in zagrnemo z mešanico zemlje iz prve plasti in šote v razmerju 4/1. Med zagrinjanjem sadiko potresemo, da zemlja izpolni vsa prazna mesta med koreninami. Nato na-mečemo še dodatno plast zemlje in jo z nogo dobro potlačimo, da se zemlja in korenine sprimejo in da ni vmesnih praznih mest. Posebno pozornost moramo posvetiti globini sajenja. Najbolje je, če sadiko sadimo do iste globine, kot je bila zasajena v drevesnici. Pazimo, da je cepljeno mesto 15-20 cm nad površino zemlje. Ob vsaki sadiki dodamo, če z njimi razpolagamo, 10-20 kg udela-nega gnoja ob obodu jame. Pri tem pazimo, da gnoj ne pride v dotik s koreninami, sicer bi jih lahko poškodoval. 3.Posajeno drevo zalijemo z 15-20 litrov vode in dognojimo z 100-250 gramov dušičnega gnojila v obliki nitro-monkala. 4.Jamo prekrijemo še z malo suhe zemlje, da preprečimo izhlapevanje vode. Založno gnojenje Predno pričnemo kopati jamo pripravimo še rudninska gnojila. Za vsako sadilno jamo potrebujemo 1 kg fosfor-nega gnojila (Superfosfata) in 0,5 kg kalijevega gnojila (kalijev sulfat). Uporabljamo lahko tudi kombinirana gnojila, ki vsebujejo kalij (K) in fosfor (P). Odmerek tega gnojila je odvisen od vsebnosti teh dveh elementov v njem. Gnojila pomešamo z zemljo, ki jo izkopljemo. V tem času pripravljamo marsikateri načrt za kmetijska dela v prihodnji sezoni. Če bomo sadili nova sadna drevesa, lahko pomislimo na češnjo. V naših krajih so nekoč češnjo gojili predvsem v bregu. Znane so na primer češnje iz Mač-kolj, ki jih vsako leto domačini prodajajo na tradicionalnem vaškem prazniku. Na žalost se gojenje te sadne vrste vedno bolj krči. Dobro bi bilo to sadno vrsto danes bolj ovrednotiti, saj je razlogov za njeno gojenje veliko. Kot prvi sadež v letu namreč daje gojiteljem na tržišču dober zaslužek, posebno najbolj zgodnje sorte. Največji problem pri gojenju češnje pa je pobiranje, ki je precej zamudno opravilo. Botanično spada češnja v družino rožnic in v rod Cerasus. Vrste tega rodu so: Cerasus avium (navadna ali prava češnja), Cerasus vulgaris (višnja), Cerasus mahaleb (rešeljika) in druge. Opisali bomo le navadno češnjo. Češnja dobro prenese nizke temperature, slabo pa vlago in dež. Predvsem med cvetenjem dež pospeši širjenje monilije. Obenem dež ovira let čebel in torej oplojevanje. Če pa dežuje takrat, ko plodovi zorijo, kožica poči, kar negativno vpliva na kakovost. Češnja slabo prenese vlago v zemlji, posebno, če je cepljena na rešeljiko. Na splošno pa češnja ni zahtevna. Glede na čas zorenja ločimo sorte v 6 skupin, ki jim pravimo češnjevi tedni. Večkrat jih delimo kar v zgodnje, srednje in pozne. Zelo zanimive so zgodnje sorte, ker se izognejo češnjevi muhi. Večina češenj je samoneoplodnih, to se pravi, da moramo saditi vsaj dve različni sorti v bližini. Ob sajenju moramo obenem upoštevati sorte, ki cvetijo istočasno. Dalje ločimo sorte v srčike, ki so mehke in po navadi zgodnje ter hrustavke, ki so trde in po navadi poznejše. Po barvi kožice ločimo rumene, rdeče, temnordeče in črne češnje. Najbolj razširjene samoneoplod-ne sorte, začenši z bolj zgodnimi, so BURLAT, GIORGIA, ADRIANA. Te tri sorte se med seboj dobro oprašujejo. Ostale sorte so še MOREAU, SANDRA, VIPAVKA, VIGNOLA. Samooplodne so ISABELLA, CELESTE, SUNBURST, SWEET HEART. Najbolj razširjena podlaga za češnjo je divja češnja. Tudi rešeljika je zelo razširjena, vendar ni skladna z nekaterimi sortami češenj. Rešeljika bolje prenese sušo in mraz, zelo pa je občutljiva na zastaja-nje vode v tleh. Rešeljika daje manj bujno krošnjo. Po navadi danes sadike češenj, ki jih dobimo v prodaji, cepijo na vegetativne podlage, kot so COLT, F12/1 in druge. Slednje gredo prej v proizvodnjo in bolje rodijo, slabše pa prenašajo sušo. Češnja je občutljiva na utrujenost tal. To moramo upoštevati ob sajenju. Bolje je, da češnje ne sadimo na isto mesto, kjer so prej rasle češnje. Takoj po sajenju češnja potrebuje posebno nego. Pogosto jo moramo zalivati, ker na začetku raste zelo počasi in se zato rada posuši. Obenem ima rastlina plitve korenine. Zato je tudi bolje, da jo sadimo jeseni in ne spomladi. Prva 3 - 4 leta moramo okopava-ti okrog drevesca. V naslednjih letih pa pustimo zatravljeno. V prvih letih je koristno tudi, posebno od pomladi naprej, da tla okrog drevesca prekrijemo s folijo, poko-šeno travo ali kakim drugim materialom, da se ne bi zemlja preveč izsušila. Obrezovanje pri češnji ni tako pomembno, kot pri drugih sadnih vrstah, ker obilna proizvodnja ne pogojuje naslednjih rodnosti. V prvih letih poganjke krajšamo. Češnjo na splošno malo obrezujemo. Krajšamo vrhove, da bi zmanjšali krošnjo. Upogibamo jih v vodoravno lego. Češnja zahteva veliko svetlobe, zato jo moramo redčiti. Primerni čas za obrezovanje češnje je ob brstenju ali ko se pobiranje konča. Po navadi češnje ne obrezujemo pozimi. Češnja v glavnem rodi na majskih kiticah, ki cvetijo več let. Ob pobiranju moramo zelo paziti, da ne poškodujemo teh vejic. Sadeže pobiramo sveže, s pec-lji. Ker se sadeži kmalu pokvarijo, je najbolje, da jih pobiramo zjutraj ali pozno popoldne, ob lepem in suhem vremenu. Bolje je, da ne pobiramo prezgodaj zjutraj, ko je še rosa. Najhujši škodljivec češnje je češ-njeva muha. Škropljenje proti muhi je večkrat problem, saj češnja hitro zori. Muhi se najbolje izognemo tako, da izberemo zgodnje sorte, saj se muha prikaže komaj proti koncu maja. Le v skrajnem primeru in le pozne sorte škropimo s pripravki na podlagi dimetoata. Škropimo takrat, ko sadež menjuje barvo iz zelene v rdečo. Pri škropljenju moramo zelo paziti, saj ima dimetoat karenčno dobo 20 dni. Po navadi češenj, ki jih gojimo za domačo uporabo, ne škropimo. Ob nemočnem napadu omejimo škodo tako, da obesimo na drevesa rumene plošče premazane z lepilom, da se muhe nanje primejo. Obesimo 2 ali več ploščic na drevo, odvisno od velikosti drevesa. Včasih češnjo napadejo tudi listne uši, ki jih zatiramo z aficidi brž, ko se pojavijo. Posebno ob deževnem vremenu je češnja izpostavljena moniliji, ki škropimo, ko se brsti napenjajo in včasih takoj po cvetenju z bakrovimi pripravki ali s pripravki na podlagi mankozeb. To storimo, če je bila bolezen prisotna prejšnje leto in v primeru vlažne in deževne pomladi. Magda Šturman glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 3/IV Carlo Pavese in izkušnja zborovske improvizacije Aleksandra Pertot o seminarju Mladinskega zbora trst Zborovodja in skladatelj Carlo Pavese je pred kratkim vodil izpopolnje-valni pevski tečaj, ki je bil namenjen pevcem mešanega mladinskega zbora Trst. Glasbenik iz Torina je po diplomi na konservatoriju postal učenec znamenitega zborovodje Garyja Grad-na, nakar je študiral še z najuglednejšimi osebnostmi svetovne zborovske scene kot so Eric Ericson, Tonu Ka-ljuste in Frieder Bernius. Leta 2000 je ustanovil zbor Torino Vocalensemble, ki se je uveljavil kot eden od najboljših zborov v državnem merilu. Vodi tudi otroški zbor Piccoli Cantori di Torino in mladinski zbor G. V četrtek, 28 in v petek, 29. januarja, so z njim sodelovali tudi pevci tržaškega mladinskega zbora Aleksandre Pertot: Paveseja sem prvič srečala na delavnicah Alpe Adria Cantat v Lignanu, kjer je vodil enega od tečajev, spoznala pa sem ga v Trstu, ko je gostoval s svojim zborom. Pevci so me presenetili z improvizacijo, ki so jo izvedli v obliki uvoda v gregorijanski koral. Naval zvokov, ki me je obdal, je bil zame nekaj čisto neobičajnega. Zato sem se pozanimala za možnost seminarja ravno na temo zborovske improvizacije. Tema ne sodi med najbolj običajne... Mladinski zbor je v teh letih imel več seminarjev za nadgrajevanje pevskega znanja. Davide Lorenzato je vodil na primer delavnico o naravni into-naciji in o alikvotnih tonih, katere je bil seminar s Pavesejem v določenem smislu nadaljevanje. Se pravi, da smo se s pevci že pogovorili o naravni in-tonaciji, ki ni vezana na temperirana glasbila, ampak na odnose med glasovi napovednik V nedeljo, 21. februarja bo ob 17.00 v Marijinem domu v Rojanu Prešernova proslava dru-štvev Marijin dom in Rojanski Krpan. Sodelujejo učenci Glasbene matice. Nastopi učencev Gm na domovih za ostarele v sodelovanju s Fundacijo CRTrieste: 26. februarja ob 16.00, Dom Ieralla 5. marca ob 15.30, Dom S.Domenico ll.marca ob 16.30, Dom Gregoretti 14. aprila ob 16.30, Dom Bartoli 6.maja ob 16.30, Dom Casa Serena 10. maja ob 16.30, ITIS pevcev. Pavese se s tem redno ukvarja s svojimi zbori in tako obravnavanje postavlja skladbe v popolnoma drugačno luč. Prav gotovo ne gre za enostavne postopke. Kako so se odzvali pevci mladinskega zbora? Pri improvizaciji je vsak pevec subjekt, solist, protagonist; pevsko dogajanje je v dobri meri aleatorično. Ustvarjaš na osnovi določenih principov, razvoj pa odvisi od ustvarjalnosti posameznika. Se pravi, da je pevec zelo izpostavljen, zato so tudi tečajniki na začetku pristopili in sodelovali nekoliko prestrašeno in sramežljivo. Snov pa jim je bila zanimiva in so se želeli preizkusiti, zato so se kmalu sprostili in dosegli prve rezultate. Navdušeni so bili nad načinom poučevanja; Pavese obvlada delo z mladimi, je simpatičen, prisrčen, spodbuden, ne kritizira in pusti, da vadijo, preverijo, analizirajo in kritično presodijo svoje delo. Vsaka vaja je trajala tri ure in pol in je zahtevala popolno zbranost, zato je bila izkušnja enkratna, a tudi precej naporna. Za nas je predstavljala velik izziv. Katera je praktična uporaba tovrstnega študija? Delo je fenomenalno, ker spodbuja rast samopodobe, individualnosti, samostojnosti, kar predstavlja velik doprinos k delu v skupini in za krepitev sodelovanja. Trenutek socializacije je izrednega pomena, obenem pa se moraš zamisliti v svojo individualno odgovornost in vlogo, v iskanje pravega izraza in zvoka. Teden kasneje smo predstavili prve sadove tega študija na proslavi ob Dnevu kulture v Narodnem domu. Kot osnovo smo izbrali Trubarjev psalm, ga zapeli enoglasno, nato improvizirali. Izvedba je vsakič različna, a moram priznati, da je bila prav na odru najboljša. Se pravi, da bi nadaljevali s sodelovanjem? Že novembra meseca bi morali na gostovanje v Torino, a nam ni uspelo. Zbor Carla Paveseja pa nas bo obiskal ob vsakoletni reviji višješolskih zborov, ki bo 14. maja v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Mogoče bomo takrat priredili še krajše študijsko srečanje s Pavesejem in njegovimi pevci. Utrinki iz preteklosti 2.junija 1963 so se učenci šole Glasbene matice udeležili izleta po Benečiji; ogledali so si Čedad, Špeter, Anžlo in Staro Goro, od kod so uživali pogled na griče in doline. Povsod so zapeli, tudi ob spremljavi skupine harmonikarjev. V letnem poročilu o šolskem in poslovnem letu 1962/63 lahko beremo: »Večina gojencev je prvič obiskala te najzapadnej-še kraje slovenske zemlje. Domačini so prav radi poslušali mlade glasove gojencev, kar je dokaz, da bi bilo tudi v bodoče treba organizirati prosvetne prireditve v krajih Slovenske Benečije. K uspelemu izletu so pripomogli člani Prosvetnega društva Ivan Trinko iz Čedada.« Kriza Glasbene matice: O pomenu slovenske glasbene šole danes Finančna kriza Glasbene matice in vprašanja o nadaljevanju delovanja preko stoletne slovenske glasbene šole spodbujajo vrsto razmišljanj o pomenu te ustanove, o njeni vlogi v odnosu do zgodovine, do družbenih in kulturnih sprememb. Debato o nujni prenovi ponudbe in načina delovanja sta v prejšnji izdaji Glasbenega utripa odprla predsednika krovnih organizacij, danes pa bo rubrika namenjena neposrednim uporabnikom šole, staršem nekaterih učencev, ki preverjajo na terenu učinkovitost pedagoške ponudbe in so se z vpisom, jasno opredelili za pouk v slovenskem jeziku in v ustanovi, ki ima za seboj dolgoletno tradicijo kakovostnega delovanja. Izkušnje in motivacije so zelo različne; docentka Magda Jevnikar je prenesla mamino povezavo z Glasbeno matico na hčerki, v določenem trenutku pa se je znašla na razpotju. Znanstvenica Silvia Di Fonzo pa je izbrala glasbeni pouk v slovenščini za obe hčerki, kljub temu, da v družini govorijo italijansko in nemško... Štiri zgodbe in več poti Da bodo imele te moje vrstice kakšen smisel, moram začeti od daleč. Moja mama je leta 1945, pri dvajsetih letih, diplomirala iz klavirja na tržaškem konser-vatoriju. Tri leta je poučevala na Glasbeni matici, po poroki pa si je »morala« izbrati drugačno pot. Še danes ponavlja, da je bil istočasni študij na klasičnem liceju in na konservatoriju izredno naporen ... Mene ni vpisala ne na Glasbeno ne na Tartini. Njena nekdanja profesorica s konservatorija me je privatno učila klavir, s stranskimi predmeti se nisem ukvarjala, izpitov nisem polagala, tudi vadila sem bolj malo ... Ko sta bili hčerki stari sedem oziroma šest let, sem ju vpisala na Glasbeno matico. Kaj sem takrat mislila, kaj pričakovala? Ni važno, saj so se stvari dogajale mimo mene: njuna profesorica Tamara Ražem je bila karizmatična, delavna, dinamična, ambiciozna, zahtevna ... Sara in Jana sta se učili, nastopali, hodili na tekmovanja, polagali izpite na Glasbeni in na konservatoriju, iz klavirja in iz stranskih predmetov, obe sta obiskovali klasični licej. Napor, pred katerim me je obvarovala moja mama, se je - ironija usode -prenesel nanju. Težko je bilo usklajevati šolo in glasbo, predvsem pa dvojne izpite, najprej na Glasbeni matici in potem, uradno, na Tartiniju. Po drugi višji na klasičnem lice-ju, po opravljenem petem letniku klavirja in po izpitu harmonije se je starejša hči odločila, da se vpiše na konservatorij in tam nadaljuje študij na trieniju. Zdaj obiskuje drugi letnik bienija, v načrtu pa ima muzikologijo v Ljubljani. Mlajša je še na Glasbeni, pripravlja diplomo, istočasno pa študira arheologijo. Štiri osebe, štiri zgodbe, štiri različne poti. Glasbena matica ima bogato tradicijo, važno vlogo in pomen, odlične pedagoge in veliko gojencev. Kronično pa je izpostavljena krizam. Temu ni videti konca. Ustanovitev slovenske sekcije se mi je vedno zdela ne samo primerna, ampak tudi nujna in pravična poteza italijanske države v odnosu do naše skupnosti, vendar problemov današnje Glasbene matice, take, kot jo poznamo danes, ne reši. Tudi ko bi prišlo do ustanovitve slovenske sekcije v sklopu Tartinija, bi se vloga Glasebne matice ne izčrpala, saj se verjetno vseh petsto gojencev ne namerava posvečati glasbi do tolikšne zahtevnosti, kot jo terja konservatorij. Poleg tega je reforma glasbenega šolstva v Italiji postavila vso stvar v nove okvire: kako naprej? Prepričana sem, da se ne smemo odpovedati glasbenemu izobraževanju znotraj državnega šolskega sistema, ker imamo do njega vso pravico in ker je vsekakor najboljša možnost za vse, ki se hočejo resno posvečati študiju glasbe. Pred sabo vidim dva cilja: finančno zdravo in trdno samostojno glasbeno šolo na eni strani, na drugi pa državno glasbeno šolo s slovenskim učnim jezikom. Magda Jevnikar Dragocena priložnost integracije Z možem sva prišla v Trst, jaz iz Rima, on pa iz Hamburga, iz poslovnih razlogov. Najstarejša od najinih hčera ima danes 15 let, takrat pa je bila stara štiri leta in je kazala določeno zanimanje do klavirja, ki smo ga imeli doma. Nisva poznala Glasbene matice, zato sva jo vpisala na glasbeno šolo, ki je delovala po pedagoški metodi Shiniki Suzuki, kjer se je precej dolgočasila, nazadnje pa ni hotela več na lekcije. Nekaj let kasneje, ko je bila stara osem let, sva jo vpisala na Glasbeno matico, o kateri nama je govorila slovenska prijateljica, ki je poučevala na tej šoli. Spominjam se, da so bili ne-slovenski učenci na Glasbeni matici pred šestimi ali sedmimi leti prava redkost in da je bilo treba premostiti začetno nezaupnost slovenske skupnosti. Danes ni več tako in šola Glasbene matice predstavlja dragocen primer integracije med italijansko in slovensko skupnostjo. Šola je ponujala veliko možnosti izobraževanja: poleg individualnega pouka posameznih glasbil sta tako starejša kot mlajša hči peli v otroškem zboru šole, kar je veljalo kot pravi tečaj slovenskega jezika. Z možem sva smatrala, da je bilo petje v zboru dober začetek v integracijskem postopku in dejstvo, da hčerki nista obvladali slovenskega jezika ni predstavljalo velik problem, pravzaprav je bilo zanimivo opazovati, kako sta simpatični pedagoginji motivirali in povezali skupino otrok med 4. in 12. letom starosti. Nastopali so po celi deželi. Kasneje sta morali opustiti tole dejavnost zaradi šolskih obveznosti, a sva še danes, trdno prepričana, da je sodelovanje pri slovenskem pevskem zboru absolutno priporočljiva izkušnja. Najstarejša hči pripravlja zdaj izpit petega letnika iz klavirja, najmlajša pa obiskuje že nekaj let in z velikim zadovoljstvom pouk violončela, obenem komplementarni tečaj klavirja in še pouk teorije in solfeggia. Obe obiskujeta z veseljem lekcije in jima veliko pomeni, da lahko nastopata skupaj z drugimi učenci šole na javnih nastopih. Prepričana sva, da so sposobnosti profesorjev, njihovo navdušenje in ljubezen do dela -poleg otrokove predispozicije-odigrali bistveno vlogo, da sta obe nadaljevali s študijem glasbe. Ko so naju seznanili s finančnimi težavami šole Glasbene matice, se nisva obotavljala glede izrednega, podpornega prispevka, ki sva ga tudi nekoliko nadgradila. Bilo bi res žalostno, ko bi morala Glasbena matica zmanjšati ponudbo ali celo ukiniti delovanje zaradi krčenja prispevkov, saj glasbena vzgoja ne spada v programe državnih šol. Bilo bi katastrofalno, ko bi glasba postala privilegij za elito premožnejših družin, ki si lahko privoščijo privatne lekcije. Na Glasbeni matici sva srečala vedno zelo motivirane pedagoge, ki so imenitno sledili glasbeni izobrazbi najinih otrok. Ravno tako sta hčerki odnesli veliko tudi iz poletne delavnice v Dijaškem domu, ki je predstavljala prijeten uvod v glasbeno dejavnost. Zato sva vedno svetovala šolo Glasbene matice prijateljem in znancem, ki so iskali kakovostno glasbeno šolo, saj sva bila prepričana, da jih ne bova razočarala. Silvia Di Fonzo glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it KULTURNI Št. 189 m .M. Nedelja, 14. februarja 2010 Povsem pesem: celoletni napor ZSKD in KŠD Rojanski Krpan Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturno športno društvo Rojanski Krpan sta pod geslom POVSEM PESEM združila moči, da bi leto 2010 potekalo v znamenju pisanja pesmi. Pesnjenje nameravata spodbuditi z dvema pesniškima natečajema in številnimi spremnimi pobudami, ki jih bo širša javnost sproti odkrivala predvidoma vse do 3. decembra, ko bomo obeležili 210. obletnico rojstva Franceta Prešerna. Zveza in Rojanski Krpan se nadejata, da bi takrat izšel bogat zbornik neobjavlje- nih in kakovostnih pesmi z dveh natečajev. Prvi natečaj razpisuje Rojanski Krpan. Po lanskem uspehu bo tudi letos rojansko društvo nagradilo najboljše ljubezenske pesmi. Prav zaradi tega krpanovci predstavljajo svoj natečaj tik pred dnevom zaljubljencev. Tako kot lani se rok za oddajo neobjavljenih ljubezenskih pesmi izteče na svetovni dan poezije (21. marca). Takoj zatem bo pesmi preučila komisija, ki jo poleg treh društvenih odbornikov sestavljajo še prof. Vilma Purič, gledališki igralec Danjel Malalan ter absolventka slovenistike na Univerzi na Primorskem Metka Šinigoj. Ko bo sredi aprila komisija končala svoje delo, bo Rojanski Krpan oznanil imena petih nominirancev za glavno nagrado ter petih nominirancev v kategoriji dijakov slovenskih srednjih šol v Italiji. Nagrajevanje bo potekalo na začetku maja na domačiji Ferfolja pri Piščancih nad Rojanom. Slavnostni večer bodo oblikovali razni izvajalci ter naravna kulisa lune in Tržaškega zaliva. Na tem večeru bo sodelovalo tudi občinstvo, ki bo tako kot lani z glasovanjem podelilo nagrado občinstva. Naj spomnimo, da je lani prvo nagrado dobila ljubljan- ska pesnica in pisateljica Jana Kolarič, nagrado občinstva je pobral Radivoj Pahor iz Renč, dijaška nagrada pa je šla v roke Terezi Štavar. Drugi natečaj pa bo skupaj s številnimi partnerji razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev v okviru projekta Sledi / Tracce. Tema natečaja bo tokrat prosta, v poštev pa bodo prišle pesmi, napisane v slovenščini, italijanščini ali kateremkoli manjšinskem jeziku. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljala ugledna imena, prav tako imeniten pa bo zaključni večer z nagrajevanjem. Vse podrobnosti in skrivnosti Zvezine-ga natečaja bomo razkrili spomladi. agenda-agenda-agenda-agenda-agenda-agenda Primorksa poje 2010 Zanimani lahko spremljajo spored koncertov z morebitnimi spremembami na spletni strani www.zpzp.si. Š Butkovič - Domen Projekt Spoznavajmo Benečijo Predstavitev Rozajanskega duma in nastop folklorne skupine iz Rezije OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v torek, 16. februarja 2010, od 15. do 18. ure v Kulturnem domu v Gorici Animacija, igre, ples in čarodej ALEX Vstopnina, 1,00 evro GORICA TRST Dogodki iz sklopa »Prešerno skupaj« prireditev PETEK, 19. FEBRUARJA 2010 OB 20.30, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH ODPRTJE RAZSTAVE MARJO SOSIČ IN NJEGOVE SKULP- TURE SOBOTA, 20. FEBRUARJA 2010 OB 20.30, V BAZOVICI V DVORANI ŠPORTNEGA CENTRA ZARJA OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA DRUŠTEV VZHODNEGA KRASA PREŠERNO SKUPAJ.....na večeru VZEMI ME PRESERNO - France Pre-šeren...poezija...erotika NEDELJA, 21. FEBRUARJA 2010 OB 17.00, V KULTURNEM DOMU NA COLU O.š.A.Gradnika in Jadran Sterle VKLESANO V KAMEN - kamnita dediščina Krasa ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 2010 OB 20.00, V PROSTORIH ZADRUŽNEGA DOMA SKALA V GROPADI SREČANJE S KNJIGO Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Spored Prešernovih proslav društev včlanjenih v ZSKD na Goriškem 18. 2. 2010, ob 20.45 KINOATELJE - Goriški Kinemax Večeri Film video Monitor ALEKSANDRIJA, KI ODHAJA Režija Vesna Humar in Ivan Saksida, produkcija Vitel 19. 2. 2010, ob 20.30 KD SKALA - Ga- brje Dramska skupina PD Štandrež: Čudna bolezen Režija Janez Starina 20. 2. 2010, ob 20.30 KD KREME-NJAK- Jamlje Beneško gledališče: WEEKEND NA MORJU Režija Marijan Bevk 25. 2. 2010 ob 20.uri KD BRIŠKI GRIČ - Števerjan PREDSTAVITEV KNJIGE DARINKE SIRK IVANOV VENEC - briške šege in navade 27. 2. 2010, ob 20.30 KD BRIŠKI GRIČ -Števerjan Nagrajevanje likovnega natečaja otrok osnovnih šol Otvoritev fotografske razstave ETNOGRAFSKI PUST in razstave mask LI-ŠKI PUSTJE' Nastopata: otroški šolski pevski zbor Alojz Gradnik in mladinska dramska skupina KD Sovodnje s predstavo TROJČKI 28. 2. 2010, ob 20.30 KD SOVODNJE SOVODENJSKA POJE Nastopajo pevski zbori občine Sovodnje 5. 3. 2010, ob 20.30 KD O. ŽUPANČIČ, ZSKD, GLASBENA MATICA Nastopa UWCAD QUINTET Zavoda združenega sveta iz Devina 7. 3. 2010, ob 18. uri KD DANICA - Vrh Mladinski pevski zbor Gorica Otroška skupina KD Danica VIDEM Špeter, 6.2.2-25.2.2010 beneška galerija fotografska razstava Dario Simaz: BLISKI RIFLESSI Dario Simaz je prispeval slike za pesniško zbirko Alda Klodiča »Du-huor an luna« in ob predstavitvi knjige, ki bo v slovenskem kulturnem centru v Špetru 19.2.2010 ob 18. uri je Društvo beneških likovnih umetnikov priredilo fotografsko razstavo Bliski Riflessi, v kateri je Dario Simaz iz njegovega bogatega fotografskega arhiva izbral slike na temo vode. Razstava se bo ponovila v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju ob letošnjih kulturnih dnevnih v Kobaridu »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru«, ki bodo potekali od 26. do 28. februarja. Špeter, 19.2.2010 Slovenski kulturni center ob dnevu materinega jezika organizacija: Kd Ivan Trinko, Inštitut za slovensko kulturo sodelujejo mladi Beneškega gledališča predstavitev pesniške zbirke Aldo Klodič: Duhuor an luna ki jo je predkratkim izdalo Kd Ivan Trinko o knjigi bosta spregovorili: prof. Irena Popov Novak (Univerza v Ljubljani), Lucia Gazzino (pesnica in prevajalka) pesmi bodo brali mladi Beneškega gledališča, glasbena spremljava Davide Klodič. ZA MLADE !!!! ZA LJUBITELJE GLASBE!!! Lese (Grmek), 21.2.2010 Telovadnica, 17.30 organizacija: Kd Rečan Hrupno srečanje srečanje mladih beneških glasbenih band rumoroso incontro di giovani band sodelujejo skupine: DSL (Kravar), SHAPE (Kozca), WASTED BULLETS (Livek-SLO), BK Evolution. Če hočete spoznati mlade benečane, če vam dopade glasba, če igrate v kakem bandu, če želite nastopiti, PRIJAVITE SE, PRIDITE NA LIESA! info: zskd-čedad: 0432 731386 - Inštitut za slovensko kulturo: 0432 727490 Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru Kobarid 2010 prireditelji: Fundacija poti miru v Posočju, Občina Kobarid, KD Stol Breginj, JSKD OI Tolmin, Institut za slovensko kulturo Špeter info: Inštitut za slovensko kulturo: 0432 727490 - zskd-čedad: 0432 731386 petek, 26.2.2010 // 18.00 // Fundacija poti miru v Posočju predstavitev beneške poezije, pogovor z Aldom Klodičem ob izidu pesniške zbirke Duhuor an luna, odprtje razstave Daria Simaza »Bliski Riflessi« in kulturni program. sobota, 27.2.2010 // 18.00 // Dom Andreja Manfrede Kobarid knjižne novosti in sodelovanja Posočja in Benečije s kulturnim programom. Sodelujejo: Zbor Matajur, Društvo Naše Vasi, Dvojezična šola, Kulturno društvo Ivan Trinko, Kulturno društvo Rečan, Inštitut za slovensko kulturo, Rozajanski dum,, Zadruga Most, Zadruga Novi Matajur. nedelja, 28.2.2010 // 18.00 // Kulturni dom Kobarid Gledališka predstava Kožja koža v izvedbi Beneškega gledališča. Natečaj za izvirno ljubezensko pesem Po lanskem uspehu razpisuje Kulturno športno društvo Rojanski Krpan drugi natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji: Natečaj je namenjen vsem. Avtorji morajo do 21. marca 2010 poslati eno svojo pesem na društveni naslov (glej spodaj). Pesem podpišejo s pseudoni-mom, pravo ime in podatki avtorja (s krajem bivanja, telefonsko številko in po možnosti email naslovom) pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti. Pesem je treba napisati v slovenskem jeziku ali v enem izmed slovenskih narečij. Če je pesem narečna, priporočamo avtorjem, naj priložijo razlago manj znanih besed in pojasnilo, za katero narečje gre. Za dolžino in obliko se prosto odloči avtor; vseeno odsvetujemo pesmi, ki bi po dolžini vidno odstopale od običajnih obsegov liričnih besedil. Izdelke bodo ocenili trije društveni odborniki ter prof. Vilma Purič, gledališki igralec Danjel Malalan in študentka Metka Šini-goj. Sredi aprila bomo razglasili pet nominirancev, ki bodo povabljeni na zaključno nagrajevanje v četrtek, 6. maja k Piščancem pri Trstu. Tu bomo razglasili in nagradili zmagovalce, občinstvo pa bo z glasovanjem podelilo svojo nagrado. Nagrade: 1. nagrada 200 evrov in priložnostno darilo, 2. nagrada 100 evrov in priložnostno darilo ter posebno priznanje dobitniku nagrade občinstva. Posebej bomo obravnavali izdelke dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Italiji. Zmagovalec bo prejel knjižni bon v višini 100 evrov, nagrajeni pa bodo vsi avtorji visoko ocenjenih pesmi. Razpisni pogoji so isti, avtor pa naj med podatke, priložene v kuverti, navede še ime šole, ki jo obiskuje. Društvo bo ob izrecni prošnji izdalo tudi priznanje, ki ga dijaki lahko uporabijo kot dokazilo za svoj uspeh. Naslov, na katerega je treba poslati pesem: KŠD Rojanski Krpan (c/o Peter Verč) Viale Miramare 25 34135 - Trst / Trieste Italija Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it rojanskikr- pan@gmail.com tel.: (0039) 335 43 53 69 ali (0039) 328 033 79 10 00386 (0)31 215 512 iz oci v oci Ime in priimek: Ryan Starc Kraj in datum rojstva: Trst 2.7.1988 Zodiakalno znamenje: Rak Kraj bivanja: Prosek Stan: Prost Poklic: Študent Najboljša in najslabša lastnost: Vedno nasmejan / Razburljiv Nikoli ne bom pozabil: Na prijatelje Hobiji: Fitness Knjiga na nočni omarici: Starec in morje Najljubša risanka: Naruto Najljubši filmski igralec/ igralka: Johhny Depp Najljubši glasbenik: Luciano Ligabue Kulturnik/ osebnost stoletja: Mahatma Gandhi Ko bom velik, bom: Inženir Moje društvo: Godbeno Društvo Prosek Moja vloga v njem: Podpredsednik Moj življenjski moto: Postavisi cilj in zadeni ga! Moje sporočilo svetu: Spoštujte naravo! Št. 81 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 14. 2. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA PD Vrh sv. Mihaela: zavezanost slovenskemu okolju in domači cerkvi Pogovor s predsednico Katio Tomšič Na obronkih goriškega Krasa se nahaja vasica Vrh Sv. Mihaela, od katere se v lepih in vedrih jutrih oko in duša napolnita z mogočnostjo Triglava, bujnostjo Trnovskega gozda, ob-širnostjo Furlanske nižine, opojnostjo Vipavske doline, smargadne zelenine Soče in poezijo, ki preveva iz poslednjega obronka Jadranskega morja. Ta nekoliko skriti kotiček slovenske zemlje na Goriškem, na pol skriva pristnost nekdanjih časov, ko ni bilo vrveža sodobnih globaliziranih ritmov, temveč je bil čas služabnik zemlje, poletnih časov in družinskih potreb. Na ta majhen biserček so Vrhovci sicer ljubosumni. A to ljubosumje izpuhti, čim je prebita začetna pregrada in se pogovor z njimi odpre, kot vstop v krasote kraške jame, po katerih je Vrh Sv. Mihaela tudi poznan. Na tej zemlji, ki jo obdaja bujen kraški gozd in gmajna, kjer so še vedno vidna znamenja grozot iz prve svetovne vojne ter med skalnatimi obzidji kraških zidov, se je v zadnjih dvajsetih letih razvilo delovanje Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela. Zadnji občni zbor je potekal 1. decembra 2009. Na njem so, poleg odobritve obračuna in proračuna ter načrtovanja letnega delovanja, izvolili tudi nov odbor. Ta je 8. decembra izvolil Katio Tom-sič za novo predsednico, s katero smo se pogovorili o novih načrtih. Katja, kljub temu, da si na Vrh prišla pred kakšnim letom, kako doživljaš to, da ti je bila zaupana pomembna vloga v društvu? Vlogo predsednice sprejemam dokaj gotovo, saj imam v odboru ljudi, ki se ne bojijo dela in jim zaupam z zaprtimi očmi. To je zelo pomembno, saj so družinske in delovne obveznosti take, da je potrebna učinkovita ekipa. Prevzemam pa zelo bogato dediščino, ki si jo je društvo ustvarilo od začetkov delovanja, ki sega že v leto 1992. Uradno pa se je društvo ustanovilo leta 2001. Takrat je prvo predsedniško funkcijo prevzela domačinka Dorjana Devetak, nakar ji je sledila Nerina De-vetak. Kako ste si porazdelili zadolžitve? Poleg mene, ki bom opravljala predsedniško funkcijo, so še Luka Brumat (podpredsednik), Nerina Devetak (blagajničarka), Anastazija Devetak (ekonom), Karen Uljan (tajnica), Martina Gergolet (odnosi s starši), Damjan Fantin (fotograf), Tjaša Devetak (odgovorna za stike z mediji) in Sara Devetak. Ob društvenih pobudah pa imamo še približno dvajset članov, ki priskoči na pomoč. Kdor nekoliko sledi vašemu delovanju, ki je danes najbolj poznano preko pevske revije Zlata grla in mladinske vokalne skupine Bodeča neža, vidi, da je še veliko drugega. Ali nam lahko kaj spregovoriš o tem? Delovenje PD Vrh sv. Mihaela je bilo od vsega začetka zelo povezano z domačo župnijo in cerkvijo. Najbolj se je to poznalo pri cerkvenem petju, ki je bilo vedno razdeljeno na otroško, mladinsko ter odraslo skupino. Prav iz te dejavnosti, v katero so se nekateri mladi tudi študijsko poglobili, sta nastali revija Zlata grla in skupina Bodeča neža. Temeljno pa ostaja vsakoteden-sko delovanje, še posebno kar se tiče sodelovanja pri cerkvenih obredih. V otroškem cerkvenem pevskem zboru poje dvanajst malčkov. Decembra smo izvedli pobudo »Jaslice pri nas doma«, z namenom, da se ovrednoti lepo družinsko tradicijo. Ocenjevalna komisija si je jaslice ogledala na Štefanovo, dan pozneje pa je potekalo nagrajevanje, ob katerem je bila še Božičnica in božični nastop Bodeče neže. Druge pomembne stalne pobude so še celodnevni izlet v Slovenijo in kresovanje, pri čemer smo v zadnjih letih imeli nekoliko smole zaradi dežja, a to nam ni vzelo poguma. Omenila bi še redno udeležbo na prazniku občinske avtonomije, kjer vodimo družinski kotiček. Naše pevske skupine so prisotne na Ceciljanki in na Mali Ceciljanki. Poseben projekt pa bo predstavljalo mednarodno zborovsko tekmovanje, kjer bo nastopila Bodeča neža in se bo odvijalo v Belgiji. Letos bomo tudi posebno pozornost posvetili pomembni obletnici vrhovske cerkve. Minilo je namreč 130 let, od kar je bila iz kapele povišana v cerkev. Ob tej priliki si želimo slovesne sv. maše, ob kateri bomo vaški skupnosti ponudili presenečenje. Kako je sprejeto vaše delovanje v vasi? Glede na pristop domačinov sem prepričana, da so navezani na društvo, saj se redno in v lepem številu udeležujejo vseh pobud, ki jih organiziramo. Pomembno je tudi sodelovanje z drugim vrhovskim društvom KD Danica. Skupaj z njimi bomo pripravili Športni mesec, v katerem se bodo vrstila tekmovanja v tradicionalnih in manj tradicionalni športnih panogah, ki bodo namenjena prvenstveno domačinom. Z otroškim zborom sodelujemo tudi pri Miklavževanju in seveda kamor smo povabljeni. Razpis za Zlata grla je bil že objavljen. Kako gledaš na to revijo? Letos poteka 10-letnica, od kar je pevska revija Zlata grla nastala. Potrebno je biti hvaležni pobudnikom in takratnim odbornikom, ki so se prepričano vrgli v to, saj ob dobri udeležbi in zanimanju, dela in preglavic ni malo. Danes predstavlja ta revija že tradicionalno srečanje pevskih mladinskih skupin in na njem lahko ocenimo stanje mladinskega petja. Pri tem obžalujem, da moramo del revije organizirati izven občinskega okvira, zaradi prostorske stiske. Revialni del ohranjamo v občini Sovodnje in se bo odvijal v sovo-denjskem Kulturnem domu. Tekmovalni del bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Zaradi pomembne obletnice pa bo, ob sami reviji, ki bo po- tekala 10. in 11. aprila, tudi točka posvečena zgodovini nastanka in razvoja »Zlatih grl«. Zaključna misel? Čeprav je društveno delovanje zahtevno in vzame precej časa, ki ga je treba odtrgati družini, je vseeno lepo sodelovati v okolju, kjer sta domačnost in družinskost izraziti. Kar od tega pridobijo odrasli in otroci je dragoceno plačilo za ves vložen trud. Še posebno pa je meni in vsem članom društva pri srcu, da nas pri delovanju povezuje Zavezanost slovenskemu narodu in na domačo cerkev, kjer najdemo veliko opore, še poseno v težkih trenutkih. Hvala za pogovor. Scgv Emil Komel: Jazz oddelek in alternativna glasba gorica V zadnjih letih pri Scgv Emil Komel beležijo vse večje zanimanje za ele-kroakustične instrumente in alternativne glasbene žanre, ki si skušajo pridobiti prostor v učnih načrtih tradicionalno zasnovanih glasbenih izobraževalnih ustanov. Tega so se zavedali tudi italijanski konservatoriji, ki počasi vnašajo v svoje učne načrte tudi instrumente in predmete, ki so dolgo živeli ob robu državno priznanih glasbenih ustanov. Na Centru Komel so začeli s poukom električne kitare že pred leti, ko se jim je pridružil kitarist Franko Reja, navdušen glasbenik, poznan v krogih rock-ansamblov. Oddelek se je še dodatno izoblikoval ob prihodu kitarista z večletno študijsko izkušnjo na ameriški fakulteti v Berkley-ju in v Los An-geles-u. To je Goričan Gianluca Jan Stu-riale, ki je na oddelku uvedel tudi pouk uporabne jazz harmonije in ansam-belske igre. Skupina Komel Contemporary Ensamble se je že večkrat predstavila javnosti in uspešno izvedla zaključne celovečerne koncerte. V njej sodelujejo, poleg kitaristov in bas kitaristov, še bobnarji, trobenta in violina. Prostor pa je še za druge instrumente, ki se oglašajo na šoli kot npr. saksofoni, klarineti in vokalisti. Nova pridobitev za šolo je tečaj jazz improvizacije za pianiste. Vodi ga KD Sabotin vabi na tradicionalno šagro sv. Valentina, ki bo potekala od 18. do 21. februarja 2010 v in ob društvenih prostorih v Štmavru. Na programu so številne pobude: razstava »Okno v svet« (18.feb.2010), Rock večer (19.feb.2010), nastopi otroških pevskih zborov in ples (20.feb.2010) ter slovesna sv. maša (21.feb.2010 ob 14.30). Vsaki dan bodo na voljo jedi, pijača in domači štruklji. trst uveljavljeni koncertant in pedagog Giorgio Pacorig, ki je vrsto let sodeloval z znano italijansko in tržiško pevko Eliso. Tečaj je odprtega značaja in daje možnost pianistom, s primernim osnovnim predznanjem, da lahko spoznajo nove repertoarje, ki so sicer odsotni v programih klasičnega študija. ŠKD CerovljeMavhinje prireja v ponedeljek, 15. februarja ob 17.00 otroško pustno rajanje v dvorani športnega središča v Vižovljah. Za animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Toplo vabljene male pustne šeme. Mladinski krožek Dolina in Mladinski dom Boljunec prirejata v ponedeljek, 15. februarja 2010 ob 16.00 pustovanje v sodelovanju z otroškimi vrtci iz Brega. Pustovanje bo potekalo v društvenih prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 15. februarja v Peterlinovo dvorano, na debati večer o slovenščini na italijanskih srednjih šolah. Gost večera bo prof. Andrea Avon, ravnatelj na Nižji srednji šoli Iqbal Ma-sih v Trstu. Začetek ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it / PRIMORSKA POJE 2010 Nedelja, 14. februarja 2010 23 Osnovni cilj naših ljubiteljskih pevskih zborov je gojiti slovensko pesem. Revija Primorska poje že več kot štirideset let dokazuje, da je zborovsko petje daleč najbolj množična kulturna dejavnost med Slovenci in iz leta v leto vabi k sodelovanju čedalje več zborov in pevskih skupin. Na največji pevski manifestaciji v slovenskem kulturnem prostoru zbori vsako leto predstavijo občinstvu širok izbor slovenskih umetniških in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarje iz svetovne zakladnice zborovske literature vseh zvrsti. Revija ni tekmovalnega značaja, zato je tudi kakovostni nivo pevskih nastopov zelo različen. Nekaterim zborom pomeni petje aktivno preživljanje prostega časa, drugi pa so nagnjeni k ambicioz-nejšim ciljem. Temeljna naloga krovnih kulturnih organizacij je spodbujati, usmerjati in povezovati. V tej smeri se giblje tudi organizacija nekaterih tematskih koncertov. Na reviji bo letos nastopilo skupno 216 zborov na 32 koncertih na obeh straneh nekdanje meje, na katerih bo zadonel glas približno 8500 pevcev. Za sestavo in organizacijo revije si, poleg številnih kulturnih društev, prizadeva pet organizacij, in sicer: JSKD, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. Organizatorji so si med sestavljanjem sporeda prizadevali ugoditi vsem željam in potrebam posameznih zborov ter gostiteljev. Morebitnim spremembam sporeda lahko sledijo bralci na spletnih straneh Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si. Sobota, 27. februarja v ILIRSKI BISTRICI, Dom na Vidmu, ob 20.00 uri PEVSKA SKUPINA KRAŠKI DOM, REPENTABOR ŽENSKI PEVSKI ZBOR SOŽITJE, PODMELEC, TOLMIN MOŠKI PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV IZ BREGA, BOLJUNEC, DOLINA VOKALNA SKUPINA DREŽNICA, KOBARID MEŠANI PEVSKI ZBOR TONČKA ČOK, LONJER, TRST MOŠKI PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK, PROSEK-KONTOVEL, TRST ŽENSKI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR PEDAGOŠKE FAKULTETE KOPER Nedelja, 28. februarja v SVETEM PETRU, Kulturni dom, ob 17.00 uri PEVSKA SKUPINA FOLKLORNEGA DRUŠTVA VAL, PIRAN OKTET VRH, BRANIK MOŠKI PEVSKI ZBOR KAZIMIR NANUT, KANAL MEŠANI PEVSKI ZBOR VRTOJBA, ŠEMPETER-VRTOJBA MEŠANA PEVSKA SKUPINA STUDENEC, PIVKA MOŠKI PEVSKI ZBOR LIJAK 1883 VOGRSKO, RENČE - VOGRSKO MOŠKI PEVSKI ZBOR FRANCE ZGONIK, BRANIK, NOVA GORICA Petek, 5. marca v DOBROVEM V BRDIH, Grad Dobrovo, ob 20.00 uri MEŠANI PEVSKI ZBOR JAZBINE, PLEŠIVO VOKALNA SKUPINA ŠUMLJAK, VIPAVA SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB, REPENTABOR MOŠKI PEVSKI ZBOR ŠTMAVER, GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR SLAVEC, SOLKAN, NOVA GORICA DORNBERŠKI FANTJE, DORNBERK, NOVA GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR LIPA, BAZOVICA, TRST Sobota, 6. marca v BILJAH, Dom krajanov, ob 20.00 uri MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO, DOBERDOB MEŠANI PEVSKI ZBOR FAROS, PIRAN MOŠKI PEVSKI ZBOR SKALA GABRJE, SOVODNJE OB SOČI MOŠKI PEVSKI ZBOR POLJUBINJ, TOLMIN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IVAN RIJAVEC, ČRNI VRH NAD IDRIJO, IDRIJA MEŠANI PEVSKI ZBOR DEVIN - RDEČA ZVEZDA, SALEŽ, ZGONIK VOKALNA SKUPINA VINIKA, BRDA Sobota, 6. marca v TRSTU, Marijin dom, via Risorta 3, ob 20.30 uri VOKALNA SKUPINA UNICA, POSTOJNA MOŠKI PEVSKI ZBOR IZOLA MOŠKI PEVSKI ZBOR JUSTIN KOGOJ, DOLENJA TREBUŠA, TOLMIN MOŠKI PEVSKI ZBOR KROMBERŠKI VODOPIVCI, KROMBERK, NOVA GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR PODGORA, GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR JUSTIN KOGOJ, DOLENJA TREBUŠA, TOLMIN MEŠANI PEVSKI ZBOR BRNISTRA, KOPER Nedelja, 7. marca v PIVKI, Osnovna šola, ob 17.00 uri KVARTET VOLNIK, SALEŽ, ZGONIK ŽUPNIJSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR, ŠEMPETER ŽENSKI PEVSKI ZBOR PREM, ILIRSKA BISTRICA ŽENSKI PEVSKI ZBOR DU IDRIJA OKTET ŠKOFIJE, KOPER ŽENSKA VOKALNA SKUPINA DEVE, KOPER MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALCA, KOPER Nedelja, 7. marca v BRANIKU, Dom kulture, ob 17.00 uri OKTET PR'FARCI, SPODNJA IDRIJA, IDRIJA MOŠKI PEVSKI ZBOR JANEZ SVETOKRIŠKI, VIPAVSKI KRIŽ, AJDOVŠČINA MOŠKI PEVSKI ZBOR RAZPOTJE, COL, AJDOVŠČINA MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR, LOKEV PORTOROŠKI ZBOR, PIRAN MEŠANI PEVSKI ZBOR PLANINSKA ROŽA, KOBARID MEŠANI PEVSKI ZBOR GORJANSKO, KOMEN Nedelja, 7. marca v MILJAH, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, ob 19.00 uri MEŠANI PEVSKI ZBOR ADRIATIC, HRVATINI, KOPER MOŠKI PEVSKI ZBOR VALENTIN VODNIK, DOLINA MEŠANI PEVSKI ZBOR HALIAETUM, IZOLA VOKALNA SKUPINA ANSIBS, STARANZANO MEŠANI PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS, TRST MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR TRST MEŠANI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE NA PRIMORSKEM, KOPER Petek, 12. marca v Šempasu, Kulturni dom, ob 20.00 uri MOŠKI PEVSKI ZBOR DRAGOTIN KETTE, ILIRSKA BISTRICA MEŠANI PEVSKI ZBOR ŽAGA, BOVEC MOŠKA VOKALNA SKUPINA ZGUN, PIVKA MEŠANI PEVSKI ZBOR, SEŽANA IDRIJSKI OKTET, IDRIJA MOŠKI PEVSKI ZBOR ŠEMPETER, ŠEMPETER-VRTOJBA MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ, GORICA Petek, 12. marca na Opčinah, cerkev sv. Jerneja, ob 20.30 uri ZDRUŽENI ZBOR ZCPZ, TRST MEŠANI PEVSKI ZBOR ANTON MARTIN SLOMŠEK, ZAGREB MEŠANI PEVSKI ZBOR MAREZIGE, KOPER MEŠANI PEVSKI ZBOR ZAVRATEC, IDRIJA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETA LUCIJA, PIRAN MEŠANI PEVSKI ZBOR ANGELSKI SPEV, OTLICA, AJDOVŠČINA MEŠANI PEVSKI ZBOR QUO VADIS, RAZDRTO , POSTOJNA Sobota, 13. marca v KNEŽAKU, Osnovna šola Toneta Tomšiča, ob 20.00 uri FANTOVSKA PEVSKA SKUPINA ANTON KLANČIČ, MIREN, MIREN-KO- STANJEVICA MOŠKI PEVSKI ZBOR IVAN PANGER, KORTE PEVSKA SKUPINA FANTJE S'POT KARLOVICE, PREGARJE, ILIRSKA BISTRICA MOŠKI PEVSKI ZBOR ANTON KLANČIČ, MIREN, MIREN-KOSTANJEVICA ŽENSKA VOKALNA SKUPINA KORALA, KOPER MEŠANI PEVSKI ZBOR CANTO ERGO SUM, TOLMIN KOMORNI ZBOR IPAVSKA, VIPAVA Sobota, 13. marca v JAMLJAH, Kulturni dom, ob 20.30 uri VOKALNA SKUPINA SLAVNA, SLAVINA, POSTOJNA MOŠKI NONET VASOVALCI, GORE NAD IDRIJO MOŠKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV, TRENTA, BOVEC MOŠKI PEVSKI ZBOR CIRIL KOSMAČ, KOPER MEŠANI PEVSKI ZBOR KOŠANA, PIVKA VOKALNA SKUPINA RIHEMBERK, BRANIK Nedelja, 14. marca v PODBRDU, Osnovna šola Simona Kosa, ob 17.00 uri ŽENSKI PEVSKI ZBOR OKARINA, PODBRDO, TOLMIN MEŠANI PEVSKI ZBOR TRI DOLINE, KRAVAR, SVETI LENART MEŠANI PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ, SOVODNJE OB SOČI MOŠKA PEVSKA SKUPINA AKORD, GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR NAŠE VASI, TIPANA MOŠKI PEVSKI ZBOR SLAVNIK, HRPELJE-KOZINA MEŠANI PEVSKI ZBOR CIRIL SILIČ, VRTOJBA Nedelja, 14. marca v GORICI, Kulturni center Lojze Bratuž, ob 17.00 uri ŽENSKI PEVSKI ZBOR BREGINJ, KOBARID MEŠANI PEVSKI ZBOR MAESTRAL, KOPER DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR MAVRICA, POSTOJNA OKTET SOTOČJE, ČRNIČE, AJDOVŠČINA MEŠANI PEVSKI ZBOR ČEPOVAN, NOVA GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN, NABREŽINA DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK, NABREŽINA Petek, 19. marca v IZOLI, Kulturni dom, ob 20.00 uri MEŠANI PEVSKI ZBOR ALOJZ KOCJANČIČ, PUČE, KOPER ŽENSKA PEVSKA SKUPINA RESA, ILIRSKA BISTRICA MOŠKAPEVSKA SKUPINA JASENSKI PEVCI, ILIRSKA BISTRICA MEŠANI PEVSKI ZBOR POD LIPO, ŠPETER MEŠANI PEVSKI ZBOR AHEC JASEN, ILIRSKA BISTRICA DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA UBELJSKO, POSTOJNA MEŠANI PEVSKI ZBOR POSTOJNA Petek, 19. marca v ŠTANDREŽU, cerkev sv. Andreja, ob 20.30 uri MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETI JERNEJ, OPČINE MOŠKI NONET GODOVIČ, IDRIJA VOKALNA SKUPINA CHORUS '97, MIREN, MIREN-KOSTANJEVICA ŽENSKI PEVSKI ZBOR MARJETICE, PODKRAJ, AJDOVŠČINA CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR ZVON, ILIRSKA BISTRICA MEŠANI PEVSKI ZBOR JOŽE SREBRNIČ, DESKLE, KANAL OB SOČI MEŠANI PEVSKI ZBOR SONTIUS, NOVA GORICA Sobota, 20. marca v IDRIJI, Osnovna šola, ob 20.00 uri MOŠKI PEVSKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE, DEVIN, NABREŽINA ŽENSKI PEVSKI ZBOR VEČERNICA, AJDOVŠČINA MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA, BAZOVICA, TRST MOŠKI PEVSKI ZBOR LOPAR, KOPER MEŠANI PEVSKI ZBOR LIPA, ŠEMPAS, NOVA GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR TABOR KALC 1869 KNEŽAK, ILIRSKA BISTRICA PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC, LJUBLJANA Sobota, 20 marec v ŠTEVERJANU, Kulturni dom, ob 20.30 uri VOKALNI KVARTET VEMM, POSTOJNA ŽENSKI PEVSKA SKUPINA IVAN GRBEC, ŠKEDENJ, TRST MOŠKA PEVSKA SKUPINA KANTADORE, GRADIN, KOPER ŽENSKA PEVSKA SKUPINA DEKLETA S ŠKOFIJ, KOPER ŽENSKA PEVSKA SKUPINA MANDRAČ, KOPER PEVSKA SKUPINA HRUŠIŠKI FANTI, ILIRSKA BISTRICA Nedelja, 21. marca v Cerknem, Osnovna šola, ob 17.00 uri MEŠANI PEVSKI ZBOR STARŠI ENSEMBLE IN MALI ROMJANSKI MUZIKANTI, RONKE VOKALNA SKUPINA DRUŠTVO ŽENA OREHOVLJE, MIREN - KOSTANJEVICA BARSKI OKTET, BARDO ŽENSKI PEVSKI ZBOR KORTE, IZOLA LOVSKI PEVSKI ZBOR ZLATOROG, VIPAVA DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR PLEJADE, AJDOVŠČINA MEŠANI PEVSKI ZBOR HRAST, DOBERDOB Nedelja, 21. marca v UKVAH, Kulturni center, ob 14.30 uri VOKALNA SKUPINA FANTJE S'POD VELBA, GOČE, VIPAVA MOŠKI KVINTET KARNITZEN/KRNICE MEŠANI PEVSKI ZBOR IVAN KOKOŠAR, KORITNICA, TOLMIN MOŠKI PEVSKI ZBOR VINKO POLJANEC, ŠKOCJAN ŽENSKA PEVSKA SKUPINA STU LEDI, TRST OKTET BORI, POSTOJNA MEŠANI PEVSKI ZBOR SPD BILKA, BILČOVS Petek, 26. marca v Škofijah, Osnovna šola Oskarja Kovačiča, ob 20.00 uri VOKALNA SKUPINA ŽENE IZ DORNBERKA, NOVA GORICA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KMEČKIH ŽENA, ILIRSKA BISTRICA VOKALNA SKUPINA ELUM, POSTOJNA VOKALNA SKUPINA KRAŠKI ŠOPEK, SEŽANA PEVKE LJUDSKIH PESMI FOLKLORNE SKUPINE SKALA, KUBED, KOPER VOKALNA SKUPINA BISTRŠKE ŠKUORKE, ILIRSKA BISRICA VOKALNA SKUPINA STOMAŽANKE, AJDOVŠČINA Petek, 26. marca v BOLJUNCU, Občinsko gledališče France Prešeren, ob 20.30 uri MOŠKI PEVSKI ZBOR LIPA, RAVNICA, NOVA GORICA ŽENSKI PEVSKI ZBOR PROSEK KONTOVEL, TRST MEŠANI PEVSKI ZBOR DURI, COL, AJDOVŠČINA MOŠKI PEVSKI ZBOR VESNA, KRIŽ, TRST ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KALINA, ILIRSKA BISTRICA MOŠKI PEVSKI ZBOR PIVKA DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA, VRH SV. MIHELA, SOVODNJE OB SOČI Sobota, 27. marca v POSTOJNI, Kulturni dom, ob 20.00 uri MOŠKI PEVSKI ZBOR NAPEV, BATUJE, AJDOVŠČINA ŽENSKI PEVSKI ZBOR ZARJA DU POSTOJNA OKTET ROŽMARIN, TEMNICA, MIREN-KOSTANJEVICA MEŠANI PEVSKI ZBOR SLOVENEC - SLAVEC, BORŠT - RICMANJE, DOLINA MOŠKI PEVSKI ZBOR SVETI ŠTEFAN, VIPAVA MEŠANI PEVSKI ZBOR RADO SIMONITI, DOBROVO, BRDA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA ZNAMENJE, VOLČE, TOLMIN Sobota 27. marca v ZAGREBU, mala dvorana Vatroslav Lisinski, ob 20.00 uri KOMORNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VOX ILIRICA, ILIRSKA BISTRICA MOŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VENTURINI, DOMJO, DOLINA MEŠANI PEVSKI ZBOR SENOŽEČE MOŠKI PEVSKI ZBOR PROVOX, NOVA GORICA VOKALNA SKUPINA GRGAR, NOVA GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA, KOPER Nedelja, 28. marca v HRVATINIH, Kulturni dom, ob 17.00 uri MOŠKA VOKALNA SKUPINA SVETI JERNEJ, OPČINE MOŠKA PEVSKA SKUPINA VASOVALEC, ILIRSKA BISTRICA ŽENSKI PEVSKI ZBOR JUSTIN KOGOJ, DOLENJA TREBUŠA, TOLMIN MOŠKI PEVSKI ZBOR VINOGRAD, VRTOVIN, AJDOVŠČINA ŽENSKI PEVSKI ZBOR SINJI GALEB DU IZOLA MOŠKI PEVSKI ZBOR MATAJUR, ŠPETER MEŠANI PEVSKI ZBOR COMINUM, KOMEN Petek, 9. aprila v VIPAVI, Kulturni dom, ob 20.00 uri NONET PRIMORSKO, MAČKOLJE, DOLINA ŽENSKI PEVSKI ZBOR PRISTAN, KOPER MEŠANI PEVSKI ZBOR SLOVENSKI DOM, ZAGREB MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ, GORICA MOŠKI PEVSKI ZBOR KRAS, OPATJE SELO, MIREN-KOSTANJEVICA VOKALNA SKUPINA SRAKA-KD O. ŽUPANČIČ, ŠTANDREŽ MEŠANI PEVSKI ZBOR dr. FRANČIŠEK LAMPE, ČRNI VRH NAD IDRIJO, IDRIJA Sobota, 10 aprila v VRTOVINU, Osnovna šola, ob 20.00 uri VOKALNA SKUPINA GRLICA, BUDANJE, AJDOVŠČINA VOKALNA SKUPINA SNEŽET, TOLMIN LOVSKI PEVSKI ZBOR DEKANI, KOPER NONET BAČA PODBRDO, TOLMIN CERKVENI MLADINSKI PEVSKI ZBOR STANKO PREMRL, PODNANOS VOKALNA SKUPINA GOLDINAR, POSTOJNA MEŠANI PEVSKI ZBOR DIVAČA Nedelja, 11. aprila v LOKVI, Kulturni dom, ob 17.00 uri KOŠANSKI OKTET, PIVKA MOŠKI PEVSKI ZBOR GOLOBAR, BOVEC MOŠKI PEVSKI ZBOR POBJE ČRNI VRH NAD IDRIJO, IDRIJA ZDRUŽENA MEŠANI PEVSKI ZBOR AVGUST ŠULIGOJ, DU ILIRSKA BISTRICA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR PODGRAD, ILIRSKA BISTRICA KOMORNI ZBOR MUSICA VIVA, TOLMIN MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTANDREŽ, GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR ZDRAVKO MUNIH, MOST NA SOČI, TOLMIN Nedelja, 18. aprila v ZAVARHU, cerkev sv. Florjana ob 15.30 uri MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETI ANTON, KOBARID MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VENTURINI, DOMJO, DOLINA OKTET CASTRUM, AJDOVŠČINA OKTET SIMON GREGORČIČ, KOBARID ŽENSKI KOMORNI ZBOR ISKRA, BOVEC Sobota, 24. aprila v HRPELJE-KOZINA, Kulturni dom, ob 20.00 uri ZDRUŽENI MEŠANI PEVSKI ZBOR REPENTABOR, SEŽANA OBALNI OKTET KOPER MOŠKI PEVSKI ZBOR PERGULA, SV. PETER, PIRAN ŽENSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE NOVA GORICA MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KUMAR, KOJSKO ŽENSKA VOKALNA SKUPINA DANICA, SOVODNJE OB SOČI MEŠANI PEVSKI ZBOR FRANČIŠEK. B. SEDEJ, ŠTEVERJAN Nedelja, 25. aprila v TRENTI, Info center TNP, ob 17.00 uri MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR, OPČINE ŽENSKA VOKALNA SKUPINA JEZERO, DOBERDOB ŽENSKI PEVSKI ZBOR SPODNJA IDRIJA, IDRIJA ŽENSKI PEVSKI ZBOR CERKLJANKE, CERKNO MEŠANI PEVSKI ZBOR SKUD TRIGLAV, SPLIT MEŠANI PEVSKI ZBOR PRIMORJE AJDOVŠČINA Petek, 17. septembra v BAZOVICI, Športni center AŠD Zarja v Bazovici, ob 20.00 uri Revija posvečena bazoviškim žrtvam ŽENSKI PEVSKI ZBOR ROŽE, NOVA GORICA MEŠANI PEVSKI ZBOR SKALA-SLOVAN, BAZOVICA, TRST MEŠANI PEVSKI ZBOR BAZOVICA, REKA MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KOSOVEL, AJDOVŠČINA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ, TRST 24 + Nedelja, 14. februarja 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.00 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip Omara: Pust 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.30 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In - L'arena 15.30 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) 16.20 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 16.30 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Capri 3 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Applausi (v. G. Marzul-lo) V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik 10.00 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio sprint 18.05 Dnevnik in vremenska napoved 18.00 Šport: 90° minuto 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.00 Nan.: NCIS - Unita Anticrimine 21.50 Nan.: Castle 22.35 Šport: Zimske olimpijske igre 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.30 Aktualno: Mamme in blog 7.40 Variete: E' domenica papa 9.10 Nan.: The Saddle Club 9.30 Film: Il seduttore (kom., It., '54, i. A. Sordi) 11.15 Aktualno: Tgr Buongiorno Europa, sledi Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.50 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00, 23.25 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman- giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.05 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presa diretta 23.40 Šport: La domenica sportiva 0.40 Nočni dnevnik > Rete 4 Dnevnik: Pregled tiska Film: Segreti inconfessabili (ZDA, '03, r. A. Brown, i. M.T. Moore, K. Quinlan) Nan.: Nonno Felice Dok.: Artezip Dok.odd.: Storie di confine Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Donnavventura Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol- lio Film: Il giorno dello sciacallo (vrh., Fr., '73, r. F. Zinnemann, i. E. Fox) 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Colombo - Prescrizione as-sassinio (polic., i. P. Falk) Nan.: Il comandante Florent - Un uomo violento 8.55 9.30 9.35 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.05 15.05 8.50 10.00 12.50 13.00 14.00 18.50 20.00 20.40 21.30 0.50 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) i Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spirito Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 13.40, 0.30 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik, okusi in vremenska napoved Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la domenica Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Flipper 7.00 Aktualno: Super Partes 7.40 Risanke 10.55 Nan.: Malcolm 11.20 Nan.: Chuck 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.00 Šport: Guida al campionato 13.50 Film: Il viaggio dell'unicorno (fant., ZDA, '00, r. P. Spink, i. B. Bridges) 15.25 17.25, 20.55, 22.25, 0.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 17.00 Film: Asterix il Gallico (anim., Fr., '67, r. R. Goscinny) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Due fratelli (pust., V.B., '04, r. J. Annaud, i. G. Pearce) 21.25 Film: L'ultimo cavaliere (pust., Švedska, '07, r. P. Flinth, i. J. Nat-terqvist) 0.00 Film: Lasko (akc., Nem., '06, r. D. Kuster, i. J. Bayonne) LAS ^ Tele 4 7.00 Film: Buffalo Bill (western, r. A. Wellman) 8.30 Aktualno: Salus Tv 8.40 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 10.35 Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Sv. maša in Angelus 12.25 Dokumentarec 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Musica, che passione! 13.30 Ci parlano di se 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Aktualno: Camper magazine 14.30 Dok.: Borgo Italia 15.20 Dok.: La grande storia 16.10 Vaterpolo: Pallanuoto Trieste - Vi- gevano nuoto 17.30 Risanke 19.15 Aspettando...E domani e lunedi 19.30 Nedeljski dnevnik 19.45 Aktualno: ... E domani e lunedi 23.00 Film: Il dottor »T« e le donne (kom., ZDA, '00, i. R. Gere) LA 6.00 7.00 10.10 10.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.50 0.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: La settimana Film: La signora di Shanghai (dram., ZDA, '47, r.-i. O. Welles) 0.35 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Miss Agathe, con lei non si scherza Nan.: La regina di spade Šport: Torneo 6 nazioni Ragbi: Italija - Anglija Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. tata Film: La notte dei generali (srh., V.B. '67, r. A. Litvak, i. P. O'Toole) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti 21.45 Smučarski skoki za nordijsko kombinacijo, posnetek 22.55 Smučarski tek za nordijsko kombinacijo, 15 km (m), prenos 0.00 Hitrostno drsanje 3.000m (ž), posnetek 0.40 Nad.: Berlin Alexanderplatz (pon.) Koper 13.45 14.00 14.10 14.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.15 23.00 23.35 0.20 (t Slovenija 1 6.55 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 10.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper 13.00 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Na zdravje! (pon.) 14.35 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja NLP 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Bleščica, oddaja o modi 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.35 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 20.00 Spet doma 21.50 Večerni gost 23.15 Film: Nasprotni spol 0.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 14.02.1992 (pon) (t Slovenija 2 6.30 1.40 Zabavni infokanal 8.10 Skozi čas 8.20 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 14.02.1992 8.40 Globus (pon.) 9.10 Ob pustu...slovenski ljudski plesi Goriškega, Beneške Slovenije in Rezije 10.15 Dobrodelna Košnikova gostilna (pon.) 12.00 Pomagajmo si (pon.) 12.30 Turbulenca 13.25 Alpe-Donava-Jadran, podobe srednje Evrope 14.30 Zimske Olimpijske igre Vancouver 2010, nordijsko smučanje, skoki, srednja skakalnica, posnetek 15.30 Alpsko smučanje, smuk (m), posnetek 16.30 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev 16.40 Deskanje na snegu (ž), grbine, finale 16.55 Hitrostno drsanje na kratke proge 17.20 Sankanje 17.30 Olimpijski studio 18.55 21.55 Alpsko smučanje, super- kombinacija (ž), prenos 20.15 Biatlon: 10 km sprint (m), prenos 15.10 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30 20.00 20.30 21.30 22.30 23.30 0.25 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Glasbeni koktelj Dok. odd.: Stuparich Ethnopolis: Bandadriatica City folk Vancouver: Zimske olimp. igre, povzetki Ljudje in zemlja 21.45, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik 21.55 Vancouver: superkombina-cija (ž), povzetek Vancouver: biatlon (m), prenos 8. Mednarodni zborovski festival Baiker Explorer Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Mystery, magični gala spektakel na ledu (pon.) Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) Hrana in vino Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mavrica pogledov (pon.) Pravljica Med Sočo in Nadižo Razgledovanja Primorski poslanci Odprta tema (pon.) Pod drobnogledom Velenje mesto rocka: Chateau Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večno-zelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Neobvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.45, 13.03 Kranjska Gora, slalom za moške, 1. in 2. vožnja; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Čeprav se vam sentimentalna čustva zdijo nekoliko otročja, brez romantike tudi ne zdržite. Prav zdaj pogrešate malo živahnosti v svojem ljubezenskem življenju. Presenetite partnerja! m^l BIK 21.4.-20.5.: Doma ste polni ustvarjalnih idej in delovnega zagona. Stanovanje imate urejeno kot že dolgo ne, zato ni nič čudnega, če vas zjutraj ravno ne vleče v službo. Za denar vam ni treba skrbeti. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu se pripravljajo spremembe, ki bodo za vas ugodne. V ljubezni je za vami nekoliko bolj naporno obdobje. Vzemite si čas in na novo bosta odkrila drug drugega. RAK 22.6.-22.7.: Na delovnem mestu se vam ponujajo lepe možnosti za napredovanje. Oprite se na ljudi, ki vam stojijo ob strani. Izrabite slabe izkušnje iz preteklosti in jih obrnite v svojo korist. Sprostite se! LEV 23.7.-23.8.: V mislih si (^^r kujete zlato prihodnost in prav imate, ko pravite, da že dolgo niste bili tako srečni. Nikar pa se preveč ne prepustite zanosu, raje ostanite trdno na tleh. Ljubezen: dobro! DEVICA 24.8.-22.9.: Včasih ^^ imate občutek, da ste na delovnem mestu nepogrešljivi. Ne dovolite, da bi se sodelavci preveč zanašali na vas. Postavite jasnejšo ločnico med vašim delom in delom drugih. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kma-^ ^ lu boste svobodneje zadihali. Zdaj ste še zelo pod vplivom čustev, kar onemogoča jasnejši pogled v položaj. Na srečo ste že vzeli krmilo v svoje roke in barka plove tako, kot želite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pred vami je obdobje, ko boste morali več energije usmerjati v delo. Zagrizli ste se v projekt, ki bo uspešen, le če boste dali vse od sebe. Pred vami se odpirajo nova obzorja! Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Zadnje čase ste nekoliko neodločni, saj ne veste prav dobro, čemu v množici svojih dejavnosti bi se bolj posvetili. Preveč se zanašate na partnerja. Zanesite se predvsem nase. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vse teče kot namazano, le na prave vzvode ste morali pritisniti. Končno boste našli nekaj časa tudi za svoje najbližje. Na delovnem mestu vas bo presenetila podpora sodelavcev. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Preveč obveznosti vas hitro spravi v slabo voljo, saj ne marate, da bi vas kdo omejeval. Čeprav imate veliko nenavadnih in zanimivih idej, poskušajte razumeti, da drugim niso vedno všeč. RIBI 20.2.-20.3.: Pogosto ste čemerni, saj ne morete izrabiti vseh svojih potencialov, tako kot si želite. Na žalost nimate dovolj časa za vsa svoja zanimanja. Premislite, čemu boste dali prednost. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 14. februarja 2010 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Darja Švajger: »Še tisoč let« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri 3 23.15 Aktualno: Porta a porta ^ Rai Due 6.00 Variete: Videocomic 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 costume e so-cieta 6.25 Dok.: Gravine di Puglia 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.00 Aktualno: Il lotto alle otto 21.05 Dok.: Speciale Voyager 23.10 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Dok.: La Storia siamo noi V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Zorro 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Šport: Zimske olimpijske igre 23.10 Šport: Replay 0.00 Deželni dnevnik Rete 4 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nad.: Bianca 10.30 Nan: Ultime dal cielo 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: E.R. - Medici in prima linea 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Al di la' dei sogni (fant., ZDA, '98, i. R. Williams) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: I quattro dell'Ave Maria (western, It., '68, i. E. Wallach) 23.55 Film: Sulle tracce del serial killer (triler, Kan, '00) 1.55 Dnevnik - pregled tiska in vremenska napoved i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e don- 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.20 1.00 Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Resničnostni show: Grande Fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Variete: Mai dire Grande Fratello Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: Kitchen Confidential 6.40 17.25 Risanke 8.15 Nan.: Lizzie McGuire 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro 10.20 Variete: Polpette 11.45 Aktualno: Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Film: V per vendetta (fant., ZDA, '05, r. J. McTeigue, i. N. Portman) 22.05 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.50 Šport: Kickboxing 1.05 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Dokumentarec 13.10 Aktualno: Videomotori 14.05 Variete: Animali amici miei 15.05 Novecento contro luce 17.00 Risanke - K2 19.00 Nogomet: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.10 Nogomet: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina - Cesena 22.45 Dai nostri archivi 23.30 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 22.35 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.50 Aktualno: Bianco di sera LA 6.00 7.00 9.45 10.25 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 0.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Panni sporchi (kom., It., '99, r. M. Monicelli, i. M Melato) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) Šport: Senza tituli Nočni dnevnik, sledi Otto e mez- 2010: Umetnostno drsanje, pari prosti program, prenos Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.35 17.05 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.20 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom Glasbena oddaja Vesolje je... Tednik Avtomobilizem Istra in... Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Kuharski recepti Kino premiere Sredozemlje Artevisione Meridiani - aktualna tema Vzhod - Zahod Športel Športna mreža Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku 7.30 Dok.: Sai Xchè? 7.40 Nan.: Nash Bridges 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.57 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.00 Nan.: Carlo Magno 11.30 Variete: Camper magazine (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 10.10 Ris. nan.: Smrkci (pon.) 10.35 Ris.nan.: Cofko Cof (pon.) 11.00 Šport: Šport Špas (pon.) 11.30 Nad.: Marcus in orli (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Avsenikov zlati abonma (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 16.00 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.10 Lutk.igr.nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Tarča 21.05 Hum. nan.: Odkar si odšla 21.35 Na lepše 22.10 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Umetnost igre 23.50 Glasbeni večer 1.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 15.02.1992 (pon.) 1.35 Dnevnik 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.30 Ob pustu.. Slovenski ljudski plesi (pon.) 9.00 Slovenci v Italiji (pon.) 9.45 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 10.15 Sobotno popoldne 12.15 z arhiva TVS: Tv dnevnik 15.02.1992 12.50 Osmi dan (pon.) 13.20 Ars 360 (pon.) 13.35 Prvi in drugi (pon.) 14.30 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: 16.30 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev: 16.40 Umetnostno drsanje, pari - kratki program 18.55 Smučarski teki - 10 km prosto (Ž), prenos 20.30 Smučanje prostega sloga (M) Grbine, posnetek 21.00 Sankanje (M), posnetek 21.25 Smučarski teki - 15 km prosto (M), prenos 23.00 Deskanje na snegu - Kros (M), prenos 0.10 Film: Osamljeni (pon.) 3.30 Zimske olimpijske igre Vancouver Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.40 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.10 Kultura: Utrinki iz lutkovnega gledališča Ljubljana 17.40 Naj viža, glasbena oddaja 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport, vremenska napoved, kultura 21.30 Športni ponedeljek 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo: Calcit Kamnik 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Zimske olimpijske igre in nagradno vprašanje; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Ka-žin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiac-hieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvo-nožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Spored 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop 18.45 -24.00 Olimpijski (na)val, Vancouver 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Smučarski skoki, moštveno; 19.45 Smučarski teki, m+ž, sprint ekipno; 20.00 Olimpijski gost: Primož Peterka; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Nedelja, 14. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Razigrana Roma Težki časi za Fiorentino Ranierijevo moštvo je visoko premagalo Palermo - Sampdoria 4. na lestvici b-liga - Jutri v Salernu RIM/GENOVA - Roma ne pozna zastojev. Po zmagi proti Palermu je Ranierijevo moštvo znova prehitelo Milan in tako zaseda drugo mesto na lestvici. -6 točk od Interja, ki bo danes gostoval v Neaplju. Končni rezultat pa je prehuda kazen za Palermo, ki je predvsem v prvem polčasu igral dobro. Romin trener Ranieri je od prve minute zaupal Tottiju in Brighiju. Prav onadva sta bila glavna akterja prvega zadetka (v 33. minuti) rdeče-rumenih. Totti je podal s kota in Brighi je žogo v poslal v mrežo. V drugem polčasu je bilo po osmih minutah že 2:0. Strelec gola pa Brazilec Baptista, ki je zamenjal Tot-tija. Roma je še naprej igrala dobro in Brighi se je v 62. minuti še drugič veselil (3:0). V nadaljevanju je Palermo zmanjšal zaostanek z Mic-colijem, ki je bil natančen iz najstrožje kazni (v 80. minuti). Pred koncem tekme je moral vratar Palerma Sirigu še enkrat pobrati žogo iz svoje mreže. Med strelce se je vpisal še Riise. Fiorentina, ki bo v sredo v okviru osmine finala lige prvakov gostovala pri muenchenskem Bayernu, je v krizi. Vijoličasti so sinoči z 2:0 iz- Romin nogometaš John Arne Riise se je tako veselil četrtega zadetka proti Palermu ansa gubili proti Sampdorii, ki se je tako v pričakovanju današnjih srečanj prebila na 4. mesto na lestvici. Nogometaši iz Genove (Cassana znova ni bilo na spregled) so bili tokrat zelo učinkoviti in so izkoristili vse napake Fiorentine, ki je imela tudi zvrhano mero smole. V prvem polčasu sta se poškodovala tako Gamberini kot Santana. Prvi gol je padel v 16. minuti, ko je v polno zadel Semioli. Fiorentina je nato reagirala in prevzela pobudo v svoje roke. Mogoče v najboljšem trenutku pa so Prandellijevi varovanci prejeli še drugi zadetek. Pred odmorom, v 40. minuti, je mrežo Fiorentine zatresel še Pazzini. VRSTNI RED: Inter 53, Roma 47, Milan 45, Sampdoria 39, Napoli 38, Palermo 37, Juventus in Genoa 35, Cagliari in Bari 32, Fio-rentina 31, Parma 30, Chievo 29, Bologna 25, Udinese 24, Livorno in Catania 23, Lazio 22, Atalanta 20, Siena 13. DANES: ob 15.00 Cagliari - Bari, Catania - Atalanta, Chievo - Siena, Juventus - Genoa, Livorno - Bologna, Parma - Lazio, ob 20.45 Na-poli - Inter »Nova« Triestina proti »starim« znancem Za pepelko igra mnogo nekdanjih članov tržaškega kluba Ne gre še za boj za preživetje, saj je prvenstvo še dolgo, a jutrišnja tekma (pričetek ob 20.45) Triestine je že zelo pomembna v boju za obstanek. Tržačani namreč danes odhajajo v Salerno, kjer bodo igrali proti pepelki prvenstva Salernitani. Triestino bo prvič vodil s klopi novi trener Daniele Arri-goni, ki bo poskušal v tem, kar ni uspelo ne Luci Gottiju ne Ma-riu Sommi: dati ekipi dostojno igro in zlasti neko kontinuiteto v rezultatih. V štirih dneh - toliko časa je imel na razpolago, da igralcem posreduje svoje ideje - je vnesel kar nekaj sprememb. Prva in najpomembnejša je sprememba v postavitvi. Triestina bo po dolgem času znova igrala s klasičnim 4-4-2, potem ko je zadnje čase Somma preizkusil obrambo s petimi možmi, ki pa se ni obnesla. V obrambi bo nov trener sicer zaupal starejši generaciji igralcev (Nef, Cottafava, Scurto), medtem ko bi si verjetno za zadnje nastope zaslužil mesto med enajstimi mladi Audel. V vezni vrsti bosta po novem le dva izključno obrambna zvezna igralca (DAversa in Pani?), medtem ko naj bi na desnem pasu debi-tiral Colombo. Najmanj sprememb bo v napadu, saj je že med predstavitvijo Arrigoni jasno povedal, da mu Pasquato zelo ugaja in da je Godeasa že treniral. In jutrišnja izbira bo posledica teh izjav. V vrstah Salernitane je kar nekaj znanih obrazov, začenši s trenerjem Ersiliom Ceronejem, ki je bil vrsto let kapetan Trie-stine v letih, ko je za Tržačane igral sedanji športni direktor Toto' De Falco. Med igralci pa so rdeči dres s helebardo v preteklosti oblekli branilca Peccarisi in Kyriazis, vezni igralec Soligo in napadalec Fava. Moštvo iz Kampanije zaostaja 11 točk od predzadnje ekipe na lestvici, tako da je položaj na lestvici dramatičen. (I.F.) VČERAJŠNJI IZIDI: Cesena - Crotone 0:2, Padova - Fro-sinone 0:0, Reggina - Mantova 3:1, Sassuolo - Gallipoli 1:2, Al-binoleffe - Torino 0:1, Ascoli - Vicenza 1:1, Brescia - Piacenza 1:0, Grosseto - Cittadella 3:0, Lecce - Modena 0:0. VRSTNI RED: Lecce 46, Sassuolo 45, Cesena, Grosseto in Ancona 40, Brescia 39, Empoli 37, Modena 36, Torino in Frosi-none 35, Ascoli in Gallipoli 33, Vicenza in Albinoleffe 32, Cro-tone 31, Cittadella 30, Reggina 29, Piacernza, Padova in Triesti-na 27, Mantova 26, Salernitana 15. Prvenstvo »primavera«: Udinese - Triestina 3:1. nogomet Hiddink ne bo več trener Rusije MOSKVA - Nizozemec Guus Hiddink po 30. juniju, ko se mu izteče pogodba, ne bo več trener ruske nogometne reprezentance. Triin-šestdesetletni Nizozemec je Rusijo pripeljal v polfinale evropskega prvenstva leta 2008 v Švici in Avstriji, v dodatnih kvalifikacijah za letošnje svetovno prvenstvo pa ga je izločila Slovenija. Hiddink je doslej treniral med drugim Real Madrid in PSV Eindhoven, reprezentance Nizozemske, Južne Koreje in Avstralije. Na klubski ravni naj bi imel možnost, da bi prevzel Juventus ali Liverpool, ima pa tudi dobre odnose z lastnikom ekipe Chelsea Romanom Abramovi-čem, saj je lani začasno vodil tega angleškega prvoligaša in osvojil angleški pokal FA. SMRT - Luis Molowny, nekdanji nogometaš, trener in športni direktor Reala iz Madrida, je preminil v štiriinosemdesetem letu starosti. Molowny je za kraljevi klub igral med letoma 1946 in 1957 ter bil dvakrat prvak Španije, osvojil je domači pokalni naslov in evropski pokal. Po koncu športne poti je med letoma 1974 in 1986 kot trener Reala osvojil tri naslove španskega prvaka, dvakrat španski pokal in pokal UEFA. Od leta 1986 do leta 1990 je bil športni direktor. TEŽAVE - Sedemindvajsetletni Avstralec Ian Thorpe, petkratni olimpijski zmagovalec v plavanju, sedaj že upokojen športnik, ima težave zaradi naložb, ki so mu skopnele v času svetovne finančne krize. Poleg tega nima več prej donosnih sponzorskih pogodb, saj se posveča študiju jezikoslovja in psihologije. RODIČ - Novogoričanka Sne-žana Rodič (Mass) je na dvoranskem atletskem mitingu, ki so ga med prvenstvom za starejše mladince pripravili v Celju, v troskoku skočila 14,07 m in potrdila normo za dvoransko svetovno prvenstvo v Dohi (14,05 m). Med atleti je v troskoku slavil Andrej Batagelj (Kladivar, 15,95 m). košarka - Pred tekmo zvezd v NBA-ligi Uspeh novincev Prvič po sedmih letih so premagali starejše sovrstnike - Gallinari igral le 13 minut DALLAS - Novinci, ki so v severnoameriški košarkarski ligi NBA eno leto, so pred tekmo zvezd v Dal-lasu premagali po izkušnjah v najmočnejši ligi na svetu leto dni starejše igralce s 140:128, kar se je zgodilo prvič po sedmih letih. V desetih letih, odkar so bile uvedene te tekme, so osem zmag poželi starejši igralci, novinci pa so tokrat slavili dru-gič.Tyreke Evans (Sacramento), najboljši strelec med novinci v ligi in s povprečjem 20,3 točke na tekmo skupno 14., je izjemno začel tekmo in s svojo hitrostjo tekmecem povzročal veliko preglavic. Skupaj je zadel 26 točk, imel šest skokov in pet podaj, DeJuan Blair (San Antonio) pa je dodal 22 točk in kar 23 skokov. Na drugi strani je Russell Westbrook iz ekipe Oklahoma City zadel kar 40 točk za «dvoletnike», vendar je kljub svojemu izjemnemu učinku drugič zapored zapustil igrišče poražen. Lani je izgubil v ekipi novincev. Ob polčasu so potekale kvalifikacije v zabijanju, DeMar DeRozan, novinec Toronta, je premagal igralca Los Angeles Clippers Erica Gordona. Za zmago se bo potegoval z branilcem naslova Natom Robinson (New York), Geraldom Wallacom (Charlotte) in Shannonom Brownom (Los Angeles Lakers). Italijan Danilo Gallinari (New York, levo) je zaradi poškodbe igral le prvih 13 minut in dosegel prvih pet točk za novince. Z »velikimi« pa je ponoči sodeloval na tekmi v metu za tri točke. V NBA lig je letos dosegel največ trojk (131), po učinkovitosti (40,2 odstotka košev) pa je na 24. mestu ansa Vikend vseh zvezd lige se bo zaključil danes s tekmo All-Star, na kateri pričakujejo rekordni obisk katere izmed košarkarskih tekem v zgodovini, saj se bo tekma odvijala na Cowboys stadionu, na katerem domuje ekipa ameriškega nogometa (NHL) Dallas Cowboys. Zbralo naj bi se kar 90.000 ljubiteljev košarke. rokomet - A1-liga v v • v Trzacani se utrdili 2. mesto Pallamano Trieste - Castenaso 35:20 (18:10) PALL.TRIESTE: Modrušan (10 obramb), Zaro (10); Sedmak 2, J. Radoj-kovič 12 (2), Nadoh 8, Carpanese 2, Visin-tin 3, Pernich, Ionescu 1, Leone, Lo Duca 6, Savron 1. Trener: Bozzola. CASTENASO: Mandelli (14 obramb), Valentini; Ladinetti 6, Paltrinie-ri 4, Calzolari 1, Florea 2, Gottardi 3, Bor-tolotti, Pernici 4, Merni, Borghi, Ansaloni. Trener: Jelich. IZKLJUČITVE: Pall.Trieste 8 min, Castenaso 8 min; 7-METROVKE: Pall.Trieste 3 (2), Castenaso 0. Proti pepelki prvenstva so Tržačani po napovedih z veliko lahkoto osvojili nove tri točke in utrdili drugo mesto na lestvici. Včeraj pa varovanci trenerja Bozzo-le z igro niso prepričali. Morda preveč pustno razpoloženi so tekmo začeli raztreseni; grešili so precej enostavnih podaj, ob tem da je bila igra v napadu preveč predvidljiva. Kljub temu so nasprotnika tehnično in fizično tako prekašali, da o zmagi ni bilo nikoli dvomov. Sicer je Castenaso na trenutke celo pokazal boljšo igro od domače ekipe z nekaterimi dobro izdelanimi kombinacijami, a to je gostom omogočilo le, da so zaostanek v golih omejevali. Igra Tržačanov je bila raztrgana in stanje so reševale le poteze posameznikov. Ni slučaj, da so se v prvi polovici srečanja med strelce vpisali le Nadoh, Radojkovič, Lo Duca in Visintin. Ionescu v vlogi krožnega na- padalca se žoge skorajda ni dotaknil in tudi Carpanese se ni ravno izkazal pri vodenju ekipe. Nasprotnike je večkrat zaustavil Modrušan, ki je po tridesetih minutah že zbral deset obramb. Na začetku tekme je Nadoh omogočil prednost petih golov (7:2), sledilo je obdobje, ko sta si bili ekipi enakovredni, tako da je bilo po 26 minutah vodstvo nespremenjeno (15:10). Le delni izid 3:0 je omogočil Tržačanom, da so odšli na odmor s prednostjo osmih zadetkov, ki pa je bila prehuda kazen za zagrizene goste. V drugem polčasu je Zaro že od prve minute zamenjal Modrušana, in tudi rezervni vratar je solidno branil svoja vrata, čeprav so mu delo večkrat olajšali obrambni igralci, ki so nasprotnike prisilili, da so streljali iz neizdelanih položajev. Nasprotnik se je vseskozi srčno upiral in prednost domače ekipe se je le počasi večala. Nadohu in soigralcem je samo sredi drugega polčasa uspelo zadati Castenasu delni izid 5:0 (od 27:16 na 32:16). Proti koncu tekme se je trener Boz-zola odločil za številne menjave. Med drugim je vstopil tudi mladi Savron, ki je dosegel svoj prvi gol v A1-ligi. (I.F.) Pokal EHF - Osmina finala: Celje Pivovarna Laško - Tatran Prešova (Slk) 35:32 (18:15). Pokal pokalnih zmagovalcev - Osmina finala: Cimos Koper -Granollers (Špa) 27:26. Liga prvakov: Bosna Sarajevo - Gorenje Velenje 31:31. Liga prvakinj: Krim Mercator - Leipzig 32:26 (12:15). / ŠPORT Nedelja, 14. februarja 2010 27 odbojka - Državna moška B2-liga Televita prepoceni prodala svojo kožo Favorizirani Monselice v Trstu v težavah le na začetku tekme Televita TS Volley 2010- Monselice 0:3 (20:25, 16:25, 20:25) Televita TS Volley 2010: Bassi 2, Co-razza 16, Kante 1, Mari 12, Rigonat 1, Slavec 5, Matevž Peterlin (libero), Ambrož Pe-terlin 5, Riolino, Špacapan 1, Veljak 0. Trener Franko Drasič Televita je včeraj zvečer po pričakovanjih izgubila proti trenutno drugi sili prvenstva, vendar so igralci prav gotovo prepoceni prodali svojo kožo. Začeli so namreč res odlično in sproščeno, svojega neprimerno bolj renomiranega nasprotnika so presenetili na vsej črti in povsem zasluženo povedli. Serija lepih akcij jih je namreč pripeljala do izida 8:3, vendar je Monselice kaj kmalu dokazal, kakšnega kova ekipa je. Svojega nasprotnika so ujeli pri izidu 15:15, ga prehiteli in odtlej bili v vodstvu do konca tekme. Prav na polovici prvega niza se je tekma pravzaprav tudi končala: igralci Televite so izgubili zaupanje v svoje sposobnosti in začeli grešiti na vsej črti (nasprotniku so z napakami v treh setih podarili kar 28 točk!), postali so nerazumljivo živčni in na igrišču delovali povsem zbegano. Nasprotnik je vsekakor boljša ekipa, odlični podajač Ferrioli je zelo dobro vodil svo- je napadalce, ki so bili predvsem preko centrov nerešljiva uganka za Televitin blok. S svoje strani pa je Televita v napadu preveč grešila, obrambe v bistvu ni bilo in v takih pogojih bi bilo težko računati na kaj več kot čim bolj časten poraz. Po izgubljenem prvem nizu, so domači igralci v drugem popustili na vsej črti, nakar so si v zadnjem nekoliko opomogli in bili v prvi polovici tretjega spet tesno za petami Monseliceja (4:5, 6:8, 8:10), ki pa si je nato priigral šest točk prednosti (17:11, 19:13) in to prednost nato v bistvu upravljal do konca. Trener Drasič je tako strnil vtise po tekmi: »Ko so nas nasprotniki v prvem se-tu dohiteli, naši igralci niso bili več sproščeni, vdali so se v usodo in v bistvu do konca igrali skoraj nemotivirano. Monselice je vsekakor boljša ekipa, ki predvsem zelo malo greši, vendar bi ob naši normalni igri prav gotovo naša ekipa lahko zapustila boljši vtis.« Razveseljivo noto predstavlja prav gotovo ponoven nastop Ambroža Peterlina, ki je s svojo igro dokazal, da je težka poškodba skorajda odpravljena, uspešnost v igri pa dokazuje, da glede forme v času prisilnega mirovanja ni veliko izgubil. (INKA) Blok Bassija, za njim libero Matevž Peterlin kroma rugby - 6 narodov Italijani danes v Rimu proti Angliji RIM - V drugi tekmi Pokala šestih narodov v rugbiju bo Italija danes ob 15.30 (neposredni TV prenos SKY sport 2, La7 ob 17.00) na stadionu Fla-minio v Rimu gostila Anglijo. Kljub temu, da je v Rimu v petek snežilo, je igrišče v dobrem stanju. Italija je v prvem krogu gladko izgubila v Dubli-nu proti Irski, Anglija pa je premagala Wales. Angleži so nesporni favoriti, vendar so pred dvema letoma na Fla-miniu zmagali le s 23:19. Včeraj so medtem odigrali dve tekmi. Po izjemno dramatični tekmi je Wales z 31:24 premagal Škotsko, ki je vodila do zadnje akcije, ko pa je igrala le v trinajstih zaradi rumenih kartonov oziroma začasnih izključitev. Na tekmi se je zelo hudo poškodoval Škot Thomas Evans, ki je utrpel poškodbo hrbta tik pod vratom in leži v bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje je resno. V Parizu je Francija premagala Irsko kar s 33:10. Vrstni red: Francija 4, Wales, Irska in Anglija 2, Škotska in Italija 0. (Italija in Anglija s tekmo manj). ODBOJKA - Moška A1-liga: Prisma Taranto - Vibo Valentia 3:2. VIAREGGIO - Finalista mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja sta Juventus in Empoli. Polfi-nalna izida: Juventus - Atalanta 2:0, Em-poli - Reprezentanca D-lige 4:2 po enajstmetrovkah. namizni tenis - Ženska A2-liga nogomet - Zarja Gaja (2. AL) izgubila proti Pierisu Deveta zmaga Bazovica je padla Krasova Kitajka Yuan Yuan Rangers nastopil okrnjen - »Mali« derbi osvojila Martina Milič Rangers Udine - Kras ZKB 0:4 Chiara Miani - Martina Milič 1:3 (11:5, 9:11, 4:11, 7:11), Garofalo - Yuan Yuan 0:3 (3:11, 2:11, 1:11), Palmiotto -Mateja Chrismancich 0:3 (4:11, 3:11, 4:11), Miani - Yuan 0:3 (8:11, 6:11, 7:11). Kras ZKB je po hitrem postopku še drugič premagal Videmčanke in dosegel deveto letošnjo zmago v desetih krogih. Težav z gostiteljicami krasov-ke niso imele; tudi tokrat so varovanke bivšega Borovega trenerja Marina Filipasa nastopile v okrnjeni postavi. Angležinje Alice Loveridge tudi v povratnem deželnem derbiju ni bilo, odsotna pa je bila tudi mladinska državna reprezentantka Sofia Schie-rano, ki je poškodovana (hernija). Postavo so tako ob Mianovi dopolnjevale še Rosanna Palmiotto, mama Schie-ranove, in pa 17-letna Rebecca Garofalo, četrtokategornica. Deželni obračun je bil hkrati tudi derbi med bivšima igralkama. Prav v uvodnem srečanju sta se namreč pomerili Martina Milič in Chiara Miani, ki je svojo namiznoteniško pot začela prav pri zgoniškem klubu. Obe igralki sta bili zato pred srečanjem dokaj napeti: zmaga je bila seveda glavni cilj obeh. Začetek je bil v znamenju mlajše igralke Vidma, ki je Miličevi dopustila samo pet točk; v nadaljevanju pa je krasovka zaigrala bolj prepričljivo in brez težav premagala nasprotnico. »S svojo predstavo sem zadovoljna. Veseli me, da sem spet lahko igrala z Miano-vo, ki sem jo nazadnje srečala pred tremi let in takrat izgubila. V prvem nizu me je sicer izdala trema, nato pa sem reagirala in jo premagala,« je povedala Martina Milič. Ostale soigralke z nasprotnicami niso imele težav. Kitajka Yuan Yuan je gladko premagala mlado Garofalo (v treh nizih ji je prepustila samo 6 točk). Proti Mianovi je tudi zmagala s 3:0, tekma pa je bila za nameček nekoliko bolj uravnovešena. Točko je prispevala tudi Mateja Crismancich, ki je proti 40-letni četrtokategornici Palmiotto gladko osvojila vse tri nize. Kras je z zmago še utrdil prvo mesto na lestvici. Prvi zasledovalec Rigal-di, ki ima pet točk zaostanka, je včeraj premagal Genovo s 4:0. Ostali izid: Regaldi - Genova 4:0. MOŠKA B2-liga: Kras - Lavis 5:0. Zadnjič doma izgubili 5.10.2008 - Odločilen začetek tekme kroma Zvezni igralec Zarje Gaje Marko Kariš (arhivski posnetek) nogomet - Deželni mladinci Juventina v gosteh pošteno namučila S. Luigi V Križu zasneženo igrišče, Vesna ni igrala - Kras šele v četrtek San Luigi - Juventina 1:0 (0:0) JUVENTINA: Topi, Jriskic, Gru-su, Brankovic, De Marchi (Cej), Graba, Gramazio, Mauro (Kenda), Marassi, Bi-zai, Franco. Trener: Currato. Deželni mladinci Juventine bi proti vodilnemu San Luigiju zaslužili točko. »Igrali smo zelo dobro in smo se enakovredno borili proti vodilni tržaški ekipi. Upoštevati moramo tudi, da smo igrali z okrnjeno postavo. Pohvalil bi res vse naše igralce, še posebno Jri-skica,« je dejal spremljevalec Juventine Maurizio Peteani. V prvem polčasu je bil izid pri Svetem Alojziju v Trstu neodločen. Ju-ventina je igrala napadalno in se je večkrat približala nasprotnikovim vratom. Edini zadetek na tekmi je nato padel v drugem polčasu, ko so gostitelji izkoristili eno redkih nepazljivosti Ju-ventinine obrambe. VESNA NI IGRALA - Včerajšnjo tekmo med Vesno in Aquileio so zaradi zasneženega igrišča v Križu preložili na 1. marec. Kras bo proti Fin- cantieriju igral v četrtek, ob 18. uri, v Pierisu. OSTALI IZIDI: Pro Gorizia -Monfalcone 2:1, Opicina - Muggia 0:3, Staranzano - Ponziana 6:4, Trieste Calcio - San Giovanni 3:1. VČERAJŠNJI IZIDI Poraz San Danieleja, zmaga Muggie V promocijski ligi je drugouvrš-čeni San Daniele izgubil proti Gemo-neseju z 2:1. Vesna ima tako danes lepo priložnost, da še poveča prednost. V elitni ligi je miljska Muggia včeraj z 2:0 zmagala proti Virtusu Corno. Elitna liga: Muggia - Virtus Corno 2:0, Sevegliano - Pro Fagagna 1:0; promocijska liga: Pozzuolo - Buttrio 1:1, San Daniele - Gemonese 1:2; 1. AL: Ronchi - Gradese 1:3, Turriaco - Mariano 0:1, Capriva - Domio 1:0; 2. AL: San Canzian - Romana 2:0. 300. neodločeni rezultat Primorca Za trebenski Primorec, ki igra v amaterskih prvenstvih od sezone 1966/67(letošnje je že 44. prvenstvo) je bil neodločeni rezultat s S.Lorenzom kar tristoti. Skupno so Trebenci igrali neodločeno 112-krat v 22 prvenstvih 3.AL (498 tekem), 153-krat v 18 prvenstvih 2.AL (524 tekem) in 35-krat v 4 prvenstvih 1.AL (108 tekem). Največ (13) neodločenih rezultatov je Primorec zbral v sezoni 1978/79 v 2. AL ko je ekipo, kije zasedla 11. končno mesto s 27 točkami, treniral Aldo Kralj. Isto število neodločenih rezultatov so Trebenci zbrali tudi v se-zoni2003/04, vedno v 2.AL. Ekipo, ki se je za las rešila izpada, saj je v 30 tekmah zbrala 34 točk, je vodil Roberto Sorren-tino. Zanimivo je, da v sezoni 1973/74 v 3.AL v 18 tekmah Primorec ni nikoli igral neodločeno, saj je izbojeval kar 14 zmag in doživel 4 poraze (Baxter, Samp-vito, Costalunga, Libertas Prosecco), dal 34 in prejel 16 golov, tako da je končal prvenstvo na odličnem drugem mestu. Na tenerski klopi je takrat sedel Leonardo Kralj. Naj omenimo še, da je na tekmi proti Ronchiju 24.1. odigral 100. prvenstveno tekmo Andrea Franceschini, kije k Primorcu prišel v sezoni 2002/03. Bruno Rupel Zarja Gaja - Pieris 0:2 (0:1) ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Asselti, Franco (od 85. Zocco), Mihelčič, G. Križ-mančič, Segulin, Kariš, Satti, Milič, Can-dotti (od 75. Bazzara), Jarc (od 30. Ber-nobi). Trener: Di Summa. Bazovica je padla. Zarja Gaja je zadnjič na domačih tleh izgubila 5. oktobra 2008 proti Žavljam (0:2). Na blatnem ba-zovskem igrišču (zjutraj so še zadnji sneg na igrišču odstranili nekateri nogometaši in odborniki) so vse tri točke, zasluženo ali ne, tokrat romale v Pieris. Tekma ni bila lepa, saj je bilo zaradi blata težko igrati. Gostje, ki so prvi na lestvici, so po-vedli že v 7. minuti, ko je sodnik doso-dil enajstmetrovko po posredovanju Gorana Križmančiča. Gostje so bili iz enajstih metrov natančni. Nekaj minut kasneje bi lahko »delitelj pravice« pokazal na belo točko tudi v gostujočem kazenskem prostoru. Piščalka pa je ostala nema. Slabo je sodnik hitro zatem presodil še eno situacijo, saj je Pierisu razveljavil povsem veljaven gol. V drugem polčasu je Zarja Gaja na vse kriplje poskušala izenačiti. Varovanci trenerja Di Summe so se skušali približati nasprotnikovemu kazenskemu prostoru s številnimi podajami. Prvi sta se vratom nevarno približala Satti in Mi-helčič. Odločilna podaja pa je bila predolga in je bila lahek plen vratarja. Pie-ris se je urejeno branil in skušal je presenetiti v protinapadu. V 68. minuti je moral odločilno posredovati Jaš Grgič. Z vstopom na igrišče Mattea Bazzare se je tekma nekoliko razživela. Bazzara je bil dvakrat nevaren, obakrat s prostega strela. Prvič je žoga šla za las mimo vrat, v drugem primeru pa je dobro posredoval gostujoči vratar, ki je žogo odbil v kot. Ti sta sicer bili tudi edini resni priložnosti Zarje Gaje za izenačenje. V zadnji minuti podaljška so gostje še drugič zatresli Grgičevo mrežo. Obramba Zarje Gaje je zelo nerodno posredovala in televizijski posnetek akcije bi zaslužil mesto na oddaji »Mai dire gol«. IZJAVA PO TEKMI: Robert Kalc, predsednik Zarje Gaje: »Ze pred tekmo nam je sreča obrnila hrbet, saj je zbolel Bečaj in v petek zvečer se je poškodoval Ivo Križ-mančič. Usodne so nam bile nekatere sodniške napake na začetku tekme. Nato nismo igrali slabo, čeprav smo bili pred vrati premalo konkretni. Priznati moramo, da je Pieris zelo dobra ekipa.« (jng) 28 Nedelja, 14. februarja 2010 ODBOJKA / moška c-liga - V Trstu Poraz pustno razpoloženega Vala Ferroalluminio gladko prevladal - Prata premočna za Olympio - D-liga: Brici uspešni Ferro Alluminio - Val Imsa 3:0 (25:12, 25:22, 25:18) VAL IMSA: D. Faganel 3, Ombra-to 18, Masi 1, Nanut 7, Gagliardi 1, De-vetak 0, Florenin, Brisco, Corva. TRENER: Makuc. Val je v Trstu doživel hladno prho in ostal proti ekipi, ki zaseda spodnji del lestvice, praznih rok. V prvem nizu je bila na igrišču v bistvu samo ena ekipa. Domači Ferroalluminio je povedel z 9:1 in visoko prednost obdržal vse do konca. Pri Valu je bilo preveč napak v vseh elementih igre, tudi pristop pa ni bil pravilen, tako da so uspeli doseči samo 12 točk. Nekoliko bolje so Ombrato in ostali zaigrali v drugem nizu: v prvi polovici so tudi vodili, nato pa so predvsem zaradi statične obrambe omogočili, da so gostitelji brez težav osvojili 25. točko. V tretjem nizu pa Makucevi varovanci po vodstvu nasprotnikov s 6:0 niso reagirali in tako po hitrem postopku zaključili srečanje. »Upam, da je poraz posledica pustnega razpoloženja in da bomo torej že naslednjič zaigrali kot znamo,« je po tekmi dejal trener Makuc, ki je sicer pohvalil Ombrata v napadu, solidno pa sta igrala tudi Povšič in Nanut. Prata - Olympia Fer-Style 3:0 (25:21, 25:22, 25:21) OLYMPIA FER-STYLE: Komjanc 3, Terčič 6, Sancin 3m Persolja 4, Valen-tinčič 9, Hlede 3, Capparelli (L), Caprara 0, Polesel 0, Gatta 0, Pavlovič 0, Brotto. TRENER: Jerončič. Prvouvrščena Prata je pričakovano osvojila vse tri razpoložljive točke, zmaga pa ni bila tako lahka. Goriški odbojkarji so igrali zelo borbeno, škoda pa, da je bilo v prvem in drugem nizu preveč naivnih napak. V prvem nizu sta si bili ekipi izenačeni vse do 16. točke, izkušeni nasprotniki pa so ob koncu strnili svoje vrste in osvojili niz. V drugem nizu so Jerončiče-vi varovanci začeli dobro in povedli tudi na 11:9. Predvsem napake pri začetnem udarcu (v temu nizu kar 8) pa so bile odločilne, da so nasprotniki prevzeli vodstvo in zmagali tudi drugi niz. V nadaljevanju je Prata obdržala enak ritem in brez težav vknjižila novo zmago. deželne ženske lige Valovci včeraj v Trstu popolnoma odpovedali kroma Goriški odbojkarji ostajajo tako s sedmimi točkami na predzadnjem mestu. MOŠKA D-LIGA Naš prapor - Reana 3:0 (25:18, 25:21, 25:18) NAŠ PRAPOR: Braione 12, Ku-štrin 13, Juretič 1, Fogari 3, Brotto 4, Lu-keš 13; Frandolič 2. TRENER: Leghissa. Brici so kljub zelo okrnjeni postavi (trener Leghissa je imel na razpolago le sedem igralcev) prišli do novih treh točk. Tokrat so končno predvajali skupinsko igro, skratka končno so zaigrali kot prava ekipa, za kar zaslužijo pohvalo prav vsi odbojkarji. Ključ sinoč-nje zmage je bil predvsem servis, s katerim so Kuštrin in soigralci spravili v hude težave goste. Zmaga Našega prapora v bistvu ni bila nikoli pod vprašajem. Edino v drugem nizu so povedli gostje, vendar Brici so se takoj zdramili. V tretjem setu je pri izidu 18:18 na servis odšel Frandolič, ki je spravil v težave odbojkarje Reane, ki do konca seta niso dosegli več niti točke. Sloga je v Sovodnjah že v petek premagala Sočo s 3:2 bumbaca Uspešno maščevanje Kontovelk II Pozzu so se oddolžile za poraz iz 1. dela - Govolley po pričakovanjih ugnal pepelko - Bor Breg odščipnil Talmassonus le set Bor Breg Kmečka banka - Talmassons 1:3 (18:25, 18:25, 27:25, 13:25) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 11, Della Mea 14, Pučnik 11, Spetič 9, Flego 9, Gruden 2, Fai-mann (L), Grgič 0, Sancin. TRENER: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je proti višje postavljenemu Talmasson-su osvojila set, več pa na žalost ni zmogla tako, da je spet ostala praznih rok. Plave so srečanje začele s spremenjeno postavo. Prvič se je kot korektor v začetni postavi začela Katerina Pučnik, Katja Vodopivec pa je igrala na krilu. Izbira se je izkazala za posrečeno, saj je naša ekipa večji del prvega seta vodila. Talmassons je s težavo prihajal do točk, na sredini niza pa je postal bolj natančen v sprejemu in s hitro igro spravil v težave Smotlakove varovanke. Zelo učinkovito igro je nadaljeval tudi v drugem setu, v katerem so pla-ve stalno zaostajale, čeprav so se do konca borile. Na splošno pa so bile premalo učinkovite v napadu. Domačinke so dale res vse od sebe v tretjem se-tu. V obrambi so igrale zelo požrtvovalno, na mreži pa so se končno razigrale vse tolkačice. Furlanke take reakcije niso pričakovale, tako da so se zmedle in začele več grešiti. Naša ekipa je tako povsem zasluženo osvojila niz, to pa je bilo tudi vse, saj je Tal-massons v četrtem setu igral zelo odločno, plave pa niso več našle pravega proti orožja. (T.G.) ŽENSKA D-LIGA II Pozzo - Kontovel 0:3 (17:25, 9:25, 21:25) KONTOVEL: Verša 6, Micussi 6, Lisjak 13, Bukavec 15, Pertot 2, Starc Sabrina Bukavec (Kontovel) je bila s 15 točkami naša najboljša tolkačica v tem krogu deželnih ženskih odbojkarskih prvenstev kroma 1; Kapun (L), Antognolli 0, Balazano 9, A. ŽuŽuič, Milič. TRENER: Cerne. Kontovelke so se šesterki Pozza oddolžile za poraz iz prvega dela in si tako priigrale lepo pustno darilo. Zmaga varovank trenerke Cerne je bila čista kot solza in pohvalo zaslužijo prav vse odbojkarice iz zahodnega Krasa, ker kljub pustu so igrale zelo zbrano, lahko bi rekli prav nič pustno razpoloženo. V vseh treh setih so imele vajeti igre stalno v svojih rokah, tako da je trenerka Cerne na igrišče poslala skoraj vse igralke. Dobro je sinoči deloval blok, največja razlika pa je bila na mreži, kjer so Kontovelke dobesedno gospodarile. Il Pozzo je sinoči imel nekaj težav na servisu in tudi na podaji, tako da je bila igra zelo predvidljiva in napadi lahek plen obrambe ali bloka Bukavčeve in soigralk. Edino v tretjem setu se je pri še-sterki Kontovela nekoliko zataknilo v sprejemu, vendar na srečo so se naše odbojkarice znova takoj zbrale in brez večjih težav spravile pod streho tudi ta niz in obenem tekmo. Govolley Kmečka banka - Fincantie-ri 3:0 (25:20, 25:15, 25:17) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania 8, M. Petejan 7, Antonič 10, Bressan 13, Cella 11, Zonch 3; Hauschild (L), Giuntoli. TRENER: R. Petejan. Govolley je prišel do pričakovane zmage v slabi uri. Zmaga varovank trenerja Petejan tokrat ni bila nikoli pod vprašajem, saj so bile igralke Go-volleya veliko boljše v vseh elementih, predvsem pa so napravile veliko manj napak. Pohvalo zaslužijo prav vse igralke, ker so tokrat obdržale koncentracijo prav do zadnje točke. Domači šport Danes Nedelja, 14. februarja 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Padova ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Coselli UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Coselli UNDER 13 MOŠKI - 11.00 na Proseku: Kontovel - Coselli NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex - San Luigi PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Lumignacco; 15.00 v Vilešu: Villesse - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Medeji: Medea -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Begliano; 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Fiumicello NARAŠČAJNIKI - 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Pomlad HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 19.00 v Civitavecchii: Pirati Civitavecchia - Polet ZKB Kwins Jutri Ponedeljek, 15. februarja 2010 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.30 v Repnu: Sloga Dvigala Barich - OMA KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 18.30 v Rožacu: Centro Sedia Calligaris - Jadran ZKB; 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - San Vito; DEŽELNI UNDER 19 - 20.30 v Gorici, Stella Mattutina: Ardita - Jadran ZKB športel - Jutri Veterani in trebušne plesalke Jutrišnji Športel (TV Ko-per-Capodistria ob 22.30) bo pustno obarvan. Igor Malalan bo v koprskem studiu gostil Devi-nove veterane, ki so pred kratkim nastopili na svetovnih veteranskih igrah na Bledu, in trebušne plesalke, ki bodo v živo zaplesale. Koprski sodelavec Jara Košuta pa je pripravil krajšo reportažo o trebušnih plesalkah v Trstu. Sledili bodo prispevki Športelovih sodelavcev s športnih prizorišč. Kamere so ali še bodo tokrat obiskale odbojkar-je Trieste Volley Televita 2010, košarkarje Jadrana Qubik Caffe in Bora Radenske. Zaključni del oddaje bo kot po tradiciji namenjen nagradni igri Poglej me v oči. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. 347-5292058 (SK Brdina) ali 3474421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo 29. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva za »29. pokal ZSŠDI«, ki bo v soboto, 20. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 18. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do petka, 19. februarja do 12.ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvnestvo - Pokal ZSŠDI, ki bo v soboto, 20. februarja v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio) SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 28. februarja v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. SK DEVIN prireja Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 29. Pokal ZSŠDI. Tekma bo v soboto 20.februarja 2010 v kraju Forni di Sopra na progi Cimacuta. Vpisovanja do petka 19.februarja do 12.ure na info@skdevin.it ali po faxu na 0433 886949. SK DEVIN prireja društveno tekmo za vse člane in tekmovalce, tečajnike in deskarje v nedeljo, 21. februarja 2010 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz z odhodom ob 7.uri s trga v Nabrežini ali ob 7.10 iz Štivana. Informacije in vpisovanja do četrtka 18.februarja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. / ŠPORT Nedelja, 14. februarja 2010 29 košarka - Deželna C-liga Uspešna nastopa Bora Radenske in Brega Bor za las, Breg vodil za 20 točk - Med protagonisti Pilat, Madonia in Klarica Bor Radenska - Fagagna 72:70 (17:19, 33:37, 52:54) BOR RADENSKA: Bole 2 (-, 1:3, 0:2), Krizman 11 (3:1, 4:5, 0:1), Cre-vatin 6 (-, 0:4, 2:9), Alberti 8 (0:2, 4:6, 0:1), Madonia 12 (4:6, 1:7, 2:2), Pilat 19 (12:17, 2:6, 1:2), Štokelj 3 (1:1, 1:3, 0:1), Šušteršič 5 (3:4, 1:4, -), Zanini (2:2, 1:1, -), Devcic (2:2, -, -), Bocciai, Pertot nv. TRENER: Zovatto. SON: 32; PON: Bole (36. min.). SKOKI: 25 (11 v napadu, 14 v obrambi). Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pav-letiča dosegel tretjo zaporedno zmago, predvsem pa novi, zlata vredni točki v boju za obstanek. Na Stadionu 1. maja je padla peterka iz Faga-gne, borovcem pa je tokrat uspelo tudi spreobrniti koš razliko v lastno korist. V prvem delu so varovanci trenerja Zovatta izgubili po podaljšku le za eno točko. Pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, saj niso nikoli popustili in v ključnem trenutku so znali reagirati. Že od uvodnih minut je bilo jasno, da bo tekma zelo napeta in izenačena. Prvi koš je padel po dobrih dveh minutah, delno pa zaslugi dobrih obramb, ampak delno tudi zaradi napak. V prvih dveh četrtinah Radenska ni igrala slabo, toda gostje so bili prisebnejši, kar jim je omogočilo, da so tako prvo, kot drugo četrtino zaključili v vodstvu. Odločilna pa je bila tretja četrtina. Gostitelji so popolnoma odpovedali v napadu, kar so seveda takoj izkoristili nasprotniki, ki so z izkušenim Bellino na čelu povedli za celih 14 točk (36:50). Gledalcem je tedaj zastal dih, saj so se bali, da bodo Plavi morali zapustiti igrišče praznih rok. Na srečo pa so se Svetoi-vančani zdramili in z Pilatom in Ma-donio (ko je tekla 27. minuta je ta v prav NBA stilu lepo zabil) v pičlih dveh minutah nadoknadili zaostanek (50:50). Vnel se je tedaj boj za vsako žogo, ki se je nadaljeval tudi v zadnji, vroči četrtini. Fagagna je izgubila zaradi petih osebnih napak oba izkušena centra Marego in Bellino, ni pa popustila in 10 sekund pred zvokom sirene je bil izidi izenačen 70:70. Gostje so nato napravili osebno napako nad Pilatom, ki je uspešno izvedel oba prosta meta. Fagagna je sicer imela še zadnji met, vendar Goz-zi, ki je bil do tistega trenutka pravi trn v peti borovcev, je iz kota zgrešil met in Borovi košarkarji so se lahko prepustili skupaj z navijači prosla- vljanju zaslužene zmage. Med posa-meztniki bi tokrat omenili Pilata, ki je bil z 19 točkami najboljši na igrišču (8 skokov in nad njim je bilo storjenih kar 10 osebnih napak), Mado-nio, ki je igral dobro tako v obrambi kot napadu (12 točk ter 3 skoki) in vedno požrtvovalnega Marzia Kriz-mana. (RAS) Breg - Ronchi 74:61 (25:12, 40:31, 56:44) BREG: Bozic 5 (-, 1:3, 1:3), Nad-lišek, Sechet 3 (-, -, 1:6), Jevnikar (-, 0:2, 0:1), Švara n.v., Bandi, Petaros n.v., Klabjan 17 (5:5, 6:10, 0:1), Haskic 13 (-, 2:5, 3:7), Buttignon 11 (2:2, 3:5, 1:2), Klarica 24 (2:2, 2:4, 6:9). Trener: Kraševec. PON: Buttignon. IZKLJUČEN: Bozic. Brežani so stopili na igrišče s pravim pristopom. Nasprotnikov niso podcenjevali in so predvsem v prvi četrtini igrali zelo zbrano. Obramba je delovala brezhibno, v napadu pa je šlo skoraj vse od rok. Še posebno učinkovito je deloval Elvis Klarica, ki je na koncu zbral 24 točk. V drugi četrtini se je nekaj zataknilo. Košarkarji iz Ronk so zamenjali obrambno taktično postavitev. Prešli so na consko obrambo, kar je nekoliko zmedlo Bre-žane. Gostje sicer niso nikoli ogrozili zmage Brega, ki je že v tretji četrtini vodil tudi za +20 točk. Gostje so se tako vdali in Breg je brez večjih težav visoko vodstvo obdržal vse do konca. Načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi je bil z nastopom zelo zadovoljen: »Tokrat so vsi dali vse od sebe. Pristop je bil pravi in igra tudi, tako da lahko optimistično gledamo na prihodnje nastope.« Ostali izidi: Alba - Gianesini 70:75, Galetti Pavimenti - Credifriu-li 79:72, Cus Udine - Venezia Giulia 89:57, Cbu - Goriziana 82:55, Santos - Servolana 79:66. DRŽAVNA C-LIGA Jadran Qubik Caffe danes doma Jadranovci bodo danes na Op-činah (začetek ob 18. uri) v državni C-ligi gostili Padovo, ki ima na lestvici štiri točke in zaseda 8. mesto, kar še vodi v končnico za napredovanje. Včerajšnji izid: San Daniele -Nuova Pallacanestro Gorizia 73:94. Klarica (desno) protagonist zmage Brega v Dolini kroma hockey in-line Poletovci na gostovanju v Civitavecchii Openski hokejisti na roler-jih Poleta ZKB Kwins bodo danes odpotovali v Civitavecchio pri Rimu, kjer bodo gostovali (začetek ob 19. uri) pri domačih »gusarjih«, ki so z 22 točkami na sredini lestvice. »Pot je dolga in prav zaradi tega upamo, da se ne bomo zaman peljali do Civita-vecchie. Če bomo igrali dobro in borbeno, lahko tudi odnesemo domov celotni izkupiček,« je prepričan trener Poletovih vratarjev Mojmir Kokorovec. Trener Aci Ferjanič bo imel na razpolago vse svoje varovance. V Lacij odpotujeta tudi Stefano Cavalie-ri in Jure Ferjanič, ki sta se ekipi pridružila šele prejšnji teden. Zmaga proti Torinu je vlila poletovcem precej samozavesti. »Proti Torinu smo vsi dali vse od sebe. Seveda sta Cavalie-ri in Ferjanič odlični okrepitvi, tako da smo zdaj veliko bolj optimisti. Boj za obstanek bo seveda še dolg,« je še dodal Ko-korovec. Polet bo v prihodnjih krogih igral še določilni tekmi proti Ferrari in nato proti Mo-deni in Monlealeju. Do konca prvenstva manjka še šest krogov, v katerih se bo Polet skušal izogniti tudi play-outu. šah - Turnir šolske mreže Na vseh stopnjah visoke uvrstitve naših učencev in dijakov Turnir osnovnošolcev košarka - Moška D-liga Pekoč poraz Napake, šest točk v prvi četrtini: Kontovel klonil pred Perteolami - Slabo igral tudi Sokol Perteole - Kontovel 79:50 (17:6, 36:13, 56:30) KONTOVEL: Paoletič 2 (-, 1:5, 0:7), Švab 20 (8:12, 6:14, 0:2), Godnič 1 (1:2, 0:2, 0:1), Bernetič 4 (-, 2:5, -), Bufon 1 (1:2, 0:4, -), Starc 3 (1:4, 1:3, -), J. Sossi, Regent 6 (2:2, 2:3, -), Ge-nardi 4 (0:2, 2:4, -), Bukavec 9 (2:5, 2:3, 1:4), Vodopivec n.v., trener Gerjevič. SON: 19; PON: Švab (40). Igranje na pustno soboto gotovo ne leži Kontovelcem. To se je izkazalo tudi na sinočnji tekmi, saj so naši košarkarji sicer proti solidni ekipi Perteole doživeli pekoč poraz. Naša ekipa je nastopila v precej okrnjeni postavi. Odsotni so bili Ban, Zaccaria, Lisjak in Gantar, kljub temu bi lahko nudila močnejši odpor. Pristop do tekme ni bil najboljši, kar se je takoj pokazalo na igrišču. V prvi četrtini so namreč Kontovelci dosegli le pičlih šest točk. Veliko je bilo izgubljenih žog, tako da so imeli domači košarkarji olajšano nalogo in kaj kmalu dosegli zanesljivo prednost. Že po prvem polčasu je bilo tekme dejansko konec, saj je Perteole vodil že s 23 točkami razlike. Gostje so v tretji četrtini skušali z bolj agresivno obrambo zmanjšati zaostanek. V napadu pa ni šlo (17:57 pri metu), pa tudi izgubljenih žog je bilo preveč (na koncu kar 24) in visok poraz je bil tu. Od posameznikov bi omenili le Marka Švaba, ki je dal 20 točk, toda 16 jih je dosegel v zadnjih minutah, ko so gostitelji vodili že s 30 točkami razlike. »Bolje je, da takoj pozabimo na to tekmo in se pripravimo na naslednjo, ki bo že v petek. Čaka nas težka naloga, saj bomo igrali proti vodilnemu Geattiju,« je po srečanju dejal Kontovelov spremljevalec Matej Budin. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Skyscrappers 77:83 (18:25, 38:40, 55:59) SOKOL: Spadoni 3, Rogelja, Umek 16, Doljak 22, Križ-man 19, Hmeljak 15, Piccini 1, Guštin, Hrovatin, trener Emili. 3 točke: Umek 3, Doljak 2, Hmeljak 1, Spadoni 1; PON: Doljak (40). Po spodbudnem nastopu (kljub porazu) v gosteh proti Intermuggi je Sokol tokrat doma izgubil proti nižjeu-vrščenemu Skyscrappersu. In to povsem zasluženo, saj je nabrežinska ekipa igrala pod svojimi sposobnostmi. Res je, da sta manjkala pomembna igralca kot Budin, ki je zbolel v zadnjem trenutku, in poškodovani Vescovi. To pa ni v opravičilo za bledo predstavo našega moštva, ki je bila vseskozi v težavah proti conski obrambi »nebotičnikov« in predvsem ni našla pravega orožja, da bi zaustavila razigranega, nekdanjega košarkarja Bora in Jadrana Maura Si-moniča. Gostje so bili stalno v vodstvu in čeprav so jim bili Nabrežinci stalno za petami, so razliko 5-8 točk ohranili do konca tekme. Od Sokolovih posameznikov bi omenili Denisa Doljaka, ki je bil z 22 točkami najboljši strelec ekipe in je imel tudi 5 skokov, ter Jana Umka in Marka Hme-ljaka za požrtvovalnsot v obrambi. (lako) Prejšnje dni je bilo na novem sedežu zavoda Žige Zoisa zelo živahno: na sporedu so bili namreč turnirji posameznikov šol, ki so vključene v šolsko mrežo, ki jo vodi prav omenjeni zavod. Lansko leto so organizirali en sam turnir za vse stopnje, na katerem je nastopilo 78 mladih šahistov, letos pa so bili turnirji kar trije s skupno 228 tekmovalci (94 za osnovne, 71 za nižje srednje in 63 za višje srednje šole), kar priča vse večje zanimanje za šah v šolah cele tržaške pokrajine. Osnovnošolskega turnirja so se udeležile samo šole s slovenskim učnim jezikom, na koncu pa je prvo mesto zasedla izkušena Dana Tenze s kriške šole Sirk pred predstavnikoma devinske-ga Jurčiča Janom Ferfoglio in Borutom Brecljem. Četrti in tretji v moški konkurenci je bil Jordan Štekar (Bevk) z enim samim porazom kot Nikolaj Malalan (Tomažič), Rickard Košuta (Bevk) in Luka Nabergoi (Sirk). Druga od deklet je bila Veronika Feri (Tomažič), tretja pa Veronika Vascotto (Sirk).Vsi otroci so prikazali zvrhano mero požrtvovalnosti in navdušenja in tudi manj izkušeni bodo s pridnim delom v šolskih krožkih lahko veliko napredovali. To so na primer dokazali učenci katinarske, trebenske in repenske osnovne šole, ki so komaj letos začeli z redno vadbo na šoli in so dosegli dobre uvrstitve, a tudi učenci barkovljanske šole, ki so za- čeli trenirati šele pred nekaj tedni. Pri tem gre poudariti odlično delo, ki ga opravljajo mentorji na posameznih šolah in ki je že lani privedlo do uvrstitve dveh ekip na državno prvenstvo. V kategoriji srednješolsce je zmagal eden od favoritov, Devan Štoka (Levstik), ki je v zadnji tekmi premagal drugouvrščenega Kiliana Babudra (Kosovel) in v predzadnji tretjeuvrščenega Paola Ariasa (Stock). Pri dekletih je nekoliko presenetila mlada Mojca Petaros, ki se je uvrstila na sedmo absolutno mesto in kot prva pred dekleti prehitela Liso Saponaro (Caprin) in sestro Urško (prav tako Kosovel). Pri višješolcih je v kategoriji nad 16. letom po predvidevanju zmagal prvokategornik Giuliano Gregori (Oberdan) pred Janom Zobcem (Prešeren) in Erikom Solinasom (Žiga Zois). V ženski konkurenci se je za Prešernovkama Eleno Costariol in Tjašo Oblak presenetljivo uvrstila Sofija Guštin (Zois), ki je v finišu prehitela kotirani Roberto Chissich in Cri-stino Sustersich (prav tako Prešeren). V kategoriji izpod 16 let je v moški konkurenci zmagal Sebastian Ba-lestrucci (Volta) pred Alexom Solina-som in Matjažem Zobcem (oba Prešeren), v ženski pa Ajlin Visentin (Stefan) pred Stephanie Furlan (Zois) in Ireno Cossutta (Prešeren). Marko Oblak 30 Nedelja, 14. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 odprtje - Sporočilo iz razprodane dvorane BC Place »Svet potrebuje mir, strpnost in bratstvo« Italijanski zastavonoša Giorgio Di Centa ansa Zadnji nosilec bakle je bil legendarni kanadski hokejist Wayne Gretzky ansa Zastavonoša Slovenije Tina Maze sta VANCOUVER - Kanadska generalna guvernerka Michaelle Jean, predstavnica britanske krone v Kanadi, je v petek ob 20.31 po lokalnem času tudi uradno odprla XXI. zimske olimpijske igre v Vancouvru, druge zimske olimpijske igre po Calgaryju 1988 v tej severnoameriški državi. Le 29 minut kasneje je četverica kanadskih športnih legend po 45.000 kilometrih poti zanetila tudi olimpijski ogenj. Kot zadnji je olimpijsko baklo prižgal legendarni kanadski hokejist Wayne Gretz-ky, že pred njim pa tudi najboljša kanadska športnica 20. stoletja Catriona LeMay Doan, košarkar Steve Nash in alpska smučarka Nancy Greene. Pri samem prižigu je prišlo celo do manjše tehnične okvare, ko eden od nosilcev v obliki »ledenega opornika« ni deloval in podprl ognja. Športne legende so zaplet rešile z improvizacijo. Že pred tem je pri zadnjem delu poti olimpijske bakle sodelovala kopica slavnih osebnosti, tudi nekdanji voznik formule 1 Jacques Villeneuve in igralec Donald Sutherland. Pred 55.000 gledalci v razprodani dvorani BC Place, kjer domuje moštvo ameriškega nogometa Vancouver-Lions, se je predstavilo vseh 82 držav udeleženk iger, vključno z Gruzijci, ki jih je prizadela tragična smrt sankača Nodarja Kumaritašvilija. V največji športni dvorani v Ameriki se je predstavila tudi Slovenija. Ta je tokrat zastopana z rekordno odpravo 47 športnikov, ki nastopajo v desetih športih. Nosilka zastave je bila alpska smučarka Tino Maze, italijanski zastavonoša (109 tekmovalcev in tekmovalk) pa je bil smučarski tekač Giorgio Diu Centa. Med rekordnimi 82 državami na igrah v Vancouvru prvič sodelujejo Kajmanski otoki, Kolumbija, Gana, Črna Gora, Pakistan, Peru in Srbija. Največji aplavz na prireditvi so seveda poželi gostitelji, ki so po tradiciji v dvorano vkorakali zadnji. Slovesnost je bila tokrat posvečena tudi Kumaritašviliju, ki se je smrtno ponesrečil na petkovem treningu. »Naše sožalje izrekamo njegovi družini, prijateljem in rojakom,« je na odprtju med drugim povedal predsednik MOK Jacques Rogge, na slavju oblečen v temno obleko in s črno kravato. »Nosite njegove olimpijske sanje na vaših plečih in borite se z njegovim duhom v srcu,« pa je dejal predsednik organizacijskega odbora iger John Furlong. Zbrani na prireditvi so pokojnega mladega sankača počastili z minuto molka, kanadska in gruzijska zastava pa sta bili izobešeni na polovici droga. Gruzijska reprezentanca je ob vhodu na olimpijski stadion nosila črne Vžig olimpijskega ognja je pomenil višek odprtja iger ansa šale in žalne trakove, gledalci pa so vstali s sedežev. Rogge se je na odprtju spomnil tudi olimpijskega duha: »Naš svet potrebuje mir, strpnost in bratstvo. Naj igre v Vancouvru 2010 potekajo v miru.« Športnike pa je pozval: «Recite ne dopingu in prevari.» Kanadskim prvotnim prebivalcem, t.i. First Nation, je pripadel uvodni del več kot triurne prireditve. Na prireditvi je sodelovalo okoli 4000 akterjev, ki so predstavili 12.000 let kanadske zgodovine in kulture. Nastopili so tudi številni zvezdniki, med njimi pevci Bryan Adams in Nelly Furtado ter Sarah McLachlan. al. smučanje Moški smuk bo jutri ob 19.30 WHISTLER - Vreme organizatorjem še vedno nagaja. Včeraj so zaradi nočnega sneženja in dežja morali odpovedati moški smuk, saj je bila proga povsem zmehčana. Tekmo pa bodo skušali znova izvesti jutri ob 19.30 po našem času. Vremenski pogoji naj bi se namreč izboljšali. Vreme kroji tudi ženski spored. Zaradi odpovedi moškega smuka so prestavili tudi žensko su-perkombinacijo, ki bi morala biti v nedeljo. Dekleta še niso izpeljala obveznega treninga. Kdaj bodo krstni nastop na letošnjih ZOI opravile smučarke, pa še ni znano. Kanadski premier si bo plačal vstopnice sam Kanadski premier Stephen Harper ne bo izkoristil akredita-cije in prostega vstopa na tekmo-vališča v Vancouvru, temveč bo iz lastnega žepa plačal vstopnice za vse dogodke, ki si jih bo ogledal. Premier je poudaril, da ne želi ustvariti vtisa, da se brezplačno zabava na največjem zimskem dogodku leta, medtem ko navadni ljudje plačujejo. Iz kabineta ministra so povedali, da bo premier iz lastnega žepa vsakič plačal najdražjo vstopnico, ki jo ponujajo na trgu za posamezni dogodek. Cene pa sploh niso nizke. Bi se po njem zgledovali tudi italijanski in slovenski politiki? Taiai/ j £ \ VPRŠANJE: Napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta smučarskega teka (ženske 10 km). PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. GORAN KOŠUTA Bivši karateist bo spremljal igre občasno Študent, glasbenik, do pred kratkim tudi karateist. Goran Košuta iz Barkovelj se je ob študiju prava zdaj predaja glasbi: leta 2005 je ustanovil s Petrom Klobasom skupino Alterego, s katero nastopa v zamejstvu, včasih pa tudi v Sloveniji. Bobnar skupine, ki je pred tem igral tudi violino in trobento, bo letos pustoval, vendar pod odrom: »Letos med pustom ne bomo nastopali. Škoda, saj je igranje na pustnih rajanjih zelo zabavno. Igraš pred množico ljudi, v kateri preveva posebna atmosfera, saj so vsi veselo razposajeni!« Tekmovanja v Vancouvru bo 22-letnik spremljal občasno. Sneg, ki je pred dnevi pobelil Kras, mu je sicer všeč, raje pa ima poletje. ASTRI D CORBATTO| Pozimi aktivna, poleti pa rada uživa na morju Smučarka SK Devin Astrid Corbatto ima s snegom seveda dober odnos. Pozimi, pravi, da je športno bolj aktivna, poletje pa ima tudi rada, vendar takrat najraje uživa na plažah. Študentka geologije na tržaški univerzi obiskuje tudi aerobiko, v otroških letih pa se je ukvarjala z najrazličnejšimi športnimi panogami. Smučarka iz Boršta se je letos pridružila tekmovalni skupini članov SK Devin, pred tem pa je bila članica Brdine. Letos bo tekmovala na Primorskem smučarskem pokalu, udeležila pa se bo tudi deželnih tekem FISI. Na letošnjih Zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru bo najraje spremljala veleslalom. »Nimam preferenc, rada gledam moške in ženske,« pravi 20-letnica. Današnja napoved: 1. Bjoergen, 2. Saarinen, 3. Majdič, 4. Kowalczyk, 5. Follis, 6. Steira SKUPNO 0 Včerajšnja napoved: Moški smuk je bil preložen DNEVNI IZID 0 Današnja napoved 1. Majdič, 2. Saarinen, 3. Follis, 4. Kowalczyk, 5. Kalla, 6. Khazova SKUPNO 0 Včerajšnja napoved: Moški smuk je bil preložen DNEVNI IZID 0 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Nedelja, 14. februarja 2010 31 smučarski skoki - Na srednji skakalnici podelili prve kolajne »Harry Potter« je spet letel Uspešen začetek Slovencev Švicar Ammann tretjič zlat - Robert Kranjec šesti, 17-letni Peter Prevc pa sedmi - Colloredo do finala WHISTLER - Prvo zlato kolajno XXI. Zimskih olimpijskih iger je osvojila Švica: skakalec Simon Ammann je v velikem slogu prišel še do tretjega olimpijskega zlata. »To je enostavno neverjetno! Težko se je bilo umiriti in se osredotočiti le na skoke. A v takšnem položaju sem že bil, zato sem imel malo več izkušenj. A vseeno je zame to noro. Noro!« je dejal Švicar, ki si je pred osmimi leti (prvo zlato je osvojil v Salt Lake Cityju) s svojim deškim videzom prislužil vzdevek Harry Potter. Drugi je bil Poljak Adam Malysz, do brona pa je s sedmega mesta po prvi seriji prebil Avstrijec Gregor Schlierenzauer. Prva tekma skakalcev je obenem razveselila slovenski tabor. Robert Kranjec je bil šesti in s tem že izenačil najboljši slovenski dosežek iz Turina 2006. Presenetil je tudi najmlajši smučarski skakalec v Whistlerju Peter Prevc, ki je z izjemnim drugim skokom (104,5 m) pridobil šest mest in se s 13. mesta povzpel na sedmo mesto. 17-letnik iz Dolenje vasi, ki je obenem v krstnem olimpijskem nastopu dosegel doslej najboljši rezultat med svetovno elito, je za 12 let starejšim Kranjcem zaostal le pol točke. »Zelo mi je uspel predvsem drugi nastop, saj res že dolgo nisem naredil takšnega skoka. V bistvu tudi treme, čeprav je šlo za moj prvi olimpijski nastop, sploh nisem imel. Upam, da ta uspeh ne bo spremenil ničesar in veselim se že nastopa na veliki skakalnici,« je povedal mladi Prevc, ki je v drugi seriji skočil pol metra dlje od le-gendarnrga Ahonnena. Fincu je namreč včeraj pripadlo nehvaležno 4. mesto: k smučarskim skokom se je sicer z željo po osvojitvi prvega posamičnega olimpijskega odličja, a mu je spet spodletelo. Šestega mesta se je veselil tudi Kranjec, kot pa je že večkrat povedal, na teh tekmovanjih to nič ne šteje. »Šteje le kolajna. Tekma je bila sicer zelo lepa, a tudi zelo težka zaradi izjemno nizkih zale-tnih hitrosti. Poleg tega so se razmere za skakanje hitro spremenile,« je dejal. Med finalisti olimpijskih iger je s 24. mestom pristal tudi Primož Pikl, medtem ko je Jernej Damjan z 38. ostal zunaj finala. Igre v Vancouvru so se zelo dobro začele tudi za »azzurra« Sebastinana Colloreda, skakalca iz Zabnic. Športnik iz naše dežele se je prebil prek kvalifikacij do finalne druge serije. Tu je bil 29. Andrea Morassi, drugi deželni reprezentant, pa se ni uvrstil v finalno serijo. Končal je na 43. mestu. Izidi: 1. S. Ammann (Švi) 276,5 (105,0 m/108,0 m); 2. A. Malysz (Pol) 269,5 (103,5/105,0); 3. G. Schlierenzauer (Avt) 268,0 (101,5/106,5); 4. J. Ahonen (Fin) 263,0 (102,0/104,0); 5. M. Uhrmann (Nem) 262,5 (103,5/102,0); 6. R. Kranjec (Slo) 259,5 (102,0/102,5); 7. P. Prevc (Slo) 259,0 (100,0/104,5); 8. T. Morgenstern (Avt) 258,5 (102,0/101,5); 9. A. Jacobsen (Nor) 257,0 (99,5/104,0); 10. M. Schmitt (Nem) 256,0 (99,5/103,5); 24. P. Pikl (Slo) 234,5 (97,5/97,5); 29. S. Colloredo (ita) 229,0 (96,0/96,5); 38. J. Damjan (Slo) 108,0 (93,5); 43. A. Morassi (Ita). drsanje - 5.000 Fabris šele na 7. mestu VANCOUVER- Italijanski drsalec Enrico Fabris, ki je na igrah v Turinu 2006 osvojil dve zlati in eno bronasto odličje, je pred včerajšnjo uvodno preizkušnjo na razdalji 5.000 metrov, kjer je bil pred štirimi leti »zlat«, napovedal kolajno, zadovoljiti pa se je moral s skromnim 7. mestom. Po pričakovanjih in v času olimpijskega rekorda (6:14,60) zmagal Nizozemec Sven Kramer, srebrno kolajno je osvojil Južnokorejec Seung-Hoon Lee (6:16,95), bronasto pa Rus Ivan Skobrev (6:18,05). Drugi Italijan Luca Stefani (6:41,65) je bil 25. Robert Kranjec (desno) in Peter Prevc sta osrečila slovenski tabor. Na prvi tekmi sta osvojila šesto oziroma sedmo mesto. Za pravo presenečenje je poskrbel mladi 17-letni Prevc, ki je z drugim skokom bil celo boljši kot legendarni Ahonenu sta biatlon - Sprint Teja Gregorin do najboljšega izida kariere WHISTLER - Biatlon je Slovaški prinesel prvo zlato olimpijsko kolajno na zimskih igrah. V sprintu biatlonk je prvo mesto osvojila naturalizirana Rusinja Anastazija Kuzmina. Druga je bila nemška zvezdnica Magdalena Neuner, tretja pa Francozinja Do-rin. Slovenka Teja Gregorin je zasedla izvrstno 9. mesto. Na strelišču je ustrelila ničlo, na progi pa ji je šlo tudi dobro od nog. Za 29-letno Slovenko je to najboljša uvrstitev nasploh: »Zdaj grem bolj sproščeno naprej. Na zasledovalni tekmi si želim vsaj zadržati to mesto.« Malijeva je bila 31., Ravni-karjeva pa 37., Brankovič-Likozar pa 75., in ne bo nastopila na torkovi zasledovalni tekmi. Najboljša Italijanka je bila Katja Haller (38.). smučarski tek Favoritkam proga ne ustreza WHISTLER - Na tekaški progi v Whistlerju se bodo jutri začela tekmovanja v smučarskem teku. Ob 19.00 se bodo tekačice pomerile na 10 kilometrski preizkušnji, med nastopajočimi bo tudi pet Slovenk z Maj-dičevo na čelu in štirje Italijanke. Slovenska prva dama smučarskega teka Petra Majdič se je na prvi nastop dobro pripravila. V petek se sploh ni udeležila odprtja Iger, ker ni želela motiti svojega ritma priprav. Prvega nastopa se veseli, od njega pa ničesar ne pričakuje, pravi pa, da bo zelo dober pokazatelj forme. Ob Maj-dičevi bodo nastopile še Fabjan, Viš-nar, Eržen in Jezeršek. Med »azzurrami« bodo nastopile Follis, Longa, Rupil in Valbusa. Reprezentančni stab stavi veliko na žensko zasedbo, ki bi lahko presenetila tudi s kolajno. Poleg favoritkah, ki so krojile vrh svetovnega pokala (Poljakinja Ko-walczyk in Finka Saarinen), bo prav gotovo v ospredje stopila Norvežan-ka Bjorgen, ki je več tekem izpustila, da bi izpilila formo za ZOI. Tekačice so pred dnevi opravile nekaj treningov na progi. Mnenja pa so bila deljena: norveška kandidatka za medalje Marit Bjorgen je bila zelo nezadovoljna, saj je mnenja, da so proge premehke in da bodo tekme zaradi tega zelo težke. Take razmere prav tako ne ustrezajo najboljši slovenski tekmovalki Petri Majdič, ki si prav tako želi nekaj nizke temperature in bolj ledeno smučino. Na njeno srečo imajo dekleta vendarle nekoliko prednosti, saj je proga v dopoldanskih terminih (po našem času ob 19.00), ko imajo na sporedu tekme, bolj trda. V nekaterih taborih, kot denimo v nemškem, pa so tekmovalci mnenja, da so proge v brezhibnem stanju. O Spored Danes, 14. 2. KONČNE ODLOČITVE: 19.00 Nord. kombinacija - Whistler: posamično, skoki (SLO: Oranič, Berlot; ITA: Bauer, Michielli, Pittin, Runggaldier) 20.15 Biatlon - Whistler: 10 km sprint, moški (SLO: Bauer, Marič, Dokl, Rupnik; ITA: Cola,De Lorenzi, Hofer, Vuillermoz, Windisch) 22.00 Sankanje - Whistler: moški (3./4. vožnja) (SLO: Pociecha, ITA: Mair, Rainer, Zoeggeler) 22.00 Hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond: ženske, 3000 m 22.45 Nord. kombinacija - Whistler: posamično, tek (SLO: Oranič, Berlot; ITA: Bauer, Michielli, Pittin, Runggaldier) 3.30 Smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress Mountain: grbine, moški, finale OSTALA TEKMOVANJA: 21.00 Hokej - Vancouver, ženske: ZDA - Kitajska 23.30 Smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress Mountain: grbine, moški, kvalifikacije 1.30 Hokej - Vancouver, ženske: Finska - Rusija 1.30 Um. drsanje - Vancouver: športni pari, kratki program (ITA: Della Monica/Kocon) Jutri, 15. 2. KONČNE ODLOČITVE: 19.00 Smučarski tek - Whistler: posamično ženske, 10 km prosto (SLO: Majdič, Višnar, Fabjan, Eržen, Jezeršek; ITA: Follis, Longa, Rupil, Valbusa) 19.30 Alpsko smučanje - Whistler: smuk, moški (SLO: Jerman, Perko, Šporn, Križaj, Fill; ITA: Fill, Paris, Staudacher) 21.30 Smučarski tek - Whistler: posamično, moški, 15 km prosto (ITAL: Clara, Di Centa, Hofer, Piller Cottrer) 22.00 Hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond: moški, 500 m (ITA: Ioriatti) 23.00 Deskanje - Vancouver/Cypress Mountain: deskarski kros, moški: finale (SLO: Rogelj; ITA: Malusa, Pozzolini, Raimo, Schiavon) 2.00 Umetnostno drsanje - Vancouver: športni pari, prosti program (ITA: Della Monica/Kocon) OSTALA TEKMOVANJA: 4.00 Hokej - Vancouver, ženske Švedska - Slovaška 23.30 Hokej - Vancouver, ženske: Švica - Kanada 2.00 Sankanje - Whistler: ženske (1 ./2. vožnja) (ITA: Gasparini) 19.30 Deskanje - Vancouver/Cypress Mountain deskarski kros, moški: kvalifikacije (SLO: Rogelj) Ko la j n e ZOI C )i z s B Sk. Švica 1 0 01 Nizozemska 1 0 01 Slovaška 1 0 01 J. Koreja 0 1 01 Nemčija 0 1 01 Poljska 0 1 01 Rusija 0 0 11 Avstrija 0 0 11 Francija 0 0 11 tragedija na sankališču - Smrt mladega Gruzijca ni ustavila tekmovanja MOK: »Človeška napaka« Vendar so sankači bistveno presegli načrtovano hitrost do največ 135 km na uro - Tekmovalci pod šokom WHISTLER - Olimpijska sankaška proga v Whistlerju, na kateri se je v petek smrtno ponesrečil 21-letni gruzijski tekmovalec Nodar Kumaritašvili, ustreza vsem merilom, za tragedijo pa je kriva človeška napaka, so zatrdili organizatorji iger in sankaška zveza. Uradni funkcionarji tekmovanja so prepričani, da je ledena steza, ki si lasti sloves najhitrejše na svetu, dovolj varna za nadaljevanje tekmovanja. Iz varnostnih razlogov pa so vseeno povišati ograde v zadnjem delu proge, kjer se je ponesrečil Kumaritašvili, start treninga pred prvimi nastopi v noči pa so znižali in ga izenačili z ženskim. Sankači so vožnjo ocenjevali z mešanimi občutki in se na stezo podajali z veliko negotovostjo. »Bilo je res zelo težko startati. Vsi smo istih misli. Vidi se nam v očeh,« je povedal Slovenec Domen Pociecha. Kritike Kanadčanom, da so pripravili prehitro progo, so se množile ves dan. Na progi so bile v osnovi načrtovane hitrosti do 135 kilometrov na uro, a tekmovalci po njej drvijo s hitrostjo 150 km/h in več. Italijan David Mair je na olimpijskem treningu dosegel hitrost 152,5 km/h. Hitrost na progi pa so sankači v Whistlerju doživeli že na lanski generalki, kjer so ure dvakratnemu svetovnemu prvaku Felixu Lochu pokazale hitrost 153,98 km/h. Uradno višje hitrosti pri sankaču v zgodovini človeštva doslej še niso namerili. «Vsaka napaka tukaj je lahko usodna. Ta proga ne oprošča,» pravi Loch. O hitrostih na tej progi se je zamislil tudi legendarni Italijan Armin Zoggeler, dvakratni olimpijski prvak. »Mislim, da smo prišli do končne meje. Pri takšni hitrosti proga res zahteva od tekmovalca vse,« pravi izkušeni 36-letni Tirolec. Tako kot Loch, je tudi on Sankaško progo so včeraj zaščitili z višjo ograjo, s čimer so priznali, da le ni bila tako brezhibna ansa napovedal, da bodo najboljši tekmovalci med igrami verjetno presegli hitrost 155 km/h. Kritične so bile tudi lanske izjave Mednarodne sankaške zveze, kjer so olimpijsko progo označili kot lov na hitrostne rekorde in že takrat razmišljali, da bi ob homologaciji prog limitirali najvišjo dovoljeno hitrost. »Zdravje in varnost tekmovalcev sta pomembnejša od rekordnih dosežkov,« je takrat dejal predsednik FIL Josef Fendt. Podobno razmišlja dvakratni svetovni prvak David Möller, ki je prav tako že boleče padel v Whistlerju. »Mislim, da smo s to progo prišli do točke, ko bo treba začeti razmišljati drugače. V nasprotnem kmalu ne bo več športnikov, ki bi se spuščali po teh progah,« je dejal Nemec. Na progi naj bi se pomerili tekmovalci in tekmovalke v sankanju, skeletonu in bobu. Skupaj bodo tukaj razdelili kar 12 kompletov medalj. 32 Nedelja, 14. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla Nad Sredozemljem in Srednjo Evropo se bo zadrževalo območje nizkega zračnega pritiska, ki bo povzročalo prihod jugozahodnih tokov v visokih legah, ki bodo od jutri, vse bolj lažni, medtem ko bodo v nižjih plasteh tokovi še vedno dotekali v vzhoda oziroma severozahoda. Ciklonsko območje se južno od nas pomika proti vzhodu. V nižjih plasteh ozračja priteka od jugovzhoda vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30 Dolžina dneva 10.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.01 in zatone ob 18.08 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo večinoma ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.34 najnižje -20 cm, ob 10.08 najvišje 36 cm, ob 16.37 najnižje -54 cm, ob 23.13 najvišje 41 cm. Jutri: ob 5.03 najnižje -21 cm, ob 10.35 najvišje 32 cm, ob 16.59 najnižje -48 cm, ob 23.36 najvišje 40 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................290 Vogel.................140 Kranjska Gora........120 Krvavec..............150 Cerkno...............130 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje .115 Civetta...............180 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........150 Zoncolan..............85 Trbiž..................150 Na Žlebeh ...........230 Mokrine..............170 Podklošter...........110 Bad Kleinkirchheim . 120 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -10/-2 CELOVEC O -8/-2 TOLMEČ O -9/-1 TRBIŽ O -10/-2 O -12/0 KRANJSKA G. . & O -10/-2 S. GRADEC O TRŽIČ -10/-1 _ o KRANJ ¿9 CELJE -9/-2 O MARIBOR o -7/-2 PTUJ O M. SOBOTA O-11/-1 sr"-! VIDEM o -2/8 O PORDENON -1/7 ČEDAD O kranj -1/7 o LJUBLJANA GORICfl n 0 N. GORICA . -7/-1 N. MESTO -8/-1 GOgR.CA O /8 />PO-STOJna O ^ KOČEVJE /V -¿>3/8^ . o- PORTOROŽ O ---^ ČRNOMELJ -3/9 r"— UMAG ^OPATIJA , REKA -2/8 ZAGREB -7/-1 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo na območju, ki se razteza od obale do predalpskega pasu, prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, več sonca pa bo v notranjosti Karnije in Kanalske doline. Čez dan bo nebo pretežno jasno po večjem delu dežele, nad Pordenonom bo možna večja oblačnost. Na Primorskem in v gorah bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Proti večeru bo na Primorskem zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -13 do -7, na Primorskem okoli -4, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem okoli 8 stopinj C. O GRADEC -8/-1 CELOVEC O -7/-1 O -9/2 KRANJSKA G. O -8/-2 S. GRADEC CELJE -6/-2 O r MARIBOR O -7/-2 PTUJ O M. SOBOTA O -8/-1 ZAGREB -5/-1 O Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme, le v višjih legah Karnije bo ponekod večja oblačnost, možno bo tudi rahlo sneženje. Po spodnji ravnini, ob obali in po vzhodnih predelih bo pihala zmerna burja, ki bo ponekod zjutraj tudi močna, potem pa bo ponovno ošibela. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo na Primorskem precej jasno, burja bo dopoldne ponehala. Drugod bo večinoma oblačno. Dopis iz pariza - Ponovno v ospredju Z zakonom nad burko? Polemike z ene in druge strani Zadnje čase se v Franciji veliko govori o burki, saj je to oblačilo, ki popolnoma prekriva telo, vedno bolj prisotno. Še pred leti je bilo izjema, danes je v določenih četrti del vsakdana. Junija 2009 je 60 poslancev vložilo predlog za ustanovitev preiskovalne komisije glede nošnje burke in nikaba (oblačilo, ki ne prekriva oči), danes je že govor o zakonu, ki bi prepovedal tovrstna oblačila v javnosti. Od kje in zakaj ta val verske gorečnosti? Gre za nove priseljence? Odgovor muslimanskega sveta proti Zahodu, ki se od tistega 11. septembra počuti na zatožni klopi? V zadnjih letih je v Franciji močno narasla nošnja hižaba (tančica, ki pokriva glavo) in obiskovanje mošej predvsem s strani potomcev priseljencev, ki kljub temu, da so Francozi, ostajajo prevečkrat državljani B kategorije; ker jih je domovina zavrnila, se vračajo k identiteti prednikov. Francija, kateri je laičnost še posebno draga, je na vse to odgovorila z zakonom, ki prepoveduje nošnjo religioznih simbolov v šolah. Stvar ni šla mirno mimo, saj je prepoved zajela tudi pokrivala drugih etničnih in verskih skupnostih; pri sikih, na primer, si moški nikoli ne snamejo tur-bana. Sicer pa se burka razlikuje od vseh ostalih tradicionalnih oblačil in pokrival, ker popolnoma prekriva telo in ki zastavlja problem na delovnem mestu oziroma v vseh uradnih ustanovah, kjer mora biti osebna spoznavna. Toda ali se lahko burko prepove v javnih prostorih - na ulici, na avtobusu, v restavraciji itd.? In zakaj bi jo prepovedali, ker je obraz zakrit ali ker je to oblačilo simbol verskega ekstremizma in nesvobode? Tu se postavlja tudi vprašanje osebne svobode ali se lahko določeno oblačilo enonostavno prepove. New York Times je strogo kritiziral francoski predlog prepovedi burke: prvič zaradi kršitve svobode posa- meznika, da se oblači, kot mu je ljubo, drugič, ker bi z vidika ženske podrejenosti deloval le na videzu in bi še huje mnoge zaprl med domače zidove. Vse lepo in prav, toda pomislimo na obraten ekstrem: ali se lahko goli sprehajamo po ulici? Vsaka družba ima pravila skupnega življenja in pri zakritem obrazu se postavi vprašanje razpoznavnosti osebe zaradi varnostih razlogov; v Italiji je prekrivanje obraza prav zaradi tega prepovedano. Ob vsem tem se je treba seveda vprašati tudi, od kje in od kdaj burka. To oblačilo se je pojavila pred približno 20 leti in je najbolj ek-stremna oblika »purdeh« (pokrivanje ženskega telesa). Ta tradicija je perzijskega izvora in se je nato razširila na druge države; v koranu je govor le o dostojnem načinu oblačenja. Večina muslimanov je proti burki in rektor velike mošeje v Parizu je glede tega javno izrazil neodobrava-nje. Nošnja burke je vezana na radikalni islam in predvsem na salafite; slednji se zavzemajo za »čisti« islam in pripadniki porabijo veliko časa za preučevanje verskih predpisov. Mnoge, ki nosijo burko, so postale Francozinje in so se zato prostovoljno odločile; v Franciji naj bi jih bilo od 30.000 do 50.000. V tem primeru ni niti govor o tem, da morajo prevzeti evropske navade. Med osebno svobodo in družbenim sožitjem: v tem okviru burka še vedno deli javno mnenje. Jana Radovič