Poitnina plačana v gotovini. Ctf.na 25.— iir Leto VII. - štev. 31 Trst - Gorica 7. avgusta 1953 Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo:- Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-e - te!. 2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica. Rjva Fflaziutta št. 18. s CENA: posamezna številka ti 25. Naročnina: mesečna L BO. (etrio L 1.203f— Za inozemstvo:: mesečno L 170, letno L 2.000/— Poštni ' čekovni racuui: Trst/ štev." 11-7225. Goril a štev. 9yl8127 Izhaja vsak Značaj italijanske vladne krize N j eno bistvo je v italijanskii politični in idejni neopredeljenosti Gd sameg,a začetka smo lahko domnevali, da bo odmev padca Du Gasperijeve vlade močan. Zato ni n,č čudnega, če je kot posledica ■tega padca nastopila dokaj živa reakcija ne le v evropskih, ampak tudi v ameriških političnih krogih. Zato ne bo odveč, če premotri-mo bistvo in pomen današnje nedvomne italijanske politične in tudi idejne neopredeljenosti. Demckrsčanska vlada je nastala po italijanskem porazu na bojnem pciju. De Gasperi je prevzel nehvaležno nalogo, da za Italijo odpravi posledice izgubljene vojne. Te posledice so bile prav posebno porazne na kolonialnem področju. Od italijanskih afriških posesti je ostala samo še Somalija, pa tudi ta v .takem položaju, da bo kljub vsem italijanskim prizadevanjem postala kmalu sumljiva posest. Nasprotno je pa na evropski celini De Gasperiju uspelo v znatni meri ublažiti začetno nerazpolože-nje zahodnih zavezriikov s tem, da je izrabil nasprotje, ki je takoj po vojni nastalo med Zedinjenim: državami in Sovjetsko zvezo. Tako mu je uspelo rešiti južno Tirolsko. Kar se pa jadranske posesti tiče, je Italiji uspelo ohraniti nekoliko slovenskih, krajev na Goriškem in vzpodbudne izglede za bodočo ureditev Svobodnega tržaškega ozemlja. Ni torej izključeno, da je imela zloglasna izjava od 20. marca 1948 •tudi svoj učinek na uspeh italijanskih volitev od 18. aprila 1948 in s tem pripomogla k zmagi demo-kiščanske stranke. Vendar pa pomeni zaključek — kakršnega bi hoteli prikazati nekateri površni nacionalisti — da je neizvršitev izjave pravi in. tako rekoč edini krivec za sedanji De Gasperijev poraz, popolno nepoznavanje današnje italijanske stvarnosti. To jž>;a.v. -nu-strani onih -ameriških listov, ki so se navadili zreti na današnjo Italijo zgolj z vidika italijanskih demokrščanskih koristi. De Gasperijev evropeizem De Gasperi Se je proglašal za pristaša evropskega sodelovanja. Ali naj bi to bilo prepričanje a-li pa le politična poteza? Ce bi šlo. res za prepričanje, bi De Gasperiju pač ne bilo lažega kot to pokazati v tržaškem primeru. Njegova dolžnost kot Evropejca bi mu bila narekovala, da prav v tržaškem vprašanju pokaže, kako in v kolikšni meri se zna oddaljiti od tesnosrčnosti nacionalističnih konjskih očnic. S tem bi ,nam bil prožil dokaz, da zanj politična načela niso zgolj krinke, ampak globoko občutene moralne vrline. Nihče mu ni preprečeval, da bi nam prožil pomirjevalno roko in da bi nam omogočil resnično evropsko sodelovanje na tem važnem prostoru. Tako smo pa doživljali sistematično preziranje naših kulturnih potreb, sistematično zaduševanje naše kulture in našega gospodarstva. To bi ne bilo važno nasproti Italiji, čije koristi je De Gasperi baje zastopal. Važnq 'ie bilo -zaito, ker je bilo spričo takega postopka vsakomur jasno, da je bil De Gasperijev evropeizem samo in izključno ^zunanjepolitična in hkrati volilna krinka. Demokrščanski socializem Enako je bila samo volilna krin ka ves njegov toliko zatrjevani socializem. Ljudstvo v Italiji — in !•!.• samo v Italiji - se je moglo pVepričati o tem, kako deluje krščanski socializem in zato je bila tem večja potreba, ker se je po številnih vesteh dalo ugotoviti, koliko negativnih strani ima komu n;stfčn; socializem. Obljube kr-ščppskega socializma so bile sim chttefts. ne le onim, ki so trpeli od korhtiriizm®, temveč tudi onim, «i so upali, da bodo z razlastitvijo kapitaltšti&nega sloja izšli z le napil polomljenimi rebri. Ne moremo sicer trditi, da gled* ■tega niso ničesar storili. Vendar je pu- tisto, kar je bilo storjenega, imelo samo zgovoren namen ojačiti strankarski favorltizem. To se je najjasneje videlo v Tt-stu v u-reditvi organske službe občinskih nameščencev. Tem so obljubljali penKije od preko 40 tisoč lir mesečno, in sicer kot pravilo, medtem ko je anano, da ima večina državnih upokojencev pokojnino od nekaj čez 10 tisoč lir. Vsakomur ie bilo torej iasno. da je bila glavna skrb posvečena pridobivanju gla- sov občinskih nameščencev in da so bila načela socialna pravice pri tem cinično puščena v nemar. Ne bomo izgubljali besed o zakonu večinske nagrade, ki naj c; bil najmočnejši stranki zagotovil večino, ki pa ne bi odgovarjata pravemu volilnemu stanju. Sodeč po izjavah mnogih očividcev, ie prav ta zakon .največ pripomogel, da so se ljudje prepričali, da De Gasperiju ni toliko do načela, kolikor do dosege oblasti. Od kritike niso bili izvzeti niti cerkveni krogi. Njihova propaganda v prilog De Gaspenjeve stranke ne le da ni bila skladna,, ampak je bila naravnost negativna. In vendar bi bilo ljudem, ki so prežeti z evangeljskimi nauki, razmeroma lahko, da bi ne le z besedami, ampak z deli pokazali, da st? krščanstvo in socializem dva pojma, ki se izpopolnjujeta, ne pa izključujeta. Preveč ljudi pa je bi- lo v demokrščanskih vrstah, ki so neprikrito pokazali, da jim Cerkev ni moralna stvarnost, temveč le sredstvo za ohranitev prezirljivih posvetnih koristi. V takih okolnostih komunistom pač ni bilo težko svojo volilno bor-too voditi ostro in prepričljivo. Tudi ,ne kaže prezreti dejstva, na katerega so opozorili mnogi italijanski listi, da antiklerikalizem že >d Dantejevih časov tvori bistveno značilnost italijanske politične zavesti. De Gasperijevi demokrščani in njihovo cerkveno krilo so med volilno borbo, in tudi pred njo, pokazali preveč golote, da bi te italijanski mladini — ki je prvič stopala na volišče — mogle ostati prikrite. so, da so se volitve prirejale s triki in z dovozom dozdevnih tržaških glasovalcev celo iz Argentine in Biazilije, seveda z uspehom, da so s težko muko zbrali 58 odstotkov glasov, potem ko so od volitev izključili veliko število Slovencev. Razen tega so tako skovani večini izročili še dve tretjini sedežev v občinskem svetu. Tržaško vprašanje in De Gasperi Zelo udobno ameriško umivanje rok je dalje obstojalo v tem, da se niso sami potrudili preučiti resnost tržaškega vprašanja, ampak so njegovo reševanje prepuščali sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, čeprav so vnaprej vedeli, da ne ena in ne druga vlada glede tega ne more popustiti, ker bi se s tem diskreditirala pred lastnimi ljudmi. To dviganje rok s tržaškega vprašanja, to odklanjanje politične odgovornosti, to mešanje načel krščanske politike z vprašanji, ki ? to politiko nimajo nobene zveze se je maščevalo pri teh zadnjih volitvah. Italijanski volivec je da' očitno izraza svojemu nezaupanju do politike, ki temelji na zakonu -aralelograma sile in ki je pravzaprav oskrunila idealne pofeude za čisto materialistične namene tako neresno vodene in neresno podprte politične borbe: Nedvomno se mora resen politik bolje vživeti v Italija in Amerika Dokaj krivde za De Gasperijev neuspeh so valili na neumerjeno-sti ameriške propagande. Saj ni mogoče .zanikati, da je v zadnjem času v Italiji začelo prevladovati močno protiameriško stališče. Toda to protiameriško stališče ni posledica ameriške tržaške politike. Je pravzaprav posledica nerazgledanosti, ki je prišla do izraza v raznih ameriških izjavah o evropski politiki. Od Američanov res n: mogoče zahtevati popolnega razumevanja zadev, o katerih si celo Evropejci sami niso na jasnem. Vendar je pa od njih mogoče pričakovati, da pri presoji teh vprašanj pokažejo določeno količino politične doslednosti. Eno vrhovnih načel ameriške politične ideologije je spoštovanje ljudske volje. In vendar je prav ■to načelo v tržaškem vprašanju najbolj zatajila. Američani se niso nikdar brigali za to, da bi iskali tisto, kar bi bilo najbolj naravno: jasnost glede razpoloženja prebivalstva tega področja. Dopustili razpoloženje volivcev, kot pa je *o pokazal De Gasperi. Vendar pa te psihološke pronicljivosti niso pokazali niti italijanski cerkveni krogi, niti tisti ,ki jim stoje blizu. Zato trditev, da je negativno stališče ameriške vlade v tržaškem vprašanju odločilo usodo De Ga-sperijeve vlade, ni resna. Kjer koli so se Tržačani pojavili kot kan-ditati na italijanskih volitvah, so povsod propadli, tako reški begunci v Toskani, Bartoli v južni Italiji, Francesco Colkstti, »candidato simbolo«, pa v srednji Italiji. Kjer ■koli je imel priliko, je kljub prizadevanju vlade, italijanski narod na nacionalistične pobude reagiral povsem negativno. Sodimo torej, da nismo na kriv) poti, če mislimo, da nimamo razloga biti nezadovoljni zaradi izida italijanskih volitev, razen v kolikor nam more biti žal, da je ideja krščanskega socializma pretrpela nedvomen neuspeh. Italijanski narod je očitno-izrazil mišljenje, da se z mešanjem nacionalizma, socializma in verske obnove ne more voditi dosledne politike, da se politične ideje, ne, morejo uporabljat* ■za krinke, ampak le kot resen predmet razmišljanja in doslednega postopanja. Kitenje z raznobarvnimi gesli brez resnega preučevanja njihov-’ vsebine je neresnost, ki- s; je maščevala tudi De Gasperiju, ki pa _ ■ /Nadaljevanje na 3. strani) Trst in Avstrija Avstrijski časopis »Die Furche« je v svoji številki od 25. julija t. ! priobčil članek »Oesterreichs Ha-fensorgena, to je »Avstrijske pristaniške skrbi«. Pet let je preteklo, pravi član-kar, odkar je mirovna pogodba : Italijo sklenila internacionalizacijo tržaškega prometa. S tern' so zago-tovili udeležbo Avstrije pr1 tržaškem pristaniškem prometu. Medtem pa niso napravili niti ene tj samega poskusa, da bi to vpraša nje — ki je za Avstrijo življemj-skega pomena — rešili. V zadnjem-' času se je tržaška zunanja trfjbvi-na na škodo Trsta bistveno spremenila. Obseg avstrijskega izvota. skozi Trst se je zmanjšal že, ieta' 1952, še bolj pa v teku prvih S mesecev letošnjega leta. Z namenom, da bi zagotovili voj tržaške mednarodne trgovine, posebno pa, da bi Avstriji zajamčili uporabo tržaškega pristanišča. so v nadomestilo za določbe, ki jih je vsebovala Saintgerm/tinska pogodba, v mirovno pogodbo z Italijo vključili poseben statut. Pu tem statutu naj bi tržaško pristanišče upravljala mednarodna komisija, ki bi jo sestavljali zastopniki vseh udeleženih držav in ;■ tem tudi Avstrija. Po določbah tega statuta se pa vse to more uveljaviti šele s sklepom Varnostnega, sveta OZN in imenovanjem guvernerja. Ker se pa velesile še niso mogle sporazumeti glede osebe guvernerja, tega doslej še niso ime- Poornilep k mirooni pogodbi Zadnji članek, ki ga je jugoslo- gih, če že ni popolnoma prodrla, vanski državni podtajnik za zu.na-;e zadeve, dr. Aleš Bebler, objavil v beograjski »Mednarodni politiki«, zasluži posebno zabeležbo. Bebler utemeljuje z razlogi, ki' jih je izrekel že med bivanjem v Trstu, jugoslovansko tezo, da bi Svobodno tržaško ozemlje morali upravljati sporazumno Jugoslavija in Italija, in sicer v obliki tako imenovanega kondominija. Beblerjeva teza temelji na pogoju;=da nihče drugi, razen Jugoslavije in I-talije, nima, pravice odločati o Trstu. Vse to bi veljalo seveda le v primeru, če bi o tržaškem vprašanju razpravljali samo na podlagi narodnih pravic, po katerih državne meje, ne glede na gospodarske in socialne prilike, določi tista narodnost, ki v nekem trenutku u-spe svoji posebnosti dati pretežno obeležje Toda tak način določanja državnih meja se je izkazal za nezdravega. Je pa tudi neevropski. Kajti od trenutka, ko je francoska teza o Posarju prejela vsaj širok pristanek v vseh mednarodnih kro- Senator Taft - umrl 31. julija je umrl senator Robe i t A. Taft, vodja republikanske večine v senatu. Taft je bil sin bivšega predsednika in tudi sam je — kakor znano — pri 'zadnjih predsedniških volitvah kandidiral za imenovanje ■za predsedniškega kandidata .rep.i-iblikanske stranke. Ko pa je bil i-menovan za republikanskega kandidata in tudi izvoljen general Ei-senhower, je ostal Taft v senatu kot vodja republikancev in predsednik republikanskega političnega odbora. V mladosti je preživel nekaj let na Filipinih, kjer je bil njegov o-če generalni guverner. Ko pa je postal oče predsednik, se je z njim vred preselil v Belo hišo 'in tisti čas je tudi obiskoval univerzo. Po prvi svetovni vojni je obiskal kot svetovalec ameriške organizacije. ki je pomagala s hrano sestradani Evropi in katere predsednik je bil Herbert Hoover, razne evropske države. Leta 1938 je bil izvoljen v senat, prej pa je bil 14 let poslanec v zbornici države Ohio. Od leta 1938 je bil vedno spet izvoljen v ameriški senat. Kot voditelj opozicije med vladanjem demokratske stranke si je pridobil velik ugled in spoštovanje zaradi svojega znanja in doslednosti. Kot predsednik senatnega odbora za delo in socialne zadeve po drugi svetovni vojni je bil sopo-budnik znanega zakona o delovnih odnošajih, ki je znan pod imenom Taft - Hartleyev zakon. Zavzemal se je posebno tudi za zakone o zidavi stanovanj, o pomoči manjšinskim skupinam in za zakone vzgoji. Po izvolitvi generala Eisenh werja za predsednika je senator Taft z drugimi kongresnimi voditelji vsak teden obiskal Belo hiš<> kjer so razpravljali o zakonskih osnutkih, o katerih je sklepal kongres. Dne 10. junija pa je Taft naznanil, da ne bo mogel več opravljati svojih dolžnosti ikot predsednik senata, ker je zbolel na ’-aku. Kot predsednik senata ga je nasledil kalifornijski senator Wil-liam F. Knovvland. ne more biti več dvoma o tem, da udi glede Trsta morajo prevladati'evropski in ne samo tesni narodnostni pogledi. Trst j<**’prevei.iRe*‘a mednarodnega pomena, da bi ga mogli žrtvovat! zahtevi neke večine, o kateri je dobro znano, da je nastala s pomočjo doseljencev, ki so jih pripeljali po- železnici in s parniki, in v kateri so pretežno zastopane ko-isti istrskih beguncev. Tržaški župan Bartoli, tržaški škof Santin in predsednik tržaške trgovske -zbornice Cosulich so po poreklu Istrani. Ti se prizadevajo, da bi :e pretežno slovenske in hrvatske kraje Istre vrnili Italiji, ker bi n.';m edinole Italija mogla zagotoviti nekdanjo družabno socialno prednost. Ti ljudje so doslej čisto neupravičeno uspevali prenesti svojo oz-kogrudno gosposko miselnost na vprašanje Trsta. Seveda ti ljudje popolnoma pozabljajo, da na tem ozemlju že preko deset stoletij druga ob drugi živita dve narodnosti 'in da so celo za časa največjega procvita rimskega cesarstva prebivalci tržaške okolice kelto --ilirskega plemena Katalov in Kar-nov zaradi svoje gospodarske pomembnosti prejeli pravico do zastopstva v tržaškem, .tedaj terge-stinskem občinskem svetu. Cesar Antonin Pij je s svojim ukazom 1. 162 po Kristusu očitno pokazal, da čuti potrebo po sodelovanju in vzejemnem sporazumu prebivalstva tedaj še zelo skromnega mesta in njegove okolice. Toda to, kar je 'bilo jasno že rimskemu cesarju v času na j večjega obsega cesarstva, bi moralo biti jasno tudi našim pigmejcem, ki mislijo, da morejo vedriti in oblačiti v tržaškem ob-čmskem svetu. Kar smo že stokrat naglasili, Trst ni izključna last ene narodnosti. Na" tržaškem prostoru žive drug poleg drugega Italijani in Slovenci, od katerih smo prav mi najbolj zakoreninjeni del prebivalstva. v življenju starega predrim-sk-e«a in kasneje -rimskega Terge-sta je bi-1 tedanji karavanski, danes železniški in avtomobilski promet z zaled jem od na jveč je važnosti za gospodarstvo Podonavja. Zato nista le dva, ampak so trije prizadeti poklicani, da uveljavljajo svoje koristi v tržaškem vprašanju. Skratka nihče od te trojice ne more uspevati na tržaškem področju brez drugih dveh in nikakršnega, niti političnega niti gospodarskega ravnotežja Srednje Evrope si ne moremo..:zamisliti brez mirnega in tesnega sodelovanja vseh treh. Toda. najvažnejši pogoj za tako sodelovanje je enakopravnost prizadetih strank. Mi smo radevolje pripravljeni .na tem področju sodelovati z osta- limi narodi. Vendar že sam pojem sodelovanja izKljUčuje italijansko težnjo po monopolu na ozemlju, ki m italijansko, kajti kljub vsem i-talijanskim težnjam po razlastitvi naše posesti, je -pretežna površina tega ozemlja še vedno slovenska. 'Sodelovanje pa zahteva dogovorno delitev dela. Tak dogovor pa mora sloneti na enakopravnosti vseli prizadetih. Zato ne more biti nobenega dvoma, da imajo Italijani, in sicer samo tržaški in ne doseljeni Italijani, pravico do trditve, da proti njim ni mogoče upravljati Trsta. Toda nikomur izmed nas niti v sanjah ne prihaja na misel, da bi proti tukajšnjim Italijanom postopal nasilniško ali krivično. Kar hočemo mi, je, da prenehajo z iz-trebljevanjem našega življa in z njegovim gospodarskim podrejanjem in zaduševanjem. Tisto,, česar ne moremo in ne smemo trpeti, je da bi se pojmu Slovenec in Slovan dajal smisel podrejene kaste, ki jo je treba za večne čase kriviti pod tujim jarmom, ker bi ne smela zreti sonca, razen če bi se to zahotelo italijanski gospodi. Tako politiko, ki je na koncu koncev diskreditirala in morala diskreditirati De Gasperijev katoliški socializem in ki je doprinesla svoje tudi k porazu italijanske vlade na volitvah 7. in 8. junija tega ■leta, je prinesla Italiji kaj krvavo obsodbo. Na tako politiko vsiljevanja ne morejo pristati več zastopniki svobodnih narodov, če se nočejo izneveriti vrhovnim načelom ameriške in angleške svobode in če nočejo pred Srednjo Evropo diskreditirati svoje svetovne politike. Na tržaškem prostoru živimo drug poleg drugega. Na tem prostoru potrebujemo , drug drugega. Na tem prostoru ne more biti miru, dokler ne bo prišla do izraz;.' in v veljavo politika sporazuma. Mi pa te politike ne zagovarjamo samo zaradi tega, ker nam ona odgovarja, kar bi na koncu koncev ne bilo niti važno, ampak v prvi vrsti .zato, ker smo skozi stoletja izpolnjevali svojo socialno in gospodarsko vlogo kot svobodni ljudje in enakopravni ter polnopravni državljani. Te človeške in državljanske pravice so pa bistvena osnova življenja kulturnih ljudi. Združeni narodi so to pravno osnovo odobril! v svobodnem dogovoru. In ta pravna osnova moTa dobiti tudi za nas svojo nepreklicno veljavo. Zato moremo z zadovoljstvom ■zabeležiti Beblerjevo stališče, ki zahteva dobesedno izvršitev in u-veljavljenje mirovne pogodbe. Menimo pa. da bodo kmalu tudi italijanski mednarodni krogi uvideli, da brez tega spoznanja tudi Italije ne čaka drugo kot le novo razočaranje in nova škoda. novali. Zaradi tega je področje -4 Svolcdi.ega tržaškegu ozemlju o-Stalo še nadalje pod Zavezniško vojaško upravo, področje B pa pod jugoslovansko. Toda medtem ko so zahodne sile kljuo odporu Jugoslavije podpirale italijanske težnje po odpravi STO-^a, .4»šfv,y(i še ni prišla v po-loiajft di bi mfala podkrepiti važnost izvršffve ihirovne pogodbe v svojo korist, dunajski tisk se je pogosto čudil, da zahodne sile niso pritegnile Avstrije k reševanju ir-zaškegfi vprašanja. Tudi londonski »Times« je to izrazil z besedami »Čuden i'n obžalovanja vreden mednarodni položaj je privedel do tegdj da pri obravnavanju bodočnostt tržaškega statuta doslej nim: izrefeli niti ene same besede o tem. da je trfhška usoda gospodarsko prav posebno povezana z Avstri-;G.j sedež v Južni Avstriji in v Trstu svoj najbližji izhod v svet, začela iskati nova p>ota. Generalni ravnatelj avstrijske trgovinske zbornice, dr. Korinek. je opozoril na tako imenovani »Ja dranski tarif«, ki nikakor ne odgovarja danim potrebam. Trst je za razliko od drugih pristanišč prava tranzitna luka in zaradi tega navezana na prekomorski promet. Zaradi tega kot Avstrijec ne razume, zakaj so tudi po novem jadranskem tarifu italijanske tranzitne proge za 40 odstotkov dražje kot tarif za notranji promet. To zapostavljanje tranzitnega prometa pa ne škodi le konkurenčni sposobnosti Avstrije, ampak zmanjšuje tudi konkurenčno sposobnost Trsta. Zato je dal dr. Korinek tržaškim gospodarstvenikom nasvet, naj ne o-puste ničesar, da bi Trst spet usposobili ,da postane središče za promet z Levanto. Zanimivo je pa bilo, da odpo-slanstvo, očitno iz političnih nagibov, mirovne pogodbe z Italijo, ki na široki osnovi obravnava tržaško pristanišče, spldlh ni vključilo v razpravo in da tudi ni stopilo v stik z uradom avstrijskega ministrskega predsedstva, v čigar delokrog spada varovanje avstrijskih koristi v Trstu. Rnzen tega je pa padlo v oči, da so v zadnjem času razni avstrijski listi objavili posebne tržaške priloge, v katerih spet niso omenili mirovne pogodbe z Italijo. Obravnavanje tržaškega vprašanja so v Avstriji ovirali tudi zaradi tega, ker se z njim bavijo kar trije umdi, in sicer urad ministrskega predsedstva, zunanje ministrstvo ter ministrstvo za trgovino in promet. Bodoče obravnavanje tržaškega vprašanja v Avstriji bo pač bistveno zaviselo od tega, če bodo ustvarili pogoj za enotno obravnavanje trgovsko-političnih vprašanj. Avstrijska prizadevanja pa je treba usmeriti k čimprejšnji izvršitvi mirovne pogodbe z Italijo, kajti Trst je zaradi svoje zemljepisne lege edino pristanišče Avstrije. VESTI z O R I Š K GA Več velja samozavestno delo kot pisani in ustavni zakoni Slovenci v Italiji se upravičeno 'pritožujemo proti vladi, ker nas ni še zaščitila, kot ji veleva člen o. ustave, in .ker naših pravic ne spoštuje 50 členu 15. mirovne pogodbe, po določilih mednarodnega dogovora za po-bijanje rodomora in po mednarodnem dogovoru za spoštovanje človečanskih pravic. Italijanska vlada se za nas in za naše pritožbe trenutno ne zmeni. Rešitev našega položaja bo tako dolgo .zavlačevala, dokler ne bo k temu prisiljena od 'kake okoliščine notranjedržavnega ali pa zunanjega značaja. Danes se rimski vlada s svojimi diplomatskimi zastopniki lažnivo še lahko baha pred kakim mednarodnim forumom, da se nam Slovencem v Italiji godi dobro in da smo popolnoma zaščiteni, pri čemer se sklicuje na usodo italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ta 'italijanska manjšina je sicer ježMov-no dobro zaščitena, toda v Jugoslaviji vlada komunizem in v zunanjem svetu verjamejo, da je komunizem pač povsod enak. Ne ločijo režimske politike od manjšinske. Toda komunizem ne bo niti v Jugoslaviji večen in pride dan, ko «e ttao tudi zunanji svet prepričal o 'lažnivosti italijanske manjšinske politike in o 'Upravičenosti naših pritožb. Do tedaj si moramo Slovenci v Italiji pomagati sami, samozavestno, to tudi vzajemno, da -se ohranimo pri življenju kot Slovenci zdravega duha, čiste slovenske .>■ mike im zdrave narodne korenine! Prva naša naloga }e, da smo s! drug drugemu v vsakem oziru naklonjeni. Brva naša skrb pa mora toiti :n ostati naša šola. Tej maramo biti vsestransko naklonjeni in zanjo moramo žrtvovati vse! ©arujmo revnim otrokom, kar potrebujejo, da jih nam tuji zlobni elementi ne .ugrabijo za košček kruha ali za košček perila. In ne čakajmo, da pridejo zastopniki kaike slovenske dobrodelne organizacije k nam po pomoč. Sami imamo okrog sebe ali v svoji ,bližini slovensko družino, ki je vredna naše pomoči, zato nastopimo sami, takoj, da ne bo prepozno! Koliko blaga zavržejo vsako leto gospodinje premožnejših družin. Pa naj vse vsaj enkrat v letu zberejo v lep zavitek in naj to darujejo. S tem bodo storile svojo narodno in socialno dolžnost! Koliko denarja zavržejo mnoga slovenska dekleta v razne nepotrebne predmete, in pohajajo od jutra do večera, ker ne najdejo dela.... Mar bi si poiskale kako družino, kateri bi pomagale. Same bi obiskale dobro stoječe slovenske družine, jih prosile za pomoč.in jo razdelile potrehnim! To delo lahko opravljajo tudi tista dekleta, ki so dovršila učiteljišče. Brez sramu in brez strahu pred zakonom. Zakon dovoljuje vsako dobrodelno akcijo! Ce si ne bomo pomagali sami, bomo sami krivi naše zaostalosti .in našega propada. Zato gojimo vzajemno pomoč in bodimo do svojih narodnih bratov širokogrudni, te naše najmlajše pa moramo nadvse ljubiti! Na delo vsi! Trste slovenske premožne druži ne pa, ki v Italiji ne morejo dat' svojih otrok v slovensko šolo, spe! pozivamo, naj jih dajo v slovensko šole na Tržaško, da se izognejo p^> tujcevanju svojih otrok in očitku narodnega izdajstva. Sv> tudi primeri zlohotnih elementov na delu proti našim učencem in dijakom, katere bi nam radi vzeli iz naših šol. Vsak, ki take primere izsledi, na!j jih javi našim organizacijam ali uredništvom listov. .... _ V osdalem pa moramo nuditi našim učencem in dijakom 'tudi primerno shajališče in;. zabavo, da ne bodo samevali in da ,ne padejo v roke raznarodovalce-m, .„ ki nanje prežijo ko jastreb na pl Svetujemo slovenskim' • staršem, naj svoje otroke- vpišejo v slovenske šole, ker so pač državne šole in nudijo vsaj za en jezik večjo izobrazbo. Vse, kar je tu napisano, stoji v meji zakona iin proti iakemu nastopu in delovanju Slovencev med seboj ne .more nihče ničesar očitati ali storiti. 3 SteuEPjanu imajo nouega župana Ke.r je dosedanji števerjainski župan Marassi Rudi (nekdanji Maraž) odstopil ‘26. julija, je občinski svet na svoji seji v soboto 1. t. m. izvolil novega župana v oseoi g. Ivana Cigliča, za podžupana pa g. Alojzija Hledeta iz Sčednega. Novoizvoljenima na odgovora' važni mesti čestitamo in želimo lepih uspehov na delu za korist šite-verjanske občine in Občinarjev. Novi predpisi za kolkovanje listin V -sobcito 1. t. m. je stopil v veljavo zakon od 25. junija 1953, št. 492, z novimi predpisi .za kolkova-nje civilnih in upravnih ter sodnih in izvensodnih listin, kakor tud: razinjh ispisov, .regiatrov, tiskovin in riisb, ki jih zakon navaja. Nova kolkovna tarifa je precej visoka in zakon predvideva tudi znatino kazen za opuščeno ali nepravilno kolkovanje. Zato naj se. vsakdo dobro seznani s tozadevnimi novimi predpisi, da ne bo trpel škode. Piccioni sgsfagfla nogo ulado Slovenski diplomiranci na newprški univerzi Na newyorški univerzi so v tem letu diplomirali trije slovenski rojaki: dr. Ivo Bole, doma iz Kobarida, iz ugledne in zavedne slovenske družine, dr. Marijan Ivanetič iz Novega mesta in Vincent Rak iz Ljubljane. Prva dva sta prejela naslov »Master ekonomije« in slednji pa »Bacherlorja«. Novim diplomirancem, ki so morali zapustiti svojo domovino po drugi svetovni vojni, prav iskreno če*titanx>! m Po neuspehu De Gasperija je predsednik republike, Einaudi, poveril sestavo vtlade demokristjanu Piccioni ju, o katerem trdijo, da nima posebnih pomislekov za kako .svežo z monarhisti, da bi mu le uspelo Vlado sestaviti. V tem smislu je pomemben odgovor, ki ga je dal novinarjem, ko je prejel poverilo iza sestavo vlade: »Skušal bom vlado .sestaviti na en način ali drugi.« To pomeni, trdijo listi, da Če mu ne uspe prepričati liberalce, .republikance in Saragatove socialiste) se to® obrnil pa na monarh t«te, ki ga smatrajo za .prijazno 'razpoloženega do njih in so toplo pozdravili poverilo, ki mu je ibBo dano za sestavo vla-de. Na itežkoče naletava seveda tudi Piccioni, ker stoje liberalci, republikanci in Saragatovi socialisti trdno na svojih zahtevah, ki jih demokristjani ne mislijo še sprejeti, in ki smo jih svojčas že navedli. Poleg tega vztraja Saragat na stališču, da je treba povabiti v vlado Nennijeve socialiste, katerih .pa se demokristjani bojijo kot komunističnih zaveznikov, in se glede tega ne maraijo sedaj niti raz-govarjafti. Ce pa se Piccioni obrne na monarhiste, nastane še večja zmeda v demokristjanskih vrstah, kjer prevladujejo levičarski elementi, to je sindikalisti, ki vztrajajo, z Gronchijem na čelu, na zahtevi po učinkovitem socialnem programu vlade in ne bi imeli pomislekov za -razgovore in morebitno sodelovanje .tudi z Nennijem. Ce torej ne uspe Piccioni, predvidevajo, da dobi poverilo za sestavo vlade sedanji predsednik poslanske rzbornice, demokristjan Gronchi, ki bi verjetno navezal stike itudi z Nennijem, kot zahteva Saragat. Oficirski tečaj za finančne strežnike Razpisan je natečaj ža 24 mest oficirskega tečaja. Natečaja se lahko .udeleže mladeniči od 18. do 24. leta starosti, ki imajo eno -nasled- njih šolskih SjiriŽeviilr Jtlašičnoi realno ali učiteljsko maturo: tehnično, trgovsko, industrijsko, kmetijsko ali pa geometrsko diplomo Za natančnejša' navodila naj se prizadeti obrnejo do krajevnih finančnih straž. Električna loč »Jazbine Z velikim ^zadovoljstvom smo vsi Steverjanci sprejeli vest. da je na* občinski svet sklenil napeljati e,-lektrično liuč na Jazibine in po vseh krajih občine; »kjer je še ni. Upamo, da pokrajinski upravni odbor ta 'sklep potrdi," in da se dela za napeljavo luči začnejo v najkrajšem času. ...... Strokovnjaki v Brazilijo Pokrajinski urad zai deio v Gorici sporoča, da se‘ lahko Izsele v Brazilijo nekateri strokovni delavci iz mehaniške stroke. Za navodila in podrobnosti na’ se prizadeti obrnejo v dopoldanskih urah na .omenjeni delavski tirad v ulici Crispi. Za upokojence Zveza svobodnih sindikatov .e poskrbela svojim članom upokojencem vseh vrst določeno količino drvi po ugodni ceni. Kdor se hoče poslužiti te 'Ugodnosti, naj dvigne na sedežu sindikata v Rimski ulic-i št. 6 tozadevno nakazilo v dopoldanskih urah, ir sicer od 10.30 do 11.30. fleliko neurje nad Gorico Prejšnji četrtek proti večeru je nenadoma nastal velik vihar, ki je po piTvih splošnih podatkih povzročil več milijonsko škodo. Največ škode je prizadel poljskim pridelkom in raznim telefonskim in električnim napravam. moških), bilo je 256 porok in 552 mrtvih. Od teh jih je 31 odstotkov umrlo zaradi motenj krvnega obtoka, 16 odstotkov zaradi raka, 5 za kužne 'bolezni, 10 pa za pljučne bolezni. Ostali so umrli za diiiuiiiiuiiii!iiiiHiiiuiiiHiU!in»iimtiuHiUiinmuiitHm«mHiuimiiHimiiittiUiHtiiiiimiiiiuiiiuii!nmnuiiuuimHiuimiiumiuuiii ufHiinitiiumimiiiiiiniiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiintiiiiiinniiiiiiinitiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiinnmiiiuiiiiiniiiMiiMiHitiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiinuiiiiiniinnnnnuminiiuiitiuniffiuiiiiiininimiiNiiiiiiiiiiuiiniiiiRiiiiiiiiiiiumiiiiniiuiiiiiiiRiiiuiiaiHiuiiriiia jasnin. Se vedno se namreč dobijo shičaji nemarnosti prijave hišnih pomočnic in pomočnikov bolniški blagajni in zavodu socialnega zavarovanja ter plačevanja tozadevnih pristojbin, ki skupno ne presežejo 800 lir na mesec. Poudarjamo, da je to zavarovanje ohvezno in vsaka opustitev strogo kaznovana z denarfio kaznijo. Poleg tega pa je gospodar dolžan plačati vse zastanke zavarovalnine. Važna socialni! določilo zakona Hišni pomočniki pa morajo vedeti, da imajo pravico do zdravniške pomoči in podpore od stran' bolniške blagajne in socialnega zavarovalnega tirada, tudi če jih gospodinje in gospodarji niso prijavili in zavarovalnino plačevali. Zato -naj se v slučaju potrebe kar javijo na ome.rfjenih uradih Bodo že ti poskrbeli za nastop proti gospodarjem. Sicer pa imajo hišne pomočnice im -pomočniki, ne glede na gori o-menjena določila posebnega 'zavarovalnega zakona, tudi po členu 2242 pravico do nege in bolniške pomoči od strani svojih gospodarjev za slučaj bolezni manjšega značaja ali, kot ta člen pravi dobesedno, »za bolezni kratke 'trajnosti«. Recimo za influenco Itd. Državljani (in tujci prav.tako!' so torej popolnoma zaščiteni pred takimi nevšečnimi in razburljivimi, pa tudi krivičnimi in škodljivimi dogodki! Zato pa se državljani morajo ob takih prilikah poslužiti zakona z vso resnostjo in trmoglavostjo, da se jim drugič kaj takega več ne pripeti! Kako osramočen bi tisti surovež -stal pred ostalimi sovaščani, če bi ga g. Stoka in njegovi prijatelji klicali na sodišče, kjer bi mu d--,bro plačilo ne uteklo! Hkrati pa Di se 'tamkajšnji ostali Slovenci ohrabrili in še oni nastopili proti raznim ustrahovalcem! Zakoni sp zato tu, da se jih po-služimo! Stavka v Tržiču Predstavniki vseh sindikalnih organizacij so proglasili v torek 4. avgusta splošno polurno stavko vseh 8 tisoč metalurških delavcev v Združenih jadranskih ladjedelnicah. Stavka je bila zigolj gospodar-značaja. Večerni tečaji V šolskehi letu 1953-54 bodo sledeči večerni tečaji' s slovenskim učnim jezikom: Standrež, Pevma, Steveirjan, Valerišče,- Jazbine, Kr-min - PJešivo, Rupa, Vrh sv. Mihaela, Doberdob, Jamlje, Dol in Sovodnje. Osebna in zadiužiia iniciativa ‘ Medfem ko se* zadnje čase slišijo glasovi o precej Zanimivih spremembah v državah pod vplivom Sovjetske zveze, zlasti na. .gospodarskem polju, vldinjo v Jugoslaviji’ ''trmasto vztrajanje na zadružništvu, ki je' sicer dejansko propadlo, a uradno še vedno zagovarjajo zadruge kot najboljši in najpopolnejši gospodarski sistem. Na Madžarskerp je ~ pr. novi predsednik priznal, da zadruge 'ne morejo nadomestiti zasebne iniciative in bodo zato podprli zasebna in ne zadružne ustanove, ki na gospodarskem polju edino lahko u-spešno delajo in konkurirajo. Gospodarski kriminal, pešarije nekdanjih cvetočih gospodarstev, brezobzirno izkoriščanje naravnega bogastva in še vse polno drugih negativnih pojavov v današnjem jugoslovanskem gospodarstvu, *o so prvi sadov-i prislilnega zadružništva. Dnevno nam jugoslovansko časopisje nudi primerov brezvestnega upravljanja ali bolje rečeno izkoriščanja zadružnih ustanov na pretek. »Trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki« v Ljubljani je pretekli mesec doživelo nepričakovano reklamo z dolgim dopisom v »Ljubljanskem dnevniku«, ki je poročal, da je nekdo navozil v smetišče ob »Rižarni« polno pokvarjenih jajc, pomaranč, limon in razne zelenjave. Prvo poizvedovanja so ugotovila, da je to delo omenjenega gospodarskega podjetja. Upravnik podjetja je priznal, da so »odpeljali na smetišče skupno 166.5 kg pokvarjenih jajc«.... Torej 165 kg jajc oziroma samih beljakov in rumenjakov brez lupin. To je majhen primer »vestnega« upravljanja gospodarskega podjetja, ki deluje na osnovi višjih socialističnih moralnih vrednot. NAJZAPADNkJŠI OGRANBK SLOVkNS^t ZhMLjb: BbNbŠKA SLOVBN 11 A ■■ 1 . .. 11 .. '■ ..I TT" 1 1 i i i ■■■-'»—■■■ i i , i n--.-. Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt trdijo, da tudi oni prihajajo od tam. S tem bi bil krajepisni očrt dovršen. Dodamo še tole: da so živeli Slovenci nekdaj budi v Ra-ikovljanski dolini (Raccolana, ta dolina gre od postaje Chiusaforte -Kluže, ki 'je- prva za Reziijuto in sega do prelaza Neveja, obdana s samimi velikani, kot so Kanin in Montaž), nam pričajo še tenena, ki so ohranjena in zabeležena tudi na laških zemljevidih, n. pr,: ;Mort-te Jama, zaselek Potok (Patoc), ‘gora Plamauuaze (Planinioe), zaselek Visocco (Visoko), gora Monle Slemze (Slemce) in zaselek Stude-no. Talko smo prišli že do Kanalske doline. • • « Preidemo sedaj na dialektološki del naše razprave in razmotrimo na kratko vprašanje o kakovosti in izvoru njihovih narečij. Ljudstva, ki so se naselila v Beneški Sloveniji, so ista, kakršna so prišla in se pomaknila s Koroškega in Kranjskega dalje proti zahodu do ravnin; nekatere skupine pa so prišle tudi iz Istre (Li-burnije), kakor je že omenjeno v zgodovinskem -delu, zaradi prizadevanja duhovnikov oglejskega patriarhata, da bi te kr&je naselili. Nekaj pa jih je tudi pribežalo semkaj v XIV. XV. stoletju zaradi prodiranja Turkov iz Bosne na hrvat* sko .Primorje in dalje proti zahodu, Glede narečja beneških Slovencev, o načinu, kako se je to v teku stoletij izoblikovalo v takšno, kakršno je danes, moramo vedeti naslednje. Kadar so prodirala prva slovenska plemena iz svojih prvotnih bivališč dalje proti zahodu, se je tudi njihovo narečje razširilo preko novega ozemlja. Sčasoma pa se je zaradi tega’ njihova govorica precej oddaljila od izvirne oblike in taiko v dolgih .stoletjih pod vplivom tujih narečij utrpela precejšnjo prepojitev s tujkami celo pri izrazih, ki so jih sicer že imeli za običajen razgovor. V obmejnih krajih z Goriško govore narečja, ki so skoro enaka onim na gor iški strani. Razlike so pač nastale zaradi zemljepisnih pregrad in zaradi precejšnje razdalje vasi druge od druge. Edino pri idrijskih Slovencih je mogoč boljši stik med njimi, saj govore na obeh obrežjih reke Idrije narečje, ki je zelo podobno govorici dol do Mirnika in tbane. Tudi nadiško narečje je še vedno -umljivo in ima naglas in vpadanje kot v kobariškem okraju, je oa Opaziti v njem 'že nekaj tujih izposojenk. To narečje sega še čez Nadižo, na njen desni breg in gor na planine; objame torej vasi Ma-žerole, Canebolo, Podvrata, Crnl vrh in dalje ie vpliva na narečja vasi Prosnid, Platišče in Brezje. Ostale vasi, ki sledijo, imajo nekaj enakosti s temi, so pa njihova narečja že variante onih, ki so še dalje pred njimi proti zahodu. Vzemimo in navedimo sedaj nekaj primerov iz posameznih krajev in tako bomo lahko spoznali razlike med posameznimi narečji. V Mažerolah pripovedujejo ta- ko: »Sta blS dva tatu enkrat, an sta blS ukradla horjehe, anj sta šla tje u no cjerku, k njeso še bli šli spat judje«, itd. V Brezjah pa tako: »To Tejpane nu maju cjerko dol na Prjehode, še buoj veliku, kuj Brjezanj, an. nu majno tuvan anu tri zvone to turne an-u orloj (uro).« Narečje obmejnih vasi, Platišče ,in Prosnid, se razlikuje bistveno v izreki in uporabi samoglasnikov a in e; namreč, kjer ■ v ProSnidu u-porabljajo samoglasnik e, v Platl-ščah pa vdevajo o. V Platiščah n. pr. rečejo: Matija, Mntrija itd., dočim v Prosnidu pa: Meti ja, Merija. »O Meri ja, kje je Metija?« — »Ten za korit’ je šu ribe lovit.« Seveda ostane tu še odprto polje za preučevanje teh narečij in za opredelitev razlik med narečji posameznih vasi. Pri štetju uporabljajo radi tehtne veljave poudarka, posebno kadar kaj naštevajo, le laško ali furlansko štetje: »Na vine ženarja del settantenuf« (20. januarja 1879) - to je s,icer furlanska fraza. »Sinj šu ta ot hiše notr u Bošnjo (Bosno), an nuotre sim pršu subit tu djelo.« Primes in vpliv čakavščine na ta narečja, primešana iz Istre, se pozna posebno v končnicah na -ac: munac, kupac, tičac, vršičac, hli-vac; in mehki č: ta je moj čjačja (oče), ja man vtč kuj ti. Stare slovanske oblike, kot so v ruščini in češčini: n. pr. na nahne, ta per hiše. tu Runce, v Spjetre, so še v rabi v teh narečjih, posebno v na-diškem, manj v terskem. Za izraz vrat rabijo besedo šeja ali šija (kot v ruščini), v kobariškem kotu prav tako. Morda prihaja od drugega, izraza, zašivnik pri prešičjem vratu, ker se ga zašije, kadar se pripravlja ta prašičevina, da jo delj časa ohranijo. Nadiški Slovenci rabijo pogosto-rna v govoru besedo »ušafajo« za dobiti: -»Nlesan mogu ušafat tega človjeka.« Dovolj bo teh izgledov o nadi-škem narečju in sedaj si oglejmo tersko narečje, ki nam je manj umljivo zaradi vpletanja mnogih tujk in tudi za domačo besedo, za katero so pač že imeli primeren izraz. (Sledi XII. nadaljevanja) SOVJETSKA ZVEZA BREZ BERJE Ne bomo se tukaj na dolgo razpisovali o osebnosti Lavrentija Berje. Zanj bi bilo morda najbolje, če bi ne bil več med živimi. Izhajal je iz -ražrvane družine, v kateri je besno nasprotstvo med. konservativnimi roditelji in potomci slednjim dajaio povoda za najtežje razprtije. Iz ; poirebno Bte-rji. Stvar še nam sider ne zdi verjetna. Cemu >bi iskali Stalinu ne-prirodni življenjski- konec, ko je bil njegov pri rodni konec v obsegu verjetnosti? 'Gotovo pa je, da je Stalinova smrt za Berjo pomenila reditev iz dokaj neposredne nevarnosti. Toda Berjeva stranka je izšla iz tega le''.začasno okrepljena. Kajti kakor zdaj moremo videti — so sile, ki so bile pfed Stalinovo smrtjo na delu proti Be-rji, končno vendarle uspele premagati Berjevo stranko. Tisto, kar je zdravniška pravde nakazala, so zdaj os;tvar,jlj., Kakor koli že so likvidirali Berjo, z njim vred so odstranili celo vrsto ljudi, in sicer vse tiste, ki so posredno ali neposredno pripadali njegovi okolJei. Vzemimo, da , zdravniške pravde ne obnovijo več. To pa še ne pomeni, da ne bodo prizadeti vsi oni krogi, katerim je bil Berja vrhovni vodja. Slišimo tudi o velikih spremembah v Madžarski, kjer so potisnili v, ozadje Matijo Rakosija, čeprav je bil deloven partijski človek. Motne vesti iz Cehoslovaške in Romunije dajo slutiti podobne spremembe .Skratka, mnoge spremembe so v teku. Ali se to dogaja vzporedno ali pa celo v zvezi z Berjo? V tem je jedro vprašanja. Da bi se mu približali, ne smemo pozabiti, da je bil Berja 15 let notranji minister. Njegovi organi so MVD-ovoi, organi »Ministrstva no-»tranjih del« in člani državne tajne ■policije. Za pohitje teh številnih, do zob oboroženih sil tajne policije so morali poklicati oddelke redne vojske. To nas približuje možnosti. ki ni čisto nepoznana tistim! ki so preučevali zgodovino francoske revolucije, in sicer v renutku prehoda od jakobinizma na ceza-rizem, od vsemogočnosti Odbora za javno varnost do popolne oblasti vojaške 'klike, ki se je zbirala okrog Napoleona. Tega nas spomi- •lllllllllllllilBIIIIII!llllllllil!!lillll!illiillll]|l!IINIIIIICII|l||l||i|l!|!||li|ll|ll!li|ll||lllil]||!||IB||M|i| nja vest, da je 27. junija Berj.in glavni stan v Lubianki obkolila redna vojska, ki je zlomila odpor tajne policije, pretrgala vse telefonske izveze, vdrla v Berjino sobo in ga tam obvladala. Ali naj iz tega izvedemo zaključek, da so v Sovjetski zvezi nastopili isti znaki razpada, ki so bili značilni za .zlom francoskih termi-dorijancev? Ce bi previdno iskali analogijo med obema pojavoma, tedaj bi z enako verjetnostjo mogli preiskovati vzroke spremembe, ki je nastopila v Franciji v času od 1. 1795 do 1. 1799, in ti vzroki so 'bili prvenstveni gospodarsko -socialne prirode, in sicer tako tedaj v Franciji kot danes v Sovjetski zvezi. j Vsakemu opazovalcu današnjih prilik pada v oči, da je današnja sovjetska napetost v veliki meri gospodarske prirode. Režim je stal v zadnjem času pred izbiro, če naj močneje pritisne na kmete ali pa zniža delavske plače. V zadnjih dveh letih smo Videli denarne spremembe v Poljski, Bolgariji m Romuniji. Bred nekaj tedni je znižanje vrednosti čehoslovaške krone po v z rodilo nerede v Cehoslova-ški. V Vbodni Nemčiji se je pa delavstvo dvignilo zaradi vse manjše kapne moči denarja. To zmanjšanje kupne moči denarja pa ni nič drugega kot posledica podražitve kmetijskih pridelkov ali krepitve kmetijstva nasproti delavstvu: Najizrazitejši zastopnik kmetskega stanu pa je prav vojak. Ali smo torej res pred notranjimi spremembami socialnih sil in pred likvidacijo tiste drage zaje-dalske organizacije, ki je tvorila bistvo Berjine moči in bistvo MiDV? V tem bi pa utegnilo biti jedro tega preobrata v sovjetski politiki in nobenega' dvoma ni; da naš odgovor na to vprašanje ne more biti prav ohrabrujoč. Kajti če bi Sovjeti vztrajali na tem, da bi delavcu dajali prednost 'to Likvidacije na tehočem troho pred kmetom, se ne izpostavijo le nevarnosti, da bi z vse večjo poostritvijo krize plač imeli delavca proti sebi, ampak da bi se razen delavcev v še večji meri zamerili tudi kmetom. Ce bi pa začeli popuščati kmetom in jim razen svobodne prodaje'njihovih ptidelkov, 'kar je za kmeta najvažneje, dovolili še svobodno določitev cen; ‘bi to utegnjo. pomeniti konec teoretične premoči delavstva. Sovjetska zveza je na tem, da dejansko neha biti e nora z-redna socialistična država ter postane država, zasnovana na sporazumu med delavskim in kmetskim svetom, po katerem mora kmetu, priznati pravico, da svoj iztržek ureja po kupni sposobnosti uporabljenih plačilnih sredstev. Toda enako, kakor je delavski sloj ali pa oni, ki zanj nastopajo, Svojo premoč in nadoblast vezal na organizacijo tajne policije, ki je bistvena značilnost komunističnih držav, bo tudi kmečki sloj svojci varnost iskal v ukinitvi-organizacije taijne' policije' in eslonil jav-no varnost na redno vojsko. Ce je torej bistvena 'Značilnost komunistične države . policijska u-reditev, 5e vsa podoba, da je bistvena značilnost kmečko-socialne države organizacija redne vojske, ka-a*je pa v'bistvu ■■samo nova oblika militarizma. 'Z£(to. ,bo zanimivo videti, če se bo bodoča sovjetska evolucija razvijala res v tej smeri. V tem primeru, bi padec Berje moral pomeniti uspon • ruskega militirizma, to jp uspon tistih ,ljudi,..^i so zmagoslavno vkorakali v Berlin, Prago, Budimpešto,-.Bukarešto in Beograd. Danes- so sovjetski .vojskovodje, za osem let starejši,-kot so bili za časa Jalte in .Potsdama., Ali pa bodo mogli .tudi kljubovati mikavnosti novih zmagovitih podvigov? IZ SLOVENIT ZA RAZVOJ KMETIJSTVA NA GORIŠKEM Po vsej ■ Jugoslaviji razpravljajo o konkretnih načrtih desetletke v kmetijstvu, ki se je .začela to leto. V Novi Gorici so tudi razpravljali o ,teh načrtih, ki predvidevajo v glavnem povečanje proizvodnje vrtnin in zgodnje zelenjave v okolici "Nove Gorice in N.ižje Vipavske doline. Predvidena so velika melioracijska dela na Nanosu iin Čavnu .in izsuševalna okoli Vipave in njenih pritokov. Sprejeli so odlok o načrtni obnovi sadjarstva in vinogradništva. Vinograde bodo .razširili od sedanjih 2200 na 3200 ha. V Dobrovem v Brdih in rna Vipavskem bodo zgradili moderno vinsko klet za ?00 vagonov vina. (Posebno skrb bodo posvetili 'vzreji sivorjave goveje živine. Na Krasti bodo gojili predvsem višnje, v Brdih in na Vipavskem ipa breskve. ZEMLJIŠKI SKLAD Kot je znano, določa novi zakon o kmetijstvu agrarni maksimum na 10 ha. Kar je več kot 10 ha obdelovalne zemlje bodo lastniki morali odstopiti državi, ki bo s 1. oktobrom začela zbirati ta zemljišča in jih oddajati zadrugam, državnim posestvom ali novim kmetijskim organizacijam. V planinskih krajih bo agrairni maksimum višji kot v rodovitnih nižavah, kjer ostane določeni 10 -hektarski maksimum. V okraju Ljubljana - okolica bo 800 veŽjih kmetov oddalo del svojega zemljišča državi, ki ga bo dala v upra.vo državnim posestvom in delovnim zadrugam. Po prvih podatkih bo v tern okraju prišlo v državni izemljiški sklad približno 400 ha zemlje. V hribovitih krajih ne štejejo ?a obdelovalno zemljo slabih košenic (7. in 8. razreda). SAMOSTOJNO FINANSIRANJE BOLNIŠNIC Od prvega junija 1.1. dalje je stopil v veljavo odlok Republiškega izvršnega sveta Slovenije, ki določa, da se bodo odslej samostojno finansirali vsi zdravstveni zavodi tudi splošne bolnišnice, klinične bolnišnice in ambulante. To pomeni, da se bodo odslej zdravstveni zavodi vzdrževali iz dohodkov za izvršene zdravstvene usluge in da torej ne bodo več črpali finančnih sredstev za oskrbovanje bolnikov, sanitetni material, plače zdravstvenih delavcev itd. iz. državnega proračuna. POTROŠNIŠKE ZADRUGE Tudi današnja jugoslovanska trgovina sloni na negotovih temeljih. Prehod iz zasebne v zadružno upravo 'je bil prehiter, ni imel nobene moralne in tvarne priprave. Razni ukrepi so popolnoma abstraktni,-brez tprave -realne podlage, nekako teoretični. Na primer določanje ce,n posameznim vrstam pogrošnega blaga so Delavski sVeti trgovskih podjetij prepustili vod!Ir nim uslužbencem teh podjetij, ki so pa največkrat, kot piše »Slovenski poiročevaleč«, mislili pri določanju prodajnih cen samo na dobiček. »Zato so pa šle velike količine hitro pokvarljivega blaga v nič in nekateri predmeti, ki ne najdejo odjemalcev, leže v skladiščih in finančno bremene podjetja.« Ker gre blago predno pride do potrošnika skozi več posrednikov in vsak teh pribije svoj zaslužek in tako zraste cena blagu, bi bilo treba te posrednike omejiti po možnosti samo na grosista in de-tajlista. Potrošniške zadruge M na tem polju lahko odigrale veliko in važno vlogo, toda le pod določenimi pogoji. Te pogoje odkrito navaja omenjeni »Slovenski poročevalec«, ki pravi: »Koristne pa bi bile le take potrošniške zadruge, ki bi nastale na pobudo potrošnikov •samih, ki bi opravljale svojo nalogo >'n upravljale svoje podjetje brez vmešavanja od zunaj....« Napak je, če uporabljamo za medsebojno režnjo glav med bolj-seviskimi mo,gotci besedo čistka. Čiščenje pomeni, da nekdo, Ki je sam snažen človek, ostranjuje u-niazanijo. Vse to pri sedanjem obračunavanju v Kremlju ne drži, prav tako kakor ni držalo v časih, ko se je Stalin kopal v krvi svojih tovarišev in je po Moskvi krožila ljudska modrost: »Potem, ko je vse svoje najožje prijatelje poklal, se je obrnil do svojih oddaljenih znancev.« Zato velja beseda čistka danes v Kremlju prav toliko, kakor če v čikaškem podzemlju imajo za čistko zadevo, da je en Al Capone pobil drugega. Sam Stalin, največji mojster komunistične dialektike, kar bi se reklo po slovensko: Belo je črno zato pa je črno belo, je uporabljal .za svoja množična pokolja besedo »likvidacija«. Ta izraz je prav tako ognu-sen kot so ogabne vse komunistične metode azijatske iznajdljivosti. Zato ga bomo tudi mi uporabljali. Likvidacija Berje je bila — kakor smo že pred časom napovedali zgolj uvod v velelikvidacijo po vsej prostrani deželi. V Kijevu je Berja po smrti Stalina zamenjal notranjega ministra StrokaSfc s svojim ■zaupnikom, nekim Mestkom. Sedaj so Mešika likvidirali' in St roka ča zopet posadili na poli*: eijski prestol Ukrajine. V Bakuju so likvdiirali prvega tajnika KP Azerbajdžana, Bagirova. V Revalu so pognali estonskega pravosodnega, ministra .Usenkova. Posebno važna je bila likvidacija georgijskega notranjega ministra Dekanosova, ki ga je Berja postavil potem, ko je likvidiral njegovega prednika. Likvidacije v Georgiji pa še niso zaključene. Komandant transkavkaškega vojaškega ■> krožja, general Antonov, je bil pr- vi, ki je po likvidaciji Berje poslal CK v Moskvo svojo udanostno brzojavko solidarnosti. Kljub temu napovedujejo likvidacijo njegovega osebnega prijatelja, ministrskega predsednika Bakradseja. Inkvizicija Malenkove maščevalnosti je .zajela že vso vzhodno Sibirijo, prav tako kakor je tudi že • predrla v Vzhodno Nemčijo, Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo. Dobro poučeni nekdanji komunistični gorečneži na Zahodu napovedujejo, da je val likvidacij šele na razvojni stopnji in bo zajel tudi nekaj današnjih najvažnejših komunističnih veličin na Zahodu. Kdor se še spominja na zadržanje nemške general itete nasproti Hitlerju, se ne bo brez nadaljnjega udajal pričakovanjem, da stojimo v Sovjetiji pred državnim u-darom rdeče armade proti politični diktaturi. Ne samo Hitler, pač pa tudi 'Stalin sta dokazala, da diktatorji današnjih dni daleč presegajo generale. Ko je pred dobrim poldrugim desetletjem Stalin poklal cvet sovjetskih generalov s Tuhačevskim na čelji, rdeča armada niti s prstom ni mignila v njihovo obrambo. Zato je zelo verjetno, da bo rdeča armada samo tedaj aktivno posegla med kremeljske dogodke, če bo tam zavladala popolna zmešnjava in se bo partijska disciplina razlezla. Tako daleč danes vsekakor še nismo. Kr. POŽAR V ROGAŠKI SLATINI Proti koncu juliia ;e nastal v Rogaški Slatini velik požar, ki ie povzroč’1 nad 1 milijon din škode na gospodarskem poslopju. poselnost in korupcija. Pripovedo^ vali bodo tudi o terorju, ki mu je podvržena mladina cone B«. Pozabili pa so jim naročiti, na; poizvedujejo, kako živi mladina v Romuniji; koliko je omsk in mladincev pomrlo od jetike in lakote; koliko jih je v koncentracijskih taboriščih; koliko je policijskih o-vaduhov in koliko denunciantov .svojih iastnih staršev, bratov in sestric... .Pozabili so jim naročit , naj poizvedujejo, koliko kruha, mleka, mesa, zdravil ima romunska mladina in njihovi starši; kako so oblečeni in obuti; koliko ur na dan delajo in kolikšen je njihov .zaslužek. Posebno naj bi S" zanimali, koliko ugrabljenih grških otrok je ostalo pri življenju in ali so sploh še Grki? Vsega tega komunistični tržaški mladinci ne bodo spraševali; če bi , to kdo tudi tvegal, s v "Vrst ne bi več vrnil. To dobro vedo tudi komunistični mladinci sami. V Trstu bodo pripovedovali o slaščicah in tortah, kakor jih je to naučil tov. S. Novak jpo svojem povratku iz Budimpešte. Tako bo Trst za debelo laž bogatejši. Komunistični festival irdiPGhtive Komunistični tisk je objavil, da so odšli na mladinski festival v Bukarešto tudi tržaški komunistični mladinci. Pri tem poudarja ta tisk posebno tista navodila, ki naj odkrijejo svetovni mladini »v kakšnem stanju živi naša mladina, kako se v našem mestu razširja brez Značaj italijanske vladat Krize '(Nadaljevanje s 1. strani) bi se enako moglo maščevati tudi vsem tistim, ki so mu v preveliki meri verjeli. Pri tem pa mu ne moremo niti očitati, da bi bil v politični igri nepošten. Njegova slabost je bila prav v tem, da je političnim načelom v preveliki meri dajal pomen 'agitacijskega sredstva in da jim je s tem odvzel pravo notranjo vsebino, tako da so ljudje prišli do spoznanja, da njegovim obljubam in njegovim političnim 'nameram morajo odreči vsebinsko bistvo, ki je neobhodno potrebno za uresničenje vsakega političnega programa. Dunajska krilatica iz časa neposredno pred prvo svetovno vojno je trdila, da je politični program sneg in njegova izvršitev blato. V tej .ugotovitvi je tičalo nezaupanje, v katerega je proti koncu 1. 1913 zapadla avstrijska notranja politika. V isti ugotovitvi je iskati razlog za neuspeh De Gasperijeve politike. Italijanski narod se je — pa naj je bil še v tolikšni meri pristopen, da zunanjost sprejme za stvarnost — na koncu vendarle o-hrnil od človeka, čigar obljube so bile v tolikšnem nasprotju s stvarnostjo. In Odvrnil se je — kar je mnogo resneje in usodneje ~ od ameriške politike, ki so mu jo prikazovali preveč z zvočnimi frazami, premalo pa na stvarnih političnih osnovah. Zato je De Gasperijev neuspeh ne le .opomin za politične ljudi, ki bodo v bodoče vladali v Italiji, ampak v posebni meri za ameriške državnike, da ne bi lahkoverno prešli preko resnosti evropskih vprašanj. Med državnikom in političnim karieristom je razlika prav v tem, da državnik pomen političnih dogodkov zna preceniti, dočim jim politični karierist daje le tisti pomen, ki ga morejo imeti za površnega uličnega opazovalca. Dobro bi torej bilo, da bi ljudje, ki zastopajo Zedinjene države, prav zaradi dalekozežnosti tržaškega vprašanja, bili v bodoče opreznej-ši v dajanju obljub, ki jih zaradi stvarnih zaprek ne morejo izpolniti. Smo na križišču važnega razvoja svetovnih dogodkov. Njegova resnost zahteva, da se varujemo križarskega razpoloženja in postavljanja malikov, kjer imamo opraviti le z navadnimi smrtniki. iniimiiniii HIIIIUHIlUn ii!iiHuitniuiiiiiniiiiijuiiiiiiii»iiHiuiiiiiiiimiiiiw!iiinifii!U!uiiniiiiiiiH!itui)Hi[iiiniiiiimniiimHuiaiuiiimi Proti koncu šolanja v letalski šo- li so me povabili, da bi pristopil h komunistični stranki. Dejansko mi ni preostalo 'drugega, kot da pristanem; zavedal sem se tudi, da si bom s tem še bolj pridobil zaupanje predpostavljenih častnikov in da mi to lahko pomaga pri begu. Povabilo mi je izročil eden izmed sošolcev, častniški kadet So-bieraj. Rekel mi je, da so mu dali posebno nalogo, naj me prepriča, da postanem član stranke. »Partija je sklenila, da si zdaj zaradi svojih uspehov kot najboljši kadet vreden, da postaneš kandidat za partijsko članstvo«, mi ie blejal. Povabilo za članstvo v partijo pomeni veliko odlikovanje, .kajti samo elita častniških kadetov v šoli uživa privilegij v obliki članskih izkaznic komunistične stran-, ke. Pri vežbalni skupini, v katero sem spadal, je bilo 50 kadetov, a med njimi je bilo samo pe.t partijcev. Ko sem diplomiral, je bilo med 150 kadeti mojega letnika, samo osem partijcev. Sobieraj mi je dal kopico knjig in brošur, ki bi jih moral prebrati, med njimi tudi knjigo predsednika Bieruta z naslovom »Ideološki temelji Partije«. V stranko sem FRANČISZEK JARECKI bil sprejet 1. aprila 1952. Toda še prej mi je bilo naročeno, naj pridem pred partijsko komisijo. Sesti sem moral za dolgo mizo, pokrito z zelenim prtom, za katero sta sedela dva politična častnika na naši šoli. Na steni za, njima so visele slike Stalina, Bieruta in Roko-sovskega. Častnik, ki je bil po činu najvišji, me je nagovoril: »Tovariš! Stranka ti je izkazala veliko Čast, da te je pripustila k temu razgovoru. V sedanjem političnem položaju in v razdobju kapitalističnega obkoljevanja tabora miru je odgovornost partijskih članov večja kakor kdaj koli prej. Tovariš! Ali se zavedaš nalog, ki ti jih nalaga članstvo v partiji?« Končno sta mi povedala, da bodo vzeli v pretres mojo prošnjo za sprejem. Naslednji dan mi je naš politični častnik- izročil člansko izkaznico. Bil je ravno 1. a-prtt -in s tem je stranka zares sama sebe potegnila za 1. april. Diplomiral sem 6. aprila. Proglašen sem bil za najboljšega diplo- POLET V S VOBODO miranca tistega leta in za nagrado sem dobil velik radijski aparat. To je bilo osebno darilo sovjetskega generala Ivana Turkiela, poveljujočega .častnika poljskega letalstva. Izročili so mi tudi pismo s čestitkami, ki je nosilo podpis predsednika Bieruta. Radio mi je prišel zelo prav, ker sem tako lahko poslušal oddaje BBC, »Svobodno Evropo« in »Glas Amerike«. Kot najboljši diplomirane sem bil izbran za »udarni polk« poljskih letalskih študentov v Varšavi. Prav tako, kakor mi ni preostalo drugega, kakor da sem postal član komunistične stranke, tako fini tudi ni preostalo drugega, kot da postanem zaupnik tajne policije za svojo enoto — z drugimi besedami: politični vohun. Vendar sem znail tako urediti, da te dolžnosti nisem resno izpolnjeval. Ob koncu junija 1952, ko sem bil prav pri nekem predavanju o teoriji letanja, me je poročnik Am-czyk poklical ven. Rekel mi je samo, da moram takoj na raport k častniku obvešče- valne službe.' Lahko si predstavljate, kaka čustva so me obšla. Ko sem korakal preko letališča in gledal MIG-e, sem si mislil, da je to verjetno moj zadnji dan, ki ga preživljam v letalstvu. Roke so mi drhtele! ko sem -potrkal na vrata častnikove pisarne. Ob njem je sedel eden naših vohunov. Častnik, po činu kapetan, je vstal in mi dal roko, kar me je začudilo, ker .sem pričakoval čisto drugačni sprejem. Namesto, da bi mi začel zastavljati vprašanja, mi je začel na ‘dolgo razlagati mednarodni položaj in poudaril nezadovoljivo obnašanje mnogih mojih tovarišev. Potem me je vpi‘ašal, če se zavedam dolžnosti zvestega člana stranke. »Popolnoma se zavedam svojih dolžnosti«, sem odvrnil, čeprav sem vedel, kako vrsto dolžnosti i-ma v mislih. Kapetan je nato odvrnil, da hočejo pretehtati vse naše ‘pilote preden jih bodo dodelili njihovim operativnim enotam. Pretresali bodo tudi njihovo politično zaneslji- vost. Njegovo govorenje me je precej presenetilo, ker je bilo dejansko pravo predavanje. Zaradi tega sem vprašal kapetana, iz kakšnega razloga mi vse to razlaga. »Gre za protišpionažo«, mi je kratko odvrnil. »Odslej naprej boste sodelovali z nami.« Čakal je, kaj bom na to odgovoril, drugi častnik pa je porinil preko mize predme list papirja in pero. Odvrnil sem, da sem pripravljen sodelovati. »Pišite«, je rekel kapetan in mi začel diktirati: »Jaz, F ram č is z ek Jarecki, prostovoljno pristajam na • sodelovanje s protišpionažno službo. Moje sodelovanje s to organizacijo je vojaška tajnost in že za samo razkritje tajnosti svojega sodelovanja zapadem vojaškemu sodišču.« Na koncu sem se podpisal s svojim psevdonimom »Franck«, ki naj bi ga odslej nosil, in tudi s polnim imenom. Kapetan me je posvaril, da ne smem nikomur povedati svojega vohunskega imena in ga tudi ne uporabljati v uradne namene, »Vaša naloga je opazovati gibanje pilotov, njihovo obnašanje, poslušati, o čem se razgovarjajo, in ugotoviti, kdo so njihovi prijatelji — a posebno še njihove prijateljice — in razkriti čim več o njihovem družinskem življenju in razrednem izvoru«, mi je rekel kapetan. To pa je pomenilo zame tudi <»-pomin, kako tveganje pomeni beg, na katerega .sem mislil. Nek star poljski pregovor pravi: »Vedno poslušaj nasvet starejših in izkušeni hljudi, in če: se boš po njem ravnal, ti je njegov uspeh gotov.« Kapetanov opomin sem smatral za tak nasvet. Človek, ki se pripravlja na pobeg, išče navadno moralno oporo. Toda, kakor sem že povedal, nisem nikomur razkril svojih načrtov. V nekem smislu sem bil na boljšem, kakor večina ljudi, ki se pripravljajo na beg. Stanoval sem skupaj z nekim Szymanskim, ki je bil glavni vohun v naši enoti. Njemu nisem mogel zaupati in njegova stalna navzočnost je bila vzrok, da sem bil še bolj previden, kakor bi sicer bil. 13, - Se nadaljuje) VESTI s T R Ž A S K E G A Hrlranje iredentistične fronte Paaee De u-asperijeve vlade do ki v Rimu že davno napravili, kar iiUjiio imel določene posledice tudi v iredentističnem taboru v Trstu. V Italiji se namreč dogaja m-io važen razvoj v smis-lu demoicra-iične samoohranitve proti rdečemu pa tudi črnemu totalitarizmu, 'la razvoj bo brez vsakega dvomu po kapilarni italijanski organizaciji nujno segel tudi v tržaške prilike. Prvi dokaz 'za to nam nudi najnovejši ukrep Socialistične stranke Julijske krajine, Ju je sklenila, da izstopi iz tako imenovane »vladne koalicije« v tržaškem občini skem svetu. Strankino vodstvo u-temeljuje ta sklep s potrebo po., iz-, vajanju svojega socialnega programa, ki je moral v sodelovanju z demokristjani, liberalci in republikanci nujno stopiti v ozadje, ■dodaje pa, da bo ostalo zvesto skupnim iredentističnim poetičnim stremljenjem. _ _ Ta dodatek je pa v bistvenem protislovju z glavnim namenom o poglobitvi strankinega socialnega, programskega delovanja. Ali s§ fr-žf<ški socialdemotkratje ne z. jo, da bodo z vztrajanjem pri" ii dentistični rešitvi tržaškega vprašanja povsem uničili možnost po uresničevanju svojega socialnega programa? Ali se res ne zavedajo, da bi se sedanje število 18 tisoč brezposelnih v Trstu s prihodom Italije takoj povečalo na najmanj 50 tisoč? Ali pa vidijo morda prav v tej povečani brezposelnosti, ki bi tržaške delavce tako kruto prizadela v primeru italijanskega povratka v Trst, povečano možnost za svoje socialne namene? Naj bo kar koli. Dejstvo, da so socialdemokratke pustili demokr-ščane v tržaškem mestnem svetu ra cedilu, je 'zelo važno za razvoj političnega dogajanja v tržaških pa seveda še ne pomeni, da bi do tega moralo priti tudi v Trstu. Ce ta razvoj ni važen za tržaško stvar, je pa bistvenega pomena za demokratično stvar kot tako, ker je s tem zavrt razvoj k totalitarističnemu politvkanstvu, ki je vsa zadnja leta pod demokristjanskim vodstvom davil naš politični ;n gospodarski razvoj ter oviral svobodno slovensiko prosvetno in kulturno izživljanje na Tržaškem. Prepričani pa smo, da se razvoj socialdemokratske politike ne bo. ustavil pri tej demonstrativni gesti proti tržaškim demokrščanom in da sfe Ido ta vključila v nujnost, ki je_ za tržaške socialne koristi samb v svobodi in samostojnosti, ki jo nam vsem jamči samo Svobodno tržaško ozemlje. Posredovanje n korist naših ribičev V predzadnji številki našega lista smo objavili vprašanje, ki ga je vložil obž. svet. dr. Josip Agne-letto na seji' tržaškega cbč. sveta 21. juliju glede določenih koristi naših ribičev, ki so kršene z obalnim ribolovom s svetilkami. Zupan, ing. G. Bartoli, se je glede tega obrnil na tržaško Pristaniško poveljstvo in prosil za pojasnilo glede ribarjenja s svetilkami v obrežnem prepovedanem pasu. Pristaniško poveljstvo je v odgovoru priznalo upravičenost pritožb naših ribičev, ki so bistvene oškodomni, ker se ribiči s svetilkami, ki so v veliki večini iz tujine, ne ravnajo po določilih Ukaza št. 327 s 5. aprila 1952, ki prepoveduje v točno določenem obalnem pasu ribolov z lamparami. Zato je Pristaniško poveljstvo zagotovilo, d.a bo v lastnem delokrogu in s pomočjo policijskih iz-vidniških čolna- skrbelo, da se bodo vsi ribiči pri ribolovu s svetilkami ravnali po zakonitih predpisih. ^'4'" Hajueč)i dolinski praznik s« fr^Blagoslovitev novega zvonika w iŽ-' i \t ■^'■nedeljo 9. avgusta bodo v Dolini blagoslovili novi cerkveni zvo- To bo po sodbi Dolinčanov njihov največji praznik v tem stoletju. Zavezniška vojaška uprava je. za zidaivo zvonika darovala okrog deset milijonov lir. uro pa je plačah dolinska občina. Zvonova, ki so jih pred kratkim slovesno blagoslovili, .'o namestili v novi 'zivonik v sredo 5. avgust ga petja .veselega pritrkovanja ter cerkvene in narodne glasbe p: zvočnikih. I:z Trsta bodo popoldne vozili v Dolino številni avtobusi z avtobusne postaje. Prejšnji. zvonik so postavili Do-linčani v letih 1782 do 1792. V župnijski kroniki je zapisano, da so začel: delati prejšnji zvonik leta 1782. Cel*.leto so uporabili za postavitev njegovih temeljev. Ni točno znano, koliko časa so zvonik dopoMne. Prvič so ti zvonovi za j gradili. Letnica, nad vrati, v- sta::; zvonili za službo božjo v čeitrtek I zvonik nam da misliti, da' so sa zvečer, ko se je začela tridnevnica I dozidali in blagoslovili J. 1792. z večerno pobožnostjo za 'nedelj:'.'.' j praznik. j V nedeljo dopoldne bo peta sve-j Tedanji dolinski župnik, kanonik krogih z iredentističnim obeležjem. |ta maša, popoldne pa sprejem tr- Zupan, je o tem zapisa! v farno Ta zvonik se je zrušil leta 1918. Vprašanje je, kaj bodo izdaj sto- I zašk&ga škofa, nato naiprej služba rili liberalci in republikanci. Zelo božja s petimi litanijami in zatem verjetno je, da bodo tudi oni sledili socialdemokratskemu zgledu. Saj so to njihovi strankarski sovrstni- blagoslov zvonika. Napovedujejo, da bo pri popoldanski slovesnosti veliko skupne- OSseinshe zadeve v Zgoniku V nedeljo, 2. avgusta, dopoldne je bila seja občinskega sveta v Zgoniku. Občinski svetovalci so pred prehodom na dnevni red sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti raznarodovanju in razlaščevanju slovenskih zemljišč na našem področju. Nato je župan poročal o raznih občinskih zadevah in se posebno dotaknil vprašanja zaposlitve, šolstva, .kmetijstva in elektrifikacije v občini. Glede 12. občinskega gospodarskega načrta je župan poročal, da je občinska uprava prosila pri ZVU kredit 49 milijonov 500 tisoč, prejela pa samo 3 milijone 500 tisoč lir. , Občinski svet je nato proglasil kraj Briščke za turistično važno področje. Navzoči svetovalci so zatem vzeli na »nanje poročilo, da so zdaj občinski telefoni povezani s tržaško telefonsko mrežo. Po izčrpanem sejnem sporedu so hoteli kominformistični svetovalci spet uganjati visoko politiko i.n o-stalim soliti .politično pamet. Predložili so v odobritev neko resolucijo, v kateri so premlevali svoje znane napeve o tržaškem vprašanju in njegovi vidalijevsko navdahnjeni rešitvi. Ostali občinski svetovalci pa so v svoji k raški možatosti .kominformistično resolucijo zavrnili. Zanjo so glasoveli le trije kominformistični predlagatelji. plača ameriška vojaška uprava za odškodnino škode, ki jo napravijo pri vojaških vajah. Ta traktor je last cele občine. Poseben odbor bo vodil poslovanje in odločal dan in kraj dela. Vsak član repentaborske občine ima pravico do uporabe tega traktorja. Prošnje ;za oranje z občinskim traktorjem je treba oddati omenjenemu odboru, ki bo sporazumno odločal, kdaj in komu bo traktor delal. Ta prijetna novost je navdušila vse domačine, ki nestrpno čakajo, da bo novi občinski traktor oral globolke brazde po njihovem polju in vinogradih. REPENTABOR Izmed občin na STO-ju je menda prav Repentabor, ki se je po grozotah zadnje vojne prvi opomogel. Hiše ne kažejo vidnih sledov opustošenja in razdejanja, poti so lepo urejene in večinoma že tlakovane ali asfaltirane. Nove občinske zgradbe, kot otroški vrtec in občinska hiša, so občini v čast in ponos. Gradijo celo moderno občinsko kopališče, kar je za naše podeželje nekaj novega, čeprav iz zdravstvenih razlogov .nujno .potrebno ne le za Repentabor, pač pa za vse ostale vasi našega podeželja. XII. gospodarski načrt repentaborske občine predvideva še druga važna in koristna dela, v glavnem pa tlakovanje oziroma a-sfaltiranje ceste skozi središče občine. Posebnost repentaborske občine je pa občinski traktor, ki ga je občina nabavila s sredstvi iz jusar-skih zemljiSč in z denarjem, ki ga OPČINE Lep del naših travnikov in polja imajo še vedno v najemu ali zasedbi vojaške oblasti. Za ta svet nam izplačujejo neko odškodnino, ne sicer neposredno, ki pa največkrat ne predstavlja dejanske vrednosti. Opazili smo tudi, da so cene pri nas raizlične, in sicer nižje kot v sosednji repentaborski občini, ki ima tudi nekaj zemlje v istem položaju. Radi bi vedeli, čemu ta razlika. Izmed vseh podeželskih vasi in središč so Opčine danes še vedno najbolj prizadete po vojni. Številna poslopja še vedno čakajo popravil, nekateri zidovi že dolgo nemo Strle v zrak in pričajo, da je minulo že dobrih osem let, kar so padale zažigalne in rušilne bombe. Težko je razumeti razliko, ki so jo oblasti vpeljale pri popravilu hiš. Nekatere vasi so obnovljene, druge, ki so v isti vojni doživele isto ali pa še hujšo usodo, pa še vedno ležs v razvalinah. Hiša, ki je zgorela, je uničena, pa naj jo je zažgal nemški vojak ali pa zavezniška bombi.. kroniko, naslednje: »Velika nesreča je zadela dolin sko župnijo dne 20. marca 1918 ob štirih zjutraj. Dne 25, marca- ‘je bila velika soparica in drugi dan Zjutraj je strela udarila v zvonil: iupne cerkve, odtrgala je vrh zvonika in razpokala ves zvonik. E-dini zvon je padel v zvonik za vratc in prav tako tudi cerkvena ura (ki'je bila last dolinske srenje). Polno kamenja, opeke, peska je o-stalo okrog zvonika. Debel kamen je odletel celo na dvorišče Bona čeve hiše .Bil je strašen pok, da so se hiše tresle in so mislili, da je sodni dan. Tri hiše okrog zvonika so bile pokvarjene. Hiša št. 58 je dobila štiri luknje na strehi, v hiši št. 59 se je vdrla dvojna streha, v hiši št. 60 je strela šla skozi kuhinjo v zemljo. Mlada gospodinja hiše št. 59 je bila zasuta, vendar rešena in je ostala pri življenju. Njena hčerka Vida, štiriletna, je bila zasuta in je umrla. 25. marca je mladina plesala v krčmi. Bil je praznik Matere božje in v postu! Neki mož je šel mimo krčme številka 61. Bil je razjarjen in je rekel: „Tu mora priti kazen božja!” Prišla je velika nesreča, opomin, ko bi le hoteli spoznati. Ali trdovratnost je prevelika, da ne spoznajo. V neki hiši blizu zvonika so bile na predvečer te nesreče težke kletve s strelo. 4. aprila je prišla komisija iz Trsta in takoj se je začeli? z razdiranjem zvonika. Delo je 'bito končano prve dni julija 1918.« Novi zvonik so pa .začeli zidati šele 2. marca 1953 po zaslugi sedanjega župnika g. Stuheca. Temeljnega kamna niso blagoslovili in vložili, ker Je ostal isti iz leta 1782. Pač pa je g. župfiik blagoslovil začetek dela. SEJA SPM V petek, utore 7. t. m., bb' 6. uri popoldan bo na sedežu seja SPM. Vabimo vse odbornike, da se J-&te zanesljivo udeleže'. Na sporedu je razdelitev fimkcij za bodočo poslovno dobo in razgovor o naši jesenski prireditvi. Tajništvo Ne izgubljajte časa po nepotrebnem1 Agencija Celeritas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404 Vam o najkrajšem času oskrbi osakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izotečke, prea vode. o in iz tujih jezikon, ooerootjenje uradnih aktoo Izpolnjuje proSnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo) Komunistični! demokracija Nedeljski »Primorski dnevnik« prinaša iz Dedijerove knjige sestavek o sestanku med Togliattijem in Titom. Štirje komunisti so 3. novembra 1946 sklenili kravjo kupčijo o Trstu. Titu in Togliattiju sta se pridružila Kraigher in Kidrič. Tito je spregovoril: »Kreoli (Togliatti) in jaz sva se dogovorila, da bo on dal izjavo, .naj Trst pripade Italiji, Gorica pa nam....« Kidrič in Kraigher sta takoj soglašala. Ce bi bil na vladi Togliatti, bi bila kupčija tudi sikle-njena, ker jugoslovansko ljudstvo bi imelo pri tem prav toliko besede kot italijansko, Tržačanov bi pa sploh ne spraševali. Taka je komunistična demokracija. OBVESTILO A K Jadran obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v seboto 8. t. m., ob 8.30 uri, v cerkvici v ul. IS. Ainastasio, maša izadušnica za pok. visokošoicem Sergijem Tončičem ob priliki obletnice njegove smrti. Pr.poročamo vsem članom, da se maše udeleže v čim večjem števi-u, da se oddolžimo spominu dragega kolega. Odbor FILMI AlS-a V tednu od 7. do 15. avgusta bo ulmski odsek Zavezniške poročevalske službe predvajal dokumentarne in znanstvene filme v naslednjih krajih: Petek, 7. avgusta: v Tritu pri Sv. J .kobu, Domju in Borštu; SoO: in, 8. avgust:: v Sv. Križu. Ds vinu in Trstu v Vergerijev! ulici; Ponedeljek, 10. avgusta: v Mavhi-h ah, Medji vasi in Sv. Križu; Torek, 11. avgusta: na Katinari, pri Sv. Alojziju in v Ricmanjih; Sreda, 12. avgusta: v Miljah, Dolini in Lonjerju; Četrtek, 13. avgusta: v Trebčah Boljuncu in pri Sv. Ivanu. Predstave so na prostem. Začetek vselej ob 20.30. Zavezniška čitalnica Zavezniška čitalnica ima na razpolago naslednje nove knjige: 1) Yearbook of Drug Therapy, 1952; 2) Yearbook of Radiology, 1952; 3) Yearbook of Pediatrics, 1952. Brezplačno pa razdeljuje naslednja dela: 1) Cezannovo slikarstvo in pra-gmatistična filozofija; 2) Človekoljubno delovanje velikih ameriških podjetij; 3) Novi ameriški izsledki na polju induktivnega gospodarstva. Zavezniška čitalnica je v ulici Trento št. 2-1., tel. 31259. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Mizarji I hmefoMlfi! f podjstnlhi Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in po r-kete nudi najugodneje TEL. 9344! OJILEit. t - m s r: Viol«. So::ninn, t Trgovina s čeviji in ostalo obutvijo tDonda Uspešno nadaljuje s običajno letno razprodajo svoje zaloge POLJUDNE CENE TAST - LARGO BARRIERA VECOHIA Damske letne efoieke za vse okuse po nizkih cenah 1900-2800 3000 lir Krili elepnfna-zsdnja moda Obleke Iz »Euergisze" blaga lir 2900-5000 HlanazzlBl m Carso TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTTI DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd,; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo INTEREXPOfiT-TiiST BREDA RUS - MIKULETIČ & MILAN BJELICA-ŽIVKOVIČ Obrnite se osebno ali pismeno na naš nas'ov in zahtevajte neobvezne ponudbe :. URAD - Riva Grumola 6.1., tel. 29-302 - P O. Box 1219 Skladišče: PsintoFrancoVecchiomag.2.III.,tel.7232 Pošiljamo samo kakovostno proovrsifio blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NA-KOCILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOliER NAKUP — TOVAR-MtSKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohičtva Tel. 39 f i: r rti i N Cormctns - Daržine pakt te po osel Eorupi d