9p#4tztone u» sbboumento postale — Leto XXIII., št. 191 Ljubljana, sreda S. avgusta 1943 Cena cent« 80 Upravajštvo. uiuDl)ao<», Kuccini|ev» ulica 5. Teiefoo U <1-22 <1-23 }l-24 ln.->crjtni JOdtiek: LjuMMua, Puccinneva olj' c* i - leleioc « iI-25 31-26 Podružnica Nove ODeato Ljubljanska cesta 42 Računi: a i-iuBhaaskc poKrajinc pri poitno-čekovnett. ravodu h 17.749. a ostale kraje 'taliie Serviitio Conn ;;<>rt Post. No 11-3118 IZKLJL<-No iASUiHSlVO a oelase iz Ki Italiie w inozemstva ima Unione i*uhblirira Italian? s A. MELANt' Ishsfa ritk dan cazco ponedeljka Naročnina zaaia me»ccoo Ur 18.—» aa inozemstvo vključno > •Ponedeljskim fw doma Lit 36.50. Utedaiitto t Pnconijera ulica k. 5. — Tele ker. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopiai »a ne tttžajo. CONCESSIONARIA BSCLUSIVA pet la prd>- bliciti di t-«—? ad oceca: Unione PabbUdti Italiana S. A. MILANO. Navi nemiche attaccate nel porto di Palermo Due piroscafi da 9000 tonn. e due cacciatorpedfnfere aSSon-date, altre nove navi colpite — IZ apparecchl abbattuti Comande Supremo. - Bollettino di guer- | ra .No. 1186: Velivoli germanici da bombardamento i hanno attaccato navi alla fonda ne! porto di Palermo colj>endo 11 unita mercantili e tre da guerra. D:?e piroscafi per complessi-ve 9000 tonn. " due eaeeiatorpedinrere sono rfa rltenere affondate. f arbonia e loealita periferiehe di Napoli e di B^.ri subivano ineur ioni aeree, tre ap. parecehi venivano abbattuti dalla caccia tedesca nella zona di Napoli e due preepi-tavano in fiamme presso S. Antioco (Cagliari) colpiti dal tiro delle artiglierie. Nei dintorni di Crotone si sono rinvenuti i resti di sette velivoli distrutti dalle but-terie contraeree nel!'azione della n»tte sul 20, segnalata da! bollettino nr. 1182. Generale AMBROSIO. Napad na sovražne ladje v luki Palerma Dve trgovski ladji z 9000 t in dva rušilea pfltcpljeni, devet nadaljnjih ladij zadetih — 12 letal sestreljenih Vrhovno poveljstvo. — Vojno poročilo -t 1186: Nemški bombniki so napadli ladje •!rišču pristanišča Palermo ter zadeli r^ovskih in tri bojne enote. Dve ladji - skupno 9000 tonami in dva rušilca se morajo smatrati za izgubljene. Carbonia in okoliški kraji Neaplja in Burija so utrpeli letalske napade. Nemški lovci so sestrelili 3 letala na področju Na-polija. 2 pa sta se v plamenih zrušili po zadetkih protiletalskega topništva pri S. Antiocu (Cagliari). V okolici Crotone.Da so bili najdenj ostanki 7 uničenih letal, ki so iih sestrelile protiletalske baterije v nočni akciji na 20. t. m., ki je bila objavljena v uradnem poročilu št. 1182. General Ambrosio. Vis. grd Turlnski med ranjenci v Milanu Milan. 23. avg. s. Kr. Vis. grof. Turin-ski ie obiskal ob spremstvu prefekta glavno vojaško bolnišnico in druge mestne bolnišnice, kjer je tolažil vojake in civi liste, ki so bili ranjeni ob zadnjih sovražnih napadih. Novinarji nevtralnih držav c b! skali Nsapelj Neapelj, 24. avg. s. Skupina novinarjev nevtralnih držav je ob spremstvu občinskega komisarja Eksc. Solimena, nekega inženjerja civilnega inženjerstva in nadin. tendanta za srednjeveško umetnost obiskala razne kraje v mestu, ki so bili prizadeti ob sovražnem bombardiranju. Novinarji so osebno ugotovili, kpkšno ogromno škodo je bombardiranje napravilo našemu umetniškemu in kulturnemu premoženju in kakšno je opustošenje celih ljudskih okrajev. Pred obiskom jih je sprejel prefekt Eksc. Sopra.no, ki jih je prisrčno pozdravil ter po naglasitvi resnosti mestu prizadane škode poveličeval junaškega duha našega muče-niškega ljudstva, ki je pokazalo svojo neustrašno odpornost. Nerešljive skrbi udeležencev konference v Quebecu Trajne mučen vtis t ^poklicev Litvinova in Majskega — „Quebeška konferenca je samo zadeva Angloamerieassuv" Lizbitna, 23. avg. Vest, da je Litvlraov odpoklican t mesta sovjetskega vel ep os ?mka v VVashingtonu, je na državnike, zbrane v betu, vplivala silno mučno, ker je priš-a popolnoma nepričakovano. Uradni krogi odločno odklanjajo vsako izjavo o tem Stalinovem ukrepu ter se izgovarjajo, da nimajo še podrobnih vesti o dogodku. Namesto Litvncva je imenovan sovjetski diplomat Andrej Drorrkov V VVashingtonu. kjer je bila splošna pozornost posvečena skoro izključno koferenci v Quebe-cn, so prav neprijetno dirnjeni. ker ni bilo nikakega znaka, ki bi kazal na bližnje odstranitev Litvinova. Sovjetsko poslaništvo na vsa vprašanja tiska molči ter odklanja pojasnila o vzrokih Litvinovljevega odpoklica Tako si ameriška javnost ni na jasnem v razlogih, je pa tudi v popolni negotovosti glede bodočega ndejstvovanja Litvinova. Članek »Vojna in delavski razred«, ki ga je objavila neka vplivna sovjetska revija, spet naglaša stalno zahtevo Sovjetske zveze po ustvaritvi druge fronte v zapadni Evropi. Članek je vzbudil živahno vznemirjenje v anglo- ki h političnih krogih Zlasti strogo kritizirajo izjavo, da je »quebcška konferenca zadeva Angloameričanov« in da »nima nikakršnega pcela s Sovjetsko zvezo«. Po poročilih uradne britanske agencije ie treba odpoklica Majskega in Litvinova pripisati razlogu, da bo Moskva oba državnika bolje uporabila doma, to osobito v trenutku, ko se bolj in bolj pojavljajo mnoga važna vprašanja, tičoča se ureditve Evrope po vojni. Na sovjetski strani postavljajo še vedno kot glavno zahtevo otvoritev druge fronte proti Nemčiji na zapadneevropski kopnini. Obenem pa. v splošnem naglašajo. da je sporazum med zavezniki zelo potreben zaradi političnih problemov sedanjega časa in najbližje bodočnosti Zunanjo politiko Rusije je Stalin že nekoliko-krat pojasnil. Glavni namen te politike je ta. da bodočih vlad razirh držav »ne bodo pre vevali znani neozdravljivi predsodki proti Sovjetski zvezi«. Ameriški in angleški tisk še ne podajata nikakršnih zanesljivih podatkov o sklepih konference v Quebecu. Zdi pa se, da sc Anglosasi prišli do zaključka, da je treba delo čim bolj pospešiti, in to iz dveh razlogov: Opasti ost je, da bi Rusija na vzhodu po silnih naporih brez pravih uspehov opešala, s čimer bi bilo oa vzhodni fronti oproščeivh nešteto nemških divizij, ki bi se lahko vrgle na Anglijo. Z druge strani pa prevladuje mišljenje prav nasprotnega pravca. ki zagotavlja, da bi se Rusom lahko posrečilo, da se sami pojavijo v zapadni Evropi, preden bi Anglosasi 'zigral' svojo najjačjo karto V obeh primerh bi bile posledice za Anglijo m Ameriko zelo neugod ne. kajti obema ne gre v račun niti. da se Rusija preveč iztroši. niti da doseže prevelike uspehe. (II Piccolo della Sera.) Zadnja možnost za sporazum med »zavezniki" Stockholm. 23. avg. s. Angleška revija »Economist« piše v zadnji številki, ko mentirajoč razgovore v Quebecu. da so ti razgovori preobratna točka v zavezniškem sodelovanju, kajti to je morda zadnja prilika, ki nudi zaveznikom možnost, ds odstranijo medsebojna nesoglasja. Če v prihodnjih tednih ne bo dosežen nov te melj sporazuma in lojalnosti, grozi za veznikom. da bodo izgubili vse izglede za sporazum. Dokler Rusija ne zaupa Angliji in Ameriki, je sporazum med njimi nemogoč, razen če Anglija in Amerika takoj sprejmeta rusko zahtevo po takoj šnji otvoritvi druge fronte. Potreben pa ie tudi sporazum med temi tremi velesilami glede zadržanja do manjših držav in begunskih vlad Stalin odklanja vsa vabila na sestanek z Rcoseveltom in Churchillom Stockholm, 24. avg. s. Odpoklic Litvinova kot sovjetskega poslanika v Washing-tonu je bil aa ameriške in britanske politične kroge nepričakovan udarec. V prvem trenutku je sprejel tisk na obeh straneh Atlantskega morja ta Stalinov ukrep z veliko rezervo, kmalu j>a se nervoznost in plaha volja v Wa.shingtonu in Londonu nista dali več zatajiti. V obeh prestolnicah imajo vtis. da se stvari ne razvijajo tako, kakor bi si želeli Anglosasi, zlasti ne v pogledu odnošajev s Sovjeasko zvezo. »Daily Maril poroča, da je Roosevelt v zadnjem času vsaj petkrat prosil Stalina, n-aij sc udeleži sestanka vodilnih državnikov združenih namdov. Sestanek naj bi se vršil, prav po želji Stalina, bodisi v Iranu, v Kai-i-j ali na Aljaski ali kjer koli. Stalinov odgovor pa je bil vedno odklonilen. Angloameriški tisk sicer daje duška splošni nejevolji, toda se čuva. da bi njegov ton ne bil obtožujoč nasproti ruski vdadi. kar bi znalo še bolj pokvariti vzajemne odno-šaje. V komentarjih listov pravijo, da bo odpoklic Litvinova imel za posledico samo zamenjavo podanika, ne da se pa tajiti, da gre za nekak način Stalinovega protesta psoti zaveznikom, ki nočejo otvoriti druge fronte na zapadu. Daily Mail« tudi piše, da bi eSino podjetje, ki bi jfa. Rusi bili pripravljeni smatrati za enakovrednega svojim naporom, bila druga fronta na zn-padni evropski kopnini. Vojna je dospela do skrivnostne faze in do negotovc~ti. ki jo razločno slika odpoklic Litvinova. List zatrjuje. da ozračje ni preveč čisto in da bi bilo treba generalnega ra^iščenio Lizbona. 24. avg. s. Iz \Vash'ngtona poro čajo. da so vesti, po katerih hi se pc krnčan' konferenc v Ouehecu sestali na posebno kon ferenco Roose\elt. Churchill in Stalin izmiš ljenc in da uradm krogi predv:devai< kvečjemu možnost, da bi se odposlanci ang cške n ameriške vlade napotili na p<".sct v Kreme!j Namesto druge fronte ponujajo Moskvi živež Stockholm, 23. avg. s. »Dailv Telegraph. komentira odpoklic Litvinova in se vprašuje. česa je še treba, da politiki in vojaški šefi v Quebecu sklenejo zapovedati ofenzivo katero ameriška in angleška javnost pričakujeta. Iz Quebeca je med tem prišla vest. da ofenzive na z apadu ne bo. da pa se bo vendarle nekaj skušalo storiti. da se Rusija zadovolji Letalska ofenziva se bo med tem še naprej izvajala z večjo jakostjo. Upravnik zakona za posojila in najemanje je dobil nalogo, naj pomnoži dobave živeža za Rusijo. Govori se tudi o koraku zaveznikov pri turški Papeževa poslanica hudo prizadeti katoliški univerzi v Milanu M'lan, 23. avg. s. Papež je poslal rektorju katoliške univerze Sv. Srca naslednjo poslanico: »Pridružujoč se z očetovskim srcem globoki žalosti ob tako velikem razdejanju te univerze, ki je sad žrtev in vir velikega upanja talijanskih vernikov, pošiljamo vam >n vašim hrabrim sodelavcem tolažilni blagoslov in si želimo, da bi tako zaslužna ustanova zopet kmalu delovala. Pij XII.« Vatikan. 23. avg s. Osservatore Romano- objavlja: Nadaljnja škoda je nastala po zadnjem letalskem napadu na Milan na katoliški unive zi Sv. Srca. Uničeni so bili uradi in hudo poškodovani so bili rektorat, tajništvo, pravni seminar, častna dvorana in drugi deli poslopja. Poročajo, da so uradi univerze zaprti. kaki-šna koli obvestila naj se dopisi naslavljajo osebno na rektorja. .Jesenski izp M bodo v zavodu Sv. Srca v Castelnuovu Fog':ano (Piacenza) ter se bodo pričeli 1. oktobra za slušateljice. nato pa za slušatelje, kakor bo ob pravem času objavljeno. Minister Piccard! med delavstvom v Milanu in Turinu Rim, 24. avg. s. Minister za industrijo, delo in trgovino se je vrnil v Rim v spremstvu komisarjev industrijskih in delavskih udruženj, petem ko je imel pomenke z delavskimi predstavniki v Turinu in v Milanu, »Tribuna« pravi, da je imel minister Piccard; takoj priložnost izčrpno poročati predsedniku vlade maršalu Badogliu o prisrčnih stikih z delavskimi množicami. Na sesta-kih z delavskimi voditelji je imel minister priliko da je spoznal njihove zahtevo glede p-lit^nih sindikalnih in gospodarskih vprašanj. Minister je tudi temeljito proučil položaj, v katerem se nahajata mesti Turin in Milan po zadnjih sovražnih napadih. Obvestil je o potrebah cbeh mest notranjega mini-Rtr za .-vna del p in za promet, da bo pome č prizadetim čim učinkovitejša in hitrejša. Bresijšče sicilskih bojevnikov Rim, 23. avg. s. Komisar naiod ".ega združenja h-jevnikov je odredil, da se ustanovi središče bojevnikov s Sicilije s sedežem v Rimu. Za voditelj'' središča sta piedl-igana odvetnik prof. Enrico Paresce iz Palerma, bojevnik iz vojno 1915'18 in iz sedanje voj. ne, cdlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, ter odvetnik Eugenio Ma-rotta iz Messine. bojevnik iz vojne 1915 18, odlikovan s srebrn kolajno za vojaško hrabrost, in vojni invalid. Poslanica imetnikom sinjega traka Rim, 23. avg s. Komisar zavoda sin.;ega traka Eksc general Achille Martellj, imetnik zl. te kolajne, je poslal imetnikom sinjega traka naslednje poslanico: »Pošiljam vsem imetnikom sinjega traka v Italiji, spominjajoč se neminljive slave naših padlih in krvne žrtve bojevnikov, svoj bratski pozdrav z gorečo vero v usodo domovine General Achille Martelli.« Imensvanja na srednjih šolah R'm, 23. avg s. Uradni list ministrstva za narodno vzgojo vsebuje števdna imenovanja predsednikov in profesorjev na Kr. gimnazijah in raznih drugih izobraževal, nih ustanovah Imenovanja veljajo od 1. oktobra 1943. vladi v svrho dosege otvoritve Dardanel .-ke ožine, ki je potrebna za naglo poši- lianie potrebščin Rusiji Nepremostljivo medsebojno nezaupanje Madrid, 23. avg. s. ABC naglaša. da se bo jutri konferenca v Quebecu končala, ne da bi bil kak delegat ali opazovalec Rusije navzoč. Med Anglosasi in boljševiki obstoja samo vojaške sodelovanje brez vsake drugf čne skupnosti. Zadržanje Moskve v avgustu 1939 je v Londonu in v VVashingtonu izpodkopalo zaupanje do Rusije. Tudi navzlic vojaškemu sodelovanju se zaupanje ni vrni'o. Redko v zgodovini so bili kdaj zavezniki politično tako nasprotni, kot ?ta zdrj ansrlcsiški demokraciji in sovjetska diktatura. Krnes «!Mebsfk*h razgovorov Bern 24. avo. s Brzojavke -vicarsk m listom iz 0ucbcca pcTOČaio. da so v uradnih krog:h mnenja, da je rcdakciia zjave o delu sestanka že skoraj zaključena Ta iz'ava b<- nekak u\od v novo ofenrvn bodisi proti Evrop . bodisi proti Japonski V nedeljo popoldne 'e Roosevelt napravil kratek /let Churchill pa ie delal ves dan 'er jc ime! dolg telefonski po se izdatno povečala pomoč Rusiji tisk o sporu An^^aii in Sovjeti Carigrad. 23 a\g s Tukai^ni' tisk opozaria na spore med anglosaškimi zavezniki in Sovjeti Listi objavljajo članke ;7 angleške revije »The Statesman«. v katerih se zatrjuje, da gre spor predvsem /aradi usode, kj je namenjena državam, med Balt'kom n Črnim morjem, če b tako zvatii združeni narodi zmagali Ta vpra šanja s'!no zanimajo Turčijo, ki je izredno občutljiva. kajti znana so sovjetska stremljenja po turških morskih ož nah. Z velikim poudarkom sc objavlja tudi članek ruske revije »Vojna in delavski nvred« v katerem se Anglosasi obtožujejo, da niso držali obvez do Rusije Radio v Ankari je oddajal dolg izvleček tega članka, kj zraža obžalovanje, da ie izostala drusa fn.nta Med tem ko Anglija ne kaže mv hene naglice za zaključenje vojne, se Rusija, ki se že dve leti upira nemškemu pritisku, ne nahaja v enakih okoliščinah ter ji je do te-ga, da 6e vojna čimprej zaključij, Uspešni nemški protinapadi Ob likvidaciji pri Harkovu obkoljene sovjetske skupine je bilo zajetih 1791 sovražnikov, 299 oklopnih vozil, 248 topov in mnogo drugega vojnega materiala — Pri napadu na Berlin so Angleži izgubili 60 bombnikov Iz H>tlerjevega glavnega stana, 24. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na fronti ob Miusu se siloviti boji nadaljujejo. Lasten protinapad, izveden s podporo oklopnih sredstev, je kljub trdovratnemu sovražnemu odporu pridobil izgubljeno ozemlje nazaj. Pri Izjumu so boljševiki popoldne zopet napadli z močnimi oklopnimi silami. V težkih bojih so bili manjši vdori zajezeni in je bilo sestreljenih 133 sovražnih oklopnih vozil. Na bojnem pedrooju Harkova so nemške čete južno cd mesta vrgle sovražnika v protinapadu nazaj. Zapadno od mesta so bili novi napadj boljševikov odbiti. V prostoru severozapadno ud Harkova je bila sovražna bojna skupina, ki je bila žc nekaj dni obkoljena, končno uničena. Pri tem je bilo zajetih 1791 ujetnikov, 299 oklopuili vozil, 248 topov, 100 strojnic in 160 avtoma, bilov, drug vojni materija! pa uničen ali zaplenjen. Zapadno od Vjazme so poskusili Sovjeti prodreti z mučnimi silami, podprtimi od oklopnih sredstev in bojnih letal. Vsi napadi so bili z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Letalstvo je prizadelo ob Miusu in ob Doncu ter v prostoru zapadno od Harkova sovražniku velike izgube v moštvu in težkem orožju. V srednjem odseku vzhodne fronte je bila neka sovražna postojanka od strmoglavnih letal s 25 salvami popolnoma uničena. Včeraj jc bilo na vzhodni fronti sestreljenih 198 sovražnih oklopnih vozil, v letalskih bitkah pa 85 letal. Na laponski fronti se je pri napadu na neki višinski greben in nato sledeči obrambi proti napadem nr^močnih sovražnih skupin posebno odlikovala 7. planinska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Krakaua. uspešno podprta, nd letalskih sil pod poveljstvom generalnega polkovnika Stumpfa. Sovjeti so samo tukaj izgubili nad 1000 mrtvih. 50 močno izgrajenih sovražnih bunkerjev pa je bilo zrtvzetih. Močni oddelki nemških bojnih letal so v noči na 23. avgusta napadli pristaniško področje Palerma. Dve vojni ladji in dve tovorni ladji s skupno 9000 tonami so bile uničene. Devet trgovskih ladij s skupno 46 000 hr, reg. tonami in ena križarka so bile deloma hudo poškodovane. Na pristaniških napravah so nastali razsežni požari. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so bfla včeraj sestreljena štiri sovražna letala. Močni oddelki britanskih bombnikov so napadli v pretekli noči državno prestolnico. Novo organizirana protiletalska obramba je preprečila strnjeni napad na mesto in je po dosedanjih podatkih sestrelila 60 več- motornih bombnikov. Odvržene rušilne in zažigalne bombe so povzročile škodo na stanovanjskih četrtih, na javnih poslopjih in na bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. Brza nemška bojna letala so v noči na 24. avgust napadla z bombami vseh kalibrov vojaške cilje v južnovzhodni Angliji. Namen izpraznitve Harkova Berlin, 23. avg. s. Glede izpraznitve Harkova naglaša vojaški sodelavec DNB- da je mesto že večkrat menjalo gospodarja od pričetka vojne na vzhodni fronti. Dne 25. avgusta 1941 so nemške čete zavzele mesto v naskoku. Mesto se je upiralo vsem na^-padom Sovjetov od srede maja do srede iunija 1942. V zimsk vojn 1942/43 so Nemci v okviru odmikalnega pokreta. ki je bil tedaj potreben, izpraznil; Harkov 14. februarja 1943. Končno je bilo mesto 15. maja tega leta zopet zavzeto po silovitem protinapadu nemških čet. Izpraznitev Harkova je razumeti kot ukrep v cilju skrajšanja fronte, da bodo branilci lahko zavzeli strateško boljše postojanke. Odlikovane rumunske vojne ladje Bukarešta, 23. avg. s. Z današnjim dekretom je bilo odlikovanih 13 rumunskih vojnih ladij z odlikovanjem za vojaško hrabrost zaradi številnih odličnih zmagovitih pod vzeti j na Črnem morju. Nemška letala nad vzhodno in Južno Anglijo Lizbona, 23. avg. s. Iz Londona poročajo, da so skupine nemških letal danes ponoči priletele nad nekatere kraje v vzhodni in južnovzhodni Angliji in odvrgle številne bombe na razne objekte. General Franco v svojem rojstnem kraju El Fenol, 23. avg. &. Državni poglavar general Franco sc je iz svojega poletnega bivališča podal v rojstno mesto El Ferrol. Sprcmlia-le so ga žena in številne druge osebnosti. General Franco si je ogledal vojaške naprave r pristanišču ter se udeležil slavja, katerega je priredilo mornariško poveljništvo v čast državnemu poglavarju. Bolgarsko-nemška pravna konvencija Sofija, 23. avg. s. Bolgarski pravosodni minister dr. Karkov je odpotoval v Berlin, kjer bo podpisal novo pravno konvencijo, tičočo se vprašanj civilnega in trgovinskega prava. Japonski letalski uspehi na Pacifiku Tok^o, 23. avg. s. Japonska protiletalska obramba in zaščitno letalstvo na otoku Aru vArafujfckem morju sta sestrelila med poizkusom napada ameriškega letalstva na otok 4 do 6 napadajočih bombnikov. Z nekega japonskega oporišča v Južnem Pacifiku. 23. avg. s. Skupine japonskih bombnikov jn lovcev so nenadoma napadle ameriške postojanke na otoku Velli. Medtem ko je prva skupina bombnikov napadala z bombami velikega kalibra sovražne pristaniške in vojaške naprave in povzročila hudo razdejanje, je druga skupina, obstoječa po več ni iz strincglavcev. napadala ladje v sidrišču Dve tovorni ladji srednje tonaže in ena majhne tonaže so bile pr topljene, hudo poškodovani pa dve ladji velike tonaže. Japonski lovci, ki so se zapletli v borbo z nasprotnimi lovci, so sestrelili 4 sovražna lovska letala. Tokio. 23. avg. s. Japonske letalske skupine na Kitajskem s-> zopet bombardirale važno ameriško letalsko oporišče Kveilin v pokrajini Kvangsi. kjer je nastala ogromna škoda. Med akcijo je bilo sestreljenih tudi 5 sovražnih letal. Vsa japonska letaJa so se vrnila na oporišč?. Z nekega japonskega oporišča v .južnem Pacifiku, 23. avg. s. Med tremi napadi na otok Weak na Novi Georgiji so Američani izgubili 10 težkih bombnikov in 10 bojnih letni, katere so sestrelila v silovitih napadih japonska lovska letala, ki so izgubila sama le pet letal. Američani so 14 dni bombardirali prazen otok Lizbona. 23. avg. s. Svojo veliko osuplost so ameriški listi izrazili v komentarju k zasedbi otoka Kiske na Aleutih. To zasedbo je Washington razglasil z ogromno reklamo kot veliko vojaško zmago. Listi opozarjajo na zelo hudo napako ameriškega poveljništva. ki je dalo 15 dni bombardirati z letali in pomorskimi edinica-mi otok. ki so ea Japonci že izpraznili brez izgub v drugi polovici julija. Poročilo mornariškega ministrstva, ki priznava. da izkrcane ameriške čete niso našle niti enega Japonca na otoku, je vzbudilo ironične komentarje v listih, ki ne prikrivajo svoje jeze zaradi nekoristnega in draeega trošenja energij in potrebščin Tesno tajsko-japonsko sodelovanje Tokio. 23. avg. s. Po priključitvi štirih držav severne Mala je in dveh pokrajin države San k Tajski po novi tajsko-ja-pooski pogodbi, je tajski ministrski predsednik Šibun Songram poslal japonskemu ministrskemu predsedniku Toju brzojavko. v kateri se zahvaljuje Japonski v imenu tajskega naroda in vlade. Izražajoč taduc jjcepričaftie, da bo pp&odba ojnčila prijateljstvo med obema državama, je ministrski predsednik Tajske nadalje naglasil, da je tajski narod skupno z japonskim odločen nadaljevati vojno do končne zmage. Tojo je odgovoril z brzojavko, v kateri ponavlja, da morata Japonska in Tajska ostati v tesnih odnosih za dosego končne zmage v tej vojni. Pogodba je bila sklenjena po načelih tisočletnega izročila Japonske ki bo sodelovala s Tajsko, da bo zveza narodov v Vzhodni Aziji vedno bolj trdna. S sodelovanjem z zavezniki v Evropi hoče Japonska poraziti skupne sovražnike. Anglijo in Ameriko ter doseči končno zmago. Pomanjkanje hrane v Indiji Bangkok, 24. avg. s. Zaradi neprestanih rekvizicij živeža za oskrbovanje angleških in ameriških čet v Indiji je nastala huda draginja v vsej Indiji. Položaj je posebno resen v Bengaliji. kjer je morala vlada izdati izjemne ukrepe. Podporne organizacije so bile ustanovljene v vseh krajih, kjer je nastal nevaren položaj zaradi pomanjkanja živil in visokih cen. Vlada je dovolila posebne fonde za podpiranje prebivalstva. Vlada v Risi je ustanovila brezplačne kuhinje za uboge, ki bodo financirane s prostovoljnim podpisovanjem in iz fondov vlade. Zatemnitev v New Torku Lizbona, 23. avg. s. Udruženje trgovcev v New Yorku je zaprosilo oblasti, naj se vendar že odpravijo stroga navodila glede zatemnitve, kajti izkazalo se je. da so ne samo nepotrebna, marveč celo škodljiva. Vojaške oblasti pa so odločno odklonile ta Dredlog. zatrjujoč, da bi osvetljeno mesto osvetljevalo tudi luko ter s tem postavljalo v nevarnost ameriško brodovje možnim napadom podmornic. Temni socialni izgledi v Zedinjenih državah Buenos Aires, 22 avg. s. Neko poročite ameriškega ministrstva za delo predvideva dobo najhujšega gospodarskega pomanjkanja in brezposelnosti, kakršne še ni bilo v Ameriki, če se po vojni ne bo pravočasno poskrbelo za olajšanje prehoda, iz vojnega v mirno stanje. Okrog 15. milijonom delavcev in delavk, ki bo izgubilo službo v mesecih po koncu sovražnosti, se bo pridružilo najmanj 6 milijonov demobilizL-rancev. Poročilo predlaga,, naj se pripravi industrijski načrt aa množamsko proizvodnjo blaga po konkurenčnih cenah. Demo-bilizacija vojakov naj se izvrši počasi in postopoma, pripravi naj se načrt aa podpiranje brezposelnih, katerih bo navale vsem ukrepom mnogo, usaj v prvih časih OP sftfcautvi jofca. Kronika Ts?i čudaške p©r3ke V švedski prestolnici je zbudila pozornost poroka mlade dvojice, ki je hote a skočiti v zakonski jarem v tramvaju in nikjer drugje, čim mu je sprevodnik izdal vozne lis.ke, je neki mladenič ob sp.oSnem presenečenju navzočih potnikov potegnil iz škatlice dva prstana, nato je pastor, ki je bil vstopil z njim in dvema pričama, izvršil poročni obred, novcporocenca sla se poljubila in nekoliko minut pozneje sta stopLa s svojo družbo s tramvaja ter odšla v neki resi oran na poročno gostijo. — še bolj čudno idejo je imel neki potapljač, ki se je hotel poročiti na dnu murja: ženin, nevesta in priče so se podali tja v potapljaškem zvenu, pastor pa jih je spremil v r> tapljaški opravi. — Bolj razumljiva je bila tretja poroka. Neki švedski obmejni stražar se je zaijubil v mlsdo Norvežanko z one strani. Sklenila sta, da se poročita, a ker mladenka P"ed poreko ni mogla stopiti na švedska tla, kakor ni megal ženin na norveška. sta stah vsak na svoji strani mejne črte. Nevesti sta bila za priči dva nemška vojaka, ženin pa je prišel z vojaškim kaplanom. čim je ta opravil poročni obred, je mlada žen a lohko prestopila mejo, ksjti sedaj je bila švedska državljanka. * Banca dltalia je poklonila pol milijona za nagrade Kmetovalcem. Guverner Bance c'Italie jc izrccii predsedniku v.ade maršalu Badogliu pol milijona lir s prošnjo, naj se ta denar razdeli med kmetovalce, ki »> dosegli najbojše uspehe pri drugi žetvi letošnje letine. Predsednik vlade je dernr izročil ministru za kmetijstvo in gozdove. * Sicilski list Uhaja v Rimu. V četrtek je izšla v Rimu piva številka lista »Giornale di Sicilia«. List bo izhajal v Rimu ves čas, dokler bo traj;3a zasedba Sicilije po sovražnih vojskah. Ravnatelj lista je Giusepe Arizzone. * Italijanski rojaki v Buenos Airesu zbirajo prispevke za sieiiske begunce. Večja skupina sicilskih rojakov, živečih v Argentini, se je obrnila na argentir.-SKo vlado s prošnjo, naj bi ji dovolila zbirati prispevke za svoje rojake, ki so morah zapustiti domača tla. Argentinski Italijani sLušajo nekoliko olajšati tegobe, kater;m so izpostavljeni sicilski rojaki izven domačih tal. * Prepovedano je ustanavljati nove liste in revije. Ministrstvo za ljudsko kulturo v Rimu objavlja v listih dekret, ki se sklicuje na ministrsko odredbo z dne 9. februarja 1912. Po tej odredbi je za ves čas vojne prepovedano ustanavljati nove liste in revije. Izhajati smejo samo politični, literarni, športni in drugi listi ter vest-niki, ki so ohranili prejšnje ime in katerih glavni in odgovorni uredniki so bili potrjeni cd ministrstva za ljudsko kulturo, odnosno cd podrejenih prefektur. * K°lesar Scotini v Amerikj. Iz Firenze poročajo, da se je znani flcrentinski kolesarski dirkač Nello Scotini javil iz Wa-shingtona. Na tuniškem bojišču je prišel v ameriško ujetništvo in je zdaj pisal svojcem, da je živ in zdrav v novem svetu. * Kino ped zemljo. V Oberhausnu v Pcrurju so otvorili pred kratkim pod zemljo kinematografsko dvorano, k; je menda najgloblji kino na svetu. Leži namreč 609 m pod površino in 342 m pod morsko gladino. Knematograf je v rovu premogovnika, dvorana je 120 'm dolga. 12 m široka ter lahko sprejme 120 gledalcev. Predstave so seveda samo za rudarje. u— Novi grobovi. Umrl je gosp. Franjo š e š e k . dejovedja Združenih papirnic v Vevčah. Dolgoletnega vestnega in požrtvovalnega uradnika, ki je užival pri tem velikem podjetju splošen ugled, bedo danes ob 17. spremili iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Karel D e t e 1 a , kapetan v pokoju, bivši ravnatelj Velesejma in Prometnega zavoda za premog. Po svojih odličnih sposobnostih in lepem značaju je bil g. Detela v Ljubljani splošno znan. Zapustil je vdovo go. Angelo, dva sinova in širok krog sorodnikov. Pogreb bo danes ob 16. iz kapelice sv. Jožefa. — Pokojnima, blag spomin, žalujočim naše iskreno sožailje! u— Konec letošnje vročine. V ponedeljek popoldne in zvečer smo dobili nekaj dežja. Seveda ga je bilo premalo, da bi napojii izsušeno zemljo. Vendar na je osvežil ozračje. Po nedeljskem rekordu 34.5 stop. C je živo srebro v ponedeljek padlo na 25.4 stop. C. Noč je bila prietno hladna. Tudi včeraj je bilo ozračje še ohlajeno, čeprav je živo srebro zjutraj stalo kakor prejšnje dni rad 14 stop. C. Barometer, ki je v ponedeljek padel, se je čez noč spet dvignil. u— Drž. tehniška srednja šola. Prijave za sprejem v I. letnike tehniške srednje šole (arh.-gradbeni odsek, strojni odsek in elektrotehniški odseki, delovodske šole lgradbeni oddelek, strojni oddeleK in elektroinstalaterski oddelek), mo-sice obrtne šole (kiparski oddelek, keramiški oddelek in graverski oddelek), ženske obrtne šole (oddelek za obleke, perilo in umetna dela) ter šole za glasbila se bodo sprejemale od 2. ao 4. septembra t. 1. med 9. in 11. uro. Podrobni pogoji so objavljeni na oglasni deski v šolskem vestibulu. u— Glasbena Matica opozarja p. n. starše, katerih otroci so že obiskovali ali bodo na novo obiskovali šolo Glasbene Matica. «a bo i-ačetek novega šolskega leta v septembru, in sicer bo vpisovanje od 1. ao 4. septembra, določitev urnika 6. septembra in začetek rednega, pouka 7. septembra t. 1. Vse podrobnosti ao razvidne iz razgiasa na deski v veži zavoda, podrobna pojasnila daie ravnateljstvo in pisarna Glasbene Matice. Z Gorenjskega Slovaški gardisti na Koroškem. Večji oddelek voditeljev Hlinkove garde, ki jih vedi štabni šef dr. Danihel. ie prispel v petek popoldne v Breže ob Vrbskem jezeru. Z njimi je nemški svetovalec pri Hlinkovi gardi, Nagerer. Sprejel jih je dr. Pcgatsch. nigg. Slovaški gostje oštane-'o več dni na Koroškem da spoznajo to obmejno dežeki. Sprejel jih bo tudi gauleiter dr. Rainer. Ni še znano, al: prispejo tudi na Gorenjsko. Trije znani dunajski igralci so prišli gostovat na Koroško. V petek, soboto in nedeljo bodo igrali v celovškem gledališču Schonheinovo dramo »2ena-vrag«. Naslovno vlogo igra Das:ny Servaes. Pet otr^k je ubila strela. Na neki koroški planiti je ob nedavnem neurju treščila strela v planinsko hišo, v kateri je bila zbrana družina premožnega kmeta. Strela je na mestu ubila pet otrok. Dcgodsk je zbudil daleč naokrog globoko sožalje. Otroška žaloigra ob Vrbskem jezeru, žena celovškega špediterja Majhna se je mudila s svojima otrokoma in z cefco obveznico delovne službe na klopi ob Vrbskem jezeru. Medtem ko si je mati dala opravka s svojim drugim otrokom, je zdr-čal ctroški voziček, v katerem je bila 2 in pol leta stara hčerkica Ana Marija, po bregu naravnost v jezero, kjer se je takoj potopil. Seveda so ljudje hiteli na pomoč, toda ko so potegnili voziček iz vode, je bila Ana Marija že mrtva. S Spodnjega Novi grobovi. Pri Mariboru je umrla 78-letna gospodinja Marija Neratova, v Mariboru pa ključavničarjev sin Emil Cukl. Kletar^ka zadruga je bila ustanovljena v Leskcvcu pri Krškem in na Raki. Pri ustanovnih občnih zborih so bili navzočni okrožni kmetijski vodja Sturm, ravnatelj Schachtinger od glavne zadruge v Gradcu, vinarski strokovnjak Gruden ;n vodja vinarskega urada jz Brežic, Godai. Dve novi zadrugi. Na Planini nad Sevnico je bila ustanovljena nova rajfajznovka. Načelnik je Janez Kranjc iz št. Vida. V Trbovljah pa je bila ustanovljena kmetijska zadruga, ki ji načeluje posestnik Martin Zadcbovšek. Priprave za trgatev. Mariborski dnevnik pravi, da se spet obeta dobra vinska letina. Glavna dela po vinogradih so premagana, kar ni bilo lahko. Poslužiio pa ie zelo ugodno vreme. Kar še ni bilo storjeno, je treba zdaj opraviti. Izdana so podrobna navodila, kako je treba v največji snagi pripraviti kleti in posodo za trgatev. Iz Hrvatske Nov Doglavnik. S posebno odredbo je bil imenovan za Doglavnika Jurij Pavičič, glavni ravnatelj hrvatske državne tiskarne. Mrtvo mesto Harkov Nemška trgovska šola ie ustanovljena v Zagrebu. Obiskuje jo lahko vsak dijak, ki je uspešno dovršil štiri razrede srednje šole in ki primerno obvlada nemščino, šola vpisuje cd 16. t. m. dalje ženska l°za ustaškega pokreta nadzoru- " -žav< je družine, ki so prosile državo pomoči. Ker se je nekajkrat zgodilo, da so take družine hotele podkupiti članice, je objavilo poveljstvo ženske lože, da bodo prošnje ta- kih družin odslej takoj zavrnjene, Imena pa objavljena in bo uveden postopek zaradi poskušenega podkupovanja. Taki prosilci bodo kaznovanj kakor razširjevalci razburljivih vesti. Nova gospodarsko znanstvena ustanova je zavod za raziskovanje zemlje in nego rastlinstva v Križevcih. V ta namen so dobili posebne prostore v dvoriščnem krilu bakteriološkega zavoda, kjer bodo uredili laboratorije. Strokovnjaki bodo preizkušaj; zemljo in rastlinstvo v vsej okolici Kri-ževcev. Ribogojnica v Opuzenu pri Metkoviču bo kmalu začela delovati. Uprava in delavstvo sta že delj časa na svojem mestu. Priprave za pričetek terenskih del so v teku. Pripravljajo laboratorije v zgradbi, ki jih je kupila država. V Opuzenu so letos tudi prvič sejali riž. Obnesel se je prav dobro. Priče-iek šolskega leta na področju vse hrvatske države bo 1. septembra v vseh državnih in zasebnih ljudskih šolah. Izvzete so samo šole, ki so dobile poseben nalog. Gospodarstvo — Tipizirani pisalni stroj. Rimski uradni list je objavil ministrsKi odlok, ki dovoljuje, dokler traja sedanja vojna, izdelovanje samo tipiziranih pisalnih strojev. Izdelovanje pisalnih strojev druge vrste je prepovedano. = Iz italijanskega gospodarstva. Znano italijansko podjetje za farmacevtske proizvode Carlo £rba S. A. v Milanu, je ponovno zvišalo svoje delniške glavnice za o milijonov lir, tabro znani, se mi zde kakor prikazni v' mesečini. Kje stojim prav za prav? Vse to skupaj so samo spomini preteklosti. Tukaj je stalo nekoč vojaško gledališče za razvedrilo armadam, tam zopet vojaški dom, nekje drugje štrle navpik ostanki blokov na Rdečem trgu, kjer je imelo madžarsko vojaško poveljstvo svoj sedež. Grem tudi mimo bolnišnice, kamor sem ob nedeljah zahajal k niaši. Ne morem razločiti, kaj je resničnost in kaj sen. kajti vse je razdejano. Po dolgem tavanju se mi končno posreči najti košček strehe, ki mi nudi nočno zatočišče. Zjutraj se odpravim zopet na pot. Kot vojni poročevalec sem v tej vojni že marsikaj doživel in videl, videl tudi grozo na tisoč obrazih, ki so se mi zdeli kakor oka_ meneli. Ravnodušno sem sprejemal vtise trupel mrtvih vojakov, podobe požganih vasi in sestreljenih ulic. Toda podoba, ki se odpira mojim očem v Harkovu, me navdaja z grozljivostjo. Kamor koli se ozrem s srcem humanista, katerega skušam v sebi potlačiti, povsod se zalotim ob misli, da je podoba razdejanja v tem mestu najstrašnejše in najgroznejše, kar je mogoče na svetu. Večjih razvalin in podrtij, kakor so tukaj, si ni mogoče zamisliti. Ko so sovjeti letos proti koncu januarja začeli bombardirati Harkov, je bilo iz dneva v dan več razvalin. V začetku februarja sem prejel povelje. da moram zapustiti Harkov, in tedaj sem odšel v trdnem prepričanju da ne bom nikoli več videl tega mesta. Toda čez nekaj časa sem prejel novo povelje, naj se vrnem. To je bilo tedaj, ko je bil Harkov še nedavno v ruski posesti ter so ga boljševikom iztrgali SS oddelki po hudih borbah. Tedaj sem se napotil v Harkov z drugega konca Ukrajine, da bi videl, kakšno podobo ima. In podoba, ki sem jo našel, je strašna. Uničenje mesta ni bilo le temeljito, ampak tudi sistematično. Kar so sovjeti pri svoji prvi borbi za mesto pustili nedotaknjeno, in to, česar niso Nemci pred svojim o:ihodom razstrelili, to so pokončali strmoglavci v času, ko je rdeča zvezda imela oblast nad Har-kovom. Gredoč po ulicah srečam .tu pa tam znan obraz. To so izključno ženske, kajti mot.ki med 18. in 50. letom, katerih je bilo v Har-kevu približno 30 000. so morali odriniti na bojišče. Niso jim da'i ni:i uniform niti pušk niti oklepnikov — pripovedujejo ljudje. Brstnitelj Harkova, general Bjelcv. ni imel na razpolago niti avtomobila. Razbite tolp? rdeče vojske so se borile v civi'ni cbloki, vojaki niso imeli večinoma niti čelad, ter so se morali sovražniku postavljati v bran z orožjem, ki so ga slučajno našli. Ko so Nemci zopet vkorakali v mesto, je potekala fronta v vzhodni smeri. Trideset tolmačev, moških in žensk, ter trgovcev je bilo usmrčenih takoj po zasedbi. In kaj so zagrešili ti nesrečneži? Nič drugega, kakor to. da so s svojim jezikovnim znanjem tclmsčili vojaškim obi3®tem položaj svojih rojakov ter skrbeli za to. da je vsakdo lahko ostal na svojem mestu in pomagal pri obnovitvi reda. In trgovci? Seveda, oni so zakrivili to, da so kupovaJi in prodajali po stari šegi ljudskih običajev, ki pa se ne skladajo s sovjetskimi načeli. Osebe, ki so bile v kakršni koli službi pri nemških, italijanskih ali madžarskih vojaških oblasteh, pa najsi so vršile službo tolmača ali siug, ne smejo celih 7 naslednjih let stopiti na ozemlje, ki je bilo zasedeno po tujih vojskah. Ta ukrep je bil izdan ZHradi tega. da se življenje ne >zastruplja« naprej. Neka ženska, ki mi je to pripovedovala, se je zelo čudila, kako je mogoče človeka, ki po-m?ga pri vzpostavljanju reda in dela, označiti za »kužnega^. Ko mi je to pripovedovala. je gotovo mislila na svojega očeta in starejšega brata-, ki so ju odvedli, tako da je ostala sama v štirinadstropnem poslopju, kjer so našteli 30 mrličev. Zvečer sem zopet stopil na ulice. Mesto je oblivala mesečina in demonična podoba "razvalin se je sedaj še bolj izoblikovala v pošastno pravljico s podobo davno minulega sveta. To je vse. kar je ostalo od Harkova. mesta, ki je živelo in delalo še v tej vojni. RADIO LJUBLJANA SREDA. 25. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi in napevi. — 8 00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operna glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. — 13.20: Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.40: Koncert kitarista Stanka Preka. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Duet harmonik Malgaj. — 17.40: Italijansko glasbo izvajata sopranistka Olga Bellarosa in violinist Vitorio De Santis. — 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Orkester vodi dirigent Rizza. — 20.10: Orkestralno glasbo vodi dirigent Oallino. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Koncert sopra-nistke Leonarde Piombo. violinista Vittoria Ema-nuela ln pianista Giorgio Favaretto. — 2115: Orkester Cetra vodi dirigent Barzlzza. — 21.40: Pisana glasba. — 21.50: Bellinl.ieva glasba — 22.15: Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45 do 23.30: Orkester vodi diricent Zeme. V odmoru '23.00): Poročila v italijanščini. INSERIRAJTE V „JUTRU" .........................MM** MALI OGLASI Z&B.BŠČNI vsebuje najkoristnejše lasem prepotreb-ne prirodne snovi, pridobljene iz rastlinskih sokov. HIŠA enodružinska v Novem mestu, z vsem komfortom, kopalnica, pralnica, krasne kleti, z vsemi pritiklinami, parket, elektrika, 4000 m2 sadnega in zelen jad-nega vrta, vse arondirano, se proda. Naslov v upravi. Umrl je naš ljubljeni soprog in ode KAPETAN V POK., 111 Vsi RAVNATELJ VELESEJMA IN PROMETNEGA ZAVODA ZA PREMOG Pogreb bo v sredo, dne 25. t. m. ob 4. url popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Ljubljana, Dcb, 23. avgusta 1943. ANGLELA DETELA, soproga BRANKO in IGOR, sinova STANKO, IVO. BOGDAN, bratje • in ostalo sorodstvo Kdor Iit* službo plač« «a beMvdo r. _*n u drt. ln prov. lakao —.60, ra aa- janje naslov« ali ilfro L Najmutftt £noa aa te oglas. Je L 7_. - Z* ienltve m dopisovanja Je plačati ca vsako besedo L i._ n vse druge oglase L —.60 ea besedo. ia drt. ln prov. takso —.60. za daja-nje njudor« ali šifro L 3.-, Najmanj« leno« ta te oglase ]e L 10.—. Službo dobi PRIDNO POSTREŽNICO z a trikrat tedensko iscc-m. Reslieva 18/1. l^5/ HLAPCA K ŽIVINI in za vsa druga dela sprejmem. Dalmatinova 15. 14352-1» SOBARICA. mlajša, snažna in redna, se sprejme v dobro hišo z dobro plačo in hrano. Dopisi z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. _14222-1» Službe išče SLUŽBO SOBARICE ali ka, stičnega isCe mlaj- ?a. pridna. postenad-Ue. Ponudbe na ogl. odd. ju-tra pod »Mlada BOLJŠA KUHARICA išče službo pri bollSi dn.-žini, najrajši k dvema*, eni osebi, lm.1 letna spr--čevala. Ponudbe na og.as odd. Jutra pod »Kuhala Uk0i< Trika »Prom-t« f nasproti Kri žen-kt- cerkv). Tel 10-90. 10S30 7 KUPIM MLIN za mletje sadia in stiskalnico. Buflet. Staničeva 1". 14366-7 IZ MESTNEGA radijskega »kladišča kupirn Telefunken radio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Telefunken«. 14337-7 OTROŠKI KOŽUŠČEK kupim za 4 letno deklico in galoše. pobubne barve. Naslov v ogl. odd. lutra 14338-7 KUPIM staro gasilno sesalko s platnenjmi cevmi. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Gasilna sesalk^« 14361-7 IŠCFM LEPO opremljeno sobo & souporabo kopalnice v središču mesta, po možnosti v nov« hiši. Plačam za neUi mesecev naprej. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra ped »Miren«. 14367-23» MLAJŠI GOSPOD išče prazno zračno sobico v Zg. ali Sp. šiški. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14334-23» IŠČEM SOBO. po možnosti s štedilnikom ali pa primerno za štedilnik, prazno, v notranjosti bloka ; sem čez dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »S štedilnikoma 14335-231 IŠČEM SOBO z eno ali dvema posteljama za 1. september. Najrajši v bližini tramvajske postaje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovenec«. 14343-231 IZGUBIT SEM URO znamke »Resios Witch« v bližini Verliča. dne 23. avgusta. Najditelj naj io proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 14363-37 PAPAGAJCEK modre barve, sliši na ime »Bobik«. je odletel. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v Židovski ulici 3/1. 14344-37 IZGUBIL SEM od Kersnikove do Brega listnico z osebno izkaznico in gotovino. Najditelja lepo prosim, da odda listnico v trgovini Jos. Ravnikar. Pogačarjev trg 1. nroti nagradi. 14346-37 Perziianike tekače majhne in velike, rabljene in nove, KUPIM Plačam dobro! Nujno se zglasite v Hotelu Štrukelj Ljubljana Dalmatinova št. 15 Ferene Hormendi: IZŠLA JE »DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif. PROTI SMRTI" V poglavjih, ki se čltajo kakor napet roman, riše Paul de Kruif življenje, delo in borbo dobrotnikov človeškega rodu, ki so žrtvovali vse svoje sposobnosti in sile. včasih tudi svoje zdravje in življenje, v boju proti do takrat neozdravljivim boleznim. »Borci proti smrti« so prevedeni ie v skoro vse književne Jezike. Slovenski prevod je oskrbel znani kirurg in medicinski pisatelj dr. Mirko Cernič. • V nadrobni prodaji se dobe »Borci proti smrtk v upravi »Jutra« ln »Slovenskega norDa, tam.« »Zakaj pa potrebuje sivi plašč .' Morda je dobil kako službo?« — Da, ravnokar je dobil službo v nekem živilskem podjetju.* Gospa Borbelvjeva je stisnila zobe in molčala, moški je pozdravil in odšel. Kata j? komaj pričakala, da je zvečer prišla Irma. Takoj ji je pohitela naproti, čc<. ali že ve. kaj je novega. Oče je dob:I službo! Zares? — Zares, zares! Je že poslal nekoga po svoj delovni plašč. Zdaj je res žc skrajni čas, da jim spet pošlje nekaj de-neria. ker Bog ve kdaj bo spet ona. Kata. dobila kakšno službo !n ko bodo porabili to malo premoga, sam Bog ve. s čim bodo vso zimo kurili. Potem sta sestri sedli za mizo in skupaj sta napisali očetu pismo, v katerem sta ga prosili, naj jim pošlje kaj de- narja. ,, , Tretjega dne je spet pnsel tisti moški, prinesel je dva penga. Kata je vzrojila. »Dva perica?! Tole nam oče pošilja?! Ali je zblaznel?!t Došlec je mračno poslušal vpitje. Ko je dekle utihn!lo. je dejal, da jim gospod Bor-belv naroča, da bi se še dalo govoriti o denarju, ako se hoče gospa Borbelyjeva ločiti od njega. Gospa Borbel.vjeva ie molčala, moški je trenutek še nostal in čakal, potem le pozdravil in odšel. Zvečer je Kata vsa togotna pripovedovala Irmi, kaj se je zgodilo. Tak odgovor na njuno pismo! Dva penga! In da naj se mati loči! Kaj pa zdaj? Irma je žalostno dejala, da sama ne ve, kaj. Kata se je raztogo-tila, tako ne bo šlo, da začne zdal še ona pobešati glavo! Ako ima oče službo, naj plača, ako pa noče. prosim, ga pa moramo prisiliti. Prosim, Irma se je zapletla v to in je izdala zaradi očeta toliko denarja, naj torej tudi zdaj kaj ukrene, naj gre v tovarno k tistemu advokatu in mu pove. naj nekaj .stori, saj so za take stvari paragrafi I K advokatu! Tega vendar ne more več nadlegovati, j« odločno odvrnila Irma. Tako?! Da ga ne more nadlegovati? No prav! Ko si je že sama vedela tako lepo urediti s Pišto, k temu ne reče nič, to je njuna stvar, ako jemlje od njega denar in za kaj. dobro, naj se le igro s "Pišto milostljivo gospodično, dokler se ne bo vse to Pišti priskutilo in jo bo pustil na cedilu! Zato ji še ni treDa tako užaljeno govoriti, saj je ne pošilja prosjačit k temu advokatu, tud: zato je ne pošilja, da bi spravila njo, Kato, v tovarno, dasi ne bi bilo nič takega, ako bi mu Irma rekla, gospod, moja sestra je brez službe, morda bi se našlo kaj dela tudi zanjo v tej vaši slavni veliki tovarni. Dobro, ne reče nič, lahko si misli, da imajo pri Waltrov5h čez glavo vseh teh Borbelyjev, navzlic temu pa i bi lahko šla k tistemu prevzvišenemu vsemogočnemu gospodu advokatu in mu razlo-j žila to nesramnost in ga ponižno prosila, naj bi jim pomagal in pisal očetu ali kaj! Irmin obraz se ie še bolj zmračil. Na noben način ne more nadlegovati gospoda Fii-lopa in Če je Kata ne bo prenehala dražiti, bo pobrala svoje cape in šla od hiše. »Seveda,« je rekla Kata in bruhnila v jok, »ti lahko to rečeš, ti imaš kam iti, k temu svojemu zaljubljenemu ženinu, kaj pa bo z nami ? Mi naj zmrznemo in poginemo lakote? Kaj pa še! Bom pa šla sama k temu milostljivemu advokatu, pa ne jutri, temveč kar zdajle, ako pa ga ne boni dobila več v tovarni, pojdem k njemu na dom ...«