Leto IV., štev. f05 FoSMna pavšaHrana. V Lfublfant, sobota dne 5. maja f923 Posamezna Stav. stana f Dfn tehafm ob 4 «|irtw|. Stane mesečno 12-50 Din H inozemstvo 25'— . neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. m UL Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnf&tvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet it S6. Podružnice: Maribor. Barvarska uL L Tet it 22. Celje, Aleksandrova a. Račun pri poitn. čekov, zavoda štev. 11.842. LJubljana, 4. maja. Zastava že razvita je in radikalska rezervna armada, ki se sicer imenuje Slovenska Ljudska Stranka, se nahaja v polni pregrupac-iji. Včeraj so njeni generali v narodni skupščini častno prestali prvo preizkušnjo pred obličjem samega Pašiča. Doma na Kranjskem se vrši vratolomni preobrat. Glavno glasilo SLS pred zadivljenim svetom svečano slači svojo jakobinsko srajeo ter se odeva v hofratsko uniformo. Pozdravljen veliki državnik Pašič. Včeraj si bil še cincar nad cin-carji, brezvestni šef beograjske poro-dice, gnusen moloh. danes Ti SLS, polna zaupanja izroča «velike naloge*. Nič več nismo radovedni na vla-din program, vse nam je že »Slovenec* povedal: da treba dvigniti produkcijo, Izvesti elektrifikacijo, podpreti šu-marstvo in celo (oprostite g. Pašie!) socijalne zakonodaje se bo treba lotiti: Seveda vse po treznem in pametnem preudarku. Kdo bi zanikal, da je uradniška beda prikipela do vrhunca? l'oda est modus in rebus. Prvi princip aove državne uprave mora biti brezobzirno in neusmiljeno štedenje. »Slovenec* je danes globoko prepričan, da je edini recept Geddesova komisija iz Anglije, korenita redukcija doii do zadnjega pisarja. Predlog SLS je ta, da naj uradniki, poduradniki in sluge čakajo na prihod te komisije, ki naj vrže toliko državnih nameščencev na cesto, kolikor je potrebno, da bodo njihovi tovariši, bi jim komisija prizanese, siti. »Le ti prihranki moreio pokriti stroške za neobhodno potrebno povišanje plač in kdor drugače govori ali piše, je navaden d e m a g o g, ki bi rad drugim naprtil bremena za sebeb Tako piše režimsko glasilo »Slovenec«, ki je pozabil, kaj je pisal, ko je jedel i, 4. maja. js. Tukajšn;i nemški poslanik je izročil danes nemška noto ameriškemu državnemu tajniku Hughesu. Kakor »s zatrjuje, se je zgodilo to samo v informativne svrhe in nemška vlada ne prosi Zedinjenih držav za nikako intervencijo. Zato ameriška vlada za sedaj glede reparacij ne b<> storila nobenega koraka, čeprav ni it ključeno, da bo na kak način izrazila svoje mnenje, da smatra nemški predlog za primerno podlago, da se repera cijska pogajanja obnove. RAZPRAVA PROTI KRUPPU. Essen, 4. maja. s. Danes ob devetih se je pričela razprava proti Kruppn in ostalim ravnateljem in inženjerjem njegovih tovarn. V celem je obtoženih 15 oseb zaradi komplotov proti varnosti za 6edbenih čet. Sodba naibrže danes še nr bo izrečena. OPTLMIZEM V LONDONU. London, 4. maja. s. V parlamentarnih krogih izjavljajo, da. angleška vlada na nemško noto ne bo odgovorila, češ da. je namenjena samo Franciji in Belgiji V kuloarjih spodnje zbornice pa vlada glede nemške note vendar ugodno razpoloženje. Anglija še ni izgubila upa/-nja, da bosta Francija in Nemčija končno le pristopili h konferenčni mizL Pariški poročevalci londonskih listov bo KANCELAR CUNO O NOTL , Berlin, 4. maja. L Včeraj se je vršiL-i v Berlinu nova konferenca nemških mi nistrskih predsednikov; na konferenci ;«-kancelar dr. Cuno poročal o položaja ter posebno o zadnji noti zaveznikom ter njenih izgledih. Naglasil je pomen no te- ki jasno priča, da si želi Nem5i». vsej Evropi potrebnega miru s Franc" jo. Izjavil je, da si je v tej noti nale žila Nemčija silno težko breme, ki p ga bo radevoljno nosila v svrho, da se doseže končno že zaželjeni mir. Dala ;<= zaveznikom na znanje svoje želje in evu je predloge, kako rešiti sedanjo krizo obljubila je skoraj več, kakor je zmor-na dati. Sedaj ima besedo Francija, ds pokaže svojo spravljivost ali pa svojo nepopustljivost. »Mi hočemo*, je kon&r Cuno svoj dolgi govor, »mir. To svojo voljo smo tudi javno pokazali Če ps nočejo miru, tedaj bomo nadaljevali kon flikt do skrajnih konsekveno. njaluka in Tetovo. Zanimiv je bil sledeči slučaj: Radikali iz valjevskega volilnega okrožja so vložili pritožbo, v kateri so zahtevali, da se razveljavijo vsi demokratski mandati tega volilnega okrožja, ker eden od kandidatov te liste, bivši inšpektor ministrstva za notranje stvari Boško Boškovič ni dal, kakor predpisano, kot kandidat že pred letom ostavke na svoj položaj. Ker pa on edini ni bil izvoljen na demokratski listi in tudi ni bil nosilec liste, je verifikacijski odbor po živahni diskusiji odklonil, da se razveljavijo mandati vseh izvoljenih kandidatov na tej demokratski listi. Jutri dopoldne bo verifikacijski odbor nadaljeval svoje delo. Pavza v parlamenta. Beograd, 4. maja. g. Po včerajšnji burni seji je nastalo v parlamentu popolno zatišje. Po poslovniku se ima prihodnja seja vršiti še le po končanem delu v verifikacijskem odboru. To bo okrog 12. maja. Radi tega so vsi poslanci, ki niso zaposleni v ve-IFkacIjskem odboru, danes in včerai odDof.-v-ali domov. Demokratski manifest Beograd. 4. maja. g. Te dni bo objavljen manifest demokratske stranke na narod. Manifest obravnava najprej stališče stranke napram vidovdanski ustavi, nato decembrsko krizo, pojasnjuje, kako je nastala kriza v aprilu, med katero so se demokrati pogajali z radikali le na izrecno željo krone. Radikali so to željo krone izigrali in sistematično onemogočevali vsak sporazum. To je en dokaz več, da so radikali sklenili blok s separatističnimi klerikalci in spahovci. V manifestu izražajo demokrati tudi zahtevo po ponovnih volitvah, ker po njihovem prepričanju izid sedanjih volitev pod radikalnim terorjem ni pravi izraz ljudske volje. Solunska konvencija podpisana Atene, 4. maja. r. Grški minister za zunanje stvari Alexandris in naš poslanik Balugdžič sta včeraj podpisala konvencijo o naši svobodni coni v solunskem pristanišču. NOVE IZVOZNE OLAJŠAVE. Beograd, 4. maja. r. Gospodarsko-finančni komite ministrov je sklenil, da se ukine prepoved izvoza za vse vrste semen, suhe detelje, ovsa, repe za živino. Za oves se bo plačevala Izvozna carina 10 dinarjev za 1 kg, drugI navedeni predmeti pa ne bodo plačevali nobene carine Inozemske borze 4. maja. Curih: Berlin 0.0146, Newyork 564.67.-London 25.67, Pariz 37.J0. Milan 27.10 Praga 16.59, Budimpešta 0.104, Beograc 5.80, Sofija 4.17, Varšava 0.0175, Duna; 0.0078125, avstr. žig. krone 0.007825. Trst: Beograd 21.50 — 21.70, Pariz 136.40 — 137, London 94.75 — 94.95. Newyork 20.325 — 20.45, Berlin 0.052S — 0.0550, Praga 60.50 — 60.75, dinarji 22 — 22.30, dolarji 20.30 — 20.40, ca-rinski franki (20) 77.50 — 78.25. Dunaj: Berlin 1.95, Newyork 97.820, Beograd 7.11, London 328.800, Partr 4730, Praga 2118, Sofija 530, Cnrib 12.825, valute: nemške marke 1.95, funt; 327.300, češke krone 2103, poljske mar-ke 1.40, dinarji 744. Praga: Berlin 8.90, Newyork 3430. ! London 168.675, Pariz 228, Beograd 36375, Varšava 7.25, Dunaj 4.73, Sofija 26, Milan 148, Curih 606. Berlin: Newyork 38.100, London 172 600, Pariz 2526, Praga 1855, Curih 20.84f valute: dolarji 37.600, fr. franki 2520 London: Berlin 173.000 — 176JM0. Newyork 4723/, — 4725/'„ Pariz 6920 — 6925, Curih 2567 — 2570, Dunaj 320.00C — 340.000, Varšava 210.000 — 220.000. Budimpešta 21.000 — 24.000, Beograd 420 — 440, Bukarešta 950 — 1000, Sofija 573 — 625. Newyork: Praga 297.50, Varifcva 0.075/,, Curih 1804, London 46211/,«, Pariz 666.50. Milan 489, Dunai 0.145, Budimpešta 2. Beoirad 108. Loufs Leger f Te dni je v Parizu umrl Louis Leger, .•nož, o katerem je znani in slavni Ernest Denis nekoč dejal, da je prvi utemeljitelj slovanskih študij v Franciji. Leger je bil eden od onih francoskih učenjakov, ki niso študirali slovanskega vprašanja samo iz knjig. Vir, iz katere ga je črpal, kadar je govoril in pisal o nas, je bilo življenje. Mnogo je potoval po slovanskem svetu, in kar je na ta način pridobil znanja, je obelodanil v mnogih svojih pomembnih delih, ki so znatno pripomogla do vsestranskega zbližanja med Franciio in slovanskimi narodi. Louis Leger pa ni bi! samo kulturni propagator, njega štejemo tudi med politične predhodnike nove Evrope. Dragocen pripomoček v borbi za našo svobodo je bila v očeh francoskega naroda in njegovih vodilnih politikov Legerje-va knjiga »La liquidat!on de 1' Autriche Hongrie* 1. 1915. V tem delu se je plemeniti Leger zavzemal za osvoboditev Jugoslovanov, Cehov in Slovakov izpod avstroogrskega jarma. Svetovna vojna in njeni dogodki so Cegerju ponovno dali priliko, da je pisal d naših vprašanjih. Stori! je to vselej z nesebično ljubeznijo do nas in z gorečim prepričanjem, da je delo za Jugoslovane, Cehe in Slovake res idealna požrtvovalnost, kateri gre služiti z vsem navdušenjem. Največ pozornosti med vsemi Slovani ]e Leger posvetil češkemu narodu, za katerega se je zanimal že izza leta 1864. Tedaj se je naučil češčine in izletel v Prago. To potovanje je postalo odločilno za vse poznejše Legerjevo življenje. Na njem je sklenil posvetiti se samo enemu problemu — proučevanju slovan-stva. Leger je pozneje še večkrat prišel med avstrijske fJovane. Seznanil se je z največjimi dubr • i slovanske preteklosti ter je svoje dti j usmeril v pravcu, ki ca je videl in spoznal pri njih. Slovanski svet ni Legerju ostal dolžan zaslužene hvale. Akademije v Beogradu, Zagrebu, Pragi in Petrogradu so sa imenovale za svojega člana. Mesto Praga mu je v priznanje za zasluge L 1912. poklonilo zlato svetinjo ter bo sedaj po njegovi smrti krstilo tudi eno ulico z Legerjevim imenom. Legerjevo delo je obširno in znamenito. Celo življenje je služil plemenitim humanitarnim idejam, delu za sporazum med narodi, delu za zbližanje med evropskim zapadom in vzhodom. Bodi požrtvovalnemu francoskemu učenjaku, ki je zatlsnil svoje oči nad osemdeset let star, tudi med nami ohranjen hvaležen in časten spomin! PoHffžne SefBžfce Iskrena Jugoslovanska mansfesiacMa pri voisškem s!avlu v Mariboru Maribor, 4. maja. Današnje »slavje* mariborske inženjer-ske podoficirske šole, katero so slavili v rnonumentalnem poslopju »kasarne kralja Petra I.», se le nepričakovano razvilo v ginljivo in res prisrčno manifestacijo jugoslovanskega edinstva. Sredi pomladnega zelenja se je zbrala dopoldne pred vojašnico množica vabljenih gostov iz vseh slojev ter prisostvovala z gojenci inženjerske podoficirske šole in oficirji zanimivemu slavju, blagodarenju in sečenju kolača. Gojenci so potem presenetljivo precizno izvedli defilacijo v trku (teku) in ob zvokih sokolske koračnice Izvajali tudi nekaj prostih vaj s puškami.. Med gosti je bilo opaziti ministra n. r. g. dr Vekoslava Kukovca, župana Grčarja, vladnega tajnika Poljan-ca v imenu okrajnega glavarstva, zastopnike Sokol^ pod vodstvom staroste dr. Serneca in za mariborsko sokolsko župo brata Novaka, dalje vodje šol. uradov, zastopnike časopisov, številne druge odlične javne in kulturne delavce ter precej narodnega ženstva. Komandat šole polkovnik Kovačevič ie povabil vse na skupni obed v dvorano vojašnice, kjer so zajedno obedovali gojenci inž. podof. šole in djačke šole (enoletni prostovoljci). Polkovnik Kovačevič je nazdravil kralju, vojski, umrlim gojencem šole, edinstvu našega naroda ter se spomnil v resnih besedah tudi ne-odrešenih bratov na Koroškem in Pri-morju. V imenu občinstva je župan Gr-5ar v vznešenih besedah tolmačil iskreno razmerje prebivalstva in narodne vojske. V daljšem ognjevitem govoru je prota Trbojevlč pozival vojaško mladino k smotrenemu delu za edinstvenost sicer troimenega naroda. Njegovemu govoru kot navdušenim besedam g. Dža-monje je vojaštvo in občinstvo uprav demonstrativno burno ploskalo. Med govori in godbo pa je ponovno nastopil tudi pevski zbor gojencev, ki je nekatere pesmi uprav dovršeno prednašal ter žel zasluženo pohvalo. Popoldne pa se je razvilo na trati pred vojašnico pravo jugoslovansko rajanje s telovadnimi nastopi, igrami, petjem in godbo, pri čemer so prav bratovsko oficirji zaplesali kolo s pitomd. Končno je bila množica, ki so jo pomnožili popoldne še novi gostje iz mesta ena sama jugoslovenska rodbina. Vsa prireditev je pokazala predvsem lepe uspehe smotrene vzgoje in učenja naše vojaške mladine in odločno nacijo-nalen jugoslovanski in demokratični duh, ki veje v naših vojašnicah. Od tod tudi veliki uspehi, za katera so gostje ponovno čestitali ljubeznivemu komandantu Kovačeviču, oficirjem kot tudi moštvu in vzornim instruktoriem podouciriem. -f Iz strankine organizacije JDS. V nedeljo 6. t. m. se vrši v Cerša-k u ob Muri ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS. — Občni zbor kraj. organizacije JDS za I v a n j -k o v c e je v soboto 5. t. m. ob 19. uri. -f- Pribičevič o prečanskih demokratih. V Cicvaričevem »Beograjskem Dnevniku* je napisal gosp. Pribičevič članek o sedanji politični situaciji. Govoreč o borbi prečanskih demokratov, ki je sedaj nastopila, pravi, da so državi in edinstvu zvesti Hrvati prišli v neverjetno težak položaj. Boriti se morajo proti dvema strankama: proti radičevščini in obenem proti državni oblasti, ki je v rokah Radidevih agentov. Enako je v Sloveniji. Tragično je le to, končuje gosp. Pribičevič, da moramo mi iz krajev onstran Save in Donave, ki smo v Avstro - Ogrski morali prenašati veleizdajalske procese vsled borbe za naše narodno edin-stvo. tudi sedaj v narodni državi imeti proti sebi naperjeno državno oblast, in to radi iste ideje. -f- Vesti o abstinenci demokratov se širijo po raznih listih. »Slovenec* je vedel celo povedati, da bodo hrvatski demokrati odložili v znak pro testa svoje mandate. Vse te vesti so izmišljene. Zagrebška »Ri.ieč* jih zavrača z upravičenim poudarkom, češ, demokratska stranka dobro v6, da je taktika pasivitete najslabša taktika. JDS bo svojo borbo, svoje delo in svojo kritiko nadaljevala i v parlamentu i med narodom 400.000 njenih pristašev in somišljenikov po vsej državi daje garancijo, da bo ta borba končno uspešna. Sedanji plemenski režim, ki se vzdržuje samo po milosti separatistov, se bo skrhal preje, nego marsikdo misli. Le ideja jugoslovanske demokracije bo rešila državo iz sedanjega kritičnega stanja. Ne s pasivnostjo, temveč z največjo aktivnostjo bo demokratska stranka pripravljala ta odločilni trenutek, ki mora njo postaviti na čelo vse naše narodne in državne politike. -j- Dosedanji projekt uradniškega zakona se ne dopade <;SIovencu», ker je to baje ddo demokratov. V resnici je ta projekt napravila radikalsko-de-mokratska vlada in zato je bil plod kompromisa. Ako se nahajajo v zakonu kake nesodobne določbe, imajo klerikalci priliko vplivati na svoje radikalske prijatelje, da te določbe zamenjajo z boljšimi, ali pa naj klerikalci dosežejo vsaj to, da radikalci starega projekta ne spremenijo na slabše, kakor to že obljubljajo. Dejanj pričakujemo od klerikalcev, ne samo lepih besed! Njihova odgovornost je danes ravno tako velika, kakor odgovornost same vlade, katero oni podpirajo. -f Radikalski list o radikalski vla- katerl vedo, da je z uspehom svojega orožja pripomogla k ustvaritvi njihovih idealov. Tvorec teh izjav je edini odgovoren zanje, ker bodo brezdvom-no razveselile sovražnike kraljevine SHS, ne bodo pa mogle omajati za> upanja Fnncije v bodočnost lojalne ga in hrabrega zaveznika. — Nadalje prinaša »Politika* razgovor svojega dopisnika i nekim noslancem radikal no - socijalistične grupe. Francoz se je poslužil parole in je naš notranji položaj primeril trem bratom: dva mlajša, čeprav varna v domači hiši, hočeta po vsej sili pobegniti na ulico, kjer mrgolijo vozovi in avtomobili. Najstarejši brat kratkomalo zaklene vrata In ne izpusti mlajših dveh v nesrečo. Mlada bratci mu bosta v zrelejših letih morda le hvaležna. -f- Novo frankovstvo. Izključena frankovca Košutič in Mintas sta v Zagrebu začela izdajati tednik »Hrvatska* kot glasilo »Starčevidanske hrvatske stranke prava*. Pravec novega lista je naperjen proti frankov-ski politiki, ki je razbila Hrvatski blok. Ustanovila se bo tudi nova stranka, takorekof »pravi Frank*. Srečni Hrvati! -f Madžarske senzacije. Budimpe-štanski listi poročajo, da se med Dunajem in Beogradom vršijo pogajanja za avstrijsko - jugoslovansko vojaško konvencijo, po kateri bi bila Avstrija obvezana, da v slučaju vojne dopusti prehod jugoslovanskih čet preko svojega ozemlja. — Vest je gotovo izmišljena. Frosvefa Ljubljanska drama. Sobota, 5.: Ob 4. pop. dijaška predstava po znižanih cenah: »Otok in Struga. Izv. Nedelja, 6.: Othello. Izv. Pondeljek, 7.: »Kar hočete*. G-Liubljanska opera. Sobota, 5.: »Carmen*. Gostovanje operne pevke Marte Posoišilove. Izv. Nedelja, 6.: »Carostrelec*. V korist Udruženja invalidov. Izv. Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 5.: »Maškarada*. Mariborsko gledališče. Sobota, 5.: »Faust*. Gostujejo gg. FlOgl, Hržič in Knittel, vsi trije člani zagrebške opere. Koncert poljskih akademikov v Ljubljani je privabil v veliko dvorano hotela »Union* zelo veliko število ljubljanskega občinstva, ki ja mlade poljske goste že takoj ob nastopu prisrčno akla-miralo. »Chor akademicki* je pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. dr. Schmidta dovršeno izvajal niz poljskih modernih in starejših kompozicij in z njimi naravnost navdušil poslušalce, ki kar Matica. Na Um relepomemDnem rocoer- j tu se bo izvajala prvič izvirna noviteta skladatelja Lajovica, »Psalm XLI in; XLH* za veliki orkester, tenor solo in mešan zbor. V orkestru sodeluje Zveza godbenikov, to je operni orkester, oja-čen z godbeniki Glasbene Matice in drugimi. Sodeloval bo tudi mešani zbor Glasbene Matice, partijo tenor solo pa je prevzel operni tenorist Šimenc. Poleg Lajovčeve skladbe bo dirigiral ta večer g. Niko Stritof še Beethovnovo VHI. sinfonijo in Premrlovo »Božično suito*, kateri je dodan še en 6tavek »Sv. Trije Kralji*. Tudi je skladatelj komponiral na suito tekst, ki ga prevzame mešani zbor, s čimer bo ta skladba zopet učinkovala kot noviteta, O Lajovčevi skladbi je naš list že objavil obširnejše poročilo, vendar pa naj naglaflimo še enkrat, d*, bo nudila skladba umetniMci užitek prve vrste. Beethovnova »VIII. sinfonija«, imenovana »Sinfonija vojne*, bo pod taktirko enega najboljših naših dirigentov g. Stritofa gotovo tudi napravila svoje, tako da je upati na izredne užitke od tega koncerta, čigar poset kar naj opVje priporočamo. Vstopnice v Ma tični k"'.igami na Kongresnem trgu. Koncert na Jesenicah priredi v So-kolski dvorani danes v soboto 5. maja ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne 6. maja ob 5. uri popoldne g. Anton Šubelj. Na programu so domači in tuji sklada-telji. Spremlja ga g. Lukman. G. Subelj je eden naših »najmlajših* in bo koncert gotovo zelo zanimiv. Ljubljanskega »Gledališkega Usta* 29. številka prinaša poleg repertoarja opere in drame zanimivo »Razno* ter kot umetniško prilogo sliko g. AL Dre-novca, člana ljubljanske drame. Gostovanje basista Nikole Zeca v Beogradu. Uprava beograjske opere je pozvala ba-sista dunajske opere gospoda Nikole Zeca na nekoliko gostovanj v Beograd. G. Zec je vabilo sprejel ter se mu bo v kratkem odzval. Obiavc niso nehali ploskati. Enako je ugajala ga. Lewandowska, ki je ob spremljeva-di. Beograjska »Tribuna* prinaša čla- nju klavirja (prof. Ruč) dodala tri polj-nek svojega direktorja Taletova, ki ske ppsmice. Dobila je v dar lep šopek, ugotavlja, da je po krizi nastopila nova kriza. Sestava srbske pravoslavne vlade ne more rešiti krize, ki je izzvala plemensko in versko borbo. V vladi ni nobenega Slovenca in Hrvata. Srbska vlada je najmanj sposobna, da izzove iluzijo politike pomirljivo-sti. Kdor izziva plemensko borbo, ne more trditi, da s četudi fiktivno hegemonijo ublažuje ali rešuje nepotrebno borbo, ki ji ni videti kraja in ne koristi. Potrebna je brezdvomno močna fronta elementov, ki se hočejo iskreno boriti za državo, kakršna jc. Nikakor pa ni potrebna plemenska fronta, ker ta država se rušiti ne sme. -j- Verzije o radikalskih naklepih. V političnih krogih krožijo razne kombinacije o paktu med radikali in Radidem. Govori se o nekaki »razdelitvi sfer* med Pašičem, Radidem in Korošcem. S Spahom radikali niti ne računajo. Druga verzija utegne biti pravilnejša, ket javlja, da si bodo »zavezniki* kmalu skočili v lase, nakar bodo radikalci zahtevali volitve. »Razdelitev sfer* seveda najbolj brodi po glavah federalistov, ki kakorkoli hočejo do avtoritete. Ako pa radikalci govorijo o njej, delajo to le zato, da spravijo v dobro voljo svoje separatistične kompanjone, da jim re delajo neprilik za čim daljše vladanje. -j- Radič o volitvah na Bolgarskem. V »Slobodnem Domu* piše Radid z ogorčenjem o izvedbi volitev na Bolgarskem, češ, da je Stambolijski pridobil velikansko večino z »največjo in najodurnejšo gosposko lopovščino, ki se nedolžno imenuje: volilna geometrija*, oziroma na Angleškem: konservativnost!* P-ed hrvatsko se-Ijaško stranko, pravi Radič, je bolgarska seljaška stranka s svojim Štambolijskim vred izgubila ves ugled, ker se je posiužila gosposke iz-borne geometrije na tako odvraten način ... Tu je Radid zopet enkrat v pozi licemernega pravičnika. Naš volilni red pa, ki je Radidu povsem neupravičeno dodelil 70 mandatov, mu je pripomogel do triumfatorske veličine »predstavnika hrvatskega naroda.* -f Poincard o Radidu. Pariškemu dopisniku beograjske »Politike* je Poincard podal nastopno izjavo: Francosko mnenj« ne pripisuje važnosti izjavam. s katerimi je gosp. Radid kvalificiral Francoze kot brezumnike, ker so okupirali Poruhrje. in jim zopersta-vil Nemce in Ruse. Izjave gosp. Ra-dida vsekakor ne bi mogle odgovarjati Dravemu čutu Hrvatov za naciio. o svojim poljskim kolegom pa so poklo nili dva lepa venca »Jadran*, »Triglav* in centralno tajništvo napr. omladine, za kar se jim je zahvalil poljski akademik Zaludski. — Po koncertu so imeli gostje skupno večerjo v unionski restavraciji, kjer so zapeli še par svojih pesmic in bili predmet novim ovacijam. O koncertu samem še spregovorimo. Ljubljanska drama: W. Shakespeare: «Kar hočete*. Med veselimi igrami mojstra dramatikov smatrajo to komedijo za vzorno. Poleg »Komedije zmešnjav* in »Veselih žensk windsorsk;h* je »Kar hočete* tretje dete Shakespearove graciozno poredne Muze na našem odru. Med njimi je glede motivov in značajev celo mnogo podobnega. Avtor je zajel snov deloma po Plavtovih »Menech-mih», ponavlja se čudovita podobnost dvojčkov, ponavlja se motiv iz »Plemi-čev Veronežcih*, Viola ie sestra Julije, Tobija in Andrej sta komična prodnika Jaga in Rodriga, a vitez Tobija je vsaj bratranec Falstafov. A Shakespeare je ustvaril iz tega materiala novo ljubeznivo fantastično veseloigre večne lepote in gracije. Pravljične neverjetnosti v Sokolstvo Sokol I. v Ljubljani. V soboto, dne 5. maja, se vrši na Taboru ob 20. uri predavanje br. C. Petrovca: »Junaštvo v srbohrvatski narodni pesmi* (nadaljevanje). Bratje in sestre udeležite se! Prosvetni odsek. Sokol I. v Ljubljani poživlja svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo 6. maja v obilnem številu Mladinske akademije, ki je ob 3. pop. v Unionski dvorani, in da poseti Jurjevanje C. M. moške in ženske podružnice na gradu. Odbor. Sokol Štepanja vas priredi skupno s Sokolom Moste v nedeljo dne 6. t. m. pešizlet v civilu na Fužine-Vevče-Beričevo in nazaj. Zbirališče Sokola šte-panja vas ob 12.45 v društveni telovadnici od koder se točno ob 13. uri odkoraka na Fužine, kjer se Sokola spojita. Članstvo s svojci in prijatelji Sokolstva se vabijo k obilni udeležbi. — Odbor. Sokolsko društvo v Šoštanju priredi v nedeljo, 6. t. m. zvečer sokolsko akademijo z izbranim sporedom. Sosedna društva prosimo, da odpošljejo vsaj zastopnike! Zdravo! Sporf * Krstna slava Udruženja vojnih Invalidov, vdov in sirot. O priliki krstne slave Udruženja vojnih invalidov, vdov fr sirot vse naše kraljevine se poje v Ljub-ljani v opernem gledališču opera »Čar% strelec*. Pred začetkom opere bo g. pi-satelj dr. Ivan Lah v kratkem nagovoru pojasnil pomen tega dne. Vljudno vabimo tem potom vse cenjeno občinstva naj z obilnim posetom opere pokaže, da nI še pozabilo številnih naših volnih žrtev. — Vstopnice se dobijo pri blagajni opernega gledališča. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov, LJubljana. * Jurjevanje na ljubljanskem grada v nedeljo, 6. maja bo pač največja ljudska in narodna veselica v letošnji spomladi v našem mestu. Ne Ie da priroma nanjo od vseh strani mlado in staro, tudi obseg prireditve same se je letos razširi! za polovico. Ker se vrši veselica tudi pred gradom, se bodo pekli janjci, razni originalni prizori Iz sejmskega življenja bodo skrbeli za posebno razvedritev, tako da bo vsak prišel na svoj račun. Jurjevanje se vrši ves dan od jutra do večera. Popoldne sodelujeta dve popolni godbi, železničarska in Sokola II. Vstopnine ni nobene, pobirajo se samo prostovoljni prispevki, za katere se posebno priporoča Ciril-Metodova družba. * Kolo slovenskih sester javlja ,da n? prevzelo pokroviteljstva za lurjev dar, ki ga prirede ruski akademiki v Tivoliju v nedeljo, 6. L m. in sicer zato ne, ker se vrši tega dne Jurjevanje na gradu v korist Ciril-Metodovi družbi. Prej ali pozneje bi Kolo drage volje prevzelo pokroviteljstvo, a tega dne ne morejo Ko-lašice sodelovati nikjer drugje nego samo na gradu. * Sobotno predavanje v društvu tSo-ča> odpade radi nedeljskega izleta na Šmarjetno goro. Istotako odpade predavanje v soboto 12. maja radi koncerta pevskega zbora »Stankovič* iz Beogra da. — Prihodnje in zaključno predavanje za letošnjo sezono se vrši v soboto 19 maja. Predaval bo g. delegat ministrstvi financ dr. Karel Šavnik o temi: »Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave*, na kar že danes opozarjamo * Izlet društva o zakonu in naravnem razumu, ljubše bo občinstvu. Po členu 49. Zakona o državnem savetu bi morale upravne sodnije poslovati najkasneje od 6. decembra naprej. Zakaj je minister pravde imenovanje zavlačeval preko decembrske krize, nam je zdaj jasno, ko smo izvedeli, kakšne operacije so bile prej potrebne na kandidatih. Od imenovanja nadalje pa ni več ni sence izgovora za to, da poslovanje upravnih sodnij še ni začelo. * Stoletnica Postojnske jame. Poročajo nam iz Postojne: O Binkoštih bo 100 let, odkar se je posrečilo pogumnim raziskovalcem prodreti onkraj •»Velikega doma» v neizmerne podzemeljske prostore, ki se razprostirajo nad 20 km na vse strani pod postojnskimi griči. Sedanji raziskovalci se danes spominjajo zgodovine odkritja teh podzemeljskih labirintov, v katerih najdejo še vedno nova čudeža. Da se čim slovesneje proslavi stoletnica odkritja bajne Postojnske jame, ki je po svojih raznovrstnih krasotah najlepša na svetu, najbolj znana pri vseh narodih, priredi jamska uprava na binkoštno nedeljo v jami veliko ljudsko veselico. Ta dan bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno v Postojno iz Gorice, Trsta, Pulja, Vidma, Benetk, Reke in vseh postaj, ki leže na teh progah. * Brezžična brzojavna postaja pri Domžalah. Kakor smo že poročali, dobi Jugoslavija še tekom letošnjega leta tri brezžične postaje, in sicer v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu, katere urede nemški inženjerji na račun reparacij. Te dni so prišli v Ljubljano inženjerji iz Berlina, da si ogledajo teren za projektovano brezžično postajo pri Domžalah. Za postajo so prišli v poštev Preserje Škofljica, Trzin in Domžale. Poštna uprava se je odločila končno za Domžale. Z gradnjo postaje se v kratkem prične in je torej upati, da bo brezžična postaja letošnjo jesen že funkcionirala. * Velika električna centrala oh Savi. Iz Brežic nam poročajo: Med škopicami in Krško vasjo bo zagrebška »Gradska štedionica« pričela še letos z gradnjo velike električne centrale, ki bo oddajala električni tok za mesto Zagreb in brežiško - krško okolico. Dne 3. maia je bila na licu mesta tehniška komisija, ki je dognala, da ie treba zgraditi 10 km dolg kanal od Krškega do Krške vasi, kjer bi se Sava izlivala v Krko, katera bi imela 13 metrov vodnega padca. Stroški cele naprave so proračunjeni na 800 milijonov kron. * Proces proti upornikom v Plevlju. Pred sarajevskim vojaškim sodiščem >e prične 10. maja obravnava proti volkom, ki so se udeležili znanega upo- v Plevlju, ko je večje število obloženih hrvatskih vojakov zapustilo v°iašnico vsled vpliva Radičeve agi-;a<% Obtoženih je 59 vojakov. Obravnava bo trajala 10 dni. Proces "zbuja veliko zanimanje, * Miljukovov list prepovedan. Ruski dnevnik »Poslednije Novosti«, ki ga izdaje v Pariz j bivši zunanji minister v prvi ruski revolucionarni vladi prof. Miljukov, je v naši državi prepovedan. »Poslednije Novosti« so v zadnjem času prinesle celo vrsto poročil iz naše države, spranih povsem v duhu Radiča in klerikalcev, ter so slikale razmere tako, kakor da bi Jugoslavija bila ua predvečer razsula. Med drugim so objavile tudi Raclicevo mnenje, da bi bilo za Hrvate bolje, če hi se vrnili pod — Madžarsko. * Smrtna kosa. V Slovenski Bistrici je dne 1. maja umrl artiljerijski nadofi-cial v pokoju g. Jožef Omerzu v 58. letu svoje starosti Pogreb se je vršil z vojaškimi častmi; udeležil se ga je ves oficirski zbor Pokojnik je bil vrl naš pristaš in volilec. Blag mu spomin! * Imenovanja v državni službi. Pri računovodstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani so imenovani: za računska ravnatelja Janko Kukar in Fran Tauses, doslej višja računska svetnika; za višjega računskega svetnika z naslovom in značajem računskega ravnatelja Milan Patemoster; pri računovodstvu finančnega ravnateljstva v Mariboru za višjega računskega svetnika z naslovom in značajem računskega rav natelja Anton Vinšek na dosedanjem službenem mestu. * Učitelji na orožnih vajah. Kakor razglaša vojaška oblast, se imajo s 1. julijem vpoklicali na dvomesečno orožno vajo učitelji, rojeni leta 1895 in mlajši, ki so odslužili svoj kaderski rok in napra vili izpit za rezervne oficirje v bivši avstro-ogrski vojski. Dokumente o oficirskem izpitu je poslati ali jih pa osebno prinesti do konca meseca maja na komando vojnega okrožja. Na dvomesečno orožno vajo v svrho pridobitve oficirskega čina bodo vpoklicani samo oni, ki bodo predložili omenjene dokumente do določenega termina. V nasprotnem slučaju bodo morali odslužiti svoj kaderski rok kot ostali vojaški obvezniki. * Poljski akademiki v Ljubljani. Dodatno k našemu poročiln o pozdravnem večeru v areni Narodnega doma pripominjamo, da gre gojenkam gospodinjske šole »Mladika« pod vodstvom gospodične učiteljice Zemljanove v prvi vrsti zahvala, da so se naši premili poljski bratje med nami počutili tako dobro ter da bodo odnesli iz bele Ljubljane v svojo domovino najprijetnejše spomine. * Srbski pevski zbor Stankovlč r Celju. V pondeljek dne 14. maja pride na svoji turneji po Sloveniji ugledno pevsko društvo Stankovič tudi v Celje, kjer priredi v mestnem gledališču svoj koncert z zelo srečno izbranim progra-mom. Vsa celjska narodna društva se mrzlično pripravljajo, da prirede bratom iz juga kar najlepši sprejem. Pripravljalni odbor, ki pod vodstvom celjskega pevskega društva vodi vse predpriprave, je pridno na delu, da bodo naši dragi gostje par uric v celjskem mestu preživeli kar najprijetnejše. Zanimanje za koncert je v Celju in v okolici ogromno. Vstopnice bodo v predprodaji, nakar se zlasti opozarja občinstvo iz okolice. Seja celjskega občinskega sveta. Za 30 april napovedana seja se vrši šele v pondeljek dne 7. maja s poročili iz posameznih odsekov. * Mesto Celje brez vode. Na večer dne 2 maja je počila glavna cev mestnega vodovoda pri Vitanju, vsled česar je mesto brez vode in se bo mogla poškodba v najboljšem slučaju popraviti šele tekom dveh dni. Slični slučaji so se dogodili že paikrat v pretečenem letu, ker so cevi položeno na gotovo daljavo v ilovnato zemljo, vsled česar jih rja bolj razjeda. Mestnega prebivalstva se je polastila nevolja, češ da se ni prej naznanilo, da ne bo vode. Pravilno pa je pristavil neki občinski odbornik na toza*-devno zasebno interpelacijo, da žalibog še ni na vodovodni napravi telefona, ki bi avtomatično sporočil, da namerava eev počiti. Pri sličnih slučajih je treba več mirnosti in preudarnosti. Vsekakor pa bo morala mestna občina resno misliti na temeljita popravila vodovodnih cevi, kar bo seveda stalo v današnjih razmerah lepo vsoto denarja. * Žalostno poglavje. Prejeli smo: Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »Slo- j venec« daljši članek o posurovelosti naše mladine, ki v teh nabornih dnevih kriči po Ljubljani Pravi, da so najhujši preklinjevalci ravno v vrstah Sokola. V tolažbo naj mu bo povedano, da se ni videlo pri njih sokolskih, pač pa precej orlovskih znakov. Pri neki družbi s harmoniko je imel najhujši razgrajač, ki pa je bil najbolj pijan, celo neko svetinjo pripeto — menda od Marijine družbe. Orli naj le podvoje delo — in snamejo vsaj takrat, ko igrajo Kalano-vo »Živelo abstinenco« po Ljubljani, svoje znake, da se ne bodo gospodje iz »Katoliške tiskarne« motili pri odlaganju — smeti! * Malo več pazljivostL Prejeli smo: Ko sem šel v sredo po hodniku Wolfo-ve ulice, prileti nenadoma iz okna hiše št. 14 umivalnik in trešči z vso vehe-merco tik mene na hodnik. Za las sem ušel težki poškodbi, deležen sem bil le plohe vode. ki je padla z viška na klobuk in obleko. Ta slučaj nemarnosti in lahkomiselnosti zasluži, da se javno ožigosa. Če bodo ljudje tako lahkomiselno postavljali umivalnike na okna ter jih preobračali na ulice, bodo Ljubljančani prisiljeni, da se, predno gredo na ulico, opremijo z jeklenimi čeladami. * Z Jesenic nam pišejo: Jutri, v nedeljo bo gostoval tukaj dramatični odsek javorniškega Sokola. Igrala se bo ob 8. uri zvečer v 6okolski telovadnici igra »Pehta«, ki jo je spisal br. učitelj Bulovee iz Koroške Bele. Javorniški odsek js igral že dvakrat imenovano igro z lep;m uspehom na Javorniku. Pri prvi predstavi je bil avtorju poklonien lep lovorjev venec. Občinstvo opozarjamo, na: ne zamudi Drilike, da si ogleda pri- kupi j1tt» igro, po«£st> pa pndnegn Kek- Y. ca. Med odmori na« bo zabaval tamho- raški zbor pod vodstvom br. kapelnika učitelja Ferluge. Omeniti moramo še, da je javorniškega Sokola ravnokar zadela težka izguba. Dne 2. maja je bil poklican k vojakom br. načelnik Luznar. Sokoli so mu priredili poslovilni večer, ki so se ga udeležili vsi dlanL Od zaslužnega načelnika sta se v jedrnatih govorih poslovila starosta, nadučitelj Baraga in brat, učitelj Ferluga. * Prve češnje v Sarajevu. Na sarajevskem trgu so se pojavile te dni prve letošnje češnje. Za pet češenj se je plačevalo 1 dinar. * Paketi za Rusijo. Od 15. maja dalje bodo sprejemale vse pošte pakete za razne kraje evropske in azijske Rusije. Za take pakete je določena posebna tarifa, * Prvi dan službe. V osebni vlak, ki je dne 2. maja prispel v Osijek. je vstopil na postaji 8uhopolje policist Josip Serbec ter v nekem vagonu tretjega raz reda začel legitimirati potnike, odvzemajoč jim legitimacije in denar. Potniki so se zaradi tega nenavadnega urado-vanja pritožili pri sprevodniku, ki je policista v Osijeku Izročil železniški žan-darmeriji. Serbec je izjavil, da ga je vl-rovitiška policija sprejela v poekušno službo, sicer pa da je bil močno vinjen. Denar in legitimacije so vrnili potnikom * Velika splavarska nesreča na DravL Dne 3. maja ob 5. uri popoldne je najel železniški eladiščnik Krajner iz Maribora splavarja Miho Stapajnika iz Maren-berga, da mu pelje po Dravi 13 metrov dolg splav kolja iz Maribora v št Peter pod Mariborom. Na splav se je podalo pet oseb: Krajner, njegov deveta letni ein, krmar Stapadnik in dva delavca iz Maribora, ki bi naj v St Petru splav razkladala. Nasproti Lorberjevi hiši v St Petru, kjer bi naj splav ustavil. se je začel splav zaradi narasle vode in gramoza obračati. Veslanja pa ni bil razen krmarja nihče zmožen. Krmar pa je bil pijan in tako je voda zanesla splav v levo strugo Drave v bližino orožniške postaje. Tam so vsi poskaka-li na obrežje razen najetega delavca, ki je bil pri zadnjem krmilu. Tega je deroča Drava zanesla pred šentpeterskl mlin. Delavec jo v smrtnem strahu klical na pomoč in skočil v valove. Voda je splav in delavca zanesla med vrteče se mlinsko kolo. Nekaj časa je delavec še plaval, potem pa izginil v valovih. Na pomoč mu ni bilo mogoče priti, ker ni bilo v bližini nobenega čolna. Mlin je bil precej poškodovan, tako da utrpi mlinar 10.000 kron škode. Tudi splav, ki ga je voda odnesla, je bil vreden preko S0.000 kron. * Smrt pod vlakom. Gimnazijaleo Martin Kalenič v Novem Sadu se je te dni peljal na obisk k svojim staršem. Na železniški postaji Jarek je stopil iz vlaka in šel pit vodo. Ker se je medtem vlak že začel pomikati, je hitel nazaj ter skočil na stopnice vagona. Pri tem pa mu je izpodrsnilo, padel je pod vlak in kolo mu je zdrobilo glavo. Bil je na mestu mrtev. * Smrtna nesreča. Viničar Ivan Zlah-tič v Vurbergu je s petimi tovariši podiral te dni hraste v Pongračevem gozdu. En hrast je pri padcu ob visel na sosednem drevesu. Drvarji so skušali spra viti hrast na tla s pomočjo verige. Nesreča je hotela, da se je veriga utrgala in viničar Zlahtič je odletel z glavo ob bližn:e drevo s tako silo, da je kmalu nato umrl. * Petero otrok ponesrečilo. V okolici sela Pošnjica so otroci v svojo zabavo izkopali pod nekim hribčkom »tunel«. V mladostni neprevidnosti otroci niso zapazili. da se je zemlja začela rušiti. Kopali so dalje in zgodila se je grozna nesreča. Nenadoma se je porušil »tunel« in prst je zasula petero otrok. Ko so roditelji zvedeli za nesrečo in odkopali prst, so bili otroci že mrtvi. * Samomor profesorja teologije. V Prizrenu se je v svojem stanovanju ustrelil profesor teologije Stevan Ke-drovič. Vest o samomoru je v mestu, zlasti v duhovniških krogih, povzročila veliko senzacijo. Motiv samomora ni znan, domneva pa se, da je Kedroviču težak materielni položaj stisnil v roke morilno orožje. * Uboj. Kamil 2elič, rudar v Storah in Jakob Mastnak, rudar v Št Rupertu nad Laškem sta popivala dne 22. aprila popoldne v krčmi Franceta Kocmana v St. Rupertu, kjer je nastal med fanti in pozneje pred gostilno pretep. Zdi se, da je začel izzivati že pred tem spopadom Kamil Zelič, ki je udaril nekega fanta za uho. Med glavnim pretepom je Kari Mastnak vsekal rudniškega paznika Jos. Zakošeka z 2 metra dolgim hrastovim drogom po glavi s tako silo, da se je ta zgrudil na tla- 2elič pa je potegnil svoj nož in zabodel na tleh ležečega ranjenca trikrat v razne dele telesa ter mu z enim sunkom prerezal v zadnjici glavno žilo, vsled katere poškodbe je Zakošek kmalu izdihnil. Oba krivca sta bila takoj aretirana in odvedena v zapore v Laško ter se bosta morala zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi hudodelstva uboja. * Zadnji koncert v tej sezoni se vrši danes v soboto v kavarni »Evropa«. Svi-ra Dravska divizija. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št L Gospodarstvo PO ZAKLJUČKU ZAGREBŠKEGA VELESEJMA. Zagrebški vdlkl sejem sicer nI uspel tako, kakor bi bilo želeti, vealar pri današnjih neugodnih prilikah Izrednega uspeha ni bilo pričakovati. Zanimale bodo lz praktične strani nekatere stvari, ki jih je pokazal selem. Med proizvodi domače Industrije, po katerih Je bHo mnogo povpraševanja, se nahajajo zlasti kožni izdelki ln manufak-turno blago. Med kožnimi Izdelki je bilo predvsem veliko povpraševanje za galanterijskimi čevlji in so domača podjetja dobila toliko naročil da jim bodo mogla komaj zadostiti. Težkoče so tudi v tem, ker ni pri nas tvornic, ki bi Izdelovale vse vrste usnja, pa smo v tem pogledu precej navezani na uvoz. Podjetje »Icdus« v Ljubljani je siceT napravila poskus, ki pa še ni pokazal polnega uspe ha. Sicer pa je glavno, da je začetek tu. Zagrebški sejem je pokazal, da bi take tvornice dobro uspevale. Nadalje se je pokazalo, da Tazvoj industrije kožnih proizvodov zahteva specializacijo tvornic. Istotako vdDco naročil se Je zaključilo za domače manufakturno blago. Tvornica v Dugi Resi in domače tvornice perila so razstavile prav dobre izdelke. Zal, da se ta industrija bori z velikimi tehničnimi težkočami, ker primanjkuje domačega kvalificiranega delavstva. Kot tretjo industrijsko panogo domače proizvodnje Je omeniti produkcijo živil. Veliki sejem je pokazal, da take prireditve dobro služijo tudi živilnl Industriji. Zlasti mlinska industrija, ki je nedavno pretrpela malo krizo, se hvali, da Je na sejmu svoje zaloge razprodala. Zagrebški veliki sejem Je pokazal, da take prireditve zelo pospešujejo razyoj domače Industrije. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (4. t. m.): baška pšenica 77 — 78 kg 2 — 3 odst. defektna ponudba 450, ječmen 76 — 77 kg, 2 — 3 odst. defektna duplikat kasa 2 vagona 450, 65 — 66 kg ponudba 310, oves ponudba 290, povpraševanje 285, banatskl povpraševanje 275, koruza baška 12 vagonov 255, 100 odst. kasa 2 in pol vagona 260 — 262.50, duplikat kasa 4 vagoni 175 — 190, okrogla postavno Beograd 5 vagonov 270, 15 odst. defektna poldrugi vagon 225, 4 odst defektna duplikat kasa, kvaliteta garantirana 2 vagona 257.50, za maj 100 odst. kasa 5 vagonov 250, banatska postavno Smederevo ponudba 265, moka baška 0 en vagon 675, otrobi v vrečah Iz jute ponudba 155, v papirnatih vrečah 150. Zagrebški žitni trg (3. t. m.). Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450 — 460, koruza žolta 262.5 — 275, bela 300 — 310, defektna 200 — 250, rž 375 — 380, ječmen za pivovarne 325 — 345, za krmo 300 — 310, oves 287.5 — 300, fižol pisani 500 — 650, beli 450 — 500, moka pšenična »0» 6S7.50 — 712.50, »2» 602.50 — 688.50, »6« 637.50 — 662.50, za krmo 225 — 250, ržena 525 — 540, otrobi drobni 160 — 180, debeli 250. Tendenca reizpresnenjena. Dunajski živinski sejem (3. t. m.). Na sejem so prignali 2557 telet, 1601 svinj, 777 ovc, 139 koz in 1056 jagnjet. Cene za kg žive teže: teleta 16.000 — 30.000, svinje 24 — 33 tisoč, mesnate 28 — 30 tisoč, ovce 8 — 20 tisoč, koze 5—12 tisoč, kozliči 12 — 20 tisoč, ja-gnjeta 10.500 — 22.000 Ka. Cene teletom in svinjam so radi slabega dogona narasle. Jugoslovansko goveje meso noti- ra na debelo 15.500 - 26.000 Ka za kg. y ši-bi 3korai popoin(inia dograjeno tovur | niško poslopje z obširno delavnico, ekla =«= Francosko-jugoslovanskl trgovinski diščem in 13 velikimi sobami s pritiklinami odnošaji. Francoski trgovinski ataše g. j električna luč in moč zasigurana. Maslo-Muzet je ob priliki poseta zagrebškega ; pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug ne sa 4 odst. Zaposlenih je ftlo K^dmdt Lanskega leta 794 oseb. Cisti dobiček podjetja znaša 2,008.831.58 Din in bo upravni svet na občnem zboru predlagal lOodstotno dirldendo, to je 10 Din ns vsako delnico. = Razdelitev tovornih vagonov. Prometno ministrstvo se pripravlja, da izvrši te dni primerno razdelitev vseh tovornih vagonov celega voznega parka ker se na nekaterih mestih nahaja preveč, podrugod pa premalo vagonov. = Uklnjenje oblastnih monopolsldb oprav. Uprava državnih monopolov je sklenila, da ukine oblastne monopolske uprave v Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu in Splitu, in to zaradi centralizacije mo-nopolske službe v celi državi. =» Italijansko -jugoslovansko -madžarsko trgovinsko zbornico so sklenili osnovati reški trgovci. = Izvoz madžarskega vina v Švico. Švicarska vlada je po posredovanju madžarske vlade dovolila uvoz 50.000 hI vina mesečno iz Madžarske v Svioo. Obenem je švicarska vlada znižala mani-pulacijsko pristojbino, ki se plačuje za izstavo uvoznih dovoljenj, od 2 na 1 švicarski frank. Pogajanja glede povišanja kontingenta so še v teku. ■= Povišanje železniških tarif v Rumu-nijl Rumunska državna železniška direkcija je povišala z veljavnostjo od 1. maja osebne tarife za 22, a tovorne tarife za 33 odst. Za živila in gradbeni material ta povišanja ne veljajo. = Jesenski mednarodni vzorčni sejem v Pragi se vrši od 2. do 9. septembra 1923. Pričakuje se. da bo letos mnogo bolj uspel nego oetala leta. Prijavnice, ki so bile razposlane pred enim tednom, se že vračajo izpolnjene, kar dokazuje, da je zanimanje za ta sejem tako v Češkoslovaški kakor v inozemstvu vedno večje. Rok za prijave traja do 31. maja. Interesenti, ki se zanimajo za ta sejem, dobe informacije direktno pri upravi velikega sejma v Pragi ali pa od češkoslovaških zastopniških uradov. =■ Novi devizni pravilnik v Nemčljt To dni je bil v Nemčiji dogotovljen zakonski načrt o pobijanju špekulacije s devizami. Zakonski načrt predvideva, da se mora objavljati zaloga deviz pri Državni banki, prijaviti nakup deviz od strini nemških bank v inozemstvu in omejiti prodaja marke v inozemstvu. Domače borze •pfcm 'f Zagreb, devize: Dunaj 0.13325 — 0.13375, Berlin 0.24 — 0.25, Budimpešta 1.775 — 1.85, Milan 462 — 464.50, Loc-don 440 — 442, Newyork 94.75, Pariz 632.50 — 637.50, Praga 281.50 — 283. Švica 1705 — 1712.50, valute: dolar 92.5 — 93.25, avstr. krone 0.133 — 0.134, češke 275 — 277, Ure 455 — 457, efekti: Ljub. kreditna 215 — 240, Slavenska 108 — 109, Praštediona 1020 — 1025 Trbovlje 1100 — 1125. Beograd, devize: Pariz 630 — 632 London 439 — 440, Milan 462.50 — 463 2eneva 1705 — 1710, Newyork 93.50 — 93.65, Berlin 0255 — 0.2565, Praga 282.5 Solun 100.50, Dunaj 0.1333 — 0.1335. Pešta 1.80 — 1.83, Bukarešta 44.50 — 45.50, Sofija 71.50 — 72, dolar 91.75 — 93.50, leji 45 — 45.25. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Prodssu velikega sejma podal važne izjave o bodočih trgovinskih odnošajih med Francijo in našo državo. Muzet je poudarjal, da je francoska produkcija po vojni zelo narasla in da Francija zaradi tega išče inozemska prodajna tržišča. Med drugim pripravlja Francija organizacijo razpe-čavanja svojih produktov v Jugoslaviji Ta naloga je poverjena strokovnjaku, ki je v 15 letih zelo dobro upoznal naše kraje in prilike in ki ima nalogo, da organizira sodelovanje na vseh velikih industrijskih in trgovinskih prireditvah v Jugoslaviji. Dalje je g. Muzet izjavil, da bo francoska sekcija na zagrebškem velikem sejmu prihodnje leto zgradila lastni veliki paviljon. = IV redni občni zbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. se vrši danes dne 5. maja v Ljubljani. Iz poslovnega poročila družbe za leto 1922 povzamemo nastopne podatke: V letu 1922 je znašala produkcija v vseh obratih podjetja 646 vagonov raznih vrst papirja, 233 vagonov celuloze in 127 vagonov lesovine. Napram letu 1921 Ljubljana, Sodna ulica d. 761 Prodam vilo na Bledu obstoječo iz 5 sob, s kompletno opravo vrtom ter čolnom in veslom s servitutnr pravico na vodo. Hitra knpčljal Našlo* pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug Ljubljana, Sodna ulica 5. 76; IfsasobGsiiMainpMapsha dela mm\z najceneje iLnt. Stiplošek, Božca ulica 1311. 75.' Pet©? SCobal Kreni, Glavni trg irornica vseh vrst blazin iz žime in morete j trave, modrece na peresih. Specijelna tvrdki za Izdelovanje klcbgarnitnr. je napredovala proizvodnja papirja za Najnižja cene! " Najsolidnejši izdelki: 42 odst., celuloze za 29 odst. in lesovi- j Zahtevajte oferte in cenike! 82 Vremensko poročilo Ljubljana, 4 maja 1933 Ljubl jana 306 m nad morjem i Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm [ Ljubljana . 7. 766-0 12-3 brazvetra oblačno 36 Ljubljana . 14. 7648 20-6 jig. vzh. pol obl. — Ljubljana . 21. 7654 15-7 breivetr* tlel. obL — ! Zagreb , , 7. 766-0 14-0 oblačno 7-0 ! Beograd . 7. 764 1 12-0 del. obl. 60 1 l unaj . . 7. 766-6 12-L' oblačno 110 j Praea . . 7. 766-6 9-0 jug. sap. n 0-3 iuOmOBt . , 7. 768 1 12-0 brezvetra n 5-0 V TJobliui barometer nestanov.. temner. visoka. Solnce uhaja ob 4-4L ob 19*20 El. Zevacot »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman »Sire, sire .. .» vzklika Richelieu in skoči k vratom ter jih zaklene s ključem. :Kaj naj to pomeni, gospod?* ga nahruli kralj. i Pomeni, da se lahko še ognete škandalu, sire. Prosim njegovo veličanstvo kralja sartio še minuto milosti za njegovega lastnega brata . . Potem lahko odide v zapor, če bo vaše veličanstvo še tako ukazalo...» »Govorite, gospod . . .» pristane kralj, Gaston pa boli mrtev kakor živ V" de na naslanjač počez in tako ob-V-ži. <.Sire. njegovo visočanstvo zatrju-v. da nI on sam hotel izvršiti zločina v FIeuryju. Sire, če želi vojvoda anžovinski govoriti, povedati . . . potem mislim, da lahko poštedite njega samega. Kraljeva rodbina ne sme biti osumljena . . .» ^.Kaj pa pravica?* vpraša kralj, toda že z naglasom oklevajočega. '-Vse povem . . zaječi Gaston. «In monsinjor se bo tudi oženil z gospodično de Montpensier?* »Da, kardinal, sedaj takoj, če hočete .. . vse, kakor hočete ...» »No. torej, govori!« ukaže Ludvik xm. In vojvoda je povedal vse ... S plašnim, davečim se glasom, poln ^nepopisne bojazni je izdal vse nesrečnike, ki so bili zvesti njemu, in je tako potrdil vse, kar je že bil povedal Lou-v:gny, kardinal pa je tačas skozi vrati: pomolil dva napisana ukaza, enega za kapitana dragoncev, drugega nekemu slugi. Molče posluša kralj svojega brata. Njegova jeza se je pomalem polegla. Tačas je Richelieu naglo nekaj pisal na oglu mize, pri kateri je sedel, in Gaston je od časa do časa pogledal tjakaj. Ko Je strašno priznanje Končano, je končal že tudi Richelieu svoje pisanje. »Dobro . . .» pravi kralj, »če hočete mojega odpuščanja, pričnite s tem. da prosite za odpuščanje njegovo emi-nenco.» Vojvoda anžovinski se obrne h kardinalu, kakor da mu hoče s svojim li cem reči, da pričakuje, da se kardinal odpove takšnemu ponižanju svojega najhujšega nasprotnika. Tuda Riohe lieu stoji visoko vzravnan, roko oprto na mizo, in izgleda, kakor da priča-kuje . . . Bila je strašna minuta. Potem se oglasi Gaston, kakor iz uma nad to najvišjo sramoto, in poln grenkega sovraštva, ki mu razjeda srce, ter za jeclja: »Prosim gospoda kardinala odpu ščanja . . .» Toda nekaj nepričakovanega se zgodi sedaj. Mesto, da odgovori, se kardinal obrne, stopi naglo k vratom, vzame nekaj težkega iz rok čakajočega strežaja in se vrne s tem predmetom nazaj k mizi. Odpre zavoj, ki ga je položil na mizo, in vzame iz kasete, kajti bila je to, . . . vzame iz kasete debelo knjigo in jo položi predse. Potem si sname zlati križ z vratu in ga položi na otvorjeno knjigo. Začuden gleda kralj na te priprave največjega komedijanta svoje dobe. Gaston trepeta, ker ne v6, kaj zlokob-nega pomeni zopet to vse. Z največjim naporom se toliko opogumi, da sam nagovori kardinala: »Gospod, kadar se je princ kraljevske hiše ponižal tako globoko, Ja je prosil za odpuščanje . . .» «. . . takrat . . .,» ga prekine Richelieu, »je dvignil k sebi onega, kateremu je ta prošnja za odpuščanje bila namenjena. In dotičnik je dobil s tem pravico, da nastopa kneževski in da si zagotovi za varnost kraljevskega doma vsa ona jamstva, ki se mu zde potrebna . . « Sire, dal sem medtem ukaz vašemu kapitanu, da gre in da izprazniti palačo vojvodinje de Che- vrense , . , sar 88 pa vas tace, monsinjor. evo, leS tu na mizi evangelij, evo, tukaj je tudi križ, ki pomeni, da je bog nad nami, in evo, tukaj je besedilo, katero sem ie pripravil. Pre-čitajte je, monsinjor, in položite roko na evangelij in ponovite! Samo potem ste zaslužili ... ne samo odpuščanje, ampak tudi moje prijateljstvo, in upam, da tudi prijateljstvo svojega kralja, njegovega veličanstva!* »Tako je!» pritrdi Ludvik XIII. Vojvoda, anžovinski vzame napisano besedilo, je prečita in izjavi: »Pripravljen sem . . .» »Storite torej, kakor rečeno!* v Gaston položi roko na evangelij in s težka ponavlja besede, ki mu jih diktira kardinal: »Pri Bogu in na njegov evangelij prisegam zvestobo kralju in njegovim svetovalcem. Prisegam, da bom ljubil kralja in one, katere ljubi kralj. Prisegam, da bom kralju in njegovim svetovalcem povedal in ponovil vsako besedico, katero bom kedaj slišal in ki bi bila naperjena proti avtoriteti ali življenju ali sreči kralja ali njegovih svetovalcev.* Gotov, da je rešen smrtne in najbr-že tudi druge kazni, je Gaston po prvotnih težavah ponavljal zadnje besede še dovolj trdno in glasno, in se po končani prisegi obrnil h kralju ter ponovil: »Sire, in kakor brat vas hočem odslej ljubiti in vam kot kralju biti po koren!* Mrki obraz Ludvika XIII. se razjasni. To srce, polno stimničenja, se razširi, in kralj stopi k svojemu bratu, poljubi ga na lica in pravi mu: »Vse je pozabljeno, odpuščeno . . . Če me hočeš ljubiti kot brata, mi boš ljub kakor sin . . .» »Sire, . . . porabi hitro priliko lokavi Gaston, <če imate že toliko milosti zame, ne bi naši v svojem srcu tudi nekoliko milosrdja za ubogega Ornana . . . zame je kakor drugi oče in bil je moj vzgojitelj . . .» •ton^o s državnim davkom na btserale vred de 20 beaedl Din 5'—, v&aka nacalfnja beaeda 60 »ar »»4. — Ptaia m vedno naprej (lahko tudi v aaamkah). Na vpralania odgovarja uprava le, al» vpraiani« prlloieaa zaanka za odgovor lav manlpulacljaka prittejfclne (I Din). Uradnica v še neodpovcdani sodni službi, z večletno prakso, želi premeniti mesto. Cenjene dopise pod »Zanesljiva* na npr. »Jutra*. 1603 Trgovski pomočnik z večletno prakso, išče službe v večji trgovini specerijske stroke, v cesta ali na deželi. Ponudbe pod »Zanesljiv 2000» na upravo »Jutra*. issi Kuhinjska oprava, nova, belo pleskana in prvovrstno izdelana, so proda. Oprava je za večjo kuhinjo uporabljiva. Poizve se: Celovška cesta 89, nasproti Kerši-čeve gostilne. Ogleda se jo lahko (4 8. ure zjutraj do 6. nre zvečer. 1609 Plačilni natakar z večletnimi spričevali išče službe. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zanesljiv 300*. 1638 2 vrtom, električno razsvetljavo, vodovodom, v Mariboru, v bližini glavnega kolodvora. Stanovanje kupcu takoj. Poizve se v upravi »Jutra". Kupi se Cenjene pouudbe z navedbo cene, po možnosti s sliko poslopja na upravo »Jutra* pod „X^pa lega-«. 741 Nogavice, rokavice! največja izbira pri tvrdki 59/m l S l Mmi JftV Advokat dr. Janko Olip v Beogradu naznanja, da se s svojo odvetniško pisarno preseli iz nlice Kralja Milana 28 754 v Skopljansko ulico 3. v. Večje podjetje v Ljubljani sprejme za svojo podružnico "v Zagrebu in Beogpadu horespondenta in strojepisko Pogoj: perfekten v srbohrvaščini. Ponudbe z referencami in opisom predslužbovanja pod „Stalna služba" na Aloma Com-panv, anončna dražba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 713 Brivski pomočnik, 22 do 24 let star, dobra moč, zmožen lasnih del, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Bri! vec» na upravo »Jutra*. 1600 Pekovskega pomočnika mladega, ki bi vsak drug dan tndi raznašal kruh k strankam, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na Josipa Saška, pe-karija v Metliki. 1625 Vrtnloe, nizke in visoko - debelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične dekoracije oken in balkonov priporoča slavnemu občinstvu Anton Ferant, trg. vrtnar v Ljubljani. 1520 Proda se 1578 lepa zbirka znamk. Naslov pove uprava »Jutra*. Klša z vrtom 1693 v Laškem, na naiprometnej-tem kraju, ob okrajni cesti, najbolj pripravna za trgovino se ugodno proda. Vpraša naj se pri I. Puncerju, Tevč«, p. Laško. Amerikancl, Primorci, pozor! 1622 Zelo na prometnem kraju se pioda velika hiša z velikim dvoriščem, dve pri: idavi, h lev, dva vrta, vodovod ia elek-. trična razsvetljava. Poizve ss v upravi »Jutra*. Prodam motorno kolo znamke «Humber»i izvrsten angleški stroj i1/, ELP; tri prestave s prostim tekom in tremi brzinami. Ogleda se: Celje, Dečkov trg 6. 1582 10 do 12 pridnih dečkov potrebuje Sk. Ilirija v popoldanskih urah za pobiranje žog na tenis-prostorih. Zgla-siti se je gkde dogovora pri gospodarju sekcije J. Posra-čarju pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta, palača Ljubljanske kreditne banke. i628 Seglstrnjoča blagajna s 6 predali, dobro ohraujena, se proda pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci, isso Razpisujemo mesto prvovrstne samostojne plsarnlike moči. Reflektanti naj vlože prošnje z referencami in zahtevami najkesneje do 10. maja pod šifro »U. V. L* na upravo »Jutra*. 1632 Kutiini3 Kupim elektromotor za jednakomerni tok (Gleich-stromm), 220 Voltov za približno 2 PS ter okoli 90U do 1200 obratov, v brezhibnem stanju. Ponudbe na: Droge-rija, Kranj. 1605 Dvokolesa, 72 mali motorji, otročji vozički, j šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA* Ljubljana, Karlovska cesta 4. Lepa mesečna soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v bližini južaega kolodvora se takoj odaa. Ponudbe pod »Južni kolodvor* na upravo »Jutra*. Nova hiša 1621 v Kamniku, vrt, njiva, 20 do 30 m', elektrika, voda, želez-niča mejaša, proda Stare, Kamnik, Graben 61. Cens 100.000 Din. „Ernlka"! 1631 Ljubljana I, dvignite pismo upravi »Jutra*. Vsled s pi; sled redbe pošte vrnilo. Dva gospoda 1650 se takoj sprejmeta na stanovanje in hrano, več gospodov pa na hrano. Naslov pove upravništvo »Jutra*. j Podružnica: Ljubljana. Sv. Pelra cesla SL24 Delita slanicaii rezerve 1 50,000.000- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibenik, Šabac, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka. Agencije s ~ Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijacijes Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrafie 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. to Planino in klavir, dobro ohranjena, se prodasta Vprašanja pod »Pianino na opravo »Jutra*. 1656 Kuhinjska ln hiina oprava 1640 se proda na javni dražbi v nedeljo, 6. maja 11., popoldne ob 14. uri na Glincah pri Ljubljani, Tržaška cesta 100. 6 kron! Lepe kole za gorica prodaja ta teden Ljudevit Vernik, Velika Nedelja. 1639 5000 kron 1657 nagrade dobi, kdor odstopi 1 veliko ali 2 manjši nemebli-rani sobi v sredini mesta. Ponudbe na upravo »Jutra*, pod »Seperatni vhod*. Kot sost&novaleo se sprejme soliden gospod. Krakovski nasip št. 16. 1623 Gopodlčna ali vdova brez otrok, stara od 42 do 48 let, s premoženjem, vešča gostilničarskega obrta, ki bi hotela poročiti posestnika r dva milijona premoženjem v lepem kraju na deželi, naj pošlje ponudbe pod »Sreča 1635* na upravo »Jutra*. ______tč«* Državni uslužbenec, 42 let star, ki ima pravieo do visoke pokojnine, ima dva otroka, želi znanja v svrho ženitve z žensko, staro od 40 let naprej, ki ima posestvo ali denar v gotovini 100.000 K, najrajši z dežele. — Le resne ponudbe pod »Sreča* na upravo »Jutra*. 1626 Pozor! 1634 Cenjenim damam in gospodom na Gorenjskem priporočam zalogo najmodernejših slamnikov. Sprejemam tudi slamnike v popravilo in oblikovanje. — Marija Oraiem. Kranj 56. Mesečna soba, snažna, se takoj odda. Naslov v upravi »Jutra*. 1600 Elegantno stanovanje v Mariboru (sredina mesta, prvo nadstropje, tri sobe. kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo) se zamenja z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod »Preselitev* na upravništvo ♦Jutra*. 1620 Motorno kolo, 1637 v *elo dobrem stanju, z novo pnevmatiko, prima, tvrdke Lanrin & Klement, se proda po ugodni ceni pri Ferdinandu Kmetu, kleparju, Trebnje (Dolenjsko). Naprodaj Je par lepih, 3'/, leta starih, 15*3 pesti visokih, napol težkih konj. Vprašati pri upravi »Jutra*. 1627 Proda se psloa (čistokrvna nemška doga), stara tri leta; dalje čistokrvna Foiterrier p6ica, stara 7 mesecev; dobro ohranjen pisalni stroj z vidno pisavo, sistem Eanzler; otroški voziček in mali stroj za vezenje. Naslov pove uprsva »Jutra*. 1610 Meblirano sobo s posebnim vhodom ter s hrano iz*i 15. maja, išče gospodična. Ponudbe pod »Stanovanje* na upravo »Jutra*. 1588 Prodam malo posestvo: Gozdič, polje in travnik, skupaj dva orala, hišica z električno razsvetljavo, lepo dvorišče z vodnjakom, sredi trga ležeče. — Reflektanti naj se obrnejo pismeno na »H. 57, Muta*. 1633 Ferdinand Kmet, klepar, Trebnje (Dolenjsko), se priporoča za vsa nova stavbena kleparska dela in popravila vseh vrst, solidno po najnižjih cenah. Nove vinogradniške škropilnice in kleparske izdelke vedno v zalogi. 1636 Posojilo od 100.000 Din išče mlad trgovec zaradi povečanja svoje trgovine. Jamstvo z nepremičninami. Obenem oddam košnjo na velikem travnika za vse leto. Cenj. ponudbe naj se pošljejo pod naslovom Mirko Stefanovič, Ljubljana, Gorupova ulica 3. 156U Krasna kmetijska posestva, 1630 16 oralov, 700 sadnih dreves, oral vinograda, lepa hiša s 4 sobami in pohištvom ter velikim inventarjem naprodaj za 300.000 Din. Potem vele-posestva, graščine, mala, srednja Kmetijska in gosposka posestva, gostilne, trgovine, mlini, žage, velika gozdna posestva, hiše, rile itd. Na slov v upravi »Jutra*. Kompanjon, 1547 dobro situiran, energičen, iz-vežban, se išče za prvovrstno mešano trgovino na drobno in debelo v večjem industrijskem kraju na deželi, zs takoj. Vse ugodnosti na razpolago. Ponudbe pod »Večja garancija* na upravo »Jutra*. Najboljša za zobe je Antiseptična ustna voda lekarne G. Bakarčič v Ljubljani , Karlovška cesta št. 2. t «2 Male oglase „Jutra" se smatra za uajprlprav- nejše posredovalno sredstvo, ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa in je -cenejše kot vsak drag inserat. Posebno ugodno je, da si sam že vnaprej lahko izra-č naš, kaj Te bo stal Mali oglas, ter ga tudi lahko plačaš v znamkah. m Hali oglasi v „JU?RU" imajo dober uspehi Generalna popravila aniomobilov, nove karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tapeciranje. — Solidno delo in zmerna cena. Če aufo odpove, pride takoj pomožni auto na telefonični poklic 236. Jugo-Auto, d. z o. z., Dunajska cesta 36.