St6*. 63.	V Ljubljani, v petek, dne 18. marca 1910.	LetO XXXVIII.
== Velja po pošti: ==
U celo leto naprej	K 26-—
g.. pol 1< "i »	» 13'—
za dctri » » .	» 6-50
za en meseo »	» 2-20
z:t Nom ijo celoletno	» 29-— za ostalo Inozemstvo » 35*—
s V npravništvu: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanj" .a dom 20 v, na mesec. — Posaaezae štev. tO v.
===== Inseratl:as—t
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ebjavljenjn primeren popust.
vsak dan, izvsemši nedelje tat praznike, ob 5. nrl popoldSM.
wr Uredništvo je v Kopitarjevih nlioah štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankiraaa pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiena štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevih nlioah štev. a. = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije ===== Uoravnišketa telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 16 strani.
Pogled na Ogrsko.
Nemažarske narodnosti na Ogrskem so upale, da se jim bo bolje godilo pod novo vlado, a kmalu se je pokazalo, da nimajo ničesar dobrega pričakovati od mož, kakor so Khuen-Hedervary in Tisza. Cela stvar izgleda skoro tako, kakor da bi novi mogoč-njaki hoteli še bolj brezobzirno zatirati nemažarske narodnosti, kot se jih je doslej. V dunajskih visokih krogih si celo reč predstavljajo drugače. Mažar-ski list »Kelet Nepe« je namreč priobčil celo vrsto izrekov prestolonaslednika Franca Ferdinanda, iz katerih se da sklepati, da veruje visoki gospod v grofa Khuena Hedervaryja, da se ta ne bo pustil vplivati glede na vpeljavo splošne in enake volivne pravice ter na pravično ravnanje z vsemi narodnostmi od grofa Štefana Tisza. To in pa Vladarjevo zadržanje v zadnji krizi je vzbudilo v zatiranih ogrskih narodih upanje, da bodo vendar končno nastopili boljši časi. Grof Khuen je sicer takoj po svojem imenovanju podal par izjav v tem smislu. Dejal je, da ne bo pod nobenimi pogoji nadaljeval nasilno pomažarjevanje svojih prednikov ter da bo skrbel za to, da se narodnostim ne bo kršilo več postavno pravo društ-1 vene in zborovalne svobode. Tem lepim besedam pa doslej še niso sledila nobena dejanja. Nasprotno postaja vedno bolj jasno, da je grof Tisza pravzaprav pravi vodja vlade, ki bo tudi s pomočjo svojega intima dr. Ivan Jeszenszkyja, katerega je sam imenoval za državnega tajnika v ministrskem predsedništvu, »naredil« volitve po staroznanem načinu. Omenjeni dr. Jeszenszky, skozi katerega roke morajo iti vsi vladni posli grofa Hedervaryja, je eden najbrezob-zirnejših fanatikov, ki jih je kedaj ustvaril mažarski šovinizem. Njegova glavna naloga bo, da bo pustil voliti v , 150 nemažarskih okrožjih vladne kandidate z vsemi nasilnimi sredstvi. Poleg tega pa sta Tiszov govor v Szege-dinu in njegovo nebojevito stališče proti Košutovi stranki jasno pokazala, kakšne namene sedanja vlada v resnici zasleduje. Tiszova vodilna misel je: Sedaj se moramo kroni pokazati kot upogljivi, da moremo zopet ustvariti harmonijo med kraljem in narodom. Potem nam bo kralj vse dovolil, kar
rabimo za »mažarsko kulturo« in našo narodno državo. Da pa to dosežemo, se nam je treba odreči samo eni točki, ogrskemu poveljnemu jeziku med vojaki. Ako to storimo, imamo v vseh drugih stvareh prosto roko. — Samo-obsebi umevno se razteza to upanje tudi na preprečenje splošne in enake volivne pravice ter na nadaljno zatiranje narodnosti. Poleg tega pa zahteva Tisza ravnotako »gospodarsko samostojnost«, kakor Košut sam in vsi ostali neodvisni fanatiki. V Szegedinu je Tisza celo izjavil, da se pri stremljenju po gospodarski samostojnosti Ogrske ne more ozirati na koristi niti vladarsko hiše, niti monarhije. — To je torej prava slika razmer pod Khuen Heder-varyjem. Cesarju se namerava hliniti nekoliko časa lojalnost, da bi zopet dobili proste roke za svojo nasilno politiko in razdirajoče delo v avstro-ogrski monarhiji. Da pa bodo ljudstvo oslepa-rili za splošno volivno pravico, imajo sledeči načrt: Opozicijo prihodnje poslanske zbornice naj bi tvorila Justho-va stranka s kakimi 100 poslanci, medtem ko bi imel Košut samo 45 do 50 mandatov. Košutovci bi od slučaja do slučaja podpirali vlado, da ohrani France Košut tudi za bodoče sposobnost prevzeti zopet vlado. Vlada bo potem združena s Košutovci zahtevala volivno pravico po Andrassyjevem načrtu, med tem pa bodo JusthoVci igrali vlogo divjakov ter zahtevali neomejeno volivno pravico. Obe stranki se boste leto dni bojevali navidezno na najdiv-jejši način za volivno reformo, dokler ne bo zopet razpuščen parlament ter se bo komedija zopet znova začela. Khuen in Tisza pa bosta vodila upravo ogrske polovice natančno po starih ko-rupcijskih pravilih svojih prednikov. Tak je in bo položaj na Ogrskem!
Hekoliko črtic o dr. Luegerin.
Lueger in obrtniki.
Že v času, ko je imel obrtniški stan izven svojih vrst le malo prijateljev in ko se je vsakega, kdor se je zavzel za obrtniške težnje, označilo kot nazadnjaškega srednjeveškega zadrugarja, je dr. Lueger z vso odločnostjo zastopal obrtne koristi, ne samo v začetku svojega javnega delovanja, ampak tudi pozneje do zadnjih trenutkov.
Leta 1893. se je udeležil dr. Lueger dvamesečne obrtne enkete v poslanski zbornici ter je ob tej priliki nastopil z
vso odločnostjo za obrtne koristi proti manehesterskim liberalnim članom obrtnega odseka. Na svoji poti do voditelja krščansko-socialne stranke je imel dostikrat priliko udejstvovati svoj, obrtnikom naklonjeni program, zlasti pa kot dunajski župan. Medtem ko so bili pod liberalnim občinskim svetom mestni dobavitelji izključno velika industrija in velike tvrdke (večinoma židovske), se je pod Luegerje-vim županstvom tozadevno izvršila velika izprememba in na stotisoče dobav za mestno občino se jo prepustilo mali obrti. Veliki pomen, ki ga ima dobro utrjen obrtniški stan za državo in vsakogar, je Lueger vedno priznaval. Lueger sc je v novembru lanskega leta udeležil splošnega obrtnega shoda na Dunaju, kljub temu, da je bil takrat že zelo bolehen in z delom preobložen. Dr. Lueger je kumoval temu shodu. Zvečer pa je povabil udeležence v slavnostno dvorano rotovško, ki je bila prejšnje čase odprta samo višjim 10.000. Navdušene ovacije so dokazovale Luergerjevo priljubljenost.
Dr. Lueger in kmečki stan.
Lueger je bil, ki je povdarjal dobro razmerje med mestnim in kmečkim prebivalstvom. Drug od drugega imata koristi. Lueger je bil, ki je prvi kot politik istočasno z obrtnim stanom zbudil tudi kmečko ljudstvo iz zaspane omrtvclosti ter je peljal združene krščanske čete v boj proti razdirajočemu liberalizmu, proti velikemu kapitalu, ter vodil združene stanove do zmage čez mednarodno židovstvo, ki je ravno najbolj izžemalo kmečko prebivalstvo. Brez počitka je hitel Lueger od kraja do kraja in povsod z navdušenjem oznanjal krščanskosocialni gospodarski programi ter je tako spodbudil, da je tudi kmečki stan vrgel od sebe liberalne okove ter se organiziral na podlagi krščanskosocialnega programa. Tako se je razvila po njegovi zaslugi tudi na Nižjem Avstrijskem močna organizacija, ki je mnogo dosegla za pro-speh kmetov. Ni treba navajati dr. Lu-egerjevih tozadevnih posebnih zaslug, povdarjati pa je treba še enkrat pred vsem, da je ves svoj vpliv porabil za to, da je zatrl vsako gibanje, ki bi mogoče rodilo razpor med zastopniki mest in dežele. To je, za kar se bo kmečko ljudstvo in vsakdo spominjal Luegerja s hvaležnostjo. Še v zadnjem času je mnogo storil v raznih zadevah za kmečki stan. Velikega ljudskega moža
ugasnila luč je pokojnik grozno krik-nil, planil kvišku v postelji in razkrilil roke ter plical: »Pomagajte, pomagajte, umrjem!« Imel je občutek, da se je nekaj v njem utrgalo ali počilo — hipoma — in posledica tega so bile neznanske bolečine — je bila katastrofa, katere ga ni mogel nihče več oteti.
Blaga sestra Helena, ki je toliko kritičnih ur ob bratu bolečin prebila, se je samoumevno ob tako silnem napadu tresla v groznici. Odprla je okno in doklicala v pomoč grajskega vrtnarja, ki je takoj prihitel in za njim vse služabništvo. Odposlali so takoj po zdravnika. Dr. Raznožnik je že krog polnoči prispel na Turjak, poskusil s klizmi, injiciral mu morfija — ali pomoči ni mogel. Brzojavili so po prima-rija dr. šlajmarja. Drage volje je dospel. Ta je izjavil takoj: »Če bi imel tu operacijsko mizo, pa bi ga ne mogel rešiti, ker bi operacije srce več ne preneslo.« Poskusil mu je s punkcijo in injekcijami polajšati trpljenje. Ko je pesnik videl, da so seštete njegove ure, je zaželel po svetih zakramentih. V soboto dopoldne, je bil pri njem župnik Ramovš, na večer pa mu je podelil sv. Popotnico njegov najbližji sosed župnik Jereb, katerega je v pismih na-me rad nazival »vrli Janez iz Škocijana«.
Napravil je tudi ustno oporoko, v kateri je postavil za dedinjo svojo sestro llcleno.
se bo še dolgo časa hvaležno sporni-* njalo tudi kmečko ljudstvo v. Avstriji, Res velik mož je umrl!
Lueger in delavstvo.
Dvajset let je minulo, ko se je na Dunaju pripravljal oni veliki preobrat, ki je popolnoma predrugačil politično življenje. Takrat je vladala liberalna stranka skoro popolnoma neomejeno kot zastopnica meščanstva in inteligence, medtem ko je bilo delavstvo popolnoma prepuščeno socialni demokracij!. Z občudovanja vrednim pogumom in vztrajnostjo se je boril Lueger proti liberalnim utrdbam. In takrat sc jc* pojavil tudi med delavstvom odpor proti socialno-demokraški stranki, in kmalu se je udejstvovala delavska organiza-cija na krščanslco-socialni podlagi. Kljub temu, da je bil Lueger ves zaposlen v boju proti liberalni stranki, je takoj sklenil z mladim gibanjem iskreno prijateljstvo ter ga je podpiral 75 vso svojo močjo. Skoro vedno je prihajal Lueger na shode krščansko-soc.ialnih delavcev, ki jih je vedno spodbujal v njihovih težnjah. Seveda si ,-j.e vsled tega nakopal na glavo sovraštvo socialnih demokratov, ki so hoteli krščansko-socialno delavsko organizacijo zatreti v svoji kali.
Krščansko - socialnemu delavstvu je bila pomoč Luegerjeva resna potreba, saj so imeli povsod samo sovraž-i nike in nič prijateljev. Socialni demo-i krati, liberalni podjetniki in tudi obla* sti so šikanirale in preganjale krščan-i sko-socialne delavce, t,eta 1893. je gro-* žila krščansko-socialnemu delavskemu! društvu, edini takratni krščansko-so-cialni organizaciji, nevarnost, da se razdruži. Dr. Lueger, ki je bil v Badnu, je takoj prišel na Dunaj in odbil s svojo odločnostjo nevarnost. V parlamentu je zborovala ono leto obrtna enketa. Vlada, kakor obrtni odsek sta zabra-. nila krščansko-socialnim delavcem po^ slati k tej enketi svoje zastopnike. Zo-pet je bil dr. Lueger, ki ni prej odnehal, dokler se ni krščansko-socialnemu delavstvu priznala pravica, poslati zastopnika. Uslužbenci dunajske tram-vajske družbe, ki so bili organizirani v kršansko-socialnem delavskem društvu, so našli v Luegerju krepko podporo v svojih stremljenjih in marsikako noč je presedel dr. Lueger s tramvajskimi uslužbenci do jutranje zore pri resnih posvetovanjih. In do svoje smrti je ostal Lueger odkrit prijatelj tramvaj-
Agonija je trajala malo časa. Do tja pa je bil pri zavesti in šepetaje odgovarjal na molitve za umirajoče, katere mu je čital župnik Jereb. V zadnjih hipih je omenjal le stariše in sestro Marijo, ki je bila kot najstarejša po materini smrti v družini gospodinja. Ope-i tovano je naročal sestri in okoli stoje-i čim: »Molite za-me, vseobče naj se
moli--« Prisrčno se je poslovil od
sestre Helene--Krog sedme ure je
zgasnil ...
V njegovi literarni zapuščini jd bržkone nekaj še ne priobčenih pesmi, ponajveč liričnih. Vsaj omenil mi jih jo pred kratkim. Če se zbero še nekatere prigodnice, nekaj pesmi še ni ponatisnjenih iz »Zvona«, sc je nadejati tret-i jega zvezka poezij. Ima pa dokaj boga-* to literaturno korespondenco, katera se seveda ohrani do zadnjega lista in brž-< kone izroči »Slovenski Matici« ali muzeju, da kasneje kdo prevzame zanimi-i ve literarno-zgodovinske podatke.
Zadostuj teh par vrstic za sedaj! Ko se poleže časnikarsko resnično in potvorjeno prerekanje o njem, izdam knjižico njegovemu spominu, kjer mi bo lahko pokazati pokojnika v tisti luči, katere je njegov duh vreden, ker si usojam trditi, da ga bolje ni poznal nihče.	F. S. Finžgar,
LISTEK.
Iz dni] pesnika Antona Medveda.
Predzadnje, osem strani obsegajoče pismo, katero mi je poslal pokojni pesnik končava tako-le:
»Tako samevamo in se staramo. časa kolesnice reže na čelu in obočji, zobje izpadajo, edini kuštravi lasje me še spominjajo mladosti in p a hrepenenja po nečem, za kar nimam imena...«
Ali ni to slutnja smrti, selitve v prekogrobno večnost . . .? Pa kljub temu ga ni to hrepenenje čisto nič oviralo pri delu — nasprotno — mi je pisal, da se mu razvija tolika plodovi-tost, kakor še ne z lepa. Zadnje pismo, obsegajoče repliko na mojo oceno njegove najnovejše drame »Stari in mladi«, narodni igrokaz v štirih dejanjih, pa končava s stavkom: »Jaz se bom sedaj zakopal v Črnošolca . . .«
In resnično je tega predelaval in popravljal — pa sredi tega dela je moral prenehati in se posloviti z zemlje.
Igrokaz »Stari in mladi« je namenjen manjšim odrom in zato določen v tisk Mohorjevi družbi, katera jo je že vnaprej sprejela. Igrala sc je prvič na Breznicj, sedaj, prireja pokojnikov.
osebni prijatelj profesor Robida uprizoritev v Kranju. Prav tja je želel sam pogledat igro, da na odru še opazi eventualne napake in jih popravi.
Zadnji dve pesmi sta bili: Kotniku nagrobni napis in pesem Anici Zupa-nec, hčerki veletržca Urbana, ki je bil pesniku silno naklonjen in požrtvovalen prijatelj — v dejanju in resnici. To pesem je obljubil pokojnik, ko je obiskal svojega prijatelja g. Urbana v Ljubljani 10. svečana tega leta — go-spici kot zelo nadarjeni slikarici in mladi ljubiteljici umetnosti.
Pesnikova smrt je nastopila nenadno, vsled črevesne bolezni. Po silno težki operaciji, ko so mu odvzeli vneti slepič in čudno zasuknjena in zarastena čreva operativnim potom uredili, odtlej ni imel nikoli več pravega miru pred boleznijo. Brez vsakega povoda so ga često napadali grozni črevesni krči, včasih pa je zadostovalo tudi malenkostno prekršenje dijete, malo na hlajenje ali neprimerna hrana, da je dobil hipne popadke, ki so mu prizadevali grozne bolečine.
11. sušca zvečer krog desete tire sta sedela s sestro Heleno pri mizi. Anton se je splošno dobro počutil, dasi ga jc opominjevala bolezen že prejšnji dan. Odpravil se je spat in velel sestri, da gre tudi ona. Kljub temu pa preskrbna sestra ni šla v postelj, ampak ostala na (livanu blizu Antona. Komaj pa jc
skih uslužbencev in delavstva, kakršen je bil pred toliko in toliko leti.
Ko so krščansko-socialni delavci leta 1895. ustvarili lasten program in organizirali samostojno stranko, jim je stal dr. Lueger s svetom in delom ob strani, četudi so bili mnogi njegovi meščanski prijatelji napram temu gibanju nezaupljivi ali deloma celo sovražni. Dr. Lueger ni samo sodeloval pri ustvaritvi programa, podpiral jo tudi povsod posamezne zahteve tega programa, kjer se mu je nudila prilika. Krščansko-socialno delavstvo je zahtevalo splošno volivno pravico za državni zbor, in dr. Lueger se je boril v vseh položajih z njimi. Krščansko-socialni delavci so zlasti zahtevali volivno pravico v občini, in dr. Lueger jo jim je dal kot prvi župan v celi državi. Krščansko-socialno delavstvo jo zahtevalo volivno pravico za deželni zbor, in danes ima nižjeavstrijski deželni zbor vsled dr. Luegerjevega truda eno izmed najbolj demokraških volivnih pravic med vsemi deželnimi zbori. Krščansko-socialno delavstvo je zahtevalo, naj mesto prevzame v oskrb posredovalnice za delo in službe, in komaj je postal Lueger župan, je ustvaril mestne posredovalnice za službe in delo. Kršč.-socialno delavstvo je zahtevalo reformo bolniškega zavarovanja, in dr. Lueger je ustvaril za mestne dunajske uslužbence institucijo, za katero uslužbenci niso ničesar plačevali, pač pa dobivali v slučaju bolezni polno plačo, in sicer tudi oni, kateri niso bili prisiljeni k zavarovanju. Krščansko - socialno delavstvo je zahtevalo starostno in inva-liditetno preskrbo delavcev, in dr. Lueger je priznal delavcem in uslužbencem pravico do pokojnine v višini 40 odstotkov plače po preteklih desetih letih, in več po daljši službeni dobi do popolne pokojnine, ne da bi se plačevalo za to kake doneske. Gotovo je, da je dr. Lueger mnogo storil za delavstvo, zlasti na Dunaju. Njegova dejanja pa so bila za vzgled povsod.
Spomini na idr. Luegerja.
Prošt dr. Elbert je v imenu novomeškega kapitelna in dekanata izrazil povodom smrti dr. Luegerja, brzojavno sočutje podžupanu dr. Neumayerju. Bil je navzoč pri njegovi prvi inštalaciji in je videl navdušenje Dunajčanov za svojega župana. Takoj po inštalaciji je bil sprejet od presvitlega cesarja in potem se je odpeljal na kolodvor k sprejemu nemškega cesarja. Vsak kr-ganski soclalec, od priprostega delavca do najvišjega gospoda, je imel na klobuku ali pa v gumbnici bel Lueger-na-gelj. Grof Kielmannsegg, ki ga popreje ni hotel cesarju predlagati v potrditev, ga je pa vmestil in se slovesno v gala-kočiji na rotovž pripeljal. Bila je zanj pač težka pot, a časi se spremene. Ponosno je dr. Lueger zaklical grofu Ba-deniju: »Vi boste šli kot ministrski predsednik, jaz bom pa še ostal in bom dunajski župan!« In zgodilo se je!
Zaplenjena samostanska premoženja — poneverjesa
Od zaplenjenega samostanskega premoženja na Francoskem se je oblju-bovalo celo milijardo, ki bi se naj porabila za dobrobit vseh Francozov. Toda
Govor na Medvedovem gro&u.
(F. S. Finžgar.)
"Govorim naj ? . . .
Naj govori namesto mene odprti igrob z grozno besedo, katero je izpre-govoril nad Kettejevo gomilo pesnik-.videc Oton Zupančič:
»Grobovi tulijo!«...
Ko smo brali prvič ta strašni izraz, nam je bilo kakor nekdaj učencem ob Zveličarju, ko niso umeli napovedi evharistične tajnosti in so pomrmra-vali: trda je ta beseda!
Toda danes, ko se je za Kettejevo jgomilo vzboknila še Gregorčičeva, ko v tem hipu stojimo pred zevajočim grobom, ki je sprejel vase truplo našega pesnika Antona Medveda, — danes razumemo vsi to strašno besedo in jo v bolesti ponavljamo: Grobovi tulijo .. .
Nenadno, nepričakovano je posegla kruta roka usode v življenja tok pesnika Medveda, po domovini se je raz-Iegel bolestni disakord, in iz strun ni več privrela pesem — strune so rodile solze v očeh celega naroda . . .
Anton, ali naj verjamem, da si nam vzet? Saj se mi zdi, da še čutim tvojo gorko roko v svoji dlani, ko sva se zadnjič razšla, saj je še sveže črnilo na rokopisu, ob katerem si delal — in da te ni več? Pred nami solzečimi se in strmečimi se dviga spoznan j a svit kaj smo imelt ko smo imeti Tebe, kaj smo
noben človek nI videl te milijardo ali celo kaj imel od nje. Nihče ni vedel,
kam jc prešla.
Končno, po dolgem času, se je za-čulo, kje so ostali milijoni. Uradnik, kateremu je bila poverjena likvidacija zaplenjenega samostanskega premoženja, jc povedal, da je pet milijonov tega denarja zaigral na borzi. Med občinstvom so že dalje časa krožile vesti o slabem gospodarstvu pri likvidacijah, in vedno se je pojavljalo vprašanje, kaj jo z obljubljeno milijardo. Za časa justičnega ministrstva Guyot-Dessaigne je tožil konservativni senator Le Prcvost de Launay upravnika zaplenjenega samostanskega premoženja. Imenovala se je takrat komisija, kateri je bil na čelo postavljen senator Combes, povzročitelj razdružitve kon-gregacij. Combes je sam priznal v nekem govoru, da se vrše hude zlorabe v likvidacijskem postopanju, ter da se mora zahtevati preiskava in pa naznaniti krivce. Guyot - Dessaigne, ki ni verjel o poneverjenjih, je nenadoma umrl v senatu, ko je hotel k nekemu tovarišu, da bi dobil natančnejše podatke. Sedanji ministrski predsednik Briand je postal njegov naslednik. Pustil si je izdelati natančno poročilo o zadevi; tudi ta je moral izjaviti, da se je prišlo na sled hudim sleparijam, enega likvidatorja se mora kolikor mogoče tiho odstraniti, da se ne razburja javnost.
Likvidator Ferdinand Edmund Duez, kakor se piše veliki slepar, je star okoli 50 let. Njegova zunanjost se opisuje kot simpatična ter je veljal vedno tudi za dobrega tovariša. Svoje dni je bil trgovski pomočnik v neki pariški trgovini, potem je bil dolga leta tajnik nekega sodnega oskrbnika. Vsled protekcije je prišel v trgovsko sodišče, kjer je bil sodni administrator. Njegovo delovanje je bilo v začetku omejeno na likvidacijo dedščin, upravo premoženja mladoletnih itd.
Ko se je zaplenilo cerkveno premoženje, je francoska vlada potrebovala mnogo takih likvidatorjev. Duez je bil leta 1901. imenovan za likvidatorja 12 kongregacij. Hitro so bile končane likvidacije od osmih njemu izročenih redov. Duez je defravdiral na ta način, da je po končani likvidaciji naredil račun, in primanjkljaje pokril iz še tekočih likvidacij. Kljub temu ni moglo ostati dolgo prikrito to sleparski., delo. Pariško državno pravdništvo pa je sklenilo, da ostane defravdant še nadalje v službi. Dovolil se mu je rok, po preteku katerega naj položi račun o njemu zaupanem premoženju.
Duez je znal pa ta odgovor vedno bolj odlašati. Še le te dni se je posrečilo po večmesečnem zavlačevanju izvršiti sodnijsko kontrolo nad Duezovim poslovodstvom in ko se je pogrešilo v blagajni 696.000 K, so ga aretovali. Priznal je takoj, da ima pet milijonov deficita ter je zaklical: »Rešite me!« Ko so ga vprašali, kaj je naredil z denarjem, je odgovoril, da je igral na borzi ter naj se ga reši te afere, če ne bo izvršil samo-umor.
Z nadaljevanjem preiskave narašča tudi primanjkljaj, kolikor se sploh morejo- odkriti poneverjene vsote. Duez ni samo kradel denar za prodana samostanska posestva, imel je tudi kup-
izgubili — ko Te ni več — in to spoznanje izvira
»iz duše naše same, ki vrednost tega, kar ima, do dna šele takrat spozna, ko čas to vrednost vzame.«
Govorim naj?
Ne bom govoril o pokojniku - človeku. Naj se dvigne človek in naj govori, ki bi mogel naperiti vato le tenko konico sovraštva od severa do juga naše domovine, kjerkoli si bil poznan ...
Ne bom govoril, kako iskreno si ljubil domovino, kako prisrčno gorel za to rodno grudo, kako nežno ljubil svojo pokojno mater, kako globoko spoštoval očeta, od katerega je bilo izklesano tvoje lice; — po njih — po stariših ljubljenih si hrepenel tako dolgo, da si danes resnično legel k njima . . .
Ali naj govorim, Anton, o tvojem globokovernem srcu? Kolikokrat si mi govoril v samotnih urah ob zaupnem razglabljanju tako iskreno o veri, da sem se vnemal in sodil:
Apostol si, Anton, in prerok . . .
Tudi ne govorim o tebi duhovniku-pastirju, ker jc govorila danes tvoja zadnja župnija turjaška s solzami in jokom, ki jc trgalo srce . . .
Izpregovorim pa besedo ob odprtem grobu o tebi Anton — o pesniku-možu.
No vodijo gladko steze mu Parnas.
.In vsak naš pesnik jo hodil in šc hodijo
ce, ki jim je ta posestva prodal za smešno nizko ceno in ki so mu tudi plačevali v zahvalo znatne vsote. Toda uporabljal je še neko drugo sleparsko sredstvo. Zakon o kongregacijali namreč priznava gotovim upravičencem, pravico do onih posestev, ki se ne morejo več uporabljati v smislu ustanov-nikov. Za Dueza je bila ta določba znaten vir dohodkov. S pomočjo nekega genealoga je vedno dobil upravičence, ki so z njegovo pomočjo uveljavili svojo pravico do tega ali onega posestva ali poslopja. Sklenil je ž njimi pogodbo, v kateri mu obljubljajo ti ljudje, da mu odstopijo 50 odstotkov od na ta način pridobljenega premoženja. Neka sama kupčija, ki jo je Duez sklenil z nekim Rusom, mu je prinesla 500.000 frankov, kakor poročajo nekatoliški listi. Duez je tudi poiskal sorodnike umrlih članov kongregacij ter si je na isti način tudi zagotovil polovico ded-ščine. Nek uradnik pariškega vslclicne-ga sodišča, kateremu je tudi Duez ponujal svojo pomoč, a jo ni sprejel, je izgubil tožbo za dedščino, kajti likvidatorju se je posrečilo najti še bližjega sorodnika umrlega, ki je ugodil Duezovim stavljenim pogojem.
Na ta način se je možu posrečilo, izvršiti sleparije do velikanske vsote. Seveda Duez ni bil edini krivec. Pri svoji aretaciji je predbacival raznim sodnim uradnikom, da so vedeli o njegovem delovanju, a ga niso ovirali. Sploh pa ni noben čudež, da je kradel vsak uradnik na svojo pest, kolikor je mogel dobiti, ko so se vendar vsi zavedali ,da celo podjetje ni ničesar drugega kot tatvina in rop. Seveda se je govorilo francoskemu ljudstvu, da se krade samo za splošni blagor, a likvidatorji so mislili logično: tatvina je tatvina, ter so se tudi po tem ravnali.
Kakor se poroča, so našli med Due-zovimi papirji zapisnik z 200 imeni in skoro ravno tolikimi pobotnicami. Skoro vse pobotnice se glase enako, in sicer takole: »Podpisani, urednik lista
----, potrjujem, da sem prejel od
gospoda Dueza vsoto----frankov.« Vsote se menjajo med 3000 do 10.000 frankov. Imena urednikov, kakor tudi časopisov pa so fingirana. Če tudi je precej jasno, da si je hotel pridobiti Duez časopisje s podkupovanjem v veliki meri, da bi se pisalo za njega, ne ve se vendar, kdo so ti častni možje, ki so se mu podali. Ključa za rešitev tega skrivnega zapisnika ni. Duez priznava, da eksistira ta ključ, vendar pa ga noče izdati. Gotovo želi, ohraniti si drago kupljene prijatelje, dokler bo mogoče ter tudi s svojim molkom tako izvršiti nov pritisk na zastopnike časopisja. Vsa imena sicer niso fingirana, nekaj izmed gospodov je bilo tako neprevidnih, da so se s pravim imenom podpisali na pobotnice. Pri drugih pobotnicah pa se je spoznala pisava, in ravno te bodo tudi najbolj pojasnile to zadevo.
Tako cvete lopovstvo v svobodni Franciji!
MM strta w IteiS
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Amerike.)
Štrajk uslužbencev električne cestne železnice v Filadelfiji, Pa., je izzval
trnjevo pot — vsak na svojo Kalvarijo. In taka pot je bila zapisana tudi pokojnemu Antonu.
Ni bilo zadosti, da je bilo njegovo srce često kronano s trnjem, ni bilo zadosti, da je njegov duh neprestano hrepenel kvišku, po resnici, da mu je oklevala noga, kadarkoli je morala skozi vsakdanje ponore — ne še — pred par leti ga je sredi najboljšega zdravja na-pala telesna muka in usula mero njegovega trpljenja do vrha. Kolikokrat, Anton, si mi trepetal v rokah od silnih bolečin — da sem se bal, zdaj zdaj po-rečem: Ni ga več — Antona!
Taka pot, tako polna čaša goresti in bolesti je izbila mnogo kistov iz rok, strla ponosnih peres obilico -— Antonovega duha ni uklonila nikdar. Čim bolj so ga zadevali udarci usode, tem trje jeklo je bil duh našega Antona. Čim strašnojši je bil vihar, tem lepši je bil odmev iz njega — njegova pesem. Razumel jo
»da pesnikov poklic na pot usipaj drugim, sebi ne cvetlic«.
Pesnik - mož, kakor ga še nismo imeli doslej, se je v tej borbi navadil celo smrti — a ni se odvadil dela. Kar jc sporočil pokojni materi:
»Ko hladno me poljubi žena bela, ne bo me strah poslanke iz neba. A strah me praznega življenja bodi,
navskrižem rok, zamrtega duha —-«
tega gesla sc je zvesto -oklepal. Bil je
splošen štrajk unijskih združenih delavcev v celem mestu, ter se utegne celo razviti v boj vsega organizovanega delavstva Zedinjenih držav zoper koncentrirani kapital. Zanimalo bo radi tega tudi slovensko javnost — ki ima tudi že svoje izkušnje s štrajki — nekaj podatkov, posnetih iz dnevnega časopisja. Spor med tramvajsko družbo Rapid Transit Company in uslužbenci je že star. Gre se za priznanje delavskih zavez — unij — katerega se vsaka delo-dajalna družba brani z vsemi štirimi. Le-to ji takorelcoč zaveže roke, določi urni zaslužek nastavljencev, omeji samovoljnost pri nastavljanju in odpuščanju uslužbencev, izključi prosto konkurenco dela, skratka izvije ji nadvlado, zagotovljeno po koncentriranem kapitalu proti poedincu.
To pereče vprašanje dovedlo je do akutne krize že preteklo leto in le vsled neposrednega pritiska političnih vodij republikancev v Pensilvaniji, ki so rabili glasove delavskih volivcev, pristala je omenjena prometna družba na nekako začasno premirje. Združeni uslužbenci zahtevali so seveda trajno rešitev, trdovratnost družbe, ki računa na ugodnejšo političho konstelacijo — volitve so že »za« durmi — poostrila je položaj, odpuščanje unijskih uslužbencev pa je dal casus belli. Unionisti zanašali so se zopet na pomoč političnih kolovodij, bossov, a so se uračunali. Dočim je bil prvotno štrajk proglašen le za osobje prometne družbe, razširili so ga unijski voditelji v splošni simpa-tijski štrajk vseh unij celega mesta v soboto, 5. marca, ko dvatedenski odmor s pogostnimi uličnimi nemiri ni omehčal družbe. Transit Co. seveda si hoče pomagati z nameščanjem štrajko-lomcev, štrajkujoči pa jim zabranjuje-jo izvrševanje službe. Nad 500 motor-vozov je za promet nerabnih, promet je padel vsled pomanjkanja Vajenih voznikov in tudi občinstva, ki se ne čuti varno v »štrajkolomnih električnih«. Vrhutega so simpatije občinstva na strani delavstva vsled podraženja vož-nih tarifov in odprave raznih ugodnosti v prid družbi. Ceni se, da ima Transit Co. vsled stavke dosedaj 1 milijon dolarjev škode in obrtniki in industrij-ci nad 5 milijonov, kar je pa le malenkost v primeri s posledicami splošne stavke, ki bo zavrla produkcijo milijonskega mesta. Stavkovodje zatrjujejo, da štrajka nad 100.000 delavcev, družbi prijazni na stavijo to število le na 30.000.
Posebno nezadovljstvo povzroča obnašanje filadelfijskega župana Rey-burna, ki je v mestnem svetu sam pomagal sestaviti predloge za pogajanja, v svetu Transit Co. — če se ne motim, je član direktorija družbe — pa glasoval zoper vsako pogajanje. Predsednik družbe — Kruyer — trmasto izjavlja, da nima z delavsko unijo nobene pogodbe, da se nima torej z unijo o ničem pogajati. Od republikancev izvoljeni župan Reyburn noče odjenjati, čeprav bi mu to pomenilo političen samoumor. Boj bo potemtakem trdovraten in najbrž tudi trajno odločiven za razmerje med delom in kapitalom. Transit Co. je baje v denarnih zadregah in jo utegne ta stavka spraviti na »kant«, a zelo ve-rojetno je, da ji bodo priskočili bogataši na pomoč, ki so si pridobili svoje milijone, iz delavskih rok. Vzpodbuja-
mož, katerega duh je hodil vsak korak naprej, nikoli nazaj, vedno kvišku, nikdar navzdol.
In ko je ta duh njegov priromal žo gori do zenita — tedaj je zadonelo Najvišje povelje — jeknilo je po domovini ocl britkosti — pesnika Antona — ni bilo več . . .
Končam ..-.i
Grobovi tulijo! ... In nas je strah? — Ne — nikdar! Dokler se bo sejalo tako scime v slovensko grudo, kakor si ga vsejal ti — Anton, dokler bomo pokladali v zemljo vogelne kamene, tako iskreno ljubeče svoj narod, kakor si ti, dragi pokojnik, dokler bodo bila srca tako iskreno verna, kakor je bilo tvoje — nas ne bo strah nikdar —.
Počivaj, dragi Anton, sladko v grobu poleg matere, katero si klical še v zadnjih vzdihljajih, izročamo te njenemu naročju; izročamo očetu spoštovanemu in ljubljenemu ...
Mi gremo — tvoj duh gre z nam; in bo romal širom domovine. Tvoj sveti pepel naj pa čuva tvoje rodno mesto — Kamnik, ki je danes tako sijajno dokazalo, kako te je ljubilo in spoštovalo .. . čuvajo naj prah tvojega srca griči in planine naokrog — iz srca pa naj poženejo kali, ki donosijo semena vredna tvojega duha - vodnika . . .
Z Bogom — Anton — na svidenje nad zvezdami!
joga pisma se vsipajo že obema stran" kama, odločevalo bo vsekako v veliki men javno mnenj*, ki jo v Amci'iki nepisan zaKon, volja večine, ki končno voli in pometa predsedniko Zedinjenih dr*av. Kako pridobiti javno mnenje za svojo stvar, ve menda posebno dobro v stavkah izurjeni voditelj C. Pratt, o katerem »e pripovedujejo različne anekdote iz prejšnjih borb. Stavko sedaj vodi odbor »desetih«.
Težko nalogo ima seveda mestna policija; osnovalo se je 27 »letečih šlca-dronov«, ki so na vsak hip pripravljeni udariti v množico. Da pride do resnih prask, priča veliko ranjencev in do sedaj Sest mrtvih. Kakšen bo izid te bitke, je težko reči sedaj in bo najbrž že znan, ko pridejo te vrstice v tisk, zelo verojetno pa je ,da bo — vis major — posegla vmes, migljej iz Washingtona, kakor n. pr. Še nedavno pri nič manj trdovratni stavki v Mc. Kees Rack.
Idrijske novice.
i Občinski proračun za leto 1910 je rešen. Sedaj ima res nekaj podobe. Liberalci nekoliko tarnajo, da bodo znižane doklade dokaj manj dohodkov prinesle občini. To je res, a napredno-socialdemokraško županstvo naj si v prihodnje umisli kaj primernejšega, kar namerava napraviti z občinskim denarjem, nego je sklenilo v proračunu za leto 1910, ki ga je moral šele deželni odbor urediti. O tem nekaj posameznosti.
i Občinske doklade bodo letos izdatneje nižje. V preteklih letih so znašale 75 odstotkov ,za leto 1909 jih je bilo treba zvišati celo na 92 odstotkov, da se je napravilo ravnotežje v mestnem proračunu. Za leto 1910 je občinski odbor sklenil pobirati doklado 50 odstotkov od hišno - najemninskega davka, na ostale direktne davke pa naložiti 90 odstotkov, seveda, če davki niso izvzeti od dpklad. Tako bi se primanjkljaj pokril. Vloženih je bilo več rekurzov proti proračunu. Kdor je čital »Slovenski Narod« in »Naprej«, bi mislil, da se ni drug pritožil nego Oswald in Kavčič z nekaterimi somišljeniki. Sedaj pa smo zvedeli, da proračun tudi notarju Pegami ni bil popolnoma po volji, še hujše nego Oswald pa je poprijelo c. kr. rudniško ravnateljstvo. Notar Pegan je predlagal črtanje ene postavke, Oswald črtanje nekaterih postavk in znižanje doklad od hišnonajemnega davka od proračunjenih 50 odstotkov na 30 odstotkov, c. kr. rudniško ravnateljstvo, oziroma c. kr. deželna vlada pa je predlagala, da se določi na vse direktne, dokladam podvržene davke, torej tudi na hišnonajemninski davek, enotna doklada (75 odstotkov). Deželni odbor je ugodil Oswaldu in tovarišem glede nekaterih postavk ter jih črtal iz proračuna v skupnem znesku 21.025 K. Priznal pa je, da je izdatek 1000 K za škropljenje trga in cest potreben, ker si mora občina nabaviti tudi škropilno orodje. Tudi 500 K za dijaško igrišče je potrdil, ker ima po pogodbi z državo občina skrbeti za .igrišče. Kje sc bo pa napravilo, ima odločilno besedo naučila uprava, ki gotovo ne bo izbrala kakega močvirnatega žabjega parka v ta namen. Ker še ni končno določeno, če in koliko stroškov za regulačni načrt prevzame dežela, se tudi ugovor proti
tozadevni postavki 3000 K ni mogel upoštevat i. Naprednjaki so torej dobro vedeli, koliko je pridobil Gangl s svojo resolucijo, naj izdela dežela regulačni načrt na svoje stroške, pa je bilo toliko slave, — in sedaj? Ugovor Oswalda in več drugih posestnikov je imel ta uspeh, da se je za leto 1910. znižala potrebščina od 113.366 K na 92.341 K. Zato je deželni odbor tudi lahko znižal doklade. Na hišnonajemninski davek se bo v letu 1910. plačevala 40-odstotna doklada, od drugih direktnih, dokladam podvrženih davkov pa 75 odstotna. Tako bodo hišni posestniki letos plačali 52 odstotkov, drugi pa 17 odstotkov nižje doklacle, nego so jih v letu 1909., oziroma hišni posestniki 35 odstotkov nižje, nego če bi obveljal predlog c. kr. rudn. ravnateljstva, oziroma c. kr. deželne vlade. Liberalci in Kristanovi sluge pa vpijejo po shodih, sejah in liberalnih ter rdečih listih, kaki škodljivci so klerikalci, začenši od deželnega odbora doli do Oswalda in Kavčiča! Vkljub po deželnem odboru tako znatno znižanim dokladam izkazuje popravljeni proračun še 1944 kron 28 vin. prebitka.
i Molčali so liberalci in Kristan o pritožbi c. kr. rudniškega ravnateljstva. Zakaj neki? Saj se poznamo. Kadar so liberalčki in Kristanovi sodrugi med seboj, grome vsevprek; v javnosti pa mahajo le po klerikalcih. Če pride slučajno na dan, kaj je kak tak možakar gromel, vijejo se in vpijejo o de-nuncijantstvu — značajniki.
i Deželni odbor je ugovore tako rešil, da so vsi zadovoljni s prav malimi izjemami. Med nezadovoljnimi je menda notar Pegan, ki se je tudi pritožil proti občinskemu proračunu, pa je »skozi padel«, a ne zato, ker je napred-njak, ampak ker se je res tako vrezal, da bi mu tudi najbolj liberalen deželni odbor ne mogel pomagati. Pritožil se je proti temu, da bi dobil bivši sluga Bajt 500 K odpravnine za svoje 20-letno zvesto službovanje, za katero ne dobi nobene redne letne miloščine. Notar je pozabil, da se je treba pritožiti v 14 dneh po sprejetem sklepu, ne pa čez nekaj mesecev potem. Da dobi Bajt 500 kron milostne odpravnine, ki se mu izplača v dveh letnih obrokih po 250 K, je bilo sklenjeno že v seji dne 8. novembra 1909. Te seje se je udeležil notar in mu tudi najbrž ne bo nikdar izginila iz spomina. Deželni odbor je notarjevo pritožbo takole odpravil: »Pritožba c. kr. notarja Alojzija Pe-gana proti postavki 250 K za odpravnino bivšemu mestnemu slugi Ivanu Bajtu se je zavrnila kot neutemeljena, ker je bilo v tajni seji občinskega odbora dne 8. novembra 1909. sklenjeno, dati Ivanu Bajtu milostno odpravnino 500 K, izplačljivo v dveh letnih obrokih po 250 K. Ta sklep je postal pravo-močen, torej je izpodbijanje te postavke sedaj sploh nedopustno.« — Hud poper, a zaslužen. Občinski sluga, IČi je zvest, je tudi človek, čeprav hodi v tempel.
i Pravico vsakemu! Liberalni in socialnih demokratov zastopniki se v večini popolnoma skladajo danes z nami glede klavnice. Iz zapisnika občinske seje dne 1. marca t. 1. je razvidno, da so istega mnenja, kakor je bila večina idrijskih posestnikov že pred par leti, da namreč naprava nove klavnice ni nujno potrebna. Ne skladamo
pa se z odbornikom Drag. Lapajnetom, da bi imeli danes že lahko 60.000 kron naloženih za klavnico, pa ne več dolga, ne višjih doklad, če bi ne bil deželni odbor pred tremi leti proračunjenih 20.000 K črtal. Gospodje, vzemite tedanji proračun v roke in ga preberite, pa se bodeto zopet spomnili, koliko tisočakov je bilo predlaganih, da se najamejo kot posojilo v ta namen, da se naloži za novo klavnico 20.000 K. Pa še tega se ni nameravalo porabiti za klavnico, ampak za čitalnico. Le »Slovenca« tedanjih dni v roke, pa vam bo zopet vse jasno!
i Špekulacija s Ferjančičevim svetom v Grapi se menda ne bo tako obnesla, kakor so pričakovali. Sedaj je vsakemu jasno, zakaj ni »Stavbna in kreditna zadruga« hotela odjenjati, ko
je prosil prejšnji posestnik zemljišča, ki je hočejo sedaj parcelirati, naj odneha od nasledkov nepremišljeno dane besede. Povsod nam manjka poštenih poti. Na Ferjančičevem svetu v Grapi naj pa občina takoj napravi 151 metrov dolgo in 5 metrov široko cesto, dasi ne stoji še nobena hiša na tem prostoru, samo da bi Gangl-Novakova »Stavbna in kreditna zadruga« dražje prodala nekdaj Ferjančičev svet, ki ga namerava parcelirati. Splošno se govori, da je plačala imenovana zadruga zemljišče jako poceni, v svoji veliki vnemi za blagor delavskega ljudstva pa bi ga rada prav imenitno prodala. Za ves svet s hišo vred je dala stavbna zadruga 14.000 K. Da je zemljišče res obsežno, razvidno je iz zgoraj navedenega predloga, kakšno cesto naj na tem zemljišču napravi občina, pa še bo ostalo sveta za kakih 30 parcel, na katerih naj bi rudarji postavili nove hiše. Seveda ne bodo razdelili zemljišča brezplačno med delavce, da si postavijo lastne domove, saj še občini niso odstopili zastonj sveta za cesto, ki so jo sami predlagali, po notarju Peganu že kar zahtevali, ko se oglasi pri liberalni stavbni zadrugi dosti kupcev, ne da bi povedali, koliko jih mora biti, da jih bo zadosti. Krona vsega pa je bilo, ko je dobil stavbni odsek občinskega odbora pravico, da v sporazumljenju z županstvom vse potrebno ukrene, kakor da bi ne bilo občinskega odbora, ki sklepa o občinskih cestah in stroških za iste. Ni čuda, da tedaj, ko je bil tozadeven predlog na glasovanju, ni ostal naš Kavčič sam, ampak sta vendarle pritegnila tudi Štravs in Velikajne. Glavno besedo imajo v občini in pri »Stavbnem in kreditnem društvu« precej eni in isti ljudje.
i Ravnateljstvo c. kr. realke v Idriji se prosi, da se ozira na željo mnogo-brojnega občinstva, naj vendar enkrat odredi, da se dijaštvo ne bo zbiralo slednje poldneve, zlasti ob sobotah in nedeljah je vse polno dijakov, — pred novim poštnim poslopjem. Svoje po-šiljatve naj dobivajo dijaki na realko, kakor je povsodi navada, kjer so srednje šole. Škodovalo tudi v tem oziru ne bo, da ravnateljstvo spozna, kaj vse dijaki lepega dobivajo. Saj je realka vendar sedaj c. kr. državna in ne več mestna.
Ljubljane. Udeležba je bila zelo aoDra. Gospod predavatelj je govoril o »Devici Orleanski« in je svoj govor ilustriral s skioptifinimi slikami, ki dajo predavanju zelo prijeten sijaj. G. profesorju naša iskrena zahvala za naklonjeno prijaznost, ki jo je že opetovano pokazal jeseniškemu delavstvu!
j Samih sebe jih je sram, teh mladih liberalcev. Ker se ti sokoliči sami vedno pretepavajo po oštarijah, pa hočejo svoja pretepaška junaštva naprtiti našim društvenikom. Sokolskemu načelniku danes že lahko povemo, kje so čepice sokolov, ki so last sokolskega društva, ker svojih niti nimajo. Povemo mu tudi, da so sokolom odletele čepice raz glavo pri pretepu v nebi gostilni o pustu. Pa ne, da bi se bili sokoli že zopet pretepavali z orlovsko obšitimi čepicami? Za natančnejše podatke pa naj nas načelnik sokolov zaprosi in mu bomo rade volje postregli.
j Posebno se odlikuje v zabavljanju čez naše delavsko društvo finančni stražnik Kobal. Ako ga ne bo že srečala kmalu modrost, bomo tudi tega junaka nekoliko potresli za zeleno obrobljeni hlačni rob.
j Saksonski kralj se je peljal v sredo, 16. t. m., iz Trsta skora Jesenice okrog 11. ure dopoldne. Imel je tri oseb-, ne kupeje.
j Tridejanka »Fernando, strah Asturije, ali izpreobrnjenje roparja« se uprizori v »Delavskem domu« v nede-ljo zvečer. Nudi nam pogled v divje roparsko življenje, kaže, kam pripelje in-trigantstvo, dokazuje, da le poštenost človeka osrečuje. Drugo kaikor navadno. Na svidenje pri predstavi!
j Predavanje. Preteklo nedeljo je v strokovnem društvu na Savi predaval zopet gospod profesor dr. Gruden iz
r Cerilmetodarska veselica. Dne
13. marca so se tudi v Radovljici zbrali domači in tuji cirilmetodarji in imeli v sokolski gostilni pri Kunsteljnu pred-pustno veselico s petjem, godbo in igro »Bucek v strahu«. To veselico so posvetili spominu pokojnega Kotnika iz Vrhnike. Radovljičanom v čast moramo priznati, da smo na veselici opazili silno malo domačih obrazov, pač pa večinoma tuje goste, komisarje in raznovrstne pisače. Vkljub silni reklami in agitaciji je bila udeležba le primeroma pičla. Po končani igri so pa še v čast sv. Cirilu in Metodu priredili gosposki fantje kmetski ples, pri katerem se je posebno razvnela njihova narodna navdušenost. Ljudje v mestu pa obsojajo ta nočni špektakel in si bodo dobro zapomnili osebe, ki pustni torek obhajajo na tiho nedeljo. Pri igri »Bucek« je imel glavno vlogo gospod mestni učitelj F. J., ali jo je imel tudi pri plesi ne vemo.
r Sokoli In ta hitra jetika. V zadnji številki »Gorenjca« sokoli prerokujejo smrt Orlom. Pa njim v žalost povemo, da smo Orli prav trdnega zdravja in nas je čimdalje več. Število Orlov se je v zadnjem času precej pomnožilo. Dobili smo dvojni naraščaj, ljudskošolski in pa obrtne šole. Sokoli naj le zase skrbe, da jih ne pomori ta hitra jetika. Ta jim je umorila znanega trobentača, ki je po raznih gostilnah zapustivši večje zneske za »Sokolski dom« nemudoma odpotoval v Ameriko. Njihov zastavonoša je že tako opešan, da pri zadnjem pogrebu ni mogel več z rokami obdržati povešene zastave nad grobom,
ti ' J.
Lubi Pepe!
Nekar na zamer, de te moteni iz ene par besedam ket star toj prjatu in t dam vedet, de pr nas u Črnomle že usi kumi čakama, de b pršou enkat h nam dol in puskusu tud pr nas mal ene vornge gor prpraut, kokr ja pr-praulaž drge, pusebn u Iblan. Tu t pu-vem, de je pr nas še use bi zahumatan in narol>e, kokr ke drge in de ga ni ta prauga čluveka, de b tu razhumatou tku de b blu use prou in dobr.
Kokr jest vem, maš ti že u Iblan dost za upraut in de t že sam iblanskc h »matije tulk prglauc przadeneja, de i
je skor nemugoče še pu dežel na ku-mesjone hodet in vornga delat; al kokr sm zadnč brau, koko s s še clu za Ltija am uzeu, sm dubu kurajža, de te pu-vabem, de prid tud enkat h nam u Čr-nomel pugledat in vem, če uš enkat use tu šlišu, kuku je tle pr nas, de t uja lase kar pu konc stale, pusebn če uš kratk ustrižen.
Usak kumesjon scer gnar kušta, zatu pa tud ud tebe na pugervama, dc b s muja jemau zastoju, ampak srna t prpraulcn dat usak dan, kulkr časa se uš pr nas dol zamudu, pu en polč su-heh hrušk za dijete, kokr prauma, in pa, de te vožna na u pršla preveč ku-štat pu dulejnsk železne, t svetjema, do se lohka kar uzatli na pufarjeh peleš dol du Straže pr Tuplieah, u Tuplicah uš pa že kašna legnat dubu, de uš lohka pršou h nogam čez hribe du nas. Čez Hučeuje m pa nekar na hod, sej veš kašn sa Ilučevari: pr špil »holi odr nidr« jm je en Sluvenc še dobr, dc ga ubrnažja, drgač pa upijeja zmeri sam »nidr«, in če na gre drgač nidr, more j t pa iz kašnem purajklnara. Dc b pa tebe, lubi Pepe, Ilučevari iz purajklncm ukul prnesl, b blu pa večna, škoda in vem, dc b jm še ta nar bi zagrizen iblansk lebcralci, ke te maja vnder dobr u želodce, tega na udpustl.
Tku, za na pot sm t dau zde j men-de zadost putrebnga puduka; zdej ne j te pa še mal pudučim, kuku se morš
u Črnomle zadržat, če čš dobr skus pri-det; ke tud pr nas u Črnomle ni "kar tku, kokr b s edn mislu, pusebn tu uš mogu gledat, de se na uš iz kašna beseda al pa djajnam zameru našmo predsednke pr »treh mašneah«, gespu-de Klince. Ta gespud na puzna nube-neh špasu in če b se svet sam enkat upu na druga plat zavrtat, kokr je ge-spude Klince ušeč, pa b biu pulorn, de nekol tacga. De me uš pa bulš zastopu in de na uš kašnga kozla ustrelu, kedr uš pršou h nam, t morm pa še bi na-tank use pupisat.
»Tri mašnee« sa tku kokr se prau »buffet« črnomelskega držaunga zbora. Pr »treh mašneah« so zbereja zvečer gespudi, ke maja al pa. saj čja mt u Črnomle ta velka beseda. Pr »treh mašneah« s prvezujeja dušo iz pristna dumača refoška in pr te prložnast pa tud ubenem puskrbeja, de na pride še kdu druli du kruha, kar se ga more u Črnomle prdelat, ampak de ustane le-pu vs med žlalita teh »treh mašne«. Ta referat, kar se kruha am tiče, ma pa u rukah ženen ud Tunetuve hčerke Mici, ke jc ubenem tud koncipjcnt pr nutari in upraula ket skus in skus deluven člouk iud use upravila pu vrh Se na-luest našga udvctnka, ke ga mama tud zdej en čas u Črnomle, če je tu udvetn-kr. prou al pa ne in tud sodna uprava mende no ni prašu, če sc žihr tku žene. No, pa tu nč na dene; za kua jc pa pr-
šou udvetnk u Črnomel, sej sa se ga pr »treh mašneah« dost branil. Zdej nej s pa sam seb prpiše, če na more notarsk-mo koncipjente v šth. Črnomelsk nu-tarsk koncipjent je holt naprednak, kokr sa naprednaki usi tist gespudi, ko pr »treh mašneah« Črnomel regiraja; če je pa edn naprednak se pa že tku ve, de za druge na bo velik čez ustal al pa nč.
Tku zdej uš mende vedu tud, lubi Pepe, kuku se maš u Črnomle za rih-tat, de na uš kej skupu, kc te Ide pr nas sa hujš ket turšk poper. Zdej pa skus, dc prideš sam hmal h nam pugledat kuku in kaj.
Zdej te pa puzdraula čez hribe in dulino in če b še kej rad vedu, se pa ubru kar naraunast na
tojga ta narbulš prjatla
Matkota.
Tale pisni sm dubu ta teden iz čr-nonila ud prjatla in ke sm ga prebrau, srn s prec mislu: pena z luč, um hodu jest zavlc ene par puliču suheh hrušk tlela u Črnomel soja grba nastaulat, de uja pu ne bunkal in me mrcvarl. U pa že 1)1 pametn, čc ja uberem rnkat na Vače pr Lti, ko me je unkat šumešter Blagajne iz Vač puvabu, ke sma se u I,ti seznanla na tistmo bale pr Sajuce, ke jc najn soje purmane prpelu, de sa so skavsal, de nej ga pridem enkat na "Vače ubiskat, de um vidu, kuku ga gor Ide štemaja in kulk puperja sa (e ldje
ampak jo je kar »zajahal«. Mladi fantje zapuščajo sokolsko barko, ker ne marajo imeti med seboj starih plešastih in kufrastih bratov. Za nameček pa povemo še to, da imajo za svojega načelnika fanta, ki so jim ga izvežbali nemški turnerji. Ali želite še kaj izvedeti?
r Poslano skritemu dopisniku »Gorenjca«. V številki »Gorenjca« z dne 12. marca pod naslovom »Čuki v Radovljici« beremo tudi trditev, »da je neki čuk dobil od nekega patra iz Bre-zij posebno darilo, in da sedaj teče proti njemu preiskava pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani radi hudodelstva nenravnosti«. Tukajšnjemu predsedstvu je znano, da se je na podlo liberalno ovadbo res vršila pri sodišču v Radovljici in v Ljubljani stroga preiskava, in ravno ta dvojna sodnijslca preiskava je pa dokazala popolno nekriv-do osumljenega patra in potrdila, da je bila vsa ovadba nesramna laž in zato je sodišče proces ustavilo. Zato zahtevamo očitno s svojimi podpisi, naj skriti dopisnik v »Gorenjcu« javno pove, kateri čuk je dobil darilo, kakšno je bilo to darilo in od katerega patra in kdaj. Če ve resnico, naj jo očitno pove s svojim popolnim podpisom, drugače ga v javnosti imenujemo smrdljivega ob. ekovalca in lažnika. Torej, skriti mož, na dan z resnico in s svojim imenom! — Za predsedstvo Orla: Jurislav Murnik, predsednik; Martin Drolc, tajnik. — Radovljica, dne 15. marca 1910.
Državni zbor.
Dunaj, 17. susca.
Pogodlia z Lloydom odložena.
Sinoči je vlada v proračunskem odseku doživela jako neprijeten poraz. V razpravi je bila nova pogodba s tržaškim Lloydom. Trgovinski minister dr. Weiskirchner je obširno zagovarjal vladni načrt pogodbe, ki določa državno podporo za parobrodne vožnje ob dalmatinsko-albanski obali. Z novim letom 1912 bi Lloydovi brzoparniki po štirikrat na teden posredovali promet e Dalmacijo, pozneje vsak dan. Lloy-dova družba bi morala postaviti v službo dva nova brzoparnika. Za prvi novi parnik bi družba dobila 1,800.000 kron državne podpore. Skupna državna podpora pa bi iznašala nad 28 milijonov in za avstro-ameriško družbo okroglo 20 milijonov. Minister je toplo priporo-Sal vladni načrt, ki sta ga zagovarjala tudi poročevalec dr. Sylvester in Vu-kovič. Nato pa Se oglasi dr. Steinwen-der, ki jako strupeno govori proti vladnemu načrtu. Med drugim naglaša, da je vladni načrt prenagljen. Vlada zahteva mnogo milijonov, četudi so državne blagajne prazne. Zbornica bode šele po Veliki noči razpravljala in sklepala o državnem posojilu in finančnem načrtu. Torej naj se tudi pogodba z Lloydom odloži čez praznike. Govornik pa tudi javno izpove, zakaj nasprotuje vladi. Baron Bienerth je namreč nedavno južni železnici zagotovil za sedem let višje tarife. Ta višji letni dohodek do 7 milijonov bi obremenil skoraj izključno le južne planinske dežele. Poslanci teh kronovin pač nimajo nobenega povoda, da bi bili vladi hva-
pupisal iz samo lebezen du nega. De-setkat raj grem na Vače, ke Blagajne je res en fidel člouk, rad pukroka kokr
jest in uma tud kašna kusmata skupi zažingal, ke on jh zna, de mu jh na smanka tku hmal. Pa tud že zaule ti-steh z Vač morm j t enkat na Vače, ke b se m tku i'ade zahvalile, de sm jh un-kat tku puhvalu, ke sa ble u Lti. Iz že-panam očkatam Perucitam in Kuzja-kum Jakatam, ke ma naloga še Sukolce u penzjon dat kokr je sam, sma pa že tku dl časa prjatla. Unkat sa m pršli že usi moj prjatli in prjatlce z Vač u Ltija naprut, ke sa mislel, de um pršou spet kej dol pugledat, in iskal sa me du peteh zjutri pu Lti naukul, in ke me le nisa najdi, sa se vrnil usi scagan spet preke dum. Zdej se jm morm pa tud jest enkat za tu revenžirat in pukazat, de tud jest Blagajnata štemam in de sm prpraulen ta soja lebezen du nega pu ush hišneh vogleh pu ccleh Vačah in še pu drugeh vaseh če je treba iz voglam zapisat in putrdet. Pusebn Ivu-fetl vem de me u vcscu, če me u za-gledu in de me u pelu preči na Klane, de se ga uva nažajfala in šla pol Klan-čarju gespe pred hiša kašna zagost. No. pa jutr, ke je glih moj gud, še na grem ud duma nekamer, ke me le preveč fer-bec martra, kdu m u usc letas gratu-leru in pa za gud kej puslou; sej vem, de brez nč na u in če b pršou glih kašn tak daril, ke je pufrderbajn pudvržen, b se znou pa tud ta čas pufrderbat, predn b pršou nazaj z rajže.
Boltatu Pepe iz Kudcluga.
ležni za to težko novo breme. Dr. Stein-wender je res dosegel, kar je hotel. Ogromna večina odsekovih članov je glasovala za predlog, da so razprava odloži. Proti predlogu so glasovali le krščanski socialci že zaradi ministra, ki je njihov pristaš. Dr. Weiskirchner je kar strmel, ko je predsednik dr. Chiari proglasil izid glasovanja. Krščanski socialci so glasno očitali drugim nemškim poslancem »nelojalno« postopanje. Za vlado pa je ta moralni poraz nov nauk in svarilo, da sploh več nima večine v zbornici in da jo bode prevaral optimizem.
Zakon proti pijančevanju.
Menda je že sedmi načrt zakona, ki je sedaj v razpravi. Zadnji načrt je bil v socialno-političnem odseku dne i. novembra soglasno sprejet. In vendar sedaj govorniki iz raznih strank •izražajo svoje »pomisleke« proti načrtu. Izgovarjajo se s tem, da bi ta načrt le neznatno omejil žganjepitje. Na eni strani vlada priporoča kazni za pijance, na drugi strani pa pričakuje višje dohodke od žganja za drža.o in dežele. Načrt navidezno vsebuje določbe proti žganjepitju, dovoljuje pa prodajo raznih cvetov, iz katerih delajo žganje. V tem in enakem zmislu so govorili Fresl, Pabst, dr. Adler, Stark, Zaruba in Einspinner, ki predlaga, naj se načrt vrne odseku, da ga predela. To je naravnost škandal! Že dve ali več let straši to vprašanje po zbornici razne prijatelje tovarnarjev in trgovcev, ki proizvajajo in prodajejo ljudski strup, nesrečni »jeruš«. In sedaj predlaga nemški liberalec, naj se načrt zopet vrne odseku. Res je, da načrt ne bode zadušil žganjepitja; gotovo pa so v načrtu nekatere določbe, ki bi vsaj omejile to ljudsko kugo, katera uničuje družine in rodove duševno in gmotno. Hinavci so in prostaški demagogi, ki javno sicer navidezno govore proti tej kugi, v zbornici pa iščejo izgovorov in sredstev, da pokopljejo načrt.
Proti hinavščini.
Dr. Krek je danes v markantnem govoru neusmiljeno raztrgal velikansko hinavščino vlade in tako imenovanih socialnih strank v zbornici, ki jo uganjajo z zakonom proti pijančevanju. Začetkom vsacega zasedanja vlagajo stranke, ki uganjajo precej demagogije, predloge, kako bi se omejilo pijančevanje, a sedaj, ko bi se imel skleniti zakon, po katerem bi se žganjepitje vsaj nekoliko omejilo, so pa naenkrat druzega mnenja. To kar počno stranke na levici in središču, ni demokratično, ne socialno, niti krščansko. Večje hinavščine si misliti ne moremo! Vlada sama predloži državnemu zboru načrt zakona, odsek, v katerem so zastopane vse stranke, predela načrt zakona, a ko se začne razprava, pa vstajajo zastopniki strank in izjavljajo v sporazumu vlade, da je zakon nevspre-jemljiv. Te stranke ne čutijo, da hoče vlada s tem samo diskreditirati parlament, češ, glejte jih, niti take postave niso zmožni storiti. Ostro je bičal tako postopanje strank in vlade, ki v tem vprašanju ne ščiti ljudstva, ampak brani žep izdelovalcev špirita in velikih trgovcev z žganjem, ki so na vse kriplje rovali proti zakonu in kakor se danes vidi, tudi zmagali. Nasprotniki so molče vzeli na znanje lekcijo, ki jim jo je dal med živahnim odobravanjem somišljenikov naš dr. Krek.
XXX
Govorila sta po Kreku še glavna govornika Kunicki in Khun. Einspinner-jev predlog, da se načrt vrne odseku, je obveljal z veliko večino. Obveljal je tudi predlog Kuhnov, da odsek iznova poroča v štirih tednih. Zbornica pa je odklonila Adlerjev predlog, da se iz načrta črtajo kazenske določbe.
Zbornica je nato pričela razpravo o lokalnih železnicah.
Interpelacije dr. Benkoviča.
Poslanec clr. Benkovič in tovariši so vložili interpelacije na finančnega ministra zaradi določb o davka prostem žganju, na naučnega ministra zaradi slabih učnih uspehov v nemščini na celjski državni gimnaziji, na železniškega ministra zaradi prometnih nevarnosti na progi južne železnice med Zidanim mostom in Litijo in na skupno vlado zaradi postopanja italijanskih lesnih trgovcev na Štajerskem.
Poroča se o okolnostih, v katerih je Hofrichter pošiljal skrivaj iz ječe pi-sma svoji ženi, da jc nekega dne prišla
v stanovanje Hofrichterjcve žene neka ženska in ji oddala pismo njenega moža. Zahtevala jc potrdilo. Ilofricbtorje-Vci ženo. jo o tem tf-ko* obvestilo,	ji
odvetnika dr. Pressburgerja, ki j<: a-
koj prišel. Ženska je izjavila, da jc žena nekega uslužbenca v garnizijskem sodišču. Godi se ji zelo slabo in se jo je prosilo, naj odda pismo. Dr. Press-burger ji je dal kot potrdilo svojo po-setnico ter ji daroval 10 kron. Žensko so opazovali, ko je zapustila stanovanje ter se je dognalo, da je v sorodstvu z nekim paznikom v garnizijskem sodišču. Ta oseba je bil profos Koloman Tuttmann, ki jo že aretovan. Ženska, ki je prinesla Hofricliterjevi ženi pismo, je Tuttmannova sestra, krojačeva žena Sofija Tureczek, in je bila tudi aretovana. Dognalo se je, da je profos pošiljal Hofrichterjeva pisma po pošli sestri, ki jih je potem prinesla Ilofrich-terjevim sorodnikom. Zanimivo je, da je Hofrichter v teh pismih izrazil željo, naj se mu preskrbi takozvanega zobnika, ker je vedel, če se le malo množino tega zelišča poje. da se ?.ačne človeku blesti in se dobi živčne bolezni. Upal je, da bi tako prišel v opazovalni oddelek garnizijske bolnišnice, kjer bi bil tudi lažje prišel v zvezo s sorodniki. Dognalo se je tudi, da so pustili Ilof-richterjevi sorodniki vtihotapiti v njegovo celico časnikarska poročila, v katerih se je povdarjala njegova nedolžnost, da je na ta način zvedel, kako naj se zagovarja. Tudi se je v teh člankih pisalo, da če taji celo zadevo, ne more biti obsojen na smrt. Hofrichter-ja so radi vtihotapi j enja pisem zaslišali in Hofrichter je tudi priznal, da je imel zveze s profosom Tuttmannom, ki pa vse taji. Išče se tudi nekega poddesetnika, ki je imel službo pri garnizijskem sodišču in ki je pomagal pri vti-hotapljenju pisem. Pri vseh lekarnah in drožistih se poizveduje, če niso Hof-richterjevi sorodniki poizkušali, preskrbeti si zobnika. Vsem osebam, ki so dobile Hofrichterjeva pisma, so se ta pisma uradno odvzela.
Pomanjkanje krvi.
Odstranite to trdovratno bolezen s SCOTT-ovo emulzijo, dokler ni prepozno. Kdor zavžije SCOTT-ovo emulzijo prvikrat, bode presenečen, kako hitro postanejo lica zopet cvetoCa in polna in Itako hitro se opazuje nov pogum in živahno življenje. Izrečno najbolj Ciste sestavine pridejo k vporabi v
Scoff-ovi emulziji
in po lastnem, SCOTT-ovem pripravljanju se iste izdelujejo v prijetno dišečo in lahko prebavno emulzijo. To je skrivnost neštevilnih uspehov, ki se dosežejo s	2615
Scott-ovo emulzijo
na Široko in daleč in se ista zavžije tudi pri pomanjkanju krvi.
Scott-ova emulzija
znamkoVi- s' )e pridobila sloves za neprekosno bičem - kot vzor-emulzijo.
EaSSnim Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
SCOTT- ovega ravnanja!
Dobi se v vseh lekarnah.
mote 40 K samo 6 K.
Priložnostni nanup.
podobna jelenovi bradi, nova zelo lepa, 15 cm dolga dluka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Fenichel 72(3
Dunaj IX., Altmfittergasse 3/123.
Mnogo priznainih pisem.
V Hmeriko in Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s cunard Line =
H 544 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia, 29.
marca, Curpathia, 19. aprila, Pannonia, 3. maja 1910. Iz Uverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 12. marca, 2. in 30. aprila, 21. maja,
11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlaselt, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork IH.razr. K180"—■ za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
CONTRHEUMAII
Besedni znak za (mentholo-sallcillziran kostanjev izvleCek),
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-šica 1 krono.
Pri naprej vpoSiljatvi K i-so se pošlje i pnSica franko • •	» » J-— • » 5 . ■
■ > . .»•-,. 10 . Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PBAGA III., št. 203. Pozor na ime Izdelka In izdelovateljal
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Ceno češko posteljno perje!
6 kg novo skuti). K 0 00. Uo!?Ss K 12 —, belo kot pub niBbko skublieno K 18—. K 24-'-, snežnobelo kot Sob mabko skublieno K 30-, K 36--. PoSilja franko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvf poštnine Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Plznu, Ceškn. S223 6-1
ms
m

2734
Zaščitna znamka »Sidro"
iMmmt Capsiei comp.
i

i
m;.
Nadomestek za SidrO-PalQ-ExpeIIer
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žnjoče in odvodno mazilo pri prehlajenjn
itd.; cena 80 v., K l-40 in K 2-- se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. RichleriGva leta pri ..zlitem lovu" v Pragi
Elizabetna cesta štev. 5 nova.
I
ff0XIN
HaiboIJSl
K2T Dabi se u oseh balgšib trgovinah
Zaloga pri H1.11EGM, Ljubljana,
256	Sv. Petra cesta štev. 2.	(1)
ll
it.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
To kislioo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravLjenje za toplice Ka (VI.j Marijine in Frančiškove kopali.
Karlovi vari,
" 38 19
izvirek: GiessMubi iSauerbfimn,
želoz. postaja, zdravilno fcopališdo pri Karlovih varit Prospekti sastonf in franko.
V Ljubljani so dobiva v vseh lokarnah, ve2jib špecerijskih prodajalnicah ia trgovinah z jestvinaml in viBom.
Zaloge pri iViiliael Kastner-iu, Peter Lassnlku in Andrej barabonu, Ljubljana.	-2 -49
Krasm iovosti za ±v modni trgovini
velikonočno sezijo t Peter Sterk
po že znano na/nižjih cenah dobite ♦ Liubliana. Stari tre št. IS.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" ka- 4 kovosti moško, že ris, o in otroško perilo, velika izbira najmo- ^ dernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame itd., itd. 4>
NOTRANJE - POLITIČNI PABERKI.
Državnozborski odseki.
Socialno - politični je rešil predlogo o omejitvi ženskega ročnega dela. — Tiskovni odsek je odobril § 46. predloge o novem tiskovnem zakonu. — Na-učni odsek je razpravljal o ustanovitvi naučnega sveta. Naučni minister je izjavil, da se da o tem vprašanju govoriti, a potreben ni, ker je naučna uprava po enketah v zvezi z učitelj stvom in ljudstvom.
Po dr. Luegerjevi smrti.
Dunajski meščanski klub sklepa o županovi volitvi po Veliki Noči, ko preteče šest-tedenska žalobna doba. Izvoljen bo dr. Neumayer, ki bo toliko časa županoval, dokler ne odstopi dr. Weis-kirchner kot minister.
Skupen pouk za dečke in deklice po meščancMh šolah.
Grof Stiirgkh je obljubil odposlani-štvu čeških poslancev, da hoče za poiz-kušnjo uvesti skupen pouk dečkov in deklic po meščanskih šolah v tistih krajih, kjer ni samostojnih dekliških meščanskih šoL
Razpust hrvaškega sabora.
V Zagrebu se govori, da namerava Khuen razpustiti hrvaški sabor skupno z ogrskim državnim zborom, ker maža-ronstvo na Hrvaškem ne gre tako v klasje, kakor to želi bivši hi*vaški trinog Khuen Hedervary.
KOALICIJA ZA DUALIZEM.
»Obzor« piše, da bo prihodnja večinska stranka na Hrvaškem revizioni-stična, ki bo delala za zvezo Dalmacije in Bosne s Hrvaško in po tej seveda z Ogrsko. Državna edinost Hrvaške z Ogrsko ostane in bo treba gledati le na ugodno revizijo nagodbe. Ta način pri-klopitve Bosne da bo še najugodnejši za Ogrsko. Verjamemo, samo če ne bodo pošteni avstrijski in hrvaški politiki vendar-le preprečili te osodne nakane na Jugoslavijo.
SRBIJA OBOROŽUJE.
Srbija je naročila pri tvrdki Er-hard v Nemčiji 80.000 šrapnelov, v Be-rolinu 176 strojnih pušk, pri Mauserju pa 32.000 pušk. Gojkovič je postal srbski vojni minister. Med kraljevim potovanjem bo zastopal kralja prestolonaslednik Aleksander.
Znanost in umetnost.
Razglednice pesnika Antona Medveda je založila Katoliška Bukvama in se dobe po 5 vin.
Anton Medved, Poezile, I. zvezek. Cena 3 K 80 v, vezano 5 K."
Anton Medved, Poezije, II. zvezek. Cena 4 K, vezano 5 K 40 v.
Medvedove poezije so splošno priznane kot pravi biseri slovenskega slovstva, ki nima enakih. Diči jih ne samo jedrnat jezik, ampak predvsem originalnost misli.
Anton Medved, »Kacijanar«. Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 v, vezano 2 K 40 v.
Medvedov »Kacijanar« je gotovo najboljše dramatično delo, ki ga imamo Slovenci. Vzbujal bo splošno zanimanje, ker obravnava eno najznačilnejših točk v naši zgodovini.
Anton Medved, »Za pravdo in srce«. Tragedija v petih dejanjih. Vezano 3 K 50 v.
Ta tragedija se je Slovencem splošno priljubila, saj obranava zgodovino naših kmečkih bojev.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Fo svetu.
Pismonošc na letalnih strojih. Iz
New Yorka prihaja vest o nameri, da «e namerava vaške pismonoše opremiti z letalnimi stroji. Pismonošam, ki morajo pozimi več ur daleč raznašati pisma v razne kraje, se misli olajšati službo z letalnimi stroji. Američani hočejo izrabiti praktično hitri napredek letalnih strojev. Pozimi, ko so vsled snežnih žametov ceste dostikrat nepre-hod. e, je zelo poštna služba otežkoče-na, a ponekodi popolnoma onemogočena. Aviatik Kimbat predlaga radi tega, da s* da vaškim poštarjem letalne stroje, da bi bili neodvisni od vremenskih i/prememb. »Leteči pismonoša« bi metal iz zraka pošiljatve, pred vrata dvorca ali kmetije, ter bi na ta način opravil svoje posle v kratkem času v velikem okolišu, ne da bi celo prikinil svoj polet. Lastniki pošiljatev pa bi mogli računati v tem slučaju, da bi prejemali pošto v gotovem času.
Kako so postopa s služkinjami na angleškom dvoru. Krasno je urejeno vprašanje glede služkinj na dvoru angleškega kralja. V londonskem kraljevem dvoru, palači ftuckingliam, jih je
več stotin. Vse so pod nadzorstvom vrhovne kraljevske gospodinje gospe Dodge. Imela jc že vrhovno vodstvo za časa tedanjega prestolonaslednika Edvarda. Vsa dekleta morajo biti vsak dan ob pol devetih zjutraj pripravljene za delo. Gotovo število služkinj ima vsaki dan prosto popoldne od 3. do 6. ure. Ta čas jim je na razpolago velika dvorana, v kateri se morejo zabavati, pisati, čitati itd. En dan v tednu ima vsaka prost izhod od pol 7. do 10. ure zvečer. Določenih ur se mora strogo držati, a pri povratku na dvor se mora vsako dekle javiti pri gospej Dodge. Dvakrat na mesec ima vsaka celi dan prosto in sicer od desete ure dopoldne do devete ure zvečer. Na leto pa ima vsaka služkinja 14 dni dopusta s popolno plačo. Odpusti se redkokedaj katera. Večinoma zapuščajo kraljevsko službo, ker se može. Ob takih prilikah obdaruje kraljica vsako dekle. Posebno pridne in dobre služkinje dobe navadno za poročni dar od kraljice kako malo imetje.
Nemci za zrakoplovstvo. V Hamburgu podpisujejo prostovoljne prispevke v najmanjšem znesku 1000 mark za zgradbo lope, ki bi imela prostora za dya Zeppelinova zrakoplova in bi se dala obračati. Lopa bo stala nad en milijon mark, a je že 400.000 mark nabranih.
Otrok in orel. V gozdu Vils na Sol-nograškem so našli te dni ogrodje orla, tik zraven pa ogrodje otroka. Domneva se, da so to ostanki otroka, ki je pred nekaj leti brez sledi izginil.
Umorjen okrajni sodnik. Okrajnega sodnika v Aspangu sta dva delavca, ko je zapuščal sodnijsko poslopje, iz maščevanja napadla in ga zabodla.
3000 neveljavnih zakonov. Iz Londona poročajo: »Central News« poroča iz New-Yorka, tla je vsled razsodbe vzklicnega sodišča prišlo mnogo novo-poročencev v zelo mučen položaj. 3000 zakonov bo postalo neveljavnih, ako bo to razsodbo potrdilo višje sodišče. Omenjeni odlok namreč določa, da so poroke nedoletnih neveljavne, tudi če so se izvršile z dovoljenjem staršev.
Nesreča v kinematografu. V San Benedetto se je podrla v nekem kinematografu galerija, na kateri je stalo 80 ljudi. Dve osebi ste smrtno, mnogo pa jih je zelo težko ranjenih.
Igla In njena zgodovina. Sotrudnik časopisa »La Časa« je priobčil razne zanimivosti o igli. Iglo se dandanes vporablja za stotine različnih namenov in v neštetih oblikah. Prvotno so izdelovali igle z veliko težavo iz lesa, ali pa so uporabljali zato tenke ribje kosti. Šele z napredujočo kulturo se je začelo z izdelovanjem kovinskih igel. Kmalu so jih izdelovali iz brona in srebra. Iz priproste priprave je postala igla dragoceno lepotičje in umeten izdelek. Okoli leta 1292. je bilo v Parizu deset tovarnarjev igel, ki so se združili v zadruge in skušali monopolizirati svoje izdelke, s tem da so jemali samo člane svojih družin za pomočnike in sodelavce. L. 1690. so iznašli prve jeklene igle, pa se jih je prepovedalo nositi zaradi velike nevarnosti. Dandanes pa se izdeluje samo v angležkem mestu Birmingham vsak dan 37 milijonov igel, med tem ko se jih izdeluje še v ostalih angležkih mestih dnevno po 15 do 16 milijonov. Na Francoskem se naredi vsak dan 12 milijonov igel, toda to število ne zadošča potrebam Francoske, ki jih porabi vsak dan 30 milijonov. Kljub temu so razpošilja milijone in milijone umetno izdelanih francoskih igel za klobuke in lase v inozemstvo; samo neka tovarna v Lyonu razpošlje vsako leto okoli 100 milijonov velikih igel, ki okrašene z umetnimi kamni in emajlnimi okraski lepo izgledajo. Ostale iglo se dobiva iz Laigle, stare domovino izdelovanja igel, kjer se je v srednjem veku skoro celo mesto živelo samo od te obrti.
Francoski pravičniki in cerkveni denar. V Marzilji se pečajo sedaj s škandalom, ki je v indirektni zvezi z likvidacijo cerkvenih posestev. Kakor poroča »Petit Parisien«, je afera precej obširna. Ko je francoska vlada prodala samostansko posest, je dobilo mesto Marzilja del izkupljenega denarja, okroglo 1,750.000 frankov. Vsota bi so morala porabiti za ustanovitev dobrodelnega zavoda, ki bi nosilo ime »Ho-spital du Marin« (mornariško zavetišče). Kupilo se je za poslopje stavbeni prostor in plačali zanj lepo vsoto 500 tisoč frankov. Ta prodaja pa je ravno podlaga škandalu. Za 90.000 frankov se je namreč prodalo veliko večje zemljišče, ki leži poleg zgoraj omenjenega stavbišča in ki je iste kakovosti. Gre se v tej zadevi za okroglo pol milijona frankov, ki so bili preveč plačani. Prejšnji lastniki stavbišča, ki so dobili izredno visoko vsoto izplačano iz samostanskega premoženja, so seveda pristaši vladajoče stranke na Franco-
skem. Ne zadostujejo torej samo velikanski honorarji advokatom in likvidatorjem, ki so se napasli na cerkveni lasti, no; kar se jc rešilo iz njihovih rok, je padlo v roke radikalnim strankarskim voditeljem, ki so si pustili plačati velikanske vsote, da so odstopili kos zemlje za dobrodelne namene. Pri prihodnjih volitvah bo seveda veČina Francozov pozabila na te škandale ter bodo pogumno zopet volili radikalno.
Kaj se je zgodilo z nekdanjimi voditelji Burov? Prezident Pavel Kriiger leži na pokopališču v Pretoriji. Jakob Steyn, zadnji predsednik Oranje-repu-blike, živi s svojo ženo na svojem posestvu blizu Bloemfonteina. Kristijan Dewet je postal poljedelski minister v sedanji koloniji Oranje in je zelo bogat. Govori se, da je vplenil neko angleško vojno blagajno, zakopal denar, katerega so si razdelili takratni voditelji. Piet Cronje, slavni junak, zmagovalec pri Magersfonteinu, se je pustil po končani vojni najeti od Barnuma, s katerim je potoval po svetu in uprizarjal v njegovem cirkusu boje med Angleži in Buri. Tako nizko ni padel noben med burskimi voditelji, niti navadnih Burov ni mogel za drag denar pridobiti Barnum. Louis Botha in Jan Smuts pa sedita v transvalskem ministrstvu, prvi postane gotovo še ministrski predsednik, drugi ima pa tudi lepo bodočnost pred sabo, saj ima komaj 40 let.
Ženski shod zaradi cigarete. Amerika je poznana večina ljudem kot dežela svobode. Vendar se zgodi, da je v tem Eldoradu svobode ženskam marsikaj prepovedano. Tako je v Ameriki zelo neumestno, če dama kadi. Cigareta v ustih kake ženske povzroči svobodnim ameriškim državljanom največji stud. V nekem elegantnem lokalu prve vrste si je vendar dovolila neka Francozinja, ki ni bila poučena o ameriških navadah, nezaslišano prostost, da je kadila cigarcto. Neka dama izmed hčera svobodne dežele je poslala takoj natakarja k Francozinji z naročilom, naj preneha kaditi. Ko se ta želja ni upoštevala, se je dvignila svobodna hči Amerike ter je pozvala dame, ki so bile navzoče v dvorani, k protestnemu zborovanju proti kadilkL Večje število dam je zapustilo jedilnico in odšlo v sosednje prostore. Sklica-teljica shoda je začela tu pridigovati, da cigareta škoduje ženskemu zdravju. Od žensk, ki kade, je veliko odstotkov histeričnih, nimajo pravih naziranj ter so ekscentrične. Tudi se zgodi, da ženske, ki kade, ne rode zdravih otrok. Vzroki, ki so se naštevali na zborovanju, se je predložilo Francozinji, ki je smehljaje sedela za mizo s cigareto v ustih. Izjavila je, da ni bila še nikdar bolna, da ne muči svojega moža niti s svojimi mukami, niti s histerijo, da ima štiri popolnoma zdrave otroke; in to kljub temu, da že 12 let redno kadi.
Sanje odkrile zločinca. Modistki Amaliji Piccori, neki Italijanki, v New Yorku se je 10. t. m. sanjalo, da njeno oddaljeno trgovino plenijo zločinci. Sanje so bile tako žive, da je takoj pohitela proti svoji trgovini, ko so je zbudila. Ko je prišla do trgovine, jc videla vrata na pol odprta, v trgovini pa je čula šum. Ko je stopila v svoje prostore, je videla kako sta se borila dva človeka — tat in policaj. Trgovka se je ojunačila, pograbila je neko železno palico in začela udrihati po vlomilcu, dokler ga ni s policajem obvladala. Na policiji so dognali, da je tat zelo nevaren vlomilec, ki jc v svojih 40. letih presedel 20 let po ječah. Tako so sanjo odkrile zločinca.
se, da jV slavni John Herschel nekoč rekel, da gre en cel komet stlačen v —. — žep jopiča.«
Nek drug angleški astronom pa navaja doslovno ono mesto iz Herschla, kjer ta sloviti učenjak pravi, da more rep velikega kometa, kolikor mi vemo, obstajati samo iz nekoliko kil snovi.
Izpred
STRAH PRED HALLEYEVIM KOMETOM NEOSNOVAN.
Sloveči angleški učenjak, zvezdo-slovec Robert Bal, je na celo ploho pisem, ki jih je dobival od prestrašenih ljudi z ozirom na bližanje Halleyevega kometa, odgovoril v listu »Times« sledeče: »Nosorog, ki je v polnem teku, se gotovo ne boji, zadeti v pajčevino; rav-notako sc nam ni treba bati udarca s kometom. Leta 1861. smo potovali skozi rep nekega kometa, pa ni bilo nobene nevarnosti. Že nekaj sto milijonov let obstoji življenje neprestano na zemlji, čeprav vsako leto najmanj pet kometov obišče naše zemeljsko telo. Ako bi torej kometi mogli zemlji škodovati," bi sc to bilo zgodilo že pred toliko in toliko leti in nc vi no jaz bi se danes ne razgovar-jali o kometih in drugih stvareh. Upam. da vam bo to pismo dalo ono prepričanje, ki vam je potrebno Kolikor jaz vem, nahajali so bomo v repu IIalleyevega kometa pred samim 1. majem in upam, da bo tako. Spominjam
— Zanimiva razsodba. Mlekarna v Št. Lovrencu je v preteklem letu pošiljala svoje mleko na nekega odjemalca v Pulj. Tamošnji komisarijat je enkrat zalotil celo pošiljatev mleka in jo vzel, češ, da je mleko slabo in zdravju škodljivo. Poizkušnje, ki so se na jako originalen način po poročilu odjemalca vzelo (najprej se je odlila smetana, potem ostalo mleko in mali ostanek se je preizkušal) so se poslale kemičnemu preizkuševališču v Gradec, kjer je vsako mleko pokazalo posebno tolščo, da-siravno jc bilo vse iz istega basina. Izid se je naznanil državnemu pravdništvu in mlekarna je imela 31. decembra p. L tožbo v Trebnjem. Zastopnika mlekar-! ne sta z natančnimi dokazi dokazala, da pošilja mlekarna le dobro mleko. Bolj paziti na mleko in snago skoro ni mogoče, kakor se godi v naši mlekarni. Opozarjala sta tudi na vse dokazane nerednosti, ki se gode na železnici. Ko se je jemala poizkušnja, ni bilo nobenega zapisnika. Obtoženca sta bila oproščena. Toda državnemu pravdni-štvu se ni zdela nedolžnost obtožencev zadosti dokazana. Napravilo je vzklic. Pri vzklicni obravnavi v Novem mestu dne 5. t. m. je okrožna sodnija zavrnila pritožbo s prav drastično motivacijo, ki se glasi: Vzklic upravitelja državnega pravdništva glede izreka o krivdi zoper sodbo c. kr. okrajne sodnije v Trebnjem z dne 31. decembra 1909 se zavrača kakor neutemeljena glede na razloge prvega sodnika, poleg katerih je vzklicno sodišče upoštevalo še okol-nost, da je notorično znano, da se na železnicah večkrat dogajajo nerednosti, da zmanjka iz sodov vina, iz zabojev blaga itd.; dalje, da so svinčene plombe tako enostavne, da jih vsakdo lahko ponaredi in s ponarejenimi prvotne zamenja, in da je zelo verojeti no, da se je v tem slučaju enako zgoi dilo. — Ali bo železniška uprava na* pravila kedaj red na železnicah, da bo varno naše blago?
Skrajna zlobnost. Anton Adamih 29 let stari črevljar v Ponikvah, je prišel dne 19. februarja t. 1. zjutraj na: orožniško postajo v Grosupljah ovadili Matevža Moder n Janeza Kastelic, češ, da sta ga na Selu napadla in mu šiloma vzela 120 K gotovine in nekaj dtt-hana. Ni čuda, če so rožniki ta dva ovadenca aretovali in oddali tukajšnjemu deželnemu sodišču. Uvedla se je zoper nju preiskava zaradi hudodelstva ropa. Že pri prvem zaslišanju' osumljencev se je jelo dvomiti o resničnosti Adamičeve ovadbe, konečno se je pa skazalo da je vse od konca do kraja zlagano, nakar sta se Moder in Kastelic izpustila iz preiskovalnega zapora. Preiskava je dognala, da je zloglasni Adamič iz hudobije si vse to izmislil, dognalo se je pa tudi da še nikoli ni bil v posesti take svote denarja. Dognalo se je, da zadevni večer ni imel nikake-ga denarja, in da sta ga Moder in Kastelic, ker je silil vanju gonila od sebe, da mu pa nista ničesar storila. Obdolženec pravi, da je pri ruvanju s tema dvema ob denar prišel in priznava da mu ta dva nista denar vzela. Adamič je bil hudodelstva obrekovanja krivim spoznan in sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe z enkratnim postom in trdim ležiščem na mesec.
Kal naj
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
fKalhreiner fKneipp • sladno kavo. katera ima vsled posebnega priprart-Ijalnega načina duh in okus bobaoe kave, je redilna in vrhtega poceni. (Ni boljšega zajutrka za mlado in staro.
IN NAŠA PRELJUBA ZAVEZNICA I
Italijanski vojni minister je v italijanski zbornici obrazvil obširen program, po katerem hoče napraviti Italijo v vojnem oziru neodvisno. Seveda se gre tu v prvi vrsti za to, da se zavaruje — proti Avstriji. Severna Italija dobi kar trikratni trdnjavski pas, Benetke postanejo vojno pristanišče prve vrste, menda zato, da brani neutrjen Trst, če bi ga hotelo bombardirati srbsko v zvezi s črnogorskim brodovjem. Znano je, da so uvedli dveletno vojaško službeno dobo, ustanove tudi 12 novih artiljerijskih polkov, ki bo imel vsak 32 topov. Preosnujejo tudi generalni štab. Vsa armada clobi že letos novo sivo-modro obleko.
VOHUNSTVO V RUSIJI.
Iz Londona se poroča, da so zasledili v Kijevu avstrijski vohunski urad. iVoditelj, častnik generalnega štaba Smerčienski, je aretiran in zaplenjena korespondenca, ki kaže, da ima Avstrija v Rusiji jako dobro organizirano špionažo. Listi pravijo, da je londonsko poročilo raca, ker se častnikovo ime ne nahaja v častniških šematiz-mih.
Dnevne novice.
-{- Kako si liberalci mislijo delo za slovensko vseučilišče. »Slovenski Narod« se jezi, ker je v državnem zboru za slovensko vseučilišče govoril poslanec Gostinčar. Za slovensko vseučilišče bi namreč smeli govoriti le gospodje z »vseučiliškimi študijami«. Tako je liberalno pojmovanje. Naše mnenje pa je, da je ravno odlični nastop poslanca Go-stinčarja za slovensko vseučilišče dokaz, kako globoko je zanesla naša stranka zahtevo po slovenskem vseučilišču med ljudstvo. Poslanec - delavec se oglaša za slovensko vseučilišče z ognjem in tolikim prepričanjem, da napravlja na vseh straneh zbornice najboljši vtis! To je krepak, še bolj upoštevanja vreden glas iz 1 j u d s t -v a , kakor bi bil n. pr. glas kakega dolgočasnega hofrata. Tembolj je upravičen povzdigniti besedo poslanec Gostinčar za slovensko vseučilišče, ker naše delavsko in kmečko ljudstvo se bori v prvi vrsti za slovensko vseučilišče, da se tako olajšajo študije delavskim in kmečkim sinovom. Seve pri »Narodu« pojmujejo vse vedno s stališča slovenske frakarije in tudi slovensko vseučilišče bi moralo biti, ako bi šlo po »Narodovem«, pravzaprav v upravi ljubljanskega športnega kluba, vstop na slovensko vseučilišče, pa bi moral biti zabranjen vsakemu, kdor ni od športnega kluba »potrjen«. »Narodov« napad na poslanca Gostinčarja se obsoja sam po sebi. Mimogrede še povemo liberalcem, da mi nimamo poslancev prve in druge vrste, ampak poslance slovenskega ljudstva z enakimi pravicami in — dolžnostmi. Da pa tudi liberalci izvedo, kako je poslanec Gostinčar na čast slovenskemu delavnemu ljudstvu in njegovi zahtevi po slovenskem vseučilišču sijajno rešil svojo nalogo, bomo Gostin-čarjev govor dobesedno ponatisnili in morda bodo takrat tudi razsodnejši liberalci spoznali, da naš Gostinčar ni zadnji med borilci za slovensko vseučilišče. Sicer pa v takih skupnih narodnih stvareh jako slabo vpliva »Narodovo« nerganje, kdo bi imel edini patent, da govori in zahteva slovensko vseučilišče. Ne samo ta ali oni: ,vsi se borimo dosledno in vstrajno za slovensko vseučilišče! Če pa »Narod« stika po govornikih za sloven. vseučilišče, »ki so svoje vseučilišče odlično dovršili« (lep poklon za mnoge naše poslance, ki jih sicer »Narod« predstavlja svetu kot ignorante), tedaj bi, ako obvelja to napačno »Narod.« stališče, to je bilo isto tako veljavno za — Hribarja kot za Gostinčarja. Sploh pa liberalci najbolje store, ako oni s slovenskim vseučiliščem ne hodijo preveč na solnce. Oni so bili, ki so prvi rušili sklepe »Narodne Zveze« v tej zadevi. Neki znani liberalni neakademični gospod od »Zveze južnih Slovanov« je bil, ki je s svojimi tovariši javno zavzel stališče, da se zadovoljijo s stolicami na praški univerzi, s čemur bi bila slovenska univerza sploh ubita na vse večne čase. To rušenje sklepa od one strani, ki bi morala biti najbolj poklicana varovati interese ljubljanskega mesta, je zanjo najhujša obsodba za vedno. Vseloven-ska Ljudska Stranka pa hoče dosledno nadaljevati svoje delo za slovensko vseučilišče in to dokaže pri vsaki priliki, liberalci se pa pri vsaki priliki s svojimi opazkami, ki kažejo samo zavist le —osmešijo.
+ čeirikov poraz Bienerthove vlade. Iz četrtkovega poraza Bienerthove vlade v proračunskem odseku sc češko
časopisje grozno norčuje. Naglaša, da bi ob takem porazu vsaka druga vlada izvajala posledice. Baron Bienerth seveda tudi tega poraza ne bo tragičnega smatral in bo ostal, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Zlobno pristavljajo: Vprašanje je le, koliko časa bo zbornica smatrala tako preziranje državnega zbora za prenesljivo. S sedanjim zasedanjem ni prav za prav nihče zadovoljen. Rešila se je le postava o vojaških novincih. Vlada nima nobene večine. Zato doživlja poraz za porazom. Najboljši Bienerthovi prijatelji odkrito izjavljajo po svojem časopisju, da taka vlada, ki doživi v parlamentu poraz za porazom, se ne more trajno držati. Milo stokajo nemška Bienerthu jako naklonjena glasila, da ni v zbornici vodilnega moža, da pa tudi manjka velikih smotrov, ki ne le navdušujejo, marveč ki tudi koristijo ljudstvu. Zelo smešno je tole: Nemška frajzinska zveza je poslala včeraj k Bienerthu Chiarija, Syl-vestra, dr. Grossa in Wolfa, da so ga tolažili zaradi poraza, ki ga je doživela vlada v proračunskem odseku. Povedali so mu, da kljub temu, da so alpski frajzinski glasovali proti vladi, ostane stališče nemškgea frajzina nasproti vladi neizpremenjeno. Če se je ob tej priliki spomnil Bienerth tistega znanega reka: »Bog me varuj mojih prijateljev itd.« nam ni znano. Ko so ga tako lepo potolažili, so mu pa še odkrili svojo željo, naj se jih usmili in jim zopet da nemškega ministra rojaka. Drugega hudega ni bilo.
+ Naše mladeniško gibanje. Na praznik sv. Jožefa in nedeljo potem se vrše trije veliki tečaji za »Orle«, in sicer v Št. Vidu nad Ljubljano (vodi tehnično A. Jeločnik in Zavod-nik, organizatorično pa Zabret in Pod-lesnik). V Vipavi (vodi teh. V. Jeločnik, org. F. Terseglav). V D. M. Polju (vodi teh. Kržan in A. Jeločnik, org. Podlesnik). Preteklo nedeljo se je vršil tečaj v Št. R u p e r t u in včeraj ter predvčerajšnjem v Velikih Laščah. Velikolaški tečaj je izborno uspel; dopoldne je bilo do 150 poslu-šavcev, popoldne čez 60 fantov iz Lašč in Dobrepolj. Za moške sta temeljito in zanimivo govorila Traven in Juvan ter podala plodonosno iniciativo za društveno delovanje, F. Terseglav pa je vnel fante za gorečnost, kar se tiče verskih nazorov, svaril pred pripadni-štvom h katoliški stranki zgolj iz političnih, lokalnih in osebnih ozirov, grajal pa tudi tiste puritance v naši sredi, ki merijo vse po vatlu popolne popolnosti. Vsakega, ki stremi kvišku, je treba dvigniti; treba je veliko odpustiti, kjer je veliko ljubezni, in napačno je, pohoditi tleči stenj, zakaj veliko ljudi spozna resnico šele po zmoti. Naša mladeniška organizacija zbiraj vse, kar je plemenito in pošteno — marsi-kak biser se najde tudi v blatu — potem pa je naloga organizacije, da ga izbrusi in opili. Vrata v »Orla« je treba zakleniti le pred sebičneži, lažnjivci in lenuhi, ki so sami s seboj zadovoljni. »Orel« bodi šola krščanskih značajev! Mladeniških tečajev se bo vršilo še veliko. Uspehi tolikega mladinskega dela ne bodo izostali — povsod, kamor prideš, sami veseli obrazi in samozavest, povsod zmisel za naše ideale! Danes je vsa mladina, ki je življenja in napredka zmožna, naša! Bog blagoslovi — pa bo tudi naša ostala!
»Narodno - obrambni vestnik«. Naša narodno - obrambna organizacija bo od časa do časa izdajala »Narodno-obrambni vestnik«. Prva številka izide v kratkem. Obračamo se tem potom na vse somišljenike za blagohotno sodelovanje. Rokopise mora imeti uredništvo »Slovenca« v rokah do 23. t. m..
-}- »Krasen« sad nemških šol na Slovenskem. Dobil sem od nekega pomočnika dopisnico, na kateri piše na eni strani: Euer Wohlgeborn Hem.... Ziellti (Zilli) 16/3 1910. Ich erlaube mirs ani Ihnen Geschaft anzusfragen ab frei ist, Ich bin 26 Jahrn ald Muliter frei Miitt Wiener Jahres Zeigniesse im allem bevandert absender H.... in Zvilli ...gasse ich Kohti Sofort faren. Na drugi strani piše: Ztilu 16/31 1910 absender H... B ... in Zilli... gasse 12.
+ Dokaz nemške kulture je te dni dobil v roke poslanec Gositinčar. Dobil je dopisnico, katere besedilo pri-občujemo brez komentarja, ker je sama dovolj jasna priča visoke nemške kulture, nemške strpljivosti in znanja — nemščine. Nemški zagrizenec piše:
Wolg: Herrn Gostinschar Abg; aus Laibach in Wien in Abgeordneten-haus. Geehrter Herr! Wollen sie die gewogenheit haben und in O s t. Parlament Deutsch Sprechen nicht Win-diseh verstanden —. Sie Windische Lauebub sie Durfen nicht vergesen dassie in Wien sind und nicht in Laibach es Windische Haderlumpen es \volts die ,Windisphc <3ropairanda jua-
chen u daweil von die Deutschen Brot; frefien warum lassen sie dan die Kastainin brater nach Wien wen ihnen die Deutsche Sprache nicht gefalt Hutten sie sich Wlndisch zu Sprechen in Wien dan konen sie drauf rehnen das Sie Ihr Priigel bekomen vverden von die Deutschen in Wien. Es Windischen Heiesseln!
'+ Za »Ljudski sklad« so darovali gg.: Ivan Lavrič, trgovec, 20 K. •— Dr. Josip Kržišnik, dekan, 10 K. — Mihael Arko, dekan, 5 K. — Dr. Ivan Janežič, semeniški profesor, 5 K. — Dr. Josip Marinko, c. kr. prof. v pok., 4 K.
+ Zapuščino A. Medvedovo uredi, kakor čujemo, na željo pokojnega pesnika pesnikov pobratim pisatelj Fr. S. Finžgar.
—	Kake vžigalice kupujete? To naj vpraša vsak naš somišljenik svojega prijatelja, vsaka naša somišljeniea svojo prijateljico. Naše vžigalice so one, ki kažejo na ovitku med lipovim perjem dve bratski roki, ki držita slovensko zastavo in ki imajo napis: V korist obmejnim Slovencem. Samo te vžigalice povsod zahtevajte, kupujte! Naše gospodinje ali imate v svojih kuhinjah povsod te vžigalice?! Ako jih nimate, takoj jih kupite! S tem koristite tudi našemu delu pri rešitvi onih slovenskih bratov, ki jih hoče tujec na meji potuj čiti. Kupujte pri onih trgovcih, ki imajo naše vžigalicel Doslej smo bili vse premalo odločni pri zahtevi po naših vžigalicah. Odslej naj bo to drugače! Naročila sprejema »Gospodarska zveza v Ljubljani«. Trgovcem izrežite to notico iz našega lista in jim povejte: Naročila izpod originalnih zabojev po 50 zavitkov ali 5000 škatlic*se izvršuje samo proti povzetju. Naročniki originalnih zabojev, ki žele vžigalice na poznejše plačilo, se prosijo, da navedejo takoj pri naročitvi svoje reference. Za-jedno se vsi naročniki naprošajo, da natančno označijo zadnjo pošto in železniško postajo. Torej v vse naše domove naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem I
—	Vodovod v Vižmarjih. Z Najvišjo odločbo z dne 2. marca 1910 je bil potrjen sklep deželnega zbora kranjskega z dne 11. oktobra 1909, s katerim je bilo občini Št. Vid nad Ljubljano v svrho pokritja vzdrževalnih in amortizacijskih stroškov za vodovod v Vižmarjih dovoljeno leta 1909. pobirati od udeležencev vodovoda v Malih Vižmarjih 196%no doklado; od onih udeležencev vodovoda, ki so za leto 1906. odpadle prispevke že prostovoljno odrajtali, pa 121%no doklado na vse direktne davke, izvzemši osebno dohodarino in pla-čarino.
—	Glasoviti Pogačar se je oglasil tudi na Šentuški gori. V ponedeljek ob 11. uri dopoldne je posetil župnišče, kjer je prosil za podporo. Prejemši »obulus«, jo je jadrno odlcuril na kamniško stran. Ta človek govori malo in gleda v tla. Vprašan, kje je doma, odgovori: Iz Kranja. Kam gre. Na delo na Nemško, je bil kratek odgovor. Za dalj-njo pot je kupil v gostilni cigarete.
—	Polovična vožnina za delavce. Državna zveza javnih posredovalnic za delo v Avstriji je dosegla lep uspeh za one delavce, katerim se je dobilo in preskrbelo delo v kakem drugem kraju. Železniško ministrstvo je namreč izdalo naredbo, vsled katere imajo delavci, katerim se je delo preskrbelo v drugem kraju, pravico do polovične vožnine. Tozadevne določbe pa se glase: 1. Delavci, katerim je preskrbela delo kaka javna in občekoristna posredovalnica v kakem vnanjem kraju, imajo pri vožnjah čez 50 km pravico do polovične vožnine v tretjem razredu osebnih in mešanih vlakov. 2. Polovični vožni listki se dobe pri blagajni, če se pokaže po določenem vzorcu izgotov-ljena izkaznica javne posredovalnice. Na tej izkaznici pa mora biti ime delo-jemalčevo, železniška proga in pa dan odhoda zabeležen, kakor tudi potrdilo, da se je lastniku te izkaznice preskrbelo delo. 3. Ta izkaznica se pri blagajni zaznamenuje z uradnim pečatom. Pri pregledovanju voznih listkov se mora pregledniku pokazati in na zadnji postaji z vožnim listkom oddati. 4. Železniška uprava ima pravico, da to ugodnost za določeno dobo, posamezna postajališča in nekatere vlake prekliče, oziroma ustavi. Opozarjajoč naše delavske sloje na posebno ugodnost in važnost te naredbe, pripominjamo, da je mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani upravičena izdajati potrebne izkaznice onim delavcem, katerim je preskrbela delo v kakem tujem kraju, da si potem ž njimi preskrbe polovične vožne listke.
—	Iz Radeč pri Zidanem mostu. V nedeljo, 6. t. m. je imelo tukaj »Obsav-sko okrožje Orla« svojo prvo sojo. Udeležili so so jo polnoštevilno odseki: Šmartno, Zagorje, Trbovlje in Radeče.
Kakor ena sama četa, se je sklenilo, delati na to, da misel orlovska prodere v zadnjo dolenjsko vas. Predsednik okrožja č. g. Krische je v navdušenih besedah bodril fante k nadaljnjemu delu, ki že sedaj rodi sadove. Dne 10. aprila se vrši v Radečah mladeniški tečaj. Že sedaj opozarjamo bližnje kraje na ta važni dogodek. Poleg predavanj, se bo poučevala tudi telovadba. Natančnejši spored še objavimo. Pred sejo so nastopili radeški telovadci s prostimi vajami in sabljanjem, naraščaj pa s praporci. Dasi ta vzorni nastop sam na sebi vsled prenapolnjene dvorane ni prišel do prave veljave, je občinstvo nastop čilih telovadcev burno pozdravilo in vsaki točki živahno aplavdiralo. Občinstvo je vedelo, da je slednji izmed njih fant - junak, ki gre mimo psovk in zasmehovanja naprej po poti poštenosti in resnice. Naš Orel lahko s ponosom reče da se krog njegovih prijateljev vedno bolj širi. Nasprotniki, ki so v začetku parkrat zaropotali s sokolstvom, so vrgli puško v koruzo, ko so videli, da ima Orel bolj hvaležnega dela kot pa prekljati se z raznimi sumljivimi eksistencami, katerih narodno delo obstoji v tem, da po nemčurskih gostilnah delajo bale in pipčarske klube. Pomlad se bliža tudi za Dolenjsko. V nekaterih krajih še uplivajo na ljudstvo liberalni krčmar-ji in oderuhi, ali tudi tega bo enkrat konec. Ko bo ljudstvo organizirano, zavedno, pomelo bo tudi na Dolenjskem z zadnjimi ostanki liberalizma.
—	Sestanek jugoslovanskih železniških uradnikov se vrši v soboto, dno 19. t. m., ob šesti uri popoldne na Jesenicah pri »Sokolu«. Tovariši, sosebno iz Kranjskega, Goriškega, Koroškega in Tirolskega, so najuljudneje vabljeni, da se sestanka udeleže v čim večjem številu. Na svidenje!
—	Dr. Luegerjev pogreb že kaže kinematograf v Zagrebu. Tudi v Ljubljani bomo v kratkem videli dr. Luegerjev pogreb v kinematografu.
—	Občni zbor »Društva slovenskih učiteljic« se vrši dne 24. marca t. 1., ob pol 10. uri dopoludne v Št. Jakobski šoli v Ljubljani.
—	»Sudmarka« In njeno raznarodo* valno delo. Letno poročilo »Stidmarke« za leto 1909. je izšlo. Dohodkov je imela 471.876 K 90 vin. (458.544 K leta 1908.), h čemur se mora prišteti še nedoločen dohodek od loterije, okroglo 85.000 K. Članarina je narastla od 100.512 K na 129.198 K, dohodki iz nabiralnikov so poskočili od 28.706 K na 42.318 K, prodaja raznih izdelkov se je zvišala od 24.597 K na 40.255 K, dobička od užiga-lic pa od 14.738 K na 18.762 K. Izdatkov je bilo 451.114 K, za 600 K manj kot leta 1908. Za naseljevanje se je izdalo 159.431 K 45 v., leta 1908. 190.529 K 47 v. Leta 1909. se je ustanovilo 115 novih podružnic, vseh članov pa ima »Sud-marka« okroglo 71.000.
—	Potrdil je cesar zakon, sklenjen v zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora glede na naklado na pivo do leta 1917.
—	Goriška mestna uprava je po celem jugu slavnoznana vsled svojih modernih komunalnih načel. Zdaj od-stranjajo po mestu gnoj iz stranišč potom čebrov, ki jih vozijo okoli in polivajo gnojnico po ulicah, kar zelo pospešuje higieno in poveča velikomestni čut estetike. Seveda, kdo se bo na goriškem magistratu brigal za pridobitve moderno vede, ko pa je treba z različnimi smešnimi resolucijami varovati italijanstvo mesta?
—	Lloyd izkazuje za mesec januar 1910, 2,734.688 K dohodkov; ladje so pa prevozile 198.920 milj. Januarja lanskega leta je bilo dohodkov 1,973.879, preplule so pa ladje 163.632 milj. Letos je torej dohodkov 760.809 K, milj pa 35.288 več.
—	Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko opozarja obrtniške kroge, da se k razstavi na kranjskem oddelku L mednarodne lovske razstave na Dunaju 1910, dopuste tudi kranjski obrtni izdelki, ne da bi bilo treba za prostor kaj plačati. Pogoj za brezplačno dopustitev pa je, da sc morejo ti predmeti porabiti v dekorativne namene. Obrtniki, ki nameravajo razstaviti predmete, porabne za dekoracijo, naj vlože svoje priglasitve najkasneje do 28. marca t. 1., pri priredbenem pododboru za I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju, v roki načelnikovega namestnika, gospoda dr. Ivana Lavrenčiča, odvetniškega kandidata v Ljubljani. Podrobnejša pojasnila, osobito glede Časa in kraja vpošiljatve razstavnih predmetov daje gori navedeni pododbor.
—	Gostovanje slovenskem gledališča iz Trsta v Ajdovščini, V nedeljo, dno 20. marca, gostuje slovensko gledališče iz Trsta v Ajdovščini. Marljivi tržaški igralci igrajo Anzengrubovjevo
»Samsko domačijo«, prelepo in priljubljeno ljudsko igro, polno pristno domaČih motivov iz pristno kmečkega življenja. Pričakovati je številne udeležbe.
—	Iz Tržiča. V četrtek so pokopali gospo Theuerschuh, soprogo posestnika in trgovca ter mater č. g. kurata iz Lokev pri Divači ob veliki udeležbi ljudstva in petih gg. duhovnikov. Žalujoči rodbini naše iskreno sožaljc! — Društvo sv. Jožefa se udeleži z zastavo jutri svete maše ob desetih v podružnici sv. Jožefa nad Tržičem, popoldne ob štirih istotako z zastavo petih lita-nij v isti cerkvici. Zbirališče v društvenih prostorih zjutraj ob pol desetih, popoldne ob pol štirih.
—	Saški kralj Friderik Avgust se je včeraj zjutraj ob 7. uri 48 minut odpeljal po državni železnici v Draždane. Na kolodvor v Trst so ga spremili namestnik princ Hohenlohe in drugi višji zastopniki oblasti.
—	V Zgornji šiški predava v nedeljo ob 4. uri popoldne v ondotnem »Katol. izobraževalnem društvu« g. dr. Rebolj iz zavoda sv. Stanislava o dr. Luegerju.
i Novi okrožni zdravnik dr. Pavel Indra se je preselil iz Planine v Idrijo in ordinira v mestni ubožnici.
—	Pogačar zopet v Kranju. Včeraj zvečer je Pogačar obiskal vnovič priljubljeni mu Kranj. Oglasil se je kot potnik v neki prodajalnici in baje pokukal tudi v »Dom«, potem pa zbežal.
—	Mizarska zadruga v Solkanu pred likvidacijo. Da je temu tako, služi naj kot dokaz to-le vabilo: Vabilo na izredni občni zbor »Mizarske zadruge« v Solkanu, ki se bode vršil dne 17. marca 1910, ob 8. uri predpoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Prostovoljen razpust zadruge. 2. Volitev likvidatorjev. 3. Slučajnosti. Načelstvo.
—	Smrtna kosa. V Solkanu je umrla gdčna. Tonica Marušič iz znane Marušičeve rodbine.
—	Iz ječe sta pobegnila v Reki kaznjenca Ivan Dobri in Doimo Marako-vič, ki sta bila zaprta radi tatvine in sleparstva. Za njima ni nobenega sledu.
—	C. kr. zavod za žensko domačo obrt na Dunaju išče učiteljico Slovenko, ki je strokovno šolo za umetno vezenje v Ljubljani dovršila. Spričevala naj se pošljejo uredništvu »Slovenca« v pondeljek in v torek, vsakokrat od 11. do 12. ure dopoldne.
—	Cestni pometači in državni pogodbeni uradniki. V Trstu je mestni magistrat sklenil plačevati cestnim po-metačem I. razreda po 3 K 90 vin. na dan, cestnim pometačem II. razreda 3 K 60 vin. na dan, in III. razreda 3 K 40 vin. na dan, za vsako naduro dela 50 vinarjev. Ako kdo oboli, dobi 30 tednov polno plačo. In od pometačev se ne zahteva drugega, kakor da sučejo metlo, od državnih pogodbenih uradnikov pa se zahteva šolsko izobrazbo, znanje jezikov, stenografijo, lepo pisavo, pisavo na stroj itd., pa so slabše plačani! — Pravica, kje si?
—	Lovska razstava na Dunaju bo slovesno otvorjena dne 5. maja t. 1.
—	Umrl je v Bosanski Dubici posestnik g. Josip Kravos, star 73 let, doma iz Brji pri Rihenberku.
lorofke novice.
k Predrznost celovških c. kr. železniških uradnikov vedno neznosnejša!
V četrtek, 17. t. m. dopoldne zahteval je g. Schiff vozni listek v Beljak slovensko. Uradnik pri blagajni mu kratko odgovori: » H i e r miissen !?! S i e deutsch sprechen!« Dobil je seveda takoj odgovor, cla je » m u s s « samo umreti. Ker je bilo premalo časa se pritožiti, si je priskrbel gosp. Schiff vozni list po postreščku, •— kar je seveda zvezano s stroški. — Ako ne bo kmalu reda na kolodvoru, zamorejo postati taki prizori s časom bolj razburljivi, a posledic ne bo krivo občinstvo, ki zahteva samo svojo pravico!
k Vabilo k rednemu shodu slov. kršč.-soc. delavskega društva za Celovec in okolico, ki sc vrši v nedeljo, dne 20. t. m., ob 4. uri popoldne v gostilni pri »Benediktincih«. Sodelujejo tucli tamburaši. Vsi celovški Slovenci in Slovenke dobrodošli! — Odbor.
MuMJanske novice.
lj Spomladanska umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori kakor smo že poročali, jutri, v soboto, dne 19. t. m., ob pol 12. uri dopoldne. Vstop je dovoljen vsakomur proti vstopnini 2 K. Ta razstava bo gotovo najzanimivejša in najlepša izmed dosedanjih razstav. Nadežda Petrovič, jako nadarjena in temperamentna srbska slikarica, je zastopana s 37 umotvori različne tehnike in vsebine. Izven niotivov iz srbskega narodnega življe-
nja, kt bodo posebno zanimaUl^bskih vasi in pokrajin kaže nam tudi portrete in študije v oljnatih barvah, tempe-ra in gouache oziroma vodenih barvah. Izmed slovenskih umetnikov razstavi največ Peter Žmitek in nam s tem poda prav dober pregled svojega umetniškega delovanja. Poleg njegove večje simbolične slike,»Naslada« ima pokrajinske in figuralno podobe iz svoje najnovejše clobe in mnogo starejših oljnatih slik in akvarelov. R. Jakopič nam pokaže s serijo devetih slik, kako se spreminja eden in isti motiv pod vplivom različne razsvetljave in različnega vremena. Ima pa razstavljenih še več figuralnih in pokrajinskih slik. Od Iv. Groharja vidimo zopet enega »Sejalca« in poleg tega še več pokrajin. Matija Jama je poslal deset pokrajinskih slik. Fran Klemenčič je v prvi vrsti portre-tist. Srečko Magolič star. je razstavil eno sliko. Srečko Magolič ml. tri pokrajine. Henrika in šaša Šantel imata na razstavi več oljnatih slik, pastelov in risb, Ivan Vavpotič eno pokrajino, Venceslav Smerekar dva portreta. Izmed kiparjev se udeleži razstave samo Ivan Zajec z 20 umotvori. Razven teh slovenskih umetnikov vidimo še nekaj del nadarjenega začetnika slikarja K. Mysza z Bleda.
lj »Moč pravice in resnice ali An-drija Grča«. To krasno, pretresljivo ljudsko igro v štirih dejanjih uprizori jutri, sv. Jožefa dan, ob pol 7. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, Komen-skega ulice št. 12, »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov«. Precl predstavo bo pel društveni pevski zbor veliko kantato »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo«, ki sta jo društvu ob petdesetletnici poklonila dr. Janez Evang. Krek (besedilo) in Fr. Ferjančič (skladbo).
lj Na nedeljskem shodu »Slov. katoliškega delavskega društva« v nedeljo, dne 20. t. m., govori ravnatelj Remec. Prosimo za obilno udeležbo.
lj Važno predavanje za naše delavke. S. K. S. Z. je preskrbela za prihodnji torek za važno predavanje našim delavkam. V torek, točno ob pol 8. Tiri zvečer bo v dvorani »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze« predavala učiteljica gospodična Jerica Zemljanova: »Naša delavka in gospodinjstvo«. Delavke, prihitite vse v svojo lastno korist k temu poučnemu predavanju!
lj Seja odbora S. K. S. Z. je prihodnji ponedeljek ob pol 8. uri zvečer.
lj »Ljubljane« skupna vaja danes odpade. Prihodnja skupna vaja bo v nedeljo ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Veliki teden samo ena skupna vaja v torek zvečer, poleg tega redna vaja za ženski zbor v pondeljek.
lj Pogrebno društvo sv. Jožefa v Ljubljani naznanja tem potom vsem cenj. članom in članicam, da se vrši dne 19. marca t. 1., ob 3. uri popoludne v »Mestnem domu« v mali dvorani društveni občni zbor. Vstop je dovoljen samo članom in članicam društva.
lj£01etnica ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ter razpuščene požarne brambe se praznuje letos 13., 14 in 15. avgusta Glavni dnevi te slavnosti bodo 14. in 15. Natančnejši program se pravočasno pošlje vsem gasilnim društvom. Cenjena gasilna društva se že sedaj prosijo, da omenjene dni ne prirejajo nikakih drugih gasilskih slavnosti, oziroma veselic.
l j Na glavni skupščini »Matice Slovenske«, ki bo v pondeljek, dne 21. marca ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«, bo predsednik govoril o temi: »Morala v slovenskem življenju«.
lj Musica saera. Jutri na praznik sv. Jožefa se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa »Mater Dolorosa«, zl. J os. Gruber, gra-dual »Domine, praevenisti eum«, zložil Ant. Foerster, ofertorij »Veritas mea«, zl. Dav. Budna. — Na cvetno nedeljo se bo izvajala Missa in A-moll, zl. Pompeo Canniciari (f 174-4), — (Čredo koralen), gradual »Tenuisti«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Improperium«, zl. dr. Fr. X. Witt.
lj Umrli so: na Stolnem trgu št. 8 gdčna. Marija Pfefferer, v Židovskih ulicah št. 5 Margareta Straus, stara ?5 let, Anton Poderžaj, delavec, 61- let, Velika čolnarska ulica št. 8, Nikolaj Lavrič, učiteljev sin,- 4 mesece, Streli-ška ulica št. 15. v bolnici: Feliks Rak, goslač, 44 let star.
lj Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, naznanja svojim organiziranim tovarišem, da se vrši letošnji III. redni občni zbor dne 20. !.. m. v restavraciji hotela »Ilirija« ter prosi, cla se rja udeleže točno ob 3. uri popoldne. Ker je ta občni zbor velikega pomena za rasvoj društva kot trgovskega naslav-
Ijenstva sploh, naj nihče ne izostane! — Odbor.
lj Odvetnišld izpit je napravil pri deželnem nadsodišču v Trstu g. dr. Jožef Oblak iz Ljubljane.
lj Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Litiji je imenoval absolvirano učiteljsko kandidatinjo gdč. Marijo Cepuder za provizorično učiteljico na Krki in na ljuski šoli v št .Vidu pri Za-tičini suplentinjo Emo Kržič za provizorično učiteljico.
lj Papirnica v Vevčah misli postaviti železniški tir od tvornice v Vevčah do železniške postaje v Zalogu. Vršila se bodo v najkrajšem času krajevna pogajanja.
lj Prijet izseljenec. Predvčerajšnjem si je kupil v neki tukajšnji potovalni pisarni dninar Valentin Oblak iz Žirovskega vrha vozni listek za Ameriko ter se vseclel na gorenjski vlak in odpotoval. V tem pa dobi policija od orožništva v Žireh brzojavno obvestilo, da je Oblaka zaradi goljufije aretovati. Ker je bil pa vlak že odpeljal, je policija o tem brzojavno obvestila orožni-štvo na Jesenicah, ki je pri prihodu vlaka Oblaka aretovalo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski gori.
lj Šipe pobili so te dni pri trnovski vojašnici neki zlikovci ter s tem napravili znatno škodo. Policija jih zasleduje.
lj Razpisani sta službi magistrat-nega stavbnega asistenta in magistrat-nega stavbnega pristava.
lj Posvečevanje zvonov. V Sa-massovi tovarni je prevzvišeni gospod knezoškof posvetil včeraj osem zvonov, namenjenih za Zgornjo Avstrijsko (1), Hercegovino (2) in za Kranjsko (5).
lj Prijeli so zasebnega uradnika »Živnostenske banke«, Kamila Prohaz-ko, ki je bil že meseca novembra potom ponarejenega čeka izgoljufal 8000 K in pobegnil. Izročen je bil deželnemu sodišču v Pragi.
lj Kratek »dopust«. Dne 15. novembra je bil pobegnil od dela prisiljenec Ivan Sehatzl iz Zgornje Avstrije, a kakor se nam poroča, ga je varnostna oblast še isti dan prijela in izročila nazaj v prisilno delavnico.
Ij Uro ukradel je dne 13. t. m. posestniku Franu Škaru na Studencu nek okoli 55 let star berač. Ura je vredna 50 kron, je niklasta in amerikanskega sistema ter je imela arabske številke.
Ij Dezerter. Včeraj je pobegnil od svojega tukajšnjega 27. pešpolka, VII. stotnije, prostak Franc Ilolle ter vzel s seboj vojaško obleko dveh svojih tovarišev, katero je potem popustil v »Wo-rishoffenu«.
lj Prodaja Aurove pivovarne. Gospod Zakrajšek toži dr. Oražna za odstotke pri prodaji Aurove pivovarne. Tozadevna obravnava se bo vršila dne 21. t. m., ob 9. uri dopoldne v justični palači, soba št. 123.
Telefonska M brzojavna poročila.
ZADNJA DRŽAVNOZBORSKA SEJA PRED VELIKONOČNIMI POČITNICAMI.
Dunaj, 18. mai*ca. Danes se vrši zadnja seja državnega zbora pred velikonočnimi počitnicami. Zbornica obravnava o splošnem zakonu za lokalne železnice in o nekaterih manjših lokalnih železnicah. Govoril je železniški minister in priporočal predlogo kot podlago za nadaljnje delo. Kedaj bo prva seja državnega zbora po velikonočnih počitnicah, so še nič ne ve. Odvisno jc to precej od pogajanj glede češkega deželnega zbora. Danes je baron Bienertli konferiral z nekaterimi voditelji »Slovanske Enote«, dr. Šuster-šičem, dr. Kramarom in Udržalom. Očividno poizkuša Bienertli, ako mogoče, doseči kako sporazumljenje, da bi po Veliki noči zopet ne bil v plenu mu in v odsekih vedno v nevarnosti biti preglasovan.
ATENTAT NA GIMNAZIJSKEGA PRO-FESORJA.
Praga, 18. marca. Ko je šel včeraj gimnazijski profesor Jožef Mildner z nekim drugim profesorjem po cesti ter je pozval brezposelnega Frana Lcrche zaradi neke nesramnosti na odgovor, jc Lcrche ustrelil z revolverjem proti profesorju in ga na hrbtu lahko ranil. Napadalca so zaprli.
S0DNIJSK.0 PREGANJANJE ČEŠKIH NARODNIH SOHIALCEV.
Praga, 18. marca. Državno pravd-ništvo je uvedlo proti prirediteljem kongresa narodno - socialne mladine pretekli mesec v Pardubicah sodno preiskavo. Tudi proti poslancu Chocu, ki jc kongresu predsedoval, se jc uvedlo sodno p os f npan j p .
OBSOJINI	ANTIMILITARISTI.
Praga, 18. marca. Kakor sc je že poročalo, je najvišji sodni dvor zaradi protivojuSke propagande obsojenim. 45
narodno-socialnim pristašem zvišal kazni v visokosti od 4 mesecev do dve leti. Včeraj so dobili obsojeni nalog, da morajo nastopiti v 24 urah kazen v kaznilnici v Jitravi.
DR. MAYER IZPUŠČEN IZ ZAPORA.
Dunaj, 18. marca. Včeraj so izpustili dr. Mayerja, ki je ubil v dvoboju barona Widerliofferja, iz zapora vsled pomiloščenja cesarja.
DEMONSTRACIJE PRED PALAČO BOLGARSKEGA KRALJA.
Sofija, 18. marca. Radi krvavih dogodkov v Ruščuku so sklicali tukajšnji vseučiliščniki shod. Po shodu je na tisoče oseb demonstriralo pred kraljevo palačo ter piskalo kar se je dalo. Trije polki so morali delati red, naposled je demonstrante razpodila kavalerija. Dc-monstratje zahtevajo naj ministrstvo odstopi. Vse ceste je zasedlo vojaštvo. Tudi v Varni je bil spopad množice z vojaštvom.
Sofija, 18. marca. Opozicijonalni listi protestirajo proti potovanju boL garskega kralja in bolgarskih ministrov v Carigrad v sedanjem času, ko navdaja srca Bolgarov žalost radi krvo-prelitja v Ruščuku. To potovanje bi bilo proti interesom bolgarskega naroda.
POTOVANJE SULTANOVEGA BRATA.
Carigrad, 18. marca. Sultanov brat princ Sour-Enaisu bo v kratkem odpor toval, da poseti evropske dvore, ' ^
SLEPAR DUEZ DOBRE VOLJE.
Pariz, 18. marca. Iz dosedanje pre-i iskave je dognano, da je Duez ponev©-ril najmanj pet milijonov frankov. Včeraj so Dueza zopet zaslišavali, ka-> kor tudi druge osebe, med njimi njegovo ljubimko. Ko so ga iz sodnega poslopja odpeljali k avtomobilu, da ga odpeljejo v jetnišnico, se je ustavil pred številnimi fotografi in jim dejal smejoč: »Nadejam se, da bom dobil od vsakega posnetka vsaj pet frankov ho-! norarja!« — Tudi med zaslišavanjeifl, je bil Duez zelo dobre volje.
RUSKE UTRDBE NA SKRAJNEM IZTOKU.
Peterburg, 18. marca. Pri ustju Amurja se dvigajo razne utrdbe. Vse točke na meji so zasedene z rezervisti. Tekoče leto je bilo na mejo odposlanih! 200.000 vojaških rodbin.
DVA ATENTATA.
Peterburg, 18. marca. V Grodnu je neki vojak zabodel z bajonetom žei'a artiljerijske brigade. V Mobarovsku je umorjen general Ignatiev.
EKSPLOZIJA V TOVARNI ZA RAZ-STRELIVA.
London, 18. marca. V sušilnici tovarne Kumoch za razstreliva je eksplo-i dirala velika množina strelnega bom-, baža. Pok se je slišal milje daleč. Dva delavca je ubilo na mestu, mnogo pa jih je več ali manj težko ranjenih.
KOLODVOR ZA ZRAKOPLOVE,
London, 18. marca. Mesto Do ver namerava napraviti kolodvor za zrakoplove, ki bodo prihajali čez kanal, izkrcevali potnike in jih zopet vL.rca-vali.
POLITIČEN UMOR,
Črnovice, 18. marca. V Idzeslic so našli na cesti umorjenega občinskega uradnika Aleksandra Butu, ki je vodil pri zadnjih občinskih volitvah volivno agitacijo in je bil nasprotnik kandidatov, ki so jih postavili opozicij on alei. Morilec, ki je izvršil umor iz sovrastva proti Butu zaradi njegovega političnega nasprotja, je pobegnil.
NOČNI ČUVAJ MORILEC).
Berolfn, 18 .marca. Nočni čuvaj Georgi v Gelsenkirchnu jc včeraj nono-či ubil svojo ženo s kladivom, nato pa se sam obesil.
IZREDNA NEZGODA V GLEDALIŠČU.
London, 18. marca. Pri spuščanju železnega zagrinjala v Music Hali The-ater so slučajno začele delovati vodovodne naprave ter je bil oder v malo hipih ves pod vodo. Občinstva se je polastila velika panika, ki se. jo polegla, ko je pustil dirigent igrati neko veselo koračnico. Po daljšem odmoru so je mogla nadaljevati predstava.
Štajerske novice.
š Slovensko gledališče v Mariboru.
Na Jožefovo, 19. t. m. se igra »Svetinova hči«, igrokaz v treh dejanjih. Vzeta je ta igra iz meščanskega življenja. Med dejanji igra »Slovanski gocllieni klub«. Začetek jo točno ob pol 8. uri zvečer.
š Tečaj 7.a župane in občinske tajnike v Mariboru. Dne 14. in 15. t. m. se jo \ ršil \ Mariboru tečaj za župane in občinske tajnike, katerega se je udeležilo okrog 40 županov, občinskih tajnikov in odbornikov. Krasno vreme, katero jc pospešilo delo na noLiu, jc bilo
vzrok, da se polovica priglašencev ni udeležila tečaja. Največ udeležencev je bilo iz Murskega polja in Slovenskih goric, pa tudi drugi okraji so bili častno zastopani. Pri tečaju so predavali sledeči gospodje: državni poslanec Pi-šek o delokrogu in poslovanju občin, odvetnik dr. Leskovar o občinskem vol. redu in občinskem redu, državni poslanec dr. Korošec o socialnih nalogah občin, nadrevizor Vlad. Pušenjak o lovskem zakonu in o novem kužnem zakonu, tajnik okrajnega glavarstva Kou-delka, o vojaških zadevah, tajnik okr. zastopa Krambergar o razmerju občine do okrajnega zastopa, o delokrogu okr. zastopa in o sestavi občinskih računov, deželni poslanec dr. Verstovšek o narodno - obrambnem delu občin. Predavanja so bila zanimiva in so udeleženci prav živahno posegali v debato, katera se je razvila po vsakem predavanju. Velik utis na udeležence je napravilo predavanje o narodno - obrambnem delu, iz katerega so posneli, kako veliko lahko stori občina oziroma njeni funk-cijonarji za obrambo na vseh poljih. Ta prvi tečaj za župane in občinske tajnike je pokazal, kako potrebni so taki tečaji in se je splošno izrazila želja, 'da bi se večkrat priredili taki tečaji in 'dala županom in občinskim tajnikom prilika, se o vsem poučiti, kar je za njihovo delovanje v občini potrebno.
š Odlikovanje. Iz Središča sc nam piše: Odličnemu središkemu rojaku, č. g. Matiji Šinko, zlatomašniku, profesorju bogoslovja in župniku v pok., je izkazal veliki mojster nemškega viteškega reda, nadvojvoda Evgen, izredno odlikovanje. Podelil je zlatomašniku fcaslužni »Marijanski« križec v priznanje za velike zasluge, ki si jih je pridobil za župno cerkev kot velikodušni dobrotnik in požrtvovalni načelnik družbe za zidanje nove cerkve. Zaslužnemu odlikovancu prisrčno čestitamo.
š Strašen požar na Murskem polju. Si »Vučjevasi se piše 16. t. m.: Sinoči med 9. in 12. uro je vpepelil grozen požar več kot polovico (če ne tri četrt) vasi Berkovci v ljutomerskem okraju. Ogenj je bil — kakor že prej parkrat — tudi topot brezdvomno naleknjen. Jaz sem bil slučajno v Seliščih, odkoder smo hodili trije potem na 1 km blizu požara. Zgoreti je moralo tudi precej (Sivine, ker element je divjal naprej z 'nevzdržno besnostjo in urnostjo. :!> s Znake za revizorje po vlakih je avedlo železniško ministrstvo, ker se je Večkrat nameril za revizorje, ki jih ni mogel nikdo poznati kot take, kak neprijeten slučaj. Omenjeni znak je iz po-srebrene kovine — uradne osebe ga bodo nosile samo pri opravljanju svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom »revizor«.
š Promocija. Iz Gradca se nam piše, da je promoviral dne 11. t. m. g. Alojzij Rakun, starešina »Zarje«, na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava. Mlademu doktorju iskreno čestitamo. Bog in narod!
š Umrla je v Mariboru vpolcojena učiteljica gdčna. Katarina Jalas.
š Slovenec umrl v Ameriki. V Cla-ridge, Pa., je dne 20. februai*ja umrl Slovenec Urban Polenak, doma iz Štajerskega.
š Boj med civilisti in huzarji v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Dne 13. marca so se v Jožefovi ulici stepli vojaki in civilisti. Huzarji so se poslu-žili sabelj in so občutno ranili štiri delavce. Nazadnje so vendar morali huzarji bežati pred močnejšimi civilisti. Ranjence je obvezal zdravnik dr. Ur-bacck.
š Mariborski Vsenemci, Dr. Ursin z Dunaja, propagator in organizator vse-nemštva na Štajerskem, je strašil te dni po Mariboru in okolici. V nedeljo, 13. marca, je govoril pred spomenikom cesarja Jožefa I. v mestnem parku. Slavil je tega vladarja kot prvega in pravega nemškega kneza in prijatelja ter začetnika »losvonromskemu« gibanju. Čudno je, da c. kr. okrajno glavarstvo pripusti v sedanjih časih taka hujska-joča zborovanja nemških neodrešen-cev. Namen te komedije pred Jožefo-vim spomenikom je namreč bil spomin na padle žrtve 13. marca 1848, ter da naši prusofili dajo duška svojim anti-patriotičnim aspiracijam in idejam. Na spomenik so položili tudi velik venec s frankfurtarskimi trakovi. Med udeleženci smo opazili mnogo mariborskih sodnijskih in političnih uradnikov. Ob koncu zopet »Wacht arn Rhein«. Druge večje nesreče ni bilo.
š V Središču pridno prenavljajo povečano župno cerkev. Še pred velikonočnimi prazniki bosta dogotovljena oba stranska oltarja, delo mariborskega pozlatarja g. Zorattija.
5 »Marburger Zeitung« št. 32. dne 15. marca je bila radi Članka »Der spot-(tende t^iminzministcr«. konfiseirana.
Čudno, da se je konfiskacija izvršila šele tedaj, ko je bil že cel Maribor poln tega lista.
š Janina Borowska, ki je bila tožena, da je umorila odvetnika dr. Le-wickega v Krakovem in je bila potem od lvovske porote oproščena, živi sedaj v Rogatcu. Ker z nikomur ne občuje, je dolgo niso poznali. Sedaj pa poročajo, da je žena, ki so jo smatrali za bogato Rusinjo, Borowska.
š Zamenjana mrliča. V mariborski bolnišnici jo pred nekaj dnevi umrl nek bolnik. Nečak umrlega je odredil vse potrebno, da se položi strica v mrtvašnici na lep, okrašen mrtvaški oder. Ko je pa prišel nečak v mrtvašnico, je ves presenečen opazil v svoji žalosti, da se je stric znatno spremenii. Okoli mrtvaškega odra pa je stalo precej vini-čarjev veleposestnika pl. Turichela, ki so hvalili svojega gospodarja, ki je kupil ubogemu viničarju popolnoma novo obleko in mu preskrbel tako lep mrtvaški oder. In res je bil ubogi vini-čar oblečen v tujo obleko in položen na okrašeni mrtvaški oder, ki je bil namenjen omenjenemu stricu. Nečak, ki je spoznal pomoto, je takoj tekel v pogrebni zavod in v bolnišnico. Na obeh krajih niso ničesar vedeli o pomoti, dokler jim ni razjasnil nečak zadevo. Mrtveca se sicer nista zmenila za zamenjavo, ampak živim ni bilo vseeno. Zamenjanega viničarja so hitro dvignili z lepega mrtvaškega odra in oblekli v njegovo revno obleko in tako se je tudi zgodilo, da ga niso peljali v lepem steklenem vozu na pokopališče, ampak v navadnem lesenem, ki je določen za reveže, med tem ko se je stric peljal z vsemi dostojnostimi. Kakor se čuje, je pl. Turichel izjavil takoj, ko je zvedel o zadevi, da ne plača za viničarja stroškov, ko je ležal potoma na lepem mrtvaškem odru. Menda tudi ne bo nihče zahteval odškodnine.
Kuharska navodila za pripravo testenin v razne prikuhe, samostojne in močnate jedi, izdala je v posebni knjižici Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici in jo svojim odjemalcem brezplačno razpošilja. Knjižica vsebuje obilico receptov za priprosto in finejšo kuho. Opozarjamo pri ti priliki svoje čitatelje na izborne izdelke te naše domače tovarne. Zahtevajo naj odločno »Pekatete« kot tovarna svoje izdelke makarone, nudelne itd. naziv-Ije. Res, da so nekoliko dražje, a ker se zelo nakuhajo, so končno vendar cenejše od drugih, pri tem pa so nedosežne-ga okusa.
Na ženskih klinikah se je dobro poznata Franc Jožef-ova grenčica izkazala kot najboljše odvajalno sredstvo. Celo najobčutnejše bolnice rade jemljejo to naravno sredstvo, ker se pojavi brez kakih nadležnih postranskih pojavov in poznejših učinkov že v kratkem času izvrsten upliv. S ca n zoni in mnogo drugih izvrstnih zastopnikov ženskega zdravstva soglasno hvalijo dobrotvoreče lastnosti «Franc Jožef-ove" grenčice. — Na prodaj v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.	3
Opozarjamo na oglas Maršnerjevih šumečih limonadnih bonbonov prve češke akc. družbe v Kralj. Vinogradih Glavna zaloga na Dunaju, Josip Katz, VI, Theobaldgasse 4.
odpade.
558	Dne 9. 3. 1902,
G. dr. ffiiillerjeva, Francovl vari. »Clrlne« je imenitno sredstvo za parkete Da se prav lahko in liitro prevleči, sc prekrasno sveti in se ne prijemlje. NajlepJe pri tem pa je, da odpade težavno drej-lienje r krtačo. 1 st. 3 K, pol st. K 1 70. Dobi sc povsod. Edini izdelovalec J. Lorenz & Co., Heb na Češkem.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. marca.
Pšenica za april 1910.....1371
Pšenica za maj 1910......13 55
Pšenica za okt. 1910 , ....	11-26
Rž za april 1910 .......	8 54
Rž za okt. 1910.......8 31
Oves za april 1910 . ... . .	7 28
Koruza za maj 1910. .....	6 22 Efektiv: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
9, zveč.	7331	69	si. jug	pol. obl.	32
7. zjutr. 2. pop. Sredn	732-0 729 3 a včera	6-8 110 jšnja ti	si. vzjvzh, si. jzah. ;mp. 7 9".	oblačno M norm. 3 8°.	

Hotel „pri Maličn", zraven glavne pošte ji Spored od sobote 19. do srede 23. marca 1910.
1. Izlet Parižanke v Benetke (po naravi). - 2. Lukrecia (drama). — 3. Grof Lev Tolstoj (po naravi). — 1. Beethoven (zgodovinska slika). 5. Modem gospodar (komično).
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. Dri zvečer.
6. Velika 15. tekma v Parizu (po naravi), (jj — 7. Vandea (drama) — 8. Roman mla- ft dega bogataša (satirično)	yi
Ta spored ostane do srede. V četrtek c* petek in soboto ni predstav. V nedeljo (2 nov krasen spored.	n
O/ermvalkg
žeteznato Jfttia-Vino
Državno odlikovanje in flastni diplom k alaU
Si - * '
Higijoniina razatava na Dunaju 1900:
"	.....e in 6a......
olajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in tnalokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborili okuB.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, e. io kr. dvorni dobavitelj
TRST-BarkovlJe.
&
m
m
Kare.
Svarilo I
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^, temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno j edn ako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti nase zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja, —
'//{^■^rr/ricAa^
'notrtp
Zahvala.
Tovarna za klej je podarila ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu ln reševalnemu društvu v priznanje uspešnega delovanja pri ognju 22. januarja 1910. znesek 170 K. V imenu društva se za zdatni dar najtoplejše zahvaljujeva.
Obenem se tudi vsem darovalcem in obiskovalcem božičnice, ki so pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu, najtoplejše zahvaljujeva ln prosiva nadaljnje naklonjenosti.
V Ljubljani, dne 14. marca 1910.
Fraia Barle
blagajnik.
M ■
793
Lndovik Strlcel
757	načelnik.
1-1
Simon Punčah, nadučitelj v Smarji naznanja v svojem in v imenu drugih sorodnikov potrt od velike žalosti, da je Vsemogočni poklical k Sebi pre-ljubljeno soprogo, gospo
In Puncah roi. M
po dolgi hudi bolezni v 38. letu starosti danes zjutraj v boljše življenje.
Zemeljski ostanki rajnice se prepeljejo iz bolnice v soboto dne 19. t. m. popoldne ob 3. uri v Šmarje, kjer se pojože k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Priporoča se v molitev.
S m a r j e p. Ljubljano, 17. marca 1910.
Zahvala.
775
Za vse dokaze blagega sočutja o priliki bridke izgube naše preljube sestre, oz. tete, gospodične
Terezije Detela
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnem kat- izobr. društvu za ganljivo petje, slavni Marijini družbi, vsem, ki so darovali krasne vence, ki so tolažili blago rajnico med boleznijo, ki so ji izkazali po smrti zadnjo čast.
V Moravčah, 17, marca 1910.
Žalujoči ostali.
787 Zahvala. !_t
Za vse mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došll ob mukepolnih dnevih bolezni in smrti mojega ljubljenega, nenado-mestnega soproga, oziroma očeta, brata in sina, gospoda
Janko Kocjan-a
odvetniškega solicitatorja
izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se še zahvaljujem blagorod. gospodu odvetniku dr. Tekavčič-u za njegovo velikodušnost in plemenito naklonjenost, s katero je obsipaval ljubljenega pokojnika ves čas njegove dolgotrajne bolezni, slavn. bolniškemu in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradnikov za izdatno podporo, dalje mil. gospodu prelatu fl. Kalanu za njegove tolažeče obiske, s katerimi je hudo bolezen lajšal blagemu rajniku I Hvala iskrena gospodom zdravnikom: dr. Zajcu, pri-mariju dr. Jenku in dr. Bergmannu, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam, Hi so vsi tako požrtvovalno stregli nepozabnemu pokojniku. Zahvaljujem se vsem prijateljem in znancem, ki so ga tako marljivo obiskovali v deželni bolnici. Presrčno se zahvaljujem preblagorodnemu gospodu okr. glavarju Lapajnetu, kot zastopniku podružnice sv. Cirila in Metoda za Trnovo in Šentjakob za časteče spremstvo ob pogrebu, dalje slav. odboru „ Polit, in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo," slav. telovadnemu društvu .Sokol," slav. pevskemu društvu ..Slavec* za ganljivo žalostinko, darovalcem lepih vencev, gg. uradnikom c. kr. dežel, sodišča, c. kr. finančnega ravnateljstva, mestnega magistrata, kakor tudi gg. poštnim uradnikom in sploh vsem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega rajnika na njegovi zadnji poti. Končno bodite najiskre-neje zahvaljeni vsi blagi dobrotniki, ki ste mi v teh težkih dnevih tako nepričakovano prihiteli na pomoč v gmotnem oziru ter s tem znatno olajšali nenadomestno izgubo, ki je zadela mene in moje nedoletne otro-čiče. Hvala v prvi vrsti g. kavarnarju Krapežu, gospej M. Levčevi, soprogi c. kr. merosodnika in gosp. učitelju višje dekliške šole Albinu Siču za njihovo požrtvovalnost. Vsem in vsakemu posebej Bog povrnil
V Ljujljani, 18. rnarca 1 10.
Tovarn, znanimi Tovarn, iiianis.k lof&rn. Enamio. u, i ir,t, imt u, v.
Zahvala.
Povodom svoje 10letnice službovanja pri tiži-tnlnskem zakupu in 40 letnice svoje poroke sem prejel vdano podpisani ob velikem iznenadenju od si. ravnateljstva užitninskega zakupa ter od blizu In daleč toliko častečih in ljubezniviii Čestitk in to ustmeno in pismeno, da mi ni mogoče sc na enak način po dolžnosti odzvati in prosim torej prav vdano, naj vsi ti na tem mestu sprejmo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 17, marca 1910.
781
Fr. Mazi
užitninski prejemnik.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) iranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
Priložnostni nakup!
Krasna žepna nra z verižioo K 3-50.
30.000 komadov
....plienlh, zaradltega pošiljam 1. krasno 36 ur idoCo (nc 12 ur) „Glorla" srebrno anker-rem. uro, Svic. kolesje z lepo gravlr. okiop-jem, s sekundnim kazalcem in lepo pozla-
.....11	Ceno ali posrebr. verižico natančno Idočo
/e za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur IdoCo anker-rcm. prve vrste švic. uro s pozlaC. verižico zaK5. J.rlletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju
S. Ud, Selvetar-lbei-Bvirlliu.
KRAKOV št. 50.	766
fteStevilno priznanj in naročil. — Za neugajajoče denar nazaj
; Za slffiohnč in prebolelT:
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
,KUC
najbolje sredstvo
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
Gostilna na deželi
na Štajerskem se takoj odda pod zelo ugodnimi pogoji na račun. Zraven je tudi mala dobroidoča trgovina. Ponudbe pod šifro »Gostilna" se naj pošljejo na uprav-ništvo »Slovenca". 652 3-t
krojaška piaičnika
za stalno delo in ene ga vajenca
ki ima veselje do ——...............—
te obrti, sprejme jj^J Javoroik Št 59
takoj kroj. mojster
Gorenj.
690
pravepa kašeljskega zelja prodaja Ig. Mrcina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju po
20 gr. K 1'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Pošilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju. - Zahvale veliko kmetovalcev so na razpolago iz vseh krajev Slovenije.	487 t
Iz proste roke prodam
mm tliš®
is 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, pralnico lin vrtom na dobro zračnem prostoru. Naslov se poizve v upravi »Slovenca«. 458 6—1
z boljšo šolsko izobrazbo, katera zna tudi šivati, se sprejme v boljšo modno trgovino.
Ponudbe naj se stavijo pod šifro »Pridna 2000" poste restante Ljubljana. 732 2—1
Godbeni automat
še popolnoma dobro ohranjen se pod prav ugodnimi pogoji proda oziroma tudi zamenja za glasovir ali pianino. Naslov pove uprav-ništvo tega lista. 728 3—1
Mestni trs šl. 13.
priporoča izvrstna namizna vina po K —-80, —-88, — 96 in 128 liter. 649 10-1
Za avgust se odda na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani prostoren
z malo sobico in kuhinjo, ki se porabita tudi lahko za skladišča. - Letna najemščina znaša 800 K. - Več pove iz prijaznosti upravništvo ■Slovenca".	796 3_t
Proda se vili podobna
nmtk HISA
z 9 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico, pralnico ter vriorn, 5 rninut oddaljena od kolodvora in tovarne na Gorenjskem. Pripravna je za vinskega trgovca. Naslov pove uprava lista. *	7r,7
Naznanilo in zahvala.
roj. GroSel}, loan,
loan Kaukler in Valentina Kaukler IHarlJa in FranJIca Grošelj naznanjajo vsem sorodnikom, prila-te,l'em, JI1 zna"c<rm pretresljivo vest, da je dne 11. marca v zdravilišču Alland II pri Badenu na Nižjem Avstrijskem umrl po dolgotrajni, mukepolni bolezni brat, svak, striček in birmski boter dne 18. novembra 1877 1 v Ljubljani porojeni gospod
FRHNC GROŠELJ
c. in kr. pomorski komisar I. razreda, imetnik vojne, 50 letne in 60 letne jubilejske kolajne.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika so se izročili 14. marca 1910 k večnemu počitku materi zemlji na župnem pokopališču fllland I pri Maijerlingu na Nižjem Avstrijskem.	K
Maše zadušnice za dušo rajnika se bodo služile ob različnem času v raznih krajih.
Pokojni se priporoča v blag spomin!
Obenem izrekava g. J. dr. Alojziju Rantu, c. in kr. pomorskemu komisarju I. raz. na Dunaju, za njegovo ranjkemu, za časa njegove dolgotrajne bolezni z gorečo ljubeznijo in požrtvovalno vnemo izkazano izdatno pomoč m podporo, preblagi gospe Rantovi za Ijubeznjivo postrežbo, požrtvovalnemu in rahločutnemu g. Viktorju Kristanu, c. in kr. pomorskemu komisarju I. razreda na Dunaju, iskrenemu gospodu Skušek-u, c. in kr. pomorsk. kom. I. razreda na Dunaju, vsem že imenovanim za izgledno dejanski izkazano prijateljstvo, tovarištvo in udeležbo pri pogrebu, velecenjenim tovarišem z Dunaja za krasna venca in udeležbo pri spVevodu, veleč, tovarišem iz Pulja in velečislani rodbini Morari Josip iz Pulja za prelepa venca, naposled vsem, ki so se nas vzpričo nenadomestne in prerane izgube ustmeno ali pismeno spomnili, najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, Ptujska okolica, v marcu 1910.
2 nadstropna hiša
v sredini mesta, s kletmi in 8 stanovanji, pripravna za vsako obrt, se iz proste roke proda za 29'000 K. Letni dohodek znaša 2600 K. Takoj je treba plačati samo 3000 K, ostanek po dogovoru. Več pove g. 1. Kernc v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 12, 756 3=1
Dva slikarja
ali en slikar in en pleskar, se sprejmeta v stalno delo pri ..	791 1 — 1
Ivanu Martine na Jesenicah, Gorenj.
Preda se J]|<
v sredini mesta prav pripravna za vsaki obrt, posebno pa sposobna za gostilno z vrtom. — Podrobnosti podaja iz prijaznosii upravništvo tega lista.
Prekupci izključeni	751 3—1
zelo lepi, mali in veliki, največ smreke, so na Spodjem Stajer-na prodaj. Pojasnila pri gosp.
: MATIJI OBRAN:
Pobrežje St. 229 pri Mariboru.	789 1
liniimoga

He
dokler se niste prepričali o kakovosti kazul, dalma-tik, pluvi jalov, zastav, bander, baldahlnov, kovin, blaga in cerk. perila pri m ;
|'iiiuiiiiiiniiiiiitiiiMiiiiMiiiiuiiiuiiiiiiniuv J
pvri avstrijski tovarni za paramente in zastave
!l HfiŠM
Pošiljatve na izbiro, proračuni, ceniki zastonj. - Cene so radi cenih delavnih močij na deželi in velike prodaje do 25% nižje kot pri konkurenčnih podjetjih. — Posebna delavnica za paramente, vezenine in cerkveno-umetna dela.	779
Kranjsko društvo za varstvo lova. Vabilo
780 1-1
Dralbeni oklic.
E 603/10
Vsled sklepa z dne 12. marca 1910. E
603/10
g— se prodado
21. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 27 in potem ulica na Grad štev. 5 na javni dražbi:
fionttjsfio in iiairno i®, solna m, vina i. l. i
Reči se smejo ogledati dne 21. marca 1910. v času med 9—1/2IO uro dopoldne v navedenih hišah.	'
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V.,
dne 13. marca 1910.
(§ Le doa dni! SoeSilsa sassoransii Le dna dni s
r a*' vč
9
i
ki se vrši dne 30. marca 1910 ob 8. uri zvečer v hotelu pri Slonu L nadstropje.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika za društvena leta 1908 in 1909, ter o novem lovskem zakonu za vojvodino Kranjsko.
2.	Računsko poročilo za 1.1908 in 1909.
3.	Poročilo pregledniškega odseka.
4.	Volitev osem odbornikov.
5.	Volitev pregledniškega odseka.
6.	Predlog odbora:
a)	Pristop k „državni lovski zvezi" na Dunaju.
b)	Pristop k kartelski zvezi nižje avstrijskega društva za varstvo lova na Dunaju.
Posebne predloge prijaviti je do 28. marca pri društvenem odboru 795 1-1
Prvovrstni
hiimoristiški ve£tr
Hansi FHtarer slouit! dunajski ljubljenec
Tpnffflmr Mfw!!I«J>S® s3una55ks slooill premini, umetnik ■ KUUUI VHftlllfcH a suojim prooursfnlm spremstoom
T m Weraer In Fric Zeflitiger.
Rodbinski spored, dostojen in polna sprememb. Začetek ob 8. nri. Vstopnice o predproslafi i H 60 d. Pri oeCerni blagajni se zoiia usfopnina za 40 vinar.
Uslopn.ce se prodajajo u duarani Uniona in Unionooi tobakarnl.
776	Ravnatelj Ivan Bračič.
i
se sprejmeta takoj v trajno delo pri Fran Zulsk&i, kleparje* na Bledu. Sprejmejo se tudi 790_za kleparsko obrt.	4_t
se odda v najem 1. aprila. Pripravna jc za kako trgovino ali pa za kakega obrtnika. Več se izve pri g. Zamiku, Krtina, p. Pob pri Domžalah.	773 i
Avstrijska špecljalitete I. vr. so svet. znani
ftšnepi šnži iiiii imeni
Pristni sasuo s to varstveno znamko
I
CM
Dobo se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. - Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Bouchaes ii ia Reinc. Pen^ermlnt-Lrzen-Kps. Vi c vrste čokolade za mleko in za kuhanje iz-borne kakovosti priporoča: Prva eeSka akcijska
j »,' :----•	^ujiuiuij . f-iv.1 ličila
?rVi,?a t?V8.r?' 2B orlent. sladkor in čokoladne izdelke Kral. Vinogradi, p. fl.MARSNE;. Glavna ^niofin r.a Dunaju. Josip Kaiz VI. Theohslii0assc
Vabilo
na
Vzajemne zavarovalnice proti po« žarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani
ki se bo vršil
dne 7. aprila 1910 ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih.
V najem se da s 1. aprilom sploSno znana
■■■
■■■
-.IV ;;>
J* "> i
Dnevni red:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa za 1.1909.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
786 1-t	Prevedli naflzomiltra.
V smislu § 31 jc drugi občni zbor sklepčen nc glede na to, koliko članov jc navzočih.
16 let star učenec s 3. gimnazijskimi razredi želi vstopiti kot
m
C
v špecerijsko trgovino ali trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava lista. 746 2—1
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Fran
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
posteljno
odstrani zajamčono takoj! Slovita priznanja in pohvale-Zdraviliško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sqn!?as" Velburg IJ 347 Bavarsko.	284 31
Ponudbe do 15. aprila 1.1. na odbor Mestne godbe. Piača po dogovoru.
594
Proda se
4-1
ki obsega 3 sobe, kuhinjo in klet, okrog lep sadni in zelenjadni vrt, v prijaznem kraju na Gorenjskem. Več pove Jožef Zevnlk, Plavž št. 17, posta Jesenice, Gorenjsko. — Proda se radi bolezni.
s hišo, hlevom, podom) 2 kozolcema, zidano kaščo, sušilnico za sadje in velikim sadnim vrtom se proda. Pri hiši je vodnjak. Travniki, njive iti gozdi merijo skupaj 55 johov. Cena 14.000 K. Natančnejše pove upravništvo »Slovenca".
714 2-1
Proda se radi bolezni zelo lepo
posestjo m liilerslm
z gostilno in trgovino tik župnijske cerkve na okrajni cesti, tričetrt ure od železniške postaje. — Dogovori pod „S. K." na upravništvo »Slovenca". 653 3-1
z dvema izpitoma, strojni ključar, monter v Itečji papirnici, ki je oženjen, zanesljiv in izobražen želi prenaenlt! sedanjo službo.
Ponudbe pod naslovom „sfr{s$8iik" kr. og. papirnica na	692 2-1
absolvent praške trgovske akademije, vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in deloma češčine, išče s 1. aprilom primerne službe. Oglasila na upravo tega lista. 693
z&iuRarslio £njigo 673 zastonj s-1
6o6i vsafi po pošti pri *xrvi nranj. jovarni testenin v Sliv. Bistrici.
Gostilna je dobro vpeljana in ima poleg tudi nekaj zemljišča in gospodarsko poslopje. — Hiša je v neposrednji bližini tovarne in promet jako velik. Pogoji so ugodni. — Ponudniki naj se izvolijo obrniti na Gossovo pivovarno v Gdssu ali na njeno založništvo na Jesenicah. 702 5—1
Varstvena znamka.
K8hlerj©v£s cementna strešna @p©ka
644 16 1	z zarezo in brez zareze
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj
| IVAN J€LACIN, LJUBLJANA
-fc. Zahtevajte cenik!	— —	Ravnntam vprlno vflika 7.1 Incra PoptlanH-romprita.
Ravnotani vedno velika zaloga Portland-cementa.
♦
f ♦

Naprodaj je enonadstropno
zelo pripravno za trgovino, stoji sredi vasi pri deželni cesti in blizu farne cerkve.
Več pove
Občinski urad Sv. Jakob v Božu 596 na Koroškem. 3 1
512
Mil I lil i
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
LjnliSjaisa. Stritarjeva (Spila® ulica 5.
Obstoj tvrdfee čez 40 let!
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postajo eiek. železnice.
s podobo
tuiijsiiiitjduc rini!
kot varstveno znamko, zato zvane Marijacsljske želodčene kapljice, so najboljše, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodcu, tvoritvi
želodčne kisline itd. Dobi se v lekarnah za ceno K —'80 in K 1*40. Razpošilja na deželo lekarnar C. Bradg Dunaj I., Fleisch-12—1 markt štev. 2/462. 3118 6 steklenic za K 5.—, 3 dvojne steklenice za K 1'50 franko. Pazite na varstveno znamko s podobo Alarijaceljske Matere Božje, rudeč ovitek in podpis

Ustanovljeno 1862.	Telefon St. 584
1*44, najstarejša tovarna pe&ij in štedilnikov
W «„UV.I uv.rn.iu, c m«0™ VII. Raisapstrasse 71, vogal Buroaasse. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, malih štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 594 12-1
Vseh vrst kurilnih in trpežnih pečij.
Peci in kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko.
čistokrvnih velikanskih črnih »Langšan« kokoši, izvrstnih jajčaric ducat K 3'60 Tudi imam 5 čistokrvnih, 1 leto starih petelinov gornje pasme naprodaj. Henrik 621 Franzl, Ljubljana, Privoz 10. 5—1
.............Kffi^
Betonsko poletje.
Telefon 237.
Tuornica umetnega kaienja Sn nrmorfa
Izdelovanje kamnoseških del iz „umetnega kamenja" kakor: stopnjice, postamente, balustrade, omamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fundamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carralgih patent) za obhajilue mize, oltarje, prevlako
stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. Xylolith kamenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv,
v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.	771


m	P lilipp.
Ljubljana, Dunajska cesta 73.

' M BaMW '
-tzj&r



Pristen le tedaj, Ce je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen!!
W. MAAGER-ja
s s	mčiaito * «
ribje olje
(v zakonito zajamčen opravi)
rumeno, steklenica K 2 —-
n h pri
3-—
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno vr avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in pro-fesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijab,
Glavna zaloga in razpo-iiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
Maager, Dunaj, 111/3, Heumark« S.
Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
192 52
Stambllije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki iranko.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	i 3348
785
Izvršilna dražba.
3-1
Dne 25. marca 1910 ob 10. uri dop.
se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16, dražba za trgovino prikladne

v Štefanji vasi pri Ljubljani
zemlj. knj. vi. št. 338, h kateri se kupci vabijo.
[RHF.
Priden mladenič, poštenega značaja, samouk-fotograf želi službe pri kakem fotografu kot pomočnik. V začetku tudi z manjšo plačo. Zna tudi retuširati. Službo lahko nastopi takoj ali pozneje.
Ponudbe pod šifro „Fotograf" pošta Vič pri Ljubljani, poštno ležeče. 782 3—1
rsRo in pozlata
se sprejme pri
Stob, Domžale. 3-1
skoraj nova, pripravna za komptoar ali za pregrajo sobe se najceneje proda. Gradišče 11/11. ?83 2-1
Več dobrih
sijev in Deta
proti dobri plači, dobi trajno delo pri
™ g. luansi Dgrin 3-1
zidarskemu mojstru v Ljubljani.
Domače slovenske tvrdkel
Posojilnice.
Ljudska posojilnica M£SraaLce8ta a -
Vzajemno %tr™r*ruitvo'Kon*re8nltrBl9
Razna tvrdko.
Jager T°»l> trgovina ročnih del, Židovske nI. 5.
Kollmann 'SSl^porce,ana in ,tcklenine
.Vomn ICnSmprl p™Ju9^lo,m^skatvor
•JUaIJJ IVUSlllCI 1 nica drož priporoča svoj izborne droži (kvas).
il, zraven ro-
Lekarna Trnkoczy vtog'ian
Mpn^incfpr T,» trgovina s Spec. blagom In itlCIlClIlgCI delikatesami. Sv. Petra cesta It. 37. In 42.
Obrtno pomožno društvo STni trg
PHctmi Filip, slikar za napise, črke ln grbe, IT11&IUU pregernova uL 50.
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače!
7ni*Pr Franc, trgovina z meSanim blagom L,yjl in moko, Sv. Petra cesta 21.
7(\r(*C Franc> trgovina z meS. blagom, manufak-u\ii tv turo, potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
7jhprf ""jveCja zaloga čevljev domačega iz-IiIUGU delka, Prešernove ulice.
platno ceflr
S
s —
pristno barvno za obleke in srajce, kanafas, laneno in bombažasto, šipkast, krizet, gradi, barhant, damsko blago, žepne robce, brisače itd, naj piSe po vzorce zastonj in franko od tvrdke
S
3 Jaroslav Marek tkr°£a v Bystrem
2	pri Novem Mestu na Met. CeSko.
j 40 mtr. ostankov za K16'-. Po povzetju franke.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborao. zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta L Vitek-ov „lmmerjung", rudečk. rujave in črne barve.
Barva lakoj in trpežno, i kart. K 4'-. 2. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K f-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kein. laboratorija
FH. VITEK & Co. PBAGA.
1634
»Itek-ov „1
Vitek-ov Jminerjanf
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkovc izdelke Iti odklanj. odločno vse drugo. Dobi sc pri: Ant. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
Hnt. Bajec
^ cvetlični salon
Pod Tra^nčo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
.1? -1
Priporoča se
695 1
največja zaloga oBleR za gospode in čečfie
Solidna postrežba! Nizke cene!
H. Lukič
LJubljana, Pred Škofijo 19
lledno najnovejla konfekcija za dame in deklice
St. 4957.
Razpis.
755 3-1
Poštnina3 na9^0^??11 DDdnJaha'" freh kapnlc o oasl Usije, polit, okraj ponudbene obraonaoe. proracun)ena dela 111 dobave se bodo oddale potom Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj sc predlože
do 9. aprila 1.1., ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovanc s kolkom za eno krono, doposlati ie zapečatene z nadpisom:	1
»Ponudba za preozetje gradbe lednega oodnlaha in treh kapnlc o »asi listje
polit, okra] Postojna".
. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne poaoie po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.	H y '
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v qotovini ali oa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 6 K 50 vinarjev.
Deželni odbor kranjski
Ljubljana, dne 10. marca 1910.
! Mi ni i
Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30' —
I. češka praška razpošiljalnica Karel Fecha, Prap-Iarlin št. 287.
Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države!
472
Najnovejši domači mlini
za ročni in motorni obrat (patent, jekleni mlin) brez kamnov, brez valjev, za vsako vrsto žita, neporušni in kljub temu zelo ceni, vsled česar neobhodno potrebni za kmetovalca.
Glavno zastopstvo za jugoslovanske dežele:
i. Klammer. Dolenjavas pri Milici, notranjsko.
236	Ceniki zastonj in franko.	10
774 2-1	Razpisuje se
Pogoji
in načrti so na razpolago v župnišču. Oferti naj se vložc do 1. aprila iVlaterijal mora podjetnik sam preskrbeti; za pesek in vožnjo skrbi stavbeni odbor, kateri si pridrži pravico oddati delo komurkoli.
Ježica, 14. marca 1910.	Stavbni Od3)Or.
iiiiMBiian
: Trgovina : z železnino
nnjiineiuaih
UjiSiiiljiiiMUii flfHiBsaianM iKalij fi^a
Zaloga poljedelsko strojev
p a c b ta« e 8 c:3 2 a
Zlate rref?afer Berila, Pariz, Rim \it
K? odvajalno sredstvo
Filipa Neusteina poslajene odvajalne krogllice
(Nensteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi vdo-rabljajo sc z največjim uspehom pri boleznih v spodniem delu telesa, lahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo da bi preprečilo	3006 20—1
izvor premnogih bolezni. Radi poslnjenc oblike jih radi uživajo tudi otroci.
Skatljica s 15 krogljicaml stane 30 vin., ovol z 8 škatljlc., torej 120 kroglllc, stane le 2 K. Če se poSlje napre) K 2-45, se posije franko X ovoj 1
K varilni Nuin° se sv«' pred ponare-aVdniU! janji. Zahtevajte Filipa Neusteina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce nosi vsaka Skatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeCe-Cmem tisku »Sv. Leopold" in podpis .Filip Neu-steln, Apotheke". NaSe trgovsko sodnij. zavar. embalaže morajo Imeti naSo tvrdko.
Filipa Neusteina lekarna ,prl st. Leopoldu'
Duna) I., Plankengasse 6.
IBTSjSJ Zaloga v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah.
<&kx£mfci, <t* %yJLnwriJka
JGateri Selijo dubru, po rmi'Di SSvnealjivcpotovtiU na/še obrn*j»
rSimon^i/Orietetca
# Jfutipnni 2£bto6vorsk9 IIAcv^
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
99
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. CusSan
urarju in trpvGU v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn ,,Unioa" v Biela in Genovi.
i, ^.»ani, briSpnti. 0)
Svotovnoznano najfinejše blago po ajnižjih oenah.
Feije n postelje In pnh
3092 priporoCa po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Najcenejše


SiJitiiijRB
domačega isdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Jitranr ¥ hmmm
Pred Sholiie st. 19. stari trii šu. Prešernova ulica su
3654 Popravila točno in cesio. 52 1
sJ$% m 3-1 mm Odda se v najem
MSP5 za majev iermin
CENIK Nil ZAHTEVO MBEVOLJE ZASTONJ IN POŠTNINE PROSTO!
.v^i^iMirv-tiiasafJLjjit^t-i/VkjMv--^'^:*	j
z dvema prostoroma v Sclen-burgovi ulici St. 6 (kjer jc sedaj F. Cascio, trg. z likerji. Vprašati lini st' blagovoli pri g. V. Scag-eMiju istotam 2. nndsiropje.
Za ustanovitev večjega tovarniškega podjetja v bližini kolodvora na Spodnjem Stajarskem ali Kranjskem
se iščejo primerni
veliki prostori
. i za več let v najem. .
Priklopljenje na parno moč ali elektriško silo se želi. Prijazne ponudbe pod šifro W. L. 6109 na anončno pisarno: Rudolf Mosse, Dunaj I.
3-1
llfBIl Jax in S
Dunajska cesta 17, Ljubljana,,
Kolesa i* prvih t ovarn Avstrije. Diirkopp, Styriss (Puoh), Waffeni*at!.
Šival!!! Strop
&	V
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno.
: A«tler|evl : p pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Vsled opustitve svoje tovarne za kavine primesi na Glincah (15 minut pešpota Iz Ljubljane)
k lil im tovarniške pri
in event. nekaj vodne sile pod zelo ugodnimi pogoji. 4761 luan JelaCin, LJubljana.
•IX
U
CQ
5L
u O
N O
P*
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
,%mmnmlMm LIoyiSa"	iz
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Vilhelm II, Kron-prinz Vilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-iu, ? Modrasi® mu it. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
sbcvthii
I JA SATTNER
, Dunajska cesta 10, II. stop., n. nadstr. (Dledljatova hiša).
26 1
se priporoča prečastitl duhovščini za «
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajiine burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakoi? se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr~ pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje j starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
»hmmbJ
K
m
K W X
m x
11
S [H
m
•V
trm
K9<9
v hiši lekarne.
Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah.
Umetno zobovje se izgotavlja v enem dnevu. Vsako-::: vrstne plombe, izruvanje zob brez bolečin itd. :::
Ea solidno, dobro delo se jamči.
Trgovina s
na debelo in drobno
SEVER & URBAHIC
• UNM Nirlfl> m
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
semen

kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd. 10~1
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj.
317
fiiiifi'*«
99
696
t
Vsa&o
soSsisžiB, nedelp m praznik
1)5P HOČ
Za najboljše pijače in najbolj razširjene časnike ter reelno postrežbo se bo vedno strogo skrbelo.
Zahvala in priporočilo i
Usojam si velecenjenim gostom vljudno javiti, da bom po smrti svojega soproga nadalje vodila kavarniško obrt. Da ustreženi vsem zahtevam gO' spodov gostov, sem pridobila za podjetje splošno znanega strokovnjaka za poslovodjo.
Najtopleje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v bodoče.
Pričakujoč najštevilnejšega obiska, biljelim velespoštovanjem
Ana Haberle Josip Čufar
imejiteljica.
poslovodja.
WaWa zaloga u LjubSIatiž.
si dovoljujem svoje cenjene odjemalce opozoriti na svojo velikansko zalogo i9 SsoniekciSi za dame, gospode, deklice, dečlse in Otr®fee, posebno pa na spodaj omenjene predmete: Otroške obleke, pralne .... od K 1*50 naprej
» » iz blaga ...» Obleke za dečke ...... »
» » gospode ....
Površnike in šport, suknje za gospode »
Pelerine s kapuco......»
Klobuke .......... »
Velour klobuke......
» » » » » »
»
» »
4 —
6 — 8 — 12 — 6 — 2 — 5-80
»
»
»
»
»
» »
Zaradi prevelike zaloge v damski konfekciji, cene zftatno znižane
adišče oblek
ernatovič
, mestni trg štev. 5.
739
delavnica za vsa cerkvena dela
S t. Ulrich, Oroden. Tirolsko
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. - Postrežba solidna in hitra, tsis 26-1
Najboljše ^ Jftavirje in harmonije
iz prvovrstnih tu in inozemskih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-
»r.™ jRlfottz Steznik
učitelj Glasb. Matice, in zapriseženi strokovnjak
dežel, sodišča
v Ljubljani Gradišče št.11
Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja najceneje.

Velika najrazno-vrstnejša Izbira.
Ogodna zamenjava. iOictno jamstvo' 3668
se morajo opaziti; ako se hoče preprečiti hude bolezni
PrcizltuScno Iz izbranih najboljših nI uspeSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prelilajenja In zoprnega zaprtja, n. pr. goroCico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Bose balzam za želodec iz lekarne B. fragner/a v Pragi.
SVRRILOI Vsi deli embalaže —— imajo postavno deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNfl
B. FRRGNER-ja,
|V»
e. I> kr. dvor, dobavitelja,
„Prl Jrnem orlu", PRRGfl, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice. 03" Po poŠti se razpošilja vsak dag. Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoSiij. K 1-50 se poSlje mala steklenica, za K 2 S0 velika steklenica, za K 1 70 2 veliki steklenici za K 8 — '1 velike steklenice, za K 22 — 11 vel. steklenic poštnine prosto v na vse postaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
J
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Majnižje cene -
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
31 52-1
2048 1
najboljšega sistema,
in
?a grozdje in sadje.
telesne blagajne,
stavi« potrebščine
iS.?.0 tele^nino ::
dobavlja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina z železnino
ffr. Stopica
v £inbljani, Jrtarije 3"crezile cesta štev.
pri nakupovanju vence vi
Fr. Iglic
Ljubllana.MestsiitrgSt.il
priporoča največjo zalogo krasnih i
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
Mai&BSjša m NajsIgsirnegSa priSlEsa za Sfedenfe!
Denarni promet do 31. dec. 1908 čez 72 milijonov kron
Lastna glavnica K 420.537-92
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni liiši nasproti hotela :-:	»Union" za frančiškansko cerkvijo
"ARI.IIII TRS-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih IDO kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška. stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trcjovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trcjovec Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar! stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leslcovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani 7	Gregor SHbar, župnik na Rudniku.	i
za pomladansko io poletno sezono 1910.
= Kupon s
3*10 metr. dolg, za kompletno moSko obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
Knpon za Črno salonsko obleko K 20'—, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd, poSilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel~Imhof v Brnu
Vzorci zaaton) ln franko.
Vsled direktnega naroČila __ Imhof lz tovarne imajo zasebo nostl, Vsled velikega blagovnega
nosil, vsiea velikega blagovnega prome največja Izbira povsem svežega blaga, najnižje cene. Tndl najmanjša naroČila
Ti tvrdkl Slegel-' mnogo predata
rometa vedno Stalne, sc izvrše
najskrbneje, natančno po vzoren. 440
c M
J
JOSIP STUPICA
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova nlica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Pozor
Mesto K 110--samo po K 80'-, z „Torpedo" prostim tekom po K 95- - prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka nStyrian-Graz". Modeli 1910 z 3-letnim jamstvom, sveže, močne pneutnatike po K 5'-. 6"-, T—, cevi po K 3-50, 4'-, 5--. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in ponikla-nje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga vožnlh koles In Šivalnih strojev JI. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23 - III.
Iorte-F. Portorose, Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe do istega. Razpolaga z več kot 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo sc pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Ccna^ Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 50 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec
279	Načelstvo.
BERNHARDT-OVI
1
Obratni stroški 5—6vin. za konjsko silo in uro. Nobenega dima, nebenih saj, nobenega smradu, nobenega izpraša-Rega strojnika, nobena nevarnosti za eksplozije aii ogenj, nizki nabavni stroški, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobe-nega dimnika. Pripravljeni za takojšnji obrat.
mM m $
ii .r^Mm®
Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago.
........................ ........... ...................2714 12-1
C. kr.priv. tovarna za motorja in stroje C. ISflliffeli &S!MI iM!] ll./l, SchSnbrunnerstrasse št. 173, SI.
Zastopnik: J. MIKULA, iežener, sodnijsko zaprisežen cenilec, Ljubljana, CigaleSova nlica 7.
iraTTOnsssis',
BapatanroagatTOTmp^^^
fSramHnann	Auma^ims^^mammmKmKKBSS
8ilte»niTtniamrnTiniri irirffio^imTrnpiiinMa' 'iTMTmIm MAMiiiiMiM^MHifflmTHnii	'
i, poljedelstva in industrije.

17506173
fF-
99
so neprekostie glede kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi npj se na znamko
„BERSON" -■
Dobe se v vseh trgovinah za usnje, čevlje, gumijevo in drožer. blago v monarhiji. Na debelo pri zastopnikih
SIGMUND BEER & sinovi
DUNAJ VI/2.
špecerijske stroke, z večletno prakso, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi in z dobrim priporočilom se sprejme. Ponudbe na glavno pošto, ?« predal 121, Ljubljana.
Anton Schuster
Ljubljana w
p Stritarjeva ulica 7 ®
priporoča
i novosti konfekcije
Bza dame in deklice, bluz, M modnega blaga za dame w in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in vsakovrstne b preproge.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago. od Nizke cene. ob
I
0=3
©
je na prodaj. 15 in pol pesti visok, izabela barve, bele grive, v 6. letu, pred 1. mesecem prignan z Ogrskega. Konj je brez napake, izvrsten v lahkem ali težkem vozu. Cena 800 K. Naslov pove uprava lista. 710 l
IN
Kmetovalci pozor!
Alojzij Korsika, semenska trgovina v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5
Naznanjam, da mi je ravnokar doSla velika množina travnega semena v 16 vrstah; travne mešanice sestavljam sam po navodilu kmetovalca. Nadalje tudi krmilna pesa, rudeča in rumena, nemška detelja lncerna, domača in štajerska, vsa preizkušena, v plombiranih vrečah, zanesljivo "redallce čista. Potem veliko množino čebulčka za sajenje in veliko dru;:ey nilnega 698	in zelenjadnega semenja	10-1
Radi velike množine znatno znižane ceiie.
Izvleček iz glavnega cenika je na frankirano zahtevanje poštnine prosto na razpolago.
Gradbeni razpis.
V PoISnihu, železniška postaja Saoa ob j. žel. se bo vršila 4. aprila letos,
popoldne po slHŽbi božji zmanjševalnar dražba za oddajo del pri zgradbi
nove dvorazredne ljudske šole.
Gradbeni stroški so proračunjeni na 32.800 K.
Načrti in proračuni so na vpogled pri predsedstvu krajnega šol. sveta, kamor naj se pošiljajo do omenjenega dne opoldne s 5°/o vadijem vred.
Krajni šolski svet v Polšniku
dne 10. marca 1910.
Rlartln HSrzsS, podpredsednik.

!0
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I. Fraoz-lestfs-Kal 15 In 17
priporočata

• •
, v- -'t-m
■ w 'M i
Eiiihi.
(pisalne stroje) mo^el I.lnXL
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n, pr.
ki so izredno praktične •k za porabo. ::
Prospekte zastonj in poštnine prosto.
Proda se deset še malo rabljenih
Več se izve pri Antonu Mikličn v Trebelnem pri Mokronogu.	755 3—t

o
JC C n
c
(n
=r
u 3
O (O 3
s?
N
0/ (A —t* O 3
Ot 3
3T
O
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fino oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvnakreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
== Najnovejši ==
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične - prstene in rudninske barve. -
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje ===== in hišne posestnike itd., priporoča ■—-
dol! Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv. flrnežev, lakov In steklarskega klela.
Prodaja najboljšega mizarskega:
mr Uma -ma
po najnižji oenl, -----^
karbolineja
samo boljše vrste, ——.
gipsa
alabastra ln stukaturnega za podo-365	barje In zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
Prvi slovenski penili zavod v LiublianL Prešernova ul. 44.
nalpriprostelše do naielegantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseli potrebščin za mrliče, kakor: Rovi« Kaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon if. 29?. cvetlice. nafnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brala Kolina.
= Zarezano
Vedno in v vsaki
strešno opeko prve
V C__ o «
za nje =
opremljene parie opef&arne m 19i£n pri LlMiJljjasii, dalje stavbni Kamen la zidanje iz doma-
čega kamenoloma v Podpcči, pri
m mi

8 M
awmd Mi mtm m
mjm m p

am
1842	u*t:i*v*rt*m> itn	1842 ffi
Slikarja napisov^ Stavb in poMštraa pleskarja.L
Velika zbirka dr Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBHJIT.
.J!J.li.PIlJU!!BJl'JLiili; ,j.Mimm u. .i.lih. ujm 1842	Ustanovljeno leta

1842
Prodajalna Ib kompioir: MJSLOSI£E¥iI lim STEV. 6 Telefon 154. BelaVlta I6ISŠIE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 15«.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
mKKBar
s
Fairsa
§3 Ustanovljena 1847.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
ft ss s n
Ustanovljena 1847.
Hi ss:
a
& 55
:: LJiiMjaiia, Turjaški trg štev. ?. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
£5 mu £11113 jOl a n n ES
RS RS
r
KJ
ta'
£5 SS
n
JB
\ Prvo Wslo podietie za uitno steklarstvo in sliie n steklu
Dunajska cesta St. 13 poleg ..Flguitca"
se priporoCa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva isi slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
845 52<—1
Največja m f
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu In prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaškl, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščetn samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Zaloga Coplčev za pleskarje slikarje in zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Fotografski umetni zavod
LJubljana, Sotinf jske ulice štev. U.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. —

Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Gospodarsko društvo
Benan. pošta Fazin, Ostra),
posreduje brezplačno pri prodaji
triOTSl SV0]ih udov- Ccna )e nizka. Vino V lil a. je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 t)
Edino pristen balzam
izlekar. pri angelju
D. IJilerrg v Pregradi
pri Rogaški Slatini
(Postavno zavarovano)
Edino pristen le z varstveno znamko REDOVHICR.
UCinkujoC pri želodčnih težkoCah, napenjanju, zaslizenjn, motenju prebave, kaSliu. nliuftilh
boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd. Cisti zunanje ran«, olaiSuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CEHI9F8UJSH® mnZILO
zanesljivo učinkujoče pri priSCih, ranah, ranltvah, vnetja Se tako starem vseh vrst. l lončka K 3-60. NaroČila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
A. THIERRT v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.



ILIIJUV
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Piane čez lntwerpen v New-York in m v Boston.
je proga
,Mrlič'1.
Na naših parnikih «FinIand», «Kroonland», »Vaderland», «ZeeIand», „Lapland", .Menomi-na", „Maniton", „GothIand", „Marquette" in ♦Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OH iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri « Starem tišlerju* 188 (52—1)
P| VODOVODI
lj kanalizacije, kopališča
t......11 * ^^	^aa!ss;ilgi:55sas?!a^ Caasaaggge; gasgagas caaasfaotr; --jt	p^gssamsasss?	SajsaaBaaKaaggsB	^
j Hačrtl In izvršitev le pri 1 tej domači specialni tvrdki. s U
l Ii i

Telssslšlce ocene in načrti zastonj, ko se povsrl delo.

Inžener-hidroteki
Seethovenove ulj
IZPELJAVA mm
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in
KREDITNIH PISEM
za vsa piavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
Brzojavi: Mask, Ljubljana.
C. KR. PRI V. ME N J A LNIČ NA D E L NIŠ K A D R U Ž B A
1 ll/f 1PTOŠP¥¥I3> f OSREDMJil MENJALNICA: MUCIIJLtUIl* DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
P«,*]—, . Rntlcn	K9!Tln!ft8 HotVn 1 Inn Rrnn tfr?l/nu I IMmnrinn Mn-m«!/! 7..mhnM MH<4|Ihh ftl*«I
lili r II / lil P P ---' ** •••■»ii»t.«#B|	<•<}.«,	r.iki.vi, hiitfiuui IUU| Uiuiuiaiii c.uiiim\.iui inuuiiiiij, nun
uuiu&uibG. JiCin. PIzcn, Praga, UraSon, In Praga, Mala stran, Liborce, Dunajsko Novomosto, livitava,
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk i. t. d., 1.1, d.
!ls Zavarovanjo proli izsi sri 2reHanim srefcli in rt. napiriGv
2 Prospekte in cenike premij zastoaj in fraako.
mn
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 40 let uveden, zdravniško prelzknSen in priporočen prsni sirup. Izborno sredstvo za tvorite v krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo ln redltev posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Zaloga skoro v vieh lekarnah.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 35 lat uveden in najbolje preizkušen. — Izvrstno
odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje In njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K i>70, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2935 16—1
ter Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. HelmiranoM lekarna (Herbiitiiiyjev pnsletlnlK) „zur Barmherzigkelt", Dunaj, VII.I1, Ralserstrasse 73-75. -so
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu, VoiSperku in Andrijeveču.
480
Ponudimo vsako poljubno množinoi
za privezati ali pribiti na late torej popolnoma varno proti nevihti).
zidarsko strojno opeko, Portiand-cement, peči, štedilnike, šamotne plošče SSSSSSSSSSSSS za tBakanje cerkva9 hodnikov i. t. d.	1
Zarezane strešnike (prve vrste)
F. P. lflDIC & Komp. Ljubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Železnato vino
lekarja Piccolija v Ljubljani, c in kr. dvomi založnik, papežev dvomi založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6"60, Naročila po povzetju. 3281
Anton Breskvar
i	stavbni ključar
Ljnlillaiia, Florljanska ulica štev. 9
priporočam se slavnemu občinstvu, kakor tudi častHl duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ograje za grobove, križe, ofitiajllne mize, navadne ln 21čne ograje, vrata.
Velika zaloga
kurjavna ln pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na val)clh Itd. Itd.
priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera Izvršujem hitro ln po nizkih cenah. S82 8-1
Poizkusite pripone, okusno preevrto.
Mnogo pohva'nib priznanj, i kg 84 dvovinarnikov, ocvirki 1 kg 42 dvovinarnikov. Naročila po 5 kg poSilja v lepih pločevinastih Skatljah.
Jindrich Hnsak, Rozdfelov, Kladno.
Priporočilo*. Mast je Izbornega okusa. Pošljite jo 50 kg. Spoštovanjem soproga tajnika, Cernovice.

Vi
IKIodna in športna trgooina
Pavel
L]nbl]ana9 nasproti glavne pošte
Priporoča izgotooljene blnze, spodnja krila ln ose moderne nakitne predmete po zelo nflodnih in brezkonknrenčmh cenah
Ogromna izbira tonskih in otroških slamnikoo in čepic
U oddgBhii za gospode:
oedno samo najnopgjši klofenki, čepice, te-looniki, srajce, kraoate, palice, dežniki, rokaolce in osi modni predmeti. Za Šport: ose potrebščine za tnrlste, kolesarje, looce, tennis, „Qrle" in »Sokole
Narodne zastave, znaki 9 tra-koui, i. t. d.
g
Slago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, tfolsvflnato pe-rilno blago in fini cefir za bluze. Merilni kambtik v najlepših vzorcih ir. stalni barvi. prasne svilene in polsvilene rute in šerpe.
i Došlo v zelo veliki iz-
>
o
cd o
cd
>
.p* u cd
U
Vi
cd S
.2»
3
s
u £> Ki .J
M >—t
Ž
E!W
postrežba znano dobra, cene vsled velikega podjetja m ugodnega nakupa zelo priporočljive.
Za mnogobrojni obisk sc priporoča
Ljnbljana, Stritarjeva (Spitalska)oL 5
U^ST Sedaj se tudi v prvem nadstropju prodaja na drobno, kjer sem uredil vzorno zalogo za moško in žensko blago-	513
Obsto] tvrdke tez 40 let.
£
N4
f Sa G n
s
er
ca B
M ««
XA
►i M*
•4»
Š
w*
<0 <
n
£ <
Ol
■d
IMII3
posteljno vlaga
Odstranitev takoj. Starost in spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod „Hesculap", Begens-burg, Bavarsko.	28 3o_l
Kamnoseški izdelki Iz marmorla za cerkvene in poBsiiioene oprane, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žica in ngašeno se dobi pri
dniku

Ljubljana
Kolodvorska
kamenarskem mojsfrsa
••• •••
ulica
•>• i

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do	jrj 11 Ot brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne in jih obrestuje ======= P O f* |2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent davek plačuje društvo sama Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc njih obrestovanjc prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7>/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. DolSak 1. r.,	Prelat R. Kalan 1. r„	Kanonik L SnSnlk I. r.
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
predsednik.
'izdajatelj: Pr, Ignacij Žitnik.
(Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
podpredsednik.
Odgovorni urednik: Ivan Šteta.