O LA S SVOBODE bixjvknski tednik Z> Komm Itiufaaut Liracm. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE K'jOVKMO weekly Darm To T» Innam O« Tu Ukaonn Cl; mw "OD BOJA DO ZMAGE"! - - "KDOR ME MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 24 Chicago, III. 16. junija 1905 Leto IV Razgled po svetu. Iz rusko-Japonskega bojišča. Mir, katerega so do sedaj le čas-niški poročevalci oznanjevali, so pričeli oznanjevati tudi diplomat je. Car, ki je kakor zakrknjen grešnik vedno klical: "Jaz nočem miru", ako so mu prigovarjali, naj sklene mir. je odnehal, je Imenoval zastopnika, da se dogovori z japonskim zastopnikom glede mirovnih pogojev, da se bode slednjič vendar razlegal klic: "doli z orožjem", katerega že vsi narodi željno pričaka Oficielno se jxiroca, Ja je pr.ca-kovati, da Ixxle konec nečloveškemu klanju na Daljnem Vztoku, -ki je končalo sramotno za ruski carizem. Na Daljnem Vztoku ni bil poražen ruski narod, pač pa ruski carizem in njegovi' poslušni lakaji. Preti vsem pa želimo proletarci mir, ker so ruski proletarci darovali življenje za svojega carja, japonski pa za svojega mikada in kapitaliste. Ako l)i se proletarci zavedali svoje moči, bi bilo tako organizirano k'anje na debelo dandanes nemo Tako vprav proletarci omogočijo mnogoumore. ker radi oble--Čejo pisani vojaški jopič in radi vzamejo v roke morilno orožje. Proletariat dandanes gnoji bojne poljane v interesu roparskih knezov in dobičkaželjnih kapitalistov. Proletariat nima najmanjšega dobička, katerega daje krvava žetev. Naj ' k*c mirovni pogoji kakeršni hočejo, poleiaririt ne bxle imel nobenih koristi. Proletariat!! I>odo ostali le |>ohabljenci, sirote in vdove. Poročevalec "LCdair-a" poroča, da so Japonci stavili naslednje mirovne i>ogoje: $/>50,000.000 vojne odškodnine. Mandžurijo se mora vrniti Kini, ostane pa poti upraviteljstvom Japonske. Japonci obdrže protektorat čez Korejo. Port Arthur ostane v japonskih rokah. Odstop transmandžurske železnice. Transsibirska železnica >e mora odpreti mednarodni trgovini. Porušen je trdnjav v Vladivosto-ku. Odstop otoka Salialina. \rse ruske ladije, ki so v neutral-nih lukah se morajo izročiti Japoncem. Ruska vlada se mora zavezati, tla tekom prihodnjih 25 let ne pošlje nobenega brodovja na Daljni Vztok. Okupacija Vladivostok^ in amur-ške provincije kot garancija, da bode Rusija plačala vojno odškodnino. Poroča se iz Tokija. da je Ova-tra obkolil vojsko širokoustnega generala Linjeviča. Dne g. junija 90 zasedli Japonci Liančiučuaii in Eršilfpo, 70 milj severno vzhodno oju je bilo ranjenih tudi več otrok, ki so stali kot gledalci v bližini. Mi obžalujemo, da se narodni boji |x>navtjajo v 20. stoletju, v stoletju napredka in humanitete. Ta !>oj le potrjuje naše trdidtve, tla dandanes vzlic kulturi še vsi narodi žive na jako nizki kulturni stopinji. Nemčija. V "svobodni' Nemčiji so obsodili Gladascha na šest mesecev ječe, ker je napisal knjižico "Splošna stavka", Skalinskega pa v dvame-sečni zapor, ker je knjižico na nekem shodu v BeroKnu razpečaval. V zadavljenju tiskovne svobode so kapitalistične države jxxlobna druga drugi kakor jajce jajcu. Francija. V Franciji je jxxlal minister zu-nanj.h del,. Delcasse i*stavko, kar je obudilo v parlamentarnih krogih zelt) pesimistično naziranje glede razmerja mej Nemčijo in Francijo. Minister notranjih tlel. g. Rouvier je pa-vzel i>ortfelj odstopivšega ministra zunanjih del. V Parizu so zaprli Karola Mala-ta, znanega anarhista, ki je v uredništvu radikalnega dnevnika *'Au-rore". češ, da je v zvezi z napadom na španskega kralja. Policija ne more dobiti v |>est pravih storilcev, radi tega zapira 4 nedolžne ljudi. Vsak človek ve. da je Malato tako nedolžen kakor predsednik Loubet. Alt jiolicija je povsod enaka, neumna. zabita in maščevalna. Srbija. Nekdanji minister notranjih del, Pahič Ju justični minister, Nikolič sta v Belgradu na ulici prav pošte-uo pretepla drug druzega. Nikolič je udaril Pasiča s t»alico po glavi, Pasič je pa svojega ljubeznjivega nasprotnika pograbil za vrat in ga držal, tla mu je sapa pričela pohajati. Nikolič je 00 tem pretepu podal svojo ostavko. Tudi j>ogled za bogove, če se ministri na ulici pretepajo kakor šnop-sarji. Turčija. Arabski vstali so zasedli Katabo in Ib, Taiz pa sedaj oblegajo. Hlizo Vodele je prišlo do boja mej Grki in Bolgari. Grki imajo tri mrtve, Bolgari pa 28. Tudi pri Libadiju je grška vstaška četa zadela ob bolgarsko vstaško četo. Padli so trije Grki in 17 Bolgarov. Norvegija in Švtdija. Norveški državni zbor je progla- neveljavno, ker ni hotel kralj Oskar podpisati zakona, ki določa za vsaka državo posebne konzulate. Seve, kralju Oskarju je bila ta odpoved službe zelo neršeč in je dokaj glasno protestiral proti izreku državnega zbora. AH najbrže mu ta protest ne Ixxle mnogo pomagal. * V Norvegiji se bode najbrže proglasila ljudovlatla, ker se vsi princi branijo delat konkurenco iz sluzi*- spodenemu kralju Oskarju. Ameriške vesti. Stavka voznikov v Chlcagi. Pomožni šerifi, ki delajo službo v interesu kapitalizma, kolnejo, da se kar tema tlela. Do sedaj še niso dobili plače za mesec maj. V denarnih zadevah tudi hlapci kapitalizma ne 'poznajo šale. Ako ne dobivajo svojih lepih in mastnih plač, se tudi kapitalistični lakaji spremene v u|x>rnike/ kar je za delavce dobro. • (>brazi kapitalistov, ki so zamotani v stavko, so vsaki dan daljši, ki> vidijo, tla njih poslušni lakaji odpovedujejo pokorščino. Tri tvrdke, ki se pečajo z razprodajo moke, so poklicale organizirane delavce na delo. Vsi kapitalistični listi so se teden dni drli, tla Ixxle še 8000 organiziranih voznikov odpuščenih. Prišlo je do konference lastnikov težkih tovornih voz. Na ti konferenci, na čigar izid so v stavko zamotani kapitalisti zmagonosuo upirali svoje oči, je pa glasovalo 175 lastnikov, tla ctalrže organizirane voznike v službi. Le trije lastniki so glasovali nasproti. Kako hudo teče kapitalistom votla v grlo, dokazuje to, da so naieli pol tucata duhovnic lx>cinje Venere, ki Ixxlo preti sodiščem pričale, da so delavski voditelji njim povedali. tla so dobili podkupnine. Seve je vse navadna, prosta laž, s katero hočejo zanesti kapiltolisti nezaupnost meti stavku j oče voznike. Chica&ki prbjs— morilci v Saginawu. V SaginawU, Mich., stavkajo vslirzlxjnci poulične železnice. Ker so nekateri ljudje iz Chicage impor-tiranemu pomožnemu šerifu F. Ilarris-u zaklicali nekaj neljubih besed, je ta potegnil revolver in ustrelil linijskega delavca Henrika Weicka, ml., tri druge osebe pa ranil. Takim otročajem bi morali dati žemljo, mesto revolverja v roke! Leiterjavo morlšče v pravi, lučil Državna rudarska gosposka je ta teden olxdodanila oficielno |>oro-čilo o nezgodi v Leiterjevem pre-lm.gokopu. V jxjrocilu je jasno zapisano. da je le. malomarnost pro-uzročila irrozno katastrofo. Z drugimi besedami se pravi, da je katastrofa nastala radi tega, ker e multimilijonar Leiter iz dobička-ieljnosti preziral vse pjstavno določene varnostne naprave in pripomočke, Ali mi smo pRepričani, da se temu morilcu ne Ixxle skrivil uiti las na glavi, da še pred sodišče ne lx> prišel. "Čemu pa imamo sodišča in državne pravdnike v Zdr. drž.". Ixxle vprašal naiven človek. Za to, da kapitalisti zakonitim potom ločfe obirajo in s k 11 bi ji) de-lavcef 1 * Proti grabežem in tatovom! Državni pravdnik Mc Govern v Milwaukee hoče oričeti križarsko vojno proti tatovom in grabežem. časniki poročajo, tla Ixxle nad sto oseb aretiranih. Mestni žtfban Rose in milijonar Pifster sta neki tudi na tvu. Leta Lipo, ko so gradili poulično železnico, so ti "poštenjakoviči" spravili ogromne jxxlkupniue v svoje malhe. Vse transakcije je pa vodil triinilijonski tat lligelovv. — Dol>er tek! Ameriška svoboda? Kmalu lx*lenio tako dadeč, tla pa-robrodne družbe ne lxxlo nikomur prodale voznega listka, ki se |>elje v Evropo na obisk, ako je že precej v letih in nima ameriške državljanske pravice, da se izognejo neprili-kam. Minoli teden so pridržali dva stara |>otiiika na Ellin Islandu v New Yorku, ki sta bivala več let v Ameriki in se jx'Jjala le na obisk v staro domovino. Etten je bival 25, drugi pa 10 let v Zdr. drž. Oba sta imela precej denarja pri sebi. Mi opozarjamo vse rojake, da nihče ne zadobi ameriške državljanske pravice, ako jo sam ne zaliteva in magari če biva 100 let v Zdr. tlrž. Ratli tega svetujemo vsakomur. tla si priskrbi potrebne listine, p red no odide v Evropo, ako noče ob [xjvratku v Ameriko imeti sitnosti. V znamenju imperializma! Johnson mora v norišnico l Mladi, fantastični Svod, ki je do sedaj v Bloomiugtonu, 111., prodajal v neki kramanji slanike, kavo in moko, se je predrzni! princezinji Alice, Thcodorja I. vladarja Zdr. drž. napisati ljubezensko pksmice. On mora v norišnico! Sirotnašen človek, ki se upa razkriti svojo ljubezen hčeri predsednika, je gotovo blazen. Ta slučaj nas spominja na neki dogodek v Angliji. Tu se je zagledal reven čevljar v kraljico Viktorijo, ki je lahko po pravici o sebi pel; "Vsi zakladi moji, so pesmi moje!"' Radi razžaljenja veličanstva so ga vtaknili do smrti v blaz-nico. Upamo, tla se Johtisonu kaj sličnega ne Ixxle priixitilo, da9irav-110 bi nas ne izuenadilo, ako bi se v imperialistično navdahnjeni Ameriki ne zgoditi o rs t o ž njim, kar je doživel angleško kraljico platonično ljubeči čevljar. Ituržoazijski listi poročajo, da je Jtihusou /e pred dvema teti bival v neki norišnici. Ali pislati ga sedaj zojK-t \* blaznlco, ker je nekaj neumnih besed napisal gdč. Alice Roosevelt, bi le dokazalo, da v beli hiši veje pravi dvorski zrak. V znamenju zakonovl Z malim detetom v naročju je te dni stopila »Margareta Reisinger iz Akron, Ohio, pred sodnika, da bi se zagovarjala, ker je "ukradla" nekaj obleke in živeža. Uboga žena je tožila, da jo je soprog zapustil, da je "kradla" le v skrajni lx-di. Zaman I Sodnik jo je poslal v ječo, držal se je neizprosnih zakonov. 7, njo sta bili obsojeni v ječo tudi dve mladi deklici, ker sta "kradli" v skrajni sili. Čemu imamo sodnike? Čemu so nam najslavnejši juristi sestavili zakone? Kdor krade mora po zakonu v ječo. (Ako ni ukradel nekaj milijonov. Opomba vajenca.) Čemu bi se brigal sodnik, ako so siromaki vsled revščine prisiljeni krasti? Takih nazorov so sodniki, ki se drže trdih, mrtvih zakonov m taki so tudi nazori človeške družbe, ki smatra sveto lastnino nedotakljivi. Krasti je prepovedano, prosjačiti tudi, samomor se kaznuje. Siromaki, ki nimajo kaj' jesti pridejo v dot i ko z zakoni, ako vzamejo košček kruha, tla bi si otešili glad ; ako prosijo par centov, da bi plačali prenočišče; ako so se naveličali živeti v bedi in hočejo narediti konec svojemu bednemu življenju s samomorom. Tako je v nasi dobri človeški družbi na si'Ctu! čas je tu! "Čas je tu", se je zadri katoliški župnik Shaefers na shodu v Peru, III,, "tla država upošteva naše opravičene zahteve in opusti vsako zako-nodavstvo. ki je katolicizmu nasprotno. Ako od države nismo dosegli to, kar želimo, vendar ljubimo državo. Ako nas tlačijo, mi vseeno ljubimo državo in hočemo ostati njeni najzvestejšt državljani: mi smo vendar kristjani/' Kani pes taco moli, ve vsakdo, kdor malo preštudira to ljubezensko izjavo napram kapitalistični državi. Klerikalizem se že leta bori, da bi ameriške brezkonfesio-tialne javne ljudske šole jx>stale konfesionaltie. Ako Ixxle država uslišala to ponižno prošnjo, potem se klerikalci zavežejo, da bodo z vsemi sredstvi nastopili proti socializmu. Klerikalci vedno povdarja-jo jx> svojih reprezentantih — farjih, da so edini zmožni uničiti socializem. Seve tega tlela pa nočejo klerikalci storiti zastonj. Za plačili* zahtevaljo predrzno, da se jim iz-roče javne ljudske šole. Klerikalci naj le pazijo, da si ne lxxlo |K>šteno opekli svojih prstov. Do sedaj še nismo v Helgiji in ne v Španiji. Koliko nesejo zavarovalne družb«? Kakšen velikanski dobiček nesejo zavarovalne družbe dokazuje škandal, ki se je dogodil v "Equitable Life Insurance Society", koje vodje so porabili ogromne svote za svoje osebne potrebščine, ne da bi (>odjet-je pri tem kaj trj>elo. Poj mej- voditelji je provzročil preiskavo. Poročilo preiskovalnega odseka je sedaj dokončano. Iz tega je razvidno, tla so nekateri denar jKMieverili, drugi so ga pa zotxt razsipali za osebne raz vatle. V vseh oddelkih so bile grozne razmere! 10 do 20 milijonov tol. so lahko uradniki o-sebtio |X3 lastni pameti potrošili. Neki vodja družbe, znameniti lahkoživec Hyde je za en sam obeti, na katerega je povabil goste, jiora-bil $12.500, Rekel je. da je bil ta izdatek v interesu reklame. Hyde je za notne stroške vraČunil $40.000, tretji podpredsednik celo $fio.ooo. Y poročilu so še druge točke, ki se bavijo z razsipanjem premoženja družbe. \ žc ti primeri zadostujejo. Najbrže je resnica, da ni ta zavarovalna družba edina, v kateri se tako gospixlari. Taki "kšefti" le takrat obstoje, ako se gospodari kakor se hoče, ker nosijo dobiček vsled vplačevanja visokih premij. Občinstvo tnkaj zopet igra ulogo tepca, na kojega račun žive ljudje, ki niti resno ne delajo. Ljudstvo hoče biti varano, si domišljajo Hyde in njegovi tovariši, radi tega gospodarijo po starem znanem reku: "Za nami vesoljni potop." Odgovor kakerinega so zaslužil General Y. A. Cronje, ki je občno znan iz burske vojne je listom v New Yorku poslal dopis, v katerem oporeka, da ni oblatil vojaškega poklica s tem, da javno za denar nastopa. Cronje meni, da tu ni umestno govoriti o blatenju vojaškega poklica, ker on sploh ni vojak, da je on le storil svojo dolžnost kot patriot. Ako bi se vojaki po jxjklicu tako, malo ozirali na javne nastope kakor on. ne bi po svetu hodili v pisanih uniformah. Angleški častniki, ki ga sedaj kritizirajo, so tisti ljudje, ki so porušili njegov dom. On ne dobiva penzije kakor njegOvi kriličarlf: A1to hoče iheti, mora delatir ker "si ril" drttzega rešil iz vojne Icakor golo življenje. , Bazmotrivanjo proletarca. r . Vedno nisdoll Takozvani boljši sloji čimdalje-l>olj drve v moralni propad. Nikjer na svetu ni več moralnega gnoja kakor v takozvanilvboljših krogih.V teh moralnih gnojiščih nevidimo le možke potapljati se, ampak tudi ženske. "Zgledi vlečejo", in tp vprav vt-■ dimo pri gnjili do kosti korumpi-rani buržoaziji, ki v toneva v svojem lastnem moralnem močvirju. Še ni dolgo, ko je slučaj znane sleparske Cassie L. Chad wick, odprl vsakomur oči, ki je hotel videti moralno mlako takozvani h boljših krogov, a že je prišla zopet iz New Yorka vest, da so policaji zasegli igralnico za dame. Ko so policaji vstopili v dvorano, so videli pred seboj gručo v svilo oblečenih in z diamanti posutih žensk, ki so stale ob igralnih mizah in stavile visoke svote denarja pri raznih hazardnih igrah; bile so takorekoč zamaknjene v karte, roleto in pa bil ježke o dirkah. Ali v blaži ranih obrazili, v bogatih toaletah, v ogromnih zastavljenih svotah je lahko vsakdo takoj čital, da ima pred seboj dame izmed višjih deset tisoč. Ali naj privlečemo >e hujše dokaze o moraličndn propadu današ-, nje buržoazije? Ženske špekulirajo na l>orzr, staviio na konje, koncem vsega pa še doznamo, da v resnici obstoje že posebne igralnice za ženske. Ali med tem ko vesele dame zapravljajo svoj čas s tako maloprid-nostjo in s prsti, ki so po divjaški šfgi okinčani s prstani, odštevajo na igralni mizi velike svote. se mnogo žensk trmli v potu svojega obraza za skorjico vsakdanjega kruha. Tu vidimo ženske, ki od zore do mraka ielajo za grižljej kruha v modernih perilnicaii, ki po 10 ali več ur dnevno sede sključeno ob šivalnem ali pisalnem stroju, ki v tvornicah umirajo nri strojih. V veliki ameriški republiki, o kateri hinavci in zofisti trdijo, da se cedita med in mleko, iinamo približno .000.000 žensk, ki si s težkim delom služijo svoj vsakdanji kruh. Ali ni v tem nekako pritajeno soglasje? I)a! "Fine" dame, nališ-pane jk> licih, oblečene v svilo in baržun. ki slastno pijejo iz kupice /.ivijenja, zapravljajo denar, katerega so proletarske žene zaslužile soprogom, očetom ali bratom teh "finih" lahkoživih dam iz l>oljših krogov. Ali niso delavci sami krivi, da se buržoazija veseli in zabava na račun delavcev, ker sami današnji ko-rumpirani, izprideni in gnili sistem podpirajo? Dokler delavci nočete vstopiti v socialistično stranko, dotlej ste sami krivi, ako datne-igraike nosijo diamante v ušesih, zobeh, na prsih, no-gavičnih podvezah in čevljih, mej-tem ko se morajo poštene matere mučiti pri trdem delu v strganem krilu in razdrapanih čevljih, da slabo prežive svoje otroke. Delavci sami ste krivi, da ženske v janah. kjer se kopij« antracitni premog, komaj dožive 24. leto. Delavci sami ste graje vredni, ker ravnodušno gledate, kako proletar-ska dekleta umirajo vsled tvorniške-ga tlela v rvajnežnejši mladosti, ker se nočete boriti skupno s socialisti za preporod današnje razpadajoče človeške družbe. Igralnice za dame višjih deset tisoč bodo obstale, vspevale in pro-cvitale, dokler bodo delavci tako neumni, da liodo sami podpirali današnji krivični in ko rump i ran i sistem z vsemi njegovimi napakami in grehi. Kedar bode delavcem padla mrena raz oči, kedar bodo vstopili v socialistično organizacijo in se oprijeli vseh njenih bojnih sredstev: volilnega listka, agitacije, organizacije in če ie treba, tudi splošne stavke, tedaj se bode kmalu zvrši! tudi preporod današnje korumpirane "človeške družbe. Josip Logščan. Socialist m j« postal sila, s kote-t marajo računati vse ifrvuv. Na Vrhniki in v Bistri je'bilo med tem vse 11a nogah iti vse je i>ka!o prijorja Celestina. Preiskali so vsako hišo, vsak skedenj, vsak grm, a brez uspeha; cela vrsta lju di je bila poslana, da preišče bližnje gozde, a tudi ti so iskali zaman. Zdaj ni nihče več dvomil, da so sovražniki odpeljali prijorja Celestina in sodilo se je, tla so ga ubili in hitro pokopali. Tudi deželni glavar, ki je bil prišel osebno na Vrhniko, je bil tega mnenja. Sum je seveda v prvi vrsti letel na samostanu podložne kmete, kajti tem je prijor Celestin prizadjal toliko zla, da je bilo naravno, ako se je mislilo, da so ti usmrtili Celestina. Vzpričo temu domnevanemu umoru je bilo takoj pozabljeno nasprotje med evangelisti in meti papist i. Dež. glavar in njegovi svetniki so videli v prijor ju samo fevdalnega gospoda, proti kateremu se puntajo podložni kmetje, samo velika&a, ki so ga njegovi sužnji umorili; in zato so odredili strogo preiskavo, katero je prevzel cesarski svetnik pleni. Uauch iz Ljubljane, in zato so naročili, krivce kar najstrožje kaznovati. Svetnik Ranch se je nastanil v samostanu pri Bistri in >e tisti dan začel z zasliševanjem. Med tem se je v lihem gozdu gori nad Lesnim brdoni izvršila strašna sodba, ki jo je ciganski zlior izrekel nad prijorjem Celestinem. Bilo je že proti večeru, ko so začeli od raznih strani prihajati cigani in kmalu je bila zbrana večja četa. Naposled je stopila v ogljarsko kočo tudi mlada žena, z močno zlato verižico okrog vratu. Tiho je stopila pred Celestina. a ko jo je ta ugledal, je zatrepetal. — Ali me še |x»znaš? je vprašala s pritajenim glasom, dočim je v njenih očeh gorel plamen sovraštva in maščevalnosti. Ali si morda že pozabil na hčer kralja Davida, ki si jo v gozdu oskrunil in v samostanski ječi bičal do krvi? I'rijor Celestin n". odgovoril besedice. S temnimi jntgletli je motril bujno cvetočo ženo, ki je stala preti njim, da zahteva zadoščenja za storjeno ji zlo, in v onemogli jezi je škripal z zobmi, da nima več moči, ponižati in i>ogaziti to sodrgo, ki hoče zdaj njega kaznovati. Nekaj trenotkov je bilo v temni koči vse tiho, potem je rekla Ester: — Oko za oko — zob za zob! Kaj ni tako zapisano v tistih svetih knjigah, iz katerih posnemate kri-stijani svoje nauke. Oko za oko — zob za zob! Ali se zavedaš neznanskih krivic, ki si jih storil svojim podložnim? Ali se zavedaš krivic, ki si jih storil mojemu rodu? Mene r.jen zvezanega Lcle-stina in ga nesli za njo ter ga položili pred kočo na tla. Ko se je, Cele,stin ozrl, se mu je dozdevalo, kakor da je ravno v tistem trenotku izginil za kočo njegov prijatelj bacealaureus iuris utrrusqfue S:mon Kozina, in hipoma mu je bilo jasno, kdo ga je spravil v nesrečo. Zbral je vse svoje moči in žaklical na ves glas: — Simon Iškarijot — da bi te stekli psi raztrgali za tvoje izdaj stvo!. Cigani »o se presenečeni obrnili k Celestinu, a ta se ni zmenil zanje, nego obrnil glavo na stran in zopet molčal. Cigan Miško je splezal 11a drevo in položil čez močno vejo debelo vrv ter ukazal: — Prinesite ga sem 1 Cigani so popadli prijorja Celestina in ga nesli pod drevo. Celestin je za trenotek zatisnil oči, da bi ne videl improviziranih ,vešal, a ko j na to, kakor bi se sramoval svoje slabosti, je neustrašno po -gledal na vešala in se j>orog]jivo nasmehnil, — Spravi se s svojim l>ogoni, če hočeš, mu je rekel stari cigan, ki mu je |K)ložil zanjko okrog vratu, kajti bliža se tvoja zadnja ura. Prijor Celestin je junaško umrl. Z neznanskim zaničevanjem je motril cigane, ki so stali okrog drevesa in se jim |>osmehova!. Ester se je prerinila skozi vrsto ciganov. Strgala je s setfe svojo srajco in stopi vsi pred Celestina 11111 pokazala rane na svojih prsih in na hrbtu. — Tvoj bič je napravil te rane, je siknila polglasno. Vsak tvo> 11-darec je neizbrisno zarisan na mojem telesu. Takrat si se ti veselil mojih muk, danes se veselim jaz tvojih muk. Celestin se je porogljivo zasmejal, kakor da bi njemu cigani sploh ne mogli prizadejati nikakih muk. Ester je ta smeh razkačil, da je potegnila izza prsa malo l>odalo in rekla: — Ali ti naj iz k opijem oči. ali ti i z režem jezik? Celestin se je zo[>et zasmejal, glasno in jiorogliivo in z neznanskim zan čevanjem vzkliknil: — Stori, kar hočeš, ciganski smrad, tvoja ieza je meni slast, tvoje sovraštvo je moj ponos. V divjem srdu se je zapodila Ester na Celestina in sunila z bo dalom ali bodalo se je ob Celestino-vem usnjenem jopiču zlomilo in od letelo ciganki iz rok. V tem trenotku so cigani potegnili za vrv. ki s; jo držali in v trenotku je visel prijor Celestin na veji. Ester pa j-, kakor blazna poskakovala okrog drevesa, se radovala trepetov Cele-stinovega telesa in vriskala tako, kakor da je učakala največjo srečo. — Zvečer ga nesite v Histro in ol>esite ga pfed samostanska vrata. je Ester ukazala. Samostanci naj vedo, kaj se je zgodilo njihovemu predstojniku. Tam naj visi, kjer je visel kralj David, (Dalje prihodnji«.) X******* ****** ** ******* * * * * * * * * * f * * * * * * * * * * * DVOJNO KEGLJIŠČE! PROSTI PRIGRIZEK! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v soboto dopoldne dne 17.jiin. 1.1.odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflin in 20 u-lice in Itlue Island Are. Chicago, lili, Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom tndragim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpologo. John Kumar, . gostilničar. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * X 4**4*4*44 4*4*4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4*# CENE NIZKE! FINO BLAGO! Najfinejšo kavo, najlvoljšo moko kakor druge sveio in konservirane jestvine imava vednu na prodaj. Sprejemava naročila tudi na sveže in preknjeno meso. Naročeno blago pripeljeva na zahtevo brezplačno na doni. Vse ceneje kakor drugod! JANKO MEDEN, NACE MALOVASIC « 946 So, (Island Ave. vogal 21. PI. Chicago, Illinois. GS3BBBB3BBBi3BB&3B8.» VABILO NA veliki delavski izlet, katerega primi i ČEŠKA SOCIALISTIČNA STRANKA tfjf v nedeljo dne 1 H. jun t. 1. v ifoft ALTON PARK. Razna zabava za mlado in staro. Kegljanje na dobitke. Vozni listki tje in nazaj le oOc za oselto. Otroci nod 12 let sta- ri 26e. VLAKI VOZIJO: "Cnion" kolodvor ob 8:80 in 9:30 dopoldne In se vstavijo na llalsted, Areher Ave., 37.1*1. in California A ve. Vračajo se zvečer iz Altona ob 8:30 in flurl Kdorboče kupiti delnico novo parobrodne druibe "The Frauk^Zotti 8te«nifhip Co.", mij nupise. izreze in posije ta le kupon na spodnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma. In se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, Pkekii>ENT. [Jnkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.(100, od katerih je že $1.500.000 uplaranih. 108 Ureenwieh Street, New York. Cenjeni gospod:— __ S tem prod plačani na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče doposljite, 8 tem se raznme, ako pred plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrne- te v celem znesku. Ime...............j.............................. Ulica in št........ Mesto in država. Dne..............,...190.... Ceki, menioe (trate) in poatne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S- Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. Naravoslovne znanosti. Is stare domovine. Ta tehnika je mogoča postala vsled naravoslovnih ved. Ta tehnika vsaki dan spravlja dela na svet, ki človeka učijo, da mu ni treba izkati čeznaravnih moči ne nebesa onstran groba, ista ga uči, da lahko vsi ljudje dobro na zemlji živijo, da ni treba gospodov in hlapcev in da človek mirno lahko pričakuj?,"kaj po smrti priti ima. Tudi človek iz mase, ki je kaj po omika-nejšem svetu bil, se ne priklanja več. In ta naravoslovna veda je tako mogočna, da odganja vse nepotrebne nauke iz zdajšnjih šol. Ona ve danes v vsej naravi, brez duhovnika in učitelja starih jezikov in še zraven pravo pot najti, kar ta dva funkcijonarja prošlosti nista znala; ona daje človeku danes vsa orodja v roke; ona mu razkriva vso živečo in neživečo naravo. To i>o-Ije narave in človeškega življenja, je velikansko. Ako se šola le teh naukov drži, ima dosti učiti. Nauki o naravosluvjit so človeka postavili v osredje vsega življenja. Kar temu človeku na svetu, pri življenju služiti more, lx> v bodoče predmet šole, ki ima stopiti na mesto zarjavele stare, ki je v naučenju starih jezrikov izkala formalno izgojo in zraven zanemarjala za življenje in omiko najvažnejše naravoslovne nauke, in v naravi, v izgledih iste se bo učilo. In izgojala se Ixxle mladina obojega spola jednakq- in zopet vkup, da spolne svinjarije nehajo, ko se ljudje obojega spola navadijo že z mladosti na pogled moških — ženskih. Mož iti ženska morata biti rabi j iv a kot delavca. Izgo-jale se bo, da bodo mladi ljudje trdnega zdravja. Higiena v vseh ozi-r:h se sili v šole in drugo življenje. Zdravniki-naravoslovci so danes že precej krotitelji bolezni, posebno kirurgi in bakteriologi. Prejšnji nadzemeljski mislec je roke polagal na bolnika in ta mu je srečno umrl dostikrat po neumnosti. Sedaj ozdravi mož, ozdravi j a znanost najhujše bolezni, če le še človeške moči niso popolnoma raz j eden e. Za u-ravtiavo šole se bijejo sedaj hudi boji. Naše pravoslovje, ki je po veČjeni otrok nenaravnih razvojev preteklih tisoč let, se Ixxle tudi moralo ukloniti naravoslovju, ki uči, da se ne zatira reveža na korist gmotno bogatega. Zakonodaja mora že zdaj in bo v lxxloče vedno več za mase narodov, za produktivne ljudi skrbeti morala; zdajšnje zasebno pravo je roparstvo; le-to uz mogoči, tla' bogataž revežu lahko vse vzame, če ima kaj od njega tirjati ter se bogataž lahko odteguje večjim davkom. Tudi krvnega davka ne plačuje bogataž toliko. Tudi družabno, socijalno življe nje in njega podlaga dobivlja druge oblike, ko je naravoslovje raztol-mačilo zakone človeškega življenja po naravi in zdajšnje človeštvo tem tolmačenju vidi, kako je neumno hlapčevalo, se dalo utesniti v zversko življenje, v katerem je bil človek človeku vuflk. Mej živali zmagajo in preživljajo družabne živali lož je. kakor roparske. Boj za biti ali ne je neki zakon življenja, ali vzajemna pomoč je tudi zakon narave in jrfko razširjen mej živali in ima večjo veljavo. Naše državno življenje razpada in nove oblike istega se prikazujejo; federativna smer si išče veljavo in na mesto združene moči v Vladali, nastopa zadruga mej ljudmi, ki vladanje odvečno stori, in jnedeže odstraiija. Iti v to, baje po bogu dano razmerje, da morajo biti vladajoči in služeči, bogati in revni, posvetile so tudi naravoslovne vede ter kažejo v sedanjih razvojih ravno naisnrotno. V vseh razmerah človeškega življenja postajajo naravoslovne vede merodajne. Njih nauk je tali ko razumljiv, ker ti nauki koristijo človeškemu delu, pomagajo pridobiti človekd več živeža, lepše, zdravejše stanova'i, boljše in cenejše se obleči, hitro se premikali v nadaljše svetove po morju in kopnem za mali denar. Na tihem se gode te velike pre-kucije. Mej omikanej sitni narodi se ne Čudijo več ljudje tem novostim in hitro gre ujjeljava istih naprej. Počasneje se pa svita v krajih, katere je vladalo kraljestvo, katero je biU> zvezano in je še s kat. duhoven-stvom. lužni Slovani in vsi Avstrijci smo tako srečni. Ali vendar, tudi pri nas-vse počasi prihaja tudi mej naš svet, kar se drugod dogaja, zdajšnjem času, v zdajšnjem prometu ni mogoče, da bi kak evropejski natod v izobraženju, v razvoju do večje omike zaostajal celo. Koristi življenja, kakor jih podajajo nauki naravoslovnih znanosti so tako velike, da se ne premišlja dolgo najneunnvcjsi pobož-ujak, ako bi se jrli poslužil ali ne. Življenje [x? starih naukih je drago za maso in slabo. Vozni list v nebesa je jako drag. Naši mlajši slov. naravoslovci so začeli stare nauke, kakor verske nauke o stvarjenju sve ta, človeka itd. ob veljavo spravljati, kazoči na to, da to vse ni resnica. Proti kat, duhovniku in sta-revu verstvu se bijejo sploh na Kranjskem precejšnji boji. (Kranjski Slovenci so v vsej zgodovini Slovenstva vodilni.) Seveda upije zaradi tega naš duhovnik. Razumljivo je to; gre se za njegovo polno kašto, za vlado nad kmetom. Ker •ihta duhovnik kmeta v svojih rokah, vlada isti na slovanskem jugu skoraj tri četrtine ljudi. Skoda, da imamo Jugoslovani tako malo izobraženih neodvisnih tju-Kaj j »omaga, tla naši učitelji, zdravniki, pravdniki že mislijo moderno. v-državnih službah je veČina istih in zamašijo jim kmalo usta, če se sploh upajo z odkritosrčnostjo na dan. Zgodovinarje imamo take, da si nojjetlen ne upa kaj spisati, kar bi ne bilo všeč duhovenstvu. In to duhovenstvo drži [xxl strogim nadzorstvom naše profesorje na srednjih Šolah. Ne smejo ganiti se. Vseučilišča pa ni in ne tehnike na domačih tleh. Počasi stopa pri nas napredek v življenje. Tujina jemlje najboljše naše. ljudi iz mase v svoje delo, doma potem lahko vlada i>op ženske in starejše ljudi. AH upati je tudi pri nas boljših dni, čim prej se ojači socijalistično stremljenje tudi pri nas. bi je otrok zbitje naravoslovnih ved. Socialisti, ki z duhovniki ne-majo prijateljstva, so brezobzirni. Dosti pomoči pride lakho od Vas v tujini živečih Jugoslovanov, ako podučeni domov pridete in rojakom poveste, kako misli in živi in dela drugi svet. Konec. CENA KNJIQ. Katere se dobi pri upravniatvu "Glas Svolxxie" poštnino pronto. Spisi Zofke Kvedrove, $1.»K) Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $2..">0 RuBko-slov, slovar. $1.'50 Pnsko morja, 35c. Na bojišču, 8f>o. Križarji, $2.<»0 Marica, 35e. Islandski ribič, fiOe. Kirdiali, BOo. Boračieu, l bo. Žrtev razmer, 2oc. Koledar, 2">c. POSEBNI OGLAS. Nova prekomurnka 6rta—Smloiem-Hko in Adrljiuiwko mtwje. — Cunard Line. ustanovljena leta 1840. S 2G. aprilom 1904 ao pričeli pluti parnlkl Cunard Lino iz New Yorka pre ko Noaipolja v Trst in He»ko. Paru tki plujejo Iz New Yorka: Pannonia (nov parolk, z dvojnim rlja- kom. 9,851 ton) dno tt. juri. t. I. Ultonla (nov parnik, i dvojnim vijakom. 10.402 ton) dne 27. Jun. t. 1, siavonia (nov pamlk. z dvojnim vlji-■kom. 10i60S ton) dne 11. Jul. t 1. Kasneje odpluje vsakih, H. dni e« parniik.—Pri nafilh agentih dobite vozna listke po najnitjl ceni. Tretji ras red Jo opremljen z vswn modernim ktnn-fortom. F. O. Whiting, ravnatelj na DearlxMii in Randolph ulici. Chicago. Se ittejo agentje! KAA mož potrebuje za Raiuer- jevopivoin Botirbon Wfe-ky piti, finesmodke kaditi in se veseliti. ' ANTON KRIZE. OAT HILL, NAfiA CO..gAji. Prodajani vozne liBtko (šifkarte) za francosko črto—Huvre New York in nao-bratno; nadalje za Cunartl črto Reku, Trst New York in naob-ratno. Francoski parniki vozijo po 0 dni, parniki Cunard črto po po 12—14 dni od Trsta ali Roke do New Yorka. Postrežba izl>ornu na olxjh Črtali. Pošiljam tudi denar v Btaro domovino po dnevnem kurzu in seui v zvezi z najboljšimi bankami v Ameriki in stari domovini. Ysa tozadevna vprašanja naj s t* pošiljajo na naslov: M. V. KONDA 688 Loom is St. Chicago, 111. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače sodovieo in mineralno vodo. 5?6 W. 19. St, Telefon, Canal (»21M5 Haztiovrstni godbeni instrumenti po nizki eon i. JON. J KUAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za poprav-ljonjegotl. instrumentov NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sotlovice mineralne votle in drugih ueopojnih pijač. 12 HI Fisk St, Tel. Canal 110."» Pozor! Slotonci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravno pijače— najboljše in najfinejšo linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočiSče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vseui Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potok ar, 561 S, Centre k. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri ne™ NAS -t&a i © (D Jas. Vasiimpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI. in Loomis St. uovourojeni d§ aloon. m Poleg tega imuni prostorne dvorane za obdrževunje soj in zabav, oglasite He pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanje m (Telefon Canal 7281) JOSEPH POLACKK, (»8:i Loomis, cor. IS l'I. Chicago, III. DELAVCI 43 43 43 1 .............. Jj Bolestna Jj mesečina. « 43 43 % « 43 43 43 43 « % ij S 4* 43 43 43 43 4$ 43 -- 4^ Živčna one- 43 43 moglost 43 43 I 43 43 J: 43 « i 4« ♦i Mnogo ženske trpe hudo med mesečnim CiSčenjem. To ne bi smelo biti tako, kajti narava ni nik dar tako nameravala. UŽi-vajte Severov regulator za ženske redno več dni j, prod no pričakujete čiščenja. Ženski organizem tako uravna, da ne čutite nič bolečine alt neugodnosti. Cena $i.oo. in slabost z vsemi svojimi zlimi posledki se hitro in stalno ozdravi s Severovim nervotonom. Severov' nervoton ozdravi nespečnost, nervozno neprabav-nost,nervozno slabost in bolezan sv. Vida« Cena li.oo. T * f» m * * m m m m m m m v + m m m * m m f m m i« m + * v * i« T m + + m m *> f» v * m m + m f T m m + l * T* m t * * m m + * f m m m + m Če pomislite, da piihaja vsak i trohica moči v človeškem telesu od hrane in pijače, ki jo preje-ma želodec, si takoj lahko predstavljate važnost dobre prebove. Ženske, ki delajo in se ukvarjajo, moški, ki žive moderno trudapolno življenje v naglem lovu na uspeh, prevečkrat pokvarijo svojo prebavo nepoboljšljivo. Če bolehate na neprebavnosti kakršnekoli vrste, potrebujete dobre želodčne tonike in popravila, kakor je Severov želodčni grenčec. Takojšnja olajšba in stalno ozdravljenje za vse želodčne neprilike. Ta proslavljeni grenčec oživlja želodec, potnnožuje odpravo Želodčnih sokov in usposoblja želodec za izvrševanje njegovega dela. Cena 50c in Si.00. ¥¥¥9 Cenjeni gospod:— Lepa hvala za V.iSa zdravila. Mirnim, da mi je Vaš Želodčni grenčec obranil življenje. I>asi sem sedaj stara 83 let, lahko hodim brez pomoči drugih, Če pijem grenČec, in dasi sem bila bolna mnogo let. Želim Vam dobrega zdravlja in uspeha. S spoštovanjem K. ROTH, Yuba, Wis. Na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. Nagli revmatizem je hud napad revmatičnih bolečin, ki dnij ali te-potem traja več dnov i n prestane. Severovo zdravilo zoper revmatizem olajšava bolečino, zmanjšuje otekle členke in unpešno tira strup iz ustroja ter prepreča povratek bolezni. Cena £i.oo. I Srčno 5 utripanje v* » h* » S s t » ft ni vedno povzročeno po organski in neozdravljivi srčni napaki. Morda je kako ^ motenje v delavnosti in slabost, ki se lahko uravna. Severova srčna tonika je neprecenjena kakršnokoli srčno stisko in naj bi se ta* koj zauživala, bržko -postane srčna delav- o!1 nost slaba, neredna ali bolestna. Cona Ji, » S S St W. F. Severa Co. CEDAR BAPIDS lOWfl _ Obiščite nas in prepričajte se. "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by Tho Glas Svobode Co 683 Loom is St. Chicago, 111. KuWrd It th« l'..»t orru* «t Chicago. HI., m Sfoood ClUi »UlUsr. Subscription »1^0 por yoar. Advertisement* on agreement. "Glaa Svobode" Islde vsakl pstsk in volja za AMERIKO: xa colo loto................H-W u pol Iota ................. 7Bc ZA EVROPO: xa colo loto ............kron 10 xa pol lota .............kron 5 Pri'i svobodomiselni lisi za slovenski narod v Amertk'. Naslov za dopise in pošiljat ve je s ledeči: k01an Svobode1 688 Looxib St. Chicaoo, I m.. Dopisi. NA ZNANJE. Z danainjlm dnem preklicem oglas glede slovenske univerzo v Jolietu, katerega Je brezpla£no prinesel "Komar" v prvi številki, xajedno pa obveščam, da sem sprejet kot profesor na univerzi sv. Simplicija v So. Chi-cagl, kjer bom predaval sveto teorijo blatenega "Komarja". Sakser se Je takoj vpisal kot redni slušatelj, a nJega sem poslal v Kankakee, III., da mu bodo vsaj deset dni preje vlivali pamet a škafom v butico, da bode zmoten umevati čudno In sveto teorijo blaženega "Komarja". Petrlč. Ncosnovana kapitalistična trditev Kapitalisti trdijo, da so svoje milijone in midtimilijone pošteno zaslužili s "svojim duševnim delom". Socialisti gotovo priznajo vrednost duševnega dela m tudi ne trdijo, da so pravi delavci le tisti, ki delajo z rokami. Ali ljudem je dandanes nekako prirojeno, da svoje duševno delo više cenijo kakor svojega bliž-njika. Ker pa kapitalist vsled kapitalističnega sistema sam ocenjuje svoje duševno delo, je naravno, da sebi prisodi ogromno plačilo, delavcu pa da le drobtinice, d asi je delavec za produkcijo isto ali pa še veČ stori! kakor kapitalist. Kapitalist dandanes deli zaslužek z delavcem iti sicer vedno na škodo delavcu. To pa socialistom ni všeč in radi tega j>ob'jajo to krivično delitev. Cerkveni trust. Rev. dr. Johnson je v Fifth Ave. baptistovski cerkvi v New Yorku priporočal v daljši pridigi vernim ovčicam, da bi se vse vere združile. Dokazoval je kako si razne vere delajo umazano konkurenco, da vsled lega ostanejo žepi ubozili dušnih pastirjev prazni, poleg pa še trpi mnogo tudi vera. J. D. Rockefeller je tudi član te cerkvene občine. Vsled komplimenta, katerega mu je naredil rev. dr. Johnson, je bil kralj olja vidno skrivnostno sladko ginjen. I'o končam pridigi je ostal v cerkvi in je ljubeznjivemu pastorju prigovarjal, naj ne opusti svojega načrta, dokler ne bode spojil boga v en sam velik trust. V začetku so tudi zabavljali nekateri hujskači proti trustu za olje, ali Rockefeller se ni ustrašil teh nizkih zabavljic, ampak nadaljeval sv*>jev "človekoljubno"' delo, dokler nr ustanovil mogočni trust za olje. Tudi mi se strinjamo z Kocke-fellerem in drm. Johnsonom.. Čemu umazana konkurenca? Ta le škoduje verskemu "kšeftu". Nebeški trust z John D. Rockefellerem na čelu, ki bi nebeško veselje prodajal na čevlje in iarde. bi moral nesti ogromne dobičke. V tem ozira nam jamči J. D. Rockefeller, ki se razume na dobičkonosna podjetja., ne oziraje se na to, da bi ime! t rast za olje edino izrečeno pravico dobavljati "sveto olje"'. Ta načrt ni popolnoma nov. 2e v smhijem veku so se papeži trudili, da bi bili neomejeni gospodarji v Evropi. Tudi nebeško veselje se je prodajalo na metre — za odpustke. Nakrat so se pa pojavili hudobni ljudje Martin Luter, Jurij Kobila, Primož Trubar, Jan Hus in drugi in verski trust je vzel žalo- sten konec. Od tedaj pa divja v tem "kšeftu" tudi divja in umazana konkurenca. Česar nam je treba? V nunolill letih se je čestokrat vprašalo: "Česar je treba, da bode človek zveličan?" In odgovor se je enostavno glasil: "Vere!" Ali dandanes se pa vpraša: "Česar je trCba, da bode človek zdrobil suženjske verige, ki vežejo mene in moje brate-delavcc, da bode odstranil bedo in siromaštvo, v kater m a žive produtkivni slojevi; da bodo živeli vsi v bratstvu, svobodi in enakosti; katere danes tlačijo, izsesavajo in odirajo?" ( Htgovor je lahak: "Spoznaj svoje pravo, svoje koristi; spoznaj svojo moč in svoje dolžnosti; s]K>ziia'j svoje brate, svoje razredne tovariše. Vstopi v organizacijo zavednih delavcev, pridruži se socialistom 1" Bodimo ljudjel t) Diogenu. starogrškem modrijanu, ki je prebival svoje dni v sodu in jako skromno živel, se pripoveduje, da je nekega dne hodil s sve-tihtico v roci pri belem dnevu |>o atenskih ulicah. Ko so ga someščani vprašali, česar išče, je na kratko odgovoril: "Ljudi!" / Tisočletna resnica je v ti anekdoti. Da — kje so ljudje? Človek, ki ne misli, se bode temu vprašanju smejal. titalec, ki čita to vprašanje, naj le ogleda svoja bližnja bitja, ki hodijo po dveh nogah. potem se naj vpraša : ali so res vsa ta bitja ljudje, pravi ljudje? Med njimi bodeš našel ljudi. 1e nekaj pravili ljudi': druge pa le člo-vekoslovje pripoznava ljudem, katere se zr»tH*t lahko karakter i žira kot ljudi »Ki poklicu ali strankarske ljudi. Mi srečavamo v svojem življemju kapitaliste, zdravnike, duhovnike, sodnike, delavce itd. To so ljudje po poklicu, ki pripadajo še večinoma k kapitalistični stranki. Torej so oboje: ljudje po poklicu in ljudje — strankarji. Taki ljudje so podvrženi največjim zmotam. Ti ljudje ne smatrajo življenje za glavno nalogo, ampak svoj I*>klic ali pa stališče, katero zavzemajo v stranki. Današnja družba, ki je zidana na sebičnost, zasebno lastnino, na krivice sploh, pa smatra človeka, ki j<- vse daroval svojemu poklicu ali stranki, za nekak ideal. Da smo tako daleč došli. da je z napredkom kulture — tu pridejo le kulturni narodi v roštev — življenje izgubilo svoje pravo, so zakr'-vile razmeTe. ki so zadobiie nekako posebno lice, ko je človek pričel razmišljati kaj je moje. kaj tvoje, ko je človeški družbi dal za podlago osebno lastnino. Od istega1 dne so pričeli ljudje s svojimi naredbami ■ in uredbami medsebojno otežkočevati si življenje, njih inteligenca se je morala vedno bolj in bolj vporabljati za pridobitev življenskih potrebščin; za življenje ni ostalo nič; razvoj svobodne človečnosti je bil takoj v zibelki zadavljen in le posamezni so se razvili do pravih, svobodnih ljudi. Sove, potem so se dragi tem posameznikom čudili; ali ljudje, iz-vzetnši posameznike, se vendar niso mogli dvigniti do pravega človeštva. Ostali so le pri občudovanju družili, pravih ljudi. Ako hočemo ljudi spraviti na drugo |>ot. ako jih hočemo učiti spoznavati lastnino in autoriteto. ako hočemo ustanoviti Človeško družbo pravega človekoljubja, svobode, je-dnakosti in bratstva. |x>tem moramo zaklicali ljudem, ki trpe |xk1 pritiskom današnjih razmer: V zdramite se! Pričnite vendar z bortxj proti nizkosti, podlosti 1 Hodite ljudje! Vrzite že vendar od sebe plašč človeka j>o jx>klicu in ne minevajte v delu, ki je le sredstvo za vzilrža-vanje in udobnost življenja. Vrzite kapitalistične strankarske nazore v kot, ne hvalite slabo za dobro, ker to vaše stanovske in kapitalistično strankarske koristi zahtevajo. Dovolite, da bodemo ljudje! N#v list. Dobili smo prvo številko "Komarja", ki izhaja v New Yorku. G. Sakser je že tedne delal reklamo za novo "kulturno" podjetje Udar- jal je vprav čifutski na reklamni boben, vabil je vprav s sirenskimi glasovi slovenske delavce v Ameriki, da si naroče nov humorističen list. Nas ta reklama malo briga, posebno kako jo kdo izvršuje. To je vsakemu svobodno! ' Ali ko smo dobili prvo številko v roke, smo doznali, da je krožeči hrib |>orodil miš. Zaman smo iskali satire, zaman pristnega narodnega humorja. Pa saj ni Čudo! G. Sak-serju se ni šlo za satiro in humor, ampak da bode blatil svoje konkurente (Schlatuler, Zotti) v listu, za-jedno pa tudi včasih prav po |K>ba-linski napadel socialiste, ker on in njegovi uredniki niso zmožni/logično odgovarjati na stvarne članke v veliki, kulturni ( ?) plahti, s katerimi so njetnu socialisti v "Glas Svobode" jHrtegnili krinko raz obraz. Kakšne vr>te satiro bode prinašal "Komar ', naj služi ta-le pesmica v dokaz: "Tetka srce d a je bratu. Kam pa kam tako vesel — l'ii eifinder, pa eifaro Saprabolt — gospod si cel. Tiho, tiho, stara škatlja. Kaj zustopis ti ta svet — Panes smo gospodje — s akni H soeijalistom sem sprejet. (Has si'obode oznanit jem 1'arbam kar en gros ljudi Denarje zbiram — jem in pijem Skratka — fajn se tok živi." S tem, da smo ponatisnili "duhovito" pesmico iz "Komarja", smo jo obesili nekoliko nižje, da jo lahko vsakdo čita, tla se sleherni slovenski delavec prepriča o "humorju, satiri in logiki" Sakserjevih lakajev. Tako nizkoten ton kakor je v tej pesmici, je tudi v vseh druzih "duševnih'' proizvodih "Komarja". Včasih se na ti "duševni" nroizvodi spremene v navadno oslarijo, ki nima ne repa ne glave. Tako zgleda prva št. bombastič-iid napovedanega "Komarja". Mi bi gotovo molčali o vsebini "Komarja", ako bi ne bila naša »veta časnikarska dolžnost da spregovorimo svojo sodbo o vsakem slov. listu, ki prične izhajati, ker prva št. je nekako duševno zrcalo vsakega lista, v katerem se zrcali njega princip. Pač na t^Ienio v prihodnje malo več časa in prostora jk>s-vetili Sakserjevi veliki, kulturni ( ?) plahti, ki je mati "Komarja", ki je pa mesto zdravega in krepkega otroka povila pravcati nestvor. Rdeča straža. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bo* deknjižica "ŽRTEV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJSKEOA KAPLANA", kmalu poila. Kdor želi Imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za na& narod, naj dopofiljc 25c. na uprav-nlStvo "01. Sv." in pošljemo mu jo takoj. Zalolfra, ki se opisuje v knji-žl£i, seje završila na Kranjskem ter Je povsem resnična. $21,35 v Asbury Park, N. J., $21.35 in nazaj po Nickel Plat« železnici. Listki so veljavni tudi preko New Yorka, ki »t! prodajajo dne 21» in 80. junija, 1. in 2. julija, z dovoljenjem do povratka dne 31. avgusta, ako bo listki vplačani. Prodaja voznih listkov vChicagi na 111 AdaniB ulici in avditoriju Anex. železniška postaja na vogalu La Kallein Van Buren ulic. Slovenci v Johnstoun-u in okolici pozor! Društvo "Adrija" št. 8 S N P J priredi dne 8. jul. t. 1. ob 7 uri zve-čer veselico v "Hrvatski dvorani" na 7. Ave. v Cambria City. Na veselici »vira godba broječa 4 može. Vstopnina za moške osebe 25c. Dame vstopnine proste. Delavci v Johnstownu in okolici, ki se s teškim delom trudite za vsakdanji kruh. posetite veselico do zadnjega mola. Tudi delavec je človek! Zakaj ne bi bil tudi včasih vesel in saj za nekaj časa ne posabil na vsakdanje zlo. Odbor. 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste. Obleke za dečke in otroke od $8.60 do $7.60 S 83 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- J JoHN Versčaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. uiki: J Anton Mladič, 134 W. 19th Str„ Chicago, 111. IJoa, Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 564 8. Centre Ave., Chicago. 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111, . . I John Versčaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Bolniški 1 Jo8 Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsuki tretji četrtek svojo redno meBečuo sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja do odbora, du pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frunk Klobučarju. Društvene vesti. Društvo "SlavlJa" 1. S. N. P. J. t Chlcogu. III.. Ima tvoje redne mesečne sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Naročal dvorani na 587 8. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th 8t., Chicago. 111. Bratsko društvo "Triglav" fit. 2. "S. N. P. J " v I* Salle, 111., ima svoje redne mesečne Boje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob url popoldan, v prostorih M. K ura pa. D. Badovlnatz, tajnik. Društvo "Adrija" fit. 3. "8. N. P. J.", v Johnstown, Pa., Ima svoje redne mesečne soje vsako zadno nedeljo v me-bs«cu Ob 2 url popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v, o-menjetio društvo vabi Odbor, Društvo Bratstvo št. 4 "81. N. P. J " v Steel, O., Ima avoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. Dernača. . odbor- Društvo "Naprej" št. 6 8. N. P. J. v Clevelandu Ima Bvoje redne mesečne seje vsak prvi četrtek zvečer v meBcu v društvenih prostorih na 1778 BL Clair Str., Cleveland, 0. Društvo "Bratstvo" št. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje VBako četrto nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v proatorlh br. Fr. Miklaučlča na Sygtm. Odbor. Društvo "Braloljub" fit. 7. 8. N. P- J. v Clarldge, Pa. Ima svojo redne me-sečne seje vtako prvo nedeljo v me-mesecu v dvoraul nemške zveze ob 9 hrl dopoldan. Somišljeniki se vabijo t društvo Josip Kravanja, tajnik. Društvo "Delavec" št. 8. S. N. P. J. v S«. Chicago, 111., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlsola, 9049 Greenbay Ave. Društvo "Bled" št 17 "8. N. P. J" v Lorato. O., Ima avoje redne mesoCne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander 8elcbn!txer, tajnik. 678—10th Ave., Lorain, O Društvo "Trdnjava" fit 10 "8. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima ivoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Ivan Lebor, tajnik. Bratsko drufitvo "Sokol" fit 11 spadajoče v "8. N. P J.", v Roslyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje VBako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenšek-u. Odbor. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. Zugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah Društvo "Edinost" 6t. 13 "8. N. P. J.", v Whellng Creek, O., ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br. Josip Hora. Odbor. Društvo "8ioga" št 14. "Si. N. P. J." v Wankegan, III., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvoraul na 10. cesti. Andrej Masle, tajnik. Društvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J.", v Kavensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. l.udovlk-a v Ravetisdale, Wash. Odbor. Društvo "Sloga" št. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima Bvoje mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbauerja 136 Reed St. Fran Budna, tajnik. Slovensko narodno bratsko podporno društvo "Bratstvo Naprej" fit. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolar!. Frank Leveč, tajnik. Kam p 31, Pittsburg, Kans Drušvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kans.. ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Pečnik, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" Št. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar-Ja. J. Somrak, tajnik. Box «2 Ely. Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo.4 Ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo. In vsako prvo po 16. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-ja 1217 Eller Ave. Odbir. Društvo "Danica" št. 22 S/ N. P. J. v Trlmountaln, Mlch., Ima svoje redne mesečne seje VBako drugo nedeljo v mesecu. Matija Likovlč. tajnik. Društvo "Edinost" št 23 8. N. P. J. v Darragh. Pa. ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu. v dvorani Wm. 81nge*ja v E-venlngtowi, Pa. Odbor. Dnifctvo "Šmarnica" št. 24. S. N. P. J. v Jenny IJnd, Ark. luna svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Somišljeniki naročajte in priporočajte -OLAS SVOBODE. Na znanje. Današnjo številko smo poslali nekaterim rojakom na ogled. Ako se jim list dopade, naj nam dopo-lljejo naročnino, če jim pa ni všeč, naj nam pa vrnejo list, da vemo, kako nam je postopat i- Svetujte vsem talijanskim delavcem, da se naroče na tednik "IL LAVORATORE ITALIANO". (TulijanBki delavec) Ta list zastopa nevstrašeno koristi delavcev in odprto pove resnico o vzrokih današnje bede. Stane za celo leto $1.50 in se dobiva P. O. Box 206, Pittsburg, Kans. Slovenci pozor! S Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge vaine reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke In izdelujem nove Ig- ===-- - -Ot ji najnovejši modi in 'nlskl ceni. jk JUBIJ MAMEK, 581 (?. Centre Ave. bliio 18. ulic« Chicago, III. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin he- i kjer hotleva točila pivo prve vrnte, pristna naravna vina iti izhorno žganje. linijske smodke na razpolage, V obilni poNet ne priporočava v se m rojakom, brata i Polanšek brata. I/ DD VI Al ADAn¥T IVI UVT t Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. f. F. Stepina, Odvetnik, notnr in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. 18th St. Chicago, III. Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island k. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun. iii od 1. jul. pa do HO dec. jio 8 odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja bo denar na vse dele Bveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. U PRVI NARODNI IZLET vseh združenih slovenskih društev v Chlcagi, kate-rega pri rede društva: Js Sv. Štefan, SluvJJa, Sv. Jurij, Sv. Alojzij, 5 Slovenija, V. Sv. Martina it(l. ^S v nedeljo dne 23. julija 1,905 v Thornton Park, III. z dvema posebnima vlakoma na Chicago Terminal železnici Odhod s postaje Grand Central, Fift A ve/ in Harrison zjutraj ob HiHO in 11:80. Vlaka se vstavita na Blue Island Ave., Ashland Ave., Western Ave. in 2f>. ulici. DOBITKI: Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. In sicer tekmujejo najprvo med seboj deklice, potem dečki, kasneje odrašene ženske, za njimi odrašenl možki, nazadnje pa debeli možki. Listek za osebo 50 centov. Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. _ Kedar telo slabi in so njega moč čimdalje boljinbolj zmatišuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljehje, da ojači čreva in ledvice, * Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznimi, nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pii prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Her m » n e k o v a n g e 1 i k a balzam je naj-l>oljši kriČistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. tšr Cena 75c; po pošti 85c. "t&tt Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago III. Ogromni dobiček v naših premijskih kuponih. Wl lin fci SI1! Sedaj dobite toliko blaga za vsaki kupon kolikor ie vreden. VI lahko za kupone kupite blago v vsakem oddelku naie prodajalne. Izvzemii oddelek za jestvine. Leta 1904 sem VBtanovll sistem kuponov. Za te kupone so dobivali odjemalci razne premije. V tem času sem pa uvide!, da moji cenj. odjemalci žele dobiti za kupone blago, kakršno si žele. di* niso zadovoljni s premijami. Vsled tega sem »klenil. da Ixxle vsakdo za moje kupone sedaj kupil, kar bode ho'el v moji prodajalni. lzvzem&l Jestvine. Glavni vzrok mojemu sedanjemu nastopu je pa v tem, da imajo moji ce. odjemalci tudi dobitek od moje trgovine. Tu ni nobenih posredovalcev. To je tvrdka Kolaček & Co. sama odredila v korist občinstvu. TI kupoli atanejo nid, ker ae blago za iato ceno prodaja kakor bi ne bilo kuponov. 1 Ako le za pet centov kupite, dobite ie kupon za pet centov. Ako imale kupone, so iBti toliko vredni Aakor gotov denar. Ako ate kupili za $50 blaga, tedaj dobite vrednoatl za $1.75. Kako dobite lahko kupone: Ako kupite blago, teilaj dobite dupllkat čeka. Ta ček oddajte, kjer se Izda vajo kuponi. Cekl se morajo oddati Isti dan. kedar se kupi blago. Za $50 vrednih kuponov dobite en certifikat. Za ta certifikat lahko kupite v nafti prodajalni za 11.76 bla^a. Izvzemsi jestvine. Ti certifikati se lahko v pora bi Jo tudi kot del vplačila prt blagu, ki je več vredno kakor $1.75. V naiem premijskem oddelku je ie mnogo krasnih predmetov, radi tega priporočamo na*lm cc, oC;.malcem, da zamenjajo svoje kupone za te predmete, dokler jih Imamo *e v zalogi. Za $26 kuponov dobite že lepe predmete. Drugo blago pa dobite le za ccrtlflkate. Prodajalec FRANK STONICH, vprašajte . . . po . . . štev. 22. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. Potovanje generalov. V nedeljo jo prišlo v Postojno več*ge-neralov z velikanlkiinspremstvom. Pripeljali so s seboj kratkopalo vse, kar bi potrebovali, ako bi potovali na severni tečaj ali v kuk drug popolnoma neobljuden kraj. ne pa z vsem preskrbijo ni ^moderni trg Postojno. Imeli ao s sol K) j tudi dve veliki posodi dunajske vode. Duši so ostali v Postojni samo štiri dni, niso se prav nič bali spremeniti trg v nekak "logar". Cel hotel Ribnik je bil kuhinja in obe-dovulnica. Nalašč zanje postavljen štedilnik - katerega so seveda.tu-di naročili z Dunaja jo stal več sto kron. Za obed ho imeli baje 512 Btro/ajev: velika gospodo, še večja potrata- Človeka mora] naravnost srce boleti, če vidi kako delajoJJJz denarjem visokijvojaaki krogi; kajti naši iirenotrebt.i ljudje ^morajo hodi ti oc f 1 'oneija do Pilitlntzu pod-poro par kron, končno pa ho jim ie izjavi, da država nimo denarju in da ne moro ničesar dati. Ako smo pravi prijatelji ljudstva, se nikakor ne moremo navduševati za vojaštvo, najmanj pa za tako generalsko potovanje, ki jo odločeno za to, ifo vsak slučaj pripravi tla. na 'katera bi p Mt ivili nošesiuove v boj proti Italiji. Postojno! so generale vzlic temu prav slavnostno sprejeli. Dolžnost kavalirskih generalov je, da poplačajo naravno gostoljubnost 'Notranjeev s torn, da iiospešijo gradnjo vipavske železnice, ki je baje zanjo same velikejvažnosti, za našo ubogojjvipavsko J/lolluo ["pa življensko vprašanje. 'Notronjoo'1. — Po vseh župnijah se sedaj prepoveduji ples ob nedeljah in praznikih, posebno strogo pa v podružnicah, kadar su bere maša. Neverno, kakšen namen noj ima ta prepoved nedolinega kmetskega razveseljevatija. Zakaj se ne sme gojiti ples, ko vendar tudi kaplani najnne plešejo, če ne po konsum-nih gostilnah privatnih hišah, pa po cestah in jarkih Ples se kaznuje ' sedaj s tem, da se ustavijo maše Pač lepo, Zakaj ao pač kaplani v Marijinih družbah poučevali ples? Naše mnenje je, da bi bilo boljše razgnati vso Marijine družbe, kakor pa prepovedovat i mladim ljudem naravno in nedolžno veselje. Ples je Htarodaviia narodna navada in boljša reč, kot pa osketiono in orgično življenje skritih črnih ljudi. Plesalo se je milijone let, prodno se je ustanovila katoliška cerkev in plesalo se bo se, ko bo Petrovo skala že davno propadla. — Kapuci 11 pn ter Ciril v Križu na Vipavskem se odlikuje po samih lepih čednostih.Zlasti napredno časopisje nnskak nje kakor kozel zelen grm. Za to porabi vsako priložnost, pa naj se zgodi v navadnem razgovoru, ali na priinici, ali pri spovedi^Spoveduje najrajši ženske in ljudje se kar spogledujejo, kaj uganja, če dobi kako mlado dekle pred linico. Sprašuje jo reči, ki morajo mlado srceie pohujšati in zastrupiti. Ali bi se taki kladi, ki se dobro rodi ob kruhu in klobasah našega ljudstva, ne moglo pokazati poti dostojnosti in obzirnosti? — IJisaga ni nikdar polna.Nekje na Notranjskem so bistroumni duhovniki iznašli prav praktičen način, kako si po in nože dohodke. Oasih je pri binni vsak l)oter lahko imel birinancev, kolikor je hotel. Zdaj pa se je to odpravilo. Vsak boter sine imeti zdaj le dva bir-tnanca in nič voč. 1'speh tega je, da se jo število botrov, znatno poJ množilo in to so bistroumni duhovniki tudi hoteli. Več kot je botrov, več jo goltlinarekov. Ros, praktični •o ti dušebriiniki in vedno iznajdejo kaj novega, kar polni bisago, ki pa vzlic temu ni nikdar polna. Srednjeveška omejenost.V no katerih krajih imajo duhovnike, ki so uprav srednjeveško omejeni. To kaže naslednji alu^i ifNehij^lilL" niČar — kraja nočemo imenovati — je šel k spovedi in med drugim na spovednikovo vprašanje povedal, da ne gre k maši, aRo ima v nedeljo službo. Spovednik ga je radi tega z veliko resnobo pograjal in mu v črnih barvah naslikal strašne kazni, ki ga čakajo. Železničar se je zagovarjal, češ, da tudi .uradniki, ne hodijo k masi,kedar imajo službo. In spovednik je tudi nad uradniki izrekel ostro sodbo in jim žago, tovil večno trpljenje, ker ne hodijo k maši, kedar imajo službo. Ta duhovnik toroj misli, da uradnikijn železničarji luliko službo zapuste, kadar hočejo ali pa dn se bo-na železnici ob nedeljah injpraztiikih ustavil promet, da pojdejo železničarji k masi. Kaj tak duhovnik ! ne čuti, da se mu morajo ljudje smejati, ako zahteva, naj popuste | svojo odgovornosti jKilno službo, i da pridejo.k maši? j Slov. Narod." A Mirko Vadjina i priporoča bratom Slovencem svojo BKIVNICO. 3110 W. \H, St. Chic Največja slovanska tvrdka, ; Emil Baclintan, 580 So. (eiiire Ave. Chicago. ZAHVALA. Vsem ce, rojakom sodrugoin. ki ho me na potovanju za "Glas SvoIkhIc" pozdrnv_ zajed po pa vabim vse na delo, kerlezzdru-ženimi močmi lahko zmagamo. Fr. Miklavec, L. Box 115, Willock, Pa. Listu v podporo. Darragh, Pa. — Ker je Togo zmagal in se je g. Saksor bal, da LhhIo poražen oc; ker se je g. Saksor bal. tla Japonci ne bodo dobili posojila 10c: ker bi bil g. Sakser izvrsten ruski general, pa vendar noče oditi na bojišče8c; ker sem se iz Sakserjevega lista naučil nekaj laških, turških, tartarskih francoskih in angleških liesod^oc^ ker g. Sokser slovenski ne zna oc; Ker je nemški idiot japonskemu princu daroval svetiujco, Nikolaj pa je na Sakserja pozabil 5c; Za križec sv. Komarja, ki mu je že obljubljen 2e; ker smo ustanovili novo podporno društvo S N P J lik-. $12.25 do vodopaiia Niagare in nazaj. po Nickel Plate železnici, din' iS., lit. in 20. junija z dovoljenjem do povratka z dnem 21. junija ali z dovoljenjem vplačanega voznega listki' z dnem 14. julija. Vlaki vozijo vsaki dan trikrat in so o-premljeni z zračnimi spalnimi vozovi Na vlakih Nickel Plate železnice so solidne cene. Južine v jedibiih vozovih stanejo le Hoc do $1.00; torej a la carte. Za informacije se obrnite na John V. Calahu-nn. Gen. Agt., 1L1 Adams St., Room 2'JH. Chicago, 111. Potniška postaja v Chlengi je na vngolu Van Buren in Lu Salle ulic. N ožni listki bo prodajajo v mestu na 111 Adams ulici in avditoriju Au-nex- Kl/n Peljete denar v st^iro do« HMJ inovino, obrnite »e zaupno na M. V. Konda-ta, '>8.'l Loouiis (Str.f Chicago, III. Iinportirau tobak iz store domovine. V zalogi imam po 7, 8, 18 in 17 kr., kakor sport, sultan in dum-ske cigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. Izdeluje društvene znake, gumbe. zastave in druge ptrebš<"ine. K-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohieagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu11 vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vino. I'ni j ske stnodke na razpolago. V secern u v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralno miza (l>ool tablo). Solidno postrežbo zagotovljeno. Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC Iil7 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. VL _ Edina vi nama, ki toči najboljše kalifornijsko in importiruna vina. Kdor pije noše vino, trdi. du se ni nikdar v svojem življenju pokusii boljšo kapljico. Vsi dobro došli! •V M | Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja noj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižico je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških ^besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toroj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money Orderju ali po v znamkah na naslov V. J. Kuhelko, P. O. Box 744 New York N. Y. ■w r m Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti Vi kako je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro ao Vam povrne slast do jela. že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki absolutno pomaga v mnozib slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre- -bovno uioč želodca in črev, in včinkuje tako blagodejno na te organe, da lahko probavjjajo unite/.- | jo jedila. Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vse, kar je Vanv všee, ne do bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke so, oko ne morete vlivati hrane ne vsled revščine, ampak vsled liolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnosfc, ohrani zdravje, ohrani moč. To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim Imloznini Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah. se lahko daje otrokom, zbirčnim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. JOS. TRINER, 7JW So. Ashland Avenue Chicago, Illinois SVA RILO _____j__ Mnogo ljudi ponareja to pripomoček pod raznimi imeni. Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. iuia vsaki don več prijoteljev, ker je iuiš narod prišel do Trineijev brinjevec prepričanjo, do je nujpristnejši in najmočnejši. llMitfiiftiiiiiliiiMiiiii i i r li - -..... Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & & Dru/.biiiske in društvene skupim1. Ženitovanjske iu otročje slike ko naša specialitet a. One primerne in solidne. 391-393 Blue Island Ave, vogal 14; Pi. Telefon Cunni 287 Nad 30 let go jo obnašal Dr. R1CHTERJEV svetovni, rRHNOVJ,jeni II SIDRO Pain Expeller kot najboMSMek^ zoper REUMATIZEM, ■ POKOSTNICO, PODAGEO itd. in razne remnatlčno . neprilike. SAflO i 2iCU In SOct. v va«H lekarnah ~~—— »li pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. »s- LIEBtCH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in tnale slike |h> najnižjih cenah. HO -86 K u el id Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna, Zatora), rojtikl Slovenci, v alučaju det Vam Je treba zdravnIAke pomofil vam ml priporočamo aamo In udlno lu tejfa slnvncga In Izkušenega »dravnlka ker se nijeden drugi zdravnik no more ponašati*a tako uspešnim zdravljenjem kakor on. Allinilll ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- 11/lin AVI V\F Ril F/NI d™™ vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-u«.unnvi lUk UULLLIll) nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh Iwleziiij, kakor: bolezni na pluč&li, prsih, želodcu, črevnh, ledvicah, Jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni sna, katar, pre-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljiiuje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, nasledke izrabi jevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, lusko ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čifičenje? beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notraoje in zunajue bolezni. On je prvi in jedrni zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženskp spolne bolezni, kakor tudi „8iftlia", točno in poginoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: Slavcoka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni žen-ekih organov — narednega mesečnega čiščeuja, belega toka — bodi ja j a in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola iu srčne bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila bo mi za-»lostavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sem tr-peki nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici nujbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Man Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor! Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih ]K>i>oluoma ozdravil in »fin zdaj čtotrt zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sein bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-slivqe ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo 1k»-lezen navedite starost in čas, kako dolgo ste 2e bolni tar pošljite pituno na ta le naslov: ' Dr. E. C. Collins Slevcaec: JOHN STRAH W. Ferocnt Str. — M«»ilea, 0. RAZNO. — Krivoveiee s papeževim redom. Kopreraeunljiva so Iwije potu božje previdnosti, ali se 1k>1 j Čudna so gotovo jK)ta "božjega namestnika v Rimu. Papež jo glavar cerkve, ki se imenuje edino "zveličavna". Vsi nekatolieani so v katoliških očeh veliki grešniki in zaprta bo jim na veke vekov vrata nebeškega kraljestva. Pred kratkim je še napisni "sveti11 oče pismo zaradi odpadanja od katoliške cerkve, v katerem b<> je britko pritoževal. Lutertinci, ki ho se odtrgali od katolicizma. veljajo za posebno hude krivotftrce. In misliti bi bilo, da je krivoverec, brez obziru na njegov poklic, s katerim nima cerkev, organizacija duš, ničesar odpraviti. Tako je tudi nemški cesar, glavar protestantovske cerkve v Nemčiji, krivoverec in }>o katoliških nazorih že sedaj obsojen na večni pekel. A-li pri cesarju zatisue papež ne le eno oko, temveč oba in ravnokar čitamo, da je podelil Pius X. Viljemu red svetega groba. To bodo klerikalci čudno gledali, da daje njihov papež krivo verskemu poglavarju svoja največja odlikovanja! Morda hoče s tem dokazati, du je socijalen papež, — Zidarska stsvka vGracn,ki je trajala šest tednov, je bila v soljoto vsled posredovanja namestništva končana. Delavci 6o dosegli lep uspeh, ki leži zlasti v tem. da je najnižja plača za navadna dela določena s li K 40 vin., v .tem ko je prej mnogo zidarjev zaslužilo komaj po 2 K 70 vin. Za fasadna dela je najnižja plačan kron, za nevarnejša dela je razven dosedim-jega "Pinselgelda" ustanovljena še doklada 25 vin. na dan, za zidarje pri ognjiščih in kotlih jeminimalna mezda 4 krone. Slovenski delavci razvidijo iz tega lahko, kako koristna in potrebna je organizacija« Ako ne bi bilo pri nas še mnogo sto delavcev popolnoma brezbrižnih za organizacijo, pa bi hc njih razmere tudi kmalu popravile. živinski starši. Pred graškim sodiščem stik bila obtožena delavec Anton Fleischliaeker iu njegova žena. Fleisohbacker je svojega štiri mesece starega otroka lako pretepal, daje otrok vsled ran umrl. Živinski oče priznava, da je otrok a /e tepel, ko je bil— 11 dni star. Vsled poznejšega pretepanja je imel otrok zlomljeni obe rok i.desno nogo in tri rebra. Tri mesece staremu otroku je enkrat vi i I v usta toliko močnega ruma, da je otroka skoraj zadušilo ter je vsled opeklin ves dan strašno jokal. Nečloveški oče je bil obsojen v osem mesečno ječo, žena pa, ki je trpinčenje mir-gledala ter sploh otroka zanemarjala je dobila M dni zapora. Naš rojak John Kumar je od-odprl gostilno na Laftin in 20. ulici in Blue Island Ave. Podrobno jMiročilo v oglasu na 2. strani. Medleal Institut* 1-40 WEST 3-4th STREET, NEW YORK, In potem bodite c mirno dušo prepričani da bod eta zagotovo in popolnoma ozdravili. IN. V« Darragh, Pa. Na zadnji aeji društva "Edinost" št. 2.'l S N P d so bili izvoljeni naslednji bratje odbornikom: Jakob Jesenšek, predsednik; Cene Hutar. podpredsednik; Ka-rol Markovšek. tajnik; Jože Hanptmann, blagajnik in nastop-nik Miha Fleck, zapisnikar; Ivan IJojc, reditelj. Bolniški odbor za Darragh, Pa: Anton Budna. Za Propetehall Gregor Maaterle, za Herminie,Pa-pa Valentin Urbas. Vse rojake tu iu v okolici, ki še niso člani kakega društva, vabimo, da se vpišejo v naše društvo, ker je to edino podporno društvo tukaj in v Okolici. Vstopnina in mesečni doneski so v primeri b podporo, katero dobivajo bolni ali ponesrečeni bratje, v resnici malenkostni. Prihodnja seja se bode vršila prvo nedeljo v mesecu juliju v Ewnig-■town v dvorani W. Singer sredi pota med Darragh in Herminie in sicer ob 2. uri popoludne. Kdor želi vstopiti v društvo naj sezglasi pri predsedniku iti i tajniku. Z bratskim pozdravom •lakoli Jesenšek, predsednik. Slovenci vChicagi pozor! V soboto dne 17. junija t. 1. ob S uri zvečer bode, v Narodni dvorani f)87 S. Centre Ave. društvonenu seja slovenskega socialističnega kluba, im katero se vabijo vsi Slovenci v Chicagi iu okolici, Odbor. Naj impozantnejši izlet bode letošnje poletje v Asbufy park, N. J., ki je za jed no tudf sestanek narodne izobraževalne zaveze. Vinki vozijo od JI. do 7. julija po Nickel Plato železnici. Pri tem izletu je tudi dovoljeno, da se izletniki poslužijo West Shore ali Lackawanna železnice da lahko izstopijo ob Chautauqua jezeru, vo-dopadu Niagara in v New Yorku. Vozni listki po $21.»$;"» za t je in nazaj se bodo prodajali dno 20. in 30. junija, 1. in 2. julija, z dovoljenjem dopovrat, ka z dnem HI. avgusta, ako so listki vplačani. Izletniki, ki imajo povratne vozne liBtke v-plačane da 31. avgusta, lahko potujejo preko slikovitega gorovja v državanama New York, in Pennsylvania, ob reki Delaware, ali skozi krasno dolino Mohawk doli do rekeHudson, odkoder, se lahko pride im> enodnevni prosti vožnji s parnikom v Albany in New York City. Izletniki si lahko izvolijo tudi drugo |>ot. Na vlakih Nickel Plate železnice so cene zmerne in solidne, dužine v jedilnih vozovih Nickel Plate železnice stanejo Hoc do $1; torej a la carte. Postaja v Chicagi — La »Salle Station na vogalu Van Buren in La Salle ulic. Vozni listki se prodajajo v mestu na 111 Adams ulici in v avditoriju Annex. Za podrobnosti pišite John Y. Calahan, General Agt., IDI Adams Str. Room 208, Chicago. Bolna šolSka učiteljica. Gdč; Ema Mengler, šolska učiteljica v Brun«, Neb. je težko obolela. Nje oče, g. Frank Mengler je nam pisal naslednji list: "Moja hčerka je bolehala za boleznijo v želodcu in na pljučah. Večkrat jo bljuvala tudi kri. Mi smo se bali, da ne I »o nikdar več okrevala, ker smo domnevali, da ima jetiko. Na zadnje smo poskusili Trinerjevo, zdravilno, grenko vino. Bili smo presenečeni, ko smo opazili, kako lntro se ji vrača zdravje. Telesna moč se ji je kmalu vrnila in danes se počuti bolj močno, kakor kod«j poprej." Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje direktno na želodec, i>omnožu je prebavno moč. čisti in množi kri. To je tajnost vseh vspehov, ako se rabi ta pripomoček. Kdor potrebuje telesne in iivljenske moči, jo bode zadobil, ako le rabi (o izborno zdravilo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincm 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. I L« nameravate obiskati svoje nMJ sorodnike v stari domovini, če iih želite vzeti v Ameriko tedaj pišite za pojasnila in vozne cene M. V. Konda-tu, tlKl Loomis 8tr.. Chicago, 111. DNEVNI KlIRZ. 100 kron avstr. vel j. je $20.50. Temu je prldjati še 10 centov is poštnino. Rojaki v Clevelandu in okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo se vsa notarska dela (Vollmacht), kupna, dolino pisma, prošnje radi vojaščine itd. Oddal- {'eni rojaki dobe pismena pojasnila »rezplačno proti odškodnini pošt- nine William Sitter 26 Franklin Extension Lakeweod, Oble. ________ _ _s_ __ ; Svetovni mir. Konec. • Danes vidim« tri prince miru, ki tekmujejo drug z drugim. Prvi jo predsednik Roosevelt, ljudski zastopnik ( ?), ki vodi IjudovladoZdružen rh držav severo-amerikanskili prav tik nevarnega in dragega pota evropejskega imperializma, včasih celo absolutizma. Roosevelt je pritlično toliko odkritosrčen in resničen kot cesar Viljem 11.. kateri od same goreče ljubezni do vesoljnega mirit ni storil druzega za. dosego opuščen j a vojevanja, kot pomnoževal je in vtrjeval svojo vojsko in mornarico odkar vodi vladno krmilo Nemčije. In tretji, i>e zadnji, beH golob-ček miru jc slaboten car Nikolaj, Ui se nač kaže kot ognjevit in navdušen nasprotnih morije, med tem pa nadaljuje vojno, ki je nenrekos-Ijiva v vbijanju. grozi in vinčenju. Ti trije nadatvvlji miru držijo z levico oljkino vejico — znak miro-ljublja — v slepi svet, med tem ko 7. desnico vihtijo njih krvi žejne meče vodeč nevedne, pohlevne in krotke ljudske mase v nespametno, bar-barično klanje. Njih jeziki vpijejo: "Mir! Mir! Mir!" a srce nj h |»a •n n vr'čevanju človeških bitij in blaga, katerega plaku-joče sirote in vdove stradajo. Kako dolgo lx> >e tO trpelo? Naravno je, da ljubijo svetovni mogočneži militarizem, kajti edino vojaštvo je. ki drži moč in mogočnost teh pijavk: a da so delavci dvajsetega stoletja tako nevedni in tako sutžnjevski, da se t>onižajo kapitalistom za čuvajske j>>c iti skrbno čuvajo njih origoljitfano in nakradeno bogastvo, med tem ko sami ne posedujejo ničesar, kot revščino, temu se je pa čuditi brezmejno. Vojskujoči državi ste hudodelca v pravi luči. Njiju poinagaci so drugi nrodi, ki tvorijo gledalce jetl-nako pri dvoboju |>etelinov. Kadar se Ijoreča petelina trgata v kosce in kri moči zemljo, jjosebno kadar jc-den, v časih oba obneinagata ter se zvalita mrtva na tla, takrat ~risotni suroveži ploskajo veselja in se ra-dujejo. Ali tu niso več pretepajoči se petelini; bojevniki so živi možje, naši bratje, kakor jih zovemo kailar smo v kristjanskir cerkvah. Najmanj 50.000 mož je bilo umorjenih pri obleganju Port Arthurja. Petdeset tisoč mož, gotovo mnogo družinskih očetov ali sinov v podporo starišem. More si kdo predstavljati, kai to pomeni? Da, celo ruskega slikarja Veresčagina podoba je daleč preko-Šena. Kcdo zamore povedati koliko več mož je oadlo v orjaških hitkali med Kuropatkinom in < )vaino? Kdo ve koliko teles je ]x>/rlo morje med pomorsko bitko med Togo in Roje-stvenskim? Prištej to k 50.000 in Izmisli, da morija vet h 10 nadaljuje in da britlkai smrt zahteva novih žrtev vsaki dan. I11 ni ga. da bi djal: "Dovolj je!" akoravno bi se moral dvigniti ves izobražen ( ?) »vet ter zagnati krik: "Ne j eden mož in ne j eden cent za vojaštvo.'' Ne pozabimo toraj, o proletarijatu. nosljalo isto sobice, ki sije denarnim kraljem že jzza namtireka in še le potem se l*> vresničil glas: "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre, volje." Sloga jači, nesloga tlači, / 'itjem R(hkškx. 4:000. času primerna povest iz prihodnjih dob. -o-- Fa vzorih dr, Ničmaha napisal dr. Nevesekdo. vi. "Kako to?" "Ker bi bil sam rad dobil strežniško to služIjo.' "Pojdiva v mesto!" izpregovo-rim nato. "Prav rad te vzprej-tnem v službo, Kam naj kreneva najprej ?" "Najprej morava k slavni |>oIi-ciji 1" "Kaj vraga." začudim se. "|>o!i-cijo imate tudi?" "Gotovo! Stari in slavni pisatelji >0 v imenitnih svojih delili dokazali. da je več tisoč let stara ta institucija, in da so mogle brez nje prebivati samo barbarske države. Naša policija pa je tudi izvrstno urejena, in ko je pa|>eževo brodo-vje leta u>8«j. zasedlo države na južnoafriškem nosu, uvedla se je onda policija našem vzoru." "Črnino! Čudno!" "Prepričal se bodeš sam o vsem! Odriniva setlaj, in ako želiš kaj jHHtka, bodi ti moja učenost verna in |>oslii/.na strežnica!" "Hvala ti iskrena! Spominjati se hočem prijaznosti tvoje!" Napotiva se v omenjene ozke ulice. Pozornost >0 mi vzbujale |>o-dobe po zidovih. Kakor smo nekdaj slikali svetega Florijana z go-lido ]kxI ostrešja, tako se je kazal malone nad vsakimi vrati droben svetniček, držeč na vrvici majhne-ga psa. "Kdo je sveti mož s psičkom.' vprašam svojega strežnika. "Svetnik še ni," odgovori mi, "vender menim, da Ixxle skoro. lllar ženceni ga je uvrstil že nadškof Jacdbu> LVI1." "Kako je ime blaženemu možu?" "Blaženi Anton od Kala je to; v tej provinci ji ga prištevamo cerkvenim učenikom, ker je spisal obilo svetih in učenih knjig." "Ceilm vixli s sabo psička.' "Takoj ti razjasnili!! Ko je živel omenjeni sveti mož, napadali so tja brezverci od severa in juga in zasmehovali ?o njega in svetost njegovo. < lori v mestu na severu mu je živel najhujši nasprotnik — svete knjige nam gotovo dokazujejo, da ga je obsedel satan že pri rojstvu — in s pomočjo tega satana je spisal mnogo hudobnih knjig ter tako sejal ljuljiko med pšenico, katera se je vsrpala iz rok blaženega Antona <«1 Kala na njivo Gospodovo, Hoj je bil resnice z lažjo. Ze je ouiagovala resnica, ki se kaže v ponižni nagoti svoji, in že je zmagovala laž. ki sc kaže v bi i učečem, pregrešnem l šnu. Blaženi Anton |H»sti nato pettrajst dnij, šestnajsti dan pa gre na Sveto Goro, dvigne iroke proti severnemu mestu in prosi prekletstva z neba na sovražnika svojega. In glej, zg<*li se čudo! Prvo čudo blaženega Antona od Kala! Ponižan je bil satan, in njegov služabnik v severnem mestu je izgubil v tisti uri, ko je sveti mož na Sveti Gori dvigal koščene roke proti oblakom, dar jezika, in namesto tega daru mu je ostalo je-tlino lajanje, kakor ga čtrjemo pri svojih psih." "Ali je to čudo blaženega Antona od Kala- dokazano?" "Netlvojbeno!*' "H111! Dobro torej! Zato inia psička pri sebi ?" •"Prav zato. Imeniten pomočnik jc pri pasjih boleznih, kar je so-sebuo v našem mestu velikega |x> mer.a, ker je toliko psov. < ilej, tukaj je policijsko poslopje!" ()bstala sva pred prostornim zi-dovjem, v katerem jc tiste dni g«xs-jxxlovala policija ljubljanska. "Najprej se nama je oglasiti pri patru gvardijanu. da nama da svoj visum." "Pri patru gvardijanu?" začudim se, "D'i. pri patru gvardijanu. Nasa policija je izročena že tristo let očetom kapucinom, ki izvršujejo svoj posel, na veliko zadovoljstvo premilostivega nadškofa !" "Kako je to mogoče?" "Prav lahko! S takšno |x>Iicijo je pomagano državi in 1 »omagano tudi redovnikom kapucinom. Kdor zagati slavni policiji v pravično l>est. plačati mora določeno pristojbino, ako je količkaj denaren.. Po, tem ]>oti ima država brezplačno policijo — pomisli, kolik!> denarja se je potrosilo prej v surovih časih! — očetje kapucini. ki zidajo sedaj že deseto cerkev, pa imajo redne in stalne letne dohodke.'" "Za Hoga, modra naredba! Razjasni mi se, s kakšnimi |*osli se so-sebno bavi vaša policija?" "Različni so ti |K»sli in težavni. Najjveč opravka dajo grešniki, ki so -liciji do izpovedanih grešnikov." "Pozna se ti, da ni>i čital knjig blaženega Antona od Kala! Večna previdnost ti je zaklenila ta vir modrosti, in sedaj In-gaš v temi. Poslušaj! Do tistih dob. ko je zavladal nadškof Jacobus LV1I., bila je iz-jx>vetl strogo cerkvena ustanova. Izpovednik je odpuščal grehe in pokoro je nakladal grešnikom. Ali sc je pa naložena pokora opravljala, ali ne, kdo ve! Kaj pa piše blaženi Antonius? Država ima vso moč X rokah, in nje dolžnost je, s to močjo zabraniti, da se ne dela greh in da grešnika dohiti tudi upravičena kazen. To je načelo blaženega Antona od Kala. In ali morda ni utemeljeno v pridotli in božjih zakonih? "1'temeljeno je! Toda kako se upirablja v vsakdanjem življenji?" "Precej ko je nastopil nadškof Jacobus LVIL slavno svojo vlado, zdrnž I je 1. izpovednico železno pest posvetne vladne moči. Kdor se iz|xj\e grehov, njemu naloži breme cerkvene |x>kore ali naloži se 11111 tudi breme jiosvetue |x>kore. In to breme je težje od prvega !" "Kakšno je?" "Zdajci ti (»oveni. Kdor je izj>o-vedan, temu izroči izpovednik l>el listič, kjer je zapisano število palic, katere mu našteje (»svetno oblastvo v ix)koro izpovedanih grehov!" "Število palic! Je li prav culo moje uho?" "Resnično, število palic! Kaj bi bila naša država brez palice! Hlago-tiosno to orodje jc stcln-r. da. glavni steber javnemu življenju našemu." "Razlož mi Še, kako nadzira vetno oblastvo, da se vsakomur od-šteje prisojeno število, kakor ib>lo-ča izpovedni listič' ' (Dalje prihodnjih.) «...... Somišljeniki naročujte in priporočujte -GLAS SVOBODE". KAKO JE MOGOČE, DA DOBE NE-kateri Slovenci, takoj pri »vojem prihodu v Ameriko dobre In lahke tluibe? To Jo mogoče le vsled te«a, ker se lati potrudijo kolikor mogoče kmaJo iu hKro navaditi »e tukaj&nlh raamer l-n ae uavzetl fieg L11 posebno naučiti se tiikajftnega Jeilka. Vsak naaelnik naj torej skuSa. da so t prav kraUtem času nauči tuk&j-Snega Jezika, ter naj se za to posluži "SlovemkotAngle*kega rejnika", katerega pnxlajft V. J. KUBELKA. Box 744. NEW YORK. N. Y. (cena mu je umo 60 ct.) Pri naročilu te«a Movaxja. ki Ima obliko ievno knjaiee, pritožite a>e-s«k CO ct_ r poAtnlb znamkah ali pa Pcwt Moner Order na zgoraj omenjeni Bialor. Najpiodneja in n^jbo^jša trgovina Spomladnih oblek in površnikov. V zalogi imamo največji izbor oblek in površnikov za imI-traale in dečke p) unjuižji ceni tin zapadni utrani mesta. Obleko od ? B. naprej, površniki" " 8. " tfaročeue obleke izdelujemo po najnovejši modi na trgu. Cene nizke. Obleke po naročilu delane od »aprej. Velik izbor oblek zn dečke, otroke in drugih potrebščin za gospode. Pridite in prepričajte ae pri staro znani tvrdki. Telefon—Canal Ili>8 0" Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland live, Telefon Canal 476 0 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist e. e SLIKA PREDOČUJE liro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so juinčeni za 20 let. Ko-lesovje ima lo kamenov in je najboljšega ITstouin "Springfield 111. Movement" size. Vsled znižane cene stane seduj le $14:50 Ako želite dobro in trpežno uro po nizki ceni, si jo lahko naročite sedaj. Kolesovje se jamči za tri hita. Jacob Stonlch S<> E. Madison St. Chicago, III. ['emu pustiš od nevednih zol>o-zdravnikov izdirati svoje, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po nnjnižji ceni napravi Dr. B. K. Siinonek Zobozdravnik, 544 HU E ISLAND AVE. CHICAtiO, ILL. Telefon Morgan IM. Posebne cene za tovorno blago in potnike ZA. NASELJENCE in KUPOM KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gabfield, Eagle. Delta. Mesa, Monthose in IIis-šdai.e, Colorado, se lahko popelje tjii le jx) DENVER & RIO GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite K. C. NICIIOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R-'242 Clark St., Chicago, III S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. ■ .