iv % m 11 [ AMCYUCAN IN tPIIHT _ K>R€IGN IN LANGU ag« oni v Pati«ttal and ioteniatlMM) Clrcalattw CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1960 SLOVAN LAN MORNING NGWSRAPGR ŠTEV. L1X - VOL. LIX. Vsak naj hrani svoje lastne atomske lajne ^aradi nasprotovanja Kon-Sresa predsednik ne l>o še BEOGRAD, DESETEGA FEBRUARJA... Novi grobovi Annai Varsek V soboto zvečer je preminuls na domu svoje Ačere na 444 E. _ 152 St., 89 let stara Mrs. Anna Predložil spi'emembe /ako- [stj Jan, ko je kardinal Alojzij Stepinac umrl, je Varsek- rojena v vasi Konjsko, na o atomskih tajnah. WASHINGTON, D.C. — Pred-sr'dnik Eisenhower bi rad dosegi od Kongresa pravico, da bi Srneli atomsko orožje in z njim ^i atormske tajne prepuščati v s •ambo in varstvo tudi našim j-aveznikom, seveda pod pogoji, ‘ j h določila naša admini-slracija. že takrat so dvomili, da mdo na Kapitolu pozdravili to eJ°. In res jo je prvi začel režirati demokratski kangres-111 Holifield. ki bo s prihodnjim letom postal predsednik oiigresnega odbora za atomsko 1 torej isila mogočen politik. . rlolifieid je proti ideji sami aveh razlogov: najpreje ne V stalnost vla(l v zavezni-_ državah. Očitno namiguje ,a Francijo; De Gaullu bi atom-f a lajno že zaupal, toda kdo ve, eer k° njegov naslednik. Si Pa je vprašanje, ali je mo-^°ce zaupati atomsko orožje se-‘‘nji francoski armadi, in rn!ada. ki posega v politiko 'c še celo upira zakoniti vla-’ ne more vživati neomejnega aupanja, naj bo tudi pod po- Tito odlikoval beograjskega nadškofa Ujci- [ara Bostanj V Ameriko je priča. Ta je kot novi vodja katoličanov v Jugo- fa Iot^ 195,1 Fl1 z Pusča hter slaviji odredil sedemdnevno žalovanje za pok. s °101 iy ^ orra’ zeta Jo- kardinalom, ki ga titovci še v smrti ne puste ig^kskj1 'T'sio-' v miru. : A,. r, . I KOMUNISTI IN NEVTRALCI PROTESTIRAJO V PARIZU Eksplozija prve francoske bombe preteklo soboto zjutraj v Sahari je izzvala ostre proteste v komunističnem svetu, pa tudi med narodi in državami v Afriki ter nevtralci drugod po svetu. Japonska je napovedala uradni protest v Parizu. — Sovjetija napoveduje nove preskuse, če bodo Francozi preskuse nadaljevali. Razgovori v Ženevi še vedno v zastoju. CLEVELAND, O. — Uspešen preskus prve francoske ° jstvom generala De Gaulla. ‘ug razlog je v tem: med A do^*^0 *n Bu‘s5i0 okst-0!3 ne‘ govorjen sporazum, ne ena ne .sl U^a ne ^ajeta svojega atom-jtQe^a or°žja sVojim zavezni--:Ak° bi ga začela dajati A-t enka> zakaj naj ga ne bi po-m dala Rusjja na primer Pei-^agu, ki bi ga lahko porabil Pr°ti Formoz: mh ^onSresu so žje začeli dvo-ah ho res Eisenhower sta-^ Uiaden predlog za spremem-0 sedanjega zakona o tajnosti atomskega orožja. Indonezijski komunisti 2naj° igrati dvolične r^^^^-LTA, Indonez. — Indo-ležkJski komunisti stojijo pred ?, oalogo, da se prikupijo ^ iiL0Vu in ne zamerijo Mao-Hruščev bo gost in-deh ZI^ske vlade, zato vneto so-sl0vJeJ° Pri vseh pripravah za S,.! esn* sprejem in pomagajo S^ovi vladi, kjerkoli se po-g. Prilika in potreba. Na dru-zJV-i skušajo ostati dobro konruni, V PeiPingu- Kitajskim Začel■niSt0.m na 1iubo 80 zopet dar«w SOn‘i.0 Proti vladini gospo-Oha ^ Politiki češ, da je samo štej UVa’ cla cene živilom ra-0e ^)(ioc* dneva do dneva, in da hje e’ kak° naj zavre propada-dajog1OSpodarstva- pri tem gle-2 a na svojo korist, vlade 1 G V a^° '"rokonstrukcijo” Ztnan’..to Se Pravi, Sukamo naj ki naSa vPhv vojaških krogov, ste tov-.0- PreSanjajo komuni-svojiu ar’8e Pa privzame v krog Veda t S°delavcev- Zahtevajo se-tarnihUC * razPis novih parlamen- prl ni K°llteV: ker uPaj°> da bi kot kJ1 d°hili več mandatov Indn rakoli druga stranka, torej rne2ljski tovariši nimajo do pa ^Vn.° slabega apetita, ve-ski pr 3 prn £a bodo indonezij-ge"^ali zelo pokvarili. Jrn°in hM-»- Peratura 26. Naj višja , veniji sestri Marijo Pretnar ^ I. |ga kardinala Stepinca celo goli- 'n Alojzijo Prasnlikar, v Sibiriji V Beograd je prišla novica o do očitkov in obtožb, ki so vzete Pa hčer Marijo PLjtnar Soprog smrti kardinala Stepinca. V u- [iz obtožnice proti kardinalu iz 1. Michael je preminul v Belgiji radni komunistični agenciji so 1946. Obtožujejo mrtvega kar- lata 1925. Pokojni je bila člani-1 . . . . premišljevali štiri ure, ali in ka- dinala, da je “sodeloval z oku- ca Oltarnega društva fare Ma- atomske bombe v afriški Sahari je spTOžil vrsto ostrih pro , i • •. t*- v ^i u j. i,» . 4 -r-i ii ■ Tcstnv v knmimiTi^mn in npvtralniVi ^r\i;i^tcL»o '/taa ko naj jo objavijo. Končno so iz- patorji, ’ da je podiral usta- 11 je Vnebovzete. Pogreb bo dali komunike v štirih vrsticah, ški režim za da je umrl “dr. Alojzij Stepi- šel osebno “častitat Paveliču,” in pogreb, zavoda na 478 E. 152 St. nac.” Premišljevanja s tem še ga še “slovesno blagoslovil,” da v cerkev Marije Vnebovzete ob ni bilo konec. | II. j za nasilno spreobračanje pravo- pokopališče. Tanjug poroča, da je Tito od- slavnih v katoliško cerkev,” da likoval beograjskega nadškofa je bil najvišji apostolski vojaški | Ujčiča. Dodaja poročilo, kako je vikar v ustaški armadi, da je bil nj§njcj bilo odlikovanje izročeno nad- dvakrat pri sv. Stolici in poro-škofu in izraža upanje, da se bo- čal o “številkah prisilnih kon- ____ ^ testov v komunitičnih in nevtralnih deželah. Sovjetska zve- časa^ vojne, dl je sredo zjutraj iz Mary A SvTtek ^ nami5nila; da b° tudi sama obnovila preskušanje atomskega orožja, če bodo Francozi svoje poskuse nadaljevali. Nič manj ostri niso protesti iz afriških nevtralnih dežel in je pokojni kardinal odgovoren devetih, potem pa na All Souls .mLenh "1 edma Preskuslla Strahotni UČ1- za nasilno snrpohračnnip nravo- r.oU-on.oHS^ . nt-K atomskega uničenja. | Sovjetske vlada je preko tis- nemška vlada je izjavila, da je kovne službe Tass objavila: “Ce eksplozija francoska atomske se bodo atomske eksplozije na- bombe “dobra stvar,*’ ker bo je preminula 75 let sta-(daljevale, potem seveda Sov- francosko atomsko orožje okrepi-ra Katie Lishing, stanujoča na jetska zveza ne more tega dej- 10 moč zahodne obrambe. Soci- Ka'ie Lishing V Geauga Community bol- Mitchell do odnosi med katoliško cerkvi- verzij.” V maju 1944 je poročal MlUs. Rd” Chardon, [stva spregledati, ampak mora alistična stranka Zah. Nemčije o,, a~ uu« “osa non tJnio. Poprej je stanovala *'*' ^^ui... i jo in komunističnim režimom sv. Očetu, da je bilo “244,000 Sr- jv sumuvara na napraviti odgovarjajoče zaklju-[je v tem pogledu drugačnega katoliško Sylvia Ave., rojena je b la v Ju-^čke za ohranitev varnosti lastne mnenja. Za njo je noviet o eks- zboljšali. Iz odgovora nadškofa bov” spreobrnjenih v Ujčiča je povedano samo par cerkev, stavkov. Nadškof sam ni dal ^ ^ lastne izjave, kaj je rekel ob tej V omikani človeški družba je priliki. navada taka, da mrtve ljudi pulil. 'ščajo pri miru. Ta navada je stara že tisočletja. Ker pa ni Dejanski odgovor nadškof Ujčiča je sledil zelo hitro. Znana časopisna agencija UPI poroča pod datumom 10. februarja, da je nadškof Ujčič prevzel dejansko vodstvo katoliške cerkve v Jugoslaviji in takoj odredil sedemdnevno žalovanje za pokojnim kardinalom Stepincem. Njegov poziv je naslovljen na vse catoličane v Jugoslaviji. IV. Jugoslovanske informacijske pisarne so v smislu navodil iz jentrale nametale na pokojne- j v Chardon, Ohio sina1 Franka, v Connecticut, sina Johna v Po-wahatan Point, Ohio, pa hčer Regino Gali. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Mary A. nobenega pravila brez izjeme, je Svetek pogreb, zavoda na 478 za izjemo poskrbel Titov režim. 152 St. v cerkev St. Jerome O b 1 a t i 1 je mrtvega nasprotni- °h 10:30. potem pa na1 Kalva-ka, še predno je pokojnik našel rijo. svoj zadnji počitek v grobu na Anton Branisel domači zemlji. | p0 težki bolezni je preminul v Vse to se je zgodilo v enem Huron Road bolnišnici Anton dnevu: komunistični režim je Branisel, star 72 let odlikoval živega nadškofa, oblatil pa mrtvega kardinala, če stanujoč na 1234 E. 169 St Tukaj zapušča soprogo Antonijo, roj. Kardinal A. Stepinac slovesno položen k poslednjemu počitku v zagrebški stolnici ZAGREB, FLRJ. — Kardinal Uojzij Stepinac je bil v petek popoldne prepeljan v zagrebško itolnico in položen tam na mrtvaški oder. Množice vernikov so .^a odšle tja kropit in se poslovit od njega. Vlada je prvotno določila, da nora biti pogreb v Krasiču brez vsakih večjih slovesnosti in tujih udeležencev. Zaradi pritiska lomačega m tujega javnega nnenja je morala svoje stališče premeniti. Objavljeno je bilo, la bo prišel pogreb opraviti du-oajski nadškof kardinal Franz Koenig. Kardinalu Koenigu se je dogodila na poti v Zagreb pri Varaždinu prometna nesreča. Njegov avto in neki tovorni avto sta .rčila skupaj s tako sUo, da je sil kardinalov voznik na mestu mrtev, njegov spremljevalec pa težko ranjen. Pogreb je zato o-pravil zagrebški nadškof dr. Franjo Seper, ki ga je Vatikan imenoval za Stepinčevega naslednika v zagrebški nadškofiji. Pokojnik je odpustil svojim preganjalcem Velika gotska stolnica je bila nabito polna med pogrebnimi obredi. Po slovesni črni maši je spregovoril nadškof Seper. Prebral je del pokojnikove oporoke, v katerem poziva svoje verne, naj ostano trdni v veri in zvestobi katoliški cerkvi. Pokojnik je dejal, da odpušča tudi vsem, ki so grešili proti njemu in ga preganjali. Pokojnikov truplo je bilo položeno k poslednjemu počitku v kripto stolnice, kjer leže trupla mora molčati o tem katoliška KraniC) df)ma iz Rakeka hčeri cerkev v Jugoslaviji, mora zato s ]vi(> Aljancic in Veroniko freba i^ ^ ^ Je Brodowski, 3 vnuke in več dru- gih sorodnikov. Rojen je bil v (vasi Jezero pri Cerknici, kjer zapušča polbrata in sestro. V Ameriki je bil 55 let. Zadnjih 5 let je bil v pokoju, preje je bil zaposlen 31 let pri Fisher tudi ostahh zagrebških nadško- Body Corp. Bil je član Društva lov. Janeza Krstnika št. 37 ABZ it: -----o------ Društva Lo^ka dolina. Pogrel) Snežni vihar zajel tudi ib0 tut,ri zjotraj ob deseuh iz ■ J°s- Žele m Sinovi pogreb, za- severnovzhodm del Ohia VOda na 458 e. 152 st. na Lake CLEVELAND, O. — Snežni view pokopališče. Na mrtva-metež, ki je pokril is snegom več- škem odru bo danes od 2. do ji del juga naše dežele vse od 10. uri. Texasa pa do Atlantika, je zajel tudi severovzhodni Ohio in Pennsylvanijo. Med tem ko je ponekod v Geauga okraju padlo Jennie Lavrič,h V soboto zjutraj je po kratki bolezni umrla v Mt. Sinai bol- , „, , . , , . n:šnici Jennie Lavrich, rojene do 14 placev snega ga ,e vzhodn, Krasove(. z 6209 Edna Av„ sta. del mesta na splošno dobil le okoli štiri palce. Ceste so ponekod zametene in šole zaprte. Sodijo, da bodo te- ra je bila 68 let, rojena na Vrhniki nad Ljubljano od koder je prišla pred 39 leti. Bila je čla- Izjava dalje napoveduje, da se bo Sovjetska zveza še nadalje trudila za končanje in prepoved vseh atomskih preskusov, na Francijo pa kaže, ker da ni upoštevala javnega mnenja, ki je bilo izraženo na zadnjem zasedanju Združenih narodov. Ti so se tedaj na predlog afriških n azijskih držav izrazili odločno proti preskušanju atomskih bmob v Sahari. Zanimivo je, da se ria svetovno javn0 mnenje v tem pogledu sklicuje celo rdeča Kitajskh, ki kljub obsojanju njenega postopka v Tibetu in v mejnem sporu z Ind’jo, nadaljuje s svojim nasiljem. V tem .slučaju je komunistične hinavščina prav' posebno očitna! Komunistična Vzhod. Nemčija je francoski preskus v Sahari označila za “atomski zločin.” Njeno poročilo zatrjuje, da je več dežel, med njimi sama južna Francija ogrožena od radiaktiv-nega prahu, čeprav je francoska vlada uradno izjavila, da ni nobene nevarnosti, da bi ta prah padel na kako naseljeno področje. Hudo se razburja tudi Naser češ, da /so Francozi bombo eksplodirali kljub vsem protestom, med njimi njegovim lastnim. Japonska vlada je napovedala uraden protest v Parizu. V zavezniških krogih na splošno ni slisati nobenega vznemirjanja in protestov, le zahodno- kom današnjega dneva večino nica Društva sv. Marije Magda-cest očistili in vzpostavili nor- lene'st- 162 KSKJ in Podr. št. malni promet, posebno še, ker je S2Z. Njen mož Frank je umrl za danes napovedano lepo vre- I- 1954. Tukaj zapušča me. .Franka, hčer Jeanne Maloney, 50 leti. domu na 1425 E. 53 St. 79 let stari Nikola Dokmanovic, rojen v Plavici drsgi pri Plaskem v Liki v Jugoslaviji, od koder je sina [prišel v to deželo pred več kot Do 1. 1952 je bil zapo -----o------ j in 4 vnuke, v .starem kraju pa [ slen pri Shopping News. Zapu- Maroškemu kralju Mo- sestri Mari.io Ogrin, Elizabeto stil je tu ženo Grace, roj. Wol-hamedu V. se odpirajo 1 Sinkovec in več drugih sorodni- gemut, in hčer Julio Ugrinic, v kov. Pogreb se bo vršil jutri Evropi pa hčer Stano in sina zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskove- Mičo, tu in tam 13 vnukov in ga pogreb, zavoda v cerkev sv. 10 pravnukov. Pogreb bo iz Vida ob desetih, nato na poko- Grdinovega pogreb, zavoda na t E. 62 St. dsnes ob 12:30 v cer-Mary Magdena kev sv. Save ob ^nih, nato na V petek popoldne je umrla v pravoslavno pokopališče sv. Te- v • OC1 WASHINGTON, D. C. — Odkar je Maroko postal samostojna država, se ves svet tepe za ... simpatije te dežele, komunisti, pal,sce ^ T svobodni svet, Arabci itd. Kralj Mohamed V. se je radi tega po-1 dal na potovanje po svetu, da vi- Wynnehaven Nursing home 95 odozija. di na lastne oči, kdo kje res kaj let stara MaiW MaSdena z 1418 Antonija Zrimšek velja. |E. 53 St, rojena’ na Češkoslova- Včeraj je umrla v Marvmount Na poti po arabskih državah škem Tukaj zapušča snaho Ma- bolnišnici Antonija Zrimšek s je na primer dognal, da je tam Prochaska. Pogreb bo danes 3584 E. 82 St. Pogreb ima v gospodarski in politični položaj 0k devetih iz Zakrajskovega oskrbi Fortunov pogreb, zavod, čisto drugačen, kot mu ga je na- pogreb, zavoda v cerkev sv. Podrobnosti jutri, slikal egiptovski Naser. Kralj Andreja, nato na pokopališče je zato menda že med potjo skle. Kalvarija, nil, da bo njegova država osta- Nikola Dokmanovic la nevtralna tudi napram arabskim nacijonalistom. ploziji francoske atomske bombe “eno najbolj obžalovanja vrednih poročil zadnje dobe.” Francozi imajo v načrtu atomsko vojaško silo PARIZ, Fr. — Obrambni minister Pierre Messmer je dejal časnikarjem, da bo Francija organizirala močno atomsko udarno silo, obsegajočo atomske polnitve, pa tudi sredstva za njihov prenos na sovražnika. Ustvaritev take sde bo zavarovala neodvisnost Francije in utrdila njeno varnost. Messmer ni razpravljal dalje, toda vsekakor izgleda iz njegove izjave, da se Francija pripravlja na izdelavo raket, o-premljenih z atomskimi glavami. Glede tega, ali misli Francija izdelati in preskusiti tudi vodikovo bombo, je minister za atomsko silo Pierre Guillaumat dejal, da “to vprašanje proučujejo.” Bomba, ki so jo Francozi preskusili v soboto, je po svoji moči nekako enaka prvim ameriškim atomskim bombam. V Ženevi ne morejo nikamor ŽENEVA, Šv. — Razgovori za končanje preskušanja atomskega orožja se vlečejo že 16 mesecev, vendar konec še ni viden. Zadnji zahodni predlog, naj bi sklenili dogovor za končanje onih preskusov, ki jih je mogoče nadz'rati, pa iskati možnosti n sredstva tudi za uspešno nadziranje še preostalih preskusov (majhnih preskusov globoko pod jemlje), so Sovjeti gladko zavrnili. Sovjeti vstrajajo na popolni prepovedi preskusov, nočejo pa Iz Clevelanda in okolice Pozdrave pošiljajo— Jennie Zelko in Agnes Zagorc pošiljata svojim znankam in znancem pozdrave iz La Jolla Beach House, San Diego, Calif. Mr. in Mrs. John Pintar z 1183 E. 176 St. in Mr. in Mrs. Louis Krapenc pošiljajo svojim znancem pozdrave iz Tampe, Fla. Družinski praznik— Mr. in Mrs. Nick Plavim na 6611 Bonna Ave. praznujeta danes 41-letnico svojega zakona. Čestitamo! V bolniški postelji— Mrs. Katie Adamic, Rt. 1 Box 32, Burton, Ohio, je v bolniški postelji in ne more pripeljati jajc svojim odjemalcem, želi, da bi ji pisali prijatelji kartice s svojimi naslovi, nakar jim bo lahko njen sin pripeljal naročeno. Še eno romanje— Potniška pisarna A. Kollan-der, 6419 St. Clair Ave., pripravlja za 25. julij preko SWISSAIR “slovensko romanje” na evharistični kongres v Muenchen na Bavarskem, v Lurd, Fatimo in Rim. Romanje bo predvidoma vodil č. g. Jošt Martelanc, kaplan pri Sv. Vidu. Kdo je našel očala? V petek pop. med 4. in 5. jo raznašalec AD Matt Novak izgubil očala nekje na E. 67 St . 68 St. ali Bliss A/, o To so deška oč. la s temnorjfivim okvirjem in močnimi lečami Najditelj je Prošen, da jih odda v našem uradu. Molitev— Članice Podr. Št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Jennie Lavrich. Članice Društva sv Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob treh v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Jennie Lavrich. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri zvečer ob sedmih v M. Svetek pogreli, zavod k molitvi za pok. Ano Varšek. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment v šoli sv. Vida. Argentinci love podmornice BUENOS AIRES, Arg. —-Poveljstvo mornarice je objavi- učinkovitega mednarodnega nad- ho, da ima zajeti v Golfo nuevo zorstva. Amerika in Vel. Brita- dve tuji podmornici. Kljub nija sta pristali na omejeno med-1 vsem naporom se doslej še narodno nadzorstvo za preskuse ni posrečilo podmornici uničiti v ozračju, na zemlji, v vodi in ali pa ju prisiliti k predaj’, pod zemljo, v kolikor je mogo- J Mornarico Združenih držav so če te res odkriti, ne odobravata zaprašili za nova uc'.nkoyatejsa pa prepovedi malih eksplozij 1 sredstva za boj proti podmorni-globoko v zemlji, ker jih s seda- ^am. V tem se je tod razširil na njimi isredstvi ni mogoče odkriti' široko dvom, če je v zalivu, ki in torej ni nobene možnosti us-j ga argentinska mornarica stra-pešnega nadziranja, da se bodo (ž.i, sploh kaka tuja podmornica, podpisniki sporazuma tega dolo. žila tudi držali. — Tekom lanskega leta je okoli 26 ameriških družin napravilo okoli 1.7 bilijonov fotografskih posnetkov. Vincent Podojil Umrl je Vincent Podojil 3967 E. 53 St. Pogreb ima1 Nikita v Indiji NEW DELHI, Ind. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hru-šeev tekom svojega sedanjega o-1 sporu z rdečo Kitajsko, biska ne kaže svoje običajne' udarnosti. Je nekam bolj tih. Indijska javnost in vlada sta upali, da bo Hruščev posredoval Ugibljejo, da nemara ni zado-'v 'sporu s Kitajc1, pa ne izgleda voljen s sorazmerno skromnim da bi kaj opravil. Poročila z Pretekli četrtek je po dolgi oskrbi Fortunov pogreb, zavod lahko spravna ^1^0^^^ vojaško^okrc' ,bolezni .preminul na svojem Podrobnosti jutri. di indijsko stališče v mejnem 'pitve na meji z Indijo. jaftl Ameriška Domovma 6117 St Clair Are. — HBndencm 1-0628 — aerekad 8. Oko National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week la July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Deberec NAROČNINA: JZa Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece JZa Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mete— Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Enterea as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 18^9-___________________________ No. 31 Mon., Feb. 15, 1960 Anglija isce novo smer za svojo zunanjo politiko Anglija je že za časa sueške krize uvidela, da ne more več tekmovati z Ameriko in Rusijo ne v vojaški ne v gospodarski moči. Najbolje se to vidi v njenih proračunih za narodno obrambo. . . . Letošnji proračun je na primer morala zvišati za 1Q% na nad $4.6 bilijona in vendar njena obramba še daleč ni podobna ameriški ali ruski. Omejiti je morala proizvodnjo atomskega orožja, je postalo zanjo predrago. Skrčila je število vrst vojaških letal, proizvajala bo samo rakete za srednje daljave. Na drugi strani namerava reorganizirati^ armado in mornarico samo za male vojne. Iz svojih vojaških formacij hoče napraviti male udarne edinice, ki jih bo prevažala po svetu z letalskim brodovjem z namenom, da varuje zadnje postojanke svojega svetovnega imperija kot so Hongkong, Aden, Ciper, Gibraltar itd. Čim manjša je njena obrambna moč, tem bolj je navezana na zaveznike, toda na katere? So med njimi taki, ki jih potrebuje zmeraj, tako na primer Amerika, ali taki, ki ji pridejo prav samo na nekaterih kontinentih kot na primer zapadne evropske države, in končno priložnostni zavezniki, ki so raztresen po vsem svetu. Spraviti v sklad vse te zaveznike, važne in nevažne, trajne in priložnostne, povezati jih, kakor pač zahtevajo prilike, to je skrb sedanje angleške zunanje, politike. Njeni napori se gibljejo nekako v sledeči smeri; Steber angleške zunanje politike mora biti trajno in iskreno prijateljstvo z Ameriko. Brez nje nikamor, proti njej pa sploh ne, to je nauk za Anglijo iz sueške, krize. Vedo pa v Londonu, da je Amerika včasih zelo muhast zaveznik. Ne da bi namenoma nagajala Angliji ali jo hotela izkoristiti za svoje lastne zunanjepolitične namene. Politični sistem v Ameriki je tak, da samo otežuje dosledno politiko na dolge roke. Vsak predsednik ima svojo zunanjepolitično linijo, njegov državni tajnik se tudi rad samostojno uveljavlja v mednarodnem političnem svetu, ako mu to dovoli Bela hiša. Pri tem stoji še vsa ameriška zunanja politika pod stalnim vplivom senata, v volivnih letih pa vsega Kongresa in vse naše javnosti. Od Amerike ne moreš torej pričakovati tako dosledne in trajne zunanje politike kot so jo v Londonu navajeni. S tem se mora Anglija sprijazniti, biti potrpežljiva in s prigovarjanjem in rokavicami obravnavati ameriško diplomacijo. Čisto drugačna je slika v Evropi. Tam je bila Anglija navajena, da je stoletja igrala jeziček na tehnici v prepirih med evropskimi velesilami. Te dobe je bilo konec že s prvo svetovno vojno, po drugi svetovni vojni pa ni na evropskem kontinentu velesil, ki bi si lahko dovolile luksus, da se prepirajo med seboj. Ravno nasprotno; Evropa se zmeraj bolj povezuje, kar lepo slikajo sedanji odnosi med Francijo in Nemčijo. Anglija se je tako nategoma znašla pred novim položajem; Evropi ne more več ne svetovati, ne poveljevati, tam ne more ustvarjati sporov in jih potlem reševati v svojo korist. Evropa pa ni samo na poti politične združitve, hoče ustvariti tudi nove oblike evropskega gospodarskega sodelovanja. Vse to sicer še dolgo ne pomeni take Združene Evrope, kot si jo slikajo v svojih željah zastopniki in voditelji malih evropskih narodov, vendar pa ustvarja za Anglijo neprijeten položaj. Angliji grozi namreč skupna evropska carinska meja in te nevarnosti se najbolj boji. Zato napenja trenutno vse sile, da bi to nevarnost preprečila. Pri tem je izbrala zelo spretno thktiko. Zapadno-evropske države so ustvarile pod vodstvom Pariza in Bonna svoj “skupen trg,” ta je na ipoti v pravo carinsko unijo, ki bi ji sledila še denarna. To pomeni hue udarec za angleško zunanjo trgovino, kajti skupen trg bi bi tako močan, da bi se morala Anglija ozirati nanj in ne on nanjo. Skupnega trga ne mara samo Anglija, ampak se ga otepajo tudi ostale svobodne evropske države. Anglija je izrabila njihovo nezadovoljstvo z evropskim trgom in ustanovila gospodarsko skupnost znano pod imenom “zunanjih sedem,” to je namreč sedem držav, ki niso v skupnem trgu (Danska, Norveška, Švedska, Švica, Avstrija in Portugalska). Obe organizaciji, skupen trg in zunanjih sedem, sta sc začeli pogajati o ureditvi medsebojnih gospodarskih zvez. Do sporazuma ni prišlo, ker je Anglija kot voditeljica zu nanjih sedmih zahtevala prevelike koncesije. Pogajanja so se razbila, Anglija pa je začela veliko (propagando proti “razbijanju” Evrope v dva sovražna gospodarska tabora in trdila, da bo to uničilo NATO organizacijo. Da da poudarka svojim trditvam, je napovedala, da bo umaknila svoje čete iz Zapadne Nemčije. Vse to je bilo preračunano na to, da se bo Amerika prestrašila in se vmešala v spor, da reši obstoj NATO organizacije. Manever se je Angliji posrečil precej tudi s podporo ameriških gospodarskih krogov, ki tudi ne marajo za evropski “skupen trg” iz istih razlogov ko Anglija. Eisenhower je poslal pomožnega državnega tajnika Dil- da srebra na svetu. Iona v Evropo, da najde izhod. Dillonu ni bilo treba nape-' — Mexico City, Mehika, pravi-njati možganov, London mu je serviral 'recept pod geslom; jo, da zdaj šteje nad 4 in pol mi-ustanovimo gospodarsko NATO! V njej naj bodo včlanje-jhjone prebivallev in da je zdaj ne vse države obeh evropskih nasprotnih taborov in povr- drugo največje mesto v zapadni hu še Amerika in Kanada. Oba evropska gospodarska tabora naj nekaj žrtvujeta od svojih gospodarskih ciljev in interesov, pa bo šlo. Dillon je res dosegel lep uspeh vsaj na papirju. Vrnil se je v Washington z načrtom o gospodarski NATO. Načrt je prikrojen najbolj angleškim političnim in gospodarskim interesom. Ali bo dobil življenja zmožno obliko, to bo (povedala prihodnjost. Zaenkrat so v Londonu dosegli, kar so hoteli. Napori, da dokončno uresničijo cilje “skupnega trga,” so frenutno zelo oslabeli. Ker ne vesta ne Pariz, ne Bonn, koliko se bodo v Washingtonu res zavzeli za načrt gospodarske NATO, nočeta pritiskati na hitro gospodarsko integracijo v okviru skupnega trga. Angleški diplomatski spretnosti se je posrečil prvi korak v njeni novi zunanji politiki: s pomočjo Amerike ubiti tiste evropske tokove, ki nasprotujejo angleškim interesom. Ali je njen prvi uspeh res trajne vrednosti, bo pokazal sestanek na vrhovih. Ako ne bo tam šlo vse po volji Pariza in Bonna, bodo v Evropi zopet začeli agitirati za skupen trg, ki donaša največ koristi ravno velikim podjetjem v državah članicah skupnega trga. Borba med Londonom, Parizom in Bonnom se bo obnovila. hemisferi. Prvo največje mesto torej New York. Drugo je zdaj Mehika, kakor pravijo. Kaj pa Los Angeles in Chicago? Počakajmo, da letos seštejejo in popišejo ljudi, pa bomo videli če je res tako. — Katere zvezne države Unije Zdr. države governor ima izmed vseh governerjev zveznih ameriških držav najvišjo letno plačo? Zdaj ima v izmed vseh petdesetih zveznih držav na j višjo letno plačo newyorški governor, ki prejema $50,000.00 letne plače za njegovo governersiko službo. V kateri vojni so bile Zdr. države doslej najdalj zapletene svoji zgodovini? — Najdalj so se doslej Zdr. države vojevale v domači civilni vojni, ki je trajala nič manj, kakor 80 mesecev. Lasallski glasovi in odmevi (PU* Matoi lx “Sunny Spot City-«”) La Salle, 111. — Letošnje leto je pri sedanjem političnem raz-1960 pravijo, da bo za vse nas položenju težko kaj napovedati, gospodarsko ugodno. Dela bo Kajti kadar razmere niso presla- za vse dovolj, pravijo. In kadar be, tedaj si ljudje ne želijo pre- je dosti dela, je tudi dosti jela in dosti zaslužka. To so dobre napovedi, da bi se le tudi uresničile! Med temi, ki napovedujejo mnogo sonca in lepega vremena za naše gospodarstvo, je pa tudi nekaj črnogledov in ti gledajo po svoje na bodočnost. O napovedani prosperiteti pravijo, da je to le omama, s katero omamljajo javnost politični aspiranti, ki silijo na dobronosne politične položaje. Pravijo, da republikanska stranka se je z Ikovim predsednikovanjem tako utrdila, da je republikancem v jeseni zmaga v volitvah že kar gotova reč. Zato, da je tudi Nixon stopil ob zaključku spora med jeklarnami in jeklarskimi delavci c mizi pogajanj, ravno ko so pisarji skončavali zadnji stavek novega dogovora med jeklarnami in unijami, da go ga tako slikarji vjeli na sliko, da se bo lahko reklo: Nixon je stopil na teh-nico in pripomogel, da se je stavka končala. Nixon je na strani delavcev, ne pozabite tega! Iz tega razloga so se najbrže odločiti tudi veleindustrijalci, kateri niso prijatelji demokratske stranke, ter so na novo odprli svoje mošnje, da bo v tem volilnem letu tako dosti mazila (“$” tipa) na razpolago in da bodo ljudje (voldci) videli, da kadar se hoče magnatom stare ‘GOP,” tedaj je dsoti dela in je la v deželi. Udarjali bodo z gesli: "Kadar mi vodimo, je delo in jelo! Če želite da to ostane, za to nas volite!” iče bi ne bili republikanci tem tako trdno prepričani, bi v tem volilnem letu najbrže naše gospodarstvo trpelo na gospodarski naduhi, ker če bi le količkaj slutili, da bi morali prihodnjega januarja prepustiti Belo hišo demokratom, bi tudi poskrbeli, da bi demokratom ne zapustili prepolnega Žaklja. Zda; pa nosijo republikanci glave po-koncu in imajo za to tudi par dobrih vzrokov. Ike slavni general zmagovalec v zadnji svetovni vojni, v Koreji je dosegel premirje, ki še vedno traja in pravijo, da je to nekak nepodpisan mir. Zdaj povezuje okrog sebe ves še svobodni svet kolikor ga je še. In Nixon pri zaključku stavke! To je administracija, ki sc zanima za vse, bi bilo res ne-pametno siliti iz prijetne tople sobe ven pod kap. Tako zgleda n cdtod visoko upanje med republikanci na zmago v jeseni. Ali bo šlo tudi res tako in se bo izteklo vse po teh normah tega upanja — to pa bo nam povedal torek 8. novembra 1960. Zaenkrat je treba kar priznati, da republikanci imajo dobre več spremembe. Toda 8. november je še daleč in do tedaj se bodo politična vremena še mnogokrat spreminjala in obsta-o pa bo pri istem, kakoršno politično vreme in razpoloženje bo prevladovalo tisti torek 8. novembra. * DVA NOVA PREMOGOKO-PA bodo odprli doli v južnem Illinoisu, v Benton, v Franklin okraju. Benton je kakih sedem do osem milj severno od West Frankforta. Poročilo omenja, da teh dveh majnah dela kakih 700 premogarjev. Premo-gokopa^bo obratovala zn^na Old Bn družba, katera še vedno obratuje gotovo število majn, a Pred ieti. jih je imela več. Raziskovalci premoganskih ležišč in polj trdijo, da je v j zemlji, katera je določena za te dva premogoko-pa tako veliko ležišče premoga, da ga računajo nad 100 milijonov ton in da ga ne bodo izčrpali v prihodnjih 40 letih. Za Benton in okoliške vasi je to vesela vest, ker mnogi bodo dobili zaposlitev v premogokopih in to bo tudi dobro za lokalni promet in trgovino tamkaj. V tej okolici je pred leti delalo mnogo slovenskih premogarjev in nekaj jih je še tam * DOBIČEK ALI ZGUBA? Vsako delo ali podvzetje ob svojem zaključku pokaže, je li bilo koristno, ali ne koristno. Tako je treba gledati tudi na delavske stavke. Jeklarska stavka je trajala 116 dni in računski strokovnjaki v Pittsburghu so izračunali, da je stala jeklarska stavka nekaj nad 16 bilijonov dolarjev ($16,000,000,000.00). Delavci so izgubili na zaslužku nekaj nad 6 bilijqnov dolarjev. Jeklarske družbe pa pravijo, da imajo okrog 10 bilijonov dolarjev škode. Od sedaj naprej pa bodo škodo qutili konsumenti jekla. Jeklo se bo podražilo. Vsak jekleni ah železni izdelek bo dražji. Posledice bodo kmalu na okrog in Usti, ki bo moral več plačati za izdelek iz jekla, bo zahteval za svoj izdelek ali, karkoli že več. In prepiri bodo zopet na dnevnem redu. Zdaj pa napovedujejo stavko železničarjev. Jutri pa bo kaj drugega. Nikogar pa ni, ki bi pazil na ravnovesje v našem narodnem gospodarstvu, da bi bilo pravično pošteno za vse sloje, poklice vse. Vsak hoče kar največ zase kakor nikdar siti kozli v zelniku. Potem pa sledi, kar v takih razmerah mora slediti: eden dobi preveč, drugi premalo. To pa povzroča nezadovoljstvo na tehtnici pravice in zadovoljnosti. * MORDA VESTE, MORDA NE, kje ima vlada Združenih držav zakladnico za srebro? West Point, v državi New York. adute v rokah za letošnje volitve, j V zakladnici kakor pravijo je Ako bodo njihovi aduti vzdržali | zdaj okrog ene cele tietjine sre-pred aduti demokratske stranke brnih pajic (bullion), kar je men Kako so to naredili? Veselo |hudobija raznesla. Pri samcu igro so postavili v pravi čas: v Jaku je bila za gospodinjo Špe-presneti predpustni čas, v kate- la, ki jo poznamo kot Anko Kri-rem se je od nekdaj pri nas vograd, rojeno Gaber; pri sam-sklenilo največ porok. Takrat sc cu Jožu pa je gospodinjila stara tudi starim samcem in osivelim Katra, ki se v resnici piše Mi-samicam ogreje srce. In za ta haela Šimraj, rojena Arko. čas sp izbrali tako igro, ki je Uboga samca sta jo večkrat do-najbolj primerna: “Ubogi sam- bila z metlo po hrbtu, pa še ci”. Naslov bi moral biti malo kakšno mokro umazano cunjo v daljši! Prav gotovo bi morala j obraz. Najbrž je to veliko po- imeti knjiga, kjer je izšla ta igra, naslov: “Ubogi samci in še bolj uboge samice.” Pisatelj te igre ni znan in torej ni zapisan, pa bi lahko bil, ker je igra res posrečena. Igra ima tri dejanja, kar je za ma dosti. V prvem dejanju se je treba malo pomeniti in posvetovati, kako bi ljudi skupaj dojili za zakonski jarem; v dru gem dejanju je treba zasnubiti; v tretjem pa se mora na vse pritisniti pečat, da potem drži za Res “Ubogi samci!” vedno. To je čisto lahka stvar! posestvo svojemu sinu, ki bi pri-Kaj še, lahka, presneto težjca Peljal snaho v hišo, toda Mihec stvar je bila to pri taki igri, ko Pravi: Chicago, 111. — V soboto zvečer, 6. februarja, sc igralci Slovenske Lige od Sv. Štefana v Chicagi postavili na oder veseloigro “Ubogi samci”. Že pred igro, ko so me igralci zagledali dvorani, so kar silili v mene: Napišite dobro kritiko o igri!” Ko sem med igro sam vse skupaj opazoval, pa opazoval tud: občinstvo, poslušal, kako se je vse gromovito smejalo, ko sem videl, da v celi veliki dvorani ni niti enega človeka, ki bi ne bil vesel in zadovoljen, zato pa res ne morem drugega napisati rot dobro, pohvalno kritiko. Čude? božji je to: še Bog ne more vsem ljudem ustreči, chi-taški igralci pa so ustregli vsem Po zopet res: Smej se in ves svet se bo smejal s teboj; jokaj in jokal boš sam. Toda pregovor tukaj popolnoma ne drži! Igralci na odru so močno podobni brazilskemu pokuševalcu kave, ki ves dan ne počerija drugega ki jih je še do svojega doma. Blat ake novlce prinašaš h Stlnega gradu, oče?!” de; ?rcu Se je zmračilo čelo ir «(3, zlovoljno: t>labe.” Slabe?” V^. slabe, Zorislava, Sle-0cetov iZdajaj° hogove svoji! bil i31^60 te?lko sopeč umolk-pa 11 Se je ozrl na hčerko. Ons Jdla'e P°vesila glavo in vzdih- 8ovlrnZlmi-r Se trudil’ da b vSp«^ mimo, a glas se mu jt ‘rese, srd. Pod«- knez lu vladar Kocel. ■£ra to izdajo!” Dce!” hirn°r^aVa vzkHknila s plaš-bila g asoru in se tesneje okle (f očetove roke. SlovOCeli naš vladar, vladal Veg e^°V' Ne pregreši se!. Sa, Paki 3 1 vojvoda Vojesla\ Sta^611 Kristovi blagovesti.’ kak0rreC ba ie stresel z glavo jal s razjarjen merjasec in de ,p budnim glasom: id0 r.av Praviš! Stražimir je sa z starosta.” V° j^^va se je ozrla v očetO' bstj^i ° in °Pazila krog njegovi! jo h ^ grenak nasme^ TTr,toii >1irea' Vfati - jedva ^ Je Pokazal bite„ dvaindvajset Ve r, °braza in kr , ravi Sloven! . , 0zdravljen stan Covit s tebob v« Dru3en ' Vesel0; vrat gradi v > k hčerki PovedraiSlaVa’ hej’ 1 edala nisi, da m naš dični Dragomil?” Deklica je zardela, kakor v zadregi, Dragomil pa je rekel smehoma: “Presenetiti sva te hotela, starosta.” Stražimir je veselo stresel desnico mladcu in vprašal, če se je kaj posebnega zgodilo, odkar je bil odsoten. Dragomil je zanikal in se jel ozirati po dekletu, ki je med tem izginila v gradič. Ali je hotel mar prikriti zadrego? Dragomil, tvoj nasmeh je prisiljen? Kaj je pomenil neopažen namig oči med teboj in dekletom? . . Ali varaš starca^ A Stražimir ni opazil prikrite zbeganosti mladeničeve, ampak ga je povabil, naj gre z njim v gradič. “Zorislava nosi najbrž že na mizo krepčil. Pojdi, imam ti nekaj pripovedovati.” Kmalu nato je sedel starosta Stražimir za mizo na leseni klopi in njemu nasproti Dragomil. Dva vrča sta stala na mizi, napoljnena z vinom, zraven pa kruh in meso. Nekaj časa sta sedela molče, zakaj starec se je krepčal od dolge ježe. Če bi opazil starec pomenljiv pogled Dragomilov, ki je veljal Zorislavi, ko je pozdravil starosto in vedel, da je med tem, ko je pričakovala Zorislava očeta, odvedel skrivaj iz gradišča tujega človeka z dolge haljo, ne dišalo bi mu niti vino, niti kruh, niti meso, ki mu je šlo sedaj tako v slast. A ni opazil. In bilo je dobro, da ni opazil. / > ■ . , Ko se je starosta bkrepčal, pogladil je belo brado in dejal: “Dragomil, slabe novice pri-našaftv, rtovice, ki ti bodo ranile tvoje pošteno srce.” Dragomil je pogledal starca. “Govori, starosta, zakaj v veliko čast mi je, da se pogovarjaš z menoj, ki sem še mlad in neizkušen o važnih zadevah, Ne bojim se niti slabih novic, niti se radujem veselih. Dandanes je vse goljufivo. To, kar je danes slabo, je jutri lahko dobro, ah pa narobe.” Starosta pa zmaje z glavo in reče z žlalostnim glasom: “Ne, Dragomil, s teboj se pogovarjam zato, ker si pameten mladec, ki ljubi svojo domovino in spoštuje bogove svojih pradedov.” To, kar ti povem, pa ne bo dobro niti danes, niti jutri, niti pozneje. Čuj me! Ti veš, da sem bil pri knezu Kocelj u na ukaz našega vojvode, da se pritožim v imenu naših Slovenov nad tujimi svečeniki, ki prihajajo k nam iz Nemškega, da nam razbijajo domove naših bogov in vsiljujejo svojega Krista in to v jeziku, katerega nikdo ne razume. In pravil sem knezu, kako vsiljujejo celo z grožnjami novo vero in sramotijo bogove Slovenov, katere razumemo mi in kateri razumejo nas. Prosil sem ga”, tu je starec znižal glas, “ker je bil tak vojvodov ukaz, naj pošlje Slovenom slovenske oznanjevalce, v nadi, da se bo knez razsrdil in pognal iz naših dežel vse zasmehovalce naših bogov.” “In kaj je odgovoril knez?” “Poslušal me je, nato pa jel pripovedovati, da učita na Moravskem, pri knezu Rastislavu, dva slovenska svečenika, katera je poslal carigrajski car Mihael v to deželo, Kristovo vero. j Eden od njiju je bil že nekaj let knez v Striemski slovanski pokrajini, pa je opustil to in raje postal pridigar. (Dalje prihodnjič.) ------o------ Hranita denar za deževne dneve - kupujte U. S. Savings bende! "."U K f *^i" 1960( FEBItllARY KOLEDAR društvenih prireditev t a t « i i i 12 3 4 5 6 7 8 9 (O II 12 13 H 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Y28 29 FEBRUAR 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 21. —J. Mihelich bo predavaj v Baragovem domu o socialnem skrbstvu v Združenih državah. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. domu na 10814 Prince Ave. ma-škeradni ples. 27. —Oltarno društvo fare| Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 28. —Predpustna zabava fare sv-Vida, v farni dvorani. 28.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. 28.—Samostojen koncert mezzosopranistke June Price v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne. 28.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v Baragovem domu obed. Postregli bodo od 2. do 5- pop. s pečenimi piškami. — Nato ples! MAREC 6.—Marijina družba priredi “Roast Beef” kosilo v novi dvorani sv. Vida. 6.—Marijin dvor št. 1640 Kat. borštnarjev priredi “card party” ob 3:30 popoldne v St-Mary’s Hall. 6. —Dr. Maks Rak bo predaval v Baragovem domu o srčnih boleznih. april 10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. ‘ MAJ ! 1-—Pevski zbor Triglav ima letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Začetek ob 4h popoldne. Po sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave. 15.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. JUNIJ 12.—Dramatsko društvo Lilija priredi piknik. AVGUST 7. —Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan”. 28.—Dramatsko društvo LILIJA in pevski zbor KOROTAN priredita skupni piknik. OKTOBER 2.—Banket državne konvencije SŽ£ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd. Abbe Pierre, sodobni apostol revežev V Neuilly-Plaisanceu, zavrženem predmestju francoske prestolnice, je zadnja leta nastala svojevrstna naselbina, ki so jo krstili za Emaus. Tam živi za zdaj 65 izgubljencev. Prebivajo v barakah, ki so si jih iznajdljivo postavili iz najbolj nemogočih kosov in odpadkov. So uradno brezposelni, a se pošteno preživljajo z delom lastnih rok, da niso nikomur v breme. Organizirali so zbiranje cunj in odpadkov po pariškem Babilonu. Z njihovo prodajo zaslužijo ne le kruha zase, marveč jim vsak mesec precej denarja še ostane. S tem previškom zidajo, naj se td še tako neverjetno sliši — hiše za stanovanja 200,000 trpečim, ki v Parizu nimajo človeku primerne strehe ter morajo spati po predorih podzemske železnice, pod mostovi reke Seine, v šotorih ali kar po mestnem tlaku. Teh 65 prebivalcev Emausa je našlo v skupnem, požrtvovalnem delu ne le streho, obstanek in človeško dostojanstvo zase, marveč celo novo in pretresljivo poslanstvo ter smisel življenja: pomagati tistim, ki so še nesrečnejši in še bolj zavrženi od njih samih. Od poslanca do prijatelja potepuhov Abbe Pierre je bil takoj po vojni poslanec v francoski zbornici. Za bivanje v Parizu si je najel nekje v predmestju hišo, ki je bila sicer poceni, a zanj samega prevelika. Zaradi tega je začel počasi sprejemati pod svojo streho brezdomce, brezposelne, zapuščene, ki so včasih še bolj kot strehe iskali človeške bližline in dobre besede. Prvi gostje so mu pomagali hišo u-rediti, ^)otem so začeli delati, da bi lahko sprejeli medse še druge. Leta 1949 jih je bilo okrog abbeja Fierrea pet, dve leti za- tem 18, danes pa se družim s tem požrtvovalnim in svojevrstnim duhovnikom bori že nad tisoč mož in žena z všega sveta proti brezdomstvu, lakoti, obupu in stiski v vseh njenih oblikah, nič manj pa proti sebičnosti ter nerazumevanju tistih, ki jim je dano živeti v sreči. V sedmih letih se je ta, v začetku neznatna skupnost, razrasla v gibanje, ki je kot mogočen val zajelo Francijo, Evropo in svet. Zbiralci cunj iz pariškega Emausa so postali poosebljen up na boljše življenje za milijone brezdomcev in zavržtencev na svetu. Abbe Pierre je postal mogočni glasnik ljudi, ki doslej v človeški družbi niso imeli ne besede ne našli posluha. Naj govori o nujnosti in neogibnosti svojega poslanstva po evropskih prestolnicah ali po ameriških mestih, , povsod se krog njega zgrinjajo desettisoči, ki jim je sila njegove besede, prihajajoča iz srca neštetih nesrečnikov, segla v dušo in preko nje v žep. Na poziv, ki ga je naslovil na svet po radiu prvega januarja 1954, je v nekaj dneh dobil z vseh vetrov sveta nad 500 milijonov frankov ter nad 300,000 pisem. Ta tok darov in sporočil človeške vzajemnosti se potem ni več ustavil. Poldruga milijarda ljudi na zemlji danes nima toliko, da bi si potešila glad, dve tretjini človeštva spita še vedno pod streho, ki ne zasluži takega imena. 80 odstotkov vse izdelave na svetu je v rokah desetih odstotkov njegovega prebivalstva. Temu neznatnemu odstotku srečnih hoče Abbe Pierr’e vzbuditi čut odgovornosti za trpljenje nepregledne množice nesrečnežev. V Parizu je odprl zavod, v katerem sociologi in narodni gospodarstveniki raz- iskujejo obseg in vzroke'tvame stiske in pomanjkanja na svetu. Toda naloga te ustanove ni samo ta. Po zamisli abbeja Pier-rea naj bi postala nekakšna “visoka šola stiske”, v kateri naj bi tiste, ki so se odločili pomagati svojemu bližnjemu, načrtno u-vajali v njihovo trdo in težavno delo. ... evangelij beremo le napol! Vedeti moramo, da je tvarna stiska danes tudi izrazito političen problem. Ali bo svobodni svet sposoben dati milijonom in milijonom trpečih brezdomcev učinkovito pomoč ter možnost človeku primernega obstanka? Ali pa bodo ti ljudje obrnili svoj up v totalitarni prisilni kolektivizem svetovnega komunizma? Usodnost te odločitve mora doumeti vsakdo, preden bo prepozno. Prihodnost sveta se odloča v brezdomskih četrtih evropskih velemest, na neskončnih sestradanih planjavah Azije, v severnoafriških mestih, postavljenih telj 3. . Abbe Pierire je iavlilel, da je rešitev, kakor jo narekuje prava in trajna korist človeštva, ne v razpravah, marveč v delu. Začetno jedro tega dela predstavljajo njegovi “zbiralci cun? iz Emausa”, ki so ga seveda razrasli v mnogo različnih panog in zvrsti. Prva njihova veja so tako imenovani “compagnons”, ki jih je zdaj nad tisoč in ki žive v manjših skupnostih ter delajo Glavni vir dohodkov zanje je še vedno zbiranje cunj, smeti in odpadkov po velikih mestih, zlasti v Parizu. To robo v svojih središčih pregledujejo ter prebero in jo potem dobro prodajo bodisi trgovcem te vrste, bodisi naravnost industrijam, ki tako blago potrebujejo. Druge skupnosti se posyečajo izključno zidavi stanovanjskih hiš ter zasilnih bivališč. Tretja skupina tega gibanja je tako imenovahd “takojšnja pomoč”. Njeni člani urejajo in Vodijo prenočišča, v katerih najbolj potrebni dobe streho in hrano za tri dni ter tudi najnujnejšo obleko. V mrzlih nočeh nedavne zime so ti apostoli abbeja Pierrea rešili množico ljudi posebno žensk in otrok, ki bi bili sicer zmrznili v svojih brlogih. Z avtomobili, ki so jih dala na razpolago dobra srca, so vsak večer pobirali po cestah in luknjah velikih mest siromake, ki so bili morda že obupani legli v prepričanju, da ne bodo učakali novega dne. Te skupnosti vseh vrst, ki delajo pod zastavo abbeja Pierra, so danes že po t vsem svetu. Dvajset jih je v Franciji, nekaj v Buenos Airesu, nekaj v Kanadi, v San Franciscu, v Kobeju na Japonskem in kdo ve še kje drugod. Med njihovimi člani je zlasti mnogo mladih ljudi, ki prostovoljno žrtvujejo mesece, leta in tudi celo življenje, da bi pomagali tistim, ki so nesrečnejši od njih. Njihovo poreklo, njihovo pleme, njihove osebne lastnosti so različne, skupna jim je edino volja, pomagati trpečemu blišinjemu, v duhu velike zamisli abbeja Pierra, ki je začela združevati za to veliko in odločilno nalogo ljudi vseh narodnosti, vseh ver in vseh prepričanj. Sam je to svojo zamisel pojasnil takole: “Mar ne izvira vsa stiska iz tega, da beremo evangelij vedno le napol? Mar ne bomo mi srečni, ki nam je prizaneseno, že vendar doumeli, da se nam Kristus vedno prikazuje samo v siromakih? Da ima naše življenje smisel samo, če ga vsega poplavimo v službo trpečega brata? Ne, mi nočemo denarja, imovitih. Denar sam ne pomaga. Potrebni so nam ljudje, ki kot menihi bede dele življenje z bednimi, prestajajo z njim: njihov obstanek, da se nauča iz pločevinastih jska- razumeti, katera pomoč je potrebna. Nešteto siromakov išče pri nas v Emausu podpore ponoči in podnevi. Mar bi imelo smisel, stisniti jim v roke novec ter jih z blagoslovom in lepimi željami poslati nazaj v bedo? Ne, mi jim pravimo, naj ostanejo in z nami vred delajo za tiste, ki so še bolj ubogi kakor oni! Po “Naš ted.” - o- • Sun Life lepo napreduje CLEVELAND, O. — Sun Life Assurance Co. of Canada je ena naj večjih zavarovalnih družb, saj dosegajo njena zavarovanja $8,938,000,000, od tega eno tretjino v Združenih državah. Vodja tukajšnjega urada L. C. Richards je povedal, da je družba tekom lanskega leta dobila skupno za nad en bilijon novega zavarovanja, 5.2 odstotka več kot v letu 19.58. Družba je imela v lanskem letu 372 milijonov dohodkov in bo izplačala skupno $38,700,000 dividend. Znana zastopnika te družbe v Clevelandu sta rojaka Michael Telich in njegov sin John Te-lich. ------o----- RES “UBOGI SAMCI!” (Nadaljevanje z 2. strani) več. Fanta ženina sta se takrat postavila in končno odločila: “Poročila se bova, samo, da se teh dveh coprnic enkrat znebiva. In pri tem je ostalo. Povedati je treba tudi, da je Stanko izvrsten pevec in je pri igri zapel dve lepi pesmi s spremljave kitare. Tudi na kitaro zna igrati. V najlepšem razpoloženju so se udeleženci razhajali od prireditve. Vsi so bili zadovoljni. Pravijo, da vsak smeh človeku za eno uro življenje podaljša. Udeležehci bomo torej živeli še vsaj dvajset let,'ko smo se toliko nasmejali. Sliši se, da bodo isti igralci igro ponovili na pustno nedeljo 28. februarja popoldne v Jolietu v dvorani fare sv. Jožefa. Kakor je bil čisti dobiček tukaj za chi-kaško Ligo, tako bo tam za jo-lietsko, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Ako je lahko prišlo toliko Jolietčanov v Chicago, bo prišlo tudi mnogo Chika-žianov v Joliet, da jim vrnejo obisk. Slovenci iz Jolieta, Rock-dala, Aurore, La Salla, Peorije in iz vse bližnje ter daljne okolice, zapomnite si: Ubogi samci pridejo na pustno nedeljo v Joliet. Do takrat dobro hranite svoje mišice smeha! Jaz pridem tudi. P- Odilo OFM. Eisenhower okrcal od strani svoje kritike WASHINGTON, D. C. — Nobena tiskovna konferenca našega predsednika ni bila tako značilna'za njegovo razpoloženje do kritikov kot ravno zadnja, ki se je vršila sredi preteklega tedna. Vrsta njegovih kritikov je pa obsežna. Od tovariša Hruščeva gre preko demokratske opozicije do nezadovoljnih strokovnjakov in izvedencev v njegovi lastni administraciji. Za Hruščeva je rekel, da ni pri zdravi pameti, ako je res trdil, da je komunizem radi tega boljši od svobodne demokracije, ker je Sovjetska zveza poslala svojo raketo na luno. Generalom in admiralom v Pentagonu je očital, da le preradi objavljajo poročila in izjave, ki jih dajejo na tajnih sejah na Kapitolu. Glede izvedencev je pa napravil pikro pripombo, da je treba naj-preje razčistiti pojem, kaj je izvedenec. V tem slučaju bi jih samo malo ostalo na rešetu. Osmešil je goorico, da je podpredsednik Nixon dosegel spremembo besedila poslanice o pomoči farmarjem. Obreggnil se je tudi na razne “srtokovnjake,” ki prodajajo svojo učenost v raznih kongresnih odborih. Skratka: navzoči časnikarji so imeli pred seboj takega Eisen-howerja, kot ga do sedaj niso poznali. Kot se vidi, je dobro napredoval v obvladovanju predsedniškega poklica, odkar mu pri tem poslu več ne pomaga Sherman Adams. Le škoda, da že preje ni bil tak. Svet ne bi bil prišel do vtisa, da v Beli hiši znajo samo oklevati. — o---------- Ni vse zlato kar se sveti Hamburški list “Die Welt am Sontag” piše v enem izmed člankov: “Občinstvo rado zamenjuje plešavost pri naših znanih politikih z visokim čelom kot znamenje brihtnosti.” FEMALE HELP WANTED WAITRESSES (2) Short hours, Saturday and Sunday. Must be experienced. BILL’S TASTY SHOP 13937 Cedar Rd. _____________________ (33) SECRETARY High school graduate, 21 to 28, single. Typing and shorthand required. Finance background helpful. Willing to work overtime. General remodeling firm. Ask for Miss Di Fiore SW 5-5400. Woodhill Builders & Supply Co. (33) SECRETARY Able to take responsibility. Handle large volume of dictation. Compose own letters and handle other secretarial duties. Very attractive salary. New pleasant offices. Group insurance and other valuable benefits. Apply personell dept. Bobbie Brooks, Inc. 3830 Kelley Ave. (2 blocks south of Chester) (34) Ženske dobijo delo Dekleta in ženske 17 let stare ali več Vzamemo začetnice MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (34) Iščemo kuharico in strežnice za delni čas ob nedeljah SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MALI OGLASI Apartment v najem Lake Shore, 363 E. 152 St., 4 moderne sobe, na novo deko-rirane, gorkota, $80. Kličite WY 1-6363 ali EV 2-7622. (X) Poizvedba G. Slavko Bobnič, 97 Barton Ave., Toronto 4, Ont., išče g. Ivana Kanjška, ki je prispel 10. decembra 1957 v Quebec, pa se nato podal dalje v zahodne pokrajine. Kdor bi kaj vedel o njegovem bivališču, naj sporoči na gornji naslov. (31) Soba se odda Lepa soba s kopalnico se odda s hrano ali brez, poštenemu človeku. Za naslov vprašajte v u-radu tega lista. (31), Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorko to, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877. (MWF) Stanovanje oddajo V najem 3, 4 in 5-sobno stanovanje. Na novo okrašeno. Na 7004 St. Clair Ave. Zmerno. Kličite EV 1-1063. (35) Stanovanje in hrana Sprejmem na stanovanje in hrano mlade in stare osebe, dobra domača hrana. Na 7801 Berry Ave., Cleveland 2, tel. WO-1-1261. HANDEL - MAZZETTIs Junakinja iz Štajra g I i sl S 1 wmwmmwwmmwwwwwmmwwmmmM!^ “Kaj? Kako? On da ji je vse povrnil?” “Zopet ima svoje stvari in ji je že bolje!” je zaklical upornik, ki je s sajastim o-brazom, z bliskajcčimi se očmi kakor sam Bognasvaruj stal med ljudmi. “Aha! Na Štajerce ne bo streljal, je rekel. Fantje, pojdimo, nikarte naprej divjati.” In prišli so skozi razbita vrata, najpreje kolovodje, za njimi pomagači, kakih petdeset mož. Nemo zijajo v krasnega Hendelnovega sina, skoraj jih je sram svojega početja. To niso zveri, ubogi, preprosti siro maki so, ki so dvignili svoje pesti proti trinogu, da maščujejo krivico, ki se je zgodila nedolžnemu dekletu. — Stotnik je stopil k opustošeni hiši in jim je glasno zanovedal, naj odložijo orožje. Takoj so ga ubogali in so, kakor na dano znamenje, mimo njega stopili k mlademu Henriku, ki je s temnimi pogledi zrl na gnusobo razdejanja in je mislil na svojega očeta, ki je bil tako ponosen na te tako umetno urezane nože, ki sedaj zlomljeni in po-mandrani ležijo v cestnem prahu. Uporniki so položili predenj svoje orožje: sekire, kose in lopate. Henrik je pokazal na opusto-šeno hišo in je žalostno rekel: “Zakaj ste to storili?” “Zaradi Štefane!” je odgovoril eden izmed upornikov. Henrik Hendel je rekel: “Ako bi bili vprašali Štefano, nikdar bi vam ne bila kaj takega velela, preveč je dobra in krotka.” “Res je gospod Henrik!” je vzkliknil Zeler, ki je še kljuboval s svojimi prijatelji in se ni dal razorožiti, čeprav je bila stvar zanj izgubljena. “Res je, Štefana je sveto dete, tudi vi ste vrl dečko, toda vaš oče je krivičen mož in če prav kmalu ne krene na drugo pot, se mu bo jutri primerilo nekaj, kar jc danes zaradi vas izostalo. Torej možje — za danes naj bo dosti — žalibog.” “Naj bo dosti? Nam pa ni!” je z žugajočim glasom rekel stotnik. “Mislite li, da je Štajer roparsko mesto, kjer se lahko dela, kar se hoče? Strelci! Obkolite jih, naši ujetniki so — primite tudi onega-le” — s prstom je pokazal na Zelerja, “glavnega upornika z njegovimi prijatelji vred. Zeler in tovariši, ne delajte neumnosti, takoj še vi odložite orožje!” Vsi so se udali razen Zelerja Strelci so s silo navalili nsnj, toda Zeler je bil orjak in se je besno branil; marsikoga je že podrl na tla, toda slednjič si ni mogel več pomagati: udal se je I ter je vrgel meč Henriku pred I noge, rekoč: “Ker ste se zavzeli za ubogo dekle, naj bo ta meč, ki sem ga hotel vihteti zanjo, ^aš in nikogar drugega. Nič nečastnega ni storil.” “Pa tudi nič častnega!” je zavpil stotnik. “Strelci, vzemite papeške upornike v sredo in hajdi v mesto!” Ljudstvo je v strahu zatrepe-I talo. Zelerjeva mlada žena je z I otrokom v naročju z nekaterimi drugimi ženami prihitela in je glasno prosila: “O, hrabri go- spodje, milost mojemu možu, milost!” — Henrik je rekel stotniku: “Gospod stotnik, ne bomo jih peljali kot razbojnike in hudodelce.” Stotnik je odvrnil: “Upor je hudodelstvo, toda ker mesto ni trpelo posebne škode, se ni treba bati zanje, vašemu očetu je življenje sveto.” , Zeler je zaničljivo zganil ustnice, strelci so 'ga vzeli v sredo ter so ga s tovariši vred peljali skozi množice. Ženske so se jokale, iz daljave jo bila ura devet. Stotnik Gifin je govoril, da je odmevalo daleč naokoli: “Strelci, gremo v grad, da sodnik izve, kaj smo storili. Toda kose jim je Henrik polomil. To je mlad junak, komaj ima eno-indvajset let, jaz pa'sem star in sem dopolnil sedemdeset let, nisem več za rabo. Strelci, če se danes ali jutri umaknem s svojega mesta in gr^m v pokoj, kdo naj bo moj naslednik?” Tedaj so pa strelci zavpili na glas, da so se tresla okna na cesti: “Henrik Hendel! Henrik Htndel!” Ponosno in veselo je gledal Henrik okoli sebe. Kako bi ne bil vesel! Poveljeval bo vsem štajerskim strelcem! Tako se v visoki časti vrača k očetu domov, kjer je bil komaj pred tremi urami v sramotni ječi! Štajerski stotnik bo — z oboroženo roko bo varoval in branil mesto Štajer z vso okolico vred — tudi Vizerfeld, kjer biva sladka deklica Štefana. Grad Vogelsang stoji teman in zapuščen sredi med cvetočimi drevesi. Po Henrikovem odhodu se je sodnik podal v sobo. od koder se je videlo proti Vi-zerfeldu ... Tu je z daljnogledom opazoval vse dogodke. Videl je, kako so se v Simingovi ulici dvigali oblaki dima, kako visoko proti nebu plapolajo plameni, kakor bi brnelo sršenove gnezdo, se je čul hrušč in trušč množice, vmes pa so pokale pu ške Potem je zopet nastal mir. Kaj se je zgodilo? Poloti se go NENAVADEN GOST — Gospodar je svojega psička Fritza v Chicago jemal v gostilno, kjer je zaposlen dokler se ni navadil po njegovem zgledu krepčati s — pivom. silno vznemirjenje, gorje, če se papežnikom posreči vstaja! Nemirno stopa po sobi gor in dol in nestrpno pričakuje, kakšen je konec boja. Čuj! Tara, t£tf-n, tratatata ... to je koračnica štajerskih strelcev Ko bi trenil je zopet pri daljnogledu ob oknu . . . Ha! Kaj je to? Visoko v zraku vidi vihrati zastavo štajerskih strelcev, za njo valujejo množice prčti gradu sem . . . Zmaga! Vračajo se, dobro so o-pravili, zadušen je papeški u-por. Vrgel je od sebe daljnogled, haha, zopet smo na konju! Stopil je k ženi, ki je ihteč stopila v dvorano, ter ji je veselo rekel: “Leniča! Se-li bojiš? Ne jokajte se! Čuješ:, kako trobijo rogovi, kako done trobente! To je zmaga, vse je pri kraju. O, moj Henrik! Hčerka junakov mu je dala življenje, junaška žena ga je dojila, junak je od, pete do vrha!” Plavolaska je povesila glavo in je s prsti trgala nakitje na prsih. “Sedaj pa grem doli,” je nadaljeval Hendel, “da sprejmem svojeg* sina.” Stopal je po marmornatih stopnicah doli do vrat; tu je ostal med marmornatimi stebri, sonce se mu je igralo s črno brado in je z zlate verige, ki jo je nosil okoli vratu, streljalo zlate trake: v svojem mirnem dostojanstvu je stal tu kakor kralj, ki vidi zmagoslavno, s plapolajočimi zastavami se vračati svojo hrabro vojsko. Ha, orožje, zastave, vojaki, vse, prav vse je njegovo. Taratara-tata, so že tu,, že prihajajo po poti, ki je vsa modra od veliko-cvetnih svedrcev, ki letos tako zgodaj cvetejo. Ha, stotnik tamle ima obvezano glavo, uklala ga je pasja sodrga. Toda, kje je Henrik? Na desni je, kjer sicer le stotnik jaha! Ha, kako krasen dečko! Tak je, kakor dan, ki vzhaja in plameni nad gorami! Li n?j mu bo žal. da mu je dal prostost, da mu je velel, naj z dejanji popravi, kar je zagrešil, ker kakor pravi Hendel ne more prositi odpuščanja. Ne, ni mu žal. Preko ponosnega, zmagovitega sina mu splava oko na vojake — hoj! Štiri Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vnirnt rUir Av«» it* E RS CE HOČETE . . . prodati ali kupiti po««*t»o ali trgovino, obrnit« m do na« JOS. GLOBOKAR »S6 E. 74tk tt HE 1-640T — osem — enajst mož) peljejo vklenjenih. O papež, nimaš dosti privržencev v Štajru, in še ti so vklenjeni. Tako je prav. Medtem so se strelci pred gradom postavili v dolgo vrsto, trikrat so zatrobili rogovi in završala je štajerska koračnica Henrik in Gifin sta razjahala svoje konje in sta stopila pred sodnika, prvi lahko in ponosno, drugi nerodno in okorno. Hendel je podal stotniku roko, toda oko mu počiva le na sinu. “Vse časti vredni, strogi gospod sodnik,” je začel stotnik Gifin, “vse je v redu, kakor ste nam naročili, prav dobro je šlo, samo v Simingovi ulici je divjala sodrga. Tukaj so,” — z roko je pokazal na ujetnike “ki so nosili orožje in zakrivili upor. Da je ta udušen, je zasluga vašega sina Henrika.” “To me veseli,” ’je kratko odvrnil Hendel, ki je podal tudi Henriku roko, na kateri je blestel smaragd, za trenotek je toplo stisnil Henrikovo vitko roko, ki je tičala v zlatih rokavicah. “Prav všeč mi je,” je rekel, “da si se hrabro držal. To je bila tvoja dolžnost in cena tvoje prostosti, tudi si bil to dolžan svojemu očetu. Ti lopovi so torej udrli v mojo nožamo in jo zažgali? Kako ste jih ugna li?” Stotnik Gifin je sedaj sporočil, kako se je vse godilo. Postavili da so se na Tabofju, med tem pa je šel Henrik k rablju po Štefanine reči ter jih ji nazaj prinesel. Nato je nastal v Siringovi ulici divji ples, sodr- ga je planila v nožarno, možje J kosami so ji tvorili obramb'’1 zid, ki ga nikakor ni bilo mož0 če predreti. Kar je prišel Hefl' rik s svojimi dvanajsterimi 01 je napravil pravcati čudež: s pu’ škinimi kopiti je polomil ^ ^ zdrobil kose; nato se je iz Vizef' felda raznesel glas. da je dekl'01 vrnil njene stvari, so se mo?je 1 začeli kesati, odložili so orožjp in so se dali ujeti. (Dalje prihodnjič) Serfa ’ i ! It’s tlie biggest value of the Serta President’s SALE! Sam predsednik Serta Associates, Inc. si ga je izbral!— Kajti ta modroc ima odlike, ki jih imajo še samo veliko bolj dragi modroei! • Prevleka je debelo pod-šita . . . • Vtisnjen paisley vzorec je krasen . . . • Konstrukcija notranjih * /meti je specijalna . . . • Robovi so mečkanju odporni . # . • Vzmetnica (box spring) se ujema z modrocem . . . 01959 Serta Auociatei, Inc. •Trademarlr as Aovirnsco it LIFE ANTON GRDINA IN SINOVI FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS 1 c 301-03 Waterloo Road KEnmore 1-1235 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan I> A J E M O EAGLE ZNAMKE Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbuiy, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 S * * I \ \ \ \ \ Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomehnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkpv, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA fil 17 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 ! ! I ! i i i i * i ) i ..... T'"’-' ■■ r * '-v < GRDINA POGREBNI ZAVOD ldr.3 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore BlVd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene VISOKO — Gasilec je s pomočjo visoke lestve ponesel veneč na kip ^ Brezmadežne, ki stoji na stebru nad Piazza Dl Spagna v Rimu. 1 PO TI SOCKET JIH BODO IZGINILI •— huraon Ramss II. je dal pred 3,000 leti zgrar diti pri Luksorju v gornjem Egiptu h rasen tempelj, pred katerim stoje tile kipi, vsekani v živo skalo’. Ko bo zgrajen novi asvanski jez, bo tempelj s kipi vred zalila voda, če ne bodo našli kakega načina za njegovo rešitev. Za jezom bo nastalo jezero, ki bo segalo okoli 300 milj daleč navzgor v dolino' reke Nila. PRI KRMLJENJU — Čuvaj v živalskem vrtu v Montrealu, Que., krmi pelikana.