Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 2 • 249-253 249 ZAPISI J a n e z Š u m r a d a KANDLERJEV »CODICE DIPLOMATICO ISTRIANO« IN KOSOVO »GRADIVO ZA ZGODOVINO SLOVENCEV«* V času, ko je izšla druga, glede na prvotno bistveno razširjena izdaja Kandlerjevega Codice Diplomatico Istriano1, so bile razmere v zgodovinopisju na slovenskih tleh precej klavrne: prevla­ dovalo je romantično gledanje na zgodovino, pokrajinski zgodovinski koncepti, značilna je bila velika nekritičnost, ki je prišla do izraza tudi v leta 1850 napisani in več kot poldrugo desetletje zatem objavljeni prvi »sintezi« zgodovine Slovencev, Trdinovi »Zgodovini slovenskega naroda«2. Slovenska koncepcija zgodovinskega razvoja, tista, ki pojmuje Slovence kot narodno celoto in pri tem presega historično razdeljenost ozemlja, na katerem so naseljeni, prvi pa jo je postavil Anton Tomaž Linhart ob koncu 18. stoletja3, je bila povsem izrinjena v pozabo. V prvi polovici 19. stoletja so nastali v slovenskih historičnih pokrajinah muzeji kot zametki znanstvenih središč (v Ljubljani leta 1821) in so se pojavila znanstvena društva, ki so izdajala tudi posebne zgodovinske časopise (na Kranjskem nemške Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain od 1846. naprej), a niso veliko vplivala na konstituiranje zgodovinopisja kot znanstvene discipline. Prav te institucije so se namreč zavzemale za koncept deželnih (tujejezičnih) zgodovinopisij, med njihovimi sodelavci pa so prevladovali ljubiteljski zanesenjaki, ki niso imeli potrebne izobrazbe za kritično zgodovinsko razi­ skovanje4. So pa sotrudniki kranjskih Mittheilungen, kar je vidno iz njihovih prispevkov, poznali in uporabljali poleg drugih tudi zgodovinska dela tržaškega sodobnika Pietra Kandlerja. Kranjsko Zgodovinsko društvo je Kandlerja izvolilo za svojega častnega člana, Kandier pa je društvu pošiljal v dar svoje publikacije. Eno od njih, Storia del Consiglio dei Patrizi di Trieste, je na seji Zgodo­ vinskega društva za Kranjsko 9. aprila 1863 obširno predstavil društveni tajnik in urednik Mitthei­ lungen, kranjski nemški zgodovinar August Dimitz5. Od tega časa so naši zgodovinarji Kandlerjeva dela vseskozi uporabljali. Pri pripravi svojega še pokrajinsko zasnovanega in ne zadosti kritičnega zbornika listin in regestov za vojvodino Kranjsko med leti 777 in 1269 ter pri »Arhivu za domoznanstvo« je po Kandlerjevem CDI posegal amaterski zgodovinar Franc Šumi (Franz Schumi), ki je tudi popravil dve Kandlerjevi napaki pri datiranju6, * Besedilo je slovenski prevod referata z naslovom »Gradivo za zgodovino Slovencev (Le Fonti per la storia degli Sloveni) di Frane Kos e il Codice di Pietro Kandier«, ki ga je avtor prebral na mednarodnem simpoziju »Il Codice Diplomatico Istriano e le fonti per la storia di Trieste e dell'Istria: dalla divulgazione a stampa alla banca dati« (Rovinj, 9. maj 1989). V italijanskem izvir­ niku doslej še ni bilo objavljeno. ' Pietro Kandier je objavil prvo izdajo Codice Diplomatico Istriano (naprej: CDI) v letih 1851-52 kot prilogo svojemu čas­ niku L'Istria. Obsegala je vsega 154 listin. Popolni primerki druge izdaje (Trst 1862-65) - ti so glede na način nastajanja edicije precej redki - vsebujejo 1551 dokumentov za čas od leta 50n.št. do srede drugega desetletja 16. stoletja. Prim, o tem razpravo Danilo Klen, Stodvadeset godina Kandlerovog Diplomatičkog zbornika Istre. Sto dalje s njim?, Vjesnik Historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu 28/1986, str. 203-219. - Da so lahko tisti dokumenti, ki jih upoštevata obe izdaji, v drugi izdaji popravljeni in brez največjih tiskarskih pomot iz prve izdaje, sem se zavedel ob primerjanju Kandlerjeve objave fragmentov piranskega statuta iz leta 1274 v prilogi k L'Istria (7/1852, št. 12,20.3.1852) z njegovo dokončno objavo v CDI. Gl. Miroslav Pahor - Janez Šumrada. Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja, Ljubljana 1987,1, str. LXXXVI. - V prispevku uporabljam fotomehanično reprodukcijo druge izdaje CDI, lei so jo oskrbeli Forvio Colombo, Renzo Arcen in Tito Ubaldini, izdal pa Lloyd Adriatico v Trstu leta 1986. V tej ediciji so strani paginirane, dokumenti pa oštevilčeni, kar bistveno olajšuje uporabo dela. 2 lanez Trdina, Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana 1866. — O stanju zgodovinopisja na slovenskih tleh v 19. stoletju povzemam razpravo Bogo Grafenaner, Ob stoletnici začetkov slovenskega znanstvenega zgodovinopisja, Zgodovinski časopis 35/ 1981, str. 15-27, in Pomen dela Franca Kosa za razvoj slovenskega zgodovinopisja, ki je spremna beseda k delu: Franc Kos, Izbrano delo, Ljubljana 1982, str. 337-358. 3 O pomenu Linharta za razvoj slovenskega zgodovinopisja prim. Anton Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, 1 in 2, Ljubljana 1981, s spremnimi besedami F. Zwitterja, B. Grafenauerja in J. Sašla ter tam nave­ deno literaturo. 4 Več o tem v delih B. Grafenauerja. navedenih v op. 2. 5 August Dimitz, Ueber Dr. Kandler's Schriften, MHVK 18/1863, str. 23-24. - Ali je prišel kot Kandlerjevo darilo Zgo­ dovinskemu društvu v Ljubljano tudi izvod druge izdaje CDI, ki ga hrani knjižnica Narodnega muzeja, nisem ugotavljal. 6 Franz Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain, I.Band (777-1200), Laibach 1882/3; II.Band (1200-1269), Laibach 1884 u. 1887. Nanj in na Franca Kosa je v zvezi s CDI opozoril že D. Klen, kot v op. 1, str. 215. Poleg pri­ pomb k datiranju listine 1040, 12. maj (Schumi, I, št. 30, str. 37-39; Franc Kos je mnenja, da je listina najbrž ponaredek, kar obširno utemeljuje, prim. Gradivo 3, št. 110, str. 75-76) in listine 1061,17. avgust (Schumi I, št. 37, str. 47-48; Kandier jo je dati­ ral v leto 1060, F. Kos pa je sprejel Šumijevo datacijo, gl. Gradivo 3, št. 216, str. 132) je Šumi v tem delu uporabil CDI še desetkrat, in sicer: I. del, št. 32, str. 42-44,1040 15. september (Kos ima listino za nepristno, Gradivo 3, št. 112, str. 77-78); št. 60, str. 68-70, c 1093 (Kandlerjeva datacija: 1060; Kos: Med letom 1065 in 1070, Gradivo 3, št. 246, str. 148-149); št. 66, str. 71-73,1102 3. okto­ ber Čedad (Gradivo 4, št.4, str.2); št. 67, str. 73-75, 1102 17.november Oglej (Gradivo 4, št. 5, str.2-4); št. 161, str. 142-143, 1194 15 november Poreč (Gradivo 4, št. 862a, str. 437); II. del, št. 1, str. 1, c. 1200(?) (F. Kos datira: okoli leta 1180, Gradivo 4, št. 637, str. 323); št. 2, str. 1, 1200 7. oktober Čedad (Gradivo 4, št. 920, str. 467-468); št. 6, str. 4-5, 1202 31. januar Cerkev sv. Kvirina pri Krminu (Gradivo 5, št. 13, str.9-11 popravlja datacijo: 1202 27.januar); št. 140, str.106-107, 1247 7.april Trst; št. 334, str. 260-261, 1264 13. julij Novo Milje. 250 ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 2 v večji meri pa šele prva generacija slovenskih poklicnih zgodovinarjev, ki je pričela delovati okrog leta 1880. Ti zgodovinarji so se vrnili k slovenski koncepciji zgodovinskega razvoja in začeli graditi njegovo podobo na virih in njihovem kritičnem pretresu, svoje izsledke pa so objavljali tudi v mate­ rinem jeziku, tako v splošnih slovenskih časopisih in revijah kot tudi v nastajajoči strokovni perio­ diki. Z njimi se je slovensko zgodovinopisje konstituiralo kot znanost. Najpomembnejši med pripadniki prve generacije slovenskih znanstvenih zgodovinarjev je bil Franc Kos (1853—1924), profesor na učiteljišču v Gorici in krajšo dobo (1888—1890) v Kopru, ne le z razpravami, ki so pomenile prelom v poznavanju starejše slovenske zgodovine7, ampak še zlasti s svojim življenjskim delom, za domačo srednjeveško zgodovino še danes temeljnim in doslej nepreseženim8 Gradivom za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki je izšlo v petih zvezkih med leti 1902 in 1928 ter obsega skupaj 3174 regestov virov za obdobje od leta 501 do 12469. Kosov princip je bil, da je črpal vire raje iz novejših in zanesljivejših del — med temi je dajal, kot pravi sam, »prednost pred vsemi« objavam v zbirki Monumenta Germaniae historica — je pa uporabljal tudi starejša in celo izrazito stara dela, dostikrat slaba in polna napak10. Gradivo, pove­ zano z istrsko zgodovino, je zajemal med drugim iz Mignea, Mansija, Jafféja in Potthasta, Mura- torija, Cappellettija, Ughellija, zbirk Acta oz. Regesta imperii, Romaninove zgodovine Benetk, Rubeisa, od tržaško-istrskih avtorjev pa npr. iz Carlijevih Antichità Italiche, zgodovin Trsta izpod peres Mainatija, Cameronija in Irenea della Croce. Uporabljal je tudi reviji Archeografo Triestino ter Atti e Memorie, od tedaj novejših avtorjev pa Joppija, Marsicha, Morteanija, Minotta, Lenela, Benussija in druge. Naš prispevek namerava pokazati, kako je Kos pri sestavljanju Gradiva upo- rabljal Kandlerjev Codice in na katere probleme je kot izrazito kritično usmerjen zgodovinar pri tem naletel. V celotnem Gradivu je uporabil Kos Kandlerjev CDI dvesto štirinajstkrat, kar predstavlja 6,75% vsega Gradiva11 in kar 13,8% vseh v CDI objavljenih virov. Vendar pa je CDI v Gradivu največkrat prisoten le posredno, kar pomeni, da je Kos povzel vir po neki drugi objavi, CDI pa samo navedel med literaturo. Neposredno iz CDI so v Gradivu povzete le dobre štiri desetine doku­ mentov12. Prvi problem, s katerim se je Kos pri Kandlerju pogosto srečal, je nepravilno datiranje doku­ mentov. Kos je kar šestdesetkrat popravil datacije, ki jih je v CDI za posamezne vire postavil Kandier, kar pomeni, da je našel datacijske napake kar pri 28% v Gradivu upoštevanih virov iz CDI. Pogosto je šlo pri tem le za preciziranje Kandlerjeve datacije, saj je Kandlerju delalo težave datiranje po rimskem koledarju (mos Romanus), pogosto se je motil pri datumih, določenih z leti vladanja posameznih vladarjev, nenavadno se zdi dejstvo, da mu je znalo spodrsniti tudi pri data- cijskem načinu, znanem kot mos Bononiensis. Med napakami je nekaj prav grobih: listino papeža Aleksandra III. iz leta 1179 pripisuje Kandier Aleksandru IV. in jo zato datira v leto 125513. Drugi tip Kandlerjevih datacijskih napak nastopa pri gradivu iz časa od 6. do 8. stoletja, ki je izjemnega pomena za poznavanje naselitve naših slovanskih prednikov v vzhodno-alpski prostor. V teh virih datumov pogosto ni in jih je mogoče časovno opredeliti le s primerjalno analizo z drugimi sočasnimi viri. Pri takšnem delu se je Kos lahko trdno opiral na nekatere znanstveno brezhibne izdaje, zlasti tiste iz zbirke Monumenta Germaniae. Analizo datacijskih rešitev pri Kandlerju in Kosu sem pri­ pravil v opombah k referatu14. V Archiv für Heimatkunde I, Laibach 1882/3, je objavil Schumi dve listini iz CDI, in sicer: št. 48, str. 154-157, 1214 22. februar Oglej (Gradivo 5, št. 219, str. 118-119, 1214 22. februar) ter št. 49, str. 157-159, 1230 27. julij San Germano (Kos datira 1230 med 20.in 30. julijem San Germano - Gradivo 5, št. 521, str.259). ' Kosovo biografijo in bibliografijo glej v: Franc Kos, Izbrano delo, Ljubljana 1982, str. 360-365. Naj ob tej priložnosti omenim, da tečejo že vrsto let priprave za izdajo diplomatarija za srednjeveško zgodovino Sloven­ cev. V ta namen je nastala po zaslugi dr. Boža Otorepca pri Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani obsežna tipkopisna kartoteka srednjeveških listin. Poleg objav virov pri SAZU v seriji Viri za zgodovino Slovencev v srednjem veku (doslej 13 zvezkov) je treba omeniti še dve zbirki virov iz preteklosti obeh največjih mest v Sloveniji, namreč B. Otorepec Gradivo za zgo­ dovino Ljubljane v srednjem veku (1-12, 1956-1968) in Jože Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribora (doslej 16 zvezkov, 1975 - ) . Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Prva knjiga (501-800), Ljubljana 1902, LXXX + 416 str., s 336 dokumenti; Druga knjiga (801-1000), Ljubljana 1906, LXXXIV + 516 str., s 540 dokumenti; Tretja knjiga (1001-1100), Ljubljana 1911, LXXVIII + 332 str., s 423 dokumenti; Četrta knjiga (1101-1200), Ljubljana 1915 (recte: 1920), CXVI + 648str., z 969 dokumenti; Peta knjiga (1201-1246), Ljubljana 1928, str. LX + 588str., z 906 dokumenti (uvod, kazala in seznam tiskarskih napak je sestavil Milko Kos). V nadaljevanju citiram: Gradivo. 1 0 Predgovor h Gradivu 1, str. VII. 11 V prvi knjigi Gradiva je uporabljen CDI osemindvajsetkrat (8,3%), v drugi triintridesetkrat (6,1%), v tretji sedemnajst- krat (4%), v četrti dvainšestdesetkrat (6,4%) ter v peti štiriinsedemdesetkrat (8,2%). 12 Objave v CDI so bili Kosu za predlogo pri naslednjih regestih: Gradivo 2, št. 353 (CDI 1, št. 68), št. 391 (CDI 1, št. 72)' Gradivo 3, št. 267 (CDI 1, št. 107); Gradivo 4 št. 51 (CDI 1, št. 120, 125), št. 87 (CDI 1, št. 128), št. 120 (CDI 1, št. 131), št. 124 (CDI 1, št. 132), št. 179 (CDI 1, št. 134), 208 (CDI 1, št. 135), št. 254 (CDI 1, št. 138), št. 303 (CDI 1, št. 141), št. 485 (CDI 1 št. 146), št. 539 (CDI 1, št. 150), št. 556 (CDI 1, št. 155), št. 587 (CDI 2, št. 190), št. 637 (CDI 2, št. 188), št. 665 (CDI 1, št 170) št. 669 (CDI 1, št. 167), št. 676 (CDI 1, št. 171), št. 724 (CDI 1, št. 172), št. 728 (CDI 1, št. 173), št. 731 (CDI 1. št. 176), št. 764 (CDI 1, št. 177), št. 859 (CDI 1, št. 185), št. 862a (CDI 1, št. 186), št. 863 (CDI 1, št. 187), št. 920 (CDI 2, št. 189); Gradivo 5, št. 25 (CDI 2, št. 193), št. 53 (CDI 2, št. 196), št. 165 (CDI 2, št. 210), št. 167 (CDI 2, št. 209), št. 180 (CDI 2, št. 212), št. 231 (CDI 2, št. 216) št. 259 (CDI 2, št. 221), št. 322 (CDI 2, št. 225), št. 618 (CDI 2, št. 261), št. 636 (CDI 2, št. 263), št. 637 (CDI 2, št. 264), št. 690 (CDI 2, št. 270), št. 760 (CDI 1, št. 171), št. 807 (CDI 2, št. 275), št. 881 (CDI 2, št. 276. 13 Gl. opombo 14, točka 46. 14 Primeri, v katerih je Kos popravil Kandlerjevo datiranje: ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 2 251 Gradivo 1 1) št. 5, str. 4-5, 507-511 (CDI 1, št. 15, str.42-43, ad a. 518-526; Kos popravil po MGH, gl. str. 4, op. 4). 2) št. 24, str. 16-17, Med 1. sept. 537 - 1. sept. 538 (CDI 1, št. 17, str. 48-51, ad a. 538; Kos popravil po MGH, gl. str. 16, op. 2) 3) št.25, str. 17-18, Med 1.sept.537 - 1.sept.538 (CDI 1, št. 18, str.52-53, ad a.538; Kos ut s.). 4) št. 26, str. 18, Med 1. sept. 537 - 1. sept. 538 (CDI 1, št. 16, str. 44-47, ad a. 538; Kos ut s.). 5) št. 38, str. 32, 547(?) 21. februar (CDI 1, št. 21, str. 58-59, ad a. 547; Kos dvomi o letnici, op. 4). 6) št.65, str. 59-60, 559 med 1.1. in 13.4. (CDI 1, št.23, str.61, ad a.555; Kos datira po Ewaldu, gl.str.60, op. 1). 7) št. 201, str.245-246, 723 1.december (CDI 1, št.33, str.75, ad a.715; Kos datira iz vsebine listine, str.245 op. 1, 2). 8) št. 202, str. 247, (723 1. december) (CDI 1, št.34, str. 76, ad a. 717; Kos datira s primerjanjem vsebine, op. 1). 9) št.203, str.247-248, 725 1.marec (CDI 1, št.35, str.77, ad a.726; Kos datira iz vsebine listine, glej konec). 10) št.207, str.251-2, 731 pred septembrom (CDI 1, št.36, str.78, ad a.732; Kos datira iz vsebine listine, glej op.2). 11) Gl. opombo 15, točka 4. 12) št. 211, str. 255-256, Med 731-733 (CDI 1, št. 38, str. 83, ad a. 734; Kos datira iz vsebine in po Jafféju, gl. str. 256, op.l). 13) Gl. opombo 15, točka 5. 14) št. 241, str. 276-277, Med 768-772 (CDI 1, št. 42, str. 91-92, ad a. 768; Kos datira po Jafféju, gl. str. 276, op. 1). 15) št. 242, str. 277, Med 768-772 (CDI 1, št. 41, str. 90, ad a. 768; ut s.). 16) št. 243, str. 278, Med 768-772 (CDI 1, št.43, str.93, ad a. 769; ut s.). 17) št.259, str.292-293, Med 776-780 (CDI 1, št.45, str.95-96 ad a.778; Kosov razlog, str. 292, op3). 18) št.285, str.318-319, 792 4.avgust Rezno [= Regensburg] (CDI 1, št.50, str. 106-107, ad a801; Kosova datacija, str. 319, op. 2). Gradivo 2 19) št. 18, str. 16, Najbrž 803 avgust (CDI 1, št. 55, str. 127, ad a. 805; Kos datira po Sickelu, gl.str. 16, op. 1). 20) št. 23, str. 19-27, okoli 804 (CDI 1, št. 54, str. 111-126, ad a. 804; Kosovi razlogi, str. 19, op. 1). 21) št. 62, str. 57-58, pred letom 821 (CDI 1, št. 56, str. 128 ad a. 815; Kosovi razlogi, str. 57, op. 2). 22) št. 148, str. 118-119, 852 17. november Pavia (CDI 1, št. 60, str. 136-137, ad a. 853). 23) št. 151, str. 121-122, 854 30.oktober Pavia (CDI 1, št.61, str. 138-141, ad a.855). 24) Gl. opombo 15 točka 9 in točko 10, 11. 25) št. 440, str. 335, 972 8. januar Ravenna (CDI 1, št. 78, pag. 171, ad a. 973). 26) št. 457, str. 351-352, 977 16. april Ingelheim (CDI 1, št. 80, pag. 176, ad a. 976). 27) št. 498, str. 389, 991 8. september Pulj (CDI 1, št. 84, str. 183, ad a. 990). Gradivo 3 28) št.99, str.68, 1037 17.avgust Oglej (CDI 1, št.95, str.202, ad a. 1038; popravlja datacijo predloge, op.2). 29) št. 103, str. 70-71, 1039 30. december Rezno [= Regensburg] (CDI 1, št. 96, str. 203-204, ad a. 1040). 30) Gl. opombo 15, točko 12, 13. 31) št. 216, str. 132, 1061 17. avgust Samostan sv. Mihaela (CDI 1, št. 103, str. 218, ad a. 1060). 32) št. 246, str. 148-149, med letom 1065 in 1070 (CDI 1, št. 101, str. 213-216, ad a. 1060; Kosovi razlogi, str. 148, op. 2, 3). 33) št. 349, str. 205-206, 1090 10. februar Trst (CDI 1, št. 112, str. 229, ad a. 1080; Kosovi razlogi, str. 206, op.l). 34) št.367, str. 214-215, najbrž leta 1085 (CDI 1, št. 116, str. 235-236, ad a. 1089; Kosovi razlogi, str. 214, op.3). 35) št. 384, str. 223, med letom 1086 in 1121 (CDI 1, št. 111, str. 228, ad a. 108... [sic]; Kosova argumentacija, op.2). Gradivo 4 36) št. 32, str. 18-19, 1111(?) 7. avgust Trst (CDI 1, št. 129, str. 256, ad a. 1126; Kosovi razlogi, str. 19, op. 1). 37) št.40, str. 22-23, (okoli leta 1113) (CDI 1, št. 115, str. 234, ad a. 1085; Kosovi razlogi, str. 23, op. 2). 38) št. 51, str. 28, 1116 11. marec Benetke (CDI 1, št. 120, str. 243, ad a. 1106; CDI 1, št. 125, str. 251, ad a. 1116; datacija listine je nesporno 1116). 39) št. 56, str. 29-31, (1118) 10. november (CDI 1, št. 116, str. 235-236, ad a. 1089; Kosovi razlogi str. 31, op.l). 40) št. 59, str. 32-33 (okoli leta 1120) (CDI 1, št. 127, str. 254, ad a. 1120; Kos datira previdneje po Sumiju, ki pa listine ni prevzel iz CDI). 41) št. 87, str. 51 (okoli leta 1125) (CDI 1, št. 128, str. 255, ad a. 1125; Kos je previdnejši, op. 5). 42) št. 117, str. 70-71, 1133 (CDI 1, št. 130, str. 257, ad a. 1133; Kos opozarja, da bi mogla veljati tudi datacija v leto 1132, str.71, op.l). 43) ät. 289, str. 158—159,1151 (po 11. juniju) Rezno [= Regensburg] (CDI 1, št. 139, str. 274-275, ad a. 1151; Kos precizira datacijo, str. 158, op. 3). 44) št. 515, str. 261 (med 1170 in 1180) 28. oktober Frascati (CDI 1, št. 142, str. 279, ad a. 1152; Kosovi argumenti, op. 5). 45) št. 587, str. 300 (1177 24. julij - 10. september) Benetke (CDI 2, št. 190, str. 353-354, ad a. 1201; Kosovi razlogi, op. 1). 46) št. 621, str. 316, 1179 6. december Velletri (CDI 2, št. 300, str. 512, ad a. 1255, saj pripisuje listino papežu Aleksandru IV., izdal pa jo je Aleksander III.; Kos očitno datira po Jafféju). 47) št. 637, str. 323 (Okoli leta 1180) (CDI 2, št. 188, str. 350, ad a. 12. . . [sic]; Kosovi argumenti, op. 7). 48) št. 665, str. 340-341, 1183(?) 12. avgust Pazin (CDI 1, št. 170, str. 323, ad a. 1183; Kos opozarja, da kaže indikcija na leto 1179, str.341, op. l) . 49) št. 669, str. 342 (okoli leta 1183) (CDI 1, št. 168, str. 317-318, ad a. 1183; ut s.). 50) št. 720, str. 364 (1186 ali 1187) 31. januar Verona (CDI 1, št. 174, str. 331, ad a. 1187; Kosovi razlogi, str. 363, op. 1). 51) št.722, str.365 (1186 ali 1187) 3.marec Verona (CDI 1, št. 175, str.332-333, ad a. 1187; ut s.). 52) št. 772, str. 386, 1190 5. november Rosarium (CDI 1, št. 180, str. 339-340, ad a. 1191; Kosov razlog, op. 4). Gradivo 5 53) št. 259, str. 141-142, 1216 23. september Koper (CDI 2, št. 221, str. 403, ad 8 september 1216). 54) št. 324, str. 171, 1220 6. december Tivoli (CDI 2, št. 267, str. 462-463, ad a. 1236; Kos datira po Regesta imperii, op. 214). 55) št. 354, str. 184, 1222 25. januar Poreč (CDI 2, št. 231, str. 414, ad 23 januar 1222). 56) št 57б' str. 278, 1232 20. september Anagni (CDI 2, št. 257, str. 449, ad a. 1233). 57) št. 598, str. 285-288, 1233 24. avgust Trst (CDI 2, št. 256, str. 446-448, ad 23 avgust 1233). 58) št. 600, str. 288-289, 1233 25. oktober Mokovo (CDI 2, št. 258, str. 450, ad 7 oktober 1233 - Kandier tako datira: die VII exeuntis octobris). 59) št. 614, str. 294, 1234 24. marec Lateran (CDI 2, št. 262, str. 454, ad a. 1235). 60) št 651 ' str 308, 1236 3. junij Teramo (CDI 2, št. 269, str. 465, ad 11 marec 1237). 61) št 885' str 418, 1246 21. junij Lyon (CDI 2, št. 277, str. 478, ad 19junij 1246). 2 5 2 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 2 Pri falsifikatih13, objavljenih v CDI, je treba ločiti med tistimi, ki so jih ugotovili že zgodovi­ narji pred Kandlerjem (Ughelli, Rubeis), in onimi, ki so rezultat študija Benussija, Jakscha in dru­ gih kritičnih zgodovinarjev iz dobe po Kandlerju. Franc Kos je v Gradivu te rezultate sprejel in tudi sam ugotovil med objavljenimi viri tri nesporne falsifikate16. Poglejmo pobliže enega od njih. Listino, datirano 949, 31. februar, Trst, je imel Kandier za pristno, le nekatera imena prič v njej naj bi bila ponarejena. Datiral jo je v leto 1236 - kot pravi - v čas tržaškega škofa Ivana. Kos obširno dokazuje, da leta 1236 v Trstu ni bilo nobenega škofa Ivana, ampak je bil tedaj tržaški škof Volrik (Ulrik). Kos tudi pove, da se listina, če bi bila res iz leta 1236, ne ujema z vsebino prave papeške listine, izdane v zvezi s tržaškim škofom 3. junija tistega leta. Tudi da je bil takrat v Trstu dekan Gregorij in ne »H. decanus« kot je navedeno v tej listini17. Za neko drugo listino je Kos obširno navedel argumente, zavoljo katerih je upravičeno sumil, da gre tudi v tem primeru za ponaredek18. Kos je jasno opozoril na občasna Kandlerjeva ponarejanja oz. mistifikacije gradiva. Poglejmo nekaj primerov. V listini 547 (?), 21. februar, ki jo je izdal ravenski patriarh Maksimijan, sta nave­ dena poleg drugih škofov tudi Germanus »Bononiensis« ter Theodorus »Brìxiensis«, kar je Kandier nalašč spremenil v »Aemoniensis« oziroma »Petinensis« in ju tako »preuredil« v »istrska« škofa v Novem gradu ter Pičenu19. Da si je mogel Kandier kakšen dokument tudi v celoti izmisliti, pričata dve listini, objavljeni v CDI pod letom 801, od katerih je ena kljub Rubeisovim sumom pristna in jo Kos datira 792, 4. avgust, Rezno (= Regensburg), drugo, ki je skoraj do besede ponaredek prve^ pa izdaja Kandier, kakor sam pravi, po Rubeisu, vendar le-ta takšne listine preprosto - ni objavil!2" Veliko je pri Kandlerju tudi napak v branju. V Gradivu najdemo formulacijo, da je Kandier objavil določeni vir »pomanjkljivo in deloma nerazumljivo«21 ali celo: »Kandlerjev ponatis je jako pomanjkljiv, tako da ni mogoče razumeti vsebine sodne razprave«22. Ko je primerjal objave v CDI z drugimi publiciranimi zbirkami virov, je opazil Kos tudi marsikatero drugo napako v branju. Tako se je Kandlerju moglo zgoditi, da je pri prepisovanju vira del besedila izpustil, ne da bi bil to opa­ zil23 ali pa je posamezne besede pisal drugače od drugih izdajateljev zbirk virov24. Lep del napak je pri tem tiskarskih. I5, Kos navaja naslednje falsifikate, ki jih sicer objavlja CDI: Gradivo 1 1) št. 30, str. 21-23,543 24. marec (CDI 1, št. 20, str. 56-57, ad a. 543; Kos povzema Benussijeve dokaze, str. 21, op. 2). 2) št. 84, str. 93, 579 20. april (CDI 1, št. 25, str. 63, ad a. 579; Kos navaja, da je falsifikat dokazal že Rubeis, op. 2, kar dodatno utemeljuje še z lastnimi argumenti, op. 3). 3) št. 85, str. 94-99, 579 3. november Gradež (CDI 1, št. 26, str. 64-65, ad a. 579; falsifikat je dokazal že Rubeis, gl. str. 94, op. 1). 4) št. 209, str. 253-255, 731 okrog 1. november Rim (CDI 1, št. 37, str. 79-82, ad a. 732; Kosovi argumenti, str. 254, op. 3). 5) št. 226, str. 267-268, 754 najbrž april (CDI 1, št. 40, str. 88-89, ad a. 753; pristnost listine je dokazal Abel, pritegnili so mu tudi drugi avtorji, gl. str. 267, op. 1). Gradivo 2 6) št. 16, str. 14-15, 803 4. avgust Rim (CDI 1, št. 52, str. 109, ad a.803; falsifikat so dokazali Ughelli, Rubeis in Liruti - Kos, str. 14, op. 1). 7) št.349, str.271-272, 911 27.junij Pavia (CDI 1, št. 66, str. 149-150, ad a.911; Kos sprejema o listini Dummlerjevo mnenje, gl. str. 271, op. 4). 8) št. 395, str. 303, 948 8. avgust Pavia (CDI 1, št. 74, str. 164, ad a. 948; Kos je menil, da je bila listina ponarejena med leti 1313-1320 in da ji je služila za predlogo listina kralja Lotarja 948 8. avgust Pavia, ki jo objavlja CDI (1, št. 73, str. 163 ad a. 948) pa tudi Gradivo 2, št. 394, str. 302-303). 9) št. 397, str. 305-308, 949 31. februar Trst (CDI 2, št. 265, str. 457-460, ad a. 1236; Kandier ima listino za pristno, le nekatera imena prič naj bi bila ponarejena, nastala naj bi leta 1236 v času tržaškega škofa Ivana, kar Kos spodbija z vrsto argumentov, str. 308-309 op. 1, 2). 10) št. 417, str. 320, Med 963-984 (CDI 1, št. 75, str. 165, ad a. 956-961 ; ponaredek je dokazal že Rubeis, str. 320, op 1) 11) št.418, str.321, 965(?) 20.januar Oglej (CDI 1, št.77, str. 169-170, ad a.966; Kos sprejema Benussijevo mnenje op.l) . Gradivo 3 12) št. 110, str. 75-76, 1040(?) 12. maj (CDI 1, št. 98, str. 207-208, ad a. 1040; Kos obširno razlaga svoj sum, str. 75, op. 1; o datumu gl. str. 76 op. 1). 13) št. 112, str. 77-78, 1040(?) 15. september (CDI 1, št. 99, str. 209-210, ad a. 1040; falsifikat dokazala Steindorff in Benussi, str. 77, op. 1). 14) št. 269, str. 164-165, 1072 6. maj Salzburg (CDI 1, št. 108, str. 223, ad a. 1072; listina je nastala med leti 1195 in 1203, kar je ugotovil Jaksch, str. 164, op. 3). 1 6 Gl. opombo 15, točke 4, 8 in 9. " Gl. opombo 15, točko 9. 1 8 Gl. opombo 15, točka 12. 19 Gradivo l, št. 38, str. 32; Kandier je povzemal iz Rubeisa in pri tem zapisal ime tržaškega škofa kot »Frugiferus«, Rubeis pa ima »Trugiferus«. 2 0 Gradivo 1, št. 285, str. 318-319 z opombo 3 na str. 319. Gl. CDI 1, št. 49 in 50, str. 104-107, ad a. 801. 2 1 Gradivo 5, št. 9, str. 5-7, petit na str. 7. 2 2 Gradivo 5, št. 669, str. 317, 1237 10. april Trst, op. 329. 2 3 Gradivo 4, št. 920, str. 467, 1200 7. oktober Čedad. - Kos dopolnjuje besedilo po Benussiju, op. 3. 2 4 Nekaj primerov: Gradivo 2, št. 148, str. 118-119: ime opata Felmona je v CDI: »Telmo«; št. 397, str. 305-308 - Ireneo della Cróce in Mainati bereta: »... de Goritia, tinctori...«, Kandier pa: »... de Karintia, tinctori...«; Gradivo 4, št. 40, str. 22-23 - namesto »Ponteda« bere Kandier: »Pontecia«; Gradivo 5, št. 253, str. 138, 1216 7. Trst - Marsich: »Domenico«, Kandier: »Inic«; št. 258, str. 140-141, 1216 24. avgust Koper - Kandier: »Ambrosino . . . Menabri, Americi... Gympro . . . potestatis . . . Pellie . . . Adelpri . . . Caybe, Papotus« - Verci: »Ambrosio . . . Menaboi, Ambrosia... Gompo . . . preconis . . . Pekie . . . Adelperi . . . Causve, Pipoti«; št. 272, str. 147, 1217 9. julij Humin - drugi, ki objavljajo to listino, pišejo »de Condrumberch«, Kandier pa »de Dorimberch«. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 2 253 Občasno si je Kos privoščil tudi kakšno opazko v zvezi s Kandlerjevo metodologijo dela. Pose­ bej je npr. opozarjal, če Kandier vira ni objavil v celoti, ampak le deloma25. V Gradivu so navedeni tudi primeri, ko je Kandier upošteval le enega od ohranjenih izvodov vira 2 6 oz. kadar je črpal za objavo iz prepisov in ne iz izvirnikov27. Kar smo povedali, ni pravzaprav nič novega, saj so nas zgodovinarji, ki so v preteklih deset­ letjih pisali o problemih Kandlerjevega Codice Diplomatico Istriano — posebej mi je ostalo v spo­ minu besedilo izpod peresa Marie Laure Iona, objavljeno sredi sedemdesetih let v zborniku Studi Kandleriani28 — z vsemi temi pa tudi drugimi problemi temeljito seznanili. Želeli smo le pokazati, kako kritično je Codice sprejemal Franc Kos, najimenitnejši predstavnik slovenskega zgodovino­ pisja v zadnjih desetletjih 19. in v prvi četrtini 20. stoletja, in koliko ga je presegel, ne da bi bil pri tem spregledal temeljni in trajni pomen zgodovinopisnega dela Pietra Kandlerja. Pri povsem pre­ novljeni in dopolnjeni izdaji monumentalne edicije Codice Diplomatico Istriano, ki jo že vrsto let obetajo italijanski kolegi, mimo tehtnih dognanj Kosove kritike virov pač ne bo mogoče. 2 5 Gradivo 1, št. 157, str. 198-199, 628 18. februar; Gradivo 3, št. 251, str. 150-151,1067 5. marec Rezno [= Regensburg]. 2 6 Gradivo 2, št.380, str.289-291, 932 14.januar Koper; št.381, str.291-293, 933 12.marec Rialto; Gradivo 5, št. 13, str. 9-11, 1202 27. januar Kormin [= Krmin]. 2 7 Gradivo 5, št. 486, str. 242-243, 1228 18. oktober. 2 8 Maria Laura Iona, Il Codice Diplomatico Istriano. Realte problemi, Studi Kandleriani, Trieste 1975, str. 121-143. R i a s s u n t o LE FONTI PER LA STORIA DEGLI SLOVENI DI FRANC KOS E IL CODICE DI PIETRO KANDLER Janez Šumrada Il testo presente è la traduzione slovena della communicazione in italiano dallo stesso titolo con la quale l'autore ha partecipato al colloquio internazionale »Il Codice Diplomatico Istriano e le fonti per la storia di Trieste e dell'Istria: dalla divulgazione a stampa alla banca dati« (Rovinj/Rovigno, 9 maggio 1989) e che finra rimase inedita. Nell'introduzione, l'autore espone sommariamente lo stato delPistoriografia slovena prima e dopo il periodo del Kandier descrivendo in parte anche come fu vista l'opera del Kandier da alcuni storici carnio- lici di orientazione tedesca. Negli, anni ottanta dell'Ottocento ebbe l'inizio l'attività della prima genera- zione degli storici professionali sloveni tra i quali il più importante fu Frane Kos (1853—1924) con la sua opera monumentale »Gradivo za zgodovino Slovencev v Srednjem veku« (Le fonti per la storia degli slo- veni nel medioevo), 1-5, Ljubljana 1902-1928. Siccome per poter realizzare una nuova edizione moderna e riveduta del Codice del Kandier prevista già da molto tempo risultava necessario svolgere molti lavori preliminari per stabilire fra l'altro il rapporto tra il Codice e le pubblicazioni posteriori delle fonti medievali di questo territorio geografico, questa communicazione stabilisce il rapporto critico de! Kos verso il Codice tale quale appare nella sua critica. Con l'aiuto delle critiche contemporanee delle fonti e delle ricerche per- sonali, Kos fu in grado di segnalare molti errori e imperfezioni nella datazione dei documenti, dei falsificati che Kandier considerava me originali, così come dei frequenti errori di lettura. Kos non ha potuto igno- rare alcune falsificazioni delle fonti e delle mistificazioni volute e fatte dal Kandier criticando spesso anche il metodo di lavoro del Kandier senza sottovalutare però il significato fondamentale e duratura dell'opera storiografica del Kandier.